11. številka. Ljubljana, vtorek 16. januarja. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Ilhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti preieinan za a v s t r o-ogo r h k e dežele za celo leto 1« gld., za. pol let« 8 gld.. ta ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poftiljanja na dom za celo leto 13 ghl., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na. dom Be računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in u» dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta 2 gld. 50 kr.. po posti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste B kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopim naj se lavole rrankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši št 3 „gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Koltnanovej hiši Država in njeno gospodarstvo z ozirom na naše razmere. ii. V zadnjem članku smo končali s tem, da smo povedali, da je 187(i le uradna „Lai-bacher Zeitung" mej drugimi prinesla 547 oznanil o javnih eksekueijah zavoljo zaostalih davkov. 547 realnih eksekucij v teku enega leta v našej majhenej kranjskej deželi! To je tako grozno število, da bode, ako to žalostno stanje še dalje časa traje, kmalu ogromno število naših posestnikov na bera škej palici. V pojašnjenje naj za nejuriste omenimo, da ima eksekutivno postopanje pri posestvih stopinje. Prva stopinja je vknjiženje zaostalih davkov, potem l mesec ali (J tednov pozneje cenitev posestva, in nazadnje se morajo razpisati tri dražbe. Vsakokrat sodnija naznanja ubogemu dolžniku, da je privolila upniku kak korak in to je najbolj uspešno opominje-vanje. Ali iz sramežljivosti ali zaratli mnogih stroškov se vsak tak dolžnik potrudi, da poplača svoj dolg. Ako torej niti odlok za vknjiženje niti oni, ki odločuje cenitev nij pripravil omenjenih 547 kranjskih posestnikov do plačila, kaže to, d a n e m or ej o t e g a s to r 11 i, da njih po sestvo nij imelo toliko dohodkov, da bi se vse to poravnalo. Gospodarstva pa so uže uničena, ako ne morejo se svojimi dohodki pokrivati potrebnih stroškov, in ta resnica, da je tako veliko število posestev na Kranjskem (in drugod po Slovenskem je podobno) v tem žalostnem položaji, očividen je argument, da nikako država ne izpolnjuje po vsem svojega posla, kakor se od nje zahteva, da ne da toliko, kolikor od državljanov jemlje, davke v druge Prižigalec. (Roman, v angleškem spisala Miss M. Cummins, poslovenil J.) (Dalje.) Šesto poglavje. Sanjajo neki ljudje, da kadar le hočejo, leitko Strasti vihar utiše: tiho! mirujte! roko. Pri tej priči se je Jerica ustavila. Po prehodu je nekdo nagloma in močno stopal ter brez ovinkov odprl duri. „Tu, strijc Trueman," rekel je prišlec, „tukaj imate svoj zavitek. Vi ste izpozabili nanj, mislim, in jaz sem bil tudi izpozabil, dokler ga nij mati zagledala na mizi, kamor sem ga b'l položil. Prišel sem bil ravno domov in tu veste — —0 svrhe porablja, in da je treba storiti na kak državniški način konec temu stanju. Pa kako? Akoravno nekateri pisatelji, na pr. B u k-ley, menijo, da je kuratela države nad svojimi udi preobširna, da država v svoj delokrog preveč reči jemlje, da bi jih veliko, katere uže zdaj ima, na pr. nauk, oddala posameznikom, vendar bodo državni posli vedno bolj rasli in ž njimi tudi davki, tako, da od te straai nij pričakovati poboljška. Sistema se tudi žalibog saj kmalu ne bode morda pre-menila, kaj pa potem ? Ti strašiš! bode mi kdo ugovarjal; saj ta prodaja končno ne uničuje posestva; ako ga A izgubi, kupi ga premožnejši U in ga potem obdeluje, izguba pri tem nij tako velika za državo in občnost. Da, v ekonomičnem obziru bi to morebiti obveljalo; vendar pa je gospodarstvena stran le ena stran človeškega življenja, njegova podlaga in se no sme nikoli sama zase presojati. Če si pa stavimo pred oči gospodarja prodanega posestva, kot očeta, kot državljana, kot uda svojega naroda, potem se odkrije pomen tacega do-godjaja. Prodaja posestva je pognala očeta z ženo in otroci izpod strehe po svetu, srce ga boli, ko vidi, da bodo zdaj otroci brez zavetja in brez kruha hodili po svetu, in da nij njihova prihodnjost več tako zagotovljena, kakor je bila, ko je bil on še posestnik. Priden in skrben delavec poprej, zdaj le s teškim srcem prijemlje za delo, žalostna misel da se kot tuji hlapec trudi za druge ljudi in ne za-so in za svoje, mori ga pri delu in mu množi težave ubormga življenja. V obče je znano, da človek veliko lažje dela za-se nego, če dela kot hlapec za druge: tudi veliko več stori, če za sedela. „Svpbod- „ Naravno, naravno !u rekel je Trueman. „Hvala lepa, Viljem, da si mi ga nosil. Noter je precej razilrobljiva stvar in prej ko ne bi jo bil jaz potrl, prodno bi bil j prišel domov." „Knj pa je? Užo sem se čudil." „No mala igračica je, katero sem prinesel domov za Jerico, tukaj to —" „Viljem! Viljem!" klicala je gospa Sul-livanova iz nasprotne sobe, „ka si uže pil čaj ?" „Ne, mati ne! Ka vi?w „Uže, da. A sedaj ti ga čem malo nalit i." „Ne, ne! reče Trueman; Viljem, ostani pri nama in pij z nama čaj ; pij tu svoj taj dečko dragi! Moja Jerica nam pripravlja nekaj izvrstnega opečenega kruha in jaz čem precej pripraviti čaj." „Dobro, naj pa bo," rekel je Viljem; ostanem pri vas prvikrat. Mati, ne skrbite več za mojo večerjo, pil bom čaj pri strijci Truemanu. Sedaj no, bi rad videl, kaj je v nemu delavcu daj golo pustinjo in zagotovi mu, da bode njegova a on ti jo izpremeni v rodovitno planjavo" — pravi Mili — „ne-svobodnemu pak lehko podeliš najplodnejša njivo in v malo letih bode postala pušča." Bistriški okraj na Kranjskem nam to dokazuje. Kot državljan in narodnjak je prosti in premožni posestnik steber države in svojega naroda, na katerega se oba ob času nevarnosti lehko opirata. Neodvisen od tujih elementov se trdno drži tega, kar je izpoznal za pravo in velikrat s svojo eneržijo pravici pripomore k zmagi. — Zapoden iz svojega doma, ali pa osamljen v materialnih zadevah, je prava šiba na vodi, katero vetrovi pripo-gibljejo, kakor jim drago. Černjajev v Pragi. General Černjajev je bil šel v Srbijo, da bi na čelu srbske milice osvobodil slovanske brate izpod turškega jarma. Nij iz sebičnosti šel, vrli mož, temuč iz ljubezni do Slo-vanstva in slovanske ideje. Mogoče je, da, ko jo vojno začel, precenjeval je srbsko moč in organizacijo, ki se nij izkazala taka, kakor smo upali in želeli vsi Slovani. Ali vendar se jo Černjajev hrabro držal štiri mesece in s tem slabim materijalom, ki ga je imel pod soboj, doživel je pač D ju niš, a ne Sadove, kakor M a g j a r Benedek, ni ne Magente, kakor Magjar Gyulai. Ko je torej te dni v Prago prišel, sprejeli so ga slovanski Čehi tako častno, kakor se spodobi junaku, ki je za našo sveto slovansko stvar vse storil, kar je v njegovej moči bilo. Vendar praške policije je bilo menda strah, da se ne bi kaj hudega, Bog ve kaj zavitku; a najprej bi rad videl malo Jerico; mati mi je o njej uže povedala. Kje pa je! Ali je zopet zdrava? Bila je zelo bolna, ka ne?" „Da, da, sedaj se prav dobro počuti," rekel je Trueman. „Jerica poglej sem. Kje pa je V" „Tu le je, skrila se je za stol," reee Viljem smehljaje. „Mene se vondar ne boji?" „No tega nij sem vedel, da je tako bojazljiva," rekel je Trueman. „Ti neumna mlada deklica", pristavil je, jej se približavši, „pojdi ven in pozdravi Viljema. Viljem Sulli-vanov je." „Jaz ga nečem videti," rekla je Jerica. „Ti nočeš videti Viljema!" rekel je Trueman; „ti ne veš, kaj praviš. Viljem je najboljši dečko na svetu. Nadejam se, da on in ti bodeta kmalu največja prijatelja." „Viljem me ne bode mogel trpeti", rekla je Jerica. ,,To dobro vem." Zakaj te bi ne mogel trpeti? rekel je zgodilo, ko bi Slovan Černjajev bil dalje časa v slovanskej Pragi, za to ga je — izgnala. Dunajskemu „N. VV. Tagbl." so namreč tele-gralira tako-le: „Ko je Černjajev prišel iz ruske cerkve -v gostilnico, kjer je stanoval, čakal ga je uže tam policajski svetovalec Kreuzer, ki mu je čital zapoved, da se ima Černjajev s prvim vlakom iz Prage in iz Češkega odpeljati. Černjajev se je temu povelju ustavljal, rekši, da je ruski podložnik. Ko se je to godilo, za-sela je policija Černjajeve sobe in nikogar nij pustila k njemu, razen njegovega popotnega tovariša Hludova. — Čehi pa so, to izvede vši, takoj razposlali agente, da se naredi ogromna demonstracija. — Ob 6. uri zbralo se je na konjskem trgu okolo 4000 ljudij, katere je policija skušala razpoditi. — Ljudje so se razhajali v stranske ulice, pa peli mej potom v enoraer „Hej Slovane!" Čer njajev pak je slonel na oknu, pušil smodko ter pozdravljal. Policijski komisar Kacarov sky poprosi Černjajeva, naj okno zapre, Čer njajev pa mu osorno odgovori, da bo sam z narodom govoril. — Potem pride cel bataljon vojnikov pešcev pod okno; Černja je v končno zapre okno in začne posprav Ijati svoje reči. Na ulici je mej tem policija več ljudij prijela; ceste do kolodvora so posedli vojaci; državni kolodvor pa so policaji obkolili. Ob 3 četrt na 8 prišel je s policijskim komisarjem k fijakarskemu vozu, odprl je Černjajev okno >voza, in še enkrat poslovil se. Pred vozom pa se je bil ustavil rekoč: „Jaz se umaknem le Bili". Komisar pa pravi: „Zapovedujem vam, da vstopite!" •Černjajev potem vstopi, zraven njega Hludov, njemu nasproti policijski komisar Kacarov«ky, na kočijskem kozlu pa sluga, držeč pakete in vence. Voz je peljal se po stranskih ulicah na državni kolodvor. Na kolodvoru reče Černjajev, karte jemaje komisarju: „Zdaj- storim vse, kar hočete; ali naj kupim še za policijo vozne karte?" Odhajaje je rekel, da bode na meji izstopil in se ne genil. Policijski komisar Hlavaček ga je spremil do Boden-bacha." Mi v „Slovenskem Narodu" ne moremo obširnejše govoriti o čutih vsacega avstrijskega Slovana, ko to bere, kajti kak odkritosrčen naš članek o tej stvari bi bil konfisciran. Naj si torej čč. bralci sami sodbo delajo, misli imajo v Avstriji še polno svobodo, tiskana beseda ne tako. Politični razgled. liotrtanje dežele. V Ljubljani 15. januarja. O r/fiffi'ticm *rbi»rtt poroča „N. Fr. Pr.B, da hoče vlada v njem precej v prvih sejah naznanjati poslancem, kako daleč je prišlo uže njeno razgovnrjanje in obravnavanje z Ogersko glede nagodbe. Mi smo oudan imenovanje V oj no v ić evo za rt flr%Ave. K i/.».'.# „Golos" govori o položenji stvarij in meni, da si porta dovoljuje s konferenco norčevati se. Potrpljivost Rusije je uže menda pri kraji. Če se še kaka koncesija da, bi le prevzetnost porte rasla. Samosvest Rusije terja, da se razprave končajo in Igna-tiev iz Carigrada pokliče. V f v» f/ff je denes z a d n j a kon ferenca. Zastopniki velevlasti bodo Še neko liko popustili, in upajo, da se bode porta udala. To je zadnje poročilo. Včeraj pa so dejali, da je porta uže vse odbila. Bomo vi deli, kaj bodo rekli pojutranjem. 1lnni»inij** terja, da Turčija mora popolnem preklicati one paragrafe svoje ustave, ki govore, da tudi Rumunija k Turčiji spada. Če ti paragrafi ne zginejo, bode Rumunija svojo popolno neodvisnost proglasila Na i%<>»»»iiivn je veliko iznenađenje pa veliko javkanje, zavoljo tega, ker so pri volitvah v državni zbor nacijonalno-liberalni Bismarkovci toliko glasov izgubili in socijalni demokrati ter katoliki toliko pridobili, kakor se nihče nij nadejal. Končni resultat še nij znan. Kitnjska vlada je poslala v London dva poslanika, da jo bosta tam zastopala Zoveta se prvi Kivo-sung-lang, drugi pa Sin lin-hun. Komaj sta odšla iz „nebeškega kra ljestva" na svoje novo mesto, podrli so jima učenjaki hiše in uničili vse, kar so notri do bili, ker sta se tako izpozabila, da sta šla živet mej „zapadne barbare." Dopisi. I k r^orii le Koroške [Izv. dop.] Proračuni države vsacega državljana zanimajo in to posebno nas, kmetovalce, koroške dežele, ki ima deželnih priklad 78%; mimo tega, da ima bolj bogata Štajerska samo 38%. V proračunu državnem je ža leto 1877 predstavljeno mej drugim za Koroško sledeče: 170.000 goldinarjev za ceste, 6000 gold. za nadaljevanje stavb pri hudournikih v dravskej dolini; za stavbe pri vodah sploh 2000 gold.; za reguliranje Drave 10.000 gold.; kot neobrestino posojilo, prvi obrok, za reguliranje Žile 30.000 gold. itd. — Zadnja letina je bila slaba, in kakor kaže neugodno vreme sedanje zime, bode tudi letos prej ko ne prav slabo za nas in naše pridelke. Leto za letom slabše in vendar vedno večji stroški, nij čuda, da ima boben mnogo opravila. — Te dni se jo poprodal grad Vernberški blizu Beljaka za 50.000 gld.; kupil ga je nekda neki Celovčan. — Tu pri nas se je raznesla govorica, da hočejo od strani naše kmetijske družbe slovensko pri-klado k „landvvirthsch. Mittheilungen", nam priljubljeni „kmetijski list" opustiti. Malo jo to, kar se nam slovenskim družbenikom poda — in še to majheno betvico nam hočejo zopet odvzeti; a upati je, da bode občni zbor, ki se snide ovi mesec, drugače sklenil, in se nam prihrani naš list. Slovenski udje udeležite se zbora! 0«l H» vi n Je 11. januarja. [Izv. dop.] Po poročilu raznih časopisov je letošnja zima v resnici čudovita. V nekaterih krajih je neprestano deževje, v drugih daljnih pa silovita zima; a pri nas, istinito rečeni, traja pomlad. UŽe nekaj časa sem si človek ne more lepših, prijaznejših dnij želeti, kakor so, kajti nenavadno topli žarki solnca vzbujajo v naravi vse, kar je za življenje pripravljeno — in livade se preoblačijo s krasnim zelenjem, katerega živo kinčajo marjetice, vijolice ali ljubice. — Sprehajajoč se po solnčnem griču, pod katerim šumi bistra sivo-zelena Savinja, poslušal sem množino bosonogih otrok, kateri so na cvetlice trobentice piskali, kakor da bi bil 21. marci j. Časi in dnevi so sicer lepi, a veseliti se jih vendar nij; kajti za smehom pride jok, za veseljem žalost. — In to bilo bridko za nas Savinjčane, ker nam minolo leto itak nij bogatega spomina zapustilo. — Bridko, rečem bi bilo, ako bi se bodoča spomlad spremenila v trdo zimo, katera bi prelehko pomanjkanje na Viljem približuje se kotu, kjer je bila Jerica skrita. Obraz si je bila zakrila z rokami po svojej navadi, kadar jo je kaka stvar spravila v zadrego. Veči od Jerice se je nekoliko pri-pognil, ko je ž njo govoril; roko jej je odmaknil od obraza ter jo trdno držal v svojej roki, pogledal jo je v oči ter jej prijazno po-kimal rekoč: „Kako se imaš sestričina Jerica, — kako se imaš ?u „Jaz nijsem tvoja sestričina, odgovorila je Jerica. „Da, da, to si ti," rekel je Viljem odločno. „Strijc Trueman je tvoj strijc in tudi moj. Midva sva tedaj bratranec in sestričina 5 ali me razumeš? in jaz se čem seznaniti s toboj?" Jerica se nij mogla upirati Viljemovim bla-gosrčnim besedam in ljubeznjivemu njegovemu obnašanju. Branila se nij peljati se iz kota in sredi razsvitljene sobe. Prišedši blizu svetil- nice, skušala je oprostiti roke, da bi ž njimi pokrila si obraz; a Viljem jej tega nij pustil; nje pozornost je obračal na nerešeni zavitek, ter jej izbudil radovednost, kaj bi moglo v njem biti. Tako se mu je posrečilo, da je Jerica izpozabila sama nase, ter se je črez malo minut popolnem neskrbno obnašala. ,,No, strijc Trueman pravi, da je to za te" rekel je Viljem ; „jaz si ne moreni misliti, kaj da je, ka si ti moreš? Potipaj vendar, — trdo je, kolikor le more biti." Jerica je potipala, ter je čude se pogledala Truemanu v lice. „Odvij, Viljem, odvij !" rekel je Trueman Viljem je vzel nož, ter prerezal vrvico, odvil je papir, ter je izvlekel belo podobo iz mavca, ki se nahaja po vseh družinah ter predstavlja majhenega Samuela pri molitvi. „0 joj, kako lepo!" vskliknila je Jerica radostno. „Kako, da si tega nijsem mislil?" rekel je Viljem. „Lehko bi bil vedel, kaj da je, ko sem ga potipal." „Kaj, ali si ga uže videl?" — prašala je Jerica. „Tega ne, a enakih podob sem videl uže kupe." „Videl si jih uže ?" rekla je Jerica. „Jaz pa nikoli. Najlepša stvar je, ki sem jo kedaj videla. Strijc Trueman, ka ste rekli, da je za me? Kje ste jo dobili? „Dobil sem jo po naključbi. Nekaj minut, predno sem tebe, Viljem, našel, stal sem na oglu, prižigajo svetilnico; kar sem zagledal nekega ptujega dečka s celo razstavo takih podob in tudi nekaterih črnih, stoječih na deski, ki jo je nesel na glavi. Ravno sem se čudil, kako jih je mogel tam nesti, ko je zadel z desko na svetilnični stebrič; s prva sem mislil, da so se vse razbile. K sreči njegovi je bil tik tlaka velik kup mehkega snega in večina njegovih podob je padla nanj ter se deželi še bolj povišala. A tolažimo se: potrpežljivost cvetlice rodi. — Še nekaj. Vem, da po vsem Slovenskem nij ta navada, a pri nas je, namreč — da takozvani „svečar ji", začenši od novega leta do svečnice nabirajo podpore za razne cerkve in — in to ne samo v domači duhovniji, timveč prehodijo beračit več far celo do Solčave. — Vsako leto je svečarija pri drugem kmetu, t. j. na dan, kadar je konec, napravi se velikanska pojeden j, jednaka gostovanju. Vsakdo lehko preudari, da so to veliki, nepotrebni stroški. — In tako so tudi letos štirje okolo nekega trga sveča-rili — beračili. — Noč je bila temna. Cerkveni možaki so imeli čez hrbet navzkriž privezane bele žaklje; kajti marsikdo jim tudi žita daruje. A nesreča nikdar ne praznuje. Ti brumni štirje so prišli pa žandar jem v pest, ker je baje javno beračenje prepovedano. Gnali so jih v kasarno in tam imena itd. poizvedeli, potem jih pa zopet izpustili, da pozneje zaslišijo, po Čem je žafran. Kdo je pri tem nedolžen, tega ne vem. Iz Dunaju. 14. januarja [Izv. dop.] V sredo 17. t. m. je v dunajskem nemškem društvu prijateljev literatur zanimivo predavanje gosp. H. Penna o najslavnejšem našem pesniku Francu Preširnu in njega razmerah in vplivanju na Anastazija G ril na. — G. Penn ima uže dosti zaslug za slovenski narod s tem, da je uže mnogo Preži r n o v i h pesnij izvrstno prevodil v nemški jezik, da je spisoval in še spisuje nemške sestavke o slovenskih literatih, ter jih pri-občuje v nemških Časnikih in knjigah. Ker so vsi njegovi spisi o naroda našega zaslužnih možeh spisani objektivno, ker se v njih vseh nahaja duh nepristranosti, da tu in tam celo navdušeni za slovensko domovino, moramo mi kot svojo dolžnost smatrati, da smo mu hvaležni za njegova prizadevanja. Mej množico nemško pišočih, ki o naših možeh in našej slovstvenosti in našem narodu slabo in se- sovražnostjo piš<5, imamo vendar jed-nega moža, ki vsaj deloma paralizira naše zagrizene so vrage. O predavanji poročam kasneje. —u—. Domače stvari. — (Slo venska Matica) ki je od leta do leta bolj žalostna, ima, kakor smo uže povedali, 24. t. m. občni zbor. Mi nobenih kandidatov ne postavljamo, da si nij-smo z vsemi uoviškimi kandidati zadovoljni, in sicer jih za to ne postavljamo, ker imamo nij pobila. Nekaj malo se jih je razbilo in vrgel jih je na stran. No, jaz sem miloval dečka, ker bilo je pozno in mislil sem, da gotovo še nij mnogo prodal, ker je imel še toliko v rokah--" „Na svoji glavi, mislite vi reči," popravil mu je Vilček. „Da, mojster Viljem, ali pa v snegu," odvrnil je Trueman; — „povsodi, kjer jih češ imeti." „Strijc Trueman, in jaz vem, kaj ste vi storili, kot bi bil vas videl," rekel je Viljem. „Postavili ste lestvico in prižigalnik na stran ter ste pomagali mu pobirati jih; — to bi vi bili storili vsakemu. Ko bi enkrat prišli v zadrego, bodo — upam — vam nekateri ljudje skusili povrniti, kar ste jim storili dobrega." Vilček, ta dečko nij čakal, da bi prišel v zadrego. Povrnil mi je precej. Ko so bile vse zopet postavljene, priklonil se mi je in Slovenci letos volitve v deželni zbor in ne-čemo niti zdaj cepiti glasov. Prihodnje leto pa se hočemo dejansko upreti, da vsakako v odbor pride kaj literarnih in delavnih močij. Občnega zbora pa se hočemo udeležiti. — (Plesne vaje), — tako imenuje namreč čitalnica naša predpustne plese, h katerim dohajajo dame, v domačej obleki, — obiskujejo se letos v prav obilem številu. OČi-vidno je, da se čitalnica, oziroma minulih par let, jako povzdiguje. V zadnjič (13. t. m.) je plesalo okolo 45 parov do poznih jutranjih ur, in prav vesel duh je navdajal vse deležnike. Kakor čujemo, hoče odbor strogo paziti na to, da dohajajo k plesom samo udje, in po njih pod vsemi formalnostmi vpeljani gostje. Prav tako. ker preobila toleranca — bi tukaj ne bila nikakor na svojem mestu. — (Slovenski zdravnik) dr. Karel Lipold, kateri je šel kakor smo p. 1. poročali v Srbijo, ranjene vojnike celit, okinčan je — tako se nam piše — uže s svetinjo hrabrosti in s takovskim ordnom za hrabrost in za-zasluge. — (V Idrijo) je poslan za vodjo tamošnje sodnije namesto usamosmrtenega Ven-covskega g adjunkt Klauser iz Ljubljane. — (Odbor družbe kmetijske) je 7. dne t. m. imel pod predsedstvom gospoda barona VVurzbacha sejo. v kateri so se razpravljali nekateri nerešeni sklepi poslednjega občnega zbora portdružnice Novomeške in Vipavske ; posebno živahna je bila pa razprava o gozdnih in pašnih razmerah okraja Itadolj-škega, končni sklep je bil, naj odbor skuša, na obojestransko pravico oprto porazumljenje in spravo doseči mej Kr. obrtnijskim društvom in pa opravičenimi posestniki onega kraja, in v ta namen naj se zaslišijo možje obojne stranke. — Gosp. K. Šavnik, župan in lekar v Kranj i, je bil za uda izvoljen. — Amerikanske jeklene motike so bile ogledane in za dobro vrtnarsko orodje priznane. — (Povožena.) Piše se nam: V nedeljo zjutraj okolo devete ure je na starem trgu povozil mesarja D. hlapec staro ženo, ki mu je nasproti prišla. Drvil je konje in oje je ženo zadelo v glavo, da se ji je takoj kri vlila, potem pa so jo že kolesa oškodovala. Policija je neprevidnega hlapca zaprla. — (Šematizem krške škofije za Koroško) se je ravnokar razposlal. Iz njega posnemljemo, da je bilo v celem škofijstvu 488 duhovnikov in nad 330.000 katoliških prebi- pokramljal se za u.šesom in odkril se mi je, kot bi bil jaz največji gospod v deželi; in klepetal je ves čas, da si ravno nijsem raz umel besedice njegovega kvasanja; in potem mi je vsiloval eno izmej svojih podob. S prva nijsem hotel vzeti nobene, ker je nijsem potreboval, kar sem spomnil na malo Jerico in da bi jej morebiti dopadala." „Oj, kako mi dopada!" rekla je Jerica. „Dopada se mi bolj nego — ne, ne, bolj ne, ampak skoro ravno toliko kot moja mačica; tako zelo ne, ker mačica je bila živa, ta podoba pa nij, a dopada se mi skoro ravno tako zelo. O, ka nij to kaj moder deček?" Ko je Trueman videl Jerico vso zamišljeno v podobo, šel je pripravljat čaj, ter je pustil otroka mej soboj se pogovarjati. ,,Jerica, dobro je varuj, da je ne bodeš zlomila," rekel je Viljem. „Tudi pri nas smo imeli v predalu takega Samuela, a enkrat mi valcev. Razvidno je tudi nekoliko pomanjkanje duhovnikov ; tu namreč čitamo, da je bilo ne- nameščenih 11 župnij, 20 kuracij, 93 kaplanij in 10 beneficij. V semenišču je letos 13 bogo-slovcev. Regularne, moške duhovščine je bilo po samostanih 135, in sicer so na Koroškem: 00. benediktinci, jezuiti, kapucini in serviti. V ženskih samostanih je bilo 110, in sicer nun, elizabetink, dominikank in milosrčnih ter šolskih sester. Posameznim župnijam in cerkvam so v zapisniku pridejana tudi dobra slovenska imena. — (Narodna čitalnica v Črnomlji) napravi v tekočem predpustu sledeče zabave: 1. V nedeljo 14. januarja: Tombola, petje in ples v spodnjih prostorih. Začetek ob 7 1/3 uri zvečer. Brez vstopnine. 2. V nedeljo 28. januarja: Veliki ples, pri katerem svira Metliška godba. Vstopnino za. društveniko: osoba 30 kr., družina GO kr. Za nedruštvenike: osoba 00 kr., družina 1 gld. 20 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. 3. V nedeljo 4. februarja: Vodnikova slav-nost. Beseda in ples. Vstopnina za nedruštvenike : osoba 80 kr., družina 00 kr. Začetek ob 7 V« ur' zvečer. Program Besede se bo razposlal posebej. 4. Postni ponedeljek 11. februarja: Velika maškerada. Udeleženci naj izvolijo prit! v maski ali pa v kostumu. Znamenja dobivajo se 10. in 11. februarja pri društvenem blagajniku v bralni sobi za društve-niki po 10 kr., za nedruštvenike po 20 kr. Začetek ob 7 l/a uri zvečer. K tem zabavam uljudno vabi Odbor. — (V čitalnici ptujskej) se v letu 1877 napravijo veselice; 14. jan. Muzikalna produkcija, petje in ples. 21. jan. Tombola, petje pri klavirji, plesna večerinka. 4 februarja. Veliki ples v šemah. 11. feb. Četverospev ples. Vsako nedeljo kakor nij druge veselice, in vsak četvertek je društveni večer. Tako tudi na pustni večer. Opomba 1. Kdor želi udeležiti se plesa v šemi, dobi vstopilni list pri trgovcu g. Sadniku, brez katerega nij dovoljeno ustopiti. Opomba 2. Vstop se dovoliti more le samo onim šemam, katere se spoznati dajo temu ali onemu izmej čitalničnih odbornikov. Vsi društveniki se uljudno vabijo na blagovoljno udeleženje. Vabila ne bodo se ponavljala. Začetek je vselej ob 8 uri zvečer. Odbor. — (Iz Kranja) se piše „§1.": V okrajni Šolski svet kranjski, ki je bil letos na novo sestavljen, so izvoljeni g. dekan, daljo trgovec g. Pire in župan g. Šavnik. Važni delokrog okr. šol. svetov pač potrebuje značajnih in ne- je padel na mizo — in razbil se je na tisoč koscev." „Kako si ga imenoval?" prašala je Jerica. „Samuel; tako podobe se vse zovejo Samueli." „Kaj so Samueli?" prašala je Jerica. „No, to je ime otroka, po katerem so narejeni." „Kaj misliš, zakaj pa kleči na kolenih?" „No, kaj ne veš tega?" odvrnil je Viljem smehljaje. „Ne, tega ne vem," rekla je Jerica. „Za-kaj pa kleči ?" „Moli," odgovoril je Viljem. „Ka ima tudi zato oči kvišku obrnene?" „Da, se ve da, gleda v nebesa, ker moli." „Kani gleda?" „V nebesa." (Daljo prih.) odvisnih mož, in le taki zabranijo dostikrat birokratiške samovoljnosti, ki se tudi uže v šolskih svetih gode. — (Iz Lašč) se piše istemu listu: Tropa tatov in tolovajev nadleguje uže nekaj časa našo nekdaj v tej zadevi tisto mirno okolico. Božične dni so lopovi nek večer ulomastili v tri liiše robske duhuvnije; par dnij potoni pa. so napadli mej Robom in Turjakom človeka v nočnem mraku, ga ranili in mu ves denar pobrali. Žandarji čvrsto zasledujejo; dozdaj se nij še posrečilo zasačiti drubali. I kaj pak, — tacih obrtnikov bo čedalje več; hlačmanov, ki se ženijo na „korajžo", je zmeraj več, družina se množi, jesti je treba, od kod vzeti V Kjer je. — (Napad.) Iz Podkloštra blizu Trbiža na Koroškem se piše, da je 11. t. m. zvečer napaden bil poštni vlak s tem, da je neznan zločinec odvzel eno šino. Nesreča se nij zgodila, ker se je o pravem času vse zapazilo Zločinca se na vso moč išče. Razne vesti. * (Samoumori.) Na Dunaji se je kon cem onega tedna obesil ključaničarski deček za jarmen na žebelj, ki je bil v steno zabit. Kako da se je ta paglavec uže življenja ob-jedel, akoravno je bil stoprav 14 let star, nij znano. — Dalje se je na taisti način na oni svet prepeljal nek puškar Kriz, star 43»f* Krič iz Litije. — Justin iz Reko. — Moršer iz ViSnjegore. r ;i Slonu Magonia iz Trata. — Kcizinger iz Dunaja. — Skailar iz Dolenjskega. — Raucher iz Koroškega. — Marburgo iz Trsta. trt MnllAl: Ružicka iz Dunaja. — Kopriva iz Zagorja. — Deutsch iz Dunaja. — grof Thurn iz Radovljice. — Stein iz Dunaja. tri Zamor«! t Peršin iz Litije. Dunajska borza 15. januarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih 61 gld. 70 kr. Enotni drl dolg v srebru 68 10 1860 drž. posojilo 112 25 Akcije narodne banko #20 — Kredirne akcije 141 40 London 126 90 NapoL 10 05»/, C. k. cekini 5 96*/» Srebro .... 115 65 vsem bolnim moć in zdravje brez lek* in brez stroškov po izvrstni BBTalBsciere dn Barry SO let mi« j« nij bolezni, ki bi jo le bila oidr>-rila ta prijetna zdravilna brana, pri odraičenih i otrocih brez medicin in Btrofikov; zdravi vso boloz:. v ielodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; zlo... i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanjo, slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glavo, Šumenje, v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otoinost, diabet, trganje, shuj Sanje, bledičico in prehlajenje: posebno ae priporoča za dojenee inje bolje nogo dojnićiiio mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V.Beneka, pranega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, i travilnega svetnika Dr. Angelateina, Dr. Sborelanda, At. Caupbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-atuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo?. Na Dunaji, 13. aprila 1872. Freilo je t že sedem mesecev, odkar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem valed prsnih in čut ničnih bolečinah, in sicer tako, da iem od dne do dne vidno ginil, in to zaprečilo je dolgo časa moja stadije. Cul sem od Vaše čndapolne Revalesciere pričel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku Vase tečne in okusne Revalesciere popo nt ni zdrav, tako, da brez najmanjega tres t nj a morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cen6 in okusLO hrano, kot najboljši pripomoček, ter ostanem Vaš odani Gabriel Teschner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Valed neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin vsake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogla niti Čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, tor sem trpela vedno na razdraženji čutuio, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenutek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja. Markize de Brehan. St. 65.715. Gospodični de Montlouis na neprebavljeni i, nespanji in hujšanji. St 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolebanji dušnika, omotici in tiščanji v prsih. Revalesciere je 4 krat tečne j ša, nego meso, tel to pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na com, ko pri zdravilih. V pleha*tih paiioah po pol funta 1 gold. 50 kr , 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 6 fn.< tov 10 gold, 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold — Revaleaciere-Biaouiten v paiioah in Revalesciere-Chocolatče v prahu 12 tat 1 gid. 50 kr., 24 taa 2 gl H/ ar., 48 taa 4 gi. 50kr., v prahu za 120 taa 10 gi 1'rodaje: Dn BarrvaComp. na Dn«*jl, Wmli-'taeagaaae it. 8, kakor v vseh meatih pri dobriL lekarjih m špecerijskih trgovcih: tudi razpošilja da-nsjaka hiša na vae kraje po poštnih aakarai'cah uli povzetjih. V LJubljani Ed. W«hr, J. Svob oda,, lekar pri .zlatem orlu", v Kelti pri lekarja J. P rodama, v Celovca pri lekarja Birn3aoherja, 7 Hpljeia pri lekarju Aljinoviča, v Trata pri lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. lio o a *n J. Hirschu. v /.»dm pri Androviču. >tf6 Štev. 17656. (4—3; Razglas. Visoka c. k. deželna vlada je z dopisom od 10. decembra 1876 št. 8374 »O. Januarja 11477 kot taisti dan določila, ko se bodo dornači žrebci iz političnih okrajev mesto Ljubljana in okolice ljubljanske, ki se hočejo za pleme rabiti, pregledavali. To se posestnikom žrebcev iz omenjenih političnih okrajev naznani s pristavkom, da se pregled omenjeni dan ob 10. uri do polu dne v tukajšnji živinozdravilnici na poljanskem predmestji prične. Mestni Magistrat v Ljubljani, 4. januarja 1877. Advokat dr. .fo*i|> Scrnec v Celji koncipijenta, slovenščine zmožnega. (9-1) Župan v Šmartnem pri Litiji išče pisaca. Letna plača 200 gold. in prosto stanovanje; razen tega je tudi dovolj privatnih zaslužkov. Ustmene ali pismene prošnje do 95, t. m. (7—2) Posten dacar se išče. Mož mladih ali vsaj srednjih let, kateri je uže bil en čas dacar, in jo trden v računstvu, sploh mora biti za rabo ovega dola, ki mu je pa mogoče se s kavcijo od 100 gold. skazati in uložiti, naj se blagovoli z njegovimi spričevali na Josip Jakliča v Šmartnem pri Litiji na Kranjskem, kateri je repre-zentant za litijski okraj, obrniti, ter dobi precej službo. — Več o tem ustno. (6—8) Josip Jaklič, reprezentant. Umeteljni zobje in zobovja z zračnim tiskom ali brez njega, lopi, naravni, namenu odgovorni, se po najnovejši metodi delajo in ne da bi bo korenine izruvale, postavljajo. Vofl nnar«if»iio • plombiranje z zlatom t BC UIJC1 cl-LlJt < • ali drugimi sposobnimi polnili, piljenje, čistenj o in dren je zob, se, kakor se je izkusilo, brez hudih bolečin izvršuje pri (870-8) Paichelu, zdravniku za zobe, pri Hradeckega mostu,, v Malvevej hiši I. nadstropje. Lepa vila s hlevi, na tržaški cesti, krasno ležeča, bliauj fabrike za tobak, se po ceni prodaje. Natančneje poroča o tem administracija tega lista. (416—8) DorŠko olje Iz sale kit o vili Jeter, iz Borgma na Norvegskem; rumeno 1 steklenica 60 kr.; m-pre m učljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; sč železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejevanju izogne vtisneno bode moje ime na vsakej steklenici. (53-50) Gabriel Piccoli, lekar, na dunajske} cesti v Izubijani, Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarneu.