©VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 66 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 21ST, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Zanimive vesti o življenju Razdelitev političnih okra- Roosevelt naznanja, da bo naših ljudi po ameriških naselbinah V naselbini Vandling, Penna., je umrl rojak Jernej Zupan, ki je dosegel čestitljivo starost 86 let, in je bil doma iz Spodnjega štajerskega. V Ameriki je bival 50 let, zadnjih 38 let vedno v Vandlingu. Zapušča pet sinov in štiri hčere. Rojak Ludvik Oklešen leži v bolnišnici v Canonsburg, Pa., z zlomljeno nogo na dveh mestih. Bil je zadet od avtomobila, ko je korakal po cesti. V Gullatin, Pa., je umrla rojakinja Marija Ule, rojena Go-vedič, v visoki starosti 79 let. V Ameriko je dospela leta 1913. "Prosveta" piše glede nove vlade Roosevelta sledeče: "Nova vlada bo vbrizgala v kapitalistični sistem ekonomskega morfija. Ciganski mešetarji v starem kraju dajo starim mr-ham žganja, da so pred prodajo bolj živahne. Kapitalistična mr-ha bo izgledala vsaj na zunaj bolj pomlajena, dokler bo sti-mulacijsko sredstvo učinkovito potem pa pride še hujša reakcija . . . V Madison, Wis., je umrl pretekli teden mladi rojak iz Milwaukee, Frank Trogar, star 27 let. Mestna vlada v Chicagi je prekrstila West 22nd cesto v "Cermak Road," v spomin mu- jev v Clevelandu bo šla najbrž na sodnije Cleveland. — Mestni čarter, katerega so volivci v Clevelandu, novembra meseca, 1931, sprejeli z veliko večino, določa, da se mora mesto Cleveland v s vrh o izvolitve councilmanov razdeliti v 31 okrajev, in vsak tak politični okraj izvoli enega councilmana. "Ameriška Domovina" je že včeraj prinesla uredniški članek tozadevno, ki natančno potrjuje, kar je danes resnica — da so namreč republikanci v mestni zbornici, ki imajo večino, hoteli razdeliti mesto Cleveland i v take politične okraje, ki bi izvolili v bodoče same republikance v mestno zbornico. Ker je pa Cleveland po večini državljanov demokratsko mesto in se vzdržujejo republikanci le z umetnim pritiskom, so demokrati naravno protestirali, in demokratom na pomoč je sedaj prišla Citizens' liga, ki je izjavila, da če republikanska mestna zbornica skuša razdeliti mesto Cleveland tako, kot je predlagala večina republikanskih councilmanov, da bo sledila tožba na sodni ji. Nemudoma se bodo začeli pobirati podpisi, in če je nabranih 15,000 podpisov, bo šla zadeva na splošno glasovanje. Načelnik odbora mestne zbornice, ki ima nalogo razdeliti mesto Cleveland v nove politične okraje, je council- čeniškega župana mesta Chica-, ^^ repjJika. .ge, katerega je ubil anarhistič-11 ni Italijan Zangara. Na West 22nd St. stanuje mnogo naših Slovencev in na vogalu Cermak Road in Lincoln Ave. se nahaja tudi slovenska cerkev jn cerkvena dvorana sv. Štefana. Rojak Frank Radič, Chicago, 111., star 53 let, je pretekli teden (četrtek) nenadoma umrl. Zadela ga je srčna kap. V Frontenac, Kansas, si je končal z vrvjo življenje rojak Martin Bevc, star 67 let, doma iz Koprivnice pri Brežicah. Pred dvema letoma mu je umrla žena, in od tedaj je živel sam za sebe. Tu ne zapušča nobenih sorodnikov. Ranjki je bil član SNPJ. -o-- Vest iz domovine Brata Math in Anton Teka-Vec, Huntmere Ave., sta sprejela žalostno vest iz domovine, da je v invalidnem domu Maslovi-^a na Hrvatskem, umrl 3. marca vojni invalid, brat Martin, v starosti 42 let. Ranjki zapušča v domovini očeta, sestro in dva brata, v Ameriki pa štiri brate, od katerih živita dva v Mat-tawan, Mich., dva pa na 15819 huntmere Ave. Pokojnika priporočamo v blag spomin! Pevec g. šubelj Iz New Yorka nam sporoča °dlični pgvec g. Anton šubelj, je imel dne 16. marca, v glavnem mestu države New York, v Albany, krasno uspeli koncert v Umetniški dvorani. Dvorana je ^la nabito polna ameriškega občinstva, ki je z naslado posluša-lo šubljeve pesmi, katere je de-l°nia pel v slovenščini, deloma v angleščini. Pevec je moral ponovno in ponovno prihajati na 0(Jer in dodajati nove pesmi. Roosevelt, soproga predalnika, je poslala precej svo-znancev na koncert, ki so *°ncem koncerta vsi čestitali j^semu odličnemu pevcu. G. šu-pozdravlja vse svoje prijave v Clevelandu. * Republika Peru je odstopila °t članica Lige Narodov. nec, prvi oproda bosa Maurice Maschketa, ki je bil obtožen, da je odnesel davčni blagajni $500,-000, toda radi "pomanjkanja dokazov" končno oproščen, in se torej uradno ne ve, kdo je izmaknil $500,000 iz davčne blagajne. -o- Shod v Lorainu Vse slovenske državljane in državljanke se prosi, da se udeležite prihodnje seje Slovenskega političnega kluba, ki se vrši 25. marca, ob 7:30 uri zvečer v S. N. Domu. Seja se vrši v starih prostorih. Zlasti je ta seja pomembna za vse davkoplačevalce, kot tudi zlasti za one, ki niso še davka plačali. Slišali boste tudi priporočila dvqb zastopnikov Cosmopolitan lige. Po seji bo, kot po navadi prost prigrizek. Pridite vsi! --o- Sweeney se zagovarja V nedeljo se je mudil v Clevelandu kongresman Sweeney iz 20. okraja. Govoril je v dvorani sv. Ignacija, kjer se je zagovarjal glede svojega glasovanja v kongresu, ko je glasoval proti načrtu Roosevelta, da se znižajo vladni stroški za $500,000,-000 na leto. Sweeney je udrihal po časopisih, rekoč, da ne poročajo pravilno. Povedal je: "časopisi so poročali, da ima predsednik Hoover zlate krožnike za kosilo in večerjo. To ni res. Hoover je imel zlate krožnike le, ko je priredil večerjo diplomatom.' Sicer pa Hoover ni rabil zlatih krožnikov." Tako je govoril demokratični kongresman Sweeney. The White Motor Co. Lanskega septembra je The White Motor Co. prišla potom delnic pod kontrolo Studebaker Co. avto družbe v Indiani. Studebaker družba je prišla te dni pod kontrolo sodnije Zed. držav, ki je" imenovala receiverja. S tem pa White Motor Co. v Clevelandu ne bo prizadeta, pač pa bo poslovala kot dosedaj. znižal vladne stroške za najmanj pol miljarde Washington, 20. marca. Predsednik Roosevelt se bo podal ta teden na delo in se odločil, da zniža zvezne vladne stroške za okroglo $500,000,000 na leto. To je ogromno delo, toda Roosevelt pričakuje, da ga bo izvršil tekom enega tedna. Visoki uradniki vlade so prepričani, da bodo spremembe točne in drastične. Kongres je podelil predsedniku izvanredne pravice in oblast, in tega se bo Roosevelt poslužil. Začasni načrt za znižanje zveznih stroškov, je sledeč: bivšim ameriškim vojakom ki prejemajo podporo od vlade, se zniža ta podpora za $20,000,-000 na leto. Zveznim uslužbencem se bo znižala njih plača za $120,000,000 na leto. Poleg tega pa pričakuje predsednik, da mu bo mogoče zediniti in reorganizirati razne vladne oddelke, tako da bo mogoče hitreje in bolj uspešno poslovati, in pri tem pa prihraniti najmanj $100,-000,000. Pri tem tudi vlada pričakuje večje dohodke, in sicer nekako $275,000,000 na leto, in sicer od davka na pivo in od davka na gasolin, za katero svoto bi se zmanjšal zvezni proračun, kar bo blagodejno vplivalo na splošen položaj. -O-T— Hitler zahteva diktator-stvo za štiri leta Berlin, 20. marca. Kancler nemške države, Adolph Hitler, bo zahteval jutri od nemškega parlamenta, da se mu podeli diktatorska moč. In parlament mu bo skoro gotovo dovolil to moč, tako da bo imel večjo oblast kot predsednik Ilindenburg. Cen-tristi, narodni socijalisti in na-cijonalci so se združili in ima na ta način Hitler v parlamentu potrebno dvetretinsko večino. Komunisti,- katerih je 81 v parlamentu, niti v parlament ne bodo smeli priti. Zatrti bodo socialistični poslanski sedeži. Hitler bo zahteval jutri od parlamenta pravico, da sam dela postave in jih izpeljuje, ne da bi jih parlament odobril ali pa da bi bile podpisane od predsednika. To oblast zahteva Hitler za prihodnja štiri leta. Na ta način bo imel Hitler mnogo večjo oblast, kot jo je imel bivši nemški kajzer. -o- Evropske sile niso še edine Zangara je bil usmrčen na Dekletce je poslalo $5.00 Finančno izvestje v dru- 11 V j -a K TI* 1 1 J *v Ji 1_ T> li 1 V - ___i 1 1 • J *1 glede načrta Mussoli-nija o bodoči vladi Rim, 20. marca. Angleški mi-nisterski predsednik MacDon-ald, ki je imel ob koncu preteklega tedna konference z Musso-linijem glede bodočega nastopa velesil v Evropi, še ni na jasnem, da bi sprejel načrt, kakor ga je predlagal Mussolini. Kot električnem stolu brez vsakih ceremonij Raiford, Florida, 20. marca. Giuseppe Zangara, anarhist, ki je ubil chicaškega župana Čer-maka in težko ranil ob istem času štiri druge osebe, je bil danes usmrčen na električnem stolu. Morilec je bil pripeljan v smrtno celico ob 9:11 zjutraj, in elek- Rooseveltu, ker neče skrivati na domu zlata gem tednu, ko je nastopil Roosevelt predsedništvo New York, 20. marca. Kar se tiče ameriške finančne zgodovine bo drugi teden vlade znano, je Mussolini predlagal,, trični tok je bil spuščen v nje-da Italija, Francija, Anglija in govo truplo ob-9:15 zjutraj. Ob Nemčija vodijo bodočo usodo; 9 :27, dvanajst minut pozneje, so Evrope, zadevno Washington, 20. marca. Neko mlado dekletce iz Brooklyna, N. Y., je poslalo včeraj $5.00 zlatnik in svojo zlato verižicoj predsednika Roosevelta enako predsedniku Rooseveltu. Dekle i znamenit kot je bil prvi teden, pravi v svojem pismu, da je či-iDočim je pustila administracija talo opomin predsednika Roose- j predsednika Hooverja skoro vse velta, da ljudje ne smejo skriva-j banke zaprte, borze zaklenjene ti denarja, zlasti zlata ne, na;in trgovski položaj v popolnem svojem domu. $5.00 cekin in zla-; kaosu ali zmešnjavi, pa sta dva ta verižica je vse, kar premore< tedna nove vlade prinesla več-MacDonald bo imel to-{zdravniki proglasili morilca mrt-! dekle. In to pošilja predsedni-1 je zaupanje. Mnogo bank je od-nadaljna posvetovanja j vim. Zapori so bili zastraženi ku upoštevajoč njegov opomin j prlo vrata za redno, dasi neko- s francoskim ministerskim pred- po vojakih narodne garde, ki so na narod, naj se denar nikar ne sednikom. V pondeljek je Mac- pripeljali s seboj strojne puške, skriva po privatnih domovih. Donald odpotoval iz Rima. Mac-; Morilca sta spremljala dva stra- j Dekle se ni hotelo podpisati v Donald, zaeno z angleškim taj-lžnika v mrtvaško celico. Bil je pismu. Ko je predsednik dobil nikom za zunanje zadeve, se bo | samo v nogavicah, v hlačah in v pismo z vsebino vred v svoje ro-na potu proti domu oglasil v Pa- j beli srajci, odprti pri vratu. Ko; ke, je odredil, da se pošlje $5.00 rizu. "Srečni dnevi pridejo za I je Zangara zagledal električni i zlatnik v zakladniški oddelek Evropo," se je izjavil laški dik-1 stol, je mahoma obstal in se ozrl 'vlade, dočim je predsednik zavr- Najbolj značilno pa je dejstvo, tator Mussolini, "ako ostala Ev- na kakih 30 oseb, ki so se naha-!nil zlato verižico, češ, da vlada da so ljudje začeli prinašati v liko omejeno poslovanje, trgovina se je začela polagoma prebujati, in na borzah je sledilo redno poslovanje. Kar je pa še večjega pomena, je dejstvo, da se ljudem polagoma po vrača zaupanje v svoje denarne zavode. lopa posluša načrt laske vlade." Mussolini je govoril pred generalnim zborovanjem fašistovske stranke v Italiji. V uradnih francoskih krogih pa dvomijo o jale v mrtvaški celici. Potem .ne želi enake privatne lastnine, se je pa obrnil proti stražnikom j Verižico bodo vrnili iz Bele hi- in rekel: "Ne držite me! Ne bo-:še, kakor hitro se dožene ime in j ' jim se stola!" Korakal je nato i naslov dekleta. Dekletce piše proti stolu, in ko si ga je ogle-1 med drugim predsedniku tudi uspehu načrtov Mussolinija. Te-j dal, se je vsedel. Ko so stražni- j sledeče: "Pošiljam vam cekin za kom tega tedna se bo tozadevno ki pritrdili elektrode na glavo,; $5.00 in zaeno tudi zlato-veriži-razpravljalo v parlamentu. , noge in roke, je Zangara vpra-jco, in to je vse moje premoženje. -o--i šal: "Kaj ni nikogar tukaj, da Ni dosti, toda za mene je, ker ženske preiskujejo i bi vzel mojo sliko?" Ravnatelj drugega nimam. Saj niti dela Federacija ženskih klubov v j zaporov je odgovoril, da ni ni- j nimam. Moja ponudba je kot Clevelandu je začejla z ogromno j kogar. "Ušivi kapitalisti!" je ; kaplja v morju, toda slišala sem, nalogo, da doženej zakaj so te-1 patem Zangara zakričal. "Nič da iz malega raste veliko. Mo-lefonske pristojbine tako nena-; slik, kapitalisti!" je kričal Zan- j goče bodo tudi druge ženske, ki vadno visoke v našem mestu. gara. "Vsi kapitalisti, ušivi ka-i imajo več, sledile mojemu vzgle-Omenjena federacija obstoji iz! pitali sti, zločinci!" Potem se je'du, in to bi že precej pomenilo. 103 ženskih klubov, ki imajo j pa naslonil nazaj in električni včlanjenih nad 20,000 članic, j tok je bil spuščen v njegovo tru-Poseben odbor je bil imenovan, j plo. . ki naj dožene, če so telefonske I -o- Mrs. Sitter umrla V pondeljek dopoldne je po kratki in mučni bolezni preminula dobro poznana Mrs. Mary Sitter, soproga slovenskega urarja in zlatarja, ki je imel svoje čase trgovino v Slovenskem Narodnem Domu. Družina stanuje sedaj na 7761 Broadway. Tu zapušča soproga in štiri otroke, Ana, omožena Novar-ro, William, Max in Lillian, ter eno sestro Julijo Imperl v Kansas City. Ranjka je bivala tu 30 let. Bila je članica društva Slovenske Sokolice, št. 442 S. N. P. J. Pogreb se vrši v četrtek z ju pristojbine previsoke, in če d«" DvOie DOStaV Sprejetih V žene to, da začne z ostrim bojem i J r - -proti telefonski družbi. Telefonska družba trdi, da ima Cleveland primeroma jako nizke cene za telefon, ženske pa trdijo, da plačujejo več kot kje drugje. In zato so se uprle in bodo začele preiskovati. Pivovarne pripravljene Dve pivovarni v Clevelandu sta pripravljeni, da začneti z izdelovanjem in Razpošiljanjem pive, kakor hitro pride tozadevna magična beseda iz Washing-tona. Ena je Cleveland Home Brewing Co., druga pa Cleveland & Sandusky Brewing Co. Obe sta dobro poznani še od prejšnjih časov. Ena kot druga bo lahko izdelala po 125,000 sodov pive na leto. Ako bodo posli šli dobro, se bodo seveda oglasile še druge pivovarne. Vaje za Pasijon Vaje za Pasijon se vršijo nocoj večer ob pol osmih, v S. N. Domu banke skriti denar. Samo zlata je bilo prinesenega v dveh tednih za $62,000,000 v razne banke, in skupno vrnjeni denar presega svoto $200,000,000. Ves ta denar je bil odvzet bankam, ki niso mogle radi tega točno poslovati. Vračanje denarja bankam je najbolj vesela novica, ki jo more vlada ali pa narod dobiti. Kadar vračajo ljudje denar denarnim zavodom, pomeni to, da se odobrava nastop Roosevelta, ki je dal banke po vsej deželi zapreti, nakar odpira vlada banko za banko, potem ko so Zgodovina nas uči, da so ženske knjige preiskane in se dožene, že mnogokrat rešile svojo domo- da je vse v redu. To je vrnilo vino stem, da so žrtvovale svoje j zaupanje narodu. Vzelo pa bo dragulje, in tako iskreno želim še več tednov, predno se postavi tudi jaz Progresivni klub bančni položaj na ono stopnjo, kjer je bil pred petimi leti, ko Amerika še ni poznala depresije. Splošno se tudi odobrava nastop administracije Roosevelta, ki zahteva, da se vrši strožja kontrola nad bankami kot dosedaj. --o- pomoč bankam Columbus, Ohio, 20. marca. Državna postavodaja je danes sprejela dvoje postav, katere je priporočil governer White, da se pomaga bankam pri reorganizaciji. Postavi sta bili sprejeti od poslanske zbornice in poslani v senatno zbornico, ki bo danes o njih razpravljala. Prva postava določa, da ima ravnatelj državnih bank pravico, z odobrenjem . _________________________ ______ Common Pleas sodnije, pravico i krasne dobitke, m tudi krasna; ynQ točko> katero so ljudje sami narediti načrt, da se vložnikom tljka Je na razpolago za doorj rejeli in ki prepoveduje opoj- ........... i i r,w7o " fililfn io rl arrival ivi r .tns ' .. . . ... V sredo večer, 22. marca, vas prijazno vabi Jugoslovanski progresivni klub v Euclidu na card party in domačo zabavo, ki se vrši v Društvenem Domu na Volitve v jeseni Recher Ave. Pričetek kartnihj pri novembersldh volitvah ie_ iger je točno ob 7:30 zvečer. L ^ dana ,vg6m državljanom Kdor pa ne igra kart, ta bo pa|držaye Qhio prilika> da se izja. imel na razpolago tombolo m pa .jo alj gQ z& mokro al- guho je Poskrbel Dr»ava 0hiQ ima namreč usta_ 'bunco." Odbor bank izplača gotova svota, ako to zahtevajo, ostalo svoto se pa vloži v trustni fond, iz katerega se izplačuje, dokler premoženje banke ni likvidirano. Druga postava je enaka prvi in je njen namen pomagati državnim bankam. -o- Guardian banka Harold H. Burton, bivši poslu-Vršijo se vaje za 8., 9., j joči clevelandski župan in direk- pnze." Sliko je daroval Mr. Jos, Grdina, ki ima slovensko knjigarno na 6121 St. Clair Ave. Ju- no pijačo. Dokler ta točka ni odpiavljena, opojna pijača v dr- . . _ , , . žavi Ohio ni postavna. Voliv-goslovanski progresivni klub jei bo predloženo na posebnem edini v m , J- 1- — 4 - 10. in 11. dejanje. Naj pridejo vsi igralci brez izjeme, samo otroci ne. Prosi se, da so igralci točni. Nastop ob 7:30 zvečer. —Režiser. Avto štrajkarji Iz Findley, Ohio, se poroča, da je tam zaštrajkalo 340 delavcev Cooper Tire Corporation, ker jim je kompanija znižala 50 odstotkov na plačah. Euclidu, ki se trudi, da Ustku vprašanje: Ali ste za pro_ pomaga s svojimi prireditvami našim siromakom v teh resnih tor postav v Clevelandu je bil sinoči imenovan za predsednika Guardian Trust Co. namesto J. j R. House, ki je predsedoval ome- j njeni banki zadnjih 16 let. Obenem je bil izvoljen odbor šestih direktorjev, vki bo vodil reorga-nizacijsko delo banke. Randolph Eide, predsednik telefonske družbe, in Warren Bicknell, gradbenik, bosta zastopala direktorje. Eben Crowford, pod- časih. V resnici zasluži torej podporo od svojega naroda, ki je prijazno prošen, da prispeva za svoje ljudi z obilno udeležbo. Odbor je preskrbel tudi za okrep-čila. Na prijazno svidenje v sredo, 22. marca v Društvenem domu. hibicijo ali proti? Poleg tega bodo volivci izvolili tudi 52 delegatov za državno konvencijo, ki naj glasujejo, da se odpravi 18. amendment iz ameriške ustave. Smrtna kosa Danes zjutraj ob 1. uri je umrl Anton Udovich, poznan med svojci tudi kot Vudish. Stanoval je na 1599 E. 31st St. Bolehal je kratek čas. Ranjki je bil star 69 let, vdovec. Soproga mu je umrla pred 16. leti. Za- šole v Maple Heights , , , Tlt . ,.__n . __ - . Ljudske šole v bližnjem pred- predsednik Illuminating Co. m traj iz hiše, kjer biva sin Wil- meStju Maple Heights so včeraj! Alexander Whitney predsednik liam, 837 E. 144th St., pod vod- bile zopet odprte, potem ko so; železniške unije, bosta zastopala bile zaprte za dva tedna radi po- vložnike, in Harvey Brown bo manjkanja denarnih sredstev, zastopal delničarje. Banka bo v Hčerka dospela kratkem reorganizirana m začne Pri družini Frank Koračin, s poslovanjem. 1060 E. 222nd St., se je preteklo soboto oglasila tetica štorklja in pustila družini zalo hčerko. Vse je zdravo! Vrednost bondov Tekom preteklega tedna se je vrednost dobrih javnih bondov zvišala za približno 10 odstotkov. stvom Jos. žele in Sinovi. Prizadeti družini izražamo globoko so-žalje, ranjki pa naj bo ohranjen blag spomin! Vile rojenice Pri Mr. in Mrs. Frank Cvel-bar se je oglasila gospa štorklja ravno ob sv. Jožefu in pustila družini krepkega prvega sinčka. Mati in sinko se nahajata v Huron Road bolnici. Iskrene čestitke ! Zadušnica V sredo, 22. marca, se bo brala v cerkvi sv. Vida ob 6:30 zjutraj sv. maša zadušnica za pokojno Ano Zaviršek ob priliki 30-dnevnice njene smrti. Prijatelji in isorodniki ijanjke so prijazno vabljeni. "Zlati" sleparji V več mestih so se pojavili prefrigani sleparji, ki hodijo od hiše do hiše in pripovedujejo, j pušča dva Otrolca, Heleno in Jo da želi ameriška vlada spraviti j sipa> pogreb se vrši v četrtek skupaj vse zlato. Zahtevajo zla-, zjutraj iz hiše žalosti v cerkev te prstane in drugo zlatnino ter St Coiumbkilla na Superior Ave. obljubujejo od 20c do $1.00 za in 2g. cesti pod vodstvom A. Gr zlat prstan. Policija trdi, da je vse skupaj navaden "raket" in prijazno svetuje ljudem; naj poženejo enake sleparje iz hiše. štetje brezdomovincev V Clevelandu bodo jutri za-I čeli s štetjem onih oseb, ki nimajo svojega doma, in ki se ali klatijo po ulicah, ali pa začasno bivajo v zasilno narejenih kočah ali pa, ki prihajajo v razne mestne zavode za prenočišče. Trdi se, da se je število onih, ki so brez lastne strehe, v zadnjih tednih znižalo. dina in Sinovi. Naj bo ranjke-mu ohranjen blag spomin! Sijajen uspeh Poroča se iz Barbertona, da so Clevelandčani, ki so nastopili preteklo nedeljo v Barbertonu v krasni drami "Mučeniška smrt sv. Neže," imeli sijajen uspeh. Dvorana je bila natlačeno polna občinstva. Igra je sijajno uspela. Gotovo bodo naši prijatelji o tem še podrobneje poročali. * 5 oseb je bilo včeraj ubitih na železniškem križišču v Mon-son, Mass. 1 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 21ST, 1933 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays 'naletiš na skupine ljudi, ki stoje po ogalih in se pogovarjajo, kako bo zanaprej. Nekateri jako zaupajo v novo vlado v Wash- _ ingtonu in pravijo, da bo novi naročnina--i predsednik Roosevelt vse ureza Ameriko ln Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto «7.00 dil, da bomo imeli kmalu dobre Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3.50 Za Cleveland po raznaialcih: celo leto »5.50 ;pol leta »3.00; četrt »1.75 Za Evropo, celo leto »8.00; pol leta »4.00; za četrt leta »2.50 Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriika Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0638 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 66, Tue., Mar. 21st, 1933 Ali zgubimo naše javne knižnice čase, Saj se že kažejo njegove obljube in ena prvih je, ki se bo uresničila, da dobimo pivo in vino nazaj. Tako bo šlo, vsaj upamo, eno za drugim in nastopili bodo boljši časi. Pa še nekaj o našem društvu. Društvo Borštnarjev v Collinwoodu je sklenilo, da priredi na 23. marca card party v Slovenskem domu na 'Holmes Ave., začetek ob osmih zvečer. Ob tej priliki se bodo tudi dvignili tiketi za radio. Društvo kliče vse člane, da gotovo pridejo in pripeljejo tudi svoje prijatelje seboj. Vabi se vse Slovence iz Clevelanda in okolice. Vstopnina je samo deset centov na osebo. Imeli bomo jako veselo zabavo in nekdo bo šel prav ponosen domov, ko bo dobil lepo nagrado. Tudi se bomo pogovorili o raznih zanimivih stvareh in se bomo bolj spoznali med se boj. Med nami bo ta večer se- gasolina, da pridejo v Slovenski društveni dom. Nič drugega jim ni treba, kot vsesti se na avto, spustiti zavoro, pa se bodo naravnost t je pripeljali. Torej od tam bodo gotovo vsi v domu, ker ne bo nobenih stroškov za vožnjo v eno stran. Na drugo stran bo pa ohajčan vozil. Iz euclidske ravnine se tudi obeta lepa udeležba. Le pridite, da nam ne odneso dobitkov v druge naselbine. Skupaj se bomo pozabavali in pozabili na to odhajajočo depresijo ter se poslovimo od nje. če bo dvorana premajhna, ste brez skrbi lahko, ker veselični odbor je tudi' v tem oziru pripravljen. Naročil je namreč raketo, da pripelje Ribničane iz starega kraja, da jo bodo raztegnili. Samo par minut bo treba počakat, pa bo vse O. K. Postrežba bo v vseh ozirih prvovrstna in vsa okrepčila po de-presijih cenah. Torej pridite vsi na card party v Slovenski društveni dom na Recher Ave. v sredo 22. marca ob 7:30 zvečer. Vsi ste dobro došli! Na svidenje, Fr. Požar. bere v postelji. S tem odvrne^ te vaše misli od vsakdanjih skrbi, pozabili boste na fiksno idejo da ne morete zaspati in zadremali boste, da še ne boste vedeli kdaj. človek lahko živi tudi dva meseca brez hrane, toda en teden brez spanja bo umorilo vsakega človeka. Ko človek enkrat prekorači 35. leto, mu toliko ne škoduje ako he spi dobro, toda ko-i Isti mu pa tudi ne. primorskiTnovice Če verjamete al' pa ne. FRANKLIN D. ROOSEVELT "Pravijo, da jih bomo metali v sredo večer, kaj ?" Seveda," mu rečem, "jaz tu- Mesto Cleveland ima izvrsten in sijajno poslujoč sistem javnih knjižnic. En milijon knjig v skoro slehernem jeziku sveta je na razpolago ljudem popolnoma zastonj. Mestne knjižnice so podpirane z javnimi davki. Dokler je denar prihajal od rednih davkov je javna knjižnica še nekako izhajala, ko se je pa spremenil sistem, in dobivajo knjižnice denar za poslovanje od takozvanega osebnega davka, pa prede javnim knjižnicam zelo trda. Resnica je, da se bori javna knjižnica v Clevelandu danes za svoj obstanek. V tej borbi je bila javna knjižnica do danes sama, in zdi se, da bo svojo plemenito bitko zgubila. Vodstvo javne knjižnice torej apelira na vse zavedne držav- |nator države ohio John Smolka> ljane, da pridejo na pomoč ko sporoča uredništvu sledeče: ki -e čkne nage jednote ki nam "Ali boste molčali, ko bo glavni urad javne knjižnice ki bo povedal marsikaj zanimivega je važen faktor v vzgojnem, trgovskem in kulturnem zivlje- Fnmk Martich nju naroda, prisiljen zpreti svoja vrata? Ali bodete molča-i ___ H, ko bo 32 podružnic javne knjižnice, ki postrežejo s knji-1 f , , . . . gami vsem mestnim delom, moralo prenehati s poslovanjem ?! JUgOSlOVanSKl prOgreSlVllJ Mestna javna knjižnica ima poleg tega v 118 tovar j ^JyJj y Kuclidu nah in drugih zbirališčih ljudi svoje podružnice in knjige,, o.-PrHel sem v po- tako da pridejo slednje vsepovsod do svoje veljave, in vse ki mi je rekel: te čitalniške postaje se bodejo morale opustiti. Nadaljna posledica bo, da bo moralo tisoče otrok prenehati s študijami, ker so se doslej zanašali samo na knjige v javnih čitalnicah, ker enakih knjig sami ne morejo kupiti j ^i-r^Th bomo' in jih nikjer drugje ne morejo dobki. Javna knjižnica ima * ^ ^ kako namreč v 34 raznih višjih šolah svoje podružnice. napravil," me Vzelo je previdne voditelje javne knjižnice v Cleve- „ 1 landu celih 64 let, da so zgradili sijajen knjižniški sistem, vp™sa ki je eden prvih, ako ne prvi izmed vseh drugih v Zedinje- J^ » nih državah. In le dejstvu, ker so uprave javne knjižnice M ^^pnt^ t l^ skrbno hranile že v preteklih letih se je zahvaiti, da avna goslovanslu progresivni kiud knjižnica danes sploL še obstoji. In to se je zgodilo, ko je - moralo vodstvo javne knjižnice mnogo, mnogo žrtvovati, J** zvecei v Slovenskem dru zlasti ko je bilo izvežbanim in izurjenim močem, uradnikom | f^™ 0 in uradnicam v javni knjižnici jako občutno vtrgana itak ne ' sijajna plača. Že lansko leto je vodstvo znižalo izdatke za nekako 62 odstotkov, kot so znašali v letu prej. Vse podružnice so morale biti zaprte ali zjutraj ali pa zvečer, in 23 knjižničnih postaj se je moralo ukiniti. Glavni urad javne knjižnice se ie moral zapreti ob nedeljah in ob praznikih, kar se je zgodilo prvič v petdesetih letih. Večje število uradnic se je moralo odsloviti, ostale pa delajo le po nekaj ur na dan. Mnogo poslopij je poškodovanih in enako tudi mnoge, naprave v knjižnicah. Za nove knjige se je izdalo le 14 odstotkov toliko kot eno leto prej. Na drugi strani pa opazimo sledeče dejstvo: "Še nikdar v zgodovini javne knjižnice v Clevelandu se ni posluževalo še toliko ljudi javne knjižnice kot ravno v lanskem in v letošnjem letu. Od dneva do dneva tekom lanskega leta ni posetilo javne knjižnice nič manj kot 9,-000,000 oseb, in te osebe so si izposodile 10,374,652 razno- j srečen, vrstnih knjie 210,273 oseb je prišlo lansko leto več v javne odroma da mu bo sreča mila, ne knjižnice kot sploh kdaj prej v tem ali onem letu. *>° l^abil te prireditve Vodstvo javne knjižnice zategadelj opozarja na neki|hlt*°- • • ...... . . .. predlog v državni postavodaji, ki je znan kot senatni pred- Kdo ve, ce bi bil morda tudi log št 30. Ako je ta predlog sprejet, se bo knjižnicam olaj- tako srečen, Šalo njih poslovanje. • enega izmed Ne knjižnice ne zahtevajo novih davkov, samo dose- me vpraša nadalje daj obstoječo postavo bi se spremenilo tako, da bi se plačila "Veš kaj, dobitkov je dosti m lahko prej dobivala od države. Vi lahko pomagate k temu, |dosti igralcev bo srečnih; morda ako pišete na državno postavodajo v Columbusu tozadevno, boš tudi ti našel srečo pri kar-Omenite senatni predlog št. 30 in prosite, da bo sprejet. tah-" Javne knjižnice so za vas, vi imate korist od njih. j "Dobro, potem pa prav gotovo Ljudje so zbrali denar za nje, in ljudje jih lahko uničijo ali pridem." pa ohranijo. "Lahko Recher Ave. Potem bo pa prosta v Euclidu? zabava." "Jaaaaaa!" "Ja, j a, in zapomni si to, da tam ne bo šlo kar tako enostavno, ampak bo nekaj prav posebnega." "Pa bo kaj dobitkov?" "Seveda; veselični odbor je že preskrbel krasne- dobitke za ta večer, ker so sprevideli, da se ne izplača trudit s kartami zastonj ali pa za malenkostni dobitek, ker to je trudfipolno delo. Takih dobitkov, rečem ti, sploh še ni bilo na nobenem card party-ju. Prepričan sem, da kdor bo tako da bo najboljši igralec, a, ne tako Clevelandski dnevnik "The Press" je imel v torek pod gornjim naslovom tako krasen uvodnik, da je vreden, da ga na tem mestu ponatisnemo v prevodu. članek se glasi: Američani smo pričeli zdaj spoznavati, da smo potrebovali junaka, katerega bi oboževali. Zdaj imamo tega junaka. Franklin Roosevelt je ta junak, ki je tako ljubljen od svojega naroda, kakor je bilo ljubljenih še malo vladarjev v zgodovini sveta. Roosevelt je mož, ki je prežet s pogumom. Z odločnostjo. Z modrostjo. Z magnetizmom. On je prežet z modrostjo državniškega duha in demokratskega naziranja. On je mož, ki govori svojemu narodu s preprosto in lahko um-ljivo besedo, naravnost in brez ovinkov: govori mu z glasom zaupanja in resnosti; on govori in pove svojemu narodu naravnost, kaj je napačnega in kako misli odpraviti zlo. Tekom desetdnevnega tako težkega dela, kakor ga je imel še malokateri vladar, je Roosevelt pokazal troje značilnosti: ostal je hladnokrven eksekutiv-ni uradnik, ki se je znal enako resno zavedati svojih nalog tako v paniki kakor v navalu ljudskega entuziazma; ostal je vedno mojster kompliciranih sil ameriške politike, in končno je ves čas tudi — človek. Njegovi prvi dve lastnosti sta značilni, toda njegov narod ga še najbolj ljubi za njegovo zadnje omenjeno lastnost. Ameriški narod ga ljubi, ker ve, da so bili njegovi lasje zmršeni od rekla, naj stvar "pofiksa." Ameriški narod ga pa ljubi še radi neke druge stvari. Ljubi ga, ker ve, da je Roosevelt velik Amerikanec. Nekaj značilnega je v preprostosti njegovega govora, kadar govori ameriškemu narodu ter mu dokazuje, kaj ta njegov ameriški narod potrebuje. Naš list ne da mnogo na osebno hvalisanje- in na mahanje z zastavami, pa kljub temu ve, da vro pod nebo goreče zahvalne molitve ameriškega naroda, ker mu je Bog dal takega voditelja, kakršen je Franklin D. Roosevelt. Proti nebu vro za Roose-velta molitve ameriškega naroda, ki je bil še nedavno skrbi-poln in zbegan, danes pa gleda z zaupanjem v bodočnost. On je mož volje in dela, on je mož, ki bo izpolnil svojo obljubo, katero je dal ameriškemu narodu, ko mu je obljubil "new deal." V teh dnevih preobile-ga in odgovornega dela, je našel Roosevelt vendar čas, da je stopil pred kongres s svojo la-konično spomenico, ki je obsegala komaj 75 besed, ter zahteval od kongresa, naj pasira predlogo za varjenje in prodajo piva. In naročil je kongresu, naj ne pasira te predloge morda čez nekaj tednov, mesecev ali let, marveč takoj! Mnogo smo pričakovali od njega, toda Roosevelt, ta čudoviti mož, je nadkrilil vsa naša pričakovanja. Po letih monotonosti, zavajanja in zmede se nam danes nudi prilika, da ponudimo svojo zvestobo in lojalnost, katera prekipeva iz na'ših src, temu možu. —G. Franc čemžar, kurat v Opatjem selu je prejel ukaz, da mora zapustiti Italijo. Zameril se je, ker ni opravil službe božje za neko parado. — Radi hude stiske na Krasu in v Vipavski dolini kmetje še vedno stikajo za vojnim strelivom, ki leži zakopano v strelskih jarkih na Fajtovem hribu in na Dober-dobski planoti. Sam Fajtov hrib je bil že trikrat ves prekopan, zahteval je že dolgo vrsto človeških žrtev; toda stiska sili ljudi, da se lotijo vsega, samo da bi se ohranili pri življenju. Še vedno kopljejo zemljo in iščejo strelivo, ki ga potem prodajajo za nizko ceno prekupčevalcem. Alojzij Blažič iz Opatjega sela, star 30 let, se je podal na hrib Pečinko, da bi tam nekaj kopal. Z motiko je udaril po 30.5 cm granati, ki je takoj eksplodirala in ga raznesla. Glavo mu je odtrgalo in jo vrglo 130 m daleč od trupla. Drugi dan je prišla na mesto nesreče sodnijska komisija. Nesreča je seveda napravila na vso okolico globok vtis. — Velika skladišča rnuni-cije so napravili v Bazovici pri Trstu. -o- STRAŠNA USODA FARMERJA da bi odnesel tistih dobitkov?" trudapolnega nočnega dela in premišljevanja, ko je imel podpisati dalekosežni ukaz za zaprtje bank, in ljubi ga zaradi njegovega nedolžnega dečjega na-smehljaja, s katerim se je na-smehljal, ko mu je njegova žena Tukaj imamo predsednika, ki je celo mnogo boljši kakor smo pričakovali, ko smo ga izvolili. Tukaj imamo junaka, ki je vreden oboževanja. In končno: tukaj imamo moža, ki je po našem srcu. DOBRO SPANJE, IN ČEMU NE Starejši znanstveniki so trdi- človeku tudi ne škodi, ako spije DOPISI Društvo Blejsko jezero št. 27 S. D. Z. Cenjeno članstvo je prošeno, da se udeleži prihodnje mesečne seje, ki se vrši danes, 21. marca v navadnih prostorih. Urediti imamo več • važnih stvari glede proslave 10 letnice obstanka našega društva, ki se bo vršila 2. aprila v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. Nadalje gre za inici-jativo, podano po društvu Slovenec št. 1 SDZ in več drugih važnih zadev imamo za rešiti. Prosim vas, bodite navzoči. Kot sem že omenil o proslavi 10 letnice, naj še omenim, da bomo imeli jako zanimiv in pester program. Nastopili bodo pevski zbori, solisti, dueti, kvarteti itd. Celotni program bo pravočasno priobčen v tem listu. Zelo bi me veselilo, če bi se udeležili te važne seje v polnem številu, ker dolžnost vaša je, da se zavedate teh dolžnosti in se udeležujete mesečnih sej. Ne prepuščajte društva samo odbornikom in par drugim članom, vsi kot taki tvorimo društvo, torej je nas tudi vseh dolžnost, da za istega delujemo in poseča-mo seje. In kadar ima društvo kako prireditev, da se gotovo iste tudi udeležite. Na svidenje na seji 21. mar- sfcboj tudi ženo in prijatelje." "Menda ja, kaj pa misliš, da bom sam igral karte? Tega pa že ne; pripeljem seboj najmanj tri, da ne bom iskal soigralcev po dvorani." "Vstopnice so po 25 centov in vrhu tega bo 'še takozvani "door prize." Kdor bo tako srečen, bo lahko odnesel dva dobitka domov : enega od kart, enega pa od vstopnice." "Sedaj pa že vse vem. Na svidenje v sredo." In tako je odšel rojak z veselim srcem domov. Dobro vem, da če bi vedeli ljudje, da bo vse tako, kot v resnici bo, bi prišli iz St. Clairja, Collinwooda, in iz daljne Jutrove dežele, to je od ca in 2. aprila na deseti obletnici,. , . ... . . . ch r^ i t, r, i . , . lam, kjer je bila teta na konju v Slov, Del. Domu. Z bratskim .'..,.. . ... pozdravom, John Ter I ep, —o-— predsednik.'. in kjer prihajajo sami princi in princeze brez potnega lista na ta depresijski svet. In nihče se „ . i r» v, • ne bo kesal, kdor pride, ker to bo lard party Borštnarjev res izvamedna zabava. Cleveland (Collinwood), O.— Kar se pa tiče ljudi na Rožni-V slabih razmerah živimo in čejku, se imajo zahvaliti strmemu gre čovek nekoliko iz hiše, pa klancu, ker jim ni treba rabiti li, da je potreba več šuma in ropota, da se človeka zbudi iz spanja v prvih urah, ko se človek poda k počitku, kot pa proti jutru. To je potem dalo povod mnenju, da je ena ura spanja pred polnočjo vredna dve uri po polnoči. V laboratoriju na Colgate univerzi, kjer so preiskovali spanje v vseh različnih panogah zadnjih devet let, so prona-šli, da povprečen človek res ne spi tako trdno v drugi in poznejših urah, ko spi, to pa vsled tega, ker se je že odpočil. Preiskava je dognala, da je važnejše kako dobro da človek spi, kot pa kako trdno spi. Fizična telovadba predno gre človek k počitku zabrani človeku, da bi hitro zaspal, da se človek ponoči večkrat zbudi in da je zjutraj zaspan. Med tem pa ne kaže možganska utrujenost istih posledic. Čim manj je človek telesno utrujen zvečer, boljše bo spal. Preiskava je dognala, da človeku moti spanjey napačna hrana ali pa če ima premalo hrane v želodcu. Ako je želodec prazen, se boste prav gotovo zbudili ponoči. štiri ure po jedi je vaš želodec že prazen in vendar včasih poteče celih 14 ur med večerjo in zajterkom. Pronašlo se je, da lahek povečerk ali pa gorka osladkana pijača predno greste k počitku, vam bo pomagala do boljšega spanja. Povprečnemu . red počitkom kavo ali čaj. In če komu to brani spanje, mu pomaga, ako vzame gorko kopel j. Toda če kdo jemlje redno gorko kopelj vsak večer, mu to tudi ne bo pomagalo. Dognana stvar je, da je treba imeti v spalnici tak zrak, ki ni preveč mrzel, da bi morah radi tega imeti mnogo odeje na sebi. Ker preveč odeje zabrani prosto dihanje. Na drugi strani pa, ako imate preveč mrzlo v spalnici in nimate dovolj odeje, jo vaše truplo primorano dajati več toplote, da dobite normalno temperaturo. Ako se zbudite, ker vas zebe, ste lahko prepričani, da vaše telo ni imelo dovolj pravega počitka tisto noč. Inštrumenti na gori omenjeni univerzi so dokazali, da če gre kdo tudi po prstih'mimo postelje, kjer spi človek, da spečega ta rahel šum sicer ne zbudi, toda mišice v telesu se napno, kar znači, da je bil speči moten v spanju. Tudi luč moti spanje človeku. Celo če se posveti luč iz mimodrvečega avtomobila v vašo spalnico, se vaše telo kolikor toliko zdrzne. Nikar naj vas ne moti to, kakšno lego boste zavzeli v postelji, ker isto itak spremenite skoro vsakih 15 minut. Vaše telo si bo samo izbralo primerno lego. Največji tat spanja je misel, da ne boste mogli zaspati. Zato je priporočljivo, da človek Ti cen J. Bryan, 56 let stari farmer, je zapregel konje ter se odpeljal s svojo ženo v Dove Creek, Colo. Ko sta prišla zakonca popoldne nazaj na svojo farmo, je žena odšla v kuhinjo, da zakuri ogenj, njen mož pa ji je dejal, da pride takoj za njo, čim izpreže in spravi konje v hlev. Ker čez eno uro še ni bilo farmer j a v kuhinjo, je šla njegova žena pogledat, kje se tako dolgo zadržuje. Pri hlevu je zapazila krdelo svojih prašičev, ki so razburjeno krulili. Stali so tesno skupaj, krulili ter hlastali po nečem, kar je bilo v njih sredi. Ko je prišla farmerica k njim, je vzela poleno ter jih raz-gnala, na tleh pa je uzrla svojega moža, ki je imel že ves sne-den obraz. Poklicani koroner je pojasnil ta strašen slučaj. Farmer ja je zadel pri hlevu mrtvoud, in ko je onesveščen tam ležal, so.prišli prašiči ter pričeli s svojo grozno pojedino . . . * Portugalska je glasovala za novo ustavo včeraj. -o- SLEPI .DEČEK Mati, podaj mi roko! V polje povedi me in mi pokaži rože, drevesa in bistre potočke, da'mi ne bo več tako hudo . . . črna noč je v mojih očeh. Kakšno je solnce, kakšen je dan, kakšni so ptički sredi poljan — mati, povej! Videl bi rad enkrat zarje jutranje (vsak dan se kopljejo v njih moje sanje), rad bi sledil z očmi belim oblačkom, ki vse dni romajo bogve kam, Joj, tako plah sem v tej temi in sam ..." Mati, podaj mi roko! Mati, pokaži mi božje nebo! Solnče bi videl rad . . . Ah, a še rajši kakor vso to lepoto sveta — samo enkrat tebe, mamica, videl bi rad . . . Girard, O.—Dragi moj Jakec! V tvoji koloni sem videl, da bodo v soboto 25. marca v Warren, O. s ta veliko žlico jedli. To je res. Kar si se zmotil je samo to, da dekle, katero bomo oddali ta večer v olepšani obliki v Warren, je moja hčerka Marica (gospa Erria Zore), katero bom oženil ta večer v Jugoslovanskem domu. Torej za Marico bomo balo vozili in ne za Zofko. Zofke ne damo od hiše, so rekli oče. Kar se tiče mojega belega predpasnika, ti povem, da ga ta večer ne bom opasal, ker se bom postavil kot pravi Gorenjec v lepi narodni noši, v vlogi očeta Srebrina. Seveda, najbolj se pripravlja na to slavnost naš Anži-ček, ki si je kupil nov klobuk Rooseveltovega modela. On bo, ki bo vodil naše rojake na to slavnost. Mrs. Katty bo tudi vsa v Židi in ko bi ti, Jaka, le vedel, kako John pokonci hodi radi te slavnosti. Councilman Cekuta bo zastopal mestno vlado, kot si pisal in bo s svojimi dokumenti za pričo pri poroki moje hčere. Tudi moja soproga Rotija se jako pripravlja na to slavnost. Enako tudi moj hlapec in dekla. Hlapec je očistil vse "šajbce" pri komatih, da bosta šla šarca, ki bosta balo vozila, kar po zadnjih nogah. Tine Kosmač iz Gamelj-nov doma, bo pa za tistega, ki bo vriskal, ko bomo balo vozili-On ima najboljše grlo za to. Moja hčerka Marica se pa te dni malo bolj kislo drži, kot se sploh neveste pred poroko. Saj veš kako je in se tudi šika, da se malo bolj nazaj drži, da ne bodo ljudje jezikov stegovali, češ, kako da ga je težko čakala in kako je srečna, da ga je vjela. Ko jo enkrat spravimo v zakonsk1 jarem, bo pa že pokazala možičk^ rožičke. Kar se tiče te poroke, je že vse v redu, samo radi dote smo še nekaj.narazen, ženinov oče zahteva še tisto junico, ki ima kriv rep, pa je moja žena ne pusti dat, ker pravi, da jo bomo imeli doma za rejo. če ne bo drugače, bom moral pa nekaj v gotovini primaknit, da se poroka ne raz" dre, ker Marica bi prišla k dobri hiši in bi si vsaka vseh deset prstov oblizala, če bi dobila takega ženina. Tako vidiš, Jaka, da je najbolje, da jo tudi sam primahaS na to ohcet v soboto 25. marca v Warren, O. Za en nageljček ti garantiram in tudi "prežat ti ne bo treba pod oknom, ker te bomo kar medse posadili. Tako se bo naša vloga "V Ljubija"0 jo dajmo," spremenila v "Wai'' ren jo dajmo." Kot sem zvedel-bo šel ves Girard to soboto v Warren. (Jesenko je rekel, da bo že v petek tam). Tako .ie prav, da bomo vsaj nekoliko P°" vrnili našim zavednim Warred' čanom. Ako bomo naselbine delovale roka v roki, bo vedn° uspeh. Nastopile bodo tudi na*e mlade deklice in zapele krasne pesmice med dejanji: Stella Dol' čič, Dorothy Selak, Virginia stan in Virginia Cekuta. še to naj pripomnim, da trič in Ponikvar in drugi že m1?' je postavljajo in se pripravljaj0 na parado, katero bo vodil M/ Anžiček od Girardske stran1; Vrsto mlajev bi postavili tu proti Clevelandski strani, Če za gvišno vedeli, da bosta prJb_ s Primožem. Mi bomo vsi tan - ti pa kakor veš. Ampak če n^' sliš, da ti bomo nageljček po P šti pošiljali, se motiš in se. A Oni petek smo imeli dom«1 z t» večerjo štruklje, sirove m lezejo P ŠtrU" zinarni, ki kar sami grlu. Bebika zahteva še en kelj. Mama ji pravi: "Ne ' štrukelj bi bil pretežak zate. ^ "Mama, saj ga bom dyžalabi. obema rokama," se odreže b« ka. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 21ST, 1933 3 SENČURSKI DOGODKI PRED DRŽAVNIM SODIŠČEM V BEOGRADU Josip Berendijaš, zastopnik kov sem sklepal, da je bila de- orožniškega komandirja v Šenčurju, Fran jo Rehar in Ivan Ja-vornik so podali: slične izjave kakor prejšnje priče. Dr. Franjo Ogrin, sreski načelnik v Kranju: "Sresko načel-stvo je bilo obveščeno, da se pripravljajo demonstracije za shod v Šenčurju. Zato sem odredil, naj orožništvo zapre dohode v vas, kar pa se je le delno posrečilo. Shod se je pričel po 15. uri in je bilo na zborovanju nekaj nad 120 oseb. Tam so mirno poslušali, zunaj pa so kričali: 'živel dr. Korošec! Dol z Bar-letom!' Po streljanju je orožništvo izpraznilo prostor med hišo in cerkvijo, ljudstvo pa se je vendarle kmalu spet pojavilo in napolnilo trg pred cerkvijo. Tedaj je prišel k meni Brodar in se pritoževal zaradi streljanja. Prav tako tudi Umnik. Ko je prihajal župnik Barle z zboro-vališča proti župnišču, je proti njemu padel kamen, ki ga pa ni zadel. Da bi se tujci odstranili iz Šenčurja, sem pozval Brodar-ja in Umnika, naj pomirita ljudi. Brodar in Umnik sta se izgovarjala, da ju ljudje nočejo ubogati. Ker je medtem prišel tudi kranjski župnik Škrbec, sem tudi njega prosil. Ko ga je množica zagledala, ga je burno pozdravila in dobil sem vtis, kakor da je njegov prihod množico vzpodbudil. Da bi se demonstranti razšli, sem rekel župniku škrbcu, da bom dal prostor izprazniti s silo, če ljudstvo samo ne bo odšlo. Tedaj je rekel: 'Nikar ne storite tega, ljudje se bodo pomirili, samo če odide Barle.' Pozval sem Umnika in Brodarja, da bi pomirjevalno vplivala na ljudstvo. Pozval sem monstracija organizirana, če bi bilo demonstrantom uspelo, da bi onemogočili Barletu zborovanje, bi potem sami priredili shod. Med demonstrantom je bilo tudi mnogo drugih. Večina je bila iz bivše SLS. Več kolesarjev ni imelo zelenih kravat. Obrnil sem se večkrat na Brodarja in Umnika, da bi vplivala na množico, da bi se pomirila. Vsi ti pozivi pa niso imeli nika-kega uspeha, temveč so povzročili baš nasprotno, in to po mojem mnenju zaradi tega, ker sta se Brodar in Umnik tako v besedi kakor v dejanju vedla bolj pasivno, tako da je to učinkovalo kakor vzpodbuda za vso množico. Povsod sem dobil vtis, da je bilo to dobro pripravljeno. Osupnilo me je, da se je takoj, ko je nastopilo orožništvo in potisnilo množico nazaj, prostor znoMa, napolnil. Ta odpornost pač ni slučajna, temveč je moralo biti tako že naprej določeno. Ko se je pričel pritoževati kolesar, ki so mu razbili kolo in ga napadli, sem šel po kamniški cesti, kjer se je ta dogodek pripetil. Tamkaj sem opazil gosto vrsto kolesarjev, kar me je zelo osupnilo, ker je bilo videti, kakor da je to četa v pripravljenosti v rezervi." Orožniški major Pavlovič, zidar Luka Volk, Jože Belihar, sreski načelnik v Kranju dr. Iv. Zobec, posestnik v Šenčurju Fr. Zarnik, orožniški kaplar Alojzij čirec, orožniški kaplar Ivan žbogar, orožniški kaplar Josip Cehnar, kovač France Dolnar, France Globočnik, Katra Ga- tudi škrbca in ta je stopil na višje mesto in pozval ljudi, naj se mirno razidejo. Ker se pa množica prostovoljno ni razšla, sem dal nalog, da jo orožniki razženejo. Iz vseh teh dogod- nastopov proti poslancu Barletu med ostalim vzklikal: "živijo samostojna Slovenija, dol s kraljem, živijo republika!" S temi vzkliki je šel za tem, da stvori prepričanje in razpoloženje pri drugih, da se spremeni današnja državna ureditev in da se en del kraljevine Jugoslavije izloči iz državne celote kot samostojna država ter je žalil tudi vladarja. Kos—10 mesecev . Tudi Kos je obsojen po čl. 3 zakona o zaščiti države in čl. 7 kaz. postopka, ker je 22. maja 1932 v Šenčurju ob priliki demonstrativnih izpadov proti poslancu Barletu med ostalim vzklikal: "živijo republika, dol s kraljem" in je s temi vzkliki šel za tem, da stvori prepričanje in razpoloženje pri drugih, da se en del kraljevine Jugoslavije izloči iz celote kot samostojna država, ter je žalil tudi vladarja. Loboda—osem mesecev Loboda je obsojen istotako po čl. 3. zakona o zaščiti države, ker je 22. maja 1932 v Dolu ob priliki demonstrativnih izpadov med ostalim vzklikal: "živijo republika ,dol s kraljem, dol s Ka-radjordjeviči!" S temi vzkliki je šel za tem, da se stvori prepričanje in razpoloženje pri drugih, da se en del kraljevine Jugoslavije izloči iz celote kot samostojna država ter je žalil tudi vladarja. Ogrin—osem mesecev Ogrin Tomaž je obsojen, ker je 15. maja 1932 v Mengšu o priliki demonstrativnih izpadov med ostalim vzklikal: "živijo svoboda, živijo slovenska republika" ter se na poziv orožnikov ni hotel raziti. S temi vzkliki je šel za tem, da stvori prepričanje in razpoloženje pri drugih, da se en del Jugoslavije izloči iz celo- šperlinova, narednik Ivan Ja vornik, delavec Janko Jagodic, \ te kot samostojna država ter ni Pavel Piber, kuharica Petka Pi-1 poslušal naredbe pristojnega dr-brova, šenčurski župnik Ivan Pi-j žavnega uradnika za razhod. Ob-ber, klobučar Ivan Zupanec, Fr. [sojen je po čl. 3 zakona o zašči-Šter in odpremnik t v or nice ti države. Union Janko Čolnar so podali' Cerar—šest mesecev bolj ali manj obremenilne izja-j Cerar je obsojen, da je dne ve. 15. maja 1932 o priliki demon- I strativnih izpadov v Mengšu DRŽAVNO SODIŠČE ZA ZAŠČITO DRŽAVE med ostalim vzklikal: "Živijo Vladarji—žrtve atentatorjev Nedavni atentat na predsednika Roosevelta v Floridi, kliče v spomin poizkušeni atentat na predsednika Theodora Roosevelta, in sicer dne 14. oktobra, leta 1912, ko se je nahajal Roosevelt v Milwaukee, Wis. Tedaj je neka blazna oseba streljala nanj in ga zadela v prsi, toda krogla se je odbila na debelem svežnju papirja, ki ga je imel Roosevelt v notranjem žepu ter ga samo lahko ranila. Drugi ^ameriški predsedniki, ki so bili umorjeni od atentatorjev, so: McKinley, Lincoln in Garfield. Lista oseb, ki so padle kot žrtve atentatorjev v inozemstvu, je pa izredno dojga. Med temi so: 1876—Abdul Azis, turški sultan. 1881—Aleksander II., ruski car. 1894—Sadi Car not, francoski predsednik. 1896—Nasr Ed Din, perzijski šah. —1897—B o r d a, predsednik republike Urugvaj. 1898—Barrios, predsednik Guatemale. 1898—Elizabeta, avstro - ogr- IIIIIII1IIHI1IIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIII1IIIIIIII milo urban: ŽIVI BIC Roman IIIIIIIIIIIIIIUIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Padal je nekam v temo, pod plot, in Hlavaj ga je semintja slišal v kratkih odlomkih, ki so vzbujali težko žalost. Oglušen in omamljen od njega bi bil odšel. Nameraval je iti na spodnji konec in tam čakati notarja. Toda ko se je že obračal, je zaslišal od spodaj žvenkljanje zvončkov in hrzanje konj. Mesec je posijal: Hlavaj je vi'del lahek pleten voz, zadaj v njem pa v kožuh zavito postavo. 'Notar,' mu je blisknilo skozi možgane. Ni dolgo premišljeval, postavil se je na sredo ceste, razkora-čeno, kakor se postavljajo drzni možje. Ko so konji pritekli do njega, je vzdignil roke in zavpil: "Hoho!" Kočijaž je ustavil konje. Hlavaj je pristopil k vozu, pogledal zavito postavo in vprašal: "Ali ste vi notar Okolicky?" "Sem. Kaj pa je?" Toda namesto takojšnjega od- ska cesarica. govora je Adam Hlavaj stopil 1899—II e urueax, predsednik j še bliže, se oprl s komolci na rob Dominikanske republike. voza, zakašljal in z očmi, uprti- 1900—Humbert, italijanski j mi notarju Okolickemu narav-kralj. most v obraz, rekel: 1903—Kralj Aleksander in! "Ali ni zahajala k vam moja kraljica Draga srbska. I žena?" 1908—Kralj Karol in presto-J Okolicky ga je prestrašeno po- Belgrad, 6. marca. 1. Proces pred državnim sodiščem za zaščito države proti Brodar ju in tovarišem je trajal polnih 11 dni, danes popoldne pa je dosegel svoj epilog. Ob napovedani uri so obtožence, ki so za vsak slučaj prinesli s seboj vse svoje stvari, zavzeli znova svoja mesta na zatožnih klopeh po onem vrstnem redu, kakor jih je bila razporedila obtožnica državnega tožilca. Nekaj minut po 4 je stopil v dvorano sodni zbor, na čelu Predsednik g. Buban. V splošni tišini je predsednik senata Prečital obsodbo, po kateri so obsojeni: Brodar—eno leto in pol Brodar je obsojen radi tega, ker je 16. maja 1932 po demonstrativnih nastopih "v Hrastju Proti poslancu Janezu Barletu Pred več osebami rekel: "Do se-smo zahtevali avtonomijo, Sedaj zahtevamo več sedaj Zahtevamo federacijo, popolnoma samostojno upravo Slovenije." S temi besedami je sel za tem, da stvori razpoloženje pri navzqčih, da se spremeni Sedanja državna ureditev in poetični red v državi. Dalje, da je v Šenčurju, ob Priliki demonstrativnih izpadov vzklikal: "Dol država, dol s'kra-'.iem, živela republika," ter je s temi vzkliki šel za tem, da stvori Prepričanje in razpoloženje pri drugih, da se en del naše kralje-vine izloči iz celine kot samostojna država ter je tudi žalil vladarja. Umnik—en mesec Umnik je obsojen, da je v Šenčurju kot udeleženec množi-Ce hujskal neznane demonstrante, da. stvorijo nasilje in da poškodujejo stvari Josipa Prešer-in njegove družine z besedami: "Pobijte izdajalca, dol z njim, kolo razbijte, fanta pa ^ijte!" Spremejena je kazenska kvalifikacija ter je kaznovan sa« JE RAZSODILO: mo po kazenskem zakonu, ne pa po zakonu o zaščiti države. Strcin—900 dinarjev globe štrcin je kaznovan radi tega, ker je 15. maja 1932 v Mengšu z besedami: "No, fantje ali ne bo nič?" in z vsem svojim delovanjem hujskal zbrane pristaše na nasilje napram državnim oblastem, tako da je množica v sprevodu vzklikala: "živijo republika, živela slovenska republika, dol s kraljem," da se ni hotela raziti na poziv orožnikov in da je nanje metala kamenje; pa tudi sam se ni hotel raziti ter je z vsemi svojimi besedami in vsem svojim delovanjem šel za tem, da nahujska navzoče pristaše na nasilje napram državnim oblastem in da sploh ogroža javni mi" in dovede v nevarnost javni red ter ni poslušal naredbe, izdane od orožnikov za razhod. Tudi pri štrcinu je spremenjena kazenska kvalifikacija ter ni obsojen po zakonu o zaščiti države. Vomberger—eno leto svoboda, živijo republika," ter se na poziv orožnikov ni hotel raziti. S temi vzkliki je šel za tem, ; da stvori prepričanje in razpo-! loženje pri drugih, da se en del kraljevine Jugoslavije izloči iz celote kot samostojna država in ni poslušal naredbe pristojnega državnega uradnika za razhod. Ilija—eno leto Obsojen je radi tega, ker je v začetku maja 1932 v Preddvoru v gostilni Jožeta Križnarja pripovedoval Jerneju Vomberger-ju, da upa, da bo kmalu ali vsaj za eno ali dve leti drugače, da bo Slovenija postala federativna država z g. dr. Koroščem kot predsednikom na čelu ter da se do tedaj razmere zboljšajo. S tem je šel za tem,, da stvori raz-p o 1 o ž e n j e in prepričanje pri Vomberger ju, da se spremeni današnja državna ureditev in politični red v državi. Dalje, da je 22. maja 1932 po shodu poslanca Mravljeta v Primskovem na cesti iz Prim-Iskovega v Kranj v skupini demonstrantov vzklikal "živijo svoboda, živijo samostojna Slo- lonaslednik Louis Phjlipe portugalski. 1913—Madero, Mehiški predsednik. 1913—George, grški kralj. 1914—-Avstro - ogrski nadvojvoda Franc Ferdidand in njegova žena. 1915—Sam, predsednik republike Haiti. 1918—Ruski car Nikolaj II., in njegova rodbina. 1918—Portugalski predsednik Paes 1919—Ameer Habibullah iz Afhganistana,. 1920—M e h 'i š k i predsednik Carranza. 1922—Michael Collins, premier Irske svobodne države. 1922—I. Narutowicz, prvi predsednik poljske republike. 1928—Alvaro Obregon, novoizvoljeni predsednik Mehike. 1932—Francoski p r edsednik Paul Doumer. -o- POROKA V ZRAKU Vomberge* je obsojen, da je, .. „ . . meseca maja 1932 v Kernovi go-lven"a' 111 'le s tem 8el 211 tem' stilni v Cerkljah, pa tudi v go Ida stvori razpoloženje in prepri- stilni Zorman v Zgornjem Brni- Iz Madrida se poroča, da se je tam te dni primerila neka poroč-no-avijatska afera, ki je zelo zainteresirala vse družabne kroge španske prestolnice. V nekem letalu, ki je letelo nad Madridom, se je namreč vršila poroka mladega para, njiju letalo pa s6 spremljala štiri nadaljna letala, v katerih so se nahajali svatje. ženin in nevesta ter njiju prijatelji so vse potrebno priredili, toda v zadnjem trenotku jih je pustil na cedilu duhovnik, ki bi imel izvršiti to poroko. Ko je bilo treba stopiti v letalo, je omenjeni duhovnik izjavil, da tega ne stori ter je svetoval ženinu in nevesti, naj sama odleti ta v zrak, on pa da ju bo blagoslovil, ko bosta letela nad njegovo cerkvijo. Madridski nadškof Alcala pa je izjavil, da taka poroka ne bi bila pravo vel javna ter da cer- čanje pri drugih, da se spreme- ku in v Jenkovi gostilni v Cerk-i"1 današnja državna ureditev in ljah pred več osebami govoril, da j P°hticm red v drzavi-bi bilo prav, da postane Sloveni-! Škrbec—eno leto ja samostojna na ta način, da bi Radi tega, ker je 22. maja imela z ostalo državo skupnega i 1932 na shodu poslanca Mrav- kralja in vojsko, da bi dr. K&ro- Ueta v Primskovem, odhajajoč ;kev ne bi priznala te poroke, tu-šec postal predsednik samostoj-|iz shoda, vzklikal: "živijo samo-jdi če bi šel oni duhovnik v aero-ne Slovenije, da bo v kratkem j stoj na Slovenija, živijo republi- j plan ter ju tam poročil. Kanon-: brezbrižnim korakom spustil za gledal, izmotal obraz popolnoma iz kožuha in s prestrašenim glasom vprašal: "Kakšna žena? čigava?" "Eva Hlavajeva," je Hlavaj naenkrat izbruhnil. Gledal je v ta obraz, dovolj dobro osvetljen od mesečine, čakal odgovora, pa ga ni dočakal. Videl ga je, kako je v nemi grozi naenkrat od-revenel, ostrmel, potem pa (se napel' kot mehur in se zazibal. Ustne so se odprle pod grozno težo neke neizrečene besede, a nišo zmogle ničesar drugega. Zalila jih je, nevidna kri, ki jo je imel polna usta. Hotel je vstati, hotel je premakniti roke, toda bil je kakor zvezan; obležal je v saneh v kožuhu, podoben preperelemu deblu; rohnel je v neznanih krčih, ki so mu vzeli popolnoma oblast nad seboj. Položaj pa je medtem postajal za Hlavaj a resen. Iz krčme so prihajali možje in ko so videli stati notarjev voz in pri njem neznanega moža, so ga obstopili s tisto nepremagljivo vaško radovednostjo, ki jih dela čudno smešne. Slutili so, da se tu dogaja nekaj nevsakdanjega. Suvali so se s komolci pod rebra in se šepetaje povpraševali: "Kaj? Kaj to pomeni?" Hlavaja niso spoznali. Bil je obrnjen s hrbtom proti njim, strmeč v ogromnega notarja, ki se je naenkrat vzpel in bruhnil iz sebe z zadušenim, onemoglim glasom: "Ropar! Primite ga!" Hlavaj bi ga.bil najrajši udaril po tistih kričečih ustih, a se je premagal. Obrnil se je in ko je zagledal za seboj zbrane ljudi, je povišal glas in čudno jasno vprašal: "Ali veste, kdo zapeljuje naše žene?" Dvignil je prst, pokazal ž njim na Okolickega in rekel: "Tole živinče!" Več Hlavaj ni rekel, če bi še ostal, bi pomenilo, da se da ujeti. Zato je pošteno pljunil in se z meni, hodili po cesti in gledaje nekam v stran, govorili: "Hlavaj, Hlavaj je bil to. . ." Malo je manjkalo, da Okolickega takrat ni prizadelo. Pozabil je celo, da ima samokres pri sebi. Ko se je nekoliko umiril, je bil tako izčrpan, da se je samo zavalil na naslanjač in zavpil kočij ažu : "Goni!" Adam Hlavaj se je oddahnil šele v Kramarjevem skednju, v svojem nekdanjem skrivališču. Tu je bil na varnem. Sedel je v seno in gledal, kako sili skozi špranje slabotna mesečina. Trdo, zatohlo seno, ki se je vdajalo, je šumelo pod njim; razen njega in bitja srca Hlavaj ni ničesar slišal; oglušilo mu je sluh. Misli v njem so se motale v neskončnost, toda ni jim 'mogel slediti, ker so se takoj gubile. Vse se je zdelo prazno in prozorno kakor steklo. Celo skedenj se je izmikal čutom: zdelo se je, da je pustinja, seno v njej pa čudna reč, podobna snegu, v katerem je življenje zamiralo in se gubi-lo z neprestanim šumenjem v strašnem prepadu. Hotelo se mu je zavpiti, razkričati se, toda brezupnost je dušila v ustih glas. Hlavaj je dvomil. Pred tre-notkom še je bil prepričan, da bil Okolicky Evin zapeljivec; naenkrat pa ni več vedel, kaj naj o vsem tem misli. Prevzela sta ga nemir in negotovost, ki sta izpodbijala vse take domneve. Iz obnašanja Okolickega bi se dalo mnogo sklepati, a to je bil le trenoten, četudi močen vtis, Nasprotniki Hitlerja protestirajo v New Yorku New York, 20. marca. Ameriški židje so sklicali za včeraj na Times Square veliko protestno zborovanje svojih pristašev napram kanclerju Hitlerju, [ki zelo preganja Žide v Nemčiji. 1500 ljudi se je udeležilo zborovanja, toda je prišlo do splošnega nemira in pretepov. Policija je morala posredovati. -o- Trije ubiti v veliki zrako-plovni nesreči Washington, 20. marca. Zra-koplovni poročnik James Willis, 30 let star, ki je bil tekom vlade Hooverja zrakoplovni po-bočnik predsednika, je bil danes ubit zaeho z dvema drugima zrakoplovcema, ko je njih zrakoplov padel na tla v bližini Petersburg, Va. Eden izmed ostalih ubitih zrakoplovcev je bil oče zrakoplovca Willisa. s-o- Roosevelt dela neprestano tudi v nedeljo Washington, 20. marca. Roosevelt ne pozna počitka niti v nedeljo.' Dočim je šel dopoldne v cerkeV s svojo družino, in je potem porabil čas doma pri svoji družini, pa je takoj po kosilu odšel v svoj studio, kjer je delal do sedme ure zvečer. Po večerji in po kratkem pomenku z družino, je zopet prevzel državniške posle in reševal probleme do dvanajste ure ponoči. -o-— ki pa ni zadostoval za to, da bijp^ je U kraljeve- Hlavaj mogel delati kake skle-l j A mu gradu v Angliji pe. Odreveneli, otrpli obraz je j ostal nerazvozlan dokaz, in kadar ise je Hlavaj zamislil vanj,1 so se mu povesile roke. ni slučajno prišel dekan domov in opazil požar, bi zgorela vsa stavba, katere notranjost je večinoma lesena. MESTNEVESTl London, 20. marca, šele da-| nes se doznava, da bi zadnji te-j den skoro gotovo posta,! žrtev Bil je v dvomu kakor priprt požarja starodavni grad angle-med vrata. Ni vedel, kaj naj sto- ških kraljev, znan pod imenom ri, za kaj naj v naglici zgrabi, j "Windsor Castle." V stanova-Okrog izdaj ski sneg, zima in nju dekana Blackbourne je za-žandarji, on pa begunec, človek, čel goreti tram v strop ju, in da ki se je pregrešil proti zakonu. Skoraj koraka ne more storiti, ne. da bi se moral bati, da to težko pridobljeno prostost izgubi. živel je kakor ropar, odtrgan od svojega otroka in od sveta, ter zaupal le samemu sebi in svoji moči. živel je trenotni sedanjosti. Ako si je bodočnost kako predstavljal, se je končevala s predstavo zapora. Čemu se torej skrivati? Toda mali Adam in grenka i In v to nedograjeno garažo je resnica, ki jo je prinesel iz mor- v nedeljo zvečer nekdo vrgel di-ja krvi, ta trpki klic prebujene- namitno bombo, ki je podrla en ga človeka mu ni pustil obupati, i del zidovja. Kontraktor Rohač, Ako je Adam Hlavaj čuval sebe, j ki gradi garažo, je izjavil, da ni-je čuval še nekaj več: čuval je ma nobenega nasprotnika, da so svojega sina, čuval krvavo žali- pri delu zaposljeni unij ski de-tev, da bi jo mogel pokazati bo-jlavci in da sploh ne ve, kdo bi dočemu rodu. Bil je živ protest, imel vzrok se maščevati. Poki se je postavil proti nasilju, vzročena škoda znaža nekako katero je branil zakon. Vedel je,; $100.00. da ni sam; mnogo je že bilo nje- - mu podobnih na svetu. Čakal je Mažari praznujejo samo, kdaj ga pokličejo, da vr Dinamitna bomba Na zapadni 25. ulici in Monroe Ave., gradijo novo garažo. Preteklo nedeljo so imeli cle-velandski Madžari veliko slav-nost v Wade parku, kjer stoji spomenik njih patriota Kossu-jtha. Praznovali so 85. obletnico odkar je Kossuth povzročil, da žejo s sebe to gnusno breme, to sveto laž, za katero se je skrivalo nepregledno močvirje človeške gnilobe, in začno novo, svobodnejše življenje, življenje resničnega človeka. Zadosti je bilo . ,v , , „,, . , .. . ,. ... , ., se je Madžarska odcepila od Av-lazi, dovolj gesel, teh priskutnih I .., .. . , , ...... i. ........ mašil, ki so jim jih porivali v usta kakor otrokom cucelj. Do-| sti so živeli za druge, treba je bilo živeti tudi zase. (Dalje prihodnjič) -o- •* Nevarno je zbolel kardinal Francis Bourne, nadškof v West- j minstru, Anglija. ' stri je in postala samostojna de-. žela, ki je imela z Avstrijo skupaj le — krono. Kakih 700 Ma-! džarov se je zbralo v Wade parku, kjer so se vršili slavnostni i govori. DNEVNE VESTI času vse drugače, da bo Slovenija postala samostojna, da bo postal dr. Korošec predsednik, da bo manj davkov in manj dajatev, ker gre sedaj ves denar in vsi davki v Srbijo. S temi izja- ka" in*s tem šel za tem, da stvo-razpoloženje in prepričanje n pri drugih, da se spremeni današnja državna ureditev in da en del kraljevine Jugoslavije izloči iz celote kot samostojna dr- sko pravo dovoljuje namreč po-jAronovim vrtom k potoku. Vse roko samo v cerkvi, od katerega to se je zgodilo tako naglo in pravila so izvzeti samo izredni slučaji in še ti samo z dovoljenjem papeža. vami je šel za tem, da se stvori i žava. V kazen se mu všteje pri-prepričanje in razpoloženje pri tvor in preiskovalni zapor, drugih, da se spremeni današnja! Gregorja—šest mesecev državna ureditev in politični red! Obsojen je radi tega, ker je v državi. Grilc—eno leto Ker je 22. maja 1932 v Šenčurju ob priliki demonstrativnih 22. maja 1932 ob priliki proti-državnega govora župnika Antona Komljanca pred cerkvijo pri Sv. Trojici med ostalim na- nekam nepričakovano, da so ljudje, ko so se zavedeli od začudenja, videli pred seboj samo notarjev voz, v njem pa notarja, vsega besnega in kričečega: , - • 1 4. ifcCAA aaa AAA i "Primite ga! Primite ga!" Ne-iov l'1^ na letoJ>50(3,000,000, s0 ga gledali in nato davkov, $350,000,000 pa za re- '' Ameriški lastniki avtomobi- gistracijo in licence. odšli po cesti, za Hlavajem pa Ta družina ne bo še kmalu pozabljena na svetu Grass Valley, California, 20. marca. Mr. in Mrs. Kisler v tem mestu sta bila obdarjena včeraj 's svojim — dvajsetim Poljaki in Pilsudski Poljaki v Clevelandu so prazno-| vali preteklo nedeljo 68. obletnico rojstva poljskega maršala ' Pilsudskega. Nad 1000 ljudi se ; je zbralo v Narodnem Domu Poljakov in v treh drugih poljskih dvoranah. Poljaki so zelo po-1 nosni na svojega znamenitega i moža. ""MALI oglasi Delo na farmi pravil vzklik, vladarja. katerim je žalil otrokom. Dvajseti otrok je sito-j ko. Imenovali so ga Franklin bi rad dobil srednje starosti sa-se ni odpravil nihče, ker skoraj! Roosevelt Kisler. V družini jeimee, ki je sposoben za vsako členi hče ni vedel, kam je izginil, j sedaj deset sinov in deset hčera. lo. Kdor bi potreboval takega Na neizmerno jezo notarja Oko-j Vse je zdravo in živahno. Oče delavca, naj vpraša na 14017 lickega so le skomizgovali z ra- .je star 51 let, mati pa 44. i Darwin Ave, (66) 4 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 21 ST, 1983 ,«iiiHmur(mHi