ZADNJA VEST Jugoslavija je ena izmed držav z najbolj odprtimi mejami na svetu. Samo v Sloveniji imamo 650 kilometrov meje in 105 prehodov, od tega jih je 34 odprtih za mednarodni promet. Ob doslednem uresničevanju zasnove splošne ljudska obrambe in družbene samozaščite postaja varstvo naših meja skrb vsega obmejnega in drugega prebivalstva. Seveda pa se moramo zahvaliti za varnost in mir ob meji predvsem nenehni budnosti naših graničarjev. Ob njihovem prazniku, 15. avgustu, jim iskreno čestitamo! (S) Leto XXXII. Številka 64 I stanovitelji: občinske konference SZDL •Jenenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič - Izdaja ("anopisno podjetje (.Ihm Kranj - Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Andrej Zalar Prve tri dni je bil Gorenjski sejem množično obiskan. Do včeraj zjutraj si je namreč prireditev ogledalo preko 100 tisoč obiskovalcev, od tega 30 tisoč samo v nedeljo. Ne le Gorenjci, potrošniki iz vse Slovenije, pa tudi iz drugih republik ter iz Italije in Avstrije so »i ogledali razstavišče in obiskali večerno prireditev. Vsa parkirišča v Kranju so bila zasedena do zadnjega kotička, v večernih urah pa je bilo mesto kot izumrlo, saj se je domala vse preselilo v Savski log. Kranj, torek, 14. 8. 1979 Cena: 5 din Lisi izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob Hredah in nobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ze prve dni številen obisk V petek Miha Marinko odprl 29. mednarodni Gorenjski sejem — Osrednji govornik Franc Rogelj opozoril na pomen sejma — 690 domačih in tujih razstavljalcev prikazuje preko 12.000 eksponatov — Tudi letos gostuje Koroška gospodarska zbor- nica Kranj - V petek, 10. avgusta, je član sveta federacije Miha Marinko odprl 29. mednarodni Gorenjski sejem. Predstavnikom republiškega izvršnega sveta, gospodarske zbornice Slovenije in Koroške, medobčinskih organov Gorenjske, upravnih organov kranjske in drugih gorenjskih občin, predstavnikom delovnih organizacij ter ostalim obiskovalcem je orisal letošnjo prireditev direktor Gorenjskega sejma Franci Kkar. V nadaljevanju je povzel besedo govornik na otvoritvi Franc Rogelj, predsednik skupščine gorenjskih občin, ki je poudaril pomen Gorenjskega sejma za Kranj in širšo gorenjsko regijo, obenem pa odprl vprašanje nadaljnjega razvijanja in širjienja njegovih kapacitet. Široka potrošniška prireditev je letos privabila 690 razstavljalcev iz domovine in tujine — med njimi tudi iz petih neuvrščenih držav — ki razstavljajo preko 12.000 eksponatov. Med prodajnimi artikli, razmeščenimi po razstavnem prostoru glede na kvaliteto in ceno, tudi letos prevladuje stanovanjska oprema, gospodinjski aparati in bela tehnika. Kmetijske proizvajalce bo seveda najbolj zanimalo razstavišče kmetijske mehanizacije. Sejem je založen tudi z gradbenim materialom, vabi pa tudi široka ponudba drobnih obrtnih izdelkov, bodisi uporabnih bodisi dekorativnih. Ob navzočnosti predstavnikov političnega in gospodarskega življenja občine, rfgije in republike je član sveta federacije, tovariš Miha Marinko slovesno odprl 29 (iorenjski sejem. Foto: F. Perdan V nedeljo je obiskal (iorenjski sejem predsednik Zveze sindikatov Sloi>enije V spremstvu direktorja sejma Francija Ekarja in predsednika kranjskega sindikata Vinka Šarabona je z zanimanjem ogledal prireditev in menil, da kaže čim prej zgraditi nttve sejemske prostore in pri tem poskrbeti tudi za ureditev vsega Savskega loga. (jk) - Foto: f. Perdan Tudi letos sodeluje na sejmu Koroška gospodarska zbornica z bogato turistično ponudbo. Koroška vabi na ogled kulturnih spomenikov in zakladov iz začetkov zahodne kulture, za prijatelje zimskega športa nudi smučanje in planinar jenje v znanih centrih zimskega turizma, obvešča o zdraviliškem letovanju ob toplih vrelcih itd. Morda bo izkušnja z letošnje prireditve v prihodnje tudi kranjske turistične delavce napeljala na misel, da bi obiskovalcem Gorenjskega sejma ponudili domače turistične storitve. Sejem bo vsak večer spremljala tudi zabavna prireditev. V popoldanskem času se bodo zvrstile razne kulturne prireditve, nastopi folklornih skupin, promenadni koncerti, najmlajši pa bodo gotovo radi zavili v zabaviščni park, ki nudi obilo zabave tudi odraslim. 2lebir Poudarki iz govora Franca Roglja »Kranj je mesto, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje široke potrošnje. Na sejmu se bo domača ponudba srečala z zunanjo konkurenco in omogočila primerjanje domačih in tujih proizvodov. Blagovna menjava s sosednimi državami bo Kranju prinesla pomembno mesto v mednarodni menjavi« »Bistvenih novosti letošnja prireditev ne prinaša Morda bi omenili le samoupravni sporazum o zgraditvi večnamenskih prostorov. Tu ne gre le za prostorsko širjenje, ker sedanji prostori ne ustrezajo več ponudbi, temveč predvsem za uveljavljanje novih storitev. Tako DO (iorenjski sejem postal resnično mesto dogovarjanja in sklepanja poslovnih dogovorov.« »V prihodnjem letu bodo raz-staviščnem prostoru štirje specializirani sejmi, (iorenjski sejem pa bo odslej tudi organizator strokovnih, športnih in rekreativnih manifestacij. Nove možnosti, ki se Gorenjskemu sejmu odpirajo prihodnje leto. zahtevajo, da se vsebinske zasnove čimprej uresničijo.« |) £ Ob 35. obletnici ustanovitve obmejnih enot Varovanje meje in miru Osrednja proslava ob letošnjem dnevu graničarjev bo 15. avgusta na karavli Rateče, ki bo odslej nosila ime Edvard Kardelj-Krištof Varnostne enote naše dežele, ki so imele nalogo zavarovati prebivalstvo pred vsemi oblikami sovražne dejavnosti, so pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in tovariša Tita začele organizirano nastajati že v prvem letu narodnoosvobodilne borbe. Novo obdobje njihovega razvoja je pomenil odlok Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije ter vrhovnega komandanta NOV in POJ, s katerim so 15. avgusta 1944. leta ustanovili Korpus narodne obrambe Jugoslavije. Njegove enote so rasle še naprej med vojno in po osvoboditvi. Glede na nove razmere in potrebe so 195.1 leta K noj reorganizirali in njegovo vodstvo preimenovali v poveljstvo obmejnih enot Jugoslavije. Jubilejna, 36. obletnica obmejnih enot Jugoslavije je povezana z vsemi dejavnostmi naše armade ob 60. obletnici ustanovitve KPJ, Skoja in revolucionarnih sindikatov. Letošnji dan graničarjev pripadniki obmejnih enot Ljubljanskega armadnega območja upravičeno pričakujejo s ponosom nad doseženimi uspehi tako v bojni izgradnji svojih kolektivov kot pri opravljanju dolžnosti na meji. Vsi vojaški kolektivi so dobro izurjeni v vojaško strokovnem in ideološko političnem pogledu. Enote so tudi primerno tehnično opremljene. Zato se lahko, če bi bilo potrebno, uspešno postavijo po robu kakršnemukoli poskusu kršenja nedotakljivostimaše meje. Številni uspehi obmejnih enot pri opravljanju nalog so med drugim tudi odraz tesnega sodelovanja z obmejnim prebivalstvom, ki ima čedalje odgovornejši odnos za organiziranje celovitega sistema zavarovanja meje. Obmejne enote se v skladu z možnostmi vključujejo v družbenopolitično življenje in delovne akcije po krajevnih skupnostih obmejnih občin. To pomeni, da so v resnici del teh skupnosti, prav tako kot so le-te del sistema za zavarovanje meje. Vsi graničarji so tudi zgledni člani Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Med njimi je več komunistov, ki razen v svojih vojaških kolektivih delujejo v teh organizacijah oziroma se povezujejo z njihovimi člani na terenu. Prežeti z ljubeznijo do sočloveka nesebično pomagajo v vseh primerih, ko gre za reševanje človekovega življenja ali imetja. Predvsem pa so vedno pripravljeni zagotoviti varnost naših meja. Vojaki, ki služijo vojaški rok v obmejnih enotah, in njihove starešine se zavedajo, da v miru opravljajo bojno nalogo na najbolj izpostavljenih ozemljih naše države. Prav gotovo v mnogočem prispevajo ne le k splošni varnosti dežele, ampak tudi mirnemu in ustvarjalnemu razvoju naših socialističnih republik in pokrajin. Vrhnovni komandant naših oboroženih sil tovariš Tito, ki je vedno cenil dosežke graničarjev - njegovo največje priznanje graničarjem Ljubljanskega armadnega območja je bil obisk 1962. leta na karavli Ljubelj — je ob enem od srečanj z njimi dejal: »Svojo dolžnost vestno opravljajo, čeprav se njihovo življenje ne razlikuje preveč od življenja v vojnih razmerah. Njihovo vedenje je odraz visoke politične zavesti, zrelosti, budnosti in poguma, ker ljubijo svojo socialistično domovino« Obmejne enote bodo tudi v prihodnje uspešno varovale državno mejo. Za opravljanje teh nalog bodo še naprej črpale znanje in moč iz del naših velikih revolucionarjev, predvsem komunista in državnika Kdvarda Kardelja, po katerem bodo ob letošnjem dnevu graničarjev imenovali karavlo Kateče. Tu bo jutri ob 13. uri osrednja proslava ob 35.obletnici ustanovitve obmejnih enot, na kateri bodo med drugim odkrili spomenik tovarišu Kardelju, izvedli kulturni spored in sprejeli pozdrave pripadnikov obmejnih enot, ki bodo v Ratečah končali prvi pohod Po stezah graničarjev. S Sa je 29. mednarodni gorenjski sejem kranj 10.-20.8.'79 — ugodni nakupi blaga široke potrošnje — nižje cene — kmetijska meham/a cija — večerni zabavni program NASLOV O L, AS 2. STRAN TOREK. 14 AVGUSTA Poslanica predsedniku Titu Princ Sorodom Sihanuk je poslal predsedniku republike Josipu Brozu-Titu poslanico V zvezi s šesto konferenco neuvrščenih držav v Havani. Osebno poslanico predsedniku s«tvah zakona Predvem ^varovanju kmetov; ^°o!atka ^ Za Ure(ntev varstvenega torn _.,80c,alno ogroženim kme-Vezane n°rcern ter za spremembe, yarstvu lf3 ?*0n ° preživninskem * torej ™etov Spremembe zakona n.e nanašajo na starostno kavarn AValidsko'e krnet°v nasploh in na čeprav h Zavarovanje kmetov. starostneo nJ' »istem obveznega U8trezen n !,avarovanja kmetov ni ?a Pokoin;redvsern Je previsok pogoj ena KJJS atai"ost kmeta in nače-lnvalidskpa Ja ~ ena P°k°jnina brez Naj kažp^ zavar°vanja, pa za Urejatj I i Do mogoče te stvari ^obdobjunaslednjem srednje' 'otili6^1.1 naJ b« se torej v republiki ^'oiaia 1 CJ UreJanja socialnega ^emb uvg"1618 borca- Predlog spre-?,ernoženiiLnOV način ustavljanja llen za Hi a cenzU8a, ki je odlo-datka km«*0 an-*e varstvenega do-kih do v T borcem. O zahtev-nJegovi va/8tveneRa dodatka in 8Prern« višini lb zaki v,Wn ODČinoL ■ "o10081 " yarstva . . skupno8ti socialnega H,ernemh ,„V naJ bi P° predlogu 0rWn oKa;^0"8 odločal kolektivni bi Prevz^ltrOh0vno obdelavo pa naj upravni organ, Judama uPraftanJa borcev NOV. da ^ bo nJ?i8taJa te različica, tako Pnznanj P^alog o tem, kdo odloča o foral iZ0DpP varstvenega dodatka, k v tako i81' v J.avni razpravi, .''kovalo t*A • V Javni razPravi Pr' Pfidohi • mnenje o izjemah a za iti VanJ" varstvenega dodaten« te ~ borce NOV, ki so Prav"ce Hn°Kr°ženi' Pa se nimajo nin*> ali n„ Star°stne kmečke pokoj-■e z«kone ne moreJo pridobiti, če JenecdH«.° ,2avarovanec ali upoko- V sT0vl8kej?azavarovanja. f0yanie Je v starostno zava- li 1972 t\OV- ki Je uvedeno od Kr»et0v n TkVu*enih okoli 73 tisoč raJ *'l tia«S i0jn,no P8 prejema sko- ti«^ r*" ,w Pa prejema |r~. •■. ' \ l,HOr kmetov Kmečka pokoi- spanje starostne. n»na je dokaj nizka, saj je lani znašala 595 din. Vendar pa je treba povedati, da se zbere z združevanjem prispevkov kmetov za ob« v^zno starostno zavarovanje le 29 odstotkov potrebne vsote, v letošnjem letu pa bo zbranih predvidoma p,e nekaj manj sredstev; tako bo n*t?lež sredstev iz delavskega zavarovanja letos približno 72 odstotkov. fCer pa s socialno varnostjo kmečkega prebivalstva nikakor ne more-nio biti zadovoljni, sedanji sistem pa t^»ga v zadostni meri še ne zagona vlja, bo treba v naslednjem srednjeročnem obdobju hitreje razreševali probleme, ki se že sedaj kažejo, predvsem je starostna pokojnina iz 0bveznega zavarovanja prenizka, £e8to pa se sedaj še deli med zakon-cetna ali še s tretjim članom gospodinjstva: na kmetijah, kjer ni na-gl^dnikov. ki bi prevzeli delo svojih astarelih staršev, zato stanje ne niore biti preveč rožnato. Kmetje imajo sicer sedaj prav ^ako možnost, da se zavarujejo v ftjstemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja tako kot delavci v združenem delu, vendar se je za tak sistem odločilo v Sloveniji le 0K°b 5 tisoč kmetov, okoli 1H(K) kmetov pa iz takšnega zavarovanja že tvjdi prejema osebno starostno pokojnino. Pretežna večina kmetov. razen kmetov kooperantov, pa je tt>rej v obveznem starostnem zava-r<>vanju, ki zagotavlja le nizko sta-rn«tno pokojnino brez invalidskega zavarovanja. Nekaj predlogov za Izboljšanje s(K'ialne varnosti kmetov se je oblikovalo že sedaj: pred-v*»em naj bi se mlajši kmetje vključevali v kooperantsko zavarovanje, ki vključuje tudi invalidsko zavarovanje, za druge kmete, ki predvsem zaradi starosti ne morejo y0Č pridobivati primernega dohodka, pa naj bi zagotavljali solidarnostno o^ojnino, ki naj bi bila večja od rali zbrati od 1 do 4 odstotkov od vrednosti stanovanja, drugi pa od 5 do 25 odstotkov. Denar naj bi dobili vrnjen po 10 letih po nekajodstotni obrestni meri.« Pričakovalci naj bi imeli večji vpliv tudi na samo gradnjo? »Pri izgradnji stanovanjskih sosesk naj bi sodelovale tudi posebne samoupravne temeljne enote, kjer bi se srečali pričakovalci stanovanj in izvajalci, ki bi skupaj reševali probleme, ki nastajajo pri gradnji. V Kranju bi takšno enoto lahko ustanovili na Planini.« Drugo področje novih družbenoekonomskih odnosov so ekonomske stanarine. Kaj pravzaprav je ekonomska stanarina? »Sedanja stanarina naj bi se postopoma dvigovala in bi se do leta 1985 dvignila do višine, ki je potrebna za kritje stroškov amortizacije in vzdrževanja stanovanj. V Kranju smo prvi v Sloveniji naredili izračun in predvidevamo, da bi se stanarine povečevale za 20,5 odstotka letno vključno z letošnjim letom. Se pravi, da se bo sedanja stanarina povečala za 2,6-krat. 32,97 odstotka stanarine bo šlo za amortizacijo, 50,30 odstotka za vzdrževanje stanovanj in hiš, 12,04 odstotka za stroške upravljanja in 4,9 odstotka za funkcionalne stroške. Amortizacija se bo združevala pri stanovanjski skupnosti in bo o njeni uporabi na podlagi plana odločal zbor uporabnikov. Porabila se bo lahko za izgradnjo nadomestnih stanovanj in za večje prenove hiš. Z denarjem, ki je namenjen za vzdrževanje hiš, upravljajo hišni sveti, uporabljajo pa ga lahko v skladu s sprejetimi srednjeročnimi plani. Za večja popravila in obnove, za katera je potrebna priglasitev, lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter strokovni nadzor, združujejo denar pri stanovanjski skupnosti in o njegovi uporabi odločajo na zborih stanovalcev in zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Dela pa izvaja strokovna služba Dom-plana.« Vloga in pomen hišnih svetov se s tem izredno poveča! »Brez aktivnih hišnih svetov, ki se bodo zavedali, da upravljajo s svojimi stanovanji in da delajo za sebe, bodo novi družbenoekonomski odnosi ostali na papirju. Tudi višja stanarina ne bo pripomogla k boljšemu vzdrževanju s stanovanji. Zato delu hišnih svetov stanovanjska skupnost posveča toliko pozornosti. Hišni svet mora postati temeljna celica, temeljni samoupravni organ v krajevni skupnosti, podobno kot je vaški odbor v vaški krajevni skupnosti.« Spremembe bodo tudi v dodeljevanju tako imenovanih solidarnostnih stanovanj oziroma družbeni pomoči? »V okviru družbene pomoči bomo združevali denar za nakup stanovanj za občane z nizkimi osebnimi dohodki, za upokojence, borce in delovno nesposobne občane. Stanovanjske probleme mladih družin pa naj bi reševali v delovnih organizacijah, kjer delajo. Slednje so lahko dobile le enosobno stanovanje za določen čas, kar pa za mnoge ni rešitev, zlasti ne, če imajo več otrok. Zelo pomembna postavka pa po novem postaja subvencioniranje stanarin. S posebnim samoupravnim sporazumom bodo določena merila, o pravici do subvencije pa bo odločal poseben odbor, v katerem bodo predstavniki stanovanjske skupnosti in skupnosti socialnega varstva ter predstavnik centra za socialno delo. Odločali bodo lahko le na podlagi mnenja krajevne skupnosti.« Hkrati se pripravlja odlok, ki naj bi uredil odnose z etažnimi lastniki. Kaj prinaša?« »Tudi etažni lastniki naj bi prispevali ustrezen delež k vzdrževanju stanovanj. Na podlagi tega odloka bomo pripravili posebne pogodbe o vzdrževanju in se dogovorili o obliki plačevanja. Ali bo to oblika akontacije na podlagi planiranih del, ki se bo vsako leto poračunala z dejanskimi stroški ali pa bodo sproti krili stroške - ustrezen del, ki .pripade' na eno stanovanje.« Kdaj naj bi ekonomske stanarine začeli uvajati? »Dogovorjeno je, da bi do 30. avgusta trajala javna razprava, sporazume naj bi sprejeli do konca septembra, i. novembra pa naj bi začeli prehajati na ekonomske stanarine.« L. Bogataj Utrujajoča dilema: Kam s smetiščem? V radovljiški občini ni ne konca in kraja razprav o tem, kje naj bi bila osrednja sanitarna deponija — Vaščani Dvorske vasi še naprej ostro protestirajo — Jezerca so polna, Le-ščanijih bodo zaprli RADOVLJICA - Že dobri dve leti v radovljiški občini intenzivno na vseh ravneh in v vseh organizacijah razpravljajo o sanitarni deponiji, ki ima tri variante: Dvorska vas, Dobro polje, pod Resjem. Ni ne volje in ne smisla, da bi pogrevali kdaj vse in kako so tekle razprave, kajti nenehno se ponavljajo in so že utrujajoče. Ponovi naj se le: po vseh strokovnih ogledih, mnenjih in sklepih strokovnih in drugih opazovalcev in razpravljavcev je Vsaj za zdaj najbolj primerna lokacija v Dvorski vasi. Občani Dvorske vasi se naprej odločno upirajo in trdijo, da je smetišče v osrčju njihovih gozdov ekološko nasilje. Nepopravljivo in neustavljivo nasilje nad Peračico, gozdovi nad divjadjo in nad ljudmi. Protestirajo v pogovorih, v delegatskih vprašanjih, na skupščinah. Zdaj ko naj bi občinska skupščina sprejela odlok o deponiji v Dvorski vasi, so oddali na posto mnenje z zbora vasčanov in ga poslali krajevnim skupnostim v občini in se kam. Opozorili so, da se bodo obrnili na ustavno sodišče, na skupAčino Slovenije in njene * organe, skratka, na dvajset »najvišjih« naslovov. Občani pač iščejo vse mogoče poti, da bi lokacijo v Dvorski vasi preprečili in zahtevajo ponovne obravnave. Njihov apel so sprejeli tudi v krajevni skupnosti Lesce, kjer si krajani prav gotovo najbolj želijo, da se poišče ustrezna občinska sanitarna deponija. Njihova Jezerca, kamor zdaj vozijo odpadke, so polna in prepolna. Ze deset let smrdi in se kadi po vseh Lescah, že deset let ta »črna« deponija draži Lesčane. Kaj sodijo o sanitarni deponiji v Dvorski vasi drugi, za primer, Lesčani, bi bilo zanimivo, slišati in osvetliti deponijo za Dvorsko vasjo se z mnenji drugih krajevnih skupnosti? Leščani takole: »Zavedamo se, da centralna deponija ni nobena pridobitev za nobeno krajevno skupnost v občini, nujno zlo je, ki ga moramo prav si sprejeti. Nesprejemljivo je, da trajajo te razprave že dve leti. Komunalna skupnost se je že leta 1977 odločila za projekt pri ljubljanskem SMELTu. Od tedaj naprej je nešteto sestankov. Končno se je izluščilo mnenje, da lokacija na Dobrem polju odpade, neprimerna pa je tudi lokacija pod Resjem. Sprejemljiva je lokacija za Dvorsko vasjo. V pismu, ki so nam ga poslali krajani Dvorske vasi — avtor ni znan, ni podpisan, sicer pa niti ni pomembno — n najprej trdijo, da lokacija v Dvorski vasi ni veliko oddaljena od blejskega bisera, ki že itak umira in se duši. Sprašujemo, koliko so odmaknjena naša Jezerca, ki so za zdaj osrednje občinsko smetišče, divje in ki so ga sanitarni inšpektorji z odločbo prepovedali, z odločbo, ki je že pravnomočna? Kaj, ko bi se zdaj Leščani uprli in rekli: nič več, smetišče je že itak prepolno, ne dovolimo več, da se odlagajo odpadki? Jezerca so že deset let neprimerna, že dest let nas ogroža smrad iz najbolj primitvnega odlagališča. Tudi nekatere trditve v pismu so nekoliko sporne. Naselje Peračica ima vodno zajetje z Brezij in ne v Pera-čici, saj ta voda ni najboljša, v njej tudi ni toliko ribjega zaroda, da bi lahko govorili o veliki škodi. Za splošni ljudski odpor pa so naj bo rž zanimivi le manjši potoki, nikakor pa ne večji. Vsekakor je Dvorska vas prizadeta, tudi lovci, vendar bi bila narava neprimerno bolj ogrožena, ko bi našli odlagališče nekje na Jelovici. In tako dalje, lahko bi še bolj ugovarjali. Dvorjani bi morali povedati, kje je najbolj primerna lokacija. Rešitev ni v preglasovanju niti v odločni odklonitvi, ampak v strpnem dialogu. Predvsem pa: sanitarna deponija se mora kar najhitreje določiti, sodobnejša deponija. Zapreti se morajo Jezerca, ki ogrožajo okolico vseh Lesc« Tako Leščani, ki so prizadeti. V občini ae bodo morali odločiti. Razpravljanja so že utrujajoča, neplodna, neučinkovita. Delegati bodo rekli zadnjo besedo. Upati je, da kaj kmalu. Naj bi končno že prenehali s tistim večnim kam in se vendarle samoupravno in odgovorno odločili za najbolj primerno lokacijo. D. Sedej Mošnje — Splošno gradbeno podjetje Gorenje u Radovljice gradi stavbo v Mošnjah, kjer bodo prostori krajevne skupnosti, obenem pa tudi samopostrežna trgovina Specenje Bled. Dogovori o gradnji potrebne trgovine v MoA njah — sedanja je bila pretesna in ni nudila dobre ponudbe živil — so bili uspešni, saj se je Specerija kljub temu, da je v Mošnjah le malo prebivalcev, odločila za gradnjo sodobne trgovine. Obenem s trgovino in novim poslopjem gradijo tudi zasebne stanovanjske hiše v Mošnjah, tako da je noi>a trgovina zares potrebna. Specerija bo lahko ponudila v trgovini še spominke za tiste goste, ki preživljajo svoj dopust v Podvinu. Krajani krajevne skupnosti Mošnje trgovino težko pričakujejo. Zgrajena bo predvidoma do konca septembra. - Foto: F. Ferdan vedeli za nedeljo. Delali smo tako-rekoč noč in dan, brez pravega počitka. Danes smo v tem pogledu, gospodje, delamo le pet dni na teden. Vendar to odobravam in prav je tako!« Na vprašanje, zakaj se ni odšel v pokoj,odgovarja: »Zdrav sem in tudi čas imam! Vsi vemo, da delavcev v Železarni vedno manjka. Ze več kot desetletje se pogovarjamo, da bomo Valjamo profilov ukinili. Zelo rad bi s svojimi sodelavci naredil zadnji šiht na lahki progi. In prišel je čas, ko se bo Valjarna profilov ustavila in s tem tudi zame, da grem v pokoj.« Janez se zamisli in čez čas nadaljuje: »Nič ne rečem, da ne bi še nekaj časa delal , če se ne bi valjarna ustavila, da bi bil star 70 let. To bi bil zares lep jubilej med svojimi sodelavci!« Jože Benedičič r Janez Cernivec. 54 let na delovnem mestu, vendar še ne namerava odnehati Janez Cernivec — jekleni mož Janez Cernivec bo v letošnjem letu dopolnil 69 let in 54. leto delovne dobe v Železarni, torej bi bil lahko že deset let v pokoju. Gotovo se boste vprašali, zakaj tako dolgo vztraja na delovnem mestu. Najbolje bo da prisluhnemo kar njegovim besedam: »Bil sem najstarejši sin v družini s petimi otroki in že v šestem letu mi je umrla mati. Z osmim letom sem moral sam služiti kruh. Oče me je namreč poslal služit za pastirja na neko večjo kmetijo. Nato sem se v Skofji Loki izučil za čevljarja. Takrat smo delali še po dvanajst ur dnevno in šele s stavko v letu 1940 smo si pri- borili osemurni delavnik. Zaslužek je zadoščal komaj za bore življenje. Spali smo v kaki podstrešni sobici na slami ali na ovsenih plevah.« Janez je drugo svetovno vojno preživel na Koroškem, kamor ga je pregnal okupator. Po vojni se je vrnil in se znova zaposlil kot čevljar pri znanem obrtniku Crnilcu v Naklem, kjer se je pozneje ustanovilo podjetje »Obutev«. Tu je bil Janez leta 1952 sprejet v Komunistično partijo. Med jeseniške železarje je prišel leta 1955, ko se je zaposlil v Valjarni profilov na Javorniku. O tem pravi: »Do pred nekaj let sploh nismo POTOK ■ REGULIRAJO - Potok Jesenica je nevaren hudournik, ki ob vsakem večjem deževju naraste in trga nezavarovane bregove. Da z naraslo vodo ne bi ogrožal Plavža, delavci Vodne skupnosti Kranj že več let postopoma obnavljajo in grade obrežne varovalne zidove. Ravno v tem času so se lotili popravila in regulacije desnega brega pod mostom ob glavni cesti proti Kranjski gori, kjer je marca letos narasla voda spodkopala in porušila stari zid. - Foto: B.B. Življenjski stroški višji Julija so se življenjski stroški v Jugoslaviji povečali največ v letošnjem letu. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je bilo pretekli mesec življenje za 3 odstotke dražje kot junija. To pa je tudi največji skok cen v tako kratkem času v zadnjih 15 letih. Tako so se cene od januarja do konca julija povečale za 15,1 odstotka, oziroma za skoraj četrtino v primerjavi z lanskim julijem. V prvih sedmih mesecih letos so življenjski stroški porasli za 13,9 odstotka. Na dvig cen v juliju je vplivala predvsem podražitev naftnih derivatov, storitev in alkoholnih pijač. Nižje cene kmetijskih proizvodov zato niso mogle bistveno zavreti rasti. Cene industrijskih izdelkov so se julija povečale za 4,5 odstotka, storitve za 3,6 in stanarine za 2,2 odstotka. Znatno višji izvoz Radovljica — V prvem polletju letošnjega leta so industrijske delovne organizacije iz radovljiške občine dosegle zadovoljive izvozne rezultate. V primerjavi z lanskim letom je bil njihov izvoz višji za 25 odstotkov, uvoz pa za 35 odstotkov. Kljub večjemu uvozu pa je industrija v občini izvozila za 4 odstotke več kot je uvozila. Ce pa upoštevamo še devizni priliv turizma, je bil izvoz po vrednosti višji od uvoza celo za okoli 28 odstotkov. Načrt polovice vsega plana izvoza so presegli v Kemični Podnart za 76 odstotkov, v Almiri Radovljica za 56 odstotkov, v Vezeninah Bled za 40 odstotkov in v Iskri Lipnica za 15 odstotkov. Nekatere delovne organizacije, med njimi tudi Elan Begunje bodo zaradi sezonskega značaja prodaje svojih izdelkov na tuje dosegle plan v drugi polovici leta. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ um Nova generacija gorenjskih brucov (2) V prejšnjem sestavku smo ugotovili, da je med letošnjo množico slovenskih brucov slaba desetina Gorenjcev in da sorazmerno najmanj novih študentov prispevata tržiška in radovljiška občina. Nanizali smo podatke, po katerih se za rezini študij s štiriletnih strokovnih šol odloča domala polovica diplomantov, vendar po šolah dokaj različno. STUDENTOV OB DELU SE VEC Letos je zaključilo šolanje na strokovnih štiriletnih šolah 430 diplomantov; 209 se jih odloča za nadaljevanje študija in sicer kot redni študenti, kar 265 pa za študij ob delu.To praktično pomeni, da je letošnji skupni vpis diplomantov strokovnih šol dejansko za 10 odstotkov večji kot celotni priliv v letošnjem letu. Ali drugače: 221 strokovnjakov se bo zaposlilo, 474 pa študiralo še naprej redno ali ob delu. Podoba študija ob delu je po šolah, ki so jih diplomanti zapustili letos in v prejšnjih letih, precej drugačna kakor pri rednem študiju. Ponekod je dobesedno obrnjena na glavo. Poglejmo najbolj značilen primer: med dvajsetimi diplomantkami upravno-admini-strativne šole v Kranju sta se le dve vpisali na redni študij, 19 pa za študij ob delu. vendar imajo mnoge že več let zaposlitve. Zlasti visok odstotek študija ob delu je z ekonomske šole na Jesenicah (94 odstotkov letošnje generacije diplomantov), tehniške elektro in strojne šole v Kranju (79 odstotkov), ekonomske šole v Kranju (89 odstotkov) ter zdravstvene šole na Jesenicah (53 odstotkov). Drugje so deleži manjši. BEG IZ OSNOVNEGA POKLICA Pri diplomantih strokovnih šol je njihov osnovni poklic jasen. V javnosti se pogosto govori, da veliko ljudi preko nadaljnjega študija zbeži iz osnovnega poklica. Ali je trditev resnična? S posploševanjem bi zameglili dejanske razlike, zato bomo rezultate ob letošnjem študijskem vpisu preleteli po šolah. Najbolj »pravoverna« je očitno tehniška metalurška in strojna šola na Jesenicah. Za redni študij tehnike se je odločilo 89 odstotkov njenih učencev ali 24 od skupno 27 diplomantov. Vzrok takega vpisa je prav gotovo v nekoliko manjši gibljivosti metalurških tehnikov, v solidni kadrovski politiki Železarne Jesenice in vplivu strokovnjakov iz Železarne, ki kot zunanji sodelavci poučujejo na šoli Bistveno manjše zanimanje diplomantov te šole za tehniški študij pa je med tistimi, ki bodo študirali ob delu. saj jih je le tretjina. Velika večina se je odločila za študij ekonom« sko-organizaci|skih ved in delno za pravno-upravni študij. Franc Belčič Zoprna reč, če te prvi dan službe, po lepem, skoraj mesec dolgem dopustu, pusti na cedilu avto. Samo rdeča lučka, ko obrneš ključ. Niti »klenk« ne reče. Prazen akumulator. In ko te potiskajo tako dolgo, da le »zakoplje« in potem brez glave loviš kilometre, da bi se vsaj malce napolnil, ugotoviš, da je odslužil. Iščeš novega. Vozim se od trgovine do trgovine, nikjer ne upam ugasniti motorja. Nimajo ga pri Petrolu, nimajo pri Slovenija-avtu. Težko ga boste dobili, mi napovedujejo. Akumulator Ljubljana bo gotovo edini, ki ga bo imel. Poskusim še pri kranjskem Merkurju v Globusu. »Nekaj se bo že našlo. Kar pridite!« so bile obetajoče besede. In potem so mi pokazali najprimernejšega za »katrco«. Pa se mi zdi le malo prevelik. Poprosim za meter in grem pomerit. Nak, za kakšen centimeter bo novi prevelik. »Bi ga vzela, toda, če ne bo pravi, ali ga lahko pripeljem nazaj?« Mlad prodajalec vidi mojo zadrego (pa tudi neznanje), pa mi predlaga, da se vrnem čez dobrih deset minut. Potem bo lahko on šel pogledat.. . Ko se spet oglasim, stopiva do avta z novim akumulatorjem. Že na oko je bilo videti, da je res prevelik. Fant ročno odvije vijake — Šele zdaj vidim, da si je žepe halje natlačil z orodjem — in že so žice štrlele na vse strani. Bo Ko bi bilo več Merkurjevih Albinov zdaj le pomeril in pustil vse raz-kopano, mi gre po glavi. Novi res ni pravi. Spomni se, da ima nekt manjše tudi na zalogi. Hitro se vrne z drugim akumulatorjem. Ta gre v stroj kot ulit... In fant se spet loti dela. Veliko je za sčistiti na prijemkah. Mi ga bo res kar montiral? Skoraj ne morem verjeti. Saj bi šlo vse skupaj kar pregladko skozi! Ko sem prej zapeljala z avtom na parkirišče na vrhu Globusa, sem se že ogledovala po ljudeh, koga bi lahko poprosila, da bi me spet pon nil... Pa vendarle. Fant je natančno očistil vse dele, pritrdil vijake in velel, naj vključim motor. Užgal je kot pesem . . . Poslušajte, se vi avtomehanik! »Ne, samo prodajalec. Pri st>o jem fičku vedno kaj brskam, pa take stvari, ki niso preveč zahtei ne, tudi tu v prodajalni nare dim.« Vedno? »Če le morem . . .« Albin Juvančič s Podreče je mlad prodajalec. Z učno dobo je vsega šest let pri Merkurju. Mlad. skromen fant. Tih in ustrežljiv. Si zamislite, kakšna pota in sitnosti bi imela še naprej, če ne bi šel sam prodajalec pogledat, kakšen akumulator sploh potrebujem... pa še montiral ga je .. .? Ko bi bilo v naših trgovinah več takih Merkurjevih Albinov! D. Dolenc RADOVLJICA SE ŠIRI - Ker je v prostoru med Radovljico in Lescam zmanjkalo zazidalnih površin, se Radovljica širi na severozahod, kjer no urbanisti določili nov življenjski prostor. B oto: B. B. Steber številka 4 novega kranjskega mostu je že v zaključni fazi gradnje in narejeni so tudi temelji za stebra številka 2 in 3. Zapletlo pa se je s stebrom, ki bo stal na taborski strani (številko l). Preden bodo zaceli njegovo gradnjt>, jt treba namreč prestaviti vse inštalacijske kable za železnico, kar. kot kaže. predstaihc največji problem pri gradnji mostu Vsa dela sicer potekajo po programu, tu pa se zatika. Vendar pa so se teh del lotili z vst> vnemo in pri Gradbincu upajo, da bo tudi steber številka I kmalu pričel rasti — Ft,to: F. Perdan HSIMiAVGUSTA 1979 5.STRAN 1 Razstava [ ob dnevu graničarjev Radovljica - Dan obmejnih enot JLA bodo v radovljiški občini tako kot vsa leta doslej svečano Proslavili s skupnimi tekmovanji in Prireditvami, ki jih organizirajo v?jaki, mladina, rezervne starešine, Uani ZZB NOV športna in kulturna društva. Vsakoletna športna srednja pripadnikov obmejnih enot JLA u Radovljice, vojakov iz vojaške JLA Bohinjska Bela, postaje. m»»ce in teritorialnih enot so se že Pričela, sklenjena pa bodo na sam Praznik. V sindikalnem domu v Kropi bodo Jb avgusta svečano odprli razstavo biografij iz življenja obmejnih en°t, nad katerimi je prevzel lam Pokroviteljstvo kolektiv tovarne ;'amen iz Krope. Razstavljali bodo Juoi vojak-graničar Josip Sken-oerovič. Razstavo njegovih grafik in sk\c bodo 24. avgusta odprli tudi v Raleriji Sivčeve hiše v Radovljici. Predstavniki občinske skupščine. n delovnih kolektivov pa se W na praznični dan 15. avgusta ^poldne udeležili vsakoletnih svečanosti v vojašnici JLA v Radovljici nato pa še osrednje proslave na Karavh Edvarda Kardelja-Krištota "atromeji v Ratečah. Strokovne knjižnice v delovnih 0rganizacijah Radovljica - knjttnicar- "lyo v radovljiški občini po svoji 'ganiiiranoati zavzema pomembno mesto. V sestavu o sredic knjižnice Antona Tomaža ^»nharta v Radovljici redno CSS* te M krajevnih in ena P°*u)oca knjižnica z okoli 55.000 V»jižnih izvodov. Razen tega JJJg v občini še 11 šolskih JnP*nic z okoli 58.000 izvodov *n)»g, sedem strokovnih knjižnic IS. Ynih organizacijah Gozdno Koapodaratvo, Vezenine Bled, p^ga Usce, Sukno Zapuže, psihiatrična bolnica in Elan »egunje ter Kemična Podnart t J*kot 8.400 knjigami ter druž-ooBlovna knjižnica na Delavski Jn»verzi Radovljica. Razvoj te ^javnosti pa zaostaja zaradi a nakimo uanj8e_ i*" zaostaja zaraai Upada štrv;inakupa' obenem pa kadrov V°bralcev-nicah ni .a za8ea v knjiž- v***evin- °V°yiva» »troski za rm*io ra-!lie 80 vi8°ki. Knjižnice cena kni- °ma mal° sredstev. 2na*ala !!5e v -anakem letu je 2na*a že L?a ?rečno »*. letos pa K.Po««bne49lmariev-An odno« °,,bravnave je potre-d°knji»„: kra'evnih skupnosti . 0a*ela Ji bi mor«-e drža-■krbi jo Y.. matična knjižnica de,avCa.ir^-ilge in strokovnega 8tr°*ke S1ŽničarJa» vse druge •e Pa bi m!!ov,*ni* »voje knjižni- J6Vne •kI?iiolji.Pokritl 8amC kra' GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove in Mestne hiše si lahko ogledate razstavo del akad. kiparke DRAGICE CADEZ. V mali galeriji Mestne hise se predstavljajo s plastikami, slikami in grafikami likovniki s celotnega gorenjskega območja. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji; Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan od K), do 12. in od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih pa so zaprte. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednje-veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna, ki ^e opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska Kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. LOŠKI MUZEJ SKOPJA LOKA ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA V ŠKOFJI LOKI so odprte vsak Jan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Med stalnimi zbirkami v muzeju si lahko ogledate naslednje zbirke: zgodovinsko, Kulturnozgodovinsko, etnološko, zbirko NOB, prirodoslovno ter galerijo del slikarjev — loških rojakov. Vse tiste skupine, ki želijo vodstvo pri zbirkah, se morajo predhodno najaviti upravi muzeja, kajti le v tem primeru bo vodstvo zagotovljeno. V GALERIJI LOŠKEGA GRADU si lahko ogledate razstavo grafik- Razstavlja dvanajst članov II. GRAFIČNE GROHARJEVE SLIKARSKE KOLONIJE SKOFJA LOKA 79. ZBIRKA V SORICI je odprta vsako soboto od 9. do 12. ure in od i4. do 16. ure, ter vsako nedeljo od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Ostale dneve pa je možen ogled po predhodnem naročilu le za večje skupine- Herman Gvardijančič razstavlja na Bledu V okviru vsakoletnih načrtnih prikazov del gorenjskih in ostalih slovanskih likovnikov se je sredi turistične sezone v Festivalni dvo-rani na Bledu predstavil slikar Herman Gvardijančič. gvardijančičeva pot v oblikovanje krajine se je začela s slikarsko realizacij0 tlStlll pejsažnih prvin, s katerimi st> sicer dan za dnem srečujemo, vendar jih pogosto ne znamo kot nov# in P'odna likovna izhodišča pravi'no vrednotiti. (jvardijančičevo zanimanje za krajinski izsek ima svoj začetek v slikarjevi želji po zajetju krajine v tistib nJenm oblikovnih, prostorskih jn gvetlohnih pojavnostih, ki najbolj ustr^zaJ° slikarjevenni razpoloženju in n.1eK()Vi navezanosti na določen krajinsk' objekt. Komaj kdo pri nas je kfaJino tako dosledno in načrtno „0(i£»lovaI in jo razčlenjeval v vseh njen*" osnovnih sestavinah kot Herrnan Gvardijančič. Krajina v njegovih slikah se nam razodeva na vec- načinov: kot razpoloženjsko pOUcjarjen izraz slikarjeve zaverovanosti v lepoto določenega krajinskega predela, kot občutljiv prikaz odn<>HOV me.d osvetljenimi in zasenčeni*1™ krajinskimi detajli v najrazličnejših časovnih obdobjih ali kot v megl°' oblake in sončno svetlobo ovit# panorama morfološko razgibanih krajinskih predelov. Svetloba, ki se v<*asih ZHJe v temino črnih barvnih ploskev, raztaplja njihovo navidez00 brezprostorje in jih spreminja v voluminozna telesa. Sicer pa J e Gvardijančičeva krajina naj- večkrat v ploskvi se razvijajoča slikarska vizija. S poenostavljanjem in čiščenjem naravne pojavnosti se v slikarjevem pejsažu vedno bolj razpršuje tudi priliv svetlobe in namesto nekdanjih kontrastnih učinkov nastaja svojska atmosfera, ki se podreja ne samo oblikovalnim, temveč tudi izpovednim hotenjem avtorja. Vsebinska komponenta je v slikarstvu Hermana Gvardijančiča močnejša kot si na prvi pogled predstavljamo. Njegove temno-svetle, zdaj barvno bogato ali preprosto sivo tonirane krajinske scene so prava projekcija umetnikove razgibane notranjosti na slikarsko ploskev. Oblikovno, koloristično in prostorsko izčiščena Gvardijančičeva krajina dobiva v zadnjem času n. pr. v horizontalno položenem diptihu, ki ga hrani (iorenjski muzej likovno bolj sestavljen značaj. Prostorske determinante se s ploskve premaknejo v stopničasto položeno globinsko ozadje, ki ob različnih Osvetlitvah in raznolikem koloritu dobiva vedno bolj razgiban izraz. Ob takem plasten ju se stopnjujejo tudi vsebinske izrazne možnosti ustvarjalca. Trenutni vtis zamenja kompleksnost doživljanja. Slika postaja iz številnih elementov sestavljen organizem, ki ni več dojemljiv oziroma osvojljiv z enim pogledom, temveč postaja predmet intenzivnega opazovanja, raziskovanja in s tem tudi poglobljenega doživljanja. ('ene Avguštin Slikar France Kreuzer Bil sem Smrekarjev učenec France Kreuzer z Javornika, eden od pobudnikov za ustanovitev jeseniškega likovnega kluba Dolik, riše od mladih let — Da med motivi njegovih del prevladujejo krajine, ni prav nič čudnega, saj je velik ljubitelj narave - Razen s slikarstvom in planinarjenjem se ukvarja tudi z nova- torstvom. škov sem moral šolanje po dveh mesecih opustiti.« »Po poroki,« se spominja, »sem večkrat zahajal v Ljubljano in obiskoval razne slikarske razstave. Ze prej, 1927. leta sem postal član Skale in se pridružil delu njenega likovnega krožka, kjer sem spoznal osnove slikarske umetnosti. V Ljubljani sem obiskoval pravo slikarsko šolo, ki jo je za mlade ljubitelje risanja prirejal naš umetnik Hinko Smre-kar. Vendar, zaradi prevelikih stro-France je risal še naprej. Tudi med vojno, ko je bil član gledališke skupine IX. korpusa, je marljivo ustvarjal. Po osvoboditvi je bil med ustanovitelji likovnega kluba Dolik na Jesenicah. Od jeseni 1946. leta so se člani kluba vsak teden sestajali. Spremljali so novosti o slikarstvu iz literature, imeli predavanja in se pogovarjali o likovnih dosežkih. Imeli so tudi razstave na Jesenicah in dru- Čeprav veliko zahaja v naravo in slika sam, pa je še danes rad v družbi drugih slikarjev. Kot član Dolika se udeležuje skoraj vseh slikarskih kolonij in mnogih razstav. Odraz Francetove samosvoje narave so tudi njegova dela, v katerih skuša brez strogih umetniških pravil ponazarjati lepoto prirode. »Rasel sem v času,« pojasnjuje, »ko so govorili, da mora slika razveseliti oko in srce. Zato iščem take motive, da bi ugajali. Zunaj, največ na planinskih poteh, jih skiciram ter skušam tudi zatem, pri slikanju, ostati kar najbolj zvest naravni podobi. Od tehnik imam najraje akvarel in olje, veliko pa rišem tudi s tušem.« Francetova edina želja za bodoče je to lepoto prikazati.še drugim. Doslej ni samostojno razstavljal. Kot nam je zaupal, pa jih bo verjetno letos predstavil v kulturnem domu na Javorniku ob odprtju novih prostorov njihovega planinskega društva. France Kreuzer ni samo slikar. Predvsem je velik ljubitelj narave. S svojim zvestim psom često zahaja v planine, kjer veliko riše in fotografira. Na Javorniku je ustanovil Planinsko društvo, v katerem deluje še danes, je pa tudi član fotografskega kluba Andrej Prešeren z Jesenic. Razen tega se zanima za vse napredno, novo. Tako je v jeseniški železarni uresničil deset tehničnih izboljšav, doma pa ima vrsto neprijavljenih patentov. Ker išče enostavno in praktično tudi v slikanju, si je izdelal priročno slikarsko stojalo, ki mu vsepovsod in ob vsakem vremenu dobro služi. Najin pogovor sva sklenila z improvizirano razstavo slik. Pred odhodom me je F1 rance namreč popeljal v sosednji podstrešni prostor, kjer ima v omari shranjena svoja dela. Verjemite, vredno si jih je bilo ogledati! S. Saje Javornik — Prvič sva se srečala sredi julija na Jesenicah. Njegova vitka postava, gibčen korak in zagorela polt so mi takoj padli v oči. Kot bi slutil mojo radovednost, mi je pojasnil, da se je komaj vrnil z večdnevnega potepanja po avstrijskih hribih, kjer je napravil več zanimivih skic pokrajinskih motivov. O svojem slikarskem ustvarjanju je bil pripravljen povedati še več, zato sva se dogovorila, da ga popoldan obi-ščem doma, na Javorniku. Poiskal sem blok na Cesti Viktorja Svetine številka 7. Kar malo nestrpno sem čakal, da se odpro vrata Kreuzerjevega stanovanja, saj se je za njimi skrival neznan, a zanimiv človek. Ko me je France popeljal na podstrešje, kjer ima svojo delovno sobico, sem imel kaj videti in slišati! »Ze od malega sem imel veselje za risanje,« je začel pripovedovati moj sogovornik. »Kot vsak otrok sem najraje upodabljal vse, kar sem opazil okrog sebe; rožice, pa živali, najraje konje. Bil sem potepuh, stalno sem lazil naokrog in stikal po naravi. V njej sem odkril veliko motivov. Seveda, risati takrat ali danes je velika razlika. Takrat je bilo težko priti do svinčnika ali papirja. Nikoli ne bom pozabil, kako sem dobil svoje prve barvice! Za god sem doma naprosil nekaj dinarjev. Kilo je ravno na zimo; zunaj je padal dež s snegom in hladno je bilo. Jaz pa sem se kar bos odpravil na Jesenice v neko trafiko in za pravkar dobljeni denar naskrivaj kupil barvice, ki sem jih že dolgo opazoval in želel. Saj, doma bi bili hudi, če bi vedeli, da za take stvari zapravljam denar.« France se je rodil 1911. leta na Javorniku v delavski družini poleg petih sestra. Na očetovo željo se je izučil za elektrikarja v jeseniški železarni. Tod je opravljal razna elektri-karska dela štiri desetletja. Od 1966. leta dalje je upokojen. Na Javorniku živi s svojo ženo, njuni trije sinovi pa imajo vsi že lastne družine. ijako je bilo v Turčiji 1 am l • ^•»tnohKJ* morska ožina naJ-, Ch Bol *hko v'deli na obeh stra-trdbe,k?lJu Ve,ike in mogočne LKranski n J8kl *ah »arij zgradil Preko katerega ,e t? "»alo nn )Jsko "»d malo Grčijo. n2*«nu mor 1 °d w lJtrflhe proti T* TarahrjU ,e obmorsko zdrtvi-^th?fe<»n* Pride iz grške n , ZlJ*ka J T '-davljenje). * }|ik<> mL bosporske ožine je S Predvsem"! ,,m(»>dena«. Slikovit* K kaCh S'ev,lm' Obiske v ***Tv.?P * »Pomnil rni v Car °0 ,p»> povem ni^ in ;ad" iodli zelo vei.K. U * bil , mh "-delkov. od kate Vn,) rlav,!KU^, resnično imeniten. k°Ji l"di ni n »tropskih utrdi)« Jo i- Ha| az'Jsk. strani trdnjava, vasice ime od lic-da lik« i1.0^bn()'/'Rradi,i su|tan Bajazit >".ts r?mi M.. Skoraj vse te 'n i*v2 Vzde s nebo j instru-' %ecla glasbenike, in lahko sj predstavljate situacijo, ko so na enj sami ladji, čeprav ni bila tako majbna, igrali vsi ansambli naen- krat, vsak na svoji palubi, na hodniku, salonu ali kar v kuhinji. Mešale so se melodije Anatolije, pesmi Ša llH^' s" °''f' sklenjena mnoga nm-ti prt/utrl/stru bolgarskih planin, poljskih step, melodije mediterana in vmes alpska poskočnica. Ce je tudi Noe imel na svoji barki tako pisano in muzikalno druščino, potem mu ni moglo biti dolgčas. Otroci so kmalu potem, ko smo izpluli iz pristanišča, zavzeli celo ladjo. Hitro so spoznali, da je napočil njihov trenutk, da lahko počnejo stvari, ki jih na nobeni ladji nikdar več verjetno ne bodo mogli. Imeli so prost dostop povsod, tudi v kapita-novo kabino, lahko so se lovili, plesali, le po ograjah se niso smeli obešati. Naši so se največ družili s turškimi vrstniki, pa s Poljaki in Francozi!-žirijami). Kako so se sporazumevali, mi ni čisto jasno. Nekajkrat sem slišal našega Miha. ki je bil najbolj vnet za »mednarodne stike«, kako je navezoval diplomatske odnose s turškimi predstavniki Pogovor je navadno začel takole: »Zdravo, jaz sem Miha. kaj si pa ti!« Cvetela je črna borza, kot že dolgo ne Turške lire in jugoslovanski dinarji so menjavah lastnike po hitrem postopku Zneski seveda niso bili veliki, važno je bilo. da ni bilo dolgčas. Nekateri so bili v vseh teh akcijah tako zatopljeni, da danes niti slučajno ne bi vedeli povedati, kje so se vozili. Se dobro, da bodo brali tele vrstice, da bodo potem sami sebe prepričali, da so vse to, o čemer pišem, tudi sami videli. Pa kdo bi jim zameril, ko pa so imeli toliko opravkov naenkrat. Vsem nam je bilo žal, da nas na ladji ni spremljal naš vodič Nedžme-tin. Prav tiste dni je imel dva težka izpita (študira medicino), pa se je moral pripravljati na izpite. Zato pa smo bili toliko bolj veseli zvečer, ko je prišel k nam v naselje, zelo razpoložen, ker je uspešno opravil preizkušnjo. Cel večer nam je potem pripovedoval o svoji deželi, o ljudeh, njihovih navadah in šegah po različnih krajih Turčije. Nedžmetin je poleg tega še odličen pevec in plesa lec, saj je član folklorne skupine, najboljše v Turčiji, in nam je tako zapel številne narodne turške pesmi in pokazal različne plese, tako da smo imeli pravi večer turške ljudske umetnosti Prinesel nam je tudi originalno turško pijačo veni raki (podobna makedonski mastiki). SE NADALJUJE 29. mednarodni gorenjski sejem kranj 10.-20.8.'79 Hala A MERCAtOB lw.li C SLOVINUAUS VHOO r Direktni tel. na sejmu: 06428-592 Mercator Na razstavno prodajnem prostoru MERCATORJA v hali C in pred halama B in C si lahko ogledate in nabavite: • vse vrste pohištva za opremo vašega doma • belo tehniko • vse vrste koles • akustiko • betonske mešalce • lestence • samokolnice • preproge • kosilnice • posteljno perilo • mline • odeje . * maie kmetijske stroje Muta Gorenje • zavese • V sklopu paviljona Mercator prodaja • motorje proizvodov Tovarne kos in srpov iz Tržiča V bifeju pa kot po navadi kava Mercator ter alkoholne in brezalkoholne pijače. Vsak dan v času sejma pa degustacija priznanih proizvodov Mercator Emba, PIK Takovo, Slovin Ljubljana, HP Droga Portorož in HP Kolinska Ljubljana. Potrošniki! Poleg ugodnosti,ki vam jih nudijo razstavljala in so skupno objavljeni v tej objavi vam Pri MERCATORJU nudimo pri nakupu tudi strokovni nasvet Prodaja na potrošniški kredit do 50 000 N din brez porokov 20 KRANJ VAM NUDI BOGAT IZBOR POHIŠTVA IN SE PRIPOROČA ZA OBISK: — NA SEJMU V HALI »A« — V SALONU POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM — V SALONU KUHINJSKE OPREME NA TITOVEM TRGU 5, KRANJ — IN V SALONU POHIŠTVA SKLADIŠČNA ULICA 5 NA JESENICAH — Strokovna postrežba — Ugodni kreditni pogoji — Brezplačna dostava do 30 km — Direktni tel. na sejmu: 064/22-240 Tel, centrala na sejmu: 064/28-281, 28-282 , 28-283 • nižje cene • ugodni nakupi • široka potrošnja • kmetijska mehanizacija • degustacije in demonstracije • dobra in bogata gostinska ponudba • zabavni park Telex: 34657 YU GS-KR Bogat 10. 08 11. 08 12. 08 13. 08. — 14. 08. — 15. 08. — 16. 08. — 17. 08. — 18. 08. — 19. 08. — 20 08. — večerni zabavni program: — ansambel GEJZIR (od 19.-24. ure) — ansambel MATIČEK (od 19.—01. ure) — ansambel NOČNI SKOK z vokalnima solistoma: TOMISLAV IVČIČ in DŽO MARAČIČ MAKI (od 19.—24. ure) ansambel PRAH, OTO PESTNER, NEW SVVING OUARTET (od 19—24.) ansambel PLANŠARJI (od 19.—24. ure) ansambel XII. nadstropje z vokalno solistko ANDREJO 2UPANČIČ (od 19.—24. ure) ansambel DOBRI ZNANCI (od 19— 24. ure) ansambel FANTJE TREH DOLIN (od 19.—24. ure) ansambel OTAVIA BRAJKA(od 19—01. ure) MITO TREFALT ANSAMBEL FIRMA (od 19—24. ure) MOPED SHOW — Tone Fornezzi Tof z ansamblom (od 19—24. ure) r r KI SE NE PONUJA VSAK DAN: POPUST za nakup POHIŠTVA, POPUST za nakup PRALNIH STROJEV, HLADILNIKOV, ZMRZOVALNIKOV in ŠTEDILNIKOV ter PEČI ZA OGREVANJE, POPUST za nakup TV in RADIOAPARATOV ter drugih IZDELKOV ZABAVNE ELEKTRONIKE BREZPLAČNA DOSTAVA KUPLJENEGA BLAGA NA RELACIJI 30 KM OD SEJMIŠČA so ugodnosti, ki vam jih nudi NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU od 10. do 20. 8. 1979 VELEBLAGOVNICA iN« nama Lafl^J ŠKOFJA LOKA r r Trgovsko podjetje MERKUR, veleželeznina Kranj vam na Gorenjskem sejmu v Kranju nudi bogato izbiro vseh vrst štedilnikov, hladilnikov in pralnih strojev, radijskih in TV sprejemnikov ter glasbenih centrov. Obiskovalcem sejma in razstavnega paviljona MERKUR je na voljo velika izbira malih gospodinjskih aparatov, hišnega električnega in ročnega orodja ter opreme za kopalnice. Ljubitelji športa — oglejte si veliko ponudbo priljubljenih Pony in drugih koles, mopedov in motornih koles. Sejemske cene — prodaja na potrošniški kredit — brezplačna dostava na dom. Na Gorenjskem sejmu obiščite veliki razstavni prostor veleželeznine MERKUR Kranj. wmm Prodajni center, Ljubljana, Titova 52, tel. 061/ 326-961 V. Trgovina i žmarje, Plemljeva 86, tel. 061/51- 881 Trgovina n Gorenjskem sejmu v Kranju v hali A posluje tudi po končanem sejmu. Direktni telefon na sejmu: 064/28-390 TDO GOLICA JESENICE ZARJA DIREKTNI TELEFON NA SEJMU: 064/28-590 TRGOVINE s pohištvom, pisarniško opremo, belo tehniko, i stiko, gradbenim materialom, galanterijo, konfe|o meterskim blagom in dekorativnimi predmeti MALOPRODAJA GROSISTIČNA PRODAJA KRANJ V HALI A TOZD DETAJL Tavčarjeva 6 TOZD GLOBUS Koroška cesta 4 razstavni program: — kuhinje — spalnice — dnevne sobe — bela tehnika in akustika — ostalo pohištvo — ugoden nakup srajc in termos stek POTROŠNIŠKO POSOJILO napredek domžale razstavlja in prodaja proizvode priznanih proizvajalcev vs$|! pohištva, bele tehnike, radio in TV aparatov: Meblo Nova Gorica, Marles Maribor, Brest Cerknica, Alples niki, LIK Savinja Celje, Novoles Novo mesto, Sora Medv varna pohištva Brežice, tovarna pohištva Idrija, Nova-opr venj Gradec, Sava Zagorje, Krasoprema Dutovlje, Usluga Garant Polzela, Iztok Miren, Tapetništvo Dravograd. Gorenje Velenje, Iskra Kranj, Rade Končar, Obodin, LTH Loka, RIZ Zagreb, Ei Niš. Stalno razstavo in prodajo vseh vrst sobnega pohištva, benega, tehničnega in tekstilnega blaga pa vam nucj Domžalah, v PE: VELEBLAGOVNICA, MEBLO, KURIVO^ vinar. Informacije na Gorenjskem sejmu vam nudimo po t$; 064/28-391 r ŽIVILA veletrgovina TOZD GOSTINSTVO 64202 Naklo r DROGA HP prehrambena industrija TOZD ŽIVILA 66310 Izola r LAMPIČ MARIJA 61360 Vrhnika Stara Vrhnika 2 r DJURIČIČ DEJAN 64000 Kranj Šmarjetna gora Tel: 23-466 KUHAR KRIS1 Gostišče Ader$ 64207 CerkhV na Gorenjskem, Adergas 37 7. STRAN G L A uX<$no8t!ale Ublre P°hištva nudi Golica TO ZARJA z Jesenic tudi drug, terxeveHn t l° *'°d*totni sejemski popust, brezplačno montažo in prevoz a sfr<>k<>vne nasvete pri izbiri. Križem k raže m po sejmu 10 let zapored že sodeluje Kovinotehnina blagovnica FUŽIN AR na medna-i rodnem Gorenjskem sejmu. Ob otvoritvi si je paviljon z zanimanjem ogledal \\%fmjr\ tudl član Predsedstva SRSMiha Marinko. GA- KM« niče FwFfLi$oyinotehnine blagov-Uor«o nni ye Mariborska li- torJev Atf rn*?dv8e iskanih radia-ogrnit AtniFA? razstavita tudi kiiJ *LVMAT zn vrtn,,* in hnl. Ljubljanska banka, ki daje vse večji poudarek šolskim hranilnicam, je tokrat na sejmu spomnila nase z risbami učencev osnovnih Sol, udeležencev nagrad-nega natečaja LB - Temeljne banke Gorenjske. Tudi letos nudi Gorenjska kmetijska zadruga na sejmu bogato izbiro traktorjev s priključki, kombajnov za krompir, cistern za gnojevko, ventilatorjev za sušenje sena in drugih kmetijskih pridelkov lastne proizvodnje, molznih strojev ter razno drugo poljedelsko orodje. Imajo tudi električne pastirje, v paviljonu pa lahko že kupite holandske čebulice spomladanskih cvetlic. opreme Stefa^ K "bal iz Vižmahj, Tacenska 90, se "Premi >nPred8tQvlja na sejmu s sodohno hlevsko opremit s poudarkom na Prosto rejo Temeljna organizacija Golice ZAR JA nudi na sejmu nove peči SE V-K ON, za katere je značilna eko nomična poraba goriva in dober toplotni efekt. Peči prodajajo z dvo-odstotnim sejemskim popustom. Mediteranske igre boste lahko spremljali z barvnimi televizijskimi sprejemniki na daljinsko upravljanje Gorenje in RIZ. katere s triodstotnim sejem skim popustom lahko kupite v paviljonu Kovinotehnine blagovnice FVZl-NAR. ikJ,u RaLl ,ZU Trgovina, razstavlja tzdflke domače obrti iz dežel v raz NTERSHnuJen,t nago in še marsikaj drugega lahko kupite v trgovinah *m)p v Ljubijo«' Križem k raze m po sejmu V hali C. kjer se že kar tradicionalno predstavlja z bogato izbiro Mercator TOZD Preskrba Tržič, vam je na voljo raznovrstno pohištvo, bela tehnika, akustika, lestenci, preproge, zavese, vse po ugodnih cenah s sejemskim popustom. Nudijo tudi potrošniški kredit, kupljeno blago pa vam brezplačno dostavijo na dom do 00 kilometrov. milu* SVETILA ZA VAŠ DOM po izredno ugodnih cenah HALAB Na sejmu se predstavljajo in vas vabijo v svoje paviljone ČAZIM JUSUF Ohrid ORIGINALNI OHRIDSKI BISERI Hala B V paviljonu Alme N ovijan iz Meng ša. Glavni trg 19. ki izdeluje čistilna sredstva, je pritegnilo našo pozornost novo sredstvo za učinkovito čiščenje in nego obutve BLISK, ki daje obutvi sijaj brez loščenja. BANKO STROJENJE KOŽ Domžale telečje, ovčje ter kože divjačine HALA A VRPLET skupna obratovalnica FLERE J02E IN SLAVKA izddovanie pletenih vrvic vrvi m vrvnih izdelkov DOMŽALE Studlianska 87 Telefon 061 721-464 • sintetične vrvice raznih debelin • gugalne mreže • vrvi za čolne • vlečne vrvi za avtomobile • vrvice za ročno vozlanje SEJEMSKI POPUST HALA B GALANTERIJA bb usnje — umetno usnje tekstil Boris Bevc 61354 HORJUL Lesno brdo 4 - MODNE TORBICE - DENARNICE IN DROBNA GALANTERIJA ALJANClČ NADA Predelava kovin in plastike NOVO — NOVO — NOVO MINI TENIS idealno za igranje na travi, igrišču HALA A RAKAR MARTIN Izdelovanje pasov Križe 24 MODNI USNJENI PASOVI ZA ŽENSKE. MOŠKE in OTROKE HALA A Nagrajenci iz Pule v Kranj\ Kranjsko Kinematografsko podjetje je uspelo o\ ganizirati reprizo nagrajenih filmov iz Pule ^ Kranjc Anton razstavlja in prodaja kombiniran aparat VARPOL 1. namenjen za elektroobločno varjenje, elektroobločno gretje in trdo spajkanje. Z aparatom, ki je dobil številna priznanja, lahko tudi napajate razne tehnične igrače ali pa napolnite akumulatorske baterije. Za informacije lahko Kranjcu tudi pišete na naslov: Radeče. Pokopa liška l ali pokličete na tel. (061) 819062 MAKS ŽNIDAR SPLOŠNO ŠČETARSTVO iz Utika pri Vodicah VAM NUDI KVALITETNA OMELA, ČOPIČE TER ŠČETKE, ŠE POSEBEJ PRIPROČA ŠČETKE ZA PRANJE OSEBNIH IN TOVORNIH AVTOMOBILOV Mojster Žnidar se priporoča in Vas pričakuje na Gorenjskem sejmu v Kranju. Kranjčani si bodo lahko ta in prihodnji teden ogledali najboljše filme letošnje Pule. V četrtek, 16. avgusta ob 20. uri bodo predvajali film režiserja Branka Ivande Naglo sodišče. Tanja Knežič je za epizodno vlogo prejela zlato areno. V petek, 17. avgusta, ob 20. uri bo na sporedu film Bruna Gamulina in Milovoja Puhlovskega Živemu človeku se vse zgodi, ki je bil nagrajen z zlato areno za glasbo ročk skupine Buldožer. V soboto, 18. avgusta, ob 20. uri si bomo lahko ogledali film Antuna Vrdoljaka Vrnitev. Zlato areno za moško vlogo je prejel Boris Dvornik. V nedeljo, 19. avgusta, ob 19. uri bo na sporedu film Besima Sahatcia Veter in hrast. Dobil je zlato areno za scenarij, srebrno areno za moško vlogo Abdurrahmana Shalaja in diplomo za uspešen nastop na pulj-skem festivalu. V ponedeljek, 20. avgusta, ob 20. uri bodo zavrteli film Veljka Bulaiira, Mož, ki ga je treba ubiti. Veljko Bulajič je dobil bronasto areno za režijo. V torek, 21. avgusta, ob 20a bo na sporedu film Okvara. Rehs ga je Miloš Radivojevič. NagnW pa je bil z diplomo za masko. V sredo, 22. avgusta, ob 20. u, bodo zavrteli film Fadila Hadi\v Novinar. F'adil Hadžič je bil nam jen z zlato areno za režijo, Fabija, Šovagović je dobil zlato areno } stransko vlogo in za dialog je dob? Fadil Hadžič diplomo. Film je hi nagrajen tudi z nagrado občinsn, V četrtek, 23. avgusta, ob 20 J bodo predvajali film Gorana Pasl^ ljeviča Življenje teče, ki je K nagrajen z veliko bronasto areno ; diplomo za montažo. V petek, 24. avgusta ob 20. m bodo zavrteli film Bora Draskovk, Razžarjenje, ki je bil nagrajen I veliko srebrno areno in srebrn!1 areno za scenografijo. Kot zadnji pa bo 25. avgusta 20. uri na sporedu film Karan Vička Trofeja, nagrajen z velik) zlato areno Predstave bodo v kinu Cent*? L. Bogataj Kranj spet gosti angleške in francoski pobratime Kranj — Komisija za mednarodno in medobčinsko sodelovanje pri Občinski konferenci ZSMS Kranj že vrsto let uspešno razvija mednarodno prijateljstvo z mladimi iz francoskega obmorskega La Ciotata in Oldhama v Veliki Britaniji. Kranjski mladinci so letos že gostovali v La Ciotatu, oh povratku pa so svoje gostitelje ponovno povabili v Kranj. V trenutkih prostega časa,.ki si ga v pestrem in zgoščenem programu komajda morejo privoščiti, smo se o njihovih vtisih pogovorili z najbolj zgovornimi med njimi. mladi, s katerimi smo mn< skupaj. Vseč mi je zabavni p^ gram, ker ostajamo zunaj do setih — doma si kaj takega zar«1 di svoje mladosti Se ne smem prf voščiti. Nekoliko manj pa mi j, všeč to nenehno obiskovanj; muzejev, ki me zaradi svoje etuv ličnosti dolgočasijo.« Pred tribuno ■ Uspela brniška tombola V nedeljo, 12. avgusta, je bila na Spodnjem Brniku velika avtomobilska tombola, ki jo je priredilo domače gasilsko društvo. V Kranju mi ni bilo prav nič težko najti lokalnega avtobusa za Brnik, saj se je ob njem ljudi kar trlo, na njem pa je bila taka gneča, da je moral še šofer stati, navadni občani pa smo bili srečni, če smo lahko stali vsaj na eni nogi. Tudi prireditveni prostor je bil dobro označen, saj so obiskovalci s svojimi avtomobili zasedli vse travnike daleč naokrog. Iz zvočnikov je bučala dobra domača glasba, dolgčas pa je s svojimi vici bogatila teleksova lča. Kot je znano, so tombole in gasilske veselice med najbolj obiskanimi kulturnimi prireditvami v deželi kranjski; do živega jim ne more niti kak ročk koncert, kar so s pridom izkoristili prodajalci sreče in kmetijskih proizvodov z vseh koncev nafte domovine. Na velikem travniku pred tribuno se je zbralo po ocenah strokovnjakov preko 20.000 sreče željnih obiskovalcev z vseh vetrov, prireditelji pa so jim prodali prek 70.000 tombolskih kart. V samo-nakladalnih prikolicah, kjer so karte prodajali, je bila taka gneča, da si komaj mogel razločiti, kdo je kdo, na to, da bi prišel do karte, ni bilo niti misliti. Tudi marsikateri otrok se je izgubil in potem privekal na tribuno, da so mu poiskali očka ali mamico. O možeh pa, ki so se tudi izgubljali, ne bi govoril. Pijače ni manjkalo in kdor je hotel odložiti breme popitega piva, je stopil kar na bližnjo njivo. Kmetijcem svetujemo, da ob prvi večji suši priredijo gasilsko veselico, pa bo pridelek rešen; Ko se je približal čas, da bi morale biti izžrebane prve tombole, so vsi tisti, ki so upali dobiti nov avtomobil pritisnili k tribuni. Ozračje je bilo vse bolj napeto in v prvi rundi so bili kar štirje z izpolnjeno tombolo. Za dobitnika glavne nagrade se je izžrebal Kondič Dragomir iz Sanskega mosta, avta še nima, ima pa vozniško dovoljenje. Prireditev je tako minila v splošno zadovoljstvo obiskovalcev. Nekaj jih je sicer obležalo .. . B. G. David Barrow, računalniški programer iz Oldhama: »V Kranju sem prvič, prav tako v Jugoslaviji, čeprav sem mnogo potoval po državah zahodne Evrope. Toda Jugoslavija je drugačna kot sem si jo predstavljal, drugačna od zahodnoevropskih držav, presenečen sem nad lepo okolico, ugaja mi čisto okolje kljub industrijskemu razvoju, prijazni ljudje, ki tudi mnogo vedo o sodelovanju Kranja in Oldhama. Tudi sam program bivanja v Kranju mi je vseč, zelo je pester, raznolik, čeprav je mogoče malo preveč historičen, premalo pa nam povedo o sedanjosti.« Philip Wolstenholme, študent političnih znanosti, filozofije in sociologije iz Oldhama: »Ker Studiram politične vede, me seveda najbolj zanima vaS družbeni sistem. O njem sicer Se nimam pravih predstav, toda pogovor s kranjskim predsednikom, ki ga imamo te dni v načrtu, mi bo prav gotovo razjasnil najosnovnejše pojme. Ko pa opazujem samo prakso, sem presenečen nad dejstvom, kolikšna odgovornost je dana mladim ljudem. 2e tu nas vodijo mladi, prevajajo nam mladi... O sodelovanju Kranja in Oldhama, ki zdaj teče že dvajseto leto, bi dejal, da je že zelo razvito, izmenjava mladih ob obojestranskih obiskih pa mnogo pripomore k spoznavanju neke dežele in njenih ljudi na nek poseben način.« Natalie Pasetti, dijakinja iz La Ciotata: »Tudi jaz sem v Kranju prvič. Za vaSo deželo sem slišala le v Soli, kjer se učimo predvsem, da je gorata in zelena in da ima drugačno politično ureditev kot Francija. Zdaj, ko sem tu, sem Se posebno presenečena nad zelenjem, ki ga nisem vajena, »ad prijaznostjo ljudi, ki te takoj •prejmejo. Kranj mi je vSeč, tudi Claude Costanzo, pristaniški de-lavec iz La Ciotata: »Tu sem z bit, tom in prijatelji, ki so v K ratu vsakoletni gostje. Bivanje tu a; ugaja, saj je mentaliteta ljudi tisto drugačna kot v Franciji. D\v 8ti bolj so odprti, komunikativni, ljubeznivi, gostoljubni. Morda samo nekoliko pogrešam za tu vo, ki je je v naSem obmorske« mestu več. V dneh bivanja n Kranju sem se srečal z mnogim, zanimivostmi in novostmi. Čeprav je vodenja po muzejih preveč — posebno po tistih, ki prikazujejo v glavnem fotografij« ne pa tudi muzejskih eksponata — pa sem navdušen nad škofi?, loškim muzejem in bolnišnico Franjo. Tudi Športnega razvedri la je dovolj, tako da imamo prav vseh vrst zaposlitve.« Mladi iz Oldhama in La Ciotata ostanejo v Kranju še ta teden, potem pa jih po ogledu nekatenh kranjskih organizacij združene^ dela, med njimi Iskre, Save. IB1 | Gorenjskih oblačil, ter pogovoru | mladimi iz združenega dela. čaks povratek v domovino. Sodelovan* pa bo ostalo še naprej, preko piser in ponovnega srečanja prihodnte leto. D. Zlebir Foto: N.SIadtC TOREK. 14. AVGUSTA 1979 .13.STRAN.G LAS Uspela delovna akcija 1 500 metrov nasipa v enem dopoldnevu V krajevni skupnosti Log v Poljanski dolini so v soboto dopoldne organizirali prostovoljno delovno akcijo za ureditev nasipa ceste od novega mostu do priključka za Visoko - Udeležilo se jo je več kot 50 krajanov, ki so na delovišče pripeljali tudi 6 traktorjev — Največ je bilo mladine V krajevni skupnosti Log v Poljanski dolini so imeli več let stalne težave z mostovi, ki jih je Sora ob večjih nalivih poškodovala in nemalokrat tudi odnesla. Ko so leta 1973 AKCIJO SO VODILI IN PREDSTAVILI: obnovili enega lesenih mostov, so sklenili, da bodo namesto lesenih postavili enega betonskega, ki mora biti tako močan, da bo zdržal vse povodnji. Ze naslednje leto so za predsednik KK SZDL Jože Uršič predsednik skupSčine KS Polde Prevodnik predsednik Mrak sveta KS Zdravko član sveta KS in KK SZDL Jože Demšar Sobotne prostovoljne delovne akcije pri gradnji mostu na Visoko se je udele i do vet kot 50 krajanov. RADOVLJICA BREZ RAZGLEDNICE Radovljica »Pred dnevi sem ne kot občan občine Radovljica pripeljal v »prestolnm Radovljico zato, da tu preživim dan ali dva dopusta (saj sem dobil 650 dinarjev regresa), pa tega sploh-nisem mogel dokazati. V knjigarni in po okoliških prodajalnah sem iskal lepo razglednico mesta Radovljice, da bi jo poslal vsaj domov, imeli so pa: Bled. Kranjsko goro in nekakšne godovne čestitke z rožami. Mislil nem. da bo bom našel kje razglednico mesteca Peyton — pardon — Linhartovega trga ali novega naselja, občinske stavbe, Grajskega dvora, okolice, pa nič.. . Tudi o znanih muzejih se lahko poučite le iz prospektov . . . Kako naj družini in znancem dokažem, kje sem bil, če pa m razglednic? Jezen nad takšno turistično prizadevnostjo sem zavil na obe skromni tržnici in kupil nekaj povrtnin po precej nižjih cenah kot so pri nas in se vrnil domov. Tako bo družina porabila moj regres, kakor tudi Radovljica še Živi na račun »uglednejših« turističnih krajev, ker misli, da sama nima kaj pokazati.. .« piše razočarani občan. Res je in prav imate. Tako zdaj radovljiški gostje — ki jih niti ni tako malo, saj je kamp vedno poln, sobe pa tudi — pošiljajo preko meja razglednice blejskega otočka in pač vse, kar dobijo, čeprav bi bila razglednica Linhartovega trga izredno lepa. Če ne še privlačnejša. Skratka,, resna pobuda in spodbuda vsem, ki jim je na plečih radovljiški turizem ... BREZ PIETETE Gorje - Dogodek je čuden, nepričakovan, obsodbe vreden, kajti spoštovanje do posmrtnih iistankov pokojnih naj bi imeli pač vsi. V grobu so hi 11 posmrtni ostanki borca in svojci so jih tam tudi želeli ohraniti. Ob ponovnem izkopu jame so naročili grobarju, da bi krsto z ostanki spet položili nazaj. A ko so se čez nekaj dni vrnili na pokopališče, o stari krsti ni bilo ne duha ne sluha in seveda tudi ne o ostankih. Po- gradnjo mostu uvedli samoprispevek za 5 let, ki so ga po preteku podaljšali Se za dve leti in tako so krajani uspeli zbrati 2,404.(XX) dinarjev; občinska komunalna skupnost, občinska skupSčina, nekatere delovne organizacije in krajani sami z prostovoljnimi prispevki so prispevali 2,350.000 dinarjev, denarja pa je Se vedno premalo. Zato je Ljubljanska banka posodila še 2,500.000 dinarjev, kredit pa bo odplačevala občinska komunalna skupnost. Razen tega so krajani tudi sami zavihali rokave in precej dela opravili sami. Ocenili so, da je vrednost opravljenega dela presegla 120.000 dinarjev. Celotna investicija je doslej veljala 7.374.(XX) dinarjev, da bo most dokončno urejen pa bo potrebnih kar 8 milijonov dinarjev. S prostovoljno delovno akcijo so v soboto uredili približno 500 metrov nasipa ob cesti, ki povezuje most s potjo proti Visokemu. Akcijo je pripravila krajevna konferenca SZDL. V ta namen so v krajevni skupnosti organizirali vse subjektivne sile od mladine, članov RK, civilne zaščite in teritorialne obrambe, da bi tudi v praksi dokazali moč frontne organiziranosti in tako preverili uspešnost akcije »Nič nas ne sme presenetiti« Izkazalo se je, da organiziranost v KS ni le na papirju, saj se je akcije udeležilo prav toliko ljudi, kot so predvidevali. Delo je potekalo po načrtu in vsak je vedel, kje mora zgrabiti. Stalna preskrbovalna ekipa, ki deluje v okviru priprav na splošni ljudski odpor, je poskrbela za malico. Pripravili so jo neposredni uporabniki mostu — vaščani Kovskega in Bukovega vrha. Most, ki ga bodo predvidoma predali namenu prihodnji mesec, je za krajevno skupnost, kakršna je Log, le prevelik zalogaj. Toliko denarja težko spravi skupaj samoupravna enota, ki ima 365 volilcev in 560 prebivalcev, 185 zaposlenih in 135 gospodinjstev. Zato je prav, da je priskočila na pomoč občinska komunalna skupnost, saj je most, o katerem teče beseda, širšega pomena in ga ne bodo uporabljali le za lokalni promet. Ni pa prav, da je večina delovnih organizacij, v katerih so prebivalci iz loganske krajevne skupnosti zaposleni ni prispevala niti dinarja. Svoje prispevke so dali le kolektivi Odeje, Cestnega podjetja, Gozdnega gospodarstva, Predilnice, Jelovice, Kovinarja, Gradisa, Loke in Kmetijske zadruge. Predstavniki krajevne skupnosti pravijo, da se zadeva okrog mostu vleče toliko časa tudi zato, ker so preveč zaupali strokovnjakom in projektantom. Namesto prvotnih nekaj sto milijonov, za katere so vedeli kako jih bodo zbrali, je zaradi neusklajenega dela in dodatnih stroškov in podražitev, investicija še enkrat dražja. Čeprav so vsi vedeli, da skozi ta konec doline teče vodovod, telefon, elektrika in bo tod speljana tudi nova cesta, so se morali dogovarjati z vsakim posebej, namesto, da bi problem vseh vodov hkrati odpravili. Električni drog pa še sedaj stoji sredi ceste. Pohvalili so odnos vodne skupnosti Gorenjske, ki je prestavitev vodovoda uredila brez vseh problemov. Tekst in slike: L. Bogataj iskali so delavca in ga pobarali, kje je vendarle tista krsta. »Tam,« je zamahnil z roko in pokazal na pokopališko obzidje, tja, kjer je stal smetiščni kontejner. Svojci so se zgrozili: krsta je bila res tam, pripravljena, da jo odpelje komunala na smetiščno deponijo. Velika sreča, da odvoz smeti in odpadkov tako zelo peša in da komunala več dni zamuja, kajti v nasprotnem primeru bi bili posmrtni ostanki že daleč, med starimi štedilniki, papirjem, staklenicami in odpadki vseh vrst. Pred leti smo že pisali - brez najtanjšega odmeva — o župni-šču na Jesenicah, ki se je obnavljalo in razširilo. Na mestu, kjer naj bi stala dozidava, je bilo nekdaj vaško pokopališče. Delavci so napravili izkope in zemljo zvozili pod Mežaklo, kjer so mimoidoči in stanovalci z inšpektorjem vred onemeli. Med zemljo je bilo na tisoče in tisoče kosti in koščic ter lobanj pokoj nin . . . Oba primera — brez sleherne ptetete! Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (5. zapis) Ko sem v zadnjem zapisu našteval slovenske velmože, ki sicer niso bili Kamničani po rodu, a so le nekaj svojih let preživeli v mestecu pod Grintavci, nisem utegnil omeniti najljubeznivejšega slovenskega slikarja Maksima Gasparija. Kamniški Mali grad (kapela) - po risbi Maksima Gasparija. SADNIKAR IN GASPARI Rojen 1. 1883 kot Notranjec (iz Selščka pri Cerknici), je Mak-sim Gaspari zgodaj osirotel. Za šolanje ni bilo sredstev, zato je moral nadarjeni fantič v Kamnik, kjer je postal vajenec V »trgovini z mešanim blagom«. Gasparijev slikarski dar je (po ustnem izroči u) spoznal živinozdravnik in zbiralec starin ter umetnin Nikolaj Sadni-kar, ko je zagledal v izložbi trgovine, v kateri se je mladi Gaspari učil, mojstrsko narisanega slanika kot izložbeno reklamo. Kmalu nato je Sadnikar poslal fanta v Ljubljano na umetnoobrtno šolo, nato pa še na Dunaj na slikarsko akademijo. Študij'pa je moral Gaspari prekiniti in spet se je znašel v Kamniku pri svojem mecenu in mentorju Sadni-karju.Biloje to leta 1906. No, potem se je še enkrat podal v veliki svet, v Monakovo (Munchen), kjer se je v žanrskem slikarstvu Se izpopolnil. Ko se je 1. 1910 vrnil' v Slovenijo, ji je ostal za vselej zvest. Mnogo je slikal, risal ilustracije za revije in knjige. Izoblikoval je poseben slog in tehniko, ki sta tako značilna zanj, da celo preprost človek takoj spozna Gasparijevo delo. Podobe iz kmetskega življenja, upodobitve raznih vaških običajev in orna-mentalna dela, imajo nedvomno tudi dragoceno folklorno vrednost. Saj ni malo ljubiteljev likovnosti ki trde, da je Maksim Gaspari najbolj slovenski slikar. fužine last kriškega graščaka grofa Hansa Ludvika Thurna. Potem pa so v teku let (vse do 1. 1852) prehajale iz rok v roke. Najbrž niso bile te kamniške fužine kaj prida donosne. Rude v bližini ni bilo, treba jo je bilo dovažati od daleč. Pa še to iz različnih rudnih najdišč. Tudi z ogljem, potrebnim za taljenje rude, so bile nenehne težave, ki so jih povzročali kamniški meščani, lastniki gozdov v Kamniški Bistrici. Na posebne težave je naletel priseljenec Franc Jožef Žigan, prej lastnik fužin v Kamni gorici. Le-temu so največ polen zmetali pod noge njegovi ožji rojaki K roparji in Kamnogoričani. Kot lastniki plav-žev in številnih vigenjcev so se čutili prizadete, ko so čuli, da se obnavljajo in Sirijo železarski obrati nad Kamnikom. Z intrigami in tožbami so se skušali iznebiti nove konkurence. Takrat se je pisalo leto 1734. Za Zigani je 1. 1778 prevzel fužine in dvorec Katzenberg (Mačji hrib) domačin Franc Dionizij Urbančič. Po njem se je dvorec Katzenberg začel imenovati Urbančkov grad. Zvrstilo se je še nekaj lastnikov fužin (Anton Codelli, Edmund Andreolli) vse do I. 1852, ko je zemljišča pokupil vojaški erar in tu postavil številne tovarniške obrate' in skladišča za smodnik. Bila je to Smodnišnica, v času med obema vojnama znana kot »Barutana«, zdaj pa je vsa stvar le podjetje Kamnik. Gradič Katzenberg so že pred stoletjem porušili. Stal pa je na mestu, kjer je sedaj upravno poslopje smodnišnice oziroma manjša vojašnica za stražarje. Po osvoboditvi izdelujejo v tovarni poleg smodnika tudi razne eksplozive (n. pr. sloveči »kamniktit«), vži-galne vrvice, pirotehniške predmete za ognjemete in pirotehniško galanterijo. Glede zgodovine gradiča Katzen-berga, ki je bil po vnanjem kaj skromna zgradba, ve povedati stari Valvazor kar hude zgodbe, ki jih veže na grajsko ime. Tako pravi, da je neki brezbožnež, ki je tu prebival, dal svoji ženi strup (truplo so potem krdela mačk požrla). To vse pa zato, ker je bil zaljubljen v neko poročeno Kamničanko. Menda jo je kar vpričo moža ponoči obiskoval. Kako je bilo, res ali ne? Pripovedka ali zgodovina? S PLANIN V MESTO Vrniti se moram k »vpadnicam«, saj jih je še kar precej. Tako bomo prišli na »kamniško stran« s »kranjske strani« ne le prek Sidraža in Lenarta v Rebri, pač pa tudi prek Kokrškega sedla (1793 m). Pot nas pripelje iz doline Kokre, mimo Suhadolnikove gorske kmetije na sedlo, kjer stoji planinska Cojzova koča. Od nje se spustimo v dolino Kamniške Bistrice, ki jo dosežemo prav pri izviru reke na višini 601 m. KASENSERG y\act izbere, 1§P^ m •-i Gradič Katzenberg. kot ga je videl še Valvazor (1689) Januarja I. 1980 ho mož dopolnil 97 let delovnega, bogatega, srečnega življenja. KAMNIŠKE FUŽINE Da je bil Kamnik železarski kraj. ve (• malokdo od mlajšega rodu. Vendar me je k tej beležki napotila omemba zaselka Fužin v prejšnjem zapisu, ko sem pisal o »vpadnici« od Sidraža do Stahovice. Krajevno ime Fužin se naslanja na star fužinarski obrat, ki je listin-sko izpričan že 1603. Sprva so bile S »štajerske« plati vodi v dolino Kamniške Bistrice in po njej do Kamnika kar več »vpadnic«. Najslo-vitejše je seveda Kamniško sedlo (1844 m), znano iz dobe rokovnjačev kot Jermanova vrata. Druga steza »vpadnica« nas pripelje na kamniško čez Presedljaj (1610 m). Steza je strma, s štejerske strani gosto zaraščena maloznana in maloshojena. Vneti planinci si izbero to pot v nasprotni smeri: čez Presedljaj v dolino Podvolovjek. torej na Štajersko, nato pa čez visoki Volovjek (1029 m) ali Kranjski Rak spet na Kamniško, mimo Sv. Ahaca in p» dolini Crne proti Stahovici. Državno prvenstvo v plavanju za ml. pionirje A Triglav najboljši v vseh konkurencah KRANJ - Mlaje i pionirni kategorije A kranjskega Triglava so v domačem bazenu v tridnevnih borbah na letošnjem državnem prvenstvu v plavanju dokazali, da v jugoslovanskem plavanju v tej konkurenci nimajo nasprotnika. V moštveni konkurenci so med dvajsetimi jugoslovanskimi plavalnimi kolektivi osvojili vse možne naslove. Bili so prvi v moštvenem delu tekmovanja med pionirkami, med pionirji in v skupnem seštevku. Mladi plavalci in plavalke, na startu jih je bilo stopetdeset, so s svojimi rezultati, državnimi in republiškimi rekordi ponovno dokazali, da se za prihodnost jugoslovanskega plavanja ni treba bati. To še posebno velja za Slovenijo. Prav slovenski klubi Triglav, Ljubljana in Rudar so napredovali in ponovno pokazali, da imajo izvrsten mladi plavalni naraščaj. m? Na pravkar končanem državnem prvenstvu za mlajše pionirje .4 v plavanju so se plavalci m plavalke pomerile tudi na 4(H)m kravi — Fot,, F Perdan Med posameznicami sta se v letnem bazenu odlikovali domačinka Mateja Kosir-nik in Ana Koauta iz Dubrovnika. Obe sta dosegli po pet zmag in izboljševali državne rekorde. Med fanti je največ »zlata« dobil Davor Covič iz Mladosti Zagreb, saj je bil štirikrat prvi. Po dva naslova pa sta pri fantih osvojila Bojan Bester iz Triglava in Hrvoje Meden iz Primorja Reka. Vsi moAtveni naslovi so v prsvih rokah. Mladi plavalci in plavalke Triglava so plavali tako odlično, da jim nobeden od drugih moAtev ni mogel vzeti končnih naslovov. Za uspeh, ki je brez primerjave v jugoslovanskem pionirskem plavanju, pohvalo in iskrene čestitke zaslutijo vsi. V semostveni vrstni red - 1. Triglav (Kranj) 29.387. 2. Ljubljana 19.454, 3. Rudar (Trbovlje) 9938, 4. Mladost (Zagreb) 7216. 5. po8k (Split) 7041, 16. Radovljica 971, pionirke - 1. Triglav 11.089, 2. Rudar 9938, 3. LJubljana 8908, 4. POSK 4783. 5. Bellevue (Dubrovnik) 4045, 13. Radovljica 971. pionirji - i. Triglav 18.289, 2. Ljubljana 10.546, 3. Mladost 7215, 4. Primorje 5056, 5. Ilirija 2363. Rezultati - pionirji - 100 m kravi -I, Covič (Mladost) 1:02,13 (rekord SFRJ za ml. pionirje A), 2. Marencič (Triglav) 1:03.78 (rekord SRS za ml. pionirje A). 3. Meden (Primorje) 1:05.21. 1500 m kravi - 1. Bester (Triglav) 19.26.46. 2. Kuret (Ljubljana) 19:50,96. 3. Glavurdič (POSK) 20:04.30. 200 m prsno - 1. Šolar 2:56.70. 2. K nap (oba Triglav) 3:00.38, 3.Stamenko-vič (Crvena zvezda) 3:00.6«, 200 m delfin - 1. Covič (Mladost) 2:34,68, 2. Meden (Primorje) 2:37.80. 3. Marenčič (Triglav) 2:37.82, 4 x 100 m mešano ^_ i Triglav I 5:05.45 (rekord SFRJ z« m|. pionirje A). 2 Triglav I 5:09,28, 3. Pri^rje 5:20.98. 200 m kravi - 1. Meden (Primorje) 2:18.01. 2. Marenčič (Triglav) 2:19.14 (rekord SRS za ml. pionirje A), 200 m hrbtno - 1 Be-*ter iTri„gl'nv) 2:37*«. 2. Covič (Mladost) 2:27.86. 3. Pmtar (Triglav) 2:42.23. 100 m delljn - 1. Meden (Primorje) in 15 2 Marenčič 1:13.64. 3. Šolar (oba Triglav) l:l5;7.,.2«n! me*ano - 1 Cov* <«'■• dost) 2:34.66 (rekord SFRJ za ml. pionir-je A). 2. Bester 2:37.02 (rekord SRS za ml. pionirje A). 3. Šolar (oba Trj»|av) 3.45 14 4 x 100 m kravi _ |. Mladog 4 27 62 (re-,aF7U^mLplon'r'e A), 2. Triglav ^2.9;1K..(r*k0rd, SRS » m»- pionirje A), 3. Ljubljana 4:36.74, 400 m ) moč gostiteljem. pmna" pre- Izidi - Dejfin : Triglav ... Kamnit . Koper 12:10. Deir.n : K.«*nfk Ko por: Triglav 8:14. ' pionirke — 800 m kravi — 1. KoAuta (Bellevue) 10:04.11. 2. GraAek (Ljubljana) 10:13,05. S. 1 rankar (Rudar) 10:34.61. 100 m kravi - 1. K oAuta (Bellevue) 1:06,95. I. Jugovic (Triglav) 1:07,78. 3. t'rankar (Rudar) 1:08,10, 200 m prsno - 1. Kosirnik (Triglav) 3:00.09. 2. Sahurič (Dinamo) 3:08.77. I, Ozretič (POŠK) 3:10.65, 200 m delfin - 1. Škafar (Celulozar) 2:43,91. 2. Jugovic (Triglav) 2:44.18. 3. Zavratnik (Branik) 2:58.86. lx 100 m mešano - I. Triglav 5:14.23 (rekord SFRJ za mlaiAe pionirke A). 2. Rudar 5:23.40. 3. POSK 5:37.93, 200 m kravi - 1. KoAuta (Bellevue) 2:22.11. 2. GraAek (Ljubljana) 2:25.86, 3. I'rankar (Rudar) 2:27,32. 200 m hrbtno -1. Kosirnik (Triglav) 2:39,99. 2. Pajič (POSK) 2:45.20. 3. Burja (Rudar) 2:47.82. 100 m delfin - 1. KoAuta (Bellevue) 1:14.25. 2. Škafar (Celulozar) 1:14,67, 3. Jugovic (Triglav) 1:15,59. 200 m meAano -1. Kosirnik (Triglav) 2:38.88 (rekord SFRJ za ml. pionirke A), 2. Škafar (Celulozar) 2:42,00, 3. GraAek (Ljubljana) 2:48,78, 4 x 100 m kravi - 1. Rudar 4:46.53. 2. Triglav 4:49.76. 3. Ljubljana II 4:59.99. 400 m kravi - 1. KoAura (Bellevue) 4:55.90, 2. GraAek (Ljubljana) 4:57.60, 3. I rankar (Rudar) 5:04,95. 100 m prsno - 1. Kosirnik 1:24,06, 2. Cvek (obe Triglav) 1:27.39. 3. Škafar (Celulozar) 1:28,64, 100 m hrbtno -1. Kosirnik (Triglav) 1:14,45 (rekord SFRJ za ml. pionirke A), 2. KoAuta (Bellevue) 1:16.11. 3. Burja (Rudar) 1:17,02. D. H unier Šahovske novice Ob razstavi cvetja 111 |„vstva _ Cerk Ije 197». je bil prV1 Sahovs^ turmr ,„ ^ v dveh skupmah \ skupim A i, m«) I] ude btend /.m«Kal Bavdek ,()/, ,,r , ,„, B Deželak !)..„.,,, Msrku Hi,,|r|(1 ,,,.,„ mesto I »a sta s, delila K Mmm „, Jenko s , točkam. V skupi,.. B |e mw, ,Q um.|e lonci /n.aK« .1 Muk« 7. iIt.sl|„ lork pastadoseKlatudiT Pav,v in M lak(U Moštv^no tekmovanje •'^KiN,< K - °^i"»ka konferenca ZRN S Jesenice je n. -treli^u p^^t.ktj,, organizirala moAtveno strelsko tekmovanje z malokal.brsko p»sko , ,,,7^7 občinskega pra/.nika. K MoAtveni vratni red - 1. KO/RVSS.v«. i P°'SaTlnf m,',C*' J^SalOI. 3. Občin-ski AtabTO Jeaenice; posamezno - T R.bjč T() MoiHtrllnB)i .1 1'rh Najuspešnejša tekmovalka na državnem prvenstvu v plavanju v Kranju je bila Kranjčanka Mateja Kosirnik. Kosirnikova je osvojila kar pet državnih naslovov. — Foto: I). Humer r Predstavljamo vam Tom Baack: Imate nekaj odličnih trenerje TOLMIN - Lanskoletni ameriAki gost košarkarske zveze Slovenije je spet tu. To je Tom Baack, koAarkarski trener, ki je tako kot leto prej tudi letos strokovni sodelavec na tretjem košarkarskem taboru. Tom Baack, pred leti eden vodilnih strelcev univerze Nebraska, je rojen v North Platte v ameriAki zvezni državi Nebraska. Ze v srednji Aoli je stopil na Aportno pot. S svojimi stopetindevetde-setimi centrimetri je lahko izbiral med atletiko. ameriAkim nogometom in ko-Aarko. Dober v vseh treh disciplinah se je vseeno odločil za košarko in po dolgi in uspeAni igralski karieri je sedaj, pri triintridesetih letih, pomočnik glavnega trenerja univerze Nebraska Zoa Ci-priania. ki vodi to univerzo uspeAno ze Aestnajst let. Kakšen je vaA delavnik v Sloveniji? »Dnevi mojega bivanja v Sloveniji so precej natrpani. Najprej sem teden dni delal z mladimi koAarkarji v taboru ter predaval trenerjem. Strokovno sem tako pomagal tudi igralcem in trenerjem Atirih navečjih slovenskih koAar-karskih klubov. Za tri do Atiri dni v Celju, Mariboru in Ljubljani (Slovan in Olimpija).« Ker ste bili ze lani v Sloveniji, gotovo lahko primerjate raven jugoslovanske in ameriAke koAarke nasploh. »Da, lani sem imel lepo priložnost, da si ustvarim mnenje 0 vaAi koAarki. Dejstvo je, da imata obe državi dobre ko- Aarkarje in veliko košarkarskih moAtev . Toda pri nas imamo nekaj, kar vam manjka. To je velika baza mladih koAarkarjev. Res je. da so v ZDA veliko večji koAarkarji kot pri vas. In Ae nekaj je. V ZDA se s košarko ukvarja več mladih kot pa v Jugoslaviji.« Kaj menite o treningih v SFRJ? »Poznam razmere v Sloveniji. Za Slovenijo lahko rečem, da se trenira različno. Nekje je trening na zavidljivi ravni, drugje povprečen. Zato tudi slovenska koAarka lebdi, če se tekmovalno izrazim, nekje v sredini lestvice. Tukaj sem spoznal nekaj odličnih mladih trenerjev, ki bi v ZDA gotovo uspeli.« Kakor veste, pri nas primanjkuje kvalitetnega trenerskega kadra. Kako v ZDA reAujete ta problem? »Omenil sem že, da vlada pri nas stal. no zanimanje za koAarko in s kadri na splošno nimamo problemov. Le primer! Nebraska, ki se Atevilčno z milijon in pol prebivalcev lahko primerja s Slovenijo, imamo kar dvanajst tisoč trenerjev. Sem so vAteti le glavni trenerji in njihovi pomočniki.« Vam je Slovenija vAeč in ali se boste Ae vrnili? »Ze lani sem se zaljubil v vaAe gore. Resnično upam, da jih bom videl tudi naslednje leto. In to ne samo z razglednic?« I >. Ambroži,- IV. mednarodni teden skokov Kranj '79 Presenetljiva zmag in rekord GORENJA SAVA — Italijanski reprezentant Masini Rigoni je pre« netljiv zmagovalec in novi rekorder prenovljene petdesetmeti plastične skakalnice na Gorenji Savi. Na njej je na prvi mednarc skakalni tekmi FIS nastopilo v konkurenci članov in mladincev g«! deset tekmovalcev iz Avstrije,. Madžarske, Italije in Jugoslavije, v 1000 gledalcev je sicer v okrnjeni mednarodni druščini videlo lepe dolge skoke ter lepo in napeto tekmo. Med gosti je bil tudi predsedn skupščine občine Kranj Stane Božič in družbenopolitični dela> občine. Pri mladincih je bil najboljši član Ilirije Vasja Baje. Sicer je na četrtem mednarodnem tednu skokov v petih kategorijah nast! pilo nad dvesto petdeset skakalcev. Prenovljena skakalnica na Gorenji Savi je v glavni tekmi dala videz, da bodo gledalci uživali v lepih in dolgih skokih, čeprav je bila mednarodna skakalna »elita« okrnjena. Organizator SK Triglav je pričakoval, da ae bo te prve mednarodne FIS tekme udeležilo več skaklcev iz desetih držav. Toda ti so svojo udeleibo odpovedali. Vendar je bila tudi ta udeležba kvalitetna in gledalci so imeli res videti kaj. Videli so lepe in dolge skoke, izredno borbo v članski in mladinski konkurenci za najboljša mesta. Videli so tudi nov rekord skakalnice, ki so jo preuredili po načrtih bivšega skakalca Kelemena Kobala. Že prva serija v uradni konkurenci je pokazala, da je nova preurejena naprava za skoke na Gorenji Savi odlično pripravljena. Vsi udeleženci, člani in mladinci, so imeli dolge in lepe skoke. V članski konkurenci so skakalci ljubljanske Ilirije dali vedeti, da so se dobro pripravili za to prireditev. Tudi v mladinski konkurenci je bilo tako. Ze v tej prvi seriji so bili v ospredju. Kdino le Italijan, poznejši zmagovalec Rigoni jim je mešal Atrene. Ostali nafti pa so pokazali manj kot smo pričakovali. V zaključni seriji je bilo napeto vse do konca. Ze Ilirijana TepeA in Bantan sta s 50,5 metra izenačila prejšnji rekord skakalnice. S tem sta potrdila, da bosta med najboljšimi Škoda je le, da je moral po-drsati Mlakar iz Logatca pri 51 metrih. Toda račune obema vodilnima po prvi seriji jima je prikrižal Rigoni. Ta je zadnji skok ujel res odlično in doskoči) pri novem rekordu, 51 metrih. Zmaga je bila njegova. Od Kranjčanov se je pri članih najbolje uvrstil Bogdan Norčič. ki je bil peti. V mladinski konkurenci so spet na. uspeha imeli mladi skakalci Ilirije, v. Baje je skakal najbolj zanesljivo. Osvoi prvo mesto pred svojim klubskim kol 1'lago. Tema dvema llirjanoma p« . izredno dobro upiral domačin Globoč ki je bil nato tretji. Rezultati - člani — 1. Rigoni (| 224,4 (48,5, 51), 2. Tepe« 223,9 (49 3. Bantam 222,7 (50.5, 50). 4. Pibernik , Ilirija) 217,0 (48.5. 48). 5. Norčič (Tria 213,4 (47, 47,5), 6. Zupan (Jesenice) 5 (47, 48); mladinci - 1. Baje 202,3 <4& 2. Ulaga (oba Ilirija) 201,0 (43. 45,5) 3 1 bočnik (Triglav) 194.9 (41.8. 45,5). 4. Ko,, (Ilirija) 190,3 (40,5, 49,5), 5. GianbattA (Italija) 184,6 (40. 43). 6. Žagar (n 1 181,4(40,5, 44). Cicibani - 15-metrska skakalnic. StratiAču - 1. Smid (Jesenice) 202 s * 13,5), 2. Mubi (Triglav) 162.1 (10 5 \ 3. Kaltenekar 153,5 (10. 10,5). 4. Gafti- ' (oba Jesenice) 142,7 (9,5, 10,5), 5. p (Braslovče) 136,1 (9.5. 9.5), 6. Knafe|. j senice) 132,2 (9,5. 10,5); ml. pionirji Skrjanc (Triglav) 200,4 (14, 13). 2. De*."" (Braslovče) 197,1 (13.5, 13). 3. Horv«. rija) 193,2 (13, 12). 4. KeAnar 187 4 12,5), 5. Gorjup (oba Triglav) I87.O11 12), 6. Zupan (Križe) 186.6(12.5, 11.5); st. pionirji — 35-metrska skakalnic« Gorenji Savi — 1. Eržen (Ziri) 209 o 28). 2. Poljane (Triglav) 204,3 (2« ' ,| 3. Kavčič (Ziri) 192,8 (24,5. 28,5). 4 p;' (Ilirija) 191,6 (26. 26,5). 5. VViegele 17' mec) 191,1 (26, 26,5). 6. Debeljak (Bra„ če) 190.7(26,26). 11 Hun Bojan Bester iz Triglava Kranj je uspešno starta! na državnem prvvn stvu. V kategoriji pionirjev si je pri-plaval dva nosim a m bil član zrna govitih kranjskih štafet. — Foto: J). Humer Reprezentanca trenira v Kranju KRANJ - Po končanem državnem prvenstvu v plavanju za mlajAe pionirje in pionirke A je letni bazen gostitelj najboljših jugoslovanskih plavalcev, ki se bodo pripravljali /a mediteranske igre v Splitu in balkansko člansko prvenstvo, ki bo konec meseca v Turčiji. /.ve/.ni kapetan Mitja 1'reseren je na priprave v Kranj, le-te bodo od 11. do 21. avgusta, določil moAke - Nenad in Predrag MiloA (oba Crvena zvezda). Fernc, Popovič. Dopsaj (vsi Partizan). Mitrovič, Apro (oba Crvena zvezda). M. Kos, Vočko (oba Fužinar), Hsnžeko-vič (Rudar), Milečki, K.Sevo (oba Mladost). Pavlina (Branik). Rezmanj (Spar-tak - Subotica) ter Darjan in Borut Petrič(oba Triglav); ženske - Krstić, Kfendič. Zdravko-vič (vse Partizan). M.Rodič. Brumen (obe Fužinar). Blažič (Rudar). KraAo-vec (Ilirija), Separović. Tisanič (obe Mladost), Duvnjak (Jadran - Split). KoAuta (Dubrovnik). Kolenc (Rudar). Stembergar. Praprotnik (obe Triglav) in Minić (Crvena zvezda). •Ih V A a prvi mednarodni FIS skakalni tekmi na 50-metrski skakalnici na Savije nepričakovano slavil italijanski reprezentant Masino Rigoni Z n,iA rekordom skakalnice je premagal Bantana (.1) in Tepeša (2) iz t>«6fru3 Ilirije. — boto: I). Humer 13 šolanih padalcev LKSCK - V Lescah so tedni sklenili nadaljevalni tečaj mladi padalci, ki so prve izkuAnje in znanje pridobili že v zimsko-pomladnem času. Teoretični del so opravili pozimi, maja pa so začeli s skakanjem iz različnih letal. Pred Atirinajstimi dnevi so opravili izpit in pridobili dovoljenje padalca. Sposobnost samostojnega skakanja je pridobilo 13 mladih fantov, starih od 16 do 20 let. Njihov učitelj in trener je Drago Bunčič, do nedavna stalni član državne ekipe v skakanju s padalom. Spremljal je vsak korak in delo mladih in je prav v času tečaja sam skočil že 2000-krat. Dragocene izkuAnje je poskuAal prenesti na mlade, ki so se včasih kar preveč pogumno poganu iz letala, tudi z visine 2000 metrov. Nadaljevalni tečaj je trajal od i , 10. avgusta. Padalci so opravili okoli v skokov, med katerimi so vadili najveći gure. Ves čas so imeli na voljo letalo l«n' ske zveze Jugoslavije. »trn. v J Ob zaključku tečaja so opravili p no tekmovanje, ko so se pomerili v figurativnih skokih in osmih skokih w-\' Padalci izhajajo večinoma iz radovlitil občine. Vsak skok so si morali pn«J«r s fizičnim delom, ki so ga opravili na l*u> Aču ali drugod. I) Hoomm TOREK, 14. AVGUSTA 1979 15.STRAN GLAS Številne športne prireditve Balinanje — Ob prazniku občine Tržič so se minuli teden zvrstila sterilna športna tekmovanja. Na balinišču na Ravnah so se v soboto pomerili tudi najbolj navduAeni balinarji.fH.J.) — Foto: F. Perdan TRZlC — Tako kot je že navada, so trži-•ki športni kolektivi in nekateri drugi športni delavci v počastitev občinskega praznika — 5. avgusta - pripravili števil -na športna srečanja. Skupna značilnost letošnjih srečanj je predvsem množičnost, saj je na primer v streljanju nastopilo 100 atrelcev in strelk, nočnega teka pa se je udeležilo le nekaj manj mladincev in mladink. Tudi ostale prireditve so bile močne po številu udeležencev. Najprej je bilo na sporedu tekmovanje v kegljsnju, ki ga je pripravila Kegljaika sekcija pri TVD Partizan Tržič in kjer se je pomerilo 8 molkih in ženskih ekip, zmagala pa je med ženskami ekipa BPT s 152 podrtimi keglji, med moškimi pa SGP Tržič z 240, druga je bila BPT 235, tretji pa SAP TOZD Gorenjska K nota Tržič 221. Na strelišču na Cimpru je strelska družina »Anton Stefe-Kostja« pripravila odprto prvenstvo občine v streljanju z vojaško potko. Zmagala je med ženskami Milena Dolci če va z 41 krogi pred Angelco K rev s 28 in Tončko Zaplotnik 25, med moškimi pa je bil najboljši Živorad Manič s 40 krogi, na naslednja »tiri mesta pa so se s 37 krogi uvrstili Janez Ahačič, Milan Rustja, Dominik Hauamajster in Boris Debeljak. Šahovski brzoturnir je pripravilo Šahov- sko društvo Tržič, sodelovalo pa je 16 šahi-stov. Zmagal je po ogorčeni borbi Dušan Borštar z 12,5 točke, drugi je bil 2arko Tišler 12, na naslednja mesta pa so se z 9 točkami uvrstili Loc, Simona Borštar in Uzar. Rokometni turnir je bil v Križah, pripravili pa so ga rokometaši tržiškega »Peka«. Sodelovali sta še moštvi drugoligaša Jelovice iz Škofje Loke in moštvo iz Križev. Tržičani so najprej premagali Križane s 16:0 in Jelovica Križe z 20:5. Tržičani so v odločilni tekmi za prvo mesto premagali še Jelovico s 16:15 in osvojili prvo mesto pred Jelovico in Krizami. Športno združenje »5. avgust« pa je pripravilo tekmovanje v balinanju, kjer pa so imeli največ uspeha balinarji druge ekipe Raven, ki so tudi osvojili pokal. Največ pozornosti občanov Tržiča pa je vsekakor pritegnil »Nočni tek po ulicah Tržiča«, ki ga je odlično izvedla komisija za šport, telesno kulturo in prireditve pri OK ZSMS. Tekmovanje so pred leti sicer nekajkrat že organizirali, vendar pa so se vedno bali, da udeležba na njem zaradi poletnega časa ne bo zadovoljiva. Letošnja prireditev je to povsem demantirala, saj je nastopilo kar 91 tekačev in tekačic iz občine, ki so se pomerili na dveh progah. ženske: I. Marjeta Pogačnik (Kovor) 2.44: 2. Dragica Polajnar (Mercator) 3,03; :i. Sonja Sajovic (BIT) ;t,or>; štafeta: 1. Mladinsko gledališče Tržič 2.20; 2. Pristava 2.2»; .i. Sebenje 2,45; moški: 1. Brane Kožnik 5,02; 2. Žarko Markovič (oba Bistrica) 5.19: 3. Milan Hu-dobivnik 5:36.5; 4. Franc Stirn 5:36.8; 5. M ilan Rozman (Ravne) 5:37,5; štafeta: 1. Križe 4:18,0; 2. Muppet shovv 4:30,0; 3. Karavla »Srečko Prhavc« 1:31.0; 4. Karavla »Kokrški odred« 4:34,3; 5. Bistrica 4:34.H. I klkel Nogomet Prijateljski turnir pobratenih mest NAKLO — V soboto, 11. avgusta, so se na nogometnem igrišču v Naklem pomerila tri moštva - Oldhama, La Ciotata in Nakle- Prvi dvoboj med La Ciotatom in Nakiom, v katerem je bilo francosko moštvo okrepljeno tudi s štirimi dekleti, se je končal z 2:1 za Naklo, odrešilni gol Francozov pa je padel tik pred koncem srečanja. Drugo tekmo so odigrali gostje: La Ciotat z Old-hamom, in jo zaključili s 5:1, zmagovito za Francoze. V obeh moštvih so igrala tudi dekleta. Zadnje srečanje med Oldhamom in Nakiom je potekalo nekoliko bolj napeto, saj so Angleži vseskozi izenačevali in v dvanajsti minuti dosegli tudi končni rezultat, neodločeno 3:3. Drugi dve tekmi je na lastno željo sodil vodja angleške skupine Sheppard, ki je tudi sicer dolgoletni nogometni sodnik. Vrstni red: Naklo je s tremi točkami prvak, na drugem mestu je La Ciotat z dvema in na tretjem Oldham z eno točko. Po končanem turnirju so na družabnem srečanju v kulturnem domu predstavniki OO ZSMS Naklo podelili priznanja sodelujočim ekipam. I). Zlebir Šahovske vesti Na prvem mesečnem brzoturnirju šahovskega kluba v Cerkljah v ustanavljanju je sodelovalo 18 tekmovalcev iz Cerkelj, Brni-kov, Olftevka, Kranja in drugih krajev Zmagal je B. Deželak 16, drugi je bil M. Logar 15,5, tretje in četrto mesto »ta delila C. Logar in Miloševič 13 in peti je bil L. Deželak 11 točk. dr. S. Bavdek Gostoljubnost pa taka ... Pravzaprav je bila sreća, da je prav takrat stopil iz gozdička občan in ie videl moškega, ki je sedel v »stoenko« in se odpeljal. Na travi pa je obležal pretepeni motki srednjih let, iz počene arkade se mu je cedila kri. Ne dogaja se vsak dan, da iščeš po gozdu gobe, naletiš pa na oropa-nega, pomoči potrebnega človeka. Kajti moški na tleh je bil tudi brez denarnice, saj mu jo je voznik pobegle stoenke za adijo smuknil iz hlačnega žepa. Ko je občan naložil v svoj avto še vsega pretresenega moškega, je ta ves čas ponavljal registrsko številko stoenke. Kranjski miličniki so kasneje res ustavili voznika s tako številko in za sedaj kaže, da se je klobčič že skoraj odmotal. Zahodnonemski turist, recimo, da mu je ime Hans, je prišel k nam na počitnice. V Ljubljani je pobaral, koliko stane soba v hotelu, pa se je zdelo malce drago. Hans je namreč usnjarski delavec in tudi ni, da bi človek razmetaval z denarjem, ko pa se da kje drugje prav gotovo ceneje prespati. V neki ljubljanski gostilni je aato več ljudi povprašal, kje bi bila primerna soba in res se mu je nekdo ponudil, da ga celo tja odpelje. Hans je torej sedel v stoenko, kamor ga je tako prijazno povabil, recimo, da mu j« ime Janez. Peljala sta se proti Mednemu, kjer naj bi se v eni od hiš, ki oddajajo turistom sobe, nastanil tudi Hans. Se prej pa je bilo treba nekaj popiti. Ko sta si gasila žejo, si je Janez domisli, da mora telefonirati. Pustil je Hansa ob kozarcu in odšel od mize, sedel v svoj avto in odbrzel s Hansovim kovčkom. Hans ie nekaj časa čakal, nato pa je vendarle stopil na parkirni prostor, kjer pa ni bilo ne duha ne sluha o Janezu in avtomobilu ter seveda o njegovem kovčku. Tatvino in celo zgodbo je povedal na postaji milice. Obenem pa ga je to, da se je dal na lahek način speljati, tako zjezilo, da je sklenil še sam iskati Janeza. Ko se je čez nekaj dni pripeljal v Kranj, je naredil obhod po gostinskih lokalih. Kdo bi si mislil — v Park restavraciji je sedel Janez. Namesto, da bi ob odkritju stopil do postaje milice, pa je Hans raje stopil do Janeza in ga v stilu »ho, ali te imam« ostro pobaral, kje je njegov kovček. No, nadaljna debata potem ni bila več tako ostra. Janez se je izgovarjal, da ga pač nima pri sebi, da ga ima v svojem vikendu v bližini Kranja. Zmenila sta se, še prej pa sta zalila to »srečno« okoliščino, da sta se »našla«, da ga gresta iskat. S stoenko sta se odpeljala proti Preddvoru, vendar ne po najbližji poti, pač pa po ovinkih, da je Janez imel čas razmišljati. V Britofu je zavil v desno na makadamsko pot proti Šenčurju in na gozdni poti ustavil, češ da sta sedaj že blizu njegovega vikenda. Hans je izstopil in se razgledo- val, kje je ta vikend, ta čas pa ga je Janez od zadaj napadel, podrl na tla, obrcal in mu vzel denarnico, v kateri je bilo 200 mark in okoli 1500 din. Ropa osumljeni Janez se sicer izmotava, da ni bil on tako surov s Hansom, toda občan, ki je namesto na gobe, naletel na kriminalno dejanje, ni takega mnenja. Kaj se je pravzaprav zgodilo, bo v potankosti pokazala preiskava, ki jo vodi preiskovalni sodnik temeljnega sodišča v Kranju. Ta je za ljubljanskega Janeza, sicer brez zaposlitve, odredil pripor. L. M. NESREĆE PREHITRO V OVINEK Gozd Martuljek - V četrtek, 9. avgusta, oh II. uri se je na magistralni cesti pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Osine N vi it" (roj. 1960) je peljal proti Jesenicam. V desnem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo-, tako. da je trčil v prikolico, ki jo je iz nasprotne smeri pravilno po svoji desni pripeljal z osebnim avtomobilom voznik Klaus Munch. V trčenju ni bil nihče ranjen, škode na vozilih pa je za 95.000din. SMRTNA NESREČA KOLESARJA Žirovnica - V petek, 10. avgusta popoldne, se je v križišču magistralne in lokalne ceste za Moste v Žirovnici pripetila huda prometna nesreča. Hribar Jože (roj. 1913) iz Žirovnice se je na kolesu pripeljal do magistalne ceste in se ni dovolj prepričal, če je prosta. Zapeljal je nanjo prav tedaj, ko je z jeseniške smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Boris Oman (roj. 1948) iz Lesc pravilno po svoji desni. Kljub zaviranju voznik avtomobila ni mogel nesreče preprečiti in je trčil v kolesarja. Hudo ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico, vendar pa je tam čez nekaj ur umrl. NEZGODA PRI PREHITEVANJU Vrba — Na magistralni cesti v bližini Vrbe se je v petek, 10. avgusta, nekaj po 5. uri zjutraj pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Dragica Noč (roj. 1953) z Jesenic je peljala proti Lescam in pri Vrbi prehitevala tovorni avtomobil. Tedaj je iz nasprotne pripeljal nek tovorni avtomobil, zato je voznica Nočeva zavirala, vendar pa jo je na mokri cesti zaneslo, da je trčila v prednji levi blatnik tovornjaka, ki ga je prehitevala. Avtomobil je odbilo v desno s ceste, kjer se je nekajkrat prevrnil in končno obstal na kolesih. Med prevračanjem je voznica padla iz avtomobila in obležala hudo ranjena, medtem ko se sopotnici ni zgodilo nič. Škode na avtomobilu je za 25.000 din. SPREGLEDAL AVTOMOBIL Kranj — V križišču magistralne ceste in regionalne ceste Kranj — Škofja Loka se je v petek, 10. avgusta, popoldne pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Igor O za nič (roj. 1952) iz Škofje Loke je pripeljal v križišče iz škofjeloške smeri in ne da bi se dovolj prepričal, če je cesta prosta, zapeljal Ob rob poginu rib Vzemi si čas — ne življenje Dolga pot in naglica Ze res, da je vsak dan dopusta kaj dragocen. To se še posebej zavedamo, ko pred dopustom ali pri vračanju z dopusta domov načrtujemo ki ga bomo potrebovali za vožnjo. Prav zato se večina dopustnikov odloča za potovanje v petek popoldne in v soboto. Zaradi tega so ceste v teh dneh ena sama nepretrgana kolona vozil z vozniki, ki si prizadevajo, da bi kljub takšni prometni .gneči v enem dnevu prevozih kar največjo razdaljo. Utrujenost seveda pri tem ni pomembna, tako da si nekateri ne privoščijo niti krajših postankov ob cesti in od starta do (ilia ne odmaknejo noge sstopalke za plin. Dosti manj prometa je sredi tedna, če to ni ravno konec meseca ali 15. v mesecu, ko se turistični nomadi najbolj množično preseljujejo. Ce »e odločamo za daljšo pot, vedno računamo še na nekaj časovne rezerve, saj se nam lahko okvari avtomobil, ali so na cesti kake ovire, da moramo po daljših obvoznih poteh. Nikoli ni dobro, če si odmerimo za pot premalo časa, saj bomo potem v naglici lahko zagrešili kako usodno napako. Mislimo na počitek med potjo, na krajši ogled krajev, mimo katerih navadno kar šinemo, pa so vsekakor vredni, da si jih pobliže ogledamo. Spočiti in brez slabe volje in živčnosti bomo prav tako prišli na cilj; utrujeni pa morda tudi ne. Ob zadnjih pomorih rib, ki so se v slovenskih rekah in potokih kdo ve zakaj kar vrstili, smo zagnali nemalo hrupa. Ogromno ogorčenih besed je bilo izrečenih. Ponekje so bili sicer krivci že znani, drugje pa ne, toda, ko smo izbirali besede graje, so se te vedno nanašale le na delovne organizacije, ne neodgovorne odgovorne osebe v njih, ki ne pazijo dovolj, kaj izpustijo v reko. Kako pa ravnamo sami, doma, na izletu v naravo, pri pospravljanju podstrešij? Delovne organizacije, ki nimajo čistilnih naprav, morajo voditi dnevnik, iz katerega je razvidna vsebina odplak. Na ta način ni težko predvideti krivca in kasneje z analizo vzorcev vode določiti pravega grešnika. Kadar pa na primer zapeljemo k vodi cisterno, v kateri je bilo škropivo in sod izperemo, nihče — v večini primerov — ne bo vedel, da smo izpirali v reki strupene snovi. Nekateri niti ne vedo, da so nekatera škropiva za ribji živelj prav tako strupena kot za mrčes, kateremu so namenjena. V vodo pa ne mečemo samo posod s stru-strupenimi škropivi, vsemogočimi laki, ali kar že najdemo v naši ropotarnici. Ni nas veliko, ki bi taksne stvari odpeljali malo dlje na določeno odlagališče odpadkov. Ni nam namreč Se prišlo v zavest, da v današnjem času proizvajamo veliko snovi, pripravkov in proizvodov, ki jih je treba previdno uničiti, da ne zastrupimo in ne onesnažimo okolja. Včasih so res rekli, da voda vse odnese in da se očisti, ko preteče devet kamnov. To ne drži več. Ribe, ki poginjajo, so kaj zgovoren dokaz. Kaj pa če bi bili enkrat kopalci v reki ali pa bi rečno vodo uporabili za napajanje živine? Zadnji primer pogina rib v Reki v Cerkljah v ponedeljek, 6. avgusta, je dovolj zgovoren. Ob pospravljanju podstrehe so našli Se sod stare oker barve, menda Se izpred zanje vojne. Ko so ga sunili v Reko, se je ta pobarvala živo rumeno, ribe pa so obračale trebuhe. Se sreča, da je ribiška družina Bistrica - Domžale dva dni poprej zaradi poglabljanja struge polovila večje ribe in jih prenesla drugam, sicer bi bil pogin Se večji. Toda mladice so ostale in Skoda kajpak tudi. L. M. na prednostno magistralno cesto. Pri tem pa je trčil v bočno stran osebnega avtomobila, ki ga je proti Ljubljani vozila zahodnonemSka državljanka Hildegard Schickert. V trčenju ni bil ranjen nihče. Škode na avtomobilih pa |e za 20.000din. L. M. Otrok padel s traktorja Šenčur — V soboto, 11. avgusta, popoldne se je na dvorišču stanovanjske hiše v Velesovem pripetila nesreča. Petnajstletni P. P. iz Britofa je pripeljal seno po lokalni poti z Britofa v Vele-sovo. Na dvorišču hiše št. 45 je ustavil, da bi premaknil osebni avtomobil, ki mu je zapiral pot. Medtem so se na traktor povzpeli trije otroci. Traktorist je nato prikolico odpeljal naprej, otroci pa so se peljali na traktorju. Ko je prevozil kakih 30 metrov, je s traktorja omahnil dveletni Gregor Vreček in padel pod kolo prikolice. Voznik je sicer takoj ustavil, vendar pa je kolo že zapeljalo otroku čez glavo in je bil takoj mrtev. Seznam izjem v prometu Od prejšnjega petka veljajo navodila zveznega izvršnega sveta glede izjem za osebne avtomobile, ki po novem zakonu lahko vozijo tudi ob prepovedanih dneh. Spisek izjem je kar precej dolg, saj je na seznamu okoli 24 vrst raznih organizacij in služb, ki bodo lahko vozila tudi ob parnih ne neparnih dneh. Predvidevajo, da bo takšnih izjem za okoli 130.000 vozil, ki bodo imela stalne ali začasne nalepke o dovoljeni vožnji. Med izjemami so vozila inšpekcijskih služb, komunalnih organizacij, služb za vleko vozil, vozila invalidov ali njihovih spremljevalcev, vozila šol in vrtcev, ki vozijo otroke, vozila centrov za socialno delo, oddelkov za narodno obrambo in samozaščito, vozila športnikov, ki neposredno sodelujejo na tekmovanjih in njihovih spremljevalcev in drugo. 0 tem zdaj še razpravljajo v republikah Jubilej kranjskega gasilstva Kranj - Pred 100 leti je bila v Kranju ustanovljena požarna bram ba in s tem se je začela tudi zgodovina organiziranega gasiltva v mestu. Razgibana je bila dejavnost kranjskih gasilcev pred sto leti. Imeli so svojo godbo, ki jo je finančno podpiral kranjski dentist Franc Holchaker. Godba je vsako leto pri redila tombolo na sedanjem Titovem trgu in izkupiček namenjala za potrebe gasilstva in godbe. Olan godbe je bil tudi majhen konjiček, ki je vozil največji boben, pred godbo pa je dolga leta korakal kapelnik Alojz Zakrajšek. Predsednik Holchaker je dolga leta skrbel za gasilstvo, mu pomagal in uspel, da so bili vsi gasilci in godbeniki socialno zavarovani. Kranjsko gasilstvo je ponosno na stoletno tradicijo. Njegovo humano poslanstvo je neprecenljivo. Tudi danes je v kranjski občini gasilstvo del družbenopolitičnega samoupravnega sistema. Naloga gasilstva ni le gašenje požarov, temveč ima organizacija pomembne naloge v celotnem sistemu ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. I. Petnč Ena prvih fotografij kranjskih gasilcev Komisija za medsebojna delovna razmerja delavce, osnovne iole Dr. JANEZA MENCINGERJA BOHINJSKA BISTRIO razpisuje naslednja d«L in delovne naloge za nedoločen čas: POMOŽNO DELAVKO v kuhinji KLIP-KLAP ELEKTRIČNO ORODJE NA XXIX. MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU Vabimo vas, da si v okviru Gorenjskega sejma ogledate prikaz praktične uporabe novega programa električnega orodja KLIP-KLAP. XXIX. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM 10. — 20. avgust 1979 Razstavni prostor Merkurja, hala »A«, od 9. do 1 9. ure PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP POHIŠTVA Na 29. Gorenjskem sejmu v Kranju od 10. do 20. avgusta 1 979 SI PAD — KOMERC ŠIPAD — KOMERC Sarajevo TOZD Pohištvo prodajalna Kranj Cesta JLA 6 (nebotičnik) tel.: 064 22-738 — novi program — potrošniško posojilo do 50.000 din — brazplačna dostava na dom do 30 km C SEJEMSKI POPUST od 13 do 1 7 avgusta vsak dan od 8 30 do 1 1.30 m od 14.30 do 18.30 V VELEBLAGOVNICI GLOBUS KRANJ ODDELEK ZLATNINE edinstvena priložnost za ogled in nakup razširjene izbire nakita ocena dragih kamnov in nakita čiščenje in manjša popravila sodelovanje strokovnjakov Zlatarne Celje VSAK KUPEC PREJME ZNAČKO ZLATARNE CELJE KŽK KRANJ - TOZD AGROMEHANIKA POSEBNO OBVESTILO obvešča, da je možnost nabave pod zelo ugodnimi kreditnimi pogoji za traktorje TOMO VINKOVIĆ od 18—21 KM; kredit tudi lahko izkoristita za traktorja 30 KM pod spreme njenimi pogoji, obrestna mera za 18—21 KM ja 7 %, za 30 KM pa 10 % Na gorenjskem sejmu v Kranju ali v prenovljeni poslovalnici na Koroški cesti 25 Kranj Lahko nabavite tudi na kredit veliko vrst priključkov in traktorjev iz programa kmetijske mehanizacije Ogled in nakup proizvodov lastne proizvodnje, traktorske škropilnice, atomizerji in kultivatorji je možen na sejmu v "trgovini na Koroški 25 in v skladišču Zlato polje — Kranj, kjer bodo v času sejma tudi osebne specializirane demonstracije Interesente, ki se v času sejemskih dni ne morejo udeležiti na sejmu, pa se priporočamo, da se kasneje obračajo na poslovalnico na Koroški cesti 25 in na strokovni center na Zlatem polju, kjer bodo po sejemskih dneh dobili najugodnejše možnosti za nabavo svoje opreme v kmetijstvu. Se priporoča KŽK Kranj TOZD AGROMEHANIKA Trgovska delovna organizacija GOLICA o. o. Jesenice, Titova 1 Delavski svet delovne organizacije v skladu s 137. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo TDO Golica o. o. Jesenice ponovno razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa direktorja delovne organizacije Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati de naslednje: da ima visoko ali višješolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri, da ima najmanj 5 let uspešnih delovnih izkušenj, da ima moralnopolitične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravljanja. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Vloge z dokazili o strokovni izobrazbi ter kratkim življenjepisom z navedbo dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo v 20 dneh od dneva objave razpisa na naslov: ABC POMURKA - Trgovska delovna organizacija GOLICA o. o. Jesenice*, Titova 1 z oznako: za razpisno komisijo IPO. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri. Odbor za delovna razmerja KEMIČNE TOVARNE PODNART p.o. Podnart objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. kemijskega tehnika za delo v razvojni službi 2. K V ključavničarja za delo v vzdrževalni službi 3. KV oziroma PK delavce za delo v proizvodnji oziroma komercialni službi 4. snažilke Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečno poskusno delo. Rok za prijave je 15 dni od dneva objave. Kadrovski sektor delovne organizacije SOtfCL UltUVJ industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Z o. sol. o. vabi k sodelovanju za potrebe TOZD VZDRŽEVANJE sodelavce za opravljanje delovnih nalog: 1 VODENJE DELOVNE ENOTE SPLOŠNO VZDRŽEVANJE Pogoji: - gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z daljšo uspešno prakso na področju gradbene dejavnosti, - strokovni izpit ali pripravljenost, da si ga v dogovorjenem roku pridobi, — družbenopolitična aktivnost in aktiven odnos do samoupravne socialistične ureditve ter do razvoja samoupravnih odnosov, 2. VODENJE DELOVNE ENOTE ELEKTRO VZDRŽEVANJE Pogoji: — diplomirani elektroinženir — šibki tok po možnosti s prakso, — strokovni izpit ali pripravljenost, da si ga v dogovorjenem roku pridobi, — družbenopolitična aktivnost in aktiven odnos do samoupravne socialistične ureditve ter do razvoja samoupravnih odnosov. i VZDRŽEVANJE ELEKTRONIKE Pogoji: - višja izobrazba elektro smeri (elektronika) ali' elektrotehnik - šibki tok z daljšo uspešno prakso na področju vzdrževanja elektronike. - aktivno znanje angleščine. V okviru programa usposabljanja Imi izbrani kandidat poslan na približno enomesečno specializacijo v Zl ).V Nastop dela takoj ali po dogovoru. Sklenitev delovnega razmerja velja /a nedobičen čas s polnili! delovnim časom. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, 64000 Kranj, Škofjeloška B, v 15 dneh od dneva objave v časopisu. MERKUR VELEŽELEZNINA KRANJ NA GORENJSKEM SEJMU SI OGLEJTE VELIKO IZBIRO ELEKTRIČNEGA IN ROČNEGA ORODJA Obiščite nas na Gorenjskem sejmu od 10. do 20. avgusta 1979 Veletrgovina k 2IVIL.A Kranj zastopamo priznane proizvajalce špecerijskega blaga in pijač — ŽITO — Ljubljana — FRUCTAL-ALKO - Ajdovščina — PODRAVKA — Koprivnica — KOESTLIN — Bjelovar — DANA — Mirna — MIRNA — Rovinj — VENAC — Novi Sad Veletrgovina /Z\ 2IVIL.A KRANJ TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Gostinstvo TOZD Trgovina Bled Poslužujte se tudi storitev, ki vam jih nudimo v številnih prodajalnah in gostinskih obratih na Gorenjskem ter v centralnem skladišču Naklo SEJEMSKE CENE • POTROŠNIŠKI KREDIT • DOSTAVA NA DOM TOVAR IMA VERIG ilesce-JUGOSLAVIJAI SŽ - VERIGA n.sol. o. Lesce, Alpska c. 43 Delovna skupnost skupnih služb vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog: Tehnični sektor: DVA PROJEKTANTAl (opravljanje razvojnih nalog s področja strojev in naprav za DO, projektiranje strojev in naprav za DO) Pogoji: diplomirani strojni ali elektro inženir, iti mesecev delovnih izkušenj, pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika; KONSTRUKTERJA l. (opravljanje razvojnih nalog s področja orodja in naprav, konstruiranje orodij in naprav) Pogoji: diplomirani strojni inženir, mesecev v poklicu, pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika; 2. Komercialni sektor: dveh SAMOSTOJNIH PROJEKTANTOV (samostojno reševanje najzahtevnejših projektov avtomatizacije na podlagi pnevmatike, hidravlike, elektrike in hibridnih sistemov; poleg tehničnih rešitev opravljanje za lastne potrebe tudi komercialni del nalog) Pogoji: diplomirani strojni ali elektro inženir, 36 mesecev delovnih izkušenj, pasivno znanje namškega ali angleškega jezika, izpit za voznika R ktg.; i. Splosno-kadrovski sektor: KV KUHARJA (pripravljanje toplih obrokov in kosil v okrepčevalnici) Pogoji: KV kuhar, 3 leta delovnih izkušenj. /a vsa objavljena dela in naloge se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas; pod točko .1 s predvidenim poskusnim delom do J mesecev, Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: 92 - Veriga Lesce, Alpska cesta 43, Lesce, Kadrovska služba. Kandidati bodo o rezultatih objav*' obveščeni v l">dneh po izbiri. Markič Katarina Bečanova J. a 64290 TRŽlO tel.: ((*>4) 50366 na mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju IZDELOVANJE COPAT — moške, ženske in otroške copate — bogata izbira OBIŠČITE NAS V HALI A SŽ TOVARNA VERIG 64248 Lesce ■■■■J n. sol. o., Lesce tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril Lesce, Alpska c. 43 sporoča, da se TOZD TIO in TOZD Orodjarna v kratkem času preselita v nove proizvodne prostore in bo za povečane kapacitete potrebno več KVALIFICIRANIH DELAVCEV (strugar, rezkalec, brusilec, orodjar, ključavničar, finomehanik) Proizvodna programa obeh TOZD sta zahtevna poizdelavi in omof čata, da vsak izpopolnjuje svoje znanje in tudi že pridobljeno znanje uporabi. Delovna naloge so raznovrstne in za uspešno delo primerni osebiv dohodki. Vse ostale informacije v zvezi z vključitvijo v naš kolektiv dobi te osebno ali po telefonu v kadrovski službi podjetja. KRANJ PRIMSKOVO RAZSTAVA POHIŠTVA MEBLO, NOVA GORICA Posebnost programa RUSTIC so njegovi ornamenti, ki obogatijo bivalno okolje Njegovo kvaliteto dopolnjuje masivni slavonski hrast Program RUSTIC obsega elemente, s katerimi lahko opremite različne bivalne prostore dnevne sobe, jedilnice, pisarniške kabinete, predsobe Od 6 avgusta dalje si lahko ogledate in kupite pohištvo iz pro grama MEBLO v SALONU LESNINE na Pnmskovem Odprto od 7 do 1 9 ure v soboto do 1 3 ure MEBLO TOREK, 14. AVGUSTA 1979 19.STRAN G LAS MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Prodam ćelo ZASTAVO 1300, letnik 1971 in ZASTAVO 1300 po delih. Bernik Jože, Na Kresu 82, Železniki 6328 Prodam dobro ohranjen P()NY EKSPRES. Kalinškova 41, Gorenje, Kranj «329 Prodam TRAKTOR NBB 18 KM, v dobrem stanju. Šuštar Justin, Ostri vrh 10, Železniki 6181 Prodam rabljeno SALON ITKO 60 X 40 150 kv. m ter 13 metrov dobro ohranjenih ŽLEBOV. Lešnjak, C. talcev 23/c, Kranj 6188 Spet lahko dobite sveža DOMAČA JAJCA vsak delavnik od 16. ure dalje v Srednji vasi 6 pri Goricah 6189 Prodam PUNTE, BANKINE in rabljene DESKE za dve garaži. Val-burga 41, Smlednik 6193 Prodam SKOBELNI STROJ za železo, delovne dolžine do 400 mm. Murgelj, telefon 40-050 6180 Po ugodni ceni prodam OTROŠKO POSTELJICO. Mlinar. Veljka Vlahoviča 10, Kranj 6263 Prodam nekaj ton SUHE DETELJE. Sp. Brnik 30, Cerklje 6321 Prodam popolnoma novo OTROŠKO SPALNICO: kavč, stensko omaro in rožnik. Juvan Zinka, To-mažičeva 6. Kranj ali telefon "24-057 6322 Po ugodni ceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in opremljeno KOŠARO z baldahinom. Telefon 27-341 X mladinski servis kranj p. 0. Vpisujemo v tečaj iz CPP za voznike motornih vozil B kategorije. Tečaj bo v dopoldanskem času. Mladinski servis Kranj, Stritarjeva 5. Prodam MOPED avtomatik 3. Rekar, H rastje 10, Kranj 6330 Prodam ZASTAVO 101, let. 1973. Ječnik, Zaloše 10, Podnart 6331' Prodam ZASTAVO 1300 v voznem stanju. Informacije na telefon .št. 064 27-595 6332 Prodam R 4 TL, letnik 1977 s prevoženimi 20.000 km. Možnost polovičnega plačila s kreditom. Vilfan Jože, blok 3 b/9, 64245 Kropa 6333 VOZILA Prodam ZASTAVO 101, let. 1973. Telefon 28-203 od 20. do 21. ure 6213 Prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1968. Jereb, Staretova 38, Cirče 6289 Prodam ŠKODO 100 L, let. 1972 in trokrilna GARAŽNA VRATA 260 X 300 cm. Šinkovec, Koširjeva 5, Sk. Loka 6312 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1976. Bernik, Spodnja Luša 19, Selca 6327 izdaja CP Glas, Kranj, Ulica MoJe Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništva 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. — Naročnina: letna 325 din, polletna 175 din, cena za 1 številko v kolportaii 5 dinarjev. - Oprošteno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. I Jadmhija fomfaiuili atlrlkt* H\an) INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ RAZPISUJE: štipendijo na Ekonomski fakulteti Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. ZAPOSLITVE Potrebujem VARSTVO za dveletnega otroka. Primožič, Vodopivčeva 19, Kranj, telefon 21-061 dopoldan 6231 V UK vzamem VAJENCA, ki bi se rad izučil za orodjarja. Orodjar-stvo, Murgelj, Praše 42, Kranj, telefon 40-050 6232 V redno delovno razmerje sprejmem ORODJARJA ali PRECIZNEGA MEHANIKA. Sprejmem VAJENCA za izučitev poklica KI- TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ 40 % zo>i^e cen konfekc'1' v prodata"3" NOMEHAN1K. Oddati pismene ponudbe na naslov: Peter Avbelj, Kaju hova 23, Bled 6299 1 POSESTI Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 500 kv. m v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 6334 Najboljšemu ponudniku prodam GARAŽO pri pekarni v Kranju. Oddajte ponudbe pod »Denar« v oglasni oddelek (ilasa 6335 ČESTITKA Dragi mamici in dobri ženi Minki Prašnikar iz Žiganje vasi želimo za njen življenjski praznik vse najboljše, posebno pa trdnega zdravja. Mož Jože in Sin Peter OBVESTILA: SOBOSLIKARSKA in PLESKARSKA dela opravljam hitro in kvalitetno. Oddati ponudbe pod Tapete 6243 ROLETE, žaluzije vseh vrst in MARKIZE naročite Spilerju, Grad-nikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Lahko tudi pišete. 6301 Društvo borcev za severno mejo priredi tridnevni izlet na Rab v dneh: četrtek 13., petek 14. in soboto, 15. septembra. Vse informacije dobite pri tov. Zupanu v pisarni društva, Tomšičeva 4 6302 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV . Telefon 60-801 6336 MODA TP Elita Kranj Prodajalna PEPELKA v Kranju in oddelek Pletenine v škofji Loki vam nudita od 10. avgusta dalje po izredno ugodnih cenah: • otroške smučarske komplete od 1 - 16 let • otroške zimske plašče od 2 - 16 let • otroške kavbojke od št 2 — 16 let GLOBUS in v vseh ostalih prodajalnah Kokre Kranj REDKA GOBARSKA TROFEJA - Lojze Čeh iz Kranja je že več let navdušen gobar. V soboto se mu je nasmehnila redka gobarska trofeja. S prijateljem je nabiral gobe v Lomu nad Tržičem. Sreča mu je bila spet naklonjena. Dobil je jurčka, katerega klobuk je meril kar 45 centimetrov. (H) — J. Zaplotnik -VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ CESTA STANETA ŽAGARJA 30 TELEFON 21378, 21379 _ POSIN! PREDAL 121 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela oziroma naloge 1. administratorja 2. knjigovodja (za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) 3. 2 KV zidarjev 5. snažilke za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu — delo v dopoldanskem in popoldanskem času Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen oziroma za določen čas s polnim delovnim časom (za dela oziroma naloge knjigovodja lahko tudi upokojenec, s katerim sklenemo pogodbo o delu za 20 ur tedensko) izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: 2-letna administrativna šola, 1 leto delovnih izkušenj, predhodni preizkus znanja; ekonomska srednja šola, 18 mesecev delovnih izkušenj v knjigovodski stroki, poskusno delo 2 meseca, nastop dela zaželen takoj; pod 3.: poklicna šola gradbene stroke, poskusno delo 1 mesec; poklicna Šola tesarske stroke, poskusno delo 1 mesec, nepopolna osemletka poskusno delo 1 mesec pod 2. pod 4 pod 5. Kandidat naj predložijo prijavo s priloženim življenjepisom in dokazili o strokovnosti na naslov najkasneje v 15 dneh po objavi. Prošenj brez dokazil o strokovnosti komisija za DR ne bo obravnavala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati pismeno obveščeni o izibiri najkasneje v 40 dneh. ŠIPAD - KOMERC TOZD Namještaj, Sarajevo Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge za imenovanje delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi na opravljanju poslov in delovnih nalog: VODJO PRODAJALNE pohištva v Kranju (eno delovno mesto) Poleg pogojev predpisanih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: da imajo zaključeno I. stopnjo fakultete ali višjo šolo ekonomske, organizacijske, lesno industrijske smeri ali zaključeno šolo za visokokvalificirane delavce trgovske ali lesnoindustrijske smeri, ali da imajo zaključeno srednjo šolo ekonomske, gozdarske, lesno industrijske smeri ali zaključeno šolo za kvalificirane delavce trgovske ali lesnoindustrijske smeri, da imajo 4 leta delovnih izkušenj v stroki, od tega 2 leti na poslih m delovnih nalogah prodaje in na ha Ve hlaga v organizacijah združenega dela blagovnega prometa. Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami na poslih blagovnega prometa s pohištvom Mandat traja 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, strokovnosti in delovnih izkušenj, dostavite na naslov: SIPAD - KOMERC, OOUR Namještaj, Sarajevo, Omladinsko šetalište 12, z oznako — za konkursnu komisiju. Sosedska pomoč za cesto Krajani Črnivca so večinoma s prostovoljnimi deli in z denarjem poskrbeli, da bodo v nekaj mesecih dobili asfalt na kilometer in pol dolgi cesti skozi vas — Po predračunu bi dela veljala milijon 800.000 dinarjev Črnivec - V krajevni skupnosti Brezje so večinoma /«■ asfaltirali vse , vaške poti in cest*', le odsek Črnivec—Noše je dolgo časa čakal na asfalt. Vaščani so se pritoževali nad ozko. vijugasto in makadamsko cesto, po kateri se je vozilo vedno več obiskovalcev in turistov Sklenili so, da ne bodo odlašali. Na sest a n ku, ki so ga imeli v nedeljo, I. julija, so se družno domenili, da kar sami popnniejo in opravijo kar največ pripravljalnih del ter cesto razširijo m asfaltirajo. Ob cesti je rodovitna zemlja in veliko drevja, posamezni lastniki so izgubili kar precej zemlje, vendar se niti en sani ni pritožil. Se najbolj upravičeno bi negodoval krajan Jakob Klinar. ki mu je cesta vzela največ posestva in rodovitnega drevja, vendar je bil takoj pripravljen odstopiti. Sosedsko razume- Krajani Črnivca so s prostovoljnimi deli in z denarjem zgradili cesto Črni vec-Noše . . . Foto: F. Perdan Območno traktorsko tekmovanje V Kočevje po prvo mesto V nedeljo se je zaključilo območno traktorsko tekmovanje na Suhi - 40 udeležencev se je pomerilo v teoriji, (oranju in. spretnostni vožnji — Prvouvrščeni: Marta Grašič med ženskami, Peter Grašič pri mladih zadružnikih in Slavko Draga- njac pri moških Suha — V nedeljo ob 14. uri so v gostišču »Vigred« v Retečah razglasili rezultate letošnjega območnega tekmovanja traktoristov. V teoretičnem znanju, oranju in spretnostni vožnji se je pomerilo 40 udeležencev, razdeljenih v trinajst ekip. Tekmovali so traktoristi iz vseh gorenjskih občin, le Skofja Loka ni poslala ekipe žensk in mladih zadružnikov. Med ženskami je zmagovalka Marta Grašič iz Naklega, že lani uspešna tretja med mladimi zadružniki, sledita pa ji Stanka Stegnar iz Tržiča in Nada Brajc iz Naklega. Prva ženska ekipa pa je temeljna zadružna enota iz Naklega. Med mladimi zadružniki je prepričljivo zmagal Peter Grašič iz Naklega, lanski državni prvak, drugouvrščeni je Milan Zorman iz Cerkelj, tretji Franc Fajfar, ekipni zmagovalcev pa temeljna zadružna enota iz Cerkelj. V kategoriji nad 26 let je prvo mesto dosegel Slavko Draganjac s Suhe, drugo in tretje pa Ciril Vehovec in Milan Strugar. Tudi ekipno je zmagovalec Mesna industija Gorenjske — Posestvo Suha Prvi trije iz vsake kategorije bodo zastopali Gorenjsko na republiškem tekmovanju traktoristov in mladih zadružnikov, ki se bo začelo 24. avgusta v Kočevju. Lani so vrli Gorenjci dosegli na republiškem prvenstvu odlično drugo mesto, letos pa pojdejo v boj za pokal zmagovalca. To pričakovanje pa je povsem utemeljeno, saj je njihova teoretična pripravljenost — poznavanje zaščitnih sredstev, splošna agrotehnika, prometni predpisi — dosti boljša kot lani. Tudi v oranju in spretnostni vožnji so tekmovalci pokazali očiten napredek od lani. Dobro so se letos odrezali tudi organizatorji tekmovanja — Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov ter Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske, pokrovitelj letošnje prireditve pa je bila Mesna industrija Gorenjske iz Škofje Loke. Tudi v finančnem pogledu ni bilo težav, saj so tekmovanje podprle vse večje Gorenjske kmetijske organizacije in večina tistih, ki imajo na Gorenjskem svoje poslovne enote. D. Zlebir vanje pač. ki hi mu le težko našli primero, še posebno, ko vemo, da Včasih posameznik noče odstopiti niti pedi svoje zemlje za pločnik ali pol robni cestni ovinek. Vaščani so potem sli sami na cesto m opravili toliko del, kot so jih le zmogli sami Prizadevni vodja gradbenega odbora Jakob Langus. Lado Marinčič in drugi so vztrajali, tako. da so cesto razširili na štiri metre, ko pa bo astalt liana, bo precej dolga testa do Noš široka nekaj več kot tri metre Bito pa je veliko dela. tako za ureditev bankin, vode, položitev drenažne cevi za vodo ter drugih del. Vsa vrednost bi po predračunu Cestnega podjetja Kranj veljala milijon 800.000 dinarjev, računajo pa, da bodo kljub višjim cenam ob obilici prostovoljnega dela in samoprispevka vaščanov odšteli le milijon 300.000 dinarjev. Krajani so dali v povprečju 6.5(H) dinarjev za cesto, bilo je 58 prispevkov, nekateri so odšteli tudi 15.000 dinarjev. Ko so zbrali denar, so zaprosili tudi za kredit samoupravno interesno komunalno skupnost Radovljica, Cestno podjetje Kranj pa bo, kot predvidevajo, cesto asfaltiralo do konca letošnjega oktobra. Krajani so zaprosili za pomoč — radi bi cesto asfaltirali po vsej dolžini — tudi nekatere delovne organizacije, tako Gozdno gospodarstvo Bled. ki še ni odgovorilo ter Iskro Otoče, ki ima vedno precej razumevanja za probleme in težave krajevnih skupnosti, kjer živijo njihovi delavci. Ko so opravljali nujna pripravljalna dela, jim je zmanjkalo materiala, zato so podrli staro in pred leti požgano gospodarsko poslopje, ki je motilo lepo okolico Črnivca. Material so vložili v cesto, po kateri se bodo lahko že jeseni peljali varno, saj bo zaradi vztrajne in zgledne sosedske pomoči asfaltirana. Krajani Črnivca so tako lahko le za zgled, kako se da z voljo in razumevanjem ter pripravljenostjo prispevati denar in žrtvovati prosti čas in žulje za cesto, ki je zanje izrednega pomena. D. Sedej Suha - Preverjanju teoretičnega znanja so sledile še veščine v ravnanju s traktorjem, oranju in spretnostni vožnji. Foto: F. Perdan Predsednik gradbenega odbora Jakob Langus DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 TITOGRAD - Crno goro je po potresu april«, koje črnogorsko P rim morje prizadel katastrofalen potres, včeraj presenetila te ena žalostna novica. Umrl je namreč predsednik skupščine Črne gore ter revolucionar BudimirSoskič. BKOGRAD - Na povabilo zve/nega sekretarja za zunanje zadeve Josi|>a Vrbovca je v soboto na večdnevni uradni in prijateijski obisk v Jugoslavijo pripotoval zunanji minister republike Mali Allume Rlondin Beve. Uradni jugoslo-vanski-malijski pogovori so se že zaceli včeraj dopoldne. DUBROVNIK - Predsednik administrativnega državnega sveta republike (ivineje - Bisao Luis Cabral. ki je na povabilo predsednika Tita na krajšem obisku v Jugoslaviji, je obiskal Konovlje. Ugledni državnik si |e s soprogo in sodelavci ogledal konoveljsko domačijo, v kateri je .'t.r><> na||)oniembne)ših eksponatov konoveliske kulture in etnogratskega blaga KAIRO - Pomočnik ameriškega sekretarja /a obrambo Daviti Mctiifer in egiptovski predsednik Sadat sla se pogovarjala li egiptovskih potrebah po orožju v okviru poFBOC posojila v znesku l.r> milijarde dolarjev Sestanka sla se udeležila tudi egiptovski podpredsednik Hosmi Mu-ha rek in obrambni minister Kamal Hasan Ali PARIZ - Francija je na pobudo pred-sednika DKstainga napovedala vojno alkoholi/mu. drugam in tobaku Razlog /h sprejem taksnega programa je visoka poraba alkohola l.e-ta dosega že J7.7 litra čistega alkohola letno |>o osebi nad '2(1 let V Krant-iji |e namreč dva milijona hudih alkoholikov, vsako leto pa je več kot petdeset tisoč smrtnih primerov zaradi te vedno bolj razširjene bolezni. -d h' Pred osmim svetovnim prvenstvom v veslanju Bled '79 Ivan Maček-Matija, je predsednik častnega odbora svetovnega prvenstva V veslanju. Natančnost in dobra organizacija je pol uspeha BLED — Le petnajst dni nas loči od otvoritve osmega svetovnega prvenstva v veslanju. Blejsko jezero bo od 28. avgusta do 9. septembra prizorišče največje letošnje veslaške prireditve nt svetu. Pokroviteljstvo nad prireditvijo na Gorenjskem \t prevzel predsednik republike Josip Broz-Tito. Na svetovneit prvenstvu bo nastopalo v kategoriji moških, žensk in lahkir veslače v nad 1100 tekmovalcev in tekmovalk iz Amerike, Azije Kanade, Japonske, Kitajske, Avstralije in Evrope. Svetovne prvenstvo bo spremljalo nad dvestopetdeset novinarjev, TV it radijskih reporterjev ter fotoreporterjev. Televizijska slika bc šla v dvaintrideset držav. Prvi tekmovalci že prihajajo na Bled. Tako bodo jutri prišli na prizorišče veslači Kanade, Belgije, Danske in Nizozemske. Trenirali bodo na Bohinjskem jezeru, kjer so jim skrbni organizatorji pripravili progo. Le pet dni za njimi bodo pripotovali Japonci. In nato tudi drugi. Vsi bodo prišli veliko prej, saj bo to dobra aklimatizacija za vse. Naši izbranci trenirajo v Jajcu. Tu se bodo dobro pripravili na tekmovanje. Priprave naših bodo take kot morajo biti. Vsi se namreč zavedajo, da je nekaj naših čolnov med ožjimi favoriti za zlata, srebrna in bronasta odličja. Na Bledu je že nekaj časa čutiti veslaški utrip. Vse je v znamenju prvenstva. Organizacijski odbor dela s polno paro, pomaga pa mu tudi častni odbor, ki ga vodi član predsedstva SFRJ Ivan Maček-Matija. Predsednik Ivan Maček-Matija si je pred dnevi ogledal tudi prizorišče veslaških spopadov, bil pa je tudi na seji organizacijskega komiteja. IVAN MAČEK-MATIJA: -»Na vseh vas je velika odgovornost, saj ne predstavljate samo Bleda, temveč vso nate socialistično samoupravne Jugoslavijo. Zavedati se morate, da prvenstvo ni sanje vase. Napeti morate vse sik. da bo organizacija še boljti kot je bila pred trinajstimi leti. Bled mora živeti s prv*tr stvom. Veslaški utrip se mor« čutiti na vsakem korak« Organizirati morate vse ljudi pomagati morajo vsi občani. Res je, da Gorenjci nisu preveč razpoloženi _ za »Jti-mungo«, a ta mora biti vseeno taka kot se spodobi. Pred trinajstimi leti ste to že dokazali Dobro organizacijo ne smet« izpustiti iz rok. To je veliko prvenstvo in o Bledu mora iti dober glas po vsem svetu. Tc je lepa propaganda za kraj, u Slovenijo in Jugoslavijo. Vi ste Blejci, zato vam mor« biti prvenstvo še bolj pri srcu Naj bodo vsi prepričani, da *t< sposobni ljudje in izredni organizatorji. Udeležence motil vsak spodrsljaj. Natančnost in dobra orgi-nizacija je že pol uspeha!« Besedilo in foto D. Humer stt Rešitev skandinavskih križank Rešitev skandinavske križanke - »1. avgust — občinski] nik Jesenice, Kranj« z dne 31. julija: J, K, ESKARDA. RE KSI, STROJARNA, RITUAL, ERAR, KOENCIM, TO, NAJ.! VJEKOSLAV, IMANENCA, LANTANA, CINAR, VRLINA. R ENCIM, ANAND, MIS, IVO, RO, AORIST, TP, AVT, SP. a! ROB, KONTRAKT, ADA, OSE, ANA, ODAK, NOR, STRN DUMA, KP, KALANKA, ALE, JATA, OVIDIUS, JAJCE) KANA, MT, ARANŽER. Prejeli smo 242 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) pi>' Goran Klemenčič, Moša Pijade 8, 64000 Kranj, 2. nagrado (150,< prejme: Tone Verčič, Suška 16, 64220 Skofja Loka, 3. nagrado din) prejme: Jože Torkar, Veljka Vlahoviča 6, 64000 Kranj 7 nj^ (po 100 din) prejmejo: Cveta Gruden, Veljka Vlahoviča 10, s/ Kranj, Nataša Purgar, C. l.maja 63, 64000 Kranj, Brigita Obe" Tavčarjeva 7, 64270 Jesenice, Irena Snedic, Partizanska pot 64000 Kranj, Darja Marinšek, Zupančičeva 11, 64000 Kranj, Mar4 Žerovc, Prešernova 2, 64240 Radovljica, Zlata šušteršič, PreAe-va 4,64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev skandinavske križanke - »5. avgust - občin? praznik Radovljica, Tržič« z dne 3. avgusta: R, T, AGJ3 KARTONA2ER, DORIANA, ŽUPANIJA, OSVAJAČ, ITAUl VPISEK, ŠČETINA, LON, NOGA, LIKA, PP, JD, AJVAK { BRA, IA, TEATER, A, BAAL, CRKA, LENIN, KAJLA. AS: OREST, ODRIV, TRAM, CA, ES, ANE, KVASINA, LJUTOM? REM, RESINA, OV, ANICA, PRIKOLICAR, VIKINGI, COLAK: AKAD, RK, AVICENA. Prejeli smo 211 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) pre^ Franc Magdič, Sorlijeva 3, 64000 Kranj, 2. nagrado (150 din) pM Rezka Krolelj, Verje 13, 61215 Medvode, 3. nagrado (120 din) prvtr Tone Podnar, Sorska c. 27, 64000 Skofja Loka, 7 nagrad (po 100*' prejmejo: Tilka Magdič, Sorlijeva 3, 64000 Kranj, Matija Sok. Sketova 13, 61000 Ljubljana, Marjan Mihelčič, Valjavčeva 12, h1 Kranj, Vladimir Novak, Ziri 87, 64226 Ziri, S. Šmitek, Koroški 64000 Kranj, Dominik Brdnik, Gorenja vas - Reteče 41. 64220& ja Loka. Franc Brdnik, Smlednik 34,61216 Smlednik. Nagrade bomo poslali po pošti.