Leto LXXDI, st 3 CoStnta« ptetua » (rfivU - DI« PMtgebflkr b« besakli UroOaUtv« apra*«i LOnbliaoa, Kopitarjev« 4 r«l*(<« IH1-1IU Utiaiiu naročnina O Ut. •» Cek. ra«. ujubljaoa 10.1M M oarotalM la 10.W4 u inaeraU. Iskljaftnt sa-stopstve ia oglas« It lullj* la tnoiomatvai UPI B. A. MIlan«. B«tt9l*ii uuutuu—i Grossangriff des Feindes in Belgien Deutsche Angriffskolonnen bei Saargemiind . und in den Vogcscn dringcn vveiter vor — Britischer Grossangriff in Mittelitalien — Bolscliewistische Angriffe auf Budapest zuriickgesclilngen DNB Ans dem Ftthrerhauptquartler, 4. Januar. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: In Belgien ist der Feind zivischen S t a v e 1 o t und U a r e b e gestern von Norden her zu den erwarteten Grossangriff angetreten, um seinen bei B a -s t o g n e schwer ringenden Verbanden Bntlnstung zu bringen. Dort warfen nnsere Divisionen den Gegner in die Ver-teidigung und fiigten ihm hohe Verluste an. Im gesamten Kampfgebiot verloren die Amerikaner 24 Ptinzer. Beiderseits Bitsch eetzen nnsere Truppen ihre Angriffe fort Obwohl der Feind von den benachbarten Fronten alle verfiigbaren Krafte zn Gegcnan-griffen hernnfiihrte, gelang es ihm nicht, unsere ostlich Saargemiind und in den nteren Vogesen vordringenden Angriffskolonnen zum Stehen zu bringen. Das pfaliiseb-alsassische Grenzgebiet wcstlich Weisenburg wurde vom Feinde gesaubert. Zur Storung des feindlichen Naeh-srhubs v. urde dag Fernfeuer auf L U t -t i e h nnd Antwerpen fortgesetzt. In Mittelitalien ftihrte die 8. britisehe Armee in der B o m a g n a zahlreiche Vorstosse mr Fesselung unserer Krafte unt trat nordwestllch R a -v en na zum Grossangriff an. Seliwere Kampfe mit dem in einem Abschnitt in unsere Stellungen eingedrungenen Feind sind noch im Gange. In Raum von Vfrovltlea In S1 a w o n i e n warfen Kroaten und Ko-saken starke feindliche Banden unter hohen Verlusten ans ihren Stellungen und erbouteten zahlreiche WaIIen. In Ungarn griffen die Bolschewi-sten Budapest Tag und Naeht vor allem von Osten her an. In harten Kampfen schlug die Besatzung die Angriffe zurlick. In die Kiimpfe im Raum vbn Budapest griffen Schlaebtflieger mit starken Kriiften ein. Durch Bomben nnd Bordwaffen setzten sie 34 Panzer ausser Gefecht und veriiiclitoten Iiber 500 Fahr-zeuge. Deutsche und ungarisehe Jiiger und Schlachtflieger sehossen 37 sowjeti-sche Flugzeuge ab. Im 8iidslowakisrhen Grenzgebiet versurhten die narhts auf breiter Front angreifenden Sowjets vergeblich unsere Front zu durchbrcchcn. Auch am gestrigen Nachmittag seheiterten erncute Durchbruehsversuche des Feindes. An der Front zwischen der O s t -S I o w a k c i und Kurland danert die Kampfpause an. Die anglo-amerikanischcn Terrorflie-ger. die am gestrigen Tage naeh W e s t-d e u t s c h I a n d sowie in das R h e i n-M a i n g c b i e t einflogen, wnrfen ihre Bomben vor allem auf die Stadt F u I -da, wo terneut Scliaden und zahlreiche Brande entstanden. Das Vergeltungsfener auf dem Ranm von Gross-London wnrde fortgesetzt. Die deutsche Kriegsmarine vernenkte im Monat Dczember 103.000 BRT feindlichen Schiffsranmes und ansserdem 16 Zerstorer und Gelcitfahrzeuge. Močni odmevi Fiihrerjevega gavera Sovražni velenapad v Belgiji Nemške napadalne kolone pri Saargemiindn in v Vogezih prodirajo dalje — Britanski velenapad v srednji Italiji — Boljševiški napadi na Budimpešto odbiti javl^n Fiihrerjev glavni stan, 4. |an. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil ' Belgiji je prežel sovražnik včeraj med Staveletom in Marchem v pričakovani velenapad, da bi razbremenil svoje pri Bastognu težko boreče se oddelke. Tam so potisnile naše divizije nasprotnika v obrambo ter mu zadale visoke izgube. Na vsem bojišču so izgubili Amerikanci 34 oklepnikov. Na obeh straneh Bitsch n so nadaljevale naše čete s svojimi napadi. Kljub temu, da je dovede! sovražnik s sosednjih bojišč vse razpoložljive sile za protinapade, se mu ni posrečilo zaustaviti naše vzhodno od Saarge-miinda in v spodnjih Vogezih prodira jočih napadalnih kolon. Pfalsko-alzaško obmejno ozemlje zahodno od Weissenburga smo očistili sovražnika. Da bi motili sovražno oskrbo, smo nadalje obstreljevali z daljnostrelnim ognjem Liege in Anvers. V srednji Italiji je izvedla 8. britanska armada v Romagni številne sunke, da bi vezale naše sile ter prešla severovzhodno od Ravenne v velenapad. V teku so še težki boji s sovražnikom, ki je vdrl na enem odseku v naše postojanke. Na področju Virovitice v Slavoniji so vrgli Hrvati in Kozaki močne sovražne tolpe z visokimi izgubami iz njihovih postojank ter zaplenili Številno orožje. Na Madžarskem so boljševiki dan in noč, predvsem z vzhoda napadali Budimpešto. V trdih bojih je posadka odbila napade. V boje na področju Budimpešte so z. močnimi silami posegli borbeni letnici. Z bombami in s strojnicami so sposobili za boj 34 oklepnikov ter uničili preko 500 vozil. Nemški in mad- onesp P žarski lovci in borbeni letalci so sestrelili 3? sovjetskih letal. Na južno-slovaškem mejnem ozemlju so ponoči na široki bojni črti napadajoči Sovjeti zaman poskušali prebiti naše bojišče. Tudi včeraj popoldne so se izjalovili ponovni sovražni probojni poskusi. Na bojišču med vzhodno Slovaško in Kurlandijo še traja bojni odmor. Angloameriški strahovalni letalci, ki so prileteli včeraj nad zahodno Nemčijo ter nad področje Rena in Mena, so vrgli bombe predvsem na mesto Fulda. kjer je ponovno nastala škoda ter številni požari. Področje Velikega Londona smo nadalje obstreljevali s povračilnim ognjem. I Nemška vojna mornarica je potopila J meseca decembra 163.000 ton sovražnega ladijskega prostoia in poleg tega 16 rušilcev in spremljevalnih vozil. Ogorčena borba za Badunpsšto Berlin. Mednarodni poročevalski , urad javlja iz Budimpešte: Po vesteh iz madžarskega glavnega mesta so se boljševiki sedaj osredotočili na brezciljno bombardiranje notranjega mesta. Predel okrog kraljevega gradu je v težkem topniškem ognju že, mnogo trpel. Cerkev kronanja je deloma porušena. Ob Donavi je razbit del parlamenta. Na Rakoczvjevi cesti divjajo požari. Nekaj manjših cerkva je po-polnoma zgorela Nemški in madžarski obrambni pas je tudi včeraj zdržal pred vsemi boljševiškimi navali. Težišče sovjetskih napadov je ležalo v se-vernovzhodnili zunanjih okrajih ob obeh straneh železnice iz Budimpešte v Godollo, koder so vrgle nemške čete nasprotnike s protisunkom nazaj ter privedle številne ujetnike. Ob bu-dimpeštanskem zapadnem bojišču so se ves dan nadaljevali težki hišni boji. Razen dveh skupin razvalin, ki so jih prepustili boljševikom, so nemški in madžarski branilci deloma s "protinapadi vzdržali naval Sovjetov ter jim zadali težke izgube. V zadnjih treh dneh so uničili po nepopolnih poročilih 97 sovjetskih oklepnikov in 21 napadalnih topov. Berlin. O ogorčeni borbi za Budimpešto piše nek nemški vojni poročevalec med drugim naslednje: »V prostranih zapadnih mestnih predelih divjajo ogorčeni poulični boji. Vedno znova prihaja do bojev iz bližine z golim orožjem. Nemški vojaki in madžarski lovski padalci, ki jih podpirajo nemški oklepniki, se upirajo stalno na-padajočim sovjetskim naskakovalnim četam, potem ko si hitro urejajo barikade ter spreminjajo klet za kletjo v odporniška gnezda. Budimpeštanska posadka se brani, omejena na mestno središče, proti najmočnejšim napadom s fanatično hrabrostjo. Posadka je zadala Sovjetom izredne izgube, tako da njeno kljubovalno vzdržanje ni bilo zaman in je pomagalo nemškemu vodstvu, da je pričelo na madžarskem področju z'obsežnimi protiukrepi. Berlin, 4. jan. Nagovor, ki ga je imel Fuhrer ob pričetku leta nemškemu narodu je vzbudil po vsem svetu močan odmev. Celo v sovražnem taboru niso mogli mimo tega govora, ki predstavlja temeljno ugotovitev razlik z ideologijo nemških nasprotnikov. V tisku zavezniških in prijateljskih držav je bil govor objavljen z največjim Eoudarkom in često skupno s sliko Atiol-i Hitlerja. V mnogih primerih je obvladal govor vse prve strani listov. Naslovi so obsegali širino cele strani, najvažnejša mesta pa so bila debelo natisnjena. »Vsa Nemčija se bo borila do zmage« Ves japonski tisk je prinesel v torek Fiihrerjev oklic na naslovnih straneh skupno s sliko Adolta Hitlerja. V naslovih so podajali listi Fiihrerjcvo zaupanje v zmago ter so vsi izražali trdno upanje, da je nemški narod s svojo železno vztrai-nostjo premagal krize leta 1044. — »Vsa Nemčija se bf> borila do zmage. — I;ul> rer poudarja zaupanje«, se glasi velik naslov lista »Mainiči«, dočim naslavlja »Jo-miuri Hoči« oklic s prav tako debelo tiskanim naslovom »Naša zaveznica Nemčija stopa v kočni boj.« »S fanatizmom časti...« Na Madžarskem je napravil Fiihrerjev novoletni govor globok vtis. Njegovo vsebino prinašajo listi izčrpno, obenem pa poudarjajo suvereni mir, s katerim je govoril Fuhrer o vojni in o nemških izgledih. List »Pester Lloyd«, ki ima tesne zveze z zunanji mministrstvom poudarja: »S fanatizmom časti in s svetovnim zaupanjem močnega nam je Adolf Hitler še enkrat prikazal sliko preteklega leta z njegovimi usodnimi težkimi udarci.« List prikazuje Adolfa Hitlerja kot »veliki vzgled.« »Svet z občudovanjem gleda na Nemčijo« Fiihrerjev novoletni govor popolnoma obvladuje češki tisk z dne 2. januarja. Govor objavljajo listi z velikim poudarkom na prvih straneh, komentarji pa poudarjajo zlasti ponovno Ffihrcrjevo ugotovitev, da Nemčije v tem boju ne bo mogoče spraviti ob tla niti z oboroženo silo, niti s časom. V svojih naslovih so zapisali listi, da gleda svet danes z ob čudovanjem na nemški narod in na nje' gove voditelje ter da bo prišla ura, ko se bo po Fiihrerjevih besedah nagnila zmaga k onemu, ki jo bo edini zaslužil k Veliki Nemčiji. »Vojna se bo končala le z nemško zmago« Pozornost španskega tiska je bila v obeh prvih dneh novega leta posvečena v prvi vrsti Fuhrerjevemu nagovoru. Večina listov objavlja govor skupno s sliko Adolfa Hitlerja na prvi strani. »Arriba« je dala govoru naslov: »Vojna se bo kon čala le z nemško zmago«. List informa ciones« poudarja, da je stavil Adolf Hitler proti »pojavljajočemu se razdoru v zavez niškem taboru«, o katerem pišejo poro čila iz Londona in Ncw Yorka »železno silo germanskega bloka« Zunajepolitični dopisnik »ABC-ja« ugotavlja, da je bil Adolf Hitler mož, ki je poznal na obču dovanja vreden način svoj narod in svoj govor in je to tudi ostal. »Fanatični bojni duh do končne zmage« Tudi portugalski listi so prinesli močnim poudarkom Ftihrerjev govor. Njegova značilna mesta so poudarili v naslovih in podnaslovih kot na primer »Nemški narod se bo fanatično boril, do kler ne bo zmagal«, ali »Borimo se za vse, za kar živimo.« »Niti čas, niti orožje ne moreta Nemčije razbiti« Danski listi so prinesli Fiihrerjev novoletni oklic na prvem mestu skupno z Z italijanskega bojišča Berlin, 4 jan. Mednarodni poročevalski urad |avlja z italijanskega bojišča: Na italijanskem odseku so bili tudi včeraj samo na jadranskem odseku v.ečji boji. Več edinic 8. britanske armade je izvedlo tukaj včeraj, dopoldne severno od Faenze več napadov v moči bataljona do polka proti nemškemu glavnemu bojišču. Vse te napade so odbile nemške čete z visokimi krvavimi izgubami za nasprotnika Še pred nemškimi črtami. Popoldne pa so Britanci tu prenehali napadati. Se-. orno od Bagnacavalla so dosegle kanadske čete prehodno vzhodno obrežje Senia. S takolšnjim protisunkom pa so bile zopet vržene nazaj, tako da je bilo glavno bojišče popoldne zopet irdno v nemških rokah. Tuai severnozahodno od Ravenne je bojno delovanje prehodno nekoliko Oživelo. Z uporabo oklepnikov se je posrečilo Britancem doseči prehodno ob Via Adriatica nek vdor, ki pa so ga nemške čete s protisunkom še isti večer zopet odstranile. Stoekholm. V Angliji bodo pričeli sedaj močno propagirati podržavljenje rudnikov. Predsednik nove rudarske organizacije je izjavil, da hoče doeečd njegovo rudarsko združenje radikalne spremembe ter odstraniti izredno slabe razmere v rudnikih, zaradi česar gre angleška delavska mladina raje v zatpora kot v rudnike. 2e večkrat so opozorili v Angliji na vzgled no socialno oskrbo za rudarje v Nemčiji, medtem ko v Angliji ničesar ae storijo zanje. dnevnim poveljem nemški vojski in novoletnim govorom dr. Gobbclsa. Skoraj v vseh listih sta bila prva in druga stran posvečeni Fuuhrcrjevemu oklicu. »Niti čas, niti orožje ne moreta Nemčije razbiti«, pravi veliki naslov »Facdrelandeta«, dočim navaja »Politiken« v naslovu Fuh-rerjeve besede, dj je čas od njega zahteval več kot samo govore, ker velja vsa njegova pozornost in delovna sila usodnemu boju nemškega naroda »Nikake kapitulacije v usodnem boju« Švedski novoletni tisk je objavil obširne izvlečke iz Fiihrerjev« poslanice, ki so ji dali nekateri listi naslove, segajoče preko cele strani, dočim so poudarili posamezna mesta z mastnim tiskom in s številnimi podnaslovi »Hitler je o zmagi prepričan bolj, kot kdaj koli,« pravi dvovrstni naslov v listu »Svenska Dag-bladet«. »Nikake kapitulacije v usodnem boju, je napisal načelo Fiihrerjeve novoletne poslanice »Dagcns Nyheter«. Komentarji švedskega tiska pa so večmoma vendar neprijazni ter pričajo o pomanjkanju razumevaja, s katerim gledajo na Švedskem na usodni boj nemškega narode. »Klasičen govor V švicarskih listih je doživel Fiihrerjev govor prav tako velike naslove in obširen ponatis. Listi se bavijo z njegovo vsebino v dolgih uvodnikih ali komentarjih. »Nationalzeitung« imenuje Fiihrer-jevo poslanico »Klasičen govor«, dočim se bavi »Suisse« zlasti z onim delom govora, ki obravnava socialne probleme ter prihaja do prepričanja da bo izšla iz te vojne nova socialna struktura. Značilne pripombe sovražnikov k Fuhrerjevemu govoru Jasno je, da si angleški in ameriški tisk ne upa polemizirati z vsebino Fiih- rerjevega govora. Vsekakor pa so se številni listi v Angliji in Združenih državah bavili s tem govorom Nekaj že pomeni, ako pravi »Daily Herald« v-govoru, da je bil dobro premišljen in pameten, tako da priporoča Angležem, naj »o vsebini govora skrbno razmišljajo.« »Daily Tele-graph« je opozoril svoje čitatelje, naj ne zagreše napake, misleč, da so nazori lu teorije, katere ie izrazil Hitler, izgubile svoj vtis pri nemškem narodu, ali da ga bodo kdaj zgubile. Reutcrjev komentator Robert Lloyd je celo pripravljen pripisati Fiihrerju novo »vlogo kot najstarejšemu državniku«. Glas Adolfa Hitlerja imenuje glas moža, »ki gleda z višjega opezovailiča na drevne boje.« S tem priznava, da ie treba vrednotiti Fiihrerja kot zgodovinsko osebnost, ki mora svetu nekaj povedati in ki zasluži pozornost, »Manchester Guardian« si ne more kaj, da ne bi zapisal, da bi si bili »komaj lahko predstavljal« uspešnejši govor.« List navaja nato stavek iz Fiihrerjevega govora: »Borimo se za ohranitev našega naroda in za l)odočno«t naših otrok,« ter ga primerja e uničevalnimi načrti Anglo-amerikancev in Sovictov. Čeprav so komentarji ameriškega tiska, kot ni bilo drugače pričakovati, pisani brez vsakega razumevanja ea Fiihrerjcvo proklamacijo, je'vendar značilno spoznanje, ki ga je napravil o Hitlerjevem gevoru »New York Times«. List je doumel, da je govor »pregnal, zadnje iluzije« ter priporoča bralcem, naj se ne zanašajo, da se bo ta vojna »lahko končala,« kot jim ludi pravi, naj ne računajo na »zlom nemškega domačega bojišča, revolucijo ali upor.« Komentar dopisnika »Associated Prcssa« priča, da je postalo ameriškemu narodu popolnoma jasno, da oznanja Fiihrerjev govor »nemško odločenost za upiranje do zadnjega jarka.« Komentator svetuje svojim sonarodnja-kom, naj se bavijo z duhom, ki preveva to poslanico,« katere »uresničitev doživljajo Amerikanci v nemški protiofenzivi.« R vladni prasnovi v Grčiji Poročilo o »osvobodilni« komediji v Solunu Stoekholm. O neuspehu grške »osvoboditve« s strani Angležev poroča delegat švedskega Rdečega križa v Grčiji, magister Liebcrg, ki se je na poti domov pravkar ustavil v Londonu. Lieberg pravi, da niso Atene pod nemško zasedbo preživele nikdar tako težkih časov, kot v teh dneh. O zadnjih dnevih v Solunu poroča Lieberg; Pričakovali so junaškega angleškega vkorakanja z razvitimi zastavami in godbo. Mesto tega pa so prišli v mesto raztrgani partizani Navdušenje se je poleglo, kajti obnašanje »osvobo-dilcev« je bilo preveč svojevrstno za pošteno publiko. Stotine Grkov je kričalo po zvočnikih, mali otroci pa so udarjali vsak na svoj političen boben. Prvi redni britanski oddelki so prispeli po morski poti, ko je bila solunska luka očiščena min ter polna vojnih ladij. Kljub prisotnosti velikih oddelkov, med njimi tisočev indijskih čet, je zavzemalo ljudsko razpoloženje v Solunu postopoma vedno bolj grozeč položaj Število angleških zastav po mestu se je stalno manjšalo, dokler nisi videl ob koncu le še grške, ameriške in sovjetske zastave. Papandrcujeva vla-, da je poslala v Solun svojega zastopnika, vendar je moral kmalu zopet oditi. Po njegovem odhodu je dobilo mesto popolnoma komunistično vlado. Bcrn. Za novo grško Plasllrasovo vlado je značilno, da je moral prevzeti vsak minister več mest, ker očividno niso mogli dobiti skupaj dovolj osebnosti. Dopisnik ABC-ja' piše iz Aten o vladni pre-osnovi. Po sestavi vlade ni verjetno, da bi dali ekstremni levici fe nadaljnje koncesije. Zato moramo računati z nadaljevanjem boja za oblast. Komentar pravi, da so le malokaterl izmed novih ministrov znani. Novi zunanji minister velja vsekakor kot politični nasprotnik Papan-dreauja, kar predstavlja koncesijo l>olj- Das unmoglieh erseheinende ist doch miiglich. - Past unglaublich erseheint es, dass es moglieh ist, Geschlitze dieser Grdsse bis ia die Hohenlage des evvigen Schnees zu transportieren: doutsohe Gebirgsjagcr vermfigen es. — Navidezno nemogoče je vendar mogoče. — Skoraj neverjetno se zdi, da je mogoče spraviti tako velik« topove na vičine, kjer vladna večni sneg; nemški planinski lovci to .zmorejo. Foto: Krlegeborlchter Dommor ševlškim stlnm, ki so bile divje zlasti na poslednjega. Kot značilno naj ob robu dogodkov v Grčiji omenimo, da je poslal tajnik bolgarsko komunistične stranke ob koncil leta pozdruvuo brzojavko ELASU v Grčiji. Ponosna bilanca Berlin, 4. jan. Na italijanbkem bojišču so sestrelili v letu 1944. nemški lovci iu protiletalsko topništvo 1954 angloameri-ških letal. Leteči oddelki so n;.dalje potopili 15 trgovskih ladij s 66.500 tonami, 5 rušilcev in 9 izkrcevalmli čolnov. Poškodovali so 9 trgovskih ladij z 49.000 tonami in 2 rušilca, nadalje pa zadeli še 101 trgovski parnik s 565.000 tonami, 4 križarke in 22 izkrcevalnih edinio. Protiletalsko topništvo v sestavu letalstva je uničilo v bojih na zemlji 205 oklepnikov, številna motorna vozila in mnogo postojank za topove. Uspeh Vlasovih vojakov Berlin. Pri bojih severno od Drave na madžarskih tleh je zadal nek k osvobodilni armadi Vlasova boreči sc 232. sovjetski diviziji pomembne izgube. Sovražnik je pustil na bojišču nad 200 naštetih mrtvih, v ujetništvo pa jc padlo 140 bolj-ševikov. Poleg tega so kozaki uničili ali j zaplenili 20 lopov. 61 strojnic, metalcev i granat, protitankovskih pušk in metalcev j plamenov, več ste pušk in avtomatskih ; pištol ter tovorne avtomobile, konic, | mnogo municijc, razstreliva in ostalih ' naprav. Poljaki protestirajo Stoekholm. Poljska telegrafska agencija v Londonu javlja da se ]o vršilo protestno zborovanje ameriških Poljakov proti ustinovitvi lublinr.ke vlade. Poudarjali so, da je vlada v Londonu edina zakonita poljska vladi Proti volji poljske-j ga naroda tie smejo odstopiti nikakih i poljskih ozemelj. Eisen!:ower proti Routerju Berlin. Siloviti udarec nemškega lovskega letalstva proti sovražnim letališčem na novega let« dan. je. izzval, kot kaže, v glavah angloamerižkili poročevalskih strategov veliko zmešnjavo. Tako prpvi Reutor v nekem poročilu: »Nemško letalstvo je izgubilo zaradi delovanja zavezniških letalcev in protiletalskega topništva :iC4 letal.< Uradna objava glavnega stana generala Eisenliouerja pa trdi, da je sodelovalo pri napadu skupno komaj 250 do :s Stev. 31 Španski glas o sofijskem procesu Madrid, 4. jan. »Ravno v času, ko praznuje ves svet praznik miru, se je pričel v Sofiji dozdevni proces proti takozvanim vojnim zločincem, proces keterega se bo zgodovina nekoč sramovala,« piše dopisnik lista »Vanguor-dia« iz Ankare o boljševiškem procesu. »Tu se izdivjajo najnižji človeški goni ter sla po maščevanju. Posebno pretresljivo je dejstvo, da ne sodijo komunistični sodniki sniuo živečih, marveč tudi mrtve, med njimi bolgarskega kralja.« Španski dopisnik objavlja pretresljivo sliko o pričetku tega procesa. Pred pravosodno palačo so se pripeljali oklepniki in s strojnicami oboroženi stražniki. Ko so prispeli obtoženci, je zahtevala podivjana množica njihovo smrt. Za gledalce so razdali dvakrat toliko vstopnic, kakor pa jih lahko gre v dvorano. Izvršeni so bili izredni previdnostni ukrepi, da bi preprečili nemir. Osebne izkaznice in vstopnice so večkrat pregledali in vsak se je moral ponovno podvreči telesni preiskavi. Značilno za naprej pripravljen umor so bili številni mikrofoni in filmski aparati z njihovimi radijskimi komentatorji. Razen tega je bilo prisotnih veliko število inozemskih iu bolgarskih časnikarjev. V dvorano je stopilo približno 40 obtožencev, med njimi bivši regenti, kraljevi svetovalci, generuli in ministri. Vsi so bili v obupnem telesnem stanju. Mnogi ho bili bolni ter so jih morali tovariši podpirati. Na njihovih obrazih so §e zrcalilo telesne in duševne muke, ki so. jih morali trpeti od svoje aretacije. Cene-rnli, ki so bili slabo oblečeni in brez znakov svojega vojaškega dostojanstva, so skušali pokazati svojo vojaško vzgojo z ravno držo. Med prisedniki sodišču so bile tri žene. Na prvem zasedanju so prečitali obtožnico. Neodvisno od tega procesa v pravosodni palači se vrši eš drug proces proti 300 bolgarskim poslancem na eof. univerzi, Slovaški uporniki obsojeni Bratislava, 4. Jan. Slovaški tiskovni urad javlja, da jo vrhovno sodišče dne 3. januarja kot revizijski senat obsodilo na 6mrt glavne krivce ^eptemborske vstaje dr. Vavra Srobarja, Jana Ursinyja, dr. Jowipa Lettricha, dr. Ivana Štefanika, dr. Josipa Soltesa m dr. Inž. Petra Z a tka zaradi zločinstva vstaje proti republiki. Imenovani eo bili člani takratnega slovaškega »Narodnega sveta« v Banski Bistrici pod predsedstvom Srobarja, btoiega češkega ministra in glavnega zastopnika praškega centralizma na Slovaškem. Ursi-ny je bil v »Narodneui svetu« gospodarski minister dr. Lettrich, bivši odvetnik, prosvetni minister, dr Stefanik, bivši policijski ravnatelj v KoSieah in v Bratislavi, notranji minister, dr. Soltes, bivši ravnatelj sladkorne tovarne v Turnavi, pa pravosodni minister. Dr. Zalko, bivši poslanec in osrednji tajnik združenja industrij cev, je bil prav tako član tega »Narodnega sveta«. Vsi obsojenci eo pobegnili deloma v London, deloma v Moskvo. Goljufija z vojnimi cilji Bern, 4. jan. V uvodniku, ki se bavi z zavezniškimi vojnimi cilji, p. še »Bundt med drugim: Sovjetska Rusija je pristopila k Atlantbki listini, toda politika, katero uvaja v obrobnih deželah, je pravo nasprotje v demokratski proklamaciji omenjenih svoboščin. Ako se Sovjetska zveza sama šteje med demokracije, potem bi ji dajala tozadevno pravico le ustava iz leta U)3G., ako bi ta ustava 6ploh stopila v veljavo! V resnici ni z vojnimi oi-Iji, katere so proglasili Angloamerikanci, danes nič boljo, kot s sovjetsko ustavo. O Atlantski listini nimajo kljub ponosnemu imenu, ki naj bi spominjalo na angleško »Magno Cbarto«, niiti pravega izvir-< ii tka, kot je to nedavno priaual Roosevelt sam. »Vlada starcev« v zasedenih deželah Stockholm, 4. jan. »Manchester Gua.r- diant 6e bavi v svojem uvodniku zelo ironično z ljubeznijo zaveznikov za »vlado starčeve v zasedenih deželah evropske celine. Kaže, da hočejo, naj bi vladali bodoči svet možje, ki so že prekoračili mejo 70 let List opozarja, da je tudi Churchill nedavno praznoval svoj 70. rojstni dan. V Italiji 6e je 71 letni llonomi dolgo časa boril z medtem v nemilost padlim 75 let starim grofom Sforz-om, ker se je vsakdo smatral za boljSega voditelja zasedene Italije. Ker se nista zedimila, niso vedeli zavetniki nič drugega kot to, da so hoteli poklicati iz pozabe 84 lot starega gospoda Orlanda. V Grčiji je bil poleg Papandreu-ja dolgo čaea bivši liberalna m n1« t reki predsednik Sophouiis najljuliši kandidat Angležev, čeprav ima že 84 let. Rekord je dosegel s pristankom Moskve Tito, ki je predlagal v tako imenovani jugoslovanski regentski svet Aro stanojeviča, ki ima že svojih l« let. Sedaj manjka le še kak stoletnik. Na drugi strani pa vladajo, kot na primer v Iraku, posebno radi z nezrelimi otroki Otroci in starci, to so posebno priljubljena lutke, tako za zahodne sile kot za Sovjetsko zvezo, ker /. njimi lahko postopajo kakor se jim ljubi. Sl&ha prognoza za Anglijo Ženeva. Angleški položaj ob koncu vojne bo kaj malo podoben položaju leta 1989, pravi v nekem članku bivši ameriški državni podtajnik Summer VVelles. Ce hoče obdržati Velika Britanija svoj predvojni življenjski standard, bo morala letno izvažati za 1500 milijonov dolarjev več kot leta 1939. Anglija mora svoj Izvoz podvojiti, ali pa se bo njen življenjski standard pomembno znižal. Ker ni po letih" pomanjkanja noben narod zadovoljen z vedno nižjim standardom, je angleški problem neverjetno velik. Težave postajajo z obstojem blokiranih šterlinških kreditov Še bolj komplicirane. Na vsem svetu močneje se pojavljajoči nacionalizem bo nadalje zmanjšal kolonialno gospodstvo, ki ga je nekoč imela Anglija. Naj gre že za vodstvo, trgovino, Investicije, življenjski standard, varnost ali imperij, tako jo izjavil Summer VVelles ob koncu, ang'»-ška usoda ni več odvisna 6aitio od nje e volje. »Ravnotežje sil«, angleško nači o od leta 1688 dalje, ne more več jamčiti angleške varnosti in veličine. Sirija se smatra za neodvisno državo Stockholm. Sirija se smatra sedaj za popolnoma neodvisno državo, je -z-iavil siriiski zunanji minister Dža^iit Mardau Bej v razgovoru s posebn m dopisnikom turške porčevalske agencije. Mardan Bej je poudaril, da temelje odnosi Sirije s Irancijo na pogodbi, katero je 22. novembra 1943 podpisal v imenu Francije general Catroux, V tej pogodbi je prepustila Francija Siriii vse predpravice in kon ccsije. Si-rijski zunanji minister je izjavil, da se Sirija sedaj poslužuje vseh pred-pravic. Roosevelt je postal malobeseden Lizbona, 3. jan. Glede položaja v Grčiji ee je omejil Roosevelt na svoji tiskovni konferenci na ugotovitev, da je najbolj vaino, da prebivalstvo ne bo fitrada'o. To je spričo visoko zvenečih obljub, e katerimi 60 uprizorili Angloamerikanci svoj osvobodilni vrišč v Evropi, kaj skromna Osvoboditev pred lakoto, ki je prišla šele skupno z aaigloame 'im RmH * fiSsifl M > |£fl / ^SS t i j jaSnaH vsem poštenim in od komunizma še ne-zastrupljenim Slovencem, da prinaša komunizem s seboj namesto svobode in novega življenja samo smrt in da je zato dolžnost in nujna zahteva sedanjih resnih in usodnih trenutkov, tla se združijo prav vsi narodni 6loji in zastavijo vse sile za končno uničenje komunizma tudi na naših tleli. Pokojni beograjsko - smederevski nadškof dr. Ujčič se je rodil 10. februarja 1880 v Starem Pazinu v Istri v kmečki družini, katere največje bo- fastvo je bila kopica zdravih otrok, tater je izgubil že v zgodnji mladosti. Ljudsko šolo je obiskoval v Pazinu. Ker je bila šola italiian-ka, se je že tedaj pričel učiti vseh mogočih tujih jezikov, katere j« pozneje obvladoval v govoru in pisavi. Ko je bil star deset let jc prišel na državno gimnazijo v Trst. Leta 1896 je napravil maturo z odličnim uspehom ter takoj nato vstopil v osrednje bogoslovno semenišče v Gorici, kjer je bil 27. julija 1902 posvečen tudi v mašnika. Tedanji novo-imenovani tržaško-koperski škof dr. Nogi, ki je pozneje umrl kot kardinal in dunajski nadškof, je spoznal nadarjenost mladega duhovnika ter ga je takoj po novi maši poklical k sebi za tajnika Leto pozneje ga je poslal na Dunaj v Avgustineum, da se pripravi za doktorat. I.eta 1906 ga je goriški nadškof dr. Sedej imenoval za suplen- ta moralne teologije t goriškem bogoslovju, leta 1907 pa za rednega profesorju moralke. Nuslednje leto je bil na Dunaju promoviran za doktorja bogoslovja. V Gorici je ostal celih 6 let. Leta 1912 ga je dunajski nadškof izprosil od goriškega nadškofa za dvornega kaplana in študijskega ravnatelju v Avgu5tineju. Na tem visokem mestu se je začel intenzivno baviti s študijem moralke ter je priredil novo izdajo moralke bivšega linškega škofa dr. Ernesta Mullerja. Istočasno je začel predavati moralko tudi na dunajski univerzi. Ko se je po 1. 1918 ustanovila ljubljanska univerza, je bila dr. Ujčiču ponujena stolica za moralko na bogoslovni fakulteti. Sv. oče ga je pri odhodu z Dunaia imenoval za monsi- §norja. Na ljubljanski univerzi je bil vakrat izvoljen za dekana bogoslovne fakultete, univerzitetni svet ga je pa izbral za člana disciplinskega sodišča. Na škofijskem ordinariatu je bil od škofa postavljen za prosinodulnega eksaminatorja in cerkvenega sodnika. Januarja meseca 1936 mu je sv, Stolica v znak velikega zanupanja poverila važno službo apostolskega vizitatorja bogoslovnih semenišč za vso Jugoslavijo. Po ostavki, ki jo je podal na svoje nadškofijsko mesto prejšnji beograjski nadškof Rafael Rodič, je bil na to mesto imenovan dr. Ujčič meseca novembra 1936. V Ljubljani se je pokojni beograjski nadškof vsestransko udejstvoval kot odličen znanstvenik ter je med drugim sodeloval pri »Bogoslovnem vestniku« s tehtnimi članki iz moralne teologije. Imel je nadalje nešteto znanstvenih predavanj o načelih katoliška etike, vodil ie tudi duhovne vaje za duhovnike ljubljanske in lavantin-ske škofije ter vedno sodeloval tudi pri našem listu s svojimi idejno globokimi in sodobnimi članki. V Beogradu se je ves posvetil obnovi verskega življenja zaupane mu nadškofije ter je imel pri tem lepe uspehe. Župnije je zasedal s sposobnimi močmi, ter zelo skrbel, da so imeli katoliški dijaki povsod dobre kate-hete in profesorje. Uredil je tudi vsa težka finančna vprašanja svoje škofije. Ob izbruhu vojne je ostal v Beogradu ter ga ni zapustil tudi med vojno in po zadnjem padcu Beograda, odkoder je samo od časa do časa zahajal v Bečkerek, ker je opravljal kot apostolski administrator svojo vzvišeno službo tudi v Banatu. Tu so gn prijeli komunisti in pobili s strelom v tilnik kot pred njim že nn tisoče in riotieore poštenih Srbov, Hrvatov io iloveacrfv. Chr. tiomo&rariei razlili komuniste v žlrah Srodi decembra so gorenjevaški domobranci opazili zbiranje komunističnih tolp v Zirov6ki kotlini. Komunisti so verjetno hoteli napasti bližnje postojanke gorenjskih domobrancev, da bi dobili Poljansko dolino pod svoje nadzorstvo. Komunistični lističi so že parkrat postavili drzno trditev, da ljudje v tem predelu Gorenjske domobrancev ne bodo več videli. Ker so jim kljub temu vsi poskusi, da bi svojo pobožno željo uresničili, že večkrat spodleteli, jim ni kazalo drugega, da znova poskusijo napasti. V bližino Žirov in na bližnje hribe so spravili več brigad, ki so se začele utrjevati. Domobranci so to gledali in čakali, da bi stvar dozorela; obenem pa so hoteli komunističnim tolpam onemogočiti ropanje po okoliških vaseh prav za božične praznike. 18. decembra so gorenjski domobranci in vojaštvo napravili večje akcije proti zbranim komunistom. Borbe so trajale več dni in eo bile precej ostre. Po 20. decembru so bile čistilne akcije zaključene in je bilo mogoče ugotoviti komunistične izgube. Bežeči komunistični oddelki so pustili na položaju 50 mrličev, toda padlo jih je nekaj več. Okrog 40 ranjencev so komunisti odpeljali s seboj proti Zirem na 14 vozeh. Med ubitimi komunisti je bil tudi komandant »Vojkove brigade«, namestnik politkomisarja IX. korpusa ter en bataljonski politkomi-sar. Ta poraz za komuniste ni pomenil le hudega moralnega udarca, temveč tudi velik vojaški neuspeh. Gorenjski domobranci so v borbah uničili en top, enega pa so zaplenili. Med drugim orožjem in strelivom je bila ena havbica, trije minometalci, več strojnic ter pušk in dva voza municije za težko orožje. Komunisti so se po porazu raztepli na vse strani. Bili so tako razbiti, da niso niti utegnili ropati, česar nikdar ne opuste. Tako so ljudje vsaj v praznikih imeli mir. Sto dimnikarski cenik Komisar za cene je predpisali maksimalni cenik za dinmikaireka dela. Novi cenik je naslednji: Za. dimnikarska dela v Ljubljanski pokrajini ee določajo sledeče najvišjo cene , (v Lirah): j Enkratno ometanje: 1. Odprtega kuhinjskega ognjišča 4. — 2. Navadnega prelaanega dimnika: a) v pritlični hiši 2; b) v hiši z več nadstropji za vsako nadaljnje nadstropje 0.35. — 3. Ruskega ali valj as tega dim.ii.ika: a) v pritlični hiši 1.35; b) v hi&i z več nadstropji za vsako nadaljnje nadstropje 0.35. — 4. 2elezne peči: a) do 80cm vieoke, vštev-ši dimno cev do lm dolžine 1.35, b) nad 80cm visoke, vštevš dimno cev do lm dolžine 2.-5. Dimne nad 1 m dolge cevi za vsak meter 0.G5 — 6. Pralnega kotla 1.85. — Štedilnika, vštevšš dimno oev do lm dolžine: a) z eno pečico 3; b) z dvema pečicama ali kotličem in eno pečico 4.— ; c) a t rami pečicami ah kotličem in dvema pečicama 5.—. — 8. V gostinskih obratih ali zavodih: a) navadnega štedilnika v malem gostinskem obrailu 6.75; b) navad nega Štedilnika v srednje velikem gostinskem obratu 10.80; c) miinega štedilnika v obraitu pod b) 16.00. d) navadnega štedilnika v velikih restavracijah, javnih kuhinjah aH zavodih ta slično 16.00, e) nnz-nega štedilnika v obralu pod d) 27.—. — 9. Peči sistema Lutz in »1 : a) brez pečice 4.05; b) z eno pečico 6.75; c) z dvema pečicama 10.10; d) a trenui aH več pečicami 13.50. — 10. Pekovske peči na pro-mog ali drva: a) navadne, vštevši dimnik kana! In duške v pritličju 18.50: b) dimnika peči pod a) za v«ako nadaljnje nadstropje 8.40. — 11. Pekovsko parne peči: a) z eno etažo 27 —, b) z dvema ali več etažami 87.10. — iž. Etažne peči za centralno ogrevanje, vštevšii dimne odvode 8.80. — 13. Centr ogrevalne naprave vštevši dimne odvode: a) z .uliin kotlom do 8 m! ogrevne površine 21.60; b) s srednjim kotlom do 15 m» ogrevne površine 40.50; e) z velikim kotlom nad 15 m2 ogrevne površine 52. — 14. Kanala centralne ogrevalne naprave ali pekovske parne peči: n) mule^u 18.20, b) velikcgu 29.70. — 15. Dimnika centralne ogrevalue naprave ali pekovske parne peči: a) do I. nadstropja 13.30, b) etažne peči 4.70; c) za vsako nadaljnje nadstropje po 3.40. — 16. Kanala industrijskega parnega kotla: a) do 4 m dolžine 33.75; b) za vsak nadaljnji meter po 6.75. — 17. Dimnika industrijskega parnega kotla: a) do 20 m višine 53.30; b) za vsak nadaljnji meter 8.10. — 18. Pregleda in ostr-gunja novega dimnika 6.75. — 19. Iz-žiganja dimnika 18.90 lir. Občne določbe so naslednje: T. Ometanje industrijskega parnega kotlu se plača lio dogovoru strank. II. Za dimnikarska delu, ki se opravljajo dlje kot 4 km od sedeža obna u.i ;>b_ nedeljah in praznikih ali ki so združena s posebnimi nevarnostmi, je dopusten največ 25% pribitek k cenam iz člena t. Za dela ponoči, to je od 18 do A- Pa je dopusten pribitek 50%. Zaračunavanje kakršnih koli drugih neposrednih nli posrednih pribitkov je PrcP?/ vedano. — III. Razvrstitev gostinskih obratov v smislu točke 8 člena 1. tega cenika izvrše obrtna oblustva prve stopnje. Tn cenik stopi v veljavo na dan objave v Službenem lintu Šefu pokrajinske uprave. Z istim dnem pre-eha 'veljati cenik z dne '.5. m«|n' '942, st. 93. Službeni list 164-^0 iz 194X Sior. 3 »SLOVENEC«, petek, 5. januarja 1945 Stran J* KULTURNI OBZORNIK Spomin im slovenskega skladalella Viktorja Parma , V meddobju med obletnico Parmove-ga rojstva 20. februarja 1858 (Trst) in -b-letnjco »mrti 25. decembra 1924 |Mari-bor), bo proslavila Opera apomin našega komponista z uprizoritvijo njegove eno-dejanke v treh slikah: »STARA PESEM«. Premiera bo prihodnji teden. Ime Viktorja Parme j« ozko povezano z našo muzikalno tvorbo, zato j« prav, da osvežimo apomin na dejavnost tega skladatelja. Viktor Parma je bil sin policijskega svetnika Ivana Parme in Matilde d« Mat-tei. Poročen j« bil od leta 1891. t Pavlo Pavšinovo, hčerko ljubljanskega trgovca, s katero ie imel šest otrok, od katerih živijo še trije. Študiral ie na gimnaziji v Zadru in Tridentu in absolviral juridično fakulteto na Dunaju. Glasbene študije je izvršil v Zadru, Tridentu in na Dunaju pri slovitem komponistu Brucknerju. V državno politično službo je stopil leta 1881. Služboval je v Trstu, Ljubljani, Kočevju, Kranju, KrSkem, Litiji, Logatcu, Postojni, Kamniku, leta 1900 je prišel kot okrajni glavar v Črnomelj in leta 1906. v Litijo. 1913. ie dobil naslov deželnovlad-nega svetnika. Leta 1915. je bil upokojen. Leta 1915—1920 je bival na Dunaju, koncem leta 1920. pa se je preselil v Maribor, kjer ie bil kapclnik pri Narodnem gledališču. Leta 1923. je bil odlikovan. PREGLED NJEGOVIH ODRSKIH DEL »Urh, grol celjski«. Opera v 3. dejanjih. Spisal A Funtek. (1894.) Prva uprizoritev 15. 11. 1895. v Ljubljani, 3. 111. v Mariboru. »Ksenija«. Opera v 1. dejanju. Spisal: dr. Gosti, (1896.) Prvič: 5. I. 1897, v Ljubljani; 26. II. 1897. v Zagrebu, kasneje v Osijeku, Opatiji, na Sufeiku in dr. »Stara pesem«. Opera v 3. slikah. — H — Spisal Guido Menaaci (1897.) Prvi«: 24. IU. 1898. v Zagrebu, 15 X. 1898. v Ljubljani. »Caričine Amaconke«, Opereta v 3. dejanjih. Spisal Borum (1902.) Prvič 24. III. 1903 v Ljubljani, 25. 111 1903 v Zagrebu »Nečak«. Operet« v 3. dejanjih Spisal F. Hirsch. (1906.) Prvič: 18. IX. 1907. v Zagrebu, 3. XII. 1907 v Ljubljani. »Venerin hram«. Opereta v 3. dejanjih. Spiaala Lvovskv in Felden. (1906). Uprizorjeno v Zagrebu 29. Ul. 1909. in kasneje v Mariboru^ »Zaročenec t ikripcih«. Opereta v 3. dajanjih. Spisal A. Grund. (1917) (neupri-zorjeno.) »Zlatorog«. Opera a predigro v 3. dejanjih. Spisal R. Brauer, (1917), Prvič: 17, III. 1921 v Ljubljani. »Pavlih*«, Kemična opera v 3. dejanjih. Spisal V. Rožanski. (1924). Instru-ro&ntacija 2. in 3. dejanja: Muhvič, zaradi skladateljeve smrti doslej ie neupri-eorieno delo. Znana ie scenska glasba za F. Gove-karjeve »Legijonarje« in »Rokovnjače« ter Milčinskega »Mogočni prstan«. Parma je komponiral tudi številne in-itrumentalne skladbe, predvsem plesnega značaja, godalni kvartet in mnogo vokalnih skladb. Navedena odrska dela niso bila Izvajana samo na imenovanih odrih temveč tudi ie v Plznu, Smichovu, Clavelandu, Ohiu, i. dr. Iz gornjih podatkov je razvidna bogata tvornost. V. Parme in njegove za-aluge za temelj slovenske operne umetnosti. Kritike njegove dobe mu enoglasno priznavajo nesporno muzikalno inven-cijo, melodijoznost in čustvenost. Uprizoritev »Stare pesmi« nam bo podala sliko njegovega muzikalnega stremljenja, o katerem pravijo ocene, da izvira prvenstveno iz čustva, da ni pristopno samo ušesu ampak tudi srcu. nov! grobovi Janko Blei weis - Trsten ifilci. Ljiitljuni je izdihnil gospod Janko Bleivveis-Trsteniški, višji mag. svel. k v pokoju. Blagega pokojnika bodo pospremili njegovi drugi k zadnjemu počitku v soboto, 6. t. m- ob štirih popoldne iz kapele sv. Antona na Žalah. ■f Feliks Pire. Po dolgem trpljenju je umrl gosp. Feliks Pire, poslovodja tvrdke Fr. Ks. Sotlvan. Na zadnji poti ga bodo spremili v soboto, 6. t. m. ob tričetrt na deset dopoldne iz kapele sv. Jožefa na 2alah. -f- Frančiška Pire. Umrla je v Ljubljani gospa Frančiška Pire roj. Zano-škar. K večnemu počitku jo booo spremili v nedeljo, 7. t m. ob četrt na deset dopoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah. + Frančiška Vybiralik. Umrla je gospa Frančiška Vvbiralik. Blago mater bodo spremili k večnemu počitku v soboto, 6. t, m. ob četrt na deset dopoldne iz kapele sv. Jakoba na Žalah. r -f- Franc Juvan. -V Ljubljani je umrl gospod Franc Juvan. posestnik in trgovec. Pokopali ga boao v soboto, 6. t m. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Naj rajni počivajo v miru, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje! t Jožko Bratuž Poznala ga je vsa Goriška. Njegov čd sli lirični tenor je odmeval po neštetih cerkvah in prosvetnih domovih. Sedaj se jo izpel Bogu v čast Le redko se rodi človek, ki bi z vsem idealizmom tako nesebično služil Bogu Ln narodu. Pokojni Bratuž je dosegel petdeset let. Izšel je iz versko in narodno zavedne družine, ki je žrtvovala goriškemu ljudstvu izredno marljivega Ln darovitega mučen-ca Lojzeta Bratuža, brata pokojnega Pe: pija. S pokojnim Jožkom je združen do-beršen kos kulturne zgodovine našega ljudstva na Goriškem. V najtežji dobi je kot vodja prevzel vodstvo slovenskega Aloziievišča v Gorici in ga spretno vodil v najhujših letih do ukinitve 1931. leta. V gojencih si je pokojni z živo vero, ne-omajnim značajem in prisrčno Ijuilomi-lostjo postavil neporušljnv spomenik blagega vzgojitelja. Novioa o njegovi smrti bo globoko pretresla njegove bivše učence. Po razpustu Alojzijevišča je bil nastavljen za učitelja grščine v Malem semenišču v Gorici. Kot vzoren pedagog io izredno spreten metodik je znal v dijakih vzbuditi ljubezen do predmeta. Izreden talent mu je dal Bog; prekrasen glas, ki so ga želeli pridobiti najbolj sloveči odri. Pokojni pa je v svoji skromnosti odbil vse ponudbe, da bi prepeval edinole Bogu in svojemu narodu. Sodeloval je kot glasbeni referent pri Prosvetni zvezi, vodil "laisbene tečaje, aranžiral koncerte in pri "oriški Mohorjevi družbi delal zlasti pri izdaji prelepih cerkvenih pesmaric, ki so znane sirom dežele pod naslovi: Gospodovi dnevi, Ave Marija, Božji spevi itd. L neverjetno marljivostjo je zbiral kompozicije, jih urejeval in učil cerkvene pevske zbore. Do zadnjega je bilt dirigent mogočnega pevskega zbora na lravmku v Gorioi. „ . .. Blagi pokojnik je bil ves prežet z živo vero Ln zgled svetniškega življenja vsej laiški inteligenci. Kdor ga je poznal, ga je moral vzljubiti iai globoko spoštovati. Njegovo mehko srce je,bridko čustvovalo z usodo naroda in s trpko usodo družine: bil je v begunstvu za časa svetovne vojne, izpostavljen raznim nezgodam v najtežjih časih, odstavljen kot rodoljub od služb, da si je moral zadnja leta kot privatni inštruktor služiti borni kruh. Vse bridke udarce, med katerimi ga je najbolj zadela smrt ljubljene malere in roučeništvo dragega brata, je prenašal junaško, po- Eiolnoma vdan v voljo božjo. Za novo leto e odšel k svojim dragim prepevat večne ivalnioe Bogu, za kat<\ »;a je živci in trpel vse življenje, Nj ;-pomin pa bo ostal svetel in hsoi ' iias!m narodom na Gorskim. Obiski v splošni bolnišnici Hrana z doma ni pogoj ozdravitvi. Celo sicer razvajeni bolniki hrani zavod ne kuhinje še priznavajo primernost io dostojno kakovost. Pač pa utegnejo pokvariti zdravilni uspoh predpisane diete zgrešeno Izbrana domača Jedila. Bolnik si ieli miru; le majhnemu številu bolnikov so obiski nujni. Več udobnosti. razvedrila In obiskov lahko nudi domača oskrba, največ menda sanatorij. Brezpogojno nujna pa je v bolniških sobah čistoča, da ae rame obvarujejo guo-jiitve, bolniki pa okužb sploh. Večini občinstva niso znane današnje cen« 6nažilnih sredstev im orodja, niti ogromni stroški za snoženje 45 dvoran in sob po vsakdanjih obiskih ob zimskem vremenu. Obiskovalcev pa Je dnevno čez tisoč, ob nedeljah nad dva tisoč. Obče znano pomanjkanje prostorov Izključuje, da bi zavod mogel obvarovati pred letalskimi napadi poleg bolnikov tudi enako in dvojno Število obiskovalcev Malo govoriti in veliko delati, to je znak pravih katoličanov. (jtenelon). Ivnledarr Potek. S. prostora: Telesfor. papež; Eml- lijana. devica; Tebajakl, iuuS. Sobota, 6 prosinca! Sv. Trije kralji! RuzglaSonja Ooupodovos .vlakra, ilovica ln mučomca. Berilo. 11 60. 1-8. Evon gelij- Mt J, 1-12 Lunina sprememba* aadnjl krajec ob 1.1.47. Operno gledališče! D r a m a i »Življenje Je lepo« Rod 0 ob 18.30. Kino Matica: »Itembrandt« ob 16 in 18. Kino Union: »Takšno Jo hllo moje življenje« ob 1«. 16 ln 18. M i Sluga: »PiVletJe, sonce, dekle« ob 18 ln 18. Lekarniška služba: N o { n o sluibo Imajo lekarne! mr. SuSnlk. Marijin tn? 5: mr Deu, (lo-sposvetska costa 4. tn mr. Bolimo doil., Rimska cesta 31. Zdravniška služba: Praznično dežurno službo ho opravljal mestni zdravnik dr. Orel Vlndlmlr, Ura-loliiova 18. tel 34-15 (Ravnikar. Linhartova). — Nedellsko zdravn'»kn sluibo pa mestni 'zdravnik dr Vizlak Frane. Trfa-Ska ccsta 42. tol. 36-81 (luž firamtl) Možje in fantje Ljubljane! Zopet bo za vse moJke brez izjeme, dana prilika, da se vsi iz v»e Ljubljane snidemo na en«tn kraju, na kraiu resničnega bratstva, resnične enakosti in miru. Zopet bo dana prilika, da vsak posameznik in vsi skupno doprinesemo Bogu dopadljivo žrtev — urico duhovne obnove, ki bo v poslušaniu besede božje, istočasno pa urica priproinje združenih mož in fantov k Bogu, da bi «e usmilil nas, našega naroda in vsega človeštva Možj« in fantjel Ne zamudite te prilike zasluženja, ki bo dana vsem na duhovni obnovi v nedeljo, 7. t. m. pop. ob pol 5 uri in v ponedeljek zjutraj pri av. maši ob 6. uri v cerkvi av. Jožefa. •OddalnURB Muolna Jofranslu primeril* a A D! O L3U 513 ANA Dnevni tpored «a i. Januar: 7 Poročila v nemščini — 7.10 jutranji koncert; vrnu' 7.80 Porodila v slovenščini -9 1'oročila v nemščini - 12 Nupoved sporedu, nato: Opoldanski koncert — 12.30 l o-roiila v nemščini. poročilo o poloiuju m poroMla v slovenščini - 12 45 Salonski orkester pod vodstvom A. Dormera — 14 l o-ročlla v nemščini - 14.10 Radijski codalni orkester pod vodstvom D. M Sijanea — 15 Prenos osr. nemškega sporeda (glasba)I — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Glasbena medigra - 17 30 Komorni '.bor - 18 Kmečki trio - 18.30 Iz naSeg« leposlovja, MaSa Rlavčeva bere pesmi Pavla Oblaka -18.45 1« al inklh krajev, ljudski napevl -19.30 Poročila v slovonSčInl — 10.4i 1'renos branja članka ministra dr. Oiibbelsa Iz tednik« »Dnu Boleh* — 20 Poročlln v nemščini — 20.15 Ljubljanski komorni trlo: A. Der-melj violina, Cenila Sedlbnuer čelo. Marjan LipovSek klavir, solist: L. M. Sliorjnne kln vir — 21.15 Pridi v irondolo - 22 Poro-il« v nemSčinl in napoved sporeda — 2215 Malo krami anja. malo plesanja: ple«nl ork., vodi D. Prevoršek — 23 Glasba pred polnočjo. Nakupovalnim Socialne pomoti kupuje stara oblatila, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevni ceni. Sicer pa bolnišnica, dasi javna, ni javno zaklonišče (niso uiti n. pr. bolnišnice v Trstu). Dn se obiskovanje zmanjša v nmne meje in popravijo razmere v bolnišnici, da bodo zopet znosne, zlasti pa obvaruje zdravje in življenje vseh prizadetih bolnikov; je vabljeno občinstvo, naj prednje preudnri in kar nnjboij upošteva tudi zaradi svoje lastne varnostL 1 Darovi v blagu za Socialno pomoč Socialna pomoč sprejema ie nadalje prostovoljne prispevke v svo|i poslovalnici v Gradišču št. 4, nasproti dramskega gledališča (telef. it. 30-39.) Prosimo zato vse, ki so pripravljeni darovati Socialni pomoči v blagu, zlasti oblačilne predmete, da izročijo te predmete naši poslovalnici, ali pa sporočijo ■voj naslov *ej poslovalnici aH osrednjemu uradu Socialna pomoči, Gosposvetska cesta 2-L (telef. it. 39-01), da pride naš nemeSčcnec iskat darovane_ predmete. Prav tako sprejema poslovalnica tudi denarne prispevke. Operno gledališče O p e r« t Sobota, f. januarja, ob 15.80: »Princeska ln suiaj«. Mladinska predstava. Obisk Božička. Izven. Cone od 60 lir navzdol. Nedelja, 7. Januarja, ob 18: »JcnuTa«, laven. Cene od 60 lir navzdol. Val Škratje, ki Igrajo v mladinski opereti »Princeska In ainaj«, naj ae tauctJJIvo javijo danes, v petek, ob 1> v Operi. Začetek pouka operne baletne tole bo v ponedeljek, 8, Januarja. Drama: Petek. i. januarja, ob 16.30: »21v!JenJe je lepo«, Rod C, Sobota,' 8. januarja, ob 18: »Poslednji mol«. Izven. Cene od 10 lir navzdol. Nedelja. 7. JnnuarJa, ob 15: »Matiček ae ženi«. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ponedeljek, 8. januarja, ob 16.30: »Poslednji mož«. Red A. . M, Aeliard: .Življenje )• lepot Optimistična komedija » treh dejanjih. Oaebti. Bo-naparte - Jan. Miky - Levarjev«. 8lefan - Nakerst. Aubort - VI. SkrblnSek, Brlasot _ Lipah. atraJ.nlk - Kovi«. Jngue« - 8ev«r. gost » azilu - Plut, 2. goat » azlln - Oo-riušek. Margot — V. Juvanova, Marguerite — Puirljeva, krčmar — PodirorSek Režiser: prof O. gest. Suenat Ini. arh. Frana. Godi se v Pariza. %z novice V počastitev spomina blagopok. g. pokr. svetnika Antona Zorn« Je darovala družina Jožetu Mavriča 300 lir numoato veue« Vln-cenoljevi konferenci av. Cirila In Metoda Uežlirrad. Bog plačaj! Otroška molitvena ur« bo danes pri fran-eiikaulh. Val otroci, ki Jezusa ljubit*, pridite, da gu skupno počastimo. NOVO! Frid. Viljem Fabor: NOVO! Duhovna raal krščanskega člu»cka t dopolnilom Krščanski svetniki ia »vetnlre. mistični teologi in učitelji duhovnega iMjcitja Napisal Franr Teraeglav. 621 strani, elog vet 220 — L. Ljudska knjigurna » Ljubljani _ Novt strojepisni tečaji pričenjajo dne 8., 9. In 10. jonnarja. — Praktično znanje, koristim vsakomur aednj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu, - Učne ure doifovorno po iol JI obiskovale?, — Vpisovanje dnevno. — Informacije, prospekti! Trgovsko učllisče »ChrlstofoT učni aavod«. Domobranska 15, Učite se strojepisja) Novi tečaji pričenjajo 8., ». in lo Januarja. — Praktično zno-nje. koristno vsakomur sedaj In » bodoče. Učne ure doirovorno po želji, — Informacijo dnevno, prospekti: Trgovsko učllisče »Clirl-Ktotov učul zavod«. Domobranska 15. SP0RT Obvestilo. Športno druStvo Iztok obv»-Sča vse avoje člano, da bo v petek, 5. t. m., ob 19 obvezen sestanek v gostilni LovSin. Pridite val točnol Življenje v farah roba L ju Nadaljujemo s pregledi o življenju in smrti po ljubljanskih farah. Kako je živela fara sv. Jakoba Poroke. Oklicamih Je bilo 77 poročnih parov. Od 48 porok Jih je bilo 42 sklenjenih doma, 6 pa drugje. Starost poročenih je nihala med 20. in 40. letom. Neki ženin se je poročil s 56. leti na bolniški postelji, nato je čez dva dni umrl. Dve nevesti sta se poročili z 19 leti. Rojstva, f® novorojencev je 50 dečkov, 46 pa deklic. Od vseh teh jih Je le 7 zagledalo svet v domači župniji. Smrti; Mrliška knjiga Je zabeležila 76 smrtnih primerov (lani 72). Umrlo Je 35 moških in 41 žensk. Doma je zatisnilo oči 35 župljanov, 41 v bolnišnicah. Po starosti: 69 odraslih ln 7 otrok. Previdenih je bilo 53 bolnikov, nepre* videnih jih je umrlo 13, dva človeka sta bila ubita. Najvišjo starost je med pokojnimi dosegla Ždravič Frančiška, delavka iz tobačne tovarne, ki je bila stara 88 let in pol. Versko življenje v Župniji se je lepo razvijalo. Razdeljenih je bilo 83.000 obhajil. Za florijansko cerkev, podružnico Sv. Jakoba, sta bila lani imenovana 2 ključarja, katerih ta cerkev do sedaj še ni imela. To je seveda znamenit dogodek v kroniki župnije. Gospodarska delavnost župnije je bila precejšnja. Preurejena so bila cerkovnikovo in kaplanska stanovanja. Ko se Je pokvaril zvon v cerkvi, en teden ni bilo zvonenja V obeh cerkvah so nato popravili zvonove za ceno 22.000 lir. V cerkvi so bili očiščeni lestenci; čiščenje Je stalo 8 tisoč lir. Še eno nezgodo je zapisala farna kronika; ura na cerkvi se Je ustavila. Vsi župljani in ostali mimoidoči se željno ozirajo v stolp, če morda šo ni popravljena, ker pa zaradi mraza ni mogoče popravljati že sedaj, bodo morali počakati do tople spomladi. Gibanje življenja v trnovski fari , Okl-icev je fara slišala 115; doma se je poročilo le 60 parov. Trnovčani so v tein letu 6klc.nilJ 10 zakonov več kot prejšnje leto. Kronika trrnovske fare pa kaže, da so prav trnovske neveste po večini med najmlajšimi v Ljubljani. Iz prejšnjega stoletja je bil le en ženin, vsi drugi so bili rojeni že v tem stoletju. Poročali so se predvsem mladi pari im med temi zlasti neveste; ena je bila stara šele 17 let, tri 18 let, trd 19 let, tri 20 let, štiri 21 let. Trnovčamom ee je rodilo 177 otrok; 103 so dečki, 74 Je dcklic. Doma je pri- šlo na svet samo 24 mladih kričačev, 113 v bolnišnici, 39 v Slajmarjevem dc.niu, 1 v sanatori j u Emoni. Lansko leto je bilo 48 rojstev več kot 1. 1943. Smrt je pobrala 122 ljudi in je vzela ravno polovico moških in polovico žensk. Ker je bilo rojstev več, je tudi smrt ugrabila Trnovemu 30 ljudi več kot prejšnje leto. Doma je umrlo 69 ljudi. Otrok je umrlo 14, čez 70 let starih 19, čez 80 let starih 10, čez 90 let stara 2 (Ciber Franc, preužitkar z Ižanske ce6te, star 93 let; drugi je bil Pir Alojzij, bivši železničar iz Jerajeve ulice, ki je bil star tudi 93 let). 14. septembra je požar uničil streho trnovske cerkve. Sedaj je 6treha vsaj za silo že obnovljena. G. prezident je cerkvi dovolil 250.000 lir podpore Priskočila je na pomoč tudi mestna občina in predvsem mnogi dobri farani, ki eo zbirali prostovoljne prispevke; dva najspretnejša nabiralca darov (neki trgovec skupaj z nekim g. inženirjem) sta nabrala 117.000 Lir V fari delujeta Vincencijeva in Eliza-betina konferenca. Brezmadežnemu Sjcu Marijinemu se je posvetilo 7t>0 družin. Obhajil je bilo razdeljenih 77.000 e»mo v farni cerkvi. To je dokaz, da versko življenje napreduje kar zadovoljivo. Sv. Družina v Mostah Vojna leta so se poznala v vsem življenju, torej tudi pri porokah. Su-mo 32 parov je stopilo v zakonski stan; to je polovico manj kot druga leta. Povprečna starost novoporočencev je bila okrog 31 let in pol. Najstarejši ženin je s 74. leti pripeljal svojo nevesto pred oltar, najmlajši z 22, leti. Največ let je iinela nevesta s 54. leti, , najmlajša pa z 19. leti. Ženini so bili povprečno stari 34 let, neveste 29 let, kar dokazuje, da se ljudje v fari sv. Družine ženijo in možijo v treznih letih. Ker se je rodilo 83 otrok in od teh 44 dečkov ter 39 deklic, je kronika zapisala štiri rojstva ninnj kot lani. 76_malih Moščanov je bilo rojenih in krščenih v bolnišnici. Mrličev je bilo v* fari "0, moških 40 (prav toliko jih je od skupnega števila umrlo doma), ter 30 žensk (toliko ljudi iz župnije je umrlo v bolnišnici). Povprečna sturost moških mrličev je bila 78 let, ženskih pa 48 let, skupno povprečje je bilo 63 let. 2cnske, kakor je videti, mnogo mlajše umirajo kot moški. Največ ljudi je umrlo zaradi ostarelosti, pogosti so bili tudi primeri raka, kapi in jetike. Številen obisk službe božje, poseb no ob prvih petkih in prvih sobotah dokazuje, da versko življenje vidno napreduje, Razveseljivo dejstvo verskega življenja je bila posvetitev dru- žin Marijinemu Srcu. Celih 95% vseli moščanskih družin je to posvetitev opravilol Tudi prejem sv. obhujil se je močno dvignil. Med delavnimi verskimi organizacijami moramo v tej župniji predvsem omeniti društvo »Prerod«, ki skrbi za tako bogato udeležbo moških iz te fare pri mesečnih duhovnih rekolekci-jah. Poleg Društva za širjenje vere lepo delujeta tudi obe karitutivni konferenci, ki sta-v fari mnogo naredili za reveže. Pri tem so mnogo darovale za reveže nekatere družine. Preko teh farnih organizacij je prišlo med ljudi mnogo dobrega čtiva. Ko je g. župnik Miha Jenko našemu poročevnlcu dal te podatke, je na koncu neknm skrivnostno dostavil: »Nazadnje bi mogel dodati še tole: še ena res velika reč zn našo fnro iu cerkev sv. Družine v Mostah je bila storjena v 1. 1944. Velika reč — pravim —, ki bo razveselila vse farane in prijatelje naše sv. Družine. Toda o tein bo pisala posebna knjižica, ki bo izšla v kratkem, kakor upam. Zato danes ne morem o tej veliki zadevi kaj več povedati.« Torej bomo z velikim zanimanjem pričakovali napovedano knjižico! Pod zaščito naših narodnih apostolov Kronika župnije sv. Cirila in Metoda, ki je letos praznovala doseto obletnico obsioia fare in cerkve, je za leto 1944. pokazala lepši uspeh kot v prejšnjem lotu (številke v oklepajih povedo podatke za leto 1943 ) Porok je bilo 49 (37). Pet parov la prišlo v to faro od drugod, trije domaČi farani so se poročili drugje. Najstarejšemu ženinu je bilo 55 let, najmlajši nevesti pa 19 let. Znatno so se zvišala rojstva. Rojenih je bilo 116 otrok (leta 1913 le 75). Dečkov je 64, deklic 52. "Nezakonski so 3 (4) otroci. Število umrlih faranov se od lola 1943 ni nič izpremenilo. Umrlo Je 63 ljudi;, od teh je bilo 37 moških in 26 žensk. Najstarejši pokojnik Jo dosegel 85 let, najmlajši le dve uri. Sv. obhajil je bilo 112.000 (101.000). Družin je bilo posvečenih 405. • V kroniki h Sempelrske fare nam je včeraj tiskarski škrat pri porokah zamenjal črki tnko, da je vsak bralec lahko mislil, da Je bil lani en zakon razveljavljen. V obvestilo vsem, ki eo brali poročilo, moramo povedal!, da Je bil lani v šempetreki fari snmo »en /4ta<>fl cerkveno poveLjavljen«, razveljavljen pa nobeden. Obvestila Prevoda Nakazilu živil zn januar Ruzdcljcvalci racloulrnuib žull • Ljub-ljaut uaj dvlguejo pri Prevodu, Novi trg 4, II. nadstr., nakazila sa tlvila, potrebni mi delitev t Januarju, po naslednjem redu: v petek, 8. t, m-, vse zndruge ln pekli v ponedeljek, 8. t. m., trgovci od A—KI; v torek. ». t. m., od Ko—Oi r srodo, 10 t. m , P—Z. Rižarn« bo delila ril iz skladišč« v rl-tarnt od ponedoljka, 8, t. m., do sobote, ]3. t m., od 8—11 In od 14—16. Tam sc riž tudi plača ln oddajo vreče. Delitev zaseke Ljubljanski potrošniki znotraj in zunaj zapornega pasu prejmejo pri tvojem stalnem mesarju po 308 g zaseke ia aiesoe januar na 23 dnevnih odrezkov za maščobo z datumi od 1.—23. januarja na osnovni žml-sM nakaznici, ki jo je Izdul mestni pro-skrhovalni urad T LJubljani (odrerkl brez pretisk« ali a eno protlakiioo rumeno črto). Zaseko bodo delili mesarji ve* dan od 7—I' po naslednjem redu v lorek. I. januntja, uicearjl a začetnico od A do vključno R, v (roda, 10. januarja, mesarji z začetnico od L do Z. Zaseko dvignejo mesarji na dan delitve ob 8 na klavnici, kamor bodo tudi vrnili vso preostalo useko usslednji dan po delitvi dopoldue. Urejene odrezke predložijo mesarji >Pr»-vodu< nuslodnjl dan po delitvi od »—10. Otroci do I- lota starosti znotraj varnostnega pseu. ki prejemajo avežo mleko n« »mlečna nakazila« v mlokarnnh, prejmejo poznojo namesto znseko surovo maslo in uaj zato sedaj no dvignejo zaseke. Delitev posebnih dodatkov ljubljunskim otrokom in nosečim ženam zunaj zapornega pasu 1. Ljubljanski otroci tunaj zapornega pasu dobijo v mlekarni, kjer prejemajo aveže mleko, na svojo »nakazilo mleka, zu Januar naknadne dodatke, kol ao jih io prejoli otroci znotraj tega pasu, ln eieori otroci do 1. leta at«ro«tl: 588 g pSmlčneg« zdroba; otroci od 2.-9. leta staioatl: 2»t» g ovsenih kosmlčev ln otroci od 4.-9. lota sta-roatl: 258 g medu. Vsak upravičonoo predloži mlekarni vo-Ijavno januarsko »nakazilo mleku«. 1. Mladina od 10,—18. leta starosti zunaj zapornega pusu dobi na doceinbrsko dodatno živilsko nakaznico »DoMc, Izdano od mestnega preskrbovnlnoga urndn v Ljubljani, ▼ najbližji spodaj aaStetlb mlekarn 788 g orehov. t. Nosoče ione zunaj zapornega p«su prejmejo na veljavno Jnuunrsko »nakazilo mleka. 518 g pienlčncga zdroba. Vso to dddotk« bodo delile v sredo, čo-trtek In pelek, t. j. 10., 11. ln 12 januarja, sledeče mlekarne vsaka za svojo področje, ln sicer: Kcslner (Kožarje 82), Vrhoveo (Cesta na Vrhovce), Florjančlfi (Vodnikova), PeSnlk (Dunajska). Kocjančli (Studenec 20) ln Korbar (IlruSlca). Vsa ostala podrobna navodila glede do-lltve omenjenih dodatkov j« sporočil »Prevod« tem mlekarnam • posebnim dopisom. Prodaja mesa PotroSnlki, kateri do petka, 5* t m., le no bodo prejeli živilskih kart za Januar, prejmejo meso pri delitvi 18. t. m.. Potrošniki v obilni Jožica ln D. M. v Polju naj prlneaojo za nakup mesa v potek, 5. t. m., decembrske živilske karte. Potrošniki, ki so prejemali meso pri mesarju Ivanu KruSiču, BozonSkova, dobijo od 5. t. m. dalj« meso pri mesarjih Alojtiju Brčunu, Tovarniška 13, in pri Jožetu Benčl-nl, Cernctova 25. Prodajna cena za meso Prodajna cena za meso k od 5. t m dalje 48 lir sa kilogram. Nove cene riža Komisar za cene j« določil Rižarni | družbi a o. z. v Ljubljani sledeče najvišje cene za luščen riž: Za Rižarno! 1 kg 4.35 lir, franko sk'a-dišče. Za Prevodi 1 kg 4.42 lir. Za trgovca detajllsiai 1 kg 5 lir, franko prodajalna vključno vse dajatve. poizvedovanja Zgubil sem naočnike « «r»lm okvirjem dne 4. t. m. od KarlovSko oeste 14 do cerkve ar. Jakoba. Prosim nnjdltclja, naj Jih v rs s pro!! nagradi na naslov: Miserlt, Kar-lovSka M. ti Stran 4 »SLOVENEC«, gctaeE, 4. jannarja 1945 8ter. 2. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Prva knzenskn sodba v novem letu Pred kazenskim sodnikom - poedin-cem okrožnega sodišča je bila v torek 2. t. m. izrečena sodba, s katero je bila neka mlada služkinja zaradi, prestopka tatvine obsojena na 2 meseca in 15 dni strogega zapora. Služkinja Ivanka je krenila na stranpota in začela izmikati razno blago svojim gospodinjam. Bila je, že večkrat kaznovana. Lani v drugi polovici septembra je neki gospodinji v Tavčarjevi ulici odnesla damslte čevlje, perilo, 2 kg sladkorja in 5 kg moke, vse v vrednosti okoli 30C0 lir. Tatvino je delno priznala. Oproščena pa je bila od obtožbe zaradi slične tatvine, da bi bila neki drugi gospodinji odnesla obleko in perilo v vrednosti 1500 lir. To je bila prva kazenska razprava na okrožnem sodišču v letu 1945. K tramvajski nesreči na Tržaški cesti Policija je uvedla natančne poizvedbe, kako se je primerila tramvajska prometna nesreča na TržaSki ccsti v nedeljo 31. decembra lani. Materijalna škoda ie znatna, kajti oba tramvajska vo*a sta bila močno poškodovana. Hudo razbitih je bilo 13 šip. O krivdi bo pač naposled odločalo sodišče. Varčsjte z elektriko! Razne poškodbe in nesreče- Na Marijinem trgu je ne*nan avto podrl 50 letno zasebnico Gizelo Cerjakovo, ki j« dobila hujše poškodbe po životu. — Pri tTku dveh kolesarjev si je zlomil levo nogo 41 letni delavec Herman Vre-njak. — V tej zimi prvi primer nesreče zaradi poledieel Majd« Ziherlova, 11 letna delavčeva hčerka je na poledenelem hodniku spodrsnila in si zlomila desno ramo. — Raznašalka časopisov, 32 letna Margareta Grbčeva se je hudo oparila z vrelim mlekom po nogah. — Viktor Lenarčič, 16 letni dijak se je pri cepljenju drv usekal v levo roko. — Stanko Bo-bič, 15 letni delavčev sin si je pri padcu zlomil levo roko. Kazni protidraginjskegn odseka Protidrapinjski odsek pri upravi policije v Ljubljani je v mesecu decembru izrekel vsesa skupaj 80 kazni zavodi dravinjskih prekrškov. Med te kazni štejemo tudi prijave državnemu tožilstvu, ki nato sodno postopa proti raznim navijalcem cen ali kršiteljem lirotidraginjskih predpisov. Skoraj polovica kaznovanili, namreč 37„ je dobilo v glavnem trlobe zaradi neoznačenih cen in zaradi prodaje raznega blati« pa neodobrenih in pretiranih cenah. Med temi so nekako na polovico soudeleženi trpovci in gostilničarji. Posamezne plohe se sučejo od 5000—200 lir. Ntijveč je kazni po 1000, 2000 in 3000 lir. Te kazni so v celoti vrgle 57.900 lir. Zaradi posesti, nakupa, uvoza in prodaje racioniranega blaga je bilo kaznovanih 19 oseb. Z globami jih je bilo bolj malo, tako da so v celoti plačuli lc 4400lir. Prizadele pa so jih bolj zaplembe raznih živil. Sedmim posestnikom iz ljubljanske okolice je bilo tako zaplenjenih 1005 kg soli. Zuradi tega so bili tudi naznanjeni državnemu tožilstvu. Zaradi tihotapstva z mesom, zaradi nakupa in prodaje na črni borzi je bilo kaznovanih 17 oseb. Globe za te so znesle 9tNX) lir. Bolj pa so bolele izgube zaplenjenega mesa. Nekemu posestniku je bila na primer zaplenjena krava, nekdo pa je pustil kar celo tele, samo du ga pri tihotapljenju niso mogli prijeti. Zarudi pretiruno zaračunanega zaslužka je bilo kaznovanih 5 Ljubljančanov, med njimi sta bila dva komisijonarja in dva prevaznika. Zaradi neupravičeno zvišane stanarine pu sta bila naznanjena državnemu tožilstvu dva Ljubljančana. V celoti so vrgle decembrske globe 73.300 lir. Nepremičninske rubežni in dražbe Zemljiška knjiga je v lanskem decembru zaznamovala 32 nepremičninskih rubežni, s katerimi so upniki dosegli,zavarovanje svojih terjatev ua neprc*ničninah dolžnikov za skupni znesek 98.064 lir. V glavnem je šlo pri teh rubežnih za neplačan« davke. Državni zaklad je zahteval rubežen v prav mnogih primerih. Šlo je pri tem za malenkostne vsote, tako za 50 in 57 lir davčnih zaostankov, pa tudi za prav znatne zneske, kakor za 30.000 lir in 10.000 lir. Tudi mestna občina ljubljanska je bila pnmorana predlagati nepremičninske rubežni za kritje svojih neplačanih mestnih davščin, tako za znesek 55.15 lir in slične vsote. V dcceinbru ni bilo nobenih dražb nepremičnin. S tem, da prodasle nakupovalnici Socialne pomoli staro obleko, čevlje in podobne predmete, koristiie sebi, ker dobite zanje ugodno ceno in revežem, katere bo Socialna pomoč mogla obleči. MALI OGlfin O.^rj KNJIGE •lovenske in nemške ter Ljubljanski zvon in Dom tn »vel kupuje knjigarna ?užek, pre. hod nebotičnika. | PeSzvedbil ZGUBILA* SEM žensko srebrno uro. PoStenega najditelja prosim, naj jo odda proti nagradi t npr. »SIot.< pod žt. 56. | Kupimo | MOŠKE GOJZERJK U. 44—45, močne (Jamske Škornje St. 39, črn muf, dran gumuše za mlado deKlico, vse 8e dobro ohranjeno, ku-nim za protivrednost. -Naslov v upravi »Slo. vencac pod Št. 76. k STRUŽNICO za struženje, 6e v dobrem stanju, t m dolgo, kupim ali dam v znmeno zn elektro mo. tor - 8 KS. Turk Janez, Kožarje 142. k imiB^mmmmmmmEr Umrla nam je naSa nadrse ljubljena ieau in rnuuia, gospa Frančiška Vybiralik 1'oprcb bo t soboto, dne 6. januarja 1945, ob >/,10 dopoldne z Zal, kapele sv. Jakoba, na pokopališče Sv. Križa. Ljubljana, dne i', januarja 194). Žalujoči mol in otroci. Dne 3. jan. 1945 zvečer je po dolgem trpljenju mirno v Gospodu zaspal naš nadvse ljubljeni brat, stric in svak, gosp. Pire Feliks poslovodja tvrd. Franc Ksav. Souvan Predragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v soboto, dne 6. jan. ob % 10 dop. z Žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, 4. I. 1915. Globoko žalujoči: Potočnik Nilba, Poljancc Katarina, sestri, Pire Anton, polbrat in ostalo sorodstvo. ,tl ki.\o »union* Danes zadnjikrat! Roman podeželskega zdraroika * TAKSNO JE BILO MOJH ŽIVLJENJE C. Raddatz. Ilansi Knoterk. I.enn. Mareubacb Predstave ob 14. 11 In 18. ,EL KItfO »M 4TICA«™ Filmsko reledelo »REMBRANDT« Ewald Balser Gioela Uhlcn Predstave ob li ln 181 ,EL KINO »SLOG4« "" Zabavna filmnka komedija »POLETJE, SONCE, DEKLE« Korin Hardl, Panl Klinper in drugi. Predstave ob 1« la IS!_ Srečno novo leto Seli vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem' CVETLIČARNA .SPLIT" LJUBLJANA s$Ke&u> noyo teJto vsem svojim cenj. odjemalcem, znancem in prijateljem £ elt Jože Klanjšček trgovina z usnjem In kožami LJUBLJANA, levo dvorišče .Figovec' Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem Mirko Trogrlic galanterija Ljubljana Kolodvorska 41 n telefon 47-09 JteČKo novo CeJto K. PEČENKO LJUBLJANA, Sv. Petra c. 41 Blagoslovljeno novo leto želi TE) M Kopač & Štele družba z o. z. LJUBLJANA; Celovška cesta štev. 14 (nasproti velesejma) RaznaSalko za Rožno dolino in Vič sprejme uprava »SLOVENCA v Ljubljani TVRDKA FRANC KSAV. SOUVAN javlja žalostno vest, da je umrl njen skoraj 50 letni sodelavec, gospod Feliks Pire Tvrdka bo zvestega in vzornega sodelavca ohranila v trajnem in najlepšem spominu. Ljubljana, dno 4. januarja 1945. Javljamo žalostno vest, da nas je po dolgem trpljenju za vedno zapustila naša dobra žena, mama, sestra in teta, gospa Frančiška Pire roj. Zanoškar Predrago pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo dne 7. januarja ob • K10 dop. z Zal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. januarja 1945. Žalujoči: Iran, mož, Lado, sin in ostalo sorodstvo. Umrl nam je naš srčno ljubljeni, dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod viSji mag. svetnik v pok. Pogreb dragega pokojnika se bo vrlil v soboto, dne 6. januarja 1945, ob 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križa. Ljubljana, dne 4. januarja 1945. JULIJA roj. VONCINA, soproga ing. JANA, cand. ing. SASA, sinova MARJA roj. DECMAN, snaha ANDREJ, mak VIDA dr. LUKMANOVA, sestra ln ostalo sorodstvo. t Naznanjamo žalostno vest, da jo umrl naS dolgoletni predsednik, gospod luvan Franc posestnik in trgovee t Ljubljani Za zavod zaslužnega pokojnika bomo ohranili v hvaležnem in trajnem spominu. Ljubljana, dne 4. januarja 1945. Ravnateljstvo hranilnice kmečkih občin v Ljubljani. m E V globoki žalosti naznanjamo vsem znancem, da nas je zapustil naš nadvse ljubljeni oče, stari ata, brat in tast, gospod luvan Franc posestnik in trgovee Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v Boboto, dne 8. januarja 1945, ob /411 dopoldne z Zal,'kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. januarja 1945. Žalujoči: IVAN, PETER, sinova FRANCKA, VERICA, hčerki FRANČIŠKA, sestra vnuki ter ostalo sorodstvo KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE V LJUBLJANI naznanja Žalostno vest, da je umrl član njenega upravnega odbora, gospod FRANC JUVAN posestnik itd. Zaslužnemu in dobrosrčnemu pokojniku bomo ohranili časten in hvaležen spomin. Ljubljana, dne 4. januarja 1945. MliUIM K. Struppe: v v a S 8 S ¥ £ « M M 8 8 **** i i m a * S i 10 »Julita?« >Ne, ne Julita, ampak Pera,.. Čez »ran mu je vedno bolje, zvečer pa ima Aopet hudo vročino...« »Kako mu je zdaj? Mislite, da bi we lahko sprejel?« »Mislim da. Skušala ga bom pripraviti na vaš obisk.« »Torej še nič ne ve o mojem prihodu?« »Ne. A morda mu je gospod Heter povedal zdaj. Bil je 6icer zadovoljen s predlogom, da vas povabimo, vendar pa sem imela vtis, kot da se boji vašega prihoda, kakor se bolnik boji zdravnikovega prihoda. Ve sicer, da ga bo ta ozdravil, a sluti, da ne bo šlo brez težke operacije.« Dr. Sly je zamišljeno prikimal, sestra Renata pa je pristavila: »Vtis imam, kot da gospoda Sigmar-ja tlači težko breme...« »In to bfeme skriva v sebi .rešitev vseli drugih tajnih doiodkov,« je zaključil dr. Sly. »Najiskreneje vam zahvaljujem *a dragocena pojasnila. Zdaj se lahko zopet vrnete k bolniku. Morda mi bo gospod Heter povedal, če bom lahko še danes govoril z njim.« Dr. Slyjev razgovor z gospodom Sigmarjem ni trajni dolgo. Ztlaj ga je Heter spremil na kolodvor. Včasih je skušal kaj razbrati z dr. Slyjevih potez-A. ni mogel uganiti, kakšne skrivnosti ie zvedel. Bil je bolj nepristopen kot kdajkoli. Končno je dejal dr. Sly: »Kmalu boste slišali o meni, gospod1 Heter. Zelo verjetno vas bom v kratkem prosil za obisk. Ne vem pa še, če vas bom jiovabil v Pariz ali kam drugam. To je pač odvisno od uspeha mojih poizvedb...« Nato pa je smehljaje se pristavil: »Bržkone ste razočarani, ker vara po ogledu križa nisem že kar takoj označil zločinca, kakor se navadno čita v knjigah. Ali da vam nisem povedni, da ste zjutraj že bili v Snint Jeanu, kjer ste že nav.se zgodaj pozdravili aražestno deklico...« Mannel se je nasmehnil in prikimal. »To je pa čisto res! Zdaj bi vas pa zares rad vprašal: Kako ste mogli to zvedeti?« »Po napol oveneli cvetki v vaši gumbnici. Ker sem dospel v Beaulieu zelo zgodaj, sem si nekoliko ogledal okolico, preden sem se zglasil pri vas. Take cvetlice sem videl samotna enem vrtu. Kje je ta vrt in kdo ga goji, pa že sami dovolj dobro veste...« Manuel se je nasmehnil in prikimal. »A pustiva to igračkanje. Navadno življenje .ne govori s tako jasnimi znaki. Nemalokrat je bolj zapleteno kot najbolj napet roman... Le vztrajajte potrpežljivo pri bolniku. Mislim, da vam toliko lahko obljubim, da v bližnji bodočnosti ne bo nobenega napadalna njegovo življenje ... Prigovarjajte ma tudi vi, da ostane v Beaulieuju. Sprememba bivališča je popolnoma brez pomena... Ostanite zdravil Ko vas pa pokličem, pridite čimprej,« V. V hotelu Bellevue v Mentonu je vladala tišina, kakor vedno pred večerjo. Večina gostov se je umaknila v svoje sobe, da se preobleče. Le nekaj ljudi se je sprehajalo po prostorni, s palmami okrašeni veži, ali pa so sedeli v udobnih rdeče prevlečenih naslanjačih in zdolgočaseno čakali na večerjo. Vratar je pogledal nekoliko začudeno, ko ie vstopil eleganten gospod in zahteval sobo. »Le če je bila soba vnaprej naročena,« je izjavil vratar in presojajoče pregledal brezhibno zunanjost neznanca, ki ni imel nikake prtljage, razen aktovke. »je naročena... dr. Sterner.« (Dr. Sly.) »Dobro,« je odvrnil vratar. »Želeli ste sobo št. 14 v prvem nadstropju. Soba je prosta.« Dr. Sterner se je nekoliko nasmehnil, ko je stopil v dvigalo. Naj si le misli, da je eden njenih oboževalcev.. ■ Soba, v katero je stopil, je bila elegantno in okusno opremljena. »Morda bom še to noč odpotoval,« je dr. Sterner dejal sobarici, ki je po eleganci tekmovala z opremo sooe. Njene bliskajoče se_oči so z dopadenjem počivale na tujcu. Vsaki dan je treba iskati srečo,' ji je večkrat dejala stara teta. Kdo ve, si je dejala, če ne bo prišel nekega dne kak angleški lord in me vzel s seboj v svoj stari grad, v zlato srečo... Anica je imela prav tako malo pojmo o starih gradovih kot o modernih lordih. Sanjala je o angleških >gentleme-nilit in ta dr. Sterner je imel nekaj tako čudovito angleškega na sebi. Hladne šive oči, odločne poteze, visoko in vitko postavo ter brezhibno «bleko Oh, Anie« se je dobro spoznala na take stvari! Kmalu bi bil ušel njenim lepo oblikovanim rdečim ustnicam krik razo- čaranja, ko je slišala, da namerava no-vodošli gost že odpotovati. Vendar pa je dr. Sterner še pristavil: »Odvisno pa je od vas, gospodična.« Zopet je komaj zadržala vzklik začudenja, a zdaj je začudenje bilo prijetno. »Lahko računate name,« 60 govorile živordeče ustnice v ljubkim nasmehom. Dr. Sterner je stisnil zlatnik v dekletovo mehko desnico in rekel: »Poskrbite, da bom pri večerji segel poleg baronice Therlialien. Posredujte na pristojnem mestu. Sam nimam več časa za to...« Mr. Sly je dobro vedel, zakaj ro sam ni obrnil na pristojno mesto. Ni se motil v svoji bistrovidnosti. Anica svojega razočaranja ni mogla več skrivati. »Ph!...« je prhnila pred se, medtem ko se je okrenila proč in začela pospravljati po sobi. S tem je hoteia reči: »Na to dolgočasno plavolaso Nemko se hoče navezati? Kakšen okus! Sicer pa ne bo imel ker...« Seveda tega ni smela reči. Nikakor ni smela pozabiti, d