Jbjerc'' izhaja vsaki i z dnevom [Slednje nedelje. jCnina velja za Av-za celo leto , za pol in čelrt nemo; za Ogr-I vin, za celo [Nemčijo slane u sto 5 kron, za 6 kron; I inozemstvo se iročnino z ozi-la visokost pošt-^NiroCnino je pla-'_ Posamezne dseprodajajopo6v. JfcdniSvo in uprav-i se nahajata v gledališko po-ipje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za »/i strani K 16, za Vt strani K 8, za Vie strani K 4, za s/«» strani K 2, ' za Vt4 strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. IT, 19. Y Ptuju v nedeljo dne 9. maja 1909. X. letnik. Mf-V nedeljo, 9. maja 1909 dopoldne ob 10. |BT,Verein8hausua v Ptuju, popoldne ob 3. uri |p Cvetkoviču v Ormožu volilni shodi. Govorita kandidat Joh. Visenjak in K. Linhart. ristop imajo napredni kmetje, ki dobijo zaupnikov vabilo. Pridite vsi! Pozor, deželnozborski volilci! j Deželnozborske, volitve se bližajo: 17. maja k lode treba stopiti na volišče in oddati Kij glas za tistega kandidata, od katerega naj-piičaknjete. Nasprotniki poštene kmetske tri ielujejo z vsemi mogočimi sredstvi, da bi kandidatom do zmage pomagali. Za Bas ipredne, gospodarsko misleče in iteče kmete je ta nasprotnik že davno pirikan. Prvaški klerikalci kakor prva-3narodnj aki" so nam v tem hipu Jnako sovražni; kajti prvi kakor drugi Dajo le zmisel za politiko, nikdar pa ne ■ gospodarsko delo. V državnem kakor jrdeielnem zboru so se ti nasprotniki potegovali i le za duhovnike, za uradnike, za dohtarje, Bidar pa ne za kmeta. Kmeta niso po-ili, zanj se niso brigali; edino zdaj se brigajo g, daj ko potrebujejo kmetove glasove. Ni naprednjaki pa smo stali vedno in pov-I »a stališču gospodarskega dela. t politika ni piškavega oreha vredna, dokler sineta slabo godi. In da se našemu kmetu ;odi, to dokazuje dejstvo, da se vedno več ljudi v Ameriko izseljuje, da se vedno več kmetih posestev dražbenim potom prodaja, da so betski dolgovi vedno večji in da mora kmet celo od teh svojih dolgov dačo plačavati. Torej: pro č s politiko in naprej v g o s p o-Bankem delu! Mi n o č e m o in ne bodemo nikdar pripu-, da se — kakor zahtevajo to prvaki — Etia štajerska raztrga. Mi nočemo liitvc s kranjskimi rešetarji in srbskimi kra-mcrilci. Zato hočemo tudi skupno, spora-|ionno. prijateljsko gospodarsko [ lo z Nemci. Mi z Nemci in Nemci [mami v hla^or gospodarstva naše Itaierske dežele, — to nam je in ostane Zato pa tudi ne potrebujemo štajerski peti več jeroba, — ne, mi smo samostojni in olj stari, da si sami pomagamo. Mi Krono: ne prvaški d o k t o r j i. ne p o-jlitikn j o č i duhovniki nam ne b o d e-lo pomagali, — kmet s kmetom, i je naša pomoč! Stoječi na tem stališču postavili smo v tirih volilnih okrajih svoje lastne kmetske kandidate. Ti naši kmeteki kandidati, ki hočejo vso politiko pri miru pustiti in se boriti edino za zboljšanje gospodarskega položaja,,so: I. sodnijska okraja Ptuj in Ormož: Vsak kmetski volilec teh dveh okrajev napisati ima na svoj volilni listek dva imena i. s. Jožef Ornig veleposestnik v Ptuju in Johan Visenjak. posestnik v Slomih. II. Za sodnijska okraja Slov. Bistrica in Konjice: Tukaj je treba izvoliti le enega poslanca in sicer kandidirajo napredni kmeti tega-le: Ludovik Kresnik posestnik v Črešnjevcu. * * * III. Za sodnijske okraje Maribor, sv. Lenart si. g., gornja Radgona i» Ljutomer: Tudi tukaj je treba izvoliti dva poslanca. Vsak pošteni kmet naj napiše torej na svoj volilni listek sledeča imena: Franc Senekovvitsch posestnik v Leitersbergu in Dominik Koser veleposestnik v Sp. Gasteriji. * * * IV. Za sodnijske okraje Slov. Gradec, Ma-renberg in Šoštanj: Treba izvoliti le enega poslanca in ta je: Anton Kalischnig veleposestnik v Breznu. * * *. ... Kmetje! Med našimi kandidati nimamo nobenega doktorja in nobenega duhovnika. Vsi naši kandidati so posestniki, ki poznajo in razumejo težnje kmetov. Samostojni in neodvisni so ti možje in kot taki bi tudi najbolje zastopali interese kmetskega stanu . . . Mi nismo taki kričači kakor prvaki, kihvalisajo svoje kandidate na vse pretege. Komu bi bilo tudi treba praviti, kdo da je Ornig? Zadnje volitve v okrajni zastop so dokazale, da je Ornig tisti mož, ki ima v ptujskem okraju največ zaupanja. Ornig je izvršil tekom let tako velikansko gospodarsko delo, da ne bode njegovo ime nikdar pozabljeno. To bi morali tudi pošteni nasprotniki priznati, v kolikor jim ni zakalilo strupeno sovraštvo očesa. Dvakrat je bil Ornig že od cesarja odlikovan, dvakrat je bil že izvoljen za okrajnega načelnika, večkrat že za deželnega poslanca. Ne na njegovih besedah, marveč na njegovem delu treba tega moža oceniti! — In ednako gospodarsko delavni so vsi drugi naši kandidatje. Navadni kmetje so in žuljave roke imajo; ali ravno za to so sposobni za zastopanje kmetskega ljudstva. Visenjak v Slomih je mož, kateri je osivel v delu za ljudski blagor. V okrajnem zastopu in povsod drugod se je vedno zavzemal za kmetsko stvar. Celo življenje je opazoval kmetske težave in vedel bi tam v Gradcu jasno povedati, kaj da manjka spodnje-štajerskemu kmetu. — Istotako znan je naš vrli Ludovik Kresnik. Ljudstvo ga pozna kot človeka, ki ne odneha niti za mezinec, kadar se gre za kmetske pravice; ljudstvo ve, da je mož iz njegove srede. — Naš S e n e k o w i t s h je posestnik in c. k. zemljiškoknjižni vodja v. p. Znan je tudi po vseh okrajih kot dobrotnik kmetov, ki je vedno in povsod rad pomagal. Tudi on je odlikovan od cesarja. Kot posestnik čuti bremena kmetskega stanu. — Dominik Koser v spodnji Gasteriji je splošno spoštovani veleposestnik, ki je dolgoletni župan in vživa veliko zaupanje povsod, kjer se ga pozna. Kmet je in kmeta bode zastopal! — In ednako se še nam predstavlja vrli veleposestnik in gostilničar Anton Kalischnig v Breznu. Vsi so kmetje, vsi hočejo gospodarsko zboljšanje. Kmetje! Volilci! Ako čutiti za svoj stan, ako hočete boljše bodočnosti, potem pridite vsi na volišče in oddaj te svoje glasove tem kmetskim kandidatom! Volitve za deželni zbor. Boj se je pričel na celi črti. Proti n a-prednim kmetskim kandidatom, bori se troje prvaških strank: klerikalno-duhov-niška, narodno-dohtarska in prvaško hofratska stranka. Ali mi se ne prestrašimo teh nasprotnikov, ker dobro vemo, da bodejo vsi napredno in kmetsko čuteči možje z nami volili. Svoje volilce prosimo, da se ozirajo zlasti na sledeče opombe: 1. Volitev se vrši dne 17. maja 19 09. 2. Mi kandidiramo le v 4 okrajih. Naši volilci v ostalih okrajih naj ostanejo doma in naj ne volijo ne klerikalca ne liberalca. 3. Shranite tudi po- volitvi legitimacije, ker zna priti do ožje volitve. 4. Pridite vsi nevstrašeno na volišče. Volitev je tajna in nikdo nima pravice, vaš listek vpogledati. Naznanite nam vsako nasprotniško sleparijo in nasilje. Vsi na delo! Okraja Ptuj in Ormuž volita: JOS. Ornig, veleposestnik v Ptuju Joh. Visenjak, posestnik v Slomih. Ptuj-ormožki sodnijski okraj izvoliti ima dva poslanca. Vsak volilec naj torej napiše na volilni listek imena: Jos. Ornig, veleposestnik v Ptuju in Joh. Visenjak, posestnik v Slomih. Ptuj. 'Čudni so nasprotni kandidati v tem volilnem okraju. V prvi vrsti se odlikuje seveda deviško čisti naš hofrat P loj. O temu človeku se je že toliko govorilo, da je skoraj škoda vsake nadaljne besede. V svoji mladosti bil je Dne 17. maja vsi na volišče! trdi Nemec, zdaj je zagrizen Slovenec, čeprav niti slovenščine dobro ne zna. On je c. k. hofrat, torej od vlade odvisen in zato ne more za kmeta nastopati. Ploj se poleg tega še ni opral znanih očitanj. Ploj se je postil v državni zbor od klerikalcev izvoliti in je potem nšel v narod-njaški tabor. Ploj sedi v enem klubu s Hribarjem, veleizdajalskim županom ljubljanskim. Ploj se ni upal, proti avstro-ogrski pogodbi glasovati. Ploj je vedno izginil, kadar se je bilo treba potegniti za kmeta. Ploja so njegovi nekdanji lastni pristaši na cesto vrgli. Ploja se je opetovano v javnosti imenovalo lažnika in obrekovalca, brez da bi le z mezincom ganil. Ploj ni ničesar za po suši prizadete storil; vse je moral okrajni zastop z Ornigom storiti. In tega Ploja naj bi volili? Ne, nikdar ne! Za tovariša si je izbral Ploj posestnika Kolariča iz Središča. Naj-prve so hoteli narodnjaški učiteljčki, ki delujejo zdaj za Ploja, postaviti zopet mlinarja Zadravca. Ali ta jim je fige pokazal. Zato so vzeli Kolariča. Škoda, da se pu3ti Kolarič od Ploja za nos voditi! Klerikalci so postavili v tem okraju faj-moštra Ozmeca in kmeta Moško. Meško pač ne ve, kaj dela, in se menda sam najbolj boji, da bi prodrl. Fajmošter Ozmec pa je sv. Lovrencu pokazal, kako zaničuje kmete iu kako zna razpor ter prepir delati. Proč s takimi kandidati! Dne 17. maja volimo vsi Jos. O r n i g a in Joh. Vise n j a k a! Iz HalOŽ. Hvala'"Bogu, da smo dobili v osebah Orniga in Visenjaka dva tako izborna kandidata. Mi Haložani nimamo časa, da bi se pečali s politiko in tudi ne potrebujemo nobene politike. Mi zahtevamo le, da se dežela briga za naše gospodarstvo. Kmeta Visenjaka poznamo. On je mož, ki ne nosi hofratove suknje, ki pa zna delati in ki ve, kje kmeta čevelj žali. Kar se pa tiče Orniga, nam je dovolj, ako pogledamo na krasne ceste, ki nam jih je zgradil. Mi vemo, da je Ornig prevzel okrajni zastop z dolgovi v znesku čez 22.000 K, katere so mu prvaki zapustili. In mi tudi vemo, da je Ornig tekom par let čez 36.000 čistega preostanka napravil, vse dolgove poplačal in velikansko gospodarsko delo izvršil. Zato smo mu hvaležni in zato bo-demo Haložani 17. maja svoje glasove za Orniga in Visenjaka oddali! Čast tema dvema kmotski-ma kandidatoma! Učitelji in Ploj. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so bili prvaški učitelji še večidel tudi nasprotniki Ploja, ker se je ta še delal za klerikalca. Takrat so izdali učitelji še posebni listek, na katerem so popisali Ploja tako-le: — »Ploj je napol Nemec. Slovensko govori prav slabo. Oženil se je Ploj s trdo Nemko, ki se navdušuje bolj za Prusijo nego za Avstrijo" itd. Mi k temu še povemo, da se je delal Ploj v svoji mladosti sam za Nemca in da je šele potem preskočil. O Plojevi odvisnosti so pisali takrat prvaški učitelji tako-le: „Za Ploja deluje le par sebičnih gospodov, katerim je kaj na Dunaju izprosil. Kmetski narod ne more biti za Ploja navdušen. Ploj je na dve strani oster nož. Na-eni-toaht-hb^e^bitD^as^Vine v&ftasv^roti vladi, na drugi strani je pa svetovalec dvora in se mora pred ministri takoj na trebuh vleči, če vlada tako hoče. Ploj se pri vladi boji zamere", itd. Tako so pisali Jn-ed dvema letoma prvaški učitelji proti Ploju. Danes pa agitirajo isti učitelji za istega Ploja. Zdaj pa ro3 ne vemo, kdo je bolj značajon, ali Ploj ali pa prvaški učitelji?! Hofrat Ploj, jezik za zobmi! Klerikalci zdaj hudo napadajo hofrata Ploja, za katerege so pri zadnjih državnozborskih volitvah prirejali celo procesije. Zanimivo je, da se Ploj klerikalce grozovito boji. Že ve zakaj! Ker jo zadnja Plo-jeva „Sloga" malo po klerikalcih udarila, nastopa klerikalna „ Straža" prav zapovodalno. „Straža" piše m. dr.: „Ce bojo (Plojevi) listi lagali o naših poslancih, bomo mi pisali resnico o Ploju. In ta bo dr. Ploju več škodila, nego našim poslancem vse laži . . . Tudi „Sloga" hoče izrabljati RoškarjevO nesrečo (da je namreč Roškar svojo gospodinjo ustrelil). Dr. Ploju enkrat za vselej prepovemo, da še kedaj piše njegov list o tej stvari: On nima pravice drugim kaj očitati, zakaj, to ve on sam najbolje. A tudi dr. Jurtela naj bo tiho, sicer tudi mi proti njemu ne bo-demo imeli več nobenega pardona. Istotako dr. Kronvogel v sv. Lanartu od nas ne sme več zahtevati pardona." — Tako pišejo klerikalni listi. Iz tega je razvidno, da vedo nekdanji Plojevi prijatelji mnogo osebnega o Ploju. Holah, Ploj, ali bodeš ubogal? Nam se nekaj sanja, zakaj se gre . . . Iz Središča. Dragi „Štajerc!" Ali veš, ka je pri nas novega? Gotovo ne. Torej položi roke na trebuh in se dobro drži, da se ne razpočiš od smeha. Čuj, Kolaričev Vanček (po domače Miglec) kandidira v deželni zbor. Bože pomiluj nas! Ako že res taki začnejo kandidirati, potem pa hočeš nočeš, mora kmeta vrag vzeti. Vanček, Vanček, deni si mrzle obkladke; ali si premislil koliko imaš zmožnosti? Zmožen si za poslanca toliko, kakor naš kravar Makovec za mašinista. Pa nam se zdi, da tebe vleče nekaj drugo, te prijazne svetle kronice, katere bi kot poslanec brez vsake zmožnosti zlahka zaslužil, te te vlečejo, kaj ne? A ne boš Janez, Središčani so te že siti ! Zapomni si torej, kandidače brez sposobnosti, da boš evoknilo dne 17. maja imenitno prvič, in drugo leto pri občinskih volitvah drugič, kajti tudi tam so te že do grla siti. To ti bo torej čisto dobro djalo ako se malo privadiš na evokanje. Dragi „Štajerc", tebi pa zagotovimo, da bomo mi zavedni kmetje v okolici vsi volili kandidata, katera nam ti priporočaš in to sta: naš zaslužni g. J. Ornig in pa posestnik gosp. Visenjak. t* Volilna okraja Slov. Bistrica in Konjice volita: LlldOVik Kresnik, posestnik v Črešnjevcu. Od vseh ;krajev slov. bistriškega in konjiškega okraja nam prihajajo vesti, da se kmetje navdušujejo za kandidaturo Kresnika. Ta dva okraja sta bila vedno napredna. Že pri zadnjih državnozborskih volitvah je dobil Kresnik čez 2600 glasov. Ko bi duhovniki ne izrabljali in zlorabljali vere in cerkve, bil bi že takrat prodrl. Kresnik je kmet in sicer neodvisni kmet. Kot kmet se je vedno čutil in vedno nastopal. Dobil je v težkem kmetskem delu pošteno svoje sive lase! Kdor pozna Kresnika, ta ga spoštuje in časti in -«ato bodejo tudi, val misleči samostojni volilci oddali svoj glas za L u-dovika Kresnik, posestnika v Črešnjevcu. Vbogi, vbogi Novak! Mi gotovo nimamo nobene osebne mržnje a'i jeze proti temu gospodarju. Zakaj tudi? Mož je poštenjak in kmet in to nam zadostuje. Le — smili se nam Novak ! Smili se nam, iz srca se nam smili, ker se pusti od farovških huharic za nos voditi. Novak, saj ste mož; ali morate res plesati, kakor žvižgajo kaplani ? ! Prepričani smo, da bode tudi Novak kot kmet — Kresnika volil! Iz Konjic. Brali smo v zadnjem „Stajercu", da stoji kandidat g. Peter Novak pod klerikalno komando, kar pa prav nismo mogli verjeti, ker v priložnosti smo g. Novaka tudi slišali po klerikalcih udrihati, .seveda le pazljivo, tedaj kadar je bil g. Novak med liberalci in narodnjaki, ko klerikalca/ w'"bi'arfv wm# mi^ewm m beralec in klerikalec, seveda dokler se da! Pretočeno soboto in nedeljo pa smo videli, da ima resnično kaplan dr. Korošec g. Novaka pod komando. Vodil in predstavljal je dr. Korošec g. Novaka po konjiškem okraju, kakor komediant medveda na ujzdi, če ne uboga pa ga naklesti. Kakor se je g. Novaku na obrazu videlo, mu ni bilo vse po volji, saj kje je mož videl liberalce in narodnjake med poslušalci. Politično barvo skrivati se zmiraj ne da, saj kedaj stoji ojster strahonet na strani, ter bi bila naklonjenost na vagi tor obstoj v nevarnosti. Mi g. Novaka jako dolgo ča3a poznamo, pa smo si ga po občasnem govoru predstavljali v drugi luči; smilil se nam je pod tako ojstrim Koroščevim poveljem. Pri vsem tem pa sta g. Korošec in g. Novak v ti komediji celo malo skupila, kajti žegne igre se je ljudstvo, vsaj kmeti, naveličalo. Brali smo da zboruje g. Kresnik iz Crešnjevca prihodno nedeljo tudi v Makolah, Ppličanah in v naših Lo-čah, ter smo radovedni, če pride tudi ta kandidat pod kakšnim strahom in jerofom; potem ne skupi tudi ta nič. Mi potrebujemo zastopnika, kteri deluje samostojno v prosti volji, ojstrega kmeta, kteri se ne da od nikogar voditi, drugače nam je ljubše nič. Hinavščine in norčerije že premnogo let trajajo, enkrat mora biti resnica! Brez zamere! Opazovalni volilci. Sodnijski okraji Maribor, sv. L »J nart, gornja Radgona in Ljutomef volijo: Franc Se nekOWitSCh, posestnik v Leiten-! bergu, Dominik Koser, veleposestnik v spodnji; Gasteriji. To volilno okrožje je zelo veliko. Zato toS tudi dva poslanca. Doslej so ti okraji vedno po-j kazali, da imajo veliko naprednega prebivalstva.] Upamo, da se pokažejo napredni kmetje to pot! Spodnja Gasterija. Veseli nas, zelo nas seli, da ste postavili za kandidata našega vrl veleposestnika Dominika Koser. Mi poznamo serja kot domačini desetletja dolgo in lahko čemo, da razven par zagrizenih sovražnikov nima nobenega nasprotnika. Zakaj tudi ? Mož je izvrstni gospodar, vrli poštenjak, ki ima srce in| pamet na pravem mestu. Zato smo ga tudi urtd' kratkem zopet za občinskega predstojnika izw! lili. Koser je znan po vseh okrajih in zato bodt dobil mnogo glasov. Vsi na delo za naša dn kandidata! Iz mariborske Okolice. Torej kandidira zop| vrli naš Senekowitsch ! Kmetje, ki tega splošno gospoda poznamo, lahko rečemž da m primernejšega za našega poslanca. Kol:! koristnega je g. Senekowitsch storil, ko jo bil še aktivni c. k. zemljiškoknjižni vodja! Koliko^ krat je nam kmetom z delom in nasvetom pttj magal! Kdor je imel z njim opraviti, mu jI tudi hvaležen. To hvaležnost pa bodemo izkaza^ na ta način, da oddamo 17. maja vsi svoje glasove za naša dva kmetska poslanca Franc Se] n e k o \v i t s c h, posestnik v Leitersbergu in Dominik Koser, veleposestnik v sp. Gasteriji] Iz Radenc. Nekaj novega se godi v gornoj radgonskem okraju. Slišite! Naš previdni Zemljiij se je na noge postavil in bi rad bil poslane« Toti mali možak ima veliko glavo in se je nauikl slovensko-srbske politike, na sebe in svoj stari pa čisto pozabi. Od tote politike je tako nafj dušen, da, ako bi bili letos Srbi zmagali, !1 menda srbski minister postal; bi mu človek-voščil, da ga je konje krtačit tako sram. drugo je to človeče Že uganjalo, pa nič se mi| ni posrečilo. Konzum, katerega je pred par leti začel je šel v večnost; zgubili so vsi tudi stoj denar, pošiljal je jajca v Nemčijo, te so moj osmrdele; prevzel je prav lepo posestvo od sw| jega očeta brez dolga, in zdaj naj kdo po; zemljiške knjige, kako so zamazane. Že oče ga je večkrat svaril, naj on pusti tote neumnosti in naj gleda na svojo ubogo siromaško gos; darstvo. Ali vse to ne pomaga temu polnok nemu človeku. Od svojega očeta je sprejel lepe konje in vso drugo lepo živad, in zdaj i dve kljusi da komaj prazne kola (voz) vlecita krave ne morejo stati. Zdaj ne ve več, kje si brez dela kaj pridobil, študira na dijete. glejte kako on sam sebe hvali-v časniku „Slo^ pride sem in se prepriča. Podpiše so „Ž e m 1 j i č župan" in še župan nikoli ni in tudi ne bo. Ako ne najdemo boljših didatov, te pa moramo reči, da je šiba b< črez nas prišla. Amen! Mi volimo Senekowii in Koserja! Roškar, ali ne izgineš? Mi ne očitamo rikalnemu Roškarju prestane kazni d v e li le ječe, katere je svoj čas dobil, ker je kot pec svojogospodinjo ustrelil. Ali i zahtevamo, da Roškar iz političnega ži? ljenja izgine! To zahtevamo, da ne vzi kandidature! Ali naj bi imeli kmetje tega ok res to sramoto, da bi jih v deželnem zboru: stopal človek, o katerem se pravi, krvave roke?! To ne sme biti in zato'1 enkrat: Roškar, izgini! Drugače pove bodemo še nekaj zanimivega! „Ne ubijaj",, božja zapoved ; — klerikalci, ali ste že ves ] tekizem pozabili? ! Žemljic iz Radinc kandidira tudi v okraju. Kdo je ta Žemljic? On kandidira: Ploj e v program in je Ploju tudi v vsakem podoben. Ploj je bil klerikalec in je pob k liberalcem .in istotako Žemljic. Pred krati je bil še hudi klerikalec, zdaj pa je „narodnja Upamo, da bodejo volilci pokazali, da jim politične sieve, ni! Dne 17. maja volimo i Volite soglasno napredne kmetske kandidate! ias vc-vrlega 10 Ko-ko re-1 ' nima_ je •reel i pr }krv-1 štiri imaj :a e m ^owitscha in Koserja! Proč z Zemljičom-jm, proč z Roškarjem! I Roškarjll, ki je danes zagrizeni Slovenec, [N. D.c, da se je do najnovejšega časa pod-[nemško za Ro s chkerj a. Ko so njega zahtevali, da naj svoj prvi go-\ti\ v slovenskem jeziku, je nekaj zajecljal lem prebral od kaplanov spisani nemški E To so Slovenci! Sicer se pa liberalci ejo nič bahati, kajti tudiPloj je bil nekdaj c- in se jepodpisaval za „FriedrichPloi". * * i okraji Slov.-Gradec, M a r e n-berg in Šoštanj volijo: [lllOII KaliSChnig, veleposestnik v Breznu. ddajte dne 17. maja vsi volilci 8lov. gra-marenberškega in šoštanjskega okraja glasove na ime tega našega kmetskega Brezno. Boljšega kandidata si pač niste mo- bbrati nego je ta naš veleposestnik Anton :tnig. Vse ga pozna, vse ga spoštuje in vse rse]i, da ta vrli gospodar kandidira. Šlštanj. čast našemu kmetskemu kandidatu migu! Mi v šoštanjskem okraju smo že siti prvaške nadvlade. Kajti doslej nismo od naših prvakov druzega nego tatvine, (. konkurze, poneverjenja. Od poloma vega pa do danes ni bilo druzega sli- in člani prvaških posojilnic se prokleto za krvave krajcarje bojijo. V politiki naj bi Jan ljudem tudi še pokorni? Ne, nikdar 'Zato volimo svojega kmetskega kandidata, • Kalischnig iz Brezna! Diktor in doktor in kmet! Ali res v celem ijskera, marenberškem in slov. graškem i ni nobenega kmeta? Ravno tako izgleda! prvaški klerikalci so postavili za kandidata or j a Verstovška iz Maribora in prvaški i so postavili doktorja Božiča iz doktorja iz Celja ali pa enega iz Maribora nam hočejo torej vsiliti! >rav je to velikanska nesramnost prvar Ako ž.o kandidirajo v kmetskih občinah, ^amejo vendar kmeta za kandidata. Ako nobenega kmeta nimajo, ki bi sedel na ;e limanice, no potem naj vzamejo vsaj ja-domačina, ne pa doktorje iz Celja in Doktor na levi, doktor na desni, leda ^Bp'tjfii ali s0 bodete to dopasti pustili? Ne, je kmet, mora voliti kmetskega kandidata, lika Kalischnig v Breznu. Politični pregled. Ureditev deželnih financ. Avstrijske krono- po večini grozovito zadolžene. Zato se 5 dalje časa na pomoč. Pred kratkem je i v tem ozira gotove predloge predložila. je, da se davek iz konzuma pive lan, davek na žganje zviša in njega doho- dek edino za državo porabi in da se določi preostanek iz osebno-dohodninskega davka na letnih 12 milijonov. Iz teh svot bi se deželam od strani države 105 milijonov podelilo. Skrajni čas bi pač bil, da bi vlada siromašnim deželam pomagala. Zvišanje cen pive hoče ljuba naša vlada potom zvišanja davka na pivo uresničiti. Pri temu treba številke pregledati. Za liter pive se plačuje davka: na Bavarskem 31/« vinarja, na Wurtemberskem 184 do 314 vin., na Radenskem 212 do 340, na severnem Nemškem 106 do 265, na Angleškem 4'77, na Francoskem 320 vinarjev. Na Avstrijskem pa zahteva vlada, da bi se plačavalo za liter pive več kot 9 i n pol vinarjev dače. V občinah z užitnin-skim davkom bi se ta svota seveda še zvišala. Tako se bode na Dunaju za liter pive najmanje 11 vin. davka plačalo. Vlada preiskuje torej zopet enkrat prav natanko naše žepe. Poslanci, posvetite ji! Nemški cesar na Dunaju. V sredi ali koncom maja pride nemški cesar Viljem II. na Dunaj kot gost našega vladarja. Baje se udeleži nemški cesar tudi septemberskih manevrov na Mo-ravskem. Na HolandSkem vlada veliko veselje. Kraljica Viljelmina je namreč porodila hčerko. S tem je tronu dana prestolonaslednica. Na Turškem so Mladoturki popolnoma zmagali. Zdaj kaznujejo uporne nazadnjake potom vojnega sodišča. Mnogo visokih upornikov je bilo že obešenih. Prejšnega sultana Abdul Hamida so odpeljali v Solonichi. V Mali Aziji pa se nadaljujejo krvavi izgredi in se obračajo v prvi vrsti proti kristjanom. Pobijanje kristjanov je bila grozovita posledica zadnjih dogodkov na Turškem. Podivjani Turki so napadli krščanske Armence in so klali, kar se je dalo. List „La Turquie" piše: Klanje v Adani ima resen značaj. V Adani so poslopja v ognju, 150.000 oseb je brez strehe. Istotako v okoliških vaseh. Med tisočerimi drugimi sta bila tudi 2 amerikanska misijonarja umorjena. Prebivalstvo je brez jedi. ' V Adani sami je bilo nad 1000 kristjanov ubitih. V Marašu je bilo umorjenih 15 oseb, v Tarsusu 50, nadalje 5 pridigarjev, v drugih krajih 450 oseb itd. Vse je v plamenih in krvi. Dopisi. Rogatec. Dragi „Stajerc" sprejmi pozdrav in novice iz Rogatca! Tvojemu znanemu prijatelju in skladatelju Spindlerju prede huda, dobil je namreč v našem trgu hudo konkurenco v svoji stroki in je zraven tega še tako nepreviden, da priobči v svojem »svetovnem listu" »Nerodni dnevnik" nemške verze svojih konkurentov, kakor je to storil pred kratkim. Ti sivolasi in tudi mlečozobni konkurenti pač vsi sknp niso vredni da bi jih osebno omenili, pa za Spindlerja bo huda če gre tako naprej ■, i ker kar je res, je res — ti oteci in pobčeki pišejo žmahno! Sicer pa so spustili v naglici še to kitico: Die besten Frankfurter mit Kren Kriegst beim deutschen Vuttolen — Und bist Du aufgelegt zum Tanz Gehe hin zu unseren biederen Suppanz! Omenimo le, da se vse te razprtije v prej mirnem Rogatcu godijo še le od časa, ko je naši miroljubni notar nastavil nekega silo pametnega sicer že sivolasega Kranjca — per moj duš — v svoji pisarni. Ta možicelj Vam je hud prvak če le more ko odzdravi na nemški pozdrav slovenski — če le mogoče se sčečka namesto nemška, slovenska pobotnica itd. Pa vse to še ne razburi miroljubne Rogačane ako ravno take šege lahko še višje slov. kroge okužijo. Duša vseh štenkarij je pač „der wandelnde Schatten" ali kakor so ga hudomušneži krstili »Central-Friedhof-Deserteur" z svojimiadjutanti. Cilj tega omenjenega življenja je menda spraviti Rogatec v tabor »narodne stranke" pod patronanco pijanega Jurčka, ako ravno bi bilo stokrat boljše, da bi se po kristjansko pripravljal za dolgo Waffenubungo. Fanteki, ne postanite preveč predrzni, drugače se Vam zna perje štucati. Nekemu javno nastavljenemu gospodeku, kateri se tako rad, ,y, nemški, dju^bj hhni^v^stov. listih,pa menda pomaga napadati.svoje predpostavljene, pa za danes prizanesemo naš edini izraz in to bo v bodoče — naš „fej". Prostovoljni nočni čuvaj. (Opomba tiskarskega učenca. Po mojem mnenju ima »ključ do skrinje miru" za Rogatec gospod notar shranjen — mislim da me za-stopite!) Ljutomer. Bivši naš redar gospod Franc Centrich je nastopil s 1. majnikom v Ptuju službo mestnega stražmeštra. Njegova odhodnica je zadostno pokazala, kako je bil vsepovsod in y vseh slojih priljubljen. V Stermanovi gostilni so bili vsi obširni prostori natlačeni in razni govorniki — osobito gospod župan Thurn — so priznavali njegove vrline ter ga naslikali kot uzornega človeka, ki zasluži vsestransko pohvalo in priznanje. Naj bode uverjen, da nam ostaneta on kakor tudi njegova soproga v najboljšem spominu, in želimo tudi v nflvem bivališču ne-kaljeno srečo. Žusem. Tukajšni c. k. orožniški stražmoj-ster g. Ignac Kramberger imenovan je za kan-clista pri c. k. okrajni sodniji v Kozjem. — Čestitamo ! Novice. Cenjeni naročniki! Z ozirom na štajerske deželnozborske volitve, ki zahtevajo v sedanjih številkah lista mnogo prostora, moramo več gradiva odložiti ali za poznejši Čas shraniti. Čitatelji bodejo razumeli pomen volitev in nam bodejo vsled tega oprostili. Po volitvah bode list že zopet kolikor mogoče vsestranski. ■■■ -Dopisniki, pozor! V6led deželnozborskih vo--. kle-let hla-i to : i v-arae raja za-ima 3 še idali je ka- Zmaga ni naša! Žalostna žaloigra. (Za slovenska „Marijina druživa" spisal T c b n i C m a r.) (V ptujskem >narodnem domu« sedi nežna itaarjeva hčerka pri vratih, štrika štumfe in govori enoj:) •Bogve, ali bomo gvinali ali ne I Da bi vsaj ipmali, kako lušno bi blo. Plesali bomo celo noč... jBogre, ali bomo gvinali ali ne . . . Najbolje je da poštejem knofe 1« (Kelnerica šteje knofe na svoji bluzi in govori:) >Bomo, — ne bomo, — bomo, — ne bomo, \— bomo, — ne bomo, — — oj, ljubi slovenski Bog, knofi pravijo, da ne bomo gvinali.« (Medtem so se vrata odprla in polagoma prihajajo. Ije: dr. Jurtela, Brenčič, Zelenik, Zupančič, Vavpotič, K in še mnogo drugih. Vsi se držijo tako, kakor da Ubili sam kranjski cviček pili. Bledi so kakor napihnjen mhiir in Zelenik se tako sključen drži, kakor krvava Uobasa.) Kelaer i c a: Ali smo gvinali? |?ji: Ne, nismo I Uelntrica: Oj, oj, oj, moji knofi so torej le prav imeli. [Zupančič: Ja, gospoda, zgubili smo, zgubili . . . [Brenčič: Kaj nam boš to pravil, tepce! To itak ram: vemo. |^Bcič: No, nikar me ne požri! Boš pa tvoj les hm drugam prodajal. i č: Ja, to ti lahko rečeš. Ali kdo bo za 16 ti--sočakov letno lesa kupoval. Tako neumen je bil samo naš okrajni zastop. Saj veš, da moj les ni ravno najbolj — — Dr. Jurtela: No, nikar se ne jezimo I Res je, da smo propadli, vkljub temu, da so naši listi že davno pisali, da bodemo zmagali. Ali še ni vsega konec. Rodoljubi, čez 3 leta bodemo — Zelenik: — zopet propadli I Babic: Prmejš, prmejš, vse kar je pravi Gospod doktor, ali ni nič gratis-pijače ? Mene žeja tere, ker sem že pred dnevom okoli oglov stal, tako da so ljudje že mislili, da štejem po dnevu zvezde. Dr. Jurtela: Nič gratis, nič! Ko bi gvinali, bi že kaj bilo. Ali tako smo že pred volitvijo pri Brenčiču in Mahoriču vse popili Zelenik: Kaj, nič za piti ni ? Potem pa naj vrag vzame vso politiko ! Jaz sem gotovo dober Slovenec, ali kozarec vina moram imeti. Mene je Bog že tako ustvaril. Vsega bi se odvadil, ali pijače ne. Sicer nisem pijanec, Bog obvari, ali žejen sem zmerom. Dr. Jurtela: Za žejo je voda dobra — Zelenik (kriči): Ne, ne, ne, ne, vode ne, pomagajte, vode ne, ne, ne I Vavpotič: Jaz imam pa vodo rad. Vsak dan si iz-perem usta z njo. Babic: Okrogli kakor sodček pa niste od vode, kaj ? V a u p o t i č : Ne, to je božji blagoslov — Zelenik: — v obliki puranov in kokoši — De Jurtela: Gospoda, vprašanje je le, kdo je kriv da smo jih dobili tako pošteno po grbi I Moje mnenje je, da smo vsi skupaj sami krivi. Kajti prvič smo prenerodno lagali in kmeti temu nočejo več verovati. Drugič so ljudje prepametni postali. To bi morali mi zabraniti. Tretjič pa nismo edini. V a u p o t i i : Gospodje, premalo vere imate. Vi ste prijatelji liberalcev in framazonov. Vi se ne pokorite več nam duhovnikom, ki smo poklicani, da Vas vodimo. Zato nima Vaše delo blagoslova. Dr. Jurtela: Figafaga 1 Vera nima stem nič opraviti. Sicer pa Vi oče Vavpotič, pred svojimi vratmi pometajte. Med smetmi bodete morda kakšni testament najdli. Vavpotič: Je že dobro I Vse to pride v »Fihpos«. To pot smo za Vas glasovali, prihodnjič pa ne bodemo več. Brenčič: Kam naj z mojim lesom, kam ? Ali bi ga Vi kupili? Vsi: Ne, ne, hvala, ne . . . Brenčič: Meni na ta način slovenščina presneto malo nosi. Eokrat me zaprejo, ako se tepem s policaji in lesa noče nikdo kupiti. Udri vrag — Zelenik: Gospod doktor, en literček pa že žiher pokličete 1 Imam suh jezik kakor lovski pes I Dr. Jurtela: Vi ste pa res sitni I Počakajte, da Vas zopet enkrat Ornig na kakšno »komisijo« povabi. Vsi (se razgovarjajo, prepirajo In končno poslovijo drug od druzega.) Dr. Jurtela: Z Bogom, z Bogom, vse je splavalo po Dravi . . . Grahar iz Hajdine: Vse je lepo; ali kaj pa naj s ta novimi možnarji, katere smo kupili, da praznujemo našo zmago — Vsi (premišljujejo, le Zelenik ne, ker je preveč žejen). Mahorič: Veš kaj, Grahar? Straschillovem Žanetu daj možnarje, bo pa on streljal . . . Ne strašite se nikogar. Volitev je tajna! litev imamo v listu zelo malo prostora. Prosimo torej zveste naše dopisnike, naj svoje dopise kolikor mogoče skrajšajo in le najvažnejše stvari poročajo. Urednik K. Linhart je 27. p. m. hudo zbolel. Zdaj se mu je že na bolje obrnilo. Citatelji naj blagovolijo oprostiti, ako ni bilo v zadnji številki vse tako, kakor bi moralo biti. Majnik, — pravijo, da je to mesec cvetja in ljubezni in veselja. Ali letos nas je pač hudo varal. Aprila meseca smo imeli že celo vrsto lepih, vročih dnij. Da, celo nevihte in blisk in grom in tudi točo smo imeli aprila meseca. In ljudje so že žalostno z glavo kimali, češ ako ne pride kmalu dež, imeli bodemo sušo in še slabšo letinjo nego lani. No, majnik nam je prinesel dež. A ne samo dež, prinesel nam je tudi veter, mrzli, neprijetni veter in v severnih krajih je celo snežilo, kakor da bi bilo ob Božiču. Ti majnik ti! Sneženega cvetja zdaj pač ne potrebujemo . . . Panslavizem. Pretekli teden imeli so pan-slavisti v Petersburgu neki shod, katerega je pozdravil ruski list »Nowoje Wremja" z besnimi napadi na Avstro-Ogrsko. Ta list je naravnost zahteval, da razbijejo avstrijski Slovani pod vodstvom Cehov našo državo in si vstvarijo lastno. To je končni cilj vseh panslavistov, h katerimi moramo žalibog tudi slovenske prvake računati. Prihodnji pansla-vistični kongre3 se bode vršil v Belgradu. Srbi pa so že zdaj zbrane panslaviste prosili, naj jim pomagajo, da se „odreši" Bozno ter Hercegovino od avstrijskega »jarma" . . . Tako spoznavamo polagoma nazore panslavistov. Ali v naših deželah to veleizdajalsko seme ne bode prišlo v klasje! Ljubljanski razbijači izza časa september-skih dneh so se imeli pred kratkem zopet zagovarjati. Toženi so bili tisti gospodje Hribarjeve garde, ki so po dnevu pred očmi ljubljanske policije snemali nemške napise in jih metali v vodo. Obsojeni 80 bili: Vžitninski inšpicijent Lotrič na 3 mesece ječe, komi Windischer na 2 meseca, učenec Leben na 1 mesec, postrešček Stras na 2 tedna -težke ječe; nadalje odvetniški kandidat Vodušek na 2 meseca, tiskar Bukovnik na 1 mesec, učenec Cesar na 10 tednov, učenec Lucin na 3 tedne ječe. Nekateri drugi so dobili še po par tednov zapora. Pri temu je dvoje zanimivo. Prvič to, da so bili ljubljanski razbijači primerno milostno kaznovani. Drugič pa to, da so »inteligentni" Ljubljančani a la inšpicijent Lotrič in odv. kandidat Vodušek z navadnimi „lerpobi" razbijali in razgrajali. S tem je prva-štvo za javnost dovolj jasno označeno . . . Kdor drugim jamo koplje... Prvaška „ mestna hranilnica" v Ljubljani je v hudih zadregah. Več tisoč kron je izdala za bojkotno gibanje proti kranjski šparkasi. Ali zdaj so pričeli vložniki tudi iz mestne hranilnice denar jemati, ker jih je gonja prvakov prestrašila. Mestna hranilnica pa ne ve, kako bi postavila izdane tisočake v svoje račune. Tako so padli prvaki v jamo. katero so drugim kopali . . . Državna ijudsko-šolska postava. Dne 24. aprila je bilo 40 let, odkar se je uresničila na Avstrijskem državna Ijudsko-šolska postava. S tem je bila vstvarjena podlaga za novi razvi-tek velepomembnega našega šolstva. Cesarsko dovoljenje te postave je došlo šele 14. maja 1869. Omenjena postava spada pač med najznamenitejše in najpomembnejše. Kajti razven zagrizenih nazadnjakov, ki bi bili najbolj srečni. ako bi obstojal ves svet iz samih analfabetov. mora vsakdo priznati, da je ljudska šola, dobra. svobodna ljudska šola, potrebna kot vsakdanji kruh. Res je, da omenjena postava ni uresničila vse nade, ki so se v njo stavile. Ali vendar je imela lepe plodove. Po 14 letnem obstoju se je postavo poslabšalo z neko „novelo", ki daje kle-rikalstvu še večji vpliv na šolo. Ali to se ne da zatajiti: Ijudsko-šolska postava je zabranila popolno podjarmljenje šole od strani klerikalstva. Tako upamo, da bode ta postava tudi v naprej varuh naše šole, varuh nežne duše naše dece... Iz Spodnje-Štajerskega. Zmaga. Volitve v ptujski okrajni zastop so končane in — veselje, ponos prešini vsacega naprednjaka 1 tega od toliko bojev pretresenega okraja. Zmagali smo sijajno, zmagali na celi črti! To ni malenkostna zmaga ene politične stranke nad drugo, to ni slučajna zmaga, ki bi se znala prihodnjič že v poraz spremeniti, — ne,toje zmaga dela nad prazno frazo. Volitve v okrajni zastop so doprinesle dokaz, da je pričelo ljudstvo v ptujskem okraju z lastnimi možganami misliti; — prinesle so dokaz, da se ozira kmet na storjeno delo in no ua agitacijsko besedo. Resnica je zmagala nad hinavsko lažjo, ki se je skrivala v obleko »rodoljubja" in »slovenstva" ... In ravno zato so to volitve v okrajni zastop tako mogočnega pomena, da so nasprotniki kar poparjeni in da se sramujejo sami sebe . . . Kako je stala stvar? Več kot 20 let so imeli prvaki okrajni zastop v svoji roki. Storili niso za kmetsko ljudstvo ničesar. Okrajni zastop jim je bil le molzna krava; načelnik Zelenik se je dal pri časi vina, katerega ljubi čez vse, za vse prepričati, in Brenčiči, slavni Brenčiči so si delali na račun okrajne doklade plačojočega ljudstva lepo premoženje; saj so dobivali vsako leto okroglo 16 tisočakov za svoj les . . . V to idilično življenje udarila je pred 4 leti volitev kakor strela iz neba: naprednjaki so zmagali, ljudstvo je bilo sito prvaškega gospodovanja in zanemarjenja. Zdaj je pričelo vse drugo življenje. Na čelu okrajnega zastopa je stal naš 0 r n i g, gospodarski talent prve vrste. In tekom 4 let se je vse predrugačilo, ceste so se gradile, živinoreja se je dvignila; gospodarstvo se je zbolj-šalo, ljudstvu se je dalo zaslužka. In računi ? Ornig je prevzel čez 22.000 K dolga in je sklenil račune s čistim preostankom čez 36.000 K. Takega dela izvršiti seveda ne morejo sebičniki in alkoholiki, za tako delo treba gospodarske delavce, kakor so Ornig in njegovi tovariši . . . Ali seveda, kritizirati je lažje kot delati. In tako so pričeli isti prvaki, ki so svoj čas okraj zanemarili in zadolžili, lagati in obrekovati. Vpili so, da je napredni zastop okrajne doklade zvišal, brez da bi povedali, da je na ta način prvaški dolg in prvaške grehe poravnal. Vpili so, da gradi Ornig le ceste, po katerih se vozijo le meščani. Vpili so, da so Ornigovi biki in merjasci „za nič". Z eno besedo : lagali so in lagali. Tako so se pripravljali na nove volitve. In bilo je pričakovati, da se bode dalo še toliko nezavednih ljudi vjeti, ki bodejo za prvake volili. Saj je stal sredi te gonje dr. Jurtela. Volitve so prišle. Celo noč so delali prvaki. Zbirali so svoje volilce pri Brenčiču in pri Mahoriču. Posojilniški pisar Babic in ednaki gospodoki so letali okoli kakor podropne mahe. Na volišču je bilo videti, da so vsi prvaki združeni. Tu je stal Brenčič, ki svoje zadnje kazni zaradi javnega nasilja še ni presedel. Poleg njega sino opazili dr. Jurtelo, namestnika štajerskega glavarja, v pozi navadnega agitatorja. Za njim se je kro-hotal debeluhasti minorit Vavpotič, zaljubljeni celibater, ki se razume tako izborno na testamente. Delali so „mit Volldampf". Ali vkljub temu je bila izvoljena napredna volilna komisija z 10 glasovi večine. In zdaj so vrgli prvaki puško v koruzo ler izginili kakor kafra. Kakor nnkre kokoši so jo popihali . . . Tako so bili zastopniki veleposestva, mest in trgov ter najvišje obdačenih ednoglasno izvoljeni. Le zastopniki kmetskih občin so ostali prvaki, kakor je bilo to tudi dosedaj. In vkljub temu, da ni30 naprednjaki v tem volilnem razredu nobene agitacije razvijali, dobili so eno tretjino (46) oddanih glasov; prihodnjič zmagali bodemo tudi v tem razredu! Velikanska, krasna je ta zmaga! Delo, pridno delo, gospodarsko delo je zmagalo! In to delo se bode nadaljevalo. Prebivalstvo ptujskega okraja je rešilo svojo čast in čast okraja. Naprej po tej poti! Prvaško maščevanje. Dne 27. aprila zvečer vrnili so se nekateri naših vrlih naprednih vo-lilcev proti domu. V Velovleku so jih napadli po prvakih nahujskani fantalini na prav živalski način. Cela tropa teh podivjanih smrkovcev se je navalila na naprednjaka. Videlo se je, da hočejo ti pobijalci kri videti. Kakor tolovaji so besneli. Ranili so enega konja naprednjakov težko in razbili en voz. Med druhaljo je bil opazovati zlasti sin občinskega predstojnika Pihlorja, ki je menda celo tolovajsko bandi dil. Pač lepi župan, ki ima takšnega sil večer so podivjani euro veži nekemu napn volilcu vsa okna pobili. Orožniki že te zločince in upamo, da jih hodejo tudi spravili, kamor edino taki divjaki spadal bolj bi pa v ječo tisti brezvestneži slišali, hujskajo v nezaslišani gonji take mladeniče. I rova, slabo vzgojena mladina, to je plod | škega dela. „Pfui Teufel" čez prvaške diij Krščanska ljubezen. Naš urednik je zbolel. To je izvedlo neko črno farče ml je napisalo za »Slovenca" notico, v kateri I svoje veselje nad Linhartovo boleznijo. toliko, da farče ne prosi svetnike, da bi Lini umrl . . . Oj ti krščanska »ljubezen" klerikal Niti divjaki ne privoščijo nasprotniku naši klerikalci pa. Ali, pobožno farče, tvojim bratcem bodi povedano, da ima šega urednika raje nego svetohlinske onečaščajo njegovo ime. Linhartu se žf bolje godi in upamo, da bode zopet z močmi vihtel bič po ljudskih zapeljivcih! Zloraba uradne tajnosti? Z ozirom dišče v sv. L e n a r t u si. g., kateremu i svetnik dr. Kronvogel, piše list »Straža' »Še.ntlenarško sodišče, kojega predstojnik bil dober z vsemi strankami, gre liberalni! v sedanjem boju zelo prijateljsko na roke.] akti se smejo od liberalcev pregledati in' sati, da se kuje potem kapital proti ko stranki in njenim pristašem". —Nadalje I omenjeni list z vso gotovostjo, da je dr. Jar^ pregledal vse akte o zadevi Roškara, preda je pričelo o stvari pisati. Vprašamo dr. vogla, ali je to res? In vprašamo oblast, leži v takem postopanju nekako zlorablja uradne moči odno3no izdajstvo uradne tajno)! Ali je 8 v. lenarško sodišče agitacijski lokal j prvake? Vun z odgovorom, kajti resnica na dan! Duhovniška moška beseda. Sprejeli1 sledeči popravek: »Uredništvu »Štajerca" v] V zmislu § 19. tisk. zak. zahteva podpii sprejmete sledeči popravek z ozirom na poročilo »Duhovniška moška beseda" v 17. Vašega lista z dne 25. aprila t. 1.: N da sem s častno besedo obljubil, da s dem v politiko vmešaval, res pa jo, da: nikdar s častno besedo obljubil, da se ne v politiko vmešaval. Ni res, da sem pri] zadnjih občinskih volitvah agitiral, res pa j nisem pri teh zadnjih občinskih volit agitiral. Ni re3, da sem prišel v fraku in I na volišče, rc3 pa je, da sera prišel v svoji ] danji obleki na volišče. Spoštovanjem Bohak, dekan. V Slov. Bistrici, dne 29. 1909. — Tako se glasi popravek pobožnegi spoda dekana, o katerem smo doslej mislili, da ni hodil v šolo k — sv. Lig Na popravek bodo že naš poročevalec prim odgovoril. Na vsak način povemo g. je njegov nastop proti m33tu napravil vtis in da je dekan izgubil s tem nastop spoštovanje slov. bistriškega prebivalstva! Srbski bratci. Naši prvaki skalajo tajiti, da so pravcati srbski bratci, ako 1 smo jim to že opetovano dokazali. Danes zopet poročati o nezaslišanem slučaju, ki 1 zgodil te dni v tamošnji krčmar skan, znan kot zagrizeni narodnjak, naprari na svoji krčmi novi naslov in sicer v slov ter v srbskem (!) jeziku. To je pač več. Mi dobro vemo, da so prvaki v svojea skozinskoz veleizdajalci. Ali to je nesrama kažejo to svoje veleizdajaUko mnenje jasni način. Sploh se izprosimo, da bi 1 Štajerskem šopirili veleizdajalci in izziv atrijsko ljudstvo. Ako oblast tega ne vidi magalo si bode ljudstvo samo. Fej vele cem! Prvaki v Šoštanju so zdaj že obžalort vredni. Glavni voditelji šoštanjskih jo že popihali' in so pričeli s kronami »rodoljubov" v Ameriki »novo življenje', za drugim izginavajo ti šoštanjski prvaki; podgane zapuščajo potapljajočo se barko. Bi dr. Majorjev pisar Planinšek n. p. vodstvo hotela »weisser Ochs" v Celju. Dot tek! Sic transit gloria mundi. Posojilnica v Brežicah dela tamošnjin] vakom menda precej hude preglavice. Je Naznanite vsako volilno sleparijo! ivno hart rev! szni, i in na- 3,ki opet ■rimi 80-1 ilaje dr.: radj inki Vsij opi-|' tski trdi tela i se ron-| . na snje iti ? za lora 3mo ujn. tov. re 3, bojem .em toh , da nič iku ,ak- dtlC rila g»-dat •iju. rno da ;tS V33 Ino .•no mo je Pla- je em re-rcu da iko po av- [)0- kaj! Pred par meseci so se prvaki z lažmi in obrekovanji navalili na mestno LUso brežiško in hoteli povzročiti nanjo ■', dt bi b tem naprednemu zavodu škodo- 1 Posrečilo se jim seveda ni. Kajti oblast In je bila prisiljena, da pregleda knjige in aten Ujmo pribije, da je mestna šparkasa popol- bb^^Bb i redu, da vlada v nje naravnost vzorni Ril da so tedaj vlogo popolnoma varne . . . ■ drawee pa stoji stvar s prvaško posojilnico Iktficah. h popolnoma zanesljivega vira smo ■več ravnokar sledečo izvedli: P r vaš k a jiojilnica v Brežicah je vzela na |*ojo hišo (št. 97. kat. obč. Brežice) na odi a gi dolžnega lista z dne 3. m a- posojiio v znesku šestdeset kron in to pri „mestni jtnilnici" v Ljubljani. Iz tega dejstva |tprvi vrsti razvidi, da so blagajne te Iraške ,vz o r"-p osojilnice prazne. jtski zivodi te posojilnice menda nočejo več U pomožnih vlog in jemljejo menda že svoje pte nazaj, GO t i s o č k r o n si je morala ijpmška posojilnica izposoditi. To posojilo ide prineslo najmanj G00 kron troškov . . . e torej gospodarstvo v prvaških denarnih )&\ ne bodemo danes preiskavah vpra- je. je-li so vloge v takem zavodu varne ali vsak način pa bodemo to prvaško po- ? interesu prebivalstva še nadalje opa- in javnosti o njenem gospodarstvu v zanimivega poročali. Prvaška surovost. Iz narodnega sovraštva je v Mariboru neki prvaško zagrizeni šolarja M. in ga težko ranil. Torej niti s deca tem divjakom ni sveta. Slovenski pomiki in učitelji, to so plodovi vaše gonje ^e „vzgoje"! Na vas pade tudi vsa ta kul- sramota! letni in živinski sejmi na Štajerskem. jkra zvezdic 80 letni in kramar.sk i sejmi; soj mi, zaznamo-Iimidico (*)so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (** pomenijo letne in živinske sejme. Dne 10. m a j a v Flrnovžu**, okr. Lipnica; Ponikvi**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Breži-na Brega pri Ptuju**. Dae 11. maja iOžo (svinjski sejem); v Ljutomera*; v Ro-' (sejem z veliko živino). Dne 12. maja išči**, okr. Ormož; na Ptuju (sejem s iarji),|okr. Kozje, v Mariboru*; pri sv. Janžu**, Atvež; v Lembergu**, okr. Šmarje pri Jel-na Ptuju (sejem s konji, govedom in šče-v Slovenjem Gradcu**. Dne 13. maja Irega pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu srogato živino). Dne 14. majav Gradca z mlado živino). Dne 15. maja v Bro-(svnjski sejem); v Arvežu (sejem z drob-Dne 17. maja v Vojniku**, okr. Celje; Ilju**, okr. Maribor; v Pilštajnu**, okr. ; na Bizeljskem**, okr. Brežice; v Stude-f, okr. Slovenska Bistrica; v Rogatcu*'; inežu**. Dne 18. maja v Ormožu (svinjski Dne 19. maja pri Sv. Lenartu v Slov. Jj pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.**, okr. ; na Ptuju (sejem s sčetinarji); v Imenom s sčetinarji), okr. Kozje; na Bregu pri (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato ), Dne 21. m a j a v Gradcu (sejem s klavno o). Dne 22. maj a na Ptujski (Črni) gori**, Ptuj; v Loki**, okr. Laško; v Olimji**, Kozje; v Brežicah (svinjski sejem); v Voljo1*, okr. Šoštanj; pri Sv. Lovrencu nad Ma-|otom*\ v Poljčanah**, okr. Slovenska Bistrica; iBajhenburgu**, okr. Sevnica. Sejem V Ptuju. Živinski in svinjski sejem, pse je vršil v Ptuju 5. maja, je bil prav lep. pignalo se je 98 konjev, 920 komadov govede prašičov. Cene so bile malo višje in je ■k trgovina zelo dobra Prihodnji mesečni zimski in svinjaki sejem se vrši 19. maja. " Železniška nesreča. V Laškem je zavozil Jnorni vlak v t. z. .bok". Mašina in tender nja so jih lan lor vši zel «t padla čez breg. Mašinist je lahko, kurjač pa itiko ranjen, ~ Fabrika smodnika zletela je v Deutshfei-Hntiu v zrak. 2 delavca sta bila ubita, eden p težki ranjen. ~ Porotno sodišče v Celju pečalo se je to pot najprve z veliko sleparijo. Tožen je bil V. Welle, povzročil najprve na Nemškem velike sle-i z lesno trgovino; potem je prišel v Av-je zlasti v slov. graškem okraju mnogo posestnikov gozdov za večje svote osleparil. Slepar je bil obsojen na 5 let težke in poojstrene ječe. Umor. V bližini Ehrenhausena ustrelil je nek prvaški krošnjar posestnikovega sina Jos. Golz. Sprla sta se, ker Golz od krošnjarja ni hotel ničesar kupiti. Fant je bil edina pomoč svojih starišev in je kmalu umrl. Storilca so zasledovali; streljal je tudi na može, ali vjeli so ga vkljub temu. Pri naboru v Celju so fantje iz sv. Jurja grozno razgrajali in izzivali. Očividno so bili nahujskani. Policija je morala podivjano mladino z golo sabljo razgnati. Za posledice svoje surovosti naj se fantje pri svojih hujskačih zahvalijo. Lep prijatelji Natakar Anton Saveršnik iz Maribora je popival s kontoaristom G. Hahn. Ko je Hahn v pijanosti zaspal, potegnil mu je natakar 110 K iz žepa in jo je popihal. Čednega prijateljčka so že zaprli. Samomor. Zaradi neke izgubljene pravde se je v hardeškem gozdu pri Ormoža posestnik Franc Ivanuša obesil. Ustrelil se je v Mariboru adjunkt Longira. Mož je teško ranjen. Vzrok: družinske razmere. Iz Koroškega. Značajni gospodje. Iz L a č a h a se poroča: Tukaj se je v najnovejšem času uresničilo prvaško »izobraževalno" društvo. To društvo vpri-zarja seveda razne „teatre". Glavni namen pa mu je, da potisne naše kmete pod klerikalni sovražni jarem. Načelnik temu društvu je Jaka Simčič. Nadaljni člani so itak znani zagrizeni črni agitator in mežnar Joh. Ferlič, nadalje faj-moštrova brata Tonče in Jakec Knaflič, od katerih je zadnji tudi blagajnik. Čudno.je le, da se ti »teatri" večinoma v salonu gostilničarja Joh. Gailerja vršijo, katerega se je doslej za naprednjaka smatralo. Napredno prebivalstvo je zato hudo razburjeno, zlasti ker se je delal Gailer vedno za nasprotnika klerikalcev in je tudi občinski svetovalec. Njegov sinko pomaga pridno pri »teatru" in se ga baje imenuje »gospoda direktor". Kakor že rečeno, imajo te »teaterske" predstave glavni namen, širiti narodnostno gonjo in hujskarijo. Zato se vršijo pred in po »teatru" tudi shodi, na katerih nastopajo tudi iz Kranjskega privandrani duhovniški hujskači. 17. p. m. je bilo kar 5 takih tičov navzočih. Zelo grdo je tudi, da pomagajo pri temu »teatru" po noči šolski otroci. Baje se vršijo tudi po »teatru" plesi, to pa brez licence. Otroci spadajo pač po noči v postelj in ne v pijano družbo. Ako se razmere ne zbolj-šajo, zaropotali bodemo enkrat odločneje. Temu škandalu mora biti konec! Župniku Auernig v Metnici na znanje! Piše se nam: Ni za verjeti, kako se je trudil naš župnik Auernig pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Nobena pot mu ni bila predolga, da bi kmete za svoje nazadnjaške kandidate pridobil. Obljubil je kmetom vse, kar so le hoteli, zlasti subvencijsko mrvo. Ali kako stoji dane3 stvar ? Obljube so pač pozabljene. Zdaj, ko je volitev končana, se Auernig ne briga več za kmeta, zdaj naj kmetu živina pocrka, to je tej gospodi vse eno. Sicer pa naj bi se Auernig obrnil tudi malo v Oberhof in pogledal tam delovanje njegovega somišljenika šoštarja Kischheima. Ta je izgnal vbogo žensko, ki je bila že mnogo let v farovžu, proč. Ali jo to krščansko ? In ali ima šoštar sam to pravico ? Mi si izprosimo tako postopanje. Kmetje se ne pustimo komandirati od ljudi, ki so od nas odvisni. Razumete, gospod Auernig e compagnia bella ? III. koroško deželno streljanje se vrši letos v Borovljah iu sicer od 6. do 13. junija. Umrl je hlapec Grosse, katerega je te dni v prepiru posestnikov sin Adlasnig z nožem ranil. Duhovniki, vzgajajte mladino, da ne posnrovi. mesto da se pečate s politiko ! Na smrt pretepli so neki hlapci kmetskega sina Postračnika v Ho3ticu. Hlapce se sodnijsko zasleduje. Zgorelo je posestniku F. Koletnigu v pre-valjski okolici vse. Le živino so rešili. Požarna bramba je hitro prišla in omejila ogenj. Gozdni požari. V gozdu posestnika Gonzi pri Rudnu je divjal grozni požar. Zgorelo je čez 6 oralov mladega gozda. Škode je za 1200 K, Tudi v Schutterjevem gozdu pri sv. Jurju je postal gozdni požar, katerega so težko pogasili. Žalostna smrt. V sobi poštnega ekspeditorja BI. Konrada v Etterndorfa je razpočila svetilka. Konrad se je v spanju zadušil. Naše sožalje sorodnikom! Pazite na deco! 9-letni Valentin Scherian v Kolbučen je našel dinamitno patrono in se z njo igral. Patrona se je razpočila in odtrgala otroku 3 prstov. Elektrika Ubila je v Celovcu mizarja A. Sackmanna. Mizar je vrgel na drat navezani kamen na žico in napravil s torn zvezo z elektriko, ki ga je ubila. Šlo se je za neko neumno stavo. Po svetu. Boj Z anarhisti. Dne 1. maja so se vršili v Bnenos-Airesu hudi spopadi med anarhisti in policijo. Ker so pričeli anarhisti iz revolverjev streljati, storili so to tudi policaji, 12 anarhistov je bilo ubitih in okroglo 100 ranjenih. Velika tatvina. V Hamburgu so ukradli neznani tatovi iz prodajalne nekega juvelirja briljante v vrednosti 160.000. markov. , .Črna roka", tako se imenuje v Ameriki zveza zločincev, ki razburjajo s krvavimi svojimi čini vso javnost. Te dni je hotela »črna roka« od nekega hotela 1000 dolarjev izprešati. Ker se ji ni ugodilo, zažgali so zločinci ponoči hišo. V hiši je spalo čez 150 oseb. Grozni prizori so se vršili. Matere so metale svoje otroke skozi okna. Požarniki so vendar večino oseb rešili, Nezgoda z avtomobilom. V Mttnchenu padel je neki avtomobil v polni vožnji v jarek. Šofer je bil takoj mrtev,_od ostalih 5 oseb pa so vse težko ranjene. Železniška nesreča. Več vozov tovornega vlaka pri zgradbi Panama-kanala v Panami je padio češ hrib. 11 oseb je bilo ubitih, 9 pa težko ranjenih. Zalivala. Srčno zahvalo izrekamo izvoljeni člani okrajnega zastopa vsem naprednim volilcem iz skupine veleposestva, najvišje obdačenih industrije in trgovine ter mest in trgov za izkazano zaupanje. Obenem zagotovimo, da bodemo to zaupanje na vsak način vrnili v korist volilcev in celega okraja s pridnim gospodarskim delom. V Ptuju, maja 1909. Veleposestniki: Martin Ceh, veleposestnik pri s. Marku. Franc Čeh, veleposestnik v Levanjcih. Rihard Klamer, grajščak v Ebensfeldi. Anton Merkuš, veleposestnik v Gornji-Pristavi. Jožef Ornig, veleposestnik v Ptuju. Kvido pl. Pongratz, grajščak v Domovi. Max Straschill, veleposestnik na Bregi pri Ptuju. Jakob Sampa, veleposestnik v Levanjcih. Franc Schosteritsch, veleposestnik pri Sv. Vidu in Max Ulm, grajščak v Zaverču. Najvišje ob dače n i indus tr i j i in trgovine: Maks pl. Kubeck, graščak v Sterntalu. Jos. FUrst, veleposestnik v Ptuju. Konrad Fflrst, veleposestnik v Ptuju. Dr, S. pl, Fichtenau, odvetnik v Ptuju. Simon Hutter, industrijec v Ptuju. Oto Schwarschnigg, veleposestnik v Monsbergu. Joh. Kasper, hranilnični direktor v Ptuju. Kari Sima, posestnik na Bregu. Andrej Windisch, veleposestnik na Bregu. Zastopniki mest in trgov: Oskar Artzt, upravnik Oberpettau. Jos. Savec, veleposestnik v Karčovin i. Leop. Slawitsch, trgovec v Ptuju. Joh. Stcudte, veleposestnih v Ptuju. Jos. Vrabl, veleposestnik v sp. Velovleku. Karl Wessely, c. k. glavni davčni upravitelj v Ptujn. Joh. Wissenjak, posestnik v Slomih. Ignac Rossmann, posestnik v'Ptuju. Anton Weber, c. k. nadinžener v Ptuju. Jak. Horvat, posestnik na Ptujskigori. Loterijske številke. Gradec, dne 1. maja: 49, 78, 22, 66, 75. Trst, dne 24. aprila : 8, 26, 50, 39, 35. Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. Povodom birme razpošilja svetoznana tvrdka ur MaksA BShael na Dunaju, IV, Margarethenstrasse St. 27/27 nor cenik birmskih ur, „zlatnine in srebrnine po najnižjih fabriških cenah. Dober glas in sedemdesetletni obstanek tvrdke jamčijo za izvrstno, reelno postrežbo. Nadi cenjeni čitatelji dobijo na naročilo taki cenik z nad 5000 podobama zastonj in franko. 273 Zanimivo je v današnji številki se nahajajoče naznanilo sred« od Samuel Ileckscher, Hamburg. Ta firma se je s poštenim in hitrim izplačilom tukaj in v okolici dobljenih svot tako dobro ima pridobila, da opozarjamo vsakogar na naš današnji inzerat Kmet za kmeta! Vsi na delo! — 6 — ft***XKft*ttttK*KMXKKKttK Štajersko repno seme Stev. H 14564 2184. Višjega štabnega zdravnika in fizik;, dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, toiVnjf i« H*fH. anmmje po ušesih in naslu-host tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 2 gld z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni 208 Apotlioki' „Znr Sonic" Jsko-miniplatz 24, Gradec. Proda se takoj iz proste roke lepo malo posestvo, obstoječe iz dveh stanovanjskih hiš (ena še 10 let davka prosta) in en oral ali joh zemlje, v Spodnjem Rotkweinu pri Mariboru št. 57. Ve6 se izve pri posestniku A. N. 287 Pozor! 278 Želim kupiti na deželi posestvo z gostilno, cena do 10.000 K. Kdor mi ugodno priliko za ku- E'lti naznani, dobi lepo darilo. dor ima za prodati naj naznani naslov ..Štajercu". Učenec (Stoppel) pošiljam, garantirano tukajšno kmetsko repno seme, beli, okrogli dve sorti per 100 kg K160—170, laneno seme, predil 8eme.ječmen,koruza,rz,Wicke) ajda, detelja po nizki ceni; vzorce na zahtevo zastonj. Oskar Moaes, Ptuj, Unterdrau-gasse 6. 287 Učenec iz dobre hiše, zmožen nemškega in slovenskega jezika, se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom Edmund Atzler v Cmureku. 291 Jajca, ™ puter, smetana, sir kupujem vsak dan po najboljši dnevr.i ceni; istotako fižol, vse vrste žitja, gobe. Oskar Hosts, Ptuj. 2 pomočnika d >n 1 učenec £ sprejme takoj g. Aleksander Lendler, sodarski mojster v Ptuju. 285 Posestvo § nezadolženo, v Pacinju obstoječe iz & oralov zemlje, Btfl-novalna hiša, sviniski hlev s i oddelki, vodnjak pri hiši, ležeče ob- okrajni cesti, scy ' proda." Vec še izve pri gosp.;' Joh. Tobias, gostilničar v Pa-' cinju. 261 šE sprejme prt "gt"F. Wester- »ttjer,- kovaški mojster v Celju. 248 un*HKUKn*uxu*x***u*n Za s v.birmo Vam priporočamo lepe novosti blaga. — Potrudite se v našo trgovino, našli boste lepe, frišne reči za male in velike. Za obleko, posebno za belo, imamo veliko za izbrati; tako tudi za fante. — Nadalje lepe kranceljne, svilne panteljne in špice. Stem se Vam priporočamo L F. Slawitsch & Heller trgovci v Ptuju (na Ferschovem) 29.1 O o O o o Vinzenz LEPOSCHA, Ptuj J» trgovina z železnim in kovanim bla-O gom priporoča svojo bogato zalogo: 8*"* traverz, cementa, strešne pape, drat-nega omrežja za ograje, tirata, dratnih štiftov, lopat, krampov, enokolnic Je (Schiebtruhen), trsnih škarij. brizgalnic V proti peronosperi, mašin za mlatiti, s gepeljnov, „hackslerjev", štabnega žeje lezja ter vsakovrstnega orožja, kuhinj-*» skega orodja in pastij proti živalim po |» orig. fabričnih cenah.' '880*" OOOOGOOOOOOGGOOCOOOO V spomladi in poleti je najlepša in najboljša prilika, da. se nakupi realitete ali da se jih proda. Vidi se zmožnost zemljišč in travnikov in kupi ' se lahko posestvo v polnem obratu. — Kdor želi torej kupiti ali prodati posestvo, naj si bode potem kmetijsko ali gostilna itd., ta naj se obrne na koncesionlrani realitetni prometni bird K. MAGNET v Velikovcu na Koroškem. 289 Lepo posestvo pri Sv. Urbanu blizo Ptuja 10 min. od cerkve oddaljeno, na prijaznem kraju z lepim razgledom je na prodaj. Nahaja se tudi pri hiši lep stavbeni prostor. Posebno priporočljivo gosp. penzi-Jmistom. Naslov pove uredništvo »Štajerca". | Razglas. Za polletni tečaj deželne podkvarske šole v Gradcu, ki prične s 1. julijom 1909, razdelilo se bode med vredne in potrebne podkvarske kovače 10 deželnih štipendij a 100 K s prostim stanovanjem po razmerju prostora v zavodu, nadalje od raznih okrajnih zastopov darovane štipendije istotako v znesku 100 kron. Pogoji zato so: Starost najmanje 18 let, zdravje in krepki telesni razvitelc, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudsko šolska izobrazba in vsaj 2 letna poraba kot pod-kvarski kovač. Poleg tega se mora vsak prosilec potom reverza zavezati, da bode po dokončanju učnega tečaja pod-kvarsko obrt vsaj skozi 3 leta na Štajerskem, odnosno v dotičnem okraju, od katerega je dobil štipendij, izvrševal kot mojster ali pomočnik. Prošnje se ima nasloviti na deželni odbor; priložiti se jim mora omenjeni reverz, krstni in domovinski list, učno spričevalo (Lehrbrief), šolska in zdravstvena spričevala, delavsko knjižico, premoženska in nravnostna spričevala; prošnje se ima vposlati najkasneje do 31. maja 1909 in sicer direkciji deželne podkvarske šole v Gradcu (Direktion der Landes-Hulbeschlagschule in Graz) Taki podkvarski kovači, ki ne želijo štipendij, ki bi se pa vendar radi tečaja udeležili, naznaniti se imajo najkasneje v prvih 3 dneh tečaja pri vodstvu zavoda; dokazati imajo starost najmanje 18 let, 2 letno porabo kot kovaški pomočnik, dobro ljudsko-šolsko izobrazbo in predložiti učno spričevalo ter delavsko knjižico. Gradec, 21. aprila 1909. Od staj. deželnega odbora. Pravo srebrne - remontoar ure z srebrno verižico in priveskom, c. kr. puncirane z usnjenim fulera- lom. Vse skupaj kron 10'— 3 letna pismena garancija, poSilja se po povzetju. Prva in največja zaloga ur Maks Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27 27. „Roskopf" «ra iz nikelna K S-—. Srebrna K 7-—. „Omega" K 18—. Zlate ure K 18—. Zlate verižice K 20—. Zlati prstani K 5*—. Ura na nihalo K 7'—. Budilnica K 2'—. Zahtevajte moj veliki cenik z nad 5000 podobami, ki se vsakemu na zahtevanje vposlje zastonj in franko. 271 Za letošno birmo priporoča svojo bogato zalogo : slamnikov, srajc za fante in kravat; nadalje dekliške nogavice, bele rokavice, vence za glave, svilnate trake, lakaste, rumene in Črne čevlje vsake velikosti po najnižjih Cenah. Prodajanje je ročno in solidno, pošlje se tudi po poštnem povzetju. = FRANZ HOINIG == V PtUJU (nasproti gledališča). 292 Ceno perje za postelj in daune. Ena kila sivo, slišano K 2.—, pol-belo K 2-80, belo K 4-—, prima mehko kot daune K 6-—, visoko-prima šlis., najboljša vrsta K 8-—, daune K 6-—, bele K 10"—, prsni flaum K 12—, od 6 kil na- 184 prej franko. Gotove postelje inlet (naiiking) ena tuhna, velikost 180X116 cm z dvema blazino-ma pod glavo, te 80X58 cm, dovolj polni, z novim sivim, cišce-nim in trajnim perjem K 16—, poldaune K 20—, daune K 24—; tuhna sama K 12—, 14-—, 16"—, blazina pod glavo K 3—, 360, 4"—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj, od K 10*— naprej franko Max Berger, Deschenitz št. 1013, BShmerwald. Cenik o matracah, odejah, prcvličkih in vsemu drugemu blagu za postelje zastonj in franko. Kar ne dopade, se zameni ali denar nazaj. Ugodni uspehi 1907 in 1908. -^ Srebrna državna medajla Korneuburg 190 Postavno M WJ1 Iff A ^F ''"slavno varstvo! ~ ■"■ f ■*■•"" varstvo: 5 Cenejšo in primernejše kot bakreno apno. IBtff" Se ne odpere od dežja. **m Varstveno sredstvo proti škodljivcem rastlin. Sc rabi proti: Peronosoora vitioola. naPaiSna >°°cnata na trti Schorf na jabolčnih In hruškah, Bolezen kumar, (Plasmopara cubensis) dadiumi B0l8Zen breSkeV. (Kri*uscU"-antoe>l) (Taphrii form as) BDleZeil bOrOVla. (Sd>UUelkrankhtit) (Lophota in in m Pinastri.) Bolezen krompirja, (Phytophtora infestans) i. L d., i. t. d. Se dobi v edino opravičeni T E N A X fabiiki Avstro-Ogrsko: Dp. G. HEBNER & Co. preje dr. J. Schorm Dunaj, VI2, Mollardgasse št. 69. TELEFON 4077. Prospekti in pojasnila zastonj ter franko. na samem stoječa, enonadstropna, skorajj nova in zelo dobro zidana, ob zelo prometni cesti v Brežicah na Savi z 10 sobami, 4 kuhinjami, 2 kletima, velikim dvorom, 2 shrambama za drva, studencem, lepim vrtom za zelenjavo ki lahko tudi služi kot stavišče. Hiša je za vsako obrt sposobna ali za pro-, dajalnico, tudi za penzijoniste; samo petnajst minut do železniške postaje. Proda se ra<" selitve pod zelo ugodnimi plačilnimi pc Več še izve pri g. Neuhold, hotelirju v Slov. Bistrici. m Najnovejša ura na nihalo z godbo bilom, budilnica in godba v krasnem okvirju iz pristnega orel lesa, 75 cm visoka, bije cele in pol< ure, budi in svira najlepše komade v kale koli uri in se zavežem uro tekom 8 ako ni poškodovana, franko nazaj vzeti vpošljem tudi celi znesek nazaj. Komad po K 14. Brez godbe K10. 3 letna pismena garancija, pošilja se ; poštnem povzetju. Prva in največja zaloga ur Max Rohnel, Dui IV. Margaretenstrasse 2727. „Roskopf" ura iz nikelna K 8"—. Srebrna K 7-—. K 18-—. Zlate ure K 18 —. Zlate verižice K 20— Zlati stani K 6-— Ura na nihalo K 7 —. Budilnica K 2—. Zahtevajte moj veliki cenik z nad 5000 podobami, ki sc tm-kem» na zahtevan e vpoSlje zastonj in franko. 2?j Pozor! Čitaj! Pozor] Slavonska biljevina "•• «hhohEit de/vi «/,*- '<" Ta..'e.""p™1^ •^»•»•cH^SJpiit ISSN'S v ' l^^v. fSk '•" vrstno in z najbd Šim uspehom rablja proti lcrr.u kašlju v prsih, — prefr jenju v grlu, hiipi-Tosti, težkem d:h> nju, astmi — plj»S nem kataru, kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izboril«, vspeh siguren. Cen franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K • vin., 4 steklenice 5 K SO vin., po povzetju Se se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 stekl »e ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, lekarnarja t Paknco »t. 200 (Slin _ 7 — Katera žena ali dekle? 17° Po hoče lepo blago za obleko in nove sorte terpeči SViltli robec kupiti, naj gre v novo veliko trgovino ter sfi.mr« kupi vsakovrstno perilo, krojno blago, obleka, trgovina fldolf-a W o s s I a k v Mariboru, dravska ulica (Draugasse). 277 Priporočam ur za spomladansko sezijo -*■ izgotovljenih oblek za gospode, dame, dečke, deklice in otroke v najmodernejših vzorcih in kroju, po zmerno nizkih cenah ' 169 jf1. ' S $JR tedne na POiskuŠDJO I Johann Koss, Celje k/CllC« ------------------ A __ in nalerl minniili«™ ccn» ■» kolodvorskem prostoru na voglu hotela (Stadt ister od K 26-—, fiobert-puške od K 8-50, od K 2, samokresi od 5"—. Popravljanj« po ceni. Cenik s slikami franka. '- F. Dušek., Opočno it. 104 a. d. Staatsbahn, Bohmen. m ogled razpošiljam svoja kolesa (bicikle) proti pov-zetjn. Deli koles čudovita ceno in dobro. Cenik s slikami franko! Franz DUŠEK, tovarni koles, Opočno Nr. 103 k. d Staatsbabn, Bohmen. 46 PooblaSčen in zaprisežen civilni geometer Varstvena marka „Ank»r" Liniment Gaspiei comp. nadomestilo za lamine kot odpeljajooe, Izvrstno In bolečine odsicanjajoce I ndslro pri preblajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1140 in C 2 —. Pri nakupu tega priljubljenega domaČega I nostra naj se pezi na originalne steklenice v ftkatljah e |nJo vtntveno znamko „Ankef", potem se dobi pristno to sredstvo. ,-—.,,-.. Dr. Rlchter-Jra apoteka ,.zlati le." \fj£y V Pragi, Elisabctstr. It. 5 nov. S M I 1 \ Razpošilja se vsak dan. 690 § t&A v MARIBORU, Tegetthoffova cesta 44 se'priporoča za vsa--dela, ki spadajo v stroko merjenja zemljišč kakor so: delitve zemljišč, omejitve, določitve mej, združitev zemljišč, zravnjanje zemljišč, meritev zemljišč za železnice, ceste, mostove. Zmeri tudi manjša posestva, kakor cele občine, lovska okolišča, dela načrte stavb jn drugih pred- Original ..Johnston" amerikanske mašine za žetev mašine za travo, žitje in vraanje, za obračanje mrve, grablje ta mrvo, mašine ta pripravo krme, gepeljni, vinske preše, fadoe preše, grozdni mlini, grozdni reblerji in vse, druge. kmetijske mašine izdelujejo in oddajajo v znano , prVb-ra/.rediii konstrukciji Specialne-fabriko Franz MELICHAR, Rudolf BftCHER " ' v Dunaj 1112, Lbvvengasse 37. — Natančni ceniki zastonj in franko. Iste se solidne zastopnike in naprej-prodajalce. 180 Samec 280 sem star 32 let, imam dedščino in denar v hranilnici, iščem eno starejšo gospodično, ne pod 25 let, zmožno nemškega jezika, vdova ni izključena. Ženitne ponudbe pod N. N. na „Štajerca". Hiko manufakturno Itrgovino na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien) 170 .. —j_____.....-■- . x priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. Iibrika kmetakik in vinogradniških mašin '& S (Štajersko) J Občinska hranilnica (sparkasa) jaz Ana Csillag! v Ormužu Osnovsna 1 1879 Postno hranilnični konto št. 832036 prevzame najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje tje krme, šrot-mline, za rezanje repe, reza koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, mah, grablje za mrvo, ročne grablje ipp-und Plerdeheurcchen) za mrvo obračati, sj M košnjo trave in Žitja, najnovejše gleisdorfske nline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo ttkočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože il), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko 14 vsak dan vloge, kapitalizira nedvignene obresti polletno in plačuje rentni davek iz lastnega. Dovoljuje posojila na zemljišča, poslopja, menice (Wechsel) in vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji in zmerni obrestni meri ter,, daje vsakega ,do]»lučko, radovoljjio, .in brczplilne pojasnila v vseh sparkase se tikočih zadevah. Ravnateljstvo. (I »fantič 27 let star, iščem dekle v starosti 20 do 25 let; mora biti dobro izobražena v pujskih opravkih, nemškega jezika zmožna. Ponudbe pod P. P. na „Štajerca". 281 za kron 12' — . ; i4- . . 16-, . 18- • " 20'~ in še linejše vsake vrste v novi veliki trgovini Johann Koss, Celje na kolodvorskem prostoru. [68 H z mojimi 185 cm dolgimi velikanskimi Loreley-las- mi dobila sem jih po 14 mesečni rabi po meni iznajdene moje pomade. Lc-ta je edino sredstvo proti izpadanju las, za pospeševanje rasti istih, za okrepfaije lasne plošee, in kot tako priznano; ona pespešuje pri gospodih polno, krepko rast brade in daje že po kratki rabi ravno tako lasem na glavi ' kajtv bradi nara»ni svit • in*p«lnost ter jih obvari pred prehitrim osivljcnju do najvišje starosti. Vsakdo si lahko do visoke starosti po rabi od gospe Ane Csillag same iznajdene pomade za rast l»s svoje lase polne in dolge ohrani. Nobeno dru ■ go sredstvo ne obsega toliko lasne redilne snovi kakor Csillag nomada, ki si je pridobila z vso pravico svetovno ime, kajti dame in gospodje dosežejo že po rabi prvega piskerca najboljši uspeh, ker poneha izpadanje las že čez nekaj dni popolnoma in se prikaže nova rast las. Ta uspeh dokazujejo tisočera priznanja, kajti le resnica krona nšpen. Cena piskerca 2 K, 4 K, 6 K in 10 K. Poštna razpošiljatev vsak dan pri naprej pla'ilu ali po poštnen« povzetju celega sveta iz fabrtke Ana Csillag, Dunaj I, Graben št. 14 ■ kamor so poslati vsa naroČila. PAGLIANO-SIRTJP. Vpisan v otioielne Italijanske In avatrljske parmakoieja. Premiiran aa farmacenticni razstavi 1894, na hig. razstavi 1900 in na mednarodni razstavi v Milanu 1906 z zlata medajlo najuspešnejše sredstvo za čiščenje krvi prof. ERNESTO PAGLIANO, NE APEL legitimirani izdelovalec od njegovega strica pok. prot PagHano iz- najdenega in po njegovem originalnem recepta veitno narejenega preparata. Postavno priznan glasOm odločbe najvišjega sodnega dvora (Benetke 1903) in od sanitetne nadobUuti. V ateklealoah, skatljlcan (prašek) in komprhniranih tabletah (pilne). Zahtevajte edino fabriško znamko edino pristnega i prof. ERNESTO PASLIAHO, NEAPEL Galata S. Marco 4. Se dobi v V Real-Apotbeke Ssorate Braooaettl-Ala Golši Tirol}. S2±: Hans Wouk bicikelni Novi modeli 1909. Gena za goto« denar: ..Styria" - bicikelni K 140 K 160 (fino cestno kolo). K 180—200 (najfinejša cestna kolesa. K 240 (isto). (Halbrennmaschinen) s patent Styria-Glockenlager. Že rabljene, toda še prav dobre b i c i k e 1 n e po 80, ICO K. Po ugodnih pogojih prodajava na obroke samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmcsečnemu plačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevanje vsakomur, ki misli bicikel kupiti, se pošlje cenik. Styria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati, in največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tndi vse posamezne dele bici- kelnov in tndi Iteitnoferjeve zračne cevi (Luft- schlanche und Laufmantel). Brata Slawitsch, generalna zastopnika za okraje 225 = Ptuj, Ormuž, Rogatec in Središče. j Naročila naj se pošljejo na naš naslov, ker fabrika posameznih koles ne razpošilja in ne proda privatnim osebam. ytateri Zolijo ti&bro, po ceni in \peuvi0sljiv0-potovali na/se obrnejo cSimon^c/GrietelXa v SfutJjtliii Z/(blodvom/i0 ulic«2&. "i&a/u-vrslnufPiy'asni/ii litybsetreyilaAw. Kolesarji! Priznano najboljše In najbolj priljubljeno monopolno kolo Najlepši in najboljši kolesi po najnižjih cenah pod dolgoletno garancijo, prosto Toznine do meje in colni-ne prosto, najboljša pnen-matik ter vse dele oddaja po celem Avstro-Ogrskem najbolj znana in priljubljena 8 freilauf»m K 99- =_=. Tisočero priznanj. =^=. „Laufmanteljni" K 2'40. 4"56 z garancijo, „lunJlauhi" K 205, 2'95 z garancijo. Napeto zadnjo kolo b „freilaufom" in „Rilcktritt"-bremzo K \4'—. Zaniklano držalo (Lenkstange) z grifom K 3 25. 1 garnitura emajliranih varstvenih plenov K 105. Glavni katalog zastonj. Se pošilja proti naprej-plabilu ali naplačku. Multiplex kolesna industrija Berlin SW. 45, Gitschlnerstrasse 15. 249 trgovina zmešanim blagom in zaloga smodnika priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrefee, cindžnore ter predmete mnnicije za lov kakor patrone, kapseljne, Šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v- umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. b. Tomažova moka, kajnit, kalijeva so! itd., nadalje krmilna slama prešana, raffiabast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah. 92 veletrgovina z mešanim blagom, 871 vinom in žganjem ■•* v Poličanih "*■ priporoča p. t. občinstvu svojo bogato zalogo iibornega Špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tndi zalogo mannfaktnrnega blaga, štofi, dreki, platno itd. Pozor, gospodje in gospodične! I V svoji lekarniški praksi, ki jo »K* vrtujem ie več nego 30 let, »; mi je posrečilo iinajli najbolj* sredstvo za rast las in proti sjl izpadanju — KAPIL0R št I Povzroča, da postanejo Iasj« dolgi tu gosti, odstranja pn> haj in vsako kožno boleza na glavi. Naročila naj bi sit! vsaka družina. Imam premo««' zabvalnic in priznanic. Stane pojtnine prosto na vab pošto lonček 3 K 66, 2 lončka 5 K. Naroča naj» samo od mene pod naslovom PETER JURIŠIČ lekarnar v Pakraen IUv. 800 v Slavoniji. žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup In prodaja dobra pristna natnraa vina en groa in dobro pravo žganje en groa in en detail. / 80 trgovina s špecerijo, barvami in z mešanim blagom nasproti W. Sink's MU. in fllijalka nasproti minoritske cerkve ^eeev PTUJUs- priporoča svojo bogato zalogo najfinejše surove in žgane kave, ruski čaj, kognak, rum, slivovka, najfinejše kandite, župne kocke, mineralne vode, najfinejše namizno olje, bučno olje, jesihova esenca in za izdelovanje žganja itd. Semena za vrt, polja In travnik, stelja iz šote, najboljša stelja, ki a j no apno, Lukulus, najboljša svinjska krma. 36 40 m, v dolgosti od 3—15 m, za 16 kron. Ostanki poletnega štofa brez napak, pravobarvni od izvrstnih kanafas (posteljna oprema), novejši muštri, cefiri, oksfordi za srajce, na obeh straneh ednakobarvni, platno, resti rumburškega platna, plavi druk za predpasnike in obleke, erisette za krila, pošlje pod ceno za zasebnike in trgovce zaradi preselitve prodajalne Anton Marschik, prva eksportna hiša pri Nachodu, Bohm. Tschermna, češko. 211 Največji dobitek event. 600,000 markov. sreče. Dobitke garantira država. Vabilo k udeložbi na ši rsseh za dobitke od države Hamburg garantirane velike denarne loterije, v kito) se mora dobiti gotovo 9 milijonov, 841.476 markov. Največji dobitek v sre6nej4em slučaju: meirlsioTr GOO.OOO odnosno: Markov 580.000 550.000 540.000 530.000 520.000 515.000 510.000 305.000 303.000 „ 302.000 Št Glavni dotitki a Ma.kov 300.000 „ 200.000 „ 100.000 60.000 50.001 45.000 40.000 30.000 20.000 15.000 IO.O00 i. t. d. V splošnem obsega loterija, ki obsloji iz 7 razredni 100.000 srečk z 48.405 dobitkami in 8. premijami, tako i mora skoraj polovica srečk gotovo dobiti. Dobitki rastejo od razreda do razreda in sicer znaSa i večji dobitek 1. razredaev. M. 50 000, oni 7. razredaev. M. 600.01 Uradna cena srečk 1. razreda znaša za eno se bo brezp edino skem Cela srečko M. 6 (K 7) , Folovlčno srečko M. 3 (K 350) Četrbnkosreekej M. 1-50 (K rt Uradni, z državnim znakom opremljeni naort srei nja, i/, katerega ee razvidi vlogo za nasledne razrede ter na zapisnik dobitkov, pošljem na željo v naprej io to gn frank«. Vsak udeležencev dobi uradno listo srečkovaija izvršeni loteriji. Dsbltki se pod garancijo države takoj izplačajo. Nai prosim takoj, najkasneje do 21. maja. Samuel Heckscher sen. Bankgeachaft, Hamburg .............................................. Tukaj izrezali ............................... Naročilno pismo za g. Samuel Heckscher sen., Bank Hamburg 36. Pošljite Naslov :......... celo polovično čctrlinko srečko a M. K — (K 7-1 O. / O-Krt* 3 — (, M., 1-50 („ 1-75) nali t Svoto dobite vloženo po poštni nakaznici dvignite jo po povzetju. Kar ni prim naj se črt«.J Ozdravi pijančevanje, predno krši pijanec postavo. ReSi ga, predno je alkohol njegovo zdravje, veselje do dela, in premoi uničil ali pa predno da napravi smrt rešitev nemogočo. Coom je surogat za alkohol in napravi, da zaničuje pijanec i holne pijače. Coom je popolnoma neškodljiv in vpliva tako intenzivno, ozdravijo tudi močno navajeni pijanci. Coom je najnovejše, kar je znanost v tem oziru napravila in i je to sredstvo že tisočere ljudi h bede, revščine in propada. Coom je preparat, ki se lako raztopi, katerega torej n. p. lahko svojemu možu v jutranji pijači da, brez da bi kaj opazil, V l slučajih dotičnik sploh ne ve, zakaj nakrat špirit ne more vživati, ti misli, da je preobilo vživanje istega vzrok, kakor se mnogokrat neil več jedila, katerega se je preveč vživalo. _ Coom naj bi dal vsak oče svojemu sinu dijaku, predno ta pri J kušnji propade: čeprav ni pijači pieveč udan, oslabi alkohol vendard gove možgane Sploh naj bi vsakdo, ki nima dovolj volje, da se: vživanja opojnih pijač, vzel dozo ,,Cooraa". Le-to je popolnoma m ljivo. Dotičnik konzervira s tem svoje zdravje in prihrani mnogo det katerega bi drugače za pivo, vino, žganje ali liker porabil. Coom-preparat košta 10 kron in se pošlje po povzetju ali naprej-plačilu Samo po: Coom Institut, Copenhagen 321 F, Dansko. Pisma se frankira s 25 vin., poštne karte z 10 vin. 285 Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linbart. Tiskal; W. Blanke v Ptuja.