DOLENJSKI LIST ŠT. 29 (1823) 19. julija 1984 STRAN 10
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
Letnik XXI
Novo mesto, 19. julija 1984
št. 10
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
230. Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva.
231. Sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva.
232. Odlok o spremembi odloka o prispevku za financiranje temeljnih in nujnih nalog na področju varstva pred
. požarom v občini Črnomelj za leto 1984.
233. Odlok o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji.
234. Odlok o spremembi odloka o osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Črnomelj za leto 1984.
235. Odlok o ukrepih za racionalno zmanjšanje porabe energije v občini Črnomelj.
236. Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka o denarju za sofinanciranje programa gradenj s področja družbenih dejavnosti na območju občine Črnomelj za čas od 1. 7. 1980 do 30. 6. 1985.
237. Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za financiranje programa javnih dcjgia območju občine Črnomelj za čas od 1. 1. 1983 do 31. 12. 1987.
OBČINA NOVO MESTO
238. Odlok o javni kanalizaciji.
239. Odlok o obvezni deratizaciji na območju občine Novo mesto.
240. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Stranska vas pri Žužemberku.
241. Odlok o sprejetju sprememb zazidalnega načrta Je-dinščica.
242. Odredbo o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1984.
243. Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve.
OBČINA TREBNJE
244. Odredbo o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1984.
245. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na delu k. o. Bistrica in delu k. o. Mokronog.
246. Odlok o spremembah odloka o davkih ohčanov občine Trebnje.
Občina Črnomelj
230.
Na podlagi 12. in 14. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS št. 32/80) ter 173. člena statuta občine Črnomelj (SDL, šj. 19/80) je Skupščina občine Črnomelj na seji družbenopolitičnega zbora dne 29/5-1984 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30/5-1984 sprejela
SKLEP
o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva
I.
Začasni ukrep družbenega varstva, ki gaje uvedla Skupščina občine Črnomel j na seji družbenopolitičnega zbora 26/ 9-1983, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih
skupnosti dne 27/9-1983 zoper Vzgojnovarstveni zavod „Oton Župančič" preneha veljati, ker so prenehali razlogi za njego-. vo uvedbt).
II.
Ta sklep začne veljati z dnem imenovanja individualnega poslovodnega organa in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 017-2/83 Datum: 30/5-1984
Predsednik Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, 1. r.
231.
Na podlagi 12. in 14. člena žakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS št. 32/80)_ ter 173. člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80) je Skupščina občine Črnomelj na seji* družbenop-
olitičnega zbora dne 26/6-1984 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27/6-1984 sprejela
SKLEP
o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva
L
Začasni ukrep družbenega varstva, ki ga je uv^dla Skupščina občine Črnomelj na skupni seji vseh treh zborov dne 25/11-1983 zoper_ Kmetijsko zadrugo TOZD Živinoreja Črnomelj preneha veljati, ker so prenehali razlagi za njegovo uvedbo.
II.
Ta sklep 'začne veljati z dnem imenovanja individualnega poslovodnega organa in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 017-3/83 Datum: 27/6-1984
Predsednik Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, 1. r.
232.
Na podlagi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS. št. 2/76) in 174. člena statuta občine Črnomelj (SDL. št. 19/80) je Skupščina občine Črnomelj na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK o spremembi odloka o prispevku za financiranje temeljnih in nujnih nalog na področju varstva pred požarom v občini Črnomelj za leto 1984
1. člen
Delavci v temeljnih orga-. nizacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodar-
sko ali negospodarsko dejavnost in pri njih zaposleni delavci, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom 'za ^obdobje 1981 — 1985 v občini Črnomelj, plačujejo prispevek za leto
1984.
2. člen
Prispevek se plačuje iz do-' hodka temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, iz sredstev delovnih skupnosti ter občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek. Prispevna stopnja znaša 0,27%.
Prispevek se plačuje ob vsakokratnem dvigu osebnih dohodkov oz. po postopku, določenem za plačevanje davkov občanov.
3. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v SDL, uporablja pa se od 1/1-1983 dalje.
Številka: 420-02/3-84 Datum: 29/6-1984
Predsednik
Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, 1. r.
Številka: 420-09/6-84 Datum: 29/6-1984
Predsednik Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO. 1. r.
233.
Na podlagi 26. člena Zakona o sistemu obrambe pred točo (Ur. 1. SRS. št. 33/79) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL., št. 19/80 in 14/82) in odlokom o valorizaciji katastrskega dohodka (Ur. 1. SRS, št. 10/84) je Skupščina občine Črnomelj na seji Zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27/6-1984 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji
L člen
Spremeni se 2. člen Odloka, tako, da se glasi:
Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek od kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 0,54% od katasterskega dohodka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolrniskem listu.
234.
Na osnovi 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80) ter v soglasju s skupščinami SIS in sicer: občinsko skupnost otroškega varstva, občinsko izobraževalno skupnostjo, občinsko kulturno skupnostjo, občinsko telesno-kul-turno skupnostjo, občinsko skupnostjo zdravstvenega varstva, občinsko skupnostjo socialnega skrbstva, občinsko skupnostjo, za zaposlovanje, občinsko skupnostjo socialnega varstva in občinsko raziskovalno skupnostjo je skupščina občine Črnomelj na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK o spremembi odloka o osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Črnomelj za leto 1984
1.	člen
Delavci v TOZD, drugih organizacijah in skupnostih ter občani, ki ž osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in pri njih zaposleni delavci, ki niso pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1981 — 1985 v občini Črnomelj, plačujejo prispevek za leto 1984 od 1/9-1983 po naslednjih stopnjah:
3.	člen
Ta odlok prične veljati pe-tnjasti dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 420-04/2-84 Datum: 29/6-1984
Predsednik Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, 1. r.
235.
Na podlagi Uredbe o ukrepih za manjšo porabo za varčevanje tekočih goriv (Ur.
1.	SFRJ, št. 25/81 in 62/82), 61. člena Zakona o energetskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, št. 12/77, 30/78 in 23/81) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski.list št. 19/80) je Skupščina občine Črnomelj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
0 ukrepih za racionalno zmanjšanje porabe energije v občini
.	Črnomelj
1. člen
Zaradi splošne energetske utesnjenosti, z namenom, da se zagotovi racionalno zmanjšanje razpoložljive energije, se s tem odlokbrh odloča omejitev porabe energije za ogrevanje vseh poslovnih in stanovanjskih prostorov in zgradb v družbeni in zasebni lasti.
2. člen
V kurilni sezoni se smejo stanovanjski prostori, poslovni prostori in prostori izobraževalnih organizacij ogrevati največ do 19 stopinj Celzija z dopustnim odstopanjem plus
1 stopinjo.
a) iz brutto OD
L občinska skupnost otroškega varstva
— vzgojno varstvena dejavnost
— otroški dodatek
2. občinska izobraževalna skupnost
3. občinska kulturna skupnost
4. občinska telesno-kulturna skupnost
5. občinska skupnost socialnega skrbstva
6. občinska zdravstvena skupnost
b) iz dohodka, osnova brutto OD
1. občinska zdravstvena skupnost
2. občinska skupnost za zaposlovanje
c) iz dohodka, osnova dohodka
1. občinska raziskovalna skupnost
2.	člen
S stopnjami, navedenimi v
1.	členu tega odloka, se zagotavlja načrtovani dohodek za leto 1984 za financiranje dogovorjenih programov SIS
stopnja v %
1,00 1,10 5,73 •	0,37
0,24 1.15 0,81
10,05
0,27
0,07
Omejitev ogrevanja iz 1. odstavka tega člena pa ne velja v prostorih za potrebe zdravstvenega varstva, domovih za starejše občane in vzgojno-varstvenih ustanovah ter v prostorih, kjer tehnološki proces dela ne določa višjih temperatur.
3. člen
V času; ko se prostori in zg- ■ radbe več kot 24 ur ne uporabljajo, se mora temperatura znižati najmanj za 5 stopinj Celzija od določene v 2. členu tega odloka, razen, če tehnološki proces dela ne določa drugih temperatur.
4. člen
Ogrevalna sezona se začne vsako leto po 1. oktobru, ko znaša po ugotovitvah Meteorološkega zavoda SRS zunanja temperatura tri dni zaporedoma ob 21. uri največ 12 stopinj Celzija, konča pa se v naslednjem letu po 1. aprilu, ko preseže zunanja temperatura po ugotovitvah istega zavoda v treh zaporednih dneh ob 21. uri 12 stopinj Celzija, najkasneje pa do 30. aprila za poslovne in do 3. maja za stanovanjske objekte.
5. člen
Ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov se lahko začne eno uro pred pričetkom dela, zaključiti pa se mora ob
21.	uri zvečer istega dne.
6. člen
Za dosledno izvajanje tega odloka so dolžni poskrbeti vsi uporabniki prostorov in zgradb ter upravljalci energetskih naprav.
V vseh organizacijah in skupnostih ter hišnih svetih oziroma skupnostih stanovalcev so pristojni dolžni seznaniti delovne ljudi in občane z določili tega odloka.
7. člen
Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge organizacije morajo poskrbeti, da se javna razsvetljava in razsvetljava lokalov v n.očnem času omeji na potrebni minimum.
8. člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost ter lastnik ali uporabnik javnega lokala oziroma poslovalnice, ki ravna v nasprotju z določili 2., 3., 4., in 6. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 3,000 din se kaznuje za
VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Komunala sprejme v soglasju s Samoupravno komunalno skupnostjo in Izvršnim svetom občinske skupščine tehnični pravilnik v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka, s katerim uredi zlasti:
a) smernice za projektiranje in graditev javne kanalizacije,
b) tehnične normative za priključitev na javno kanalizacijo,
c) normative o sestavi odpadnih voda, ki se smejo odvajati v javno kanalizacijo,
d) način ugotavljanja stopnje onesnaženosti odpadne vode, _
e) način zaračunavanja stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
0 način zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in kontrole javne kanalizacije in notranje kanalizacije,
g) način pridobitve smernic in soglasij za gradnjo javne kanalizacije in za priključitev nanjo.
34. člen
Upravljalci oziroma lastniki
kanalizacije, ki ima javni značaj, morajo le-to predati v upravljanje Komunali v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka.
35. člen
Vsi tisti, ki še niso priključeni na zgrajeno javno kanalizacijo naselja, morajo to storiti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
36. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o javni kanalizaciji, ki je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 1/80.
37. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 352-030/63 Datum: 5. 7. 1984
Predsednik
Občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, 1. r.
239.
Na podlagi 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82), 4. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list
SFRJ, št. 58/78), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRŠ, št. 25/83) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne
5.	7. 1984 sprejela
. ODLOK o obvezni deratizaciji na območju občine Novo mesto
1. člen
Zaradi preprečevanja in širjenja nalezljivih bolezni ter velike gospodarske škode, ki jo povzročajo glodalci, se mora izvajati sistematska deratizacija na območju občine Novo mesto.
2. člen
L Obvezna deratizacija obsega:
a) vse stanovanjske in poslovne zgradbe s pripadajočimi skupnimi napravami kot so kleti, dvorišča, hlevi, skladišča, podstrešja, drvarnice, hišne kanalizacije in ostalo,
b) omrežja kanalizacije, ogrevalne naprave, javna odlagališča odpadkov ter druge komunalne objekte in naprave,
c) obrežja potokov in reke Krke in Temenice,
d) javne prostore in javne površine,
e.) vsa druga mesta, na katerih se ugotovi, da obstoja možnost zadrževanja glodal-cev.
3. člen
Obvezna deratizacija se izvaja enkrat letno v jesenskem času v:
a) vseh večjih naseljih občine
Za večja naselja se štejejo: območje mesta Novo mesto, Otočec, Dol. Toplice, Mirna peč, Vavta vas. Straža, Šentjernej, Šmarjeta, Škocjan in Žužemberk.
b) ostalih naseljih občine po izkazani potrebi, ki jo ugotovi sanitarna inšpekcija, odredi pa Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto.
Občasna deratizacija se odredi v izrednih razmerah, ki jo ugotovi sanitarna inšpekcija, odredi pa IS občinske skupščine na predlog strokovne službe izvajalca.
4. člen
Upravljalci in lastniki objektov in naprav so dolžni omogočiti strokovnemu osebju, ki izvaja deratizacijo, dostop v objekte in naprave, da polaga zastrupljene vabe in da omogoči kontrolo nad potekom ukrepov.
5. člen
Deratizacijo izvaja pooblaščena delovna organizacija, ki ima za ta namen posebej organizirano strokovno službo po strokovnem programu, ki ga pripravi v soglasju s sanitarno inšpekcijo.
6. člen
Pooblaščena organizacija kot izvajalec mora najmanj 10 dni pred pričetkom deratizacije obvestiti z javnimi pozivi v sredstvih javnega obveščanja, plakatiranjem in posebnimi pismenimi obvestili občane, delovne in druge organizacije in skupnosti z območja, na katerem se bo izvajala deratizacija. Obvestilo mora vsebovati splošne ukrepe za varstvo ljudi, domačih živali in divjadi.
Izvajalec deratizacije mora uporabljati in odstranjevati strupe v' skladu z zakonom o prometu in strupi (Uradni list SFRJ, št. 43/82) in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
7. člen
Na območjih, kjer se opravlja deratizacija, so prebivalci dolžni upoštevati navodila izvajalca deratizacije, da ne bi prišlo do zastrupitve ljudi, hrane, domačih živali, koristne in zaščitene divjadi.
Strupene vabe se lahko postavljajo v dogovoru s hišnimi sveti, lastniki oz. upravljalci objektov le na takih mestih, kjer ne bodo prišle v dotik z živili in pitno vodo in kjer bodo zavarovane pred nepoučenimi osebami, zlasti pred otroki, kakor tudi pred domačimi živalmi, koristno in zaščiteno divjadjo.
8. člen
Stroški za izvedbo obvezne deratizacije bremenijo lastnika, upravljalca oz. uporabnika objektov in naprav, prostorov in površin, v katerih se izvaja deratizacija.
Stroški za izvedbo deratizacije javnih površin in nabrežin vodotokov bremenijo Samoupravno komunalno skupnost kot upravljalca teh površin.
Izvajalec zaračunava stroške po opravljenih storitvah.
9. člen
Izvajanje določil tega odloka nadzoruje sanitarna inšpekcija.
10. člen
Izvajalec deratizacije je dolžan enkrat letno oz. po potrebi poročati občinski skupščini in Upravi inšpekcijskih služb o izvajanju določil tega odloka.
11. člen
Z denarno kaznijo od 250 do 6(J.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne dovoli ali onemogoči izvajanje obvezne ali občasne deratizacije ali ne izvaja navodil strokovnega osebja, ki izvaja deratizacijo.
Z denarno kaznijo od 50 do
15.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe za storjeni prekršek iz 1. odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 50 do
15.000 se kaznuje posameznik za storjen prekršek iz 1. odstavka tega člena.
12. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o splošni in občasni deratizaciji v večjih naseljih občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenj-* ske št. 4/64) ter odlok o spremembah odloka o splošni in občasni deratizaciji v večjih naseljih občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 7/70).
13. člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 512-01/83 Datum: 5. 7. 1984
Predsednik občinske Skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, 1. r.
240.
Občinska skupščina Novo mesto je na podlagi člena zakona o urbar -. IVIICUI planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67, 27/72 in 8/78), tretjega odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list, SRS št. 18/84) in na podlagi 223. člena Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) na seji zbora združenega dela dne 5. 7. 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne
28.	6. 1984. sprejela
ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta Stranska vas pri Žužemberku
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt Stranska vas pri Žužemberku (v nadaljnjem besedilu: ZN), ki ga je izdelal Zavod za družbeno planiranje Novo mesto pod št. Z-4/81 v januarju 1983 in obsega: programski del, tehnično poročilo, soglasja, grafične priloge in pravil-
nik za izvajanje ZN. ki so sestavni del tega odloka.
2. člen
- Osnutek ZN je bil javno razgrnjen na , podlagi sklepa Izvršnega sveta občinske skupščine Novo mesto st. 331-010/82-9 z Tie 14. 2. 1984 (Skupščinski Dolenjski list št. 2/84).
3. člen
Zazidalni načrt obsega naslednja zemljišča s parcelnimi številkami: 97/1, 97/2. 97/3. 97/4, 99, 100. 102, 106. 109/1, 109/2, 115. 166. 174. 177/1, 177/2, 180 in dele parcel številska: 111/1. 111/2, 112, 116, 120. 169. 170, 181. 185, 187 in ■del poti štev. 1948, vse v k. o. Žužemberk.
4. člen
Zazidalni načrt je stalno na .vpogled občanom, organom fin organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urbanizem in pri Zavodu za družbeno planiranje Novo mesto.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 351-010/82-9 Datum: 5. 7. 1984
PREDSEDNIK Občinske skupščine Novo mesto
UROŠ DULAR. I. r.
241.
Občinska skupščina Novo mesto je na podlagi 8-, 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list ■SRS. št. 16/67. 27/72 in 8/78), tretjega odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in na podlagi 223. člena statuta 'občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list. št. 5/79) in 14/82) na seji zbora združenega dela 5. 7. 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28.
6.	1984 sprejela
ODLOK o sprejetju sprememb zazidalnega načrta Jedinščica
l.	člen
Sprejmejo *se spremembe zazidalnega načrta Jedinščica, ki jih je izdelal Zavod za družbeno planiranje Novo mesto v oktobru 1983 pod št. ZN-4/83.
2. člen
Spremenjeni zazidalni načrt je bil javno razgrnjen s sklepom Izvršnega osveta občinske skupščine Novo mesto št. 351-015/80-9 z dne 14. 2. 1984 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/84).
3. člen
Spremenjeni zazidalni načrt Jedinščica obsega naslednja zemljišča s. parcelnimi številkami: 449/1, 449/10, 449/11, 449/12. 449/14.449/20. 449/30, 449/50, 449/54.449/58. 449/59, 449/61. 449/64. 449/65, 449/67, 449/68, 449/69, 449/71, 449/72.. 456/19. in dele parcel št. 449/5, 449/9, 449/32, 456/1, 456/16 in 456/17 vse v k. o. Gotna vas.
4. člen
S tem odlokom se spremeni in dopolni odlok o sprejetju zazidalnega načrta, stanovanjskega naselja Jedinščica — Barončev hrib v Novem mestu, ki je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 13/73).
5. člen
Ta odlok začne, veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 351-615/80-9 Datum: 5. 7. 1984
PREDSEDNIK
OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO UROŠ DULAR. 1. r.
242.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS št. 18/77 in 2/78) in 258. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82), je Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto na seji dne 3. 7. 1984, sprejel
ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1984
1.	člen
S to odredbo se določa višina pristojbin za veterinarsko-sa-nitarne preglede ter višina pristojbin za izdajo dovoljenj •za promet z mlekom v skladu s
17.,	in 30. členom zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso. državo (Uradni list SFRJ, št.' 43/76) ter 25.. 27., in 30. členom zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list, št: 18/77 in 2/78).
2.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede se določijo naslednje pristojbine:
1.	za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled pri naklada-
2. Za veterinarsko-sanitar-ni pregled pošiljk mesa in mesnih izdelkov pri nakladanju in razkladanju, ki se prevažajo v območju ali iz območja občine:
— za vsak kg mesa drobovine ali mesnega izdelka 0,29 din
— od jajc po kosu 0,20 din
— od svežih in zmrznjenih rib za kg	0,29	din
3. Za veterinarsko-sanitarne preglede živali pred kla-
- njem preglede mesa, odpreme in preglede pošiljk mesa, namenjenih za predelavo, se plača pristojbina mesečno po pogodbi med pooblaščeno veterinarsko organizacijo in organizacijo, za katero sc pregledi opravijo.
4: Za veterinarsko-sanitar-ni pregled pošiljk živine, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov, ki se izvažajo ali uvažajo se upošteva odiok o višini pristojbine v Ur. listu SFRJ štev. 32/81 in spremembe v Ur. listu SFRJ št. 2/83.
5. Pregled jajc individualnih in družbenih gospodarstev, ki se prodajajo strankam v gospodinstvih ali na tržnici
— po kosu	0,26	din
6. Za izdajo ali podaljšanje veljavnosti dovoljenj za promet z mlekom za ljudsko prehrano po molznici 189,00 din
Posestnik, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, plača poleg te pristojbine še stroške odvzema mleka v takem gospodarstvu ter stroške preglede molznic na tuberkulozo.
7. Za veterinarsko-sanitarne pregletfe mesa živali, zaklanih za gostinsko uporabo in pregled divjadi za javno potrošnjo
nju, razkladanju in prekladanju pošiljk živine, živalskih surovin in odpadkov, ki se s prevoznimi sredstvi odprčm— ijajo ali gonijo iz območja ali več kot 20'km daleč:
— za	tele	330.00	din
— za	prašiča	330,00 din
— za	divjega prašiča in med-
veda s trihinosk*opskim pregledom	'	425,00	din
— srednja ali velika
divjad	276,00	din
za odojke in jagnjeta v gostiščih po kom
— do	50 kom	129,00 din
— nad 50 kom	91.00 din
— meso v sili zaklane živali z odvzemom vzorca za bakteriološki pregled brez stroškov b. P-	553,00	din
— perutnina po kom po režijski uri
8 Za stalen nadzor na do-gonih živine na sejmih se plača pristojbina 553,00 din na uro, ki jo prebije pri nadzoru pristojni veterinar. Če se pri nadzoru zaračunajo pristojbine za preglede kosovnih ali kamionskih pošiljk, se zaračuna urna postavka za znesek, ki je zmanjšan za pobrano pristojbino.
9.	Za veterinarsko-sanitarne preglede v zbiralnici mleka se plača pristojbina mesečno po pogodbi med pooblaščeno veterinarsko organizacijo in organizacijo za katero se pregledi opravijo.
Preglede iz L. 2. in 4. točke te odredbe je potrebno prijaviti pristojni veterinarski inšpekciji oziroma pooblaščeni , veterinarski organizaciji najmanj 12 ur pred nakladanjem, prekladanjem, razkladanjem in klanjem.
Če pošiljatelj ne pripravi pravočasno pošiljko ali blaga, ki je namenjeno za promet ali pregled, delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije pa pride ob dogovorjenem času na kraj, do lo če n' z a- p reg led, mora lastnik, pošiljatelj ali prejem-
vagonske in kamionske pšiljke do 10 ton	553,00 din
za vsako nadaljno tono	74,00 din
kosovne pošiljke:	
— vsaka velika žival	91,00 din
— tele. prašič, drobnica	47,00 din
— odojek, pes	23,00 din
— čebelje družine do 10 družin	95,00 din
— za vsako nadaljnjo družino	9,00 din
— za vsakih začetih 50 kom perutnine	20,00 din
— za vsak kg živih rib	0,90 din
Skupna pristojbina za ko-	i
sovne pošiljke ne sme' biti večja od pristojbine, ki je predpisana za kamionske ali vagon-ske pošiljke iste vrste.
prekršek iz 2-., 3., 4. in 6. člena tega odloka odgovorna oseba organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
9.	člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb občin Črnomelj. Metlika, Novo mesto in Trebnje.
10.	člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 310-01/1-84 Datum: 29/6-84
Predsednik , Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, 1. r.
236.
Na osnovi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS štev. 3/73) tej 174. člena Statuta občine Črnomelj je Skupščina občine Črnomelj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 27/6-^1984 sprejela %
Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa gradenj s področja družbenih dejavnosti na območju občine Črnomelj za čas od 1. 7. 1980 do 30. 6. 1985
1. člen
Spremeni se drugi odstavek
3.	člena odloka tako, da se glasi:
Občani,, ki so zavezanci prispevka od dohodkov od kmetijske dejavnosti plačujejo samoprispevek v višini 0,35% od katasterskega dohodka.
2. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 420-09/7-84 Datum: 29/6-84
Predsednik
Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, 1. r.
237.
Na osnovi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS štev. 3/737 ter 174. člena Sta-(uta občine Črnomelj je Skupščina občine Črnomelj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 27/6-1984 sprejela
Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za financiranje programa javnih del na
območju občine Črnomelj za čas od 1.1. 1983 do 31. 12.1987
1. člen
Spremeni se drugi odstavek
3.	člena odloka tako, da se glasi:
Občani, ki . so zavezanci prispevka od dohodkov od kmetijske dejavnosti plačujejo samoprispevek v višini 0,35% od katasterskega dohodka.
2. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka:. 420-09/8-84 Datum: 29/6-84
Predsednik
Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, 1. r.
Občina Novo mesto
238.
Na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 223. člena statuta občine novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto na sejah dne 5. 7. 1984 sprejela
ODLOK o javni kanalizaciji
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Kanalizacijske naprave javnega značaja (v nadaljnem besedilu: javna kanalizacija) so naprave in objekti, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda več koristnikov.
Javna kanalizacija je tudi kanalizacija za odvajanje padavinske vode iz naselij, kjer je zasnovan in zgrajen ločen sistem odvajanja odpadnih in padavinskih voda.
2. člen
Za javno kanalizacijo po tem ociloku se štejejo:
— zbirni kanali z revizijskimi jaški,
— razbremenilniki visokih voda,
— zadrževalni bazeni visokih voda.
— črpališča odpadnih voda,
— čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda in
— drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije.
3. člen
Koristnik kanalizacije je lastnik ali upravljalec objekta.
priključenega s spojnim kanalom na javno kanalizacijo.
4. člen
Hišna kanalizacija, spojni kanul, to je kanal od hiše oziroma zgradbe do javne kanalizacije in naprave za zbiranje in čiščenje odpadnih voda, ki služijo enemu koristniku (v nadaljnem besedilu: notranja kanalizacija) so v upravljanju lastnikov, oziroma upravljalcev zgradb in nimajo značaja javne kanalizacije.
5. člen
Z javno kanalizacijo upravlja pooblaščena komunalna organizacija, delovna organizacija Komunala, ki jo za to pooblašča občinska skupščina (v nadaljnjem besedilu: Komunala).
Komunala ima pri upravljanju javne kanalizacije predvsem naslednje naloge:
a) skrbi za razvoj javne kanalizacije in za njeno nemoteno obratovanje,
b) vodi kataster javne'kanalizacije,
c) vzdržuje javno kanaliza-ci jo.
d) izdaja smernice in soglasja po tem odloku,
e) nadzira odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
0 izvaja priključke na javno kanalizacijo.
6. člen
S kanalizacijo, ki služi le za odvajanje padavinskih voda od posameznih objektov in z notranjo kanalizacijo, upravljajo upravljalci teh objektov.
Ti upravljalci so dolžni vzdrževati kanalizacijo tako, da je omogočeno normalno odvajanje odplak ob stalno izpolnjenih predpisanih pogojih za izliv odpadnih voda v javno kanalizacijo.
II.	GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE
7. člen
Kdor namerava graditi kanalizacijo, si mora pridobiti za programiranje, načrtovanje in gradnjo smernice Komunale.
Javno kanalizacijo se lahko načrtuje in gradi samo v skladu z generalnim načrtom kanalizacije, ki mora biti usklajen z urbanističnim načrtom v naselju.
8. člen
Gradbena dela pri gradnji javne kanalizacije lahko opravi le izvajalec, ki ima za tovrstne gradnje ustrezno registracijo.
Spojni kanal lahko zgradi vsakdo, kdor je za to strokovno usposobljen.
9. člen
Kdor namerava zgraditi javno kanalizacijo ali spojni kanal, mora priglasiti gradnjo najmanj 8 dni pred pričetkom del Komunali.
10. člen
Kdor zgradi javno kanalizacijo, mora najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja oziroma najkasneje v treh mesecih po zgraditvi predložiti Komunali izvršilni načrt in predati kanalizacijo v upravljanje Komunali.
11. člen
Kdor namerava gradili neposredno ob javni kanalizaciji, si mora pridobiti soglasje Komunale.
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej graditi objektov, ki bi lahko povzročili škodo na kanalizaciji ali ovirali normalno vzdrževanje kanalizacije.
12. člen
Objekti javne in notranje kanalizacije morajo biti vedno dostopni. Lastniki zemljišč, preko katerih poteka javna kanalizacija, morajo ob vsakem času omogočiti vzdrževalcem Komunale prost dostop do objtk ov javne kanalizacije.
13. člen
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela na objektih ali na površinah ob javni kanalizaciji, mora pri opravljanju teh del skrbeti, da ne poškoduje javne kanalizacije. Pri trajni spremembi nivelete terena mora novemu stanju terena prilagoditi tudi javno kanalizacijo.
Gradbena dela. pri katerih se poseže na javno kanalizacijo, sme izvajati le Komunala ali drugi izvajalec pod neposrednim nadzorstvom njenega predstavnika.
14. člen
Kdor vloži svoja denarna ali materialna sredstva za zgraditev javne kanalizacije, s tem ne pridobi razpolagalne pravice do kanalizacije.
III.	PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
15. člen
Investitor objekta ši mora k
lokaciji objekta na območju, kjer je načrtovana javna kanalizacija, pridobiti soglasje Komunale o možnosti in pogojih priključitve objekta na javno kanalizacijo. Tako soglasje je potrebno tudi v primerih, ko se lokacijske pogoje opredeli v
postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Za priključitev na javno kanalizacijo si mora investitor, lastnik ali upravljalec zgradbe pridobiti soglasje KOMUNALE.
Komunala mora izdati soglasje za priključitev v roku 30 dni po prejemu vloge. Če soglasja v tem roku ne izda, se šteje kot daje bilo izdano.
Komunala odkloni soglasje k lokaciji kadar objekt iz tehničnih razlogov ni možno priključiti na javno kanalizacijo.
16. člen
Lastniki in upravljalci zgradb na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija morajo poskrbeti za priključitev svojih objektov na javno kanalizacijo najkasneje v šestih mesecih po njeni zgraditvi.
17. člen
Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo mora bodoči koristnik plačati prispevek. Pogoje za priključitev in višino prispevka določi Komunala po merilih, ki jih sprejme Samoupravna komunalna skupnost. O tem skleneta bodoči koristnik in Komunala posebno pogodbo.
Prispevek se uporablja za izgradnjo javne kanalizacije (primarno in magistralno omrežje).
18. člen
Neposredno priključitev
spojnega kanala na javno kanalizacijo izvede Komunala na stroške investitorja oziroma bodočega koristnika ali drugi izvajalec pod neposrednim nadzorstvom predstavnika Komunale.
Praviloma ima vsaka zgradba en spojni kanal oziroma en priključek na javno kanaliza-cijo.
Upravljalec oziroma lastnik notranje kanalizacije ne sme dvoliti priključitve objektov drugih lastnikov oziroma up-ravljalcev po svoji notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo, razen s soglasjem Komunale.
19. člen
Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku proizvodnje, morajo imeti na spojnem kanalu pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajene naprave za predčiščenje oz. nevtraliziranje tehnoloških odpadnih voda in kontrolni jašek, v katerem je mogoče meriti količino odpadnih voda in odvzemati kontrolne vzorce.
Velikost, opremo in rok zgraditve kontrolnega jaška dol-
oči Komunala v skladu s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.
20. člen
V javno kanalizacijo ni dopustno odvajati odpadnih voda v naslednjih primerih:
— če ima odpadna voda temperaturo nad 40 stopinj C,
— če vsebuje odpadna voda strupene snovi, naftne derivate ali organska topila,
— če odpadna voda vsebuje brusilne snovi ali radioaktivne snovi ter vsebnost kovin,
— če ima odpadna voda faktor kislosti oziroma bazičnosti raztopine (pH) pod vrednostjo 6,5 ali nad vrednostjo 9, .
— če odpadna voda vse- . buje vnetljive ali eksplozivne snovi ali nevarne mikroorganizme,
— če odpadne vode vsebujejo barvo, ki bi povečala barvo vode na čistilni napravi nad 30 stopinj, računano po kobaltno platinski lestvici.
Podrobnejša določila o mejnih vrednostih snovi, ki jih sme vsebovati odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, določa tehnični pravilnik o javni kanalizaciji.
21. člen
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati hladilne vode, vode iz površinskih vodotokov in izvirov podtalnice.
22. člen
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odlagati trdih odpadkov, ki so z odlokom o odlaganju odpadkov opredeljeni kot gospodinjski, industrijski ali posebni odpadki.
23. člen
Na kanalizacijo za odvajanje samo padavinskih voda ni dopustno priključiti kanalizacije za odvajanje odpadnih voda.
24. člen
Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je nanjo možno priključiti objekt, ni dovoljeno graditi greznic.
Lastnosti odpadnih voda se kontrolirajo trikrat letno z rednimi in izrednimi analizami. Redne analize se opravljajo na stroške koristnikov javne kanalizacije. Izredne analize zagotavlja Komunala. Če je izredna analiza neugodna za koristnika, nosi stroške Ic-ta koristnik. racije. Iz-reane ananze zagotavlja Komunala. Če je izredna analiza neugodna za koristnika, nosi stroške le-ta koristnik.
25.	člen
Komunala lahko zavrne izdajo soglasja za priključitev oziroma neposredno priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo:
— v primerih iz 20. člena tega odloka,
— če je javna kanalizacija v slabem stanju in ne zagotavlja kvalitetno odvajanje odplak,
— če bi novi priključek povzročil motnje v obratovanju javne kanalizacije,
— če odpadne vode vsebujejo take snovi, ki jih ne bi bilo mogoče mehansko in biološko očistiti,
— če je spojni kanal zgrajen tehnično nepravilno oz. nekvalitetno.
IV.	PLAČEVANJE STORITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
26. člen
Koristniki javne kanalizacije so dolžni plačevati stroške odvajanja odpadnih voda (kanalščino) od dneva priključitve spojnega kanala na javno kanalizacijo.
27. člen
Višino kanalščine določi Komunala v soglasju z Izvršnim svetom občinske skupščine.
Koristniki javne kanalizacije plačujejo kanalščino na podlagi ugotovljene količine porabljene pitne ali industrijske vode.
28. člen
Koristniki javne kanalizacije so dolžni plačevati stroške čiščenja odpadnih voda, kadar se te čistijo na čistilni napravi. Delež stroškov posameznega koristnika javne kanalizacije se določi na podlagi ugotovljene količine porabljene pitne in tehnološke vode ter stopnje onesnaženosti odpadne vode. Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja v skladu s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji. .	•
29. člen
Višino stroškov za čiščenje odpadnih voda določi na podlagi kriterijev iz prejšnjega člena Komunala v sogiasju z Izvršnim svetom občinske skupščine.
30. člen
Koristniki čistilne naprave,
ki pripeljejo odpadno vodo v čiščen je na čistilno napravo ob praznjenju greznic in podobno, so dolžni plačati enako nadomestilo stroškov čiščenja kot koristniki javne kanalizacije.
■•V •• k*
V.	NADZORSTVO
31.	člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo komunalni sanitarni in vodnogospodarski inšpektorji, za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ in pooblaščeni delavci Komunale.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
,	32.	člen
Od 5.000 do 60.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
— priključi svoje objekte na javno kanalizacijo brez soglasja Komunale (2. odstavek
15.	člena),
— izvede neposredni priključek spojnega kanala na javno kanalizacijo v nasprotju z 18. členom tega odloka (18. člen),
— si ne pridobi smernic k programiranju, načrtovanj in gradnji javne kanalizacije (7. člen),
— se v določenem roku ne priključi na javno kanalizacijo J[ 16. in 35. člen),
— nima zgrajenega kontrolnega jaška, kot določa 19. člen tega Odloka (19. člen),
, — spušča odplake v javno kanalizacijo v nasprotju z 20. členom tega odlok i (20. člen),
— ne nevtralizira oziroma ne očisti odplak, kot določa 1. odstavek 19. člena tega odloka (19. člen),
— gradi javno kanalizacijo ali spojne kanale in za tovrstne gradnje ni strokovno usposobljen (2, odstavek 8. člen),
— dovoli drugemu lastniku oziroma upravljalcu priključitev njegovih objektov po notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo (4 člen),
— ne prijavi gradnje javne kanalizacije ali spojnega kanala v določenem roku (9. člen),
— ne izroči v upravljanje javne kanalizacije Komunali, v roku, ki je določen s tem odlokom (10. člen),
— he izroči Komunali izvršilnega načrta javne kanalizacije (10. člen),
— ne prilagodi elementov javne kanalizacije novi niveleti terena (13. člen),
— odvaja odpadne vode v padavinsko kanalizacijo (23. člen):
Za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena se z denarno kaznijo od 1.000 do
15.000	din kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik.
nik za vsako začeto uro plačati
553,00	din.
Za preglede izven rednega delovnega časa se pristojbine povečajo za 50%. Materialni stroški, to so stroški prevoza in dnevnic, niso všteti v pristojbino in se posebej obračunavajo na poseben račun.
3.	člen
Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede sprejeta v letu 1983. (Skupščinski Dolenjski list št. 10/83).
Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka:
Datum: 3. 7. 1984
PREDSEDNIK JOŽE SUHADOLNIK, 1. r.
243.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS št. 23/76) in 103. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov (Ura-dnilist SRS št. 24/79) ter 223. člena statuta skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je Skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1983 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve
1.	člen
Spremeni se 3. člen odloka o cenah za geodetske storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 1/74) tako, da se glasi: „Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega odloka znašajo za delo:
Profil delavca
Uporaba elektrooptičnega raždaljemera ali namiznega računalnika se obračunava po ceni ure samostojnega geodetskega izvajalca.
2.	člen
Spremeni se 4. člen odloka o cenah za geodetske storitve tako, da se glasi:
„Uporaba geodetskih izmer za potrebe projektiranja se obračuna po enoti izdelane lokacijske dokumennacije in znaša:
— za garažo, drvarnico in podobne
objekte 1.500,00 din
— za stanovanjsko hišo
ali gospodarsko poslopje 2.000,00 din.”
2.	člen
Za . veterinarsko-sanitarne preglede se določijo naslednje pristojbine:
1.	za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju pošiljk živine, živalskih surovin in odpadkov, ki se s prevoznimi sredstvi odprem-ljajo ali gonijo iz območja ali več kot 20 km daleč:
tvu ter stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
7..	Za veterinarsko-sanitarne preglede mesa živali, zaklanih na domovih t javno potrošnjo.
—	za tele	330,00	din
—	za prašiča	330,00	din
— za divjega prašiča in medveda
s trihinoskopskim pregledom	425,00	din
553,00 din
74.00 din
91.00 din
47.00 din
23.00 tJin
95.00 din
9,00	din
20.00 din 0,90 din
— srednja
ali velika divjad	276,00	din
— za odojke in jagnjeta v gostiščih po kom
—	do 50 kom	129,00	din
—	nad 50 kom	91,00	din
— za meso v sili zaklane
velike živali	553,00	din'
— perutnina po kom režijski uri
8. Za stalen nadzor na dogonih živine na sejmih se plača pristojbina 553,00 din za uro, ki jo prebije pri nadzoru pristojni veterinar. Če se pri nadzoru zaračunajo pristojbine za preglede kosovnih ali kamionskih pošiljk, se zaračuna urna postavka za znesek, ki je zmanjšan za pobrano pristojbino.
9. Za veterinarsko-sanitarne preglede v zbiralnici mleka se plača pristojbina mesečno po pogodbi med,.pooblaščeno veterinarsko organizacijo in organizacijo za katero se pregledi opravijo.
Preglede iz L, 2. in 4. točke te odredbe je potrebno prijaviti pristojni veterinarski inšpekciji oziroma pooblaščeni veterinarski organizaciji najmanj 12 ur pred nakladanjem, prekladanjem, razkladanjem in klanjem.
Če pošiljatelj ne pripravi pravočasno pošiljke ali blaga, ki je namenjeno za promet ali pregled, deiavec veterinarske' inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije pa pride ob dogovorjenem času na kraj, določen za pregled, mora lastnik, pošiljatelj ali prejemnik za vsako začeto uro plačati
553,00	din.
Lastnik pošiljatelj ali prejemnik lahko zahteva povrnitev škode, ki bi nastala, če delavec veterinarske inšpek-
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o spremembiodloka o cenah za geodetske storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 18/76,, 13/79, 27/81).
Številka: 45-04/70 Datum: 28. 12. 1983 PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO UROŠ DULAR, 1. r.
Občina Trebnje
244.
Na podlagi L odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 245. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79 in 1/82) je Izvršni svet Skupščine občine Trebnje na seji dne 5/7-1984 sprejel
ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne pregleda in za dovoljenja prodajo mleka v letu 1984
1.	člen
S to odredbo se določa višina pristojbin za veterinarsko-
v pisarni din/h
na terenu din/h
— samostojni geodetski projektant	550,00	600,00
— samostojni geodetski izvajalec	450,00	500,00
— geodetski izvajalec	400,00	450,00
— geodetski risar	350,00	
— delavec-figurant		225,00
a) vagonske in kamionske pošiljke do 10 don za vsako nadaljno tono
b) kosovne pošiljke:
— vsaka velika žival
— tele, prašič, drobnica !
— odojek, pes
— čebelje družine do 10 družin
— za vsako nadaljnjo družino
— za vsakih začetih 50 kom perutnine
— za vsak kg živih rib
sanitarne preglede ter višina pristojbin za izdajo dovoljenj za promet z mlekom v skladu s
17.	in 30. členom zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter 25., 27., 29. in 30. člen zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list, št. 18/77 in 2/78).
Skupna pristojbina za kosovne pošiljke ne sme biti višja od pristojbine, ki je predpisana za kamionske ali vagonske pošiljke iste vrste.
2. Za veterinarsko-sanitar-ni pregled pošiljk mesa in mesnih izdelkov pri nakladanju in razkladanju, ki se prevažajo v območju ali iz območja občine:	,
— za vsak kg mesa drobovine ali mesnega
izdelka	0,29	din
— od jajc po kosu 0.20 din
— od svežih
in zmrznjenih
rib za kg	0,29	din
3. Za veterinarsko-sanitarne preglede živali pred klanjem, preglede mesa, odpreme in preglede pošiljk mesa, namenjenih za predelavo, se plača pristojbina mesečno po pogodbi med pooblaščeno veterinarsko organizacijo in organizacijo, za katero se pregledi opravijo.
4. Za veterinarsko-sanitar-ni pregled pošiljk živine, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov, ki/ se izvažajo ali uvažajo se upošteva odlok o višini pristojbine v Uradnem listu SFRJ, št. 71/82.
' 5, Pregled jajc individualnih in družbenih gospodarstev, ki se prodajajo strankam v gospodinjstvih ali na tržnici — po kosu	0.26	din.
6.	Za izdajo ali podaljšanje veljavnosti dovoljenj za promet z mlekom za ljudsko prehrano plača stroške v višini dejansko nastalih stroškov Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva.
Posestnik, ki ne oddaja mleko v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, plača poleg pristojbine 189,00 din po molznici še stroške odvzema mleka v takem eosDodars-
cije ali pooblaščene veterinarske organizacije po tem, ko je dobil pravočasno obvestilo, brez opravičila ni opravil pregleda v dogovorjenem času.
Za preglede izven rednega delovnega časa se pristojbine povečajo za 50%. Materialni stroški, to so stroški prevoza in dnevnic, niso všteti v pristojbino in se posebej obračunavajo na poseben račun.
3. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
4. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veteri-narsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1983 (Skupščinski Dolenjski list. št. 13/83).
Številka: 322-01/81-1 Datum: 5/7-1984
Predsednik izvršnega, sveta NACE DEŽMAN, 1. r.
245.
Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list ŠRS, št. 1/79 in 11/81) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list. št 9/79 in 1/82) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih sklipnosti dne 27/6-1984 sprejela
ODLOK o uvedbi melioracijskega posto: pka in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na delu k. o. Bistrica in delu k. o. Mokronog
1. člen
S tem odlokom se na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Trebnje, zaradi splošnega družbenega interesa predpisuje izvedba hidromelioracijskih in agromelioracijskih del (v nadaljnjem besedilu melioracijska dela), način združevanja sredstev in rabe zemljišč po izvedbi melioracij.
2. člen
Melioracije se izvedejo na osnovi projekta za izvedbo HMS Mirna — Melioracijsko območje Bistrica, Jeseniščica in Mokronoški potok, št. 849, ki ga je izdelal Vodnogospodarski inštitut Ljubljana v letu 1979, z dopolnitvami v letu 1982 in 1984.
Melioracijsko območje obsega del k. o. Bistrica in del k.
o.	Mokronog v približni izmeri 180 ha kmetijskih zemljišč, od tega 103,2 ha v družbenem in 76,8 ha v zasebnem sektorju.
Meje melioracijskega območja so natančno opredeljene v projektu in v katastrskih preglednih kartah, katere po en izvod hrani Kmetijska zemljiška skupnost občine Tfcbnje, Kmetijska zadruga Trebnje in za kmetijstvo pristojni upravni organ občine Trebnje.
3.	člen
Zemljišča v melioracijskem območju so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo in v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih tako opredeljena tudi v prostorskem delu družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1981 — 1985.
•4. člen
Lastniki oziroma imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč so na melioracijskem območju dolžni posekati in odstraniti grmovje in drevje. Ta dela morajo opraviti pred pričetkom izvajanja glavnih melioracijskih del tako, da iz-vajnje teh del ne bo ovirano oziroma najpozneje do 15/3-
1985.
5.	člen
Investitor melioracijskih del po 2. členu tega odloka je Kmetijska zadruga Trebnje.
Za zemljišča v lastnini občanov ali drugih civilno pravnih oseb ter za zemljišča organizacij združenega dela si investitor zagotovi sredstva na podlagi pogodb.
Če ni možno skleniti pogodbe iz prejšnjega odstavka tega člena, se izvedejo dela na račun lastnika oziroma uporabnika zemljišča na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ občine Trebnje.
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča lahko poravna svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča investitorju, po ceni zemljišča pred izvedbo melioracijskih del.
6.	člen
Lastniki in uporabniki zemljišč na melioracijskem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. Za skupna vzdrževalna dela morajo prispevati' ■sorazmerni del stroškov.
V pogodbi iz drugega, oziroma odločbi iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka se natančno določi način vzdrževanja objektov in naprav na melioriranih zemljiščih.
7. člen
Investitor je dolžan voditi evidenco o materialnem in finančnem poslovanju ter sredstvih za izvedbo melioracij in za vzdrževanje objektov in naprav.,
8. člen
Način rabe zemljišč po opravljenih melioracijah mora ustrezati kvaliteti zemljišč.
Obdelovalci kmetijskih zemljišč so vezani pri rabi zemljišč na sprejeti proizvodni program investitorja ne glede na to, če so sklenjene pogodbe o trajnem proizvodnem sodelovanju. Proizvodni program mora biti usklajen z družbenim planom občine Trebnje.
9. člen
Melioracijska dela po tem odloku se prično v juniju 1984.
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 324-04/84-3 Datum: 27/6-1984
Predsednik' skupščine občine
IVAN GOLE, 1. r.
246.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 44/82) in 209. člena Statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80 in 1/82) je Skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27/6-1984 sprejela
ODLOK o spremembah odloka o davkih občanov občine Trebnje
1. člen
V odloku o davkih občanov občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/83, 22/83 in 3/84) se v drugem odstavku
5.	člena stopnja „17%” nadomesti s stopnjo „15%" in v četrtem odstavku stopnja „25%” nadomesti .^stopnjo „20%”.
2. člen
V 8. členu se znesek „4.000 dinarjev" nadomesti z zneskom „17.500” dinarjev.
3. člen
V 9. členu se znesek „9.000 dinarjev" nadomesti z zneskom „40.000 dinarjev".
4. člen
V 11. a členu se v drugem odstavku črtata besedi: „pr-
vem odstavku” tako, da se ta odstavek začne z naslednjim besedilom: ..Olajšava po prejšnjem odstavku se prizna od odmerjenega davka po 5. členu odloka...” in nadaljuje z dosedanjim besedilom.
5. člen
V 12. a členu se črtata besedi „prvem odstavku”, tako, da se ta člen glasi: ..Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 10% odmerjenega davka po 5. členu odloka, za vsakega učenca oziroma študenta”.
6. člen
V prvem odstavku 18. člena se znesek „8.700 dinarjev” nadomesti z zneskom „38.000 dinarjev”, v tretjem odstavku istega člena pa se znesek „29.400 dinarjev” nadomesti z zneskom „130.000 dinarjev".
7. člen
V 19. členu se znesek „13.000 dinarjev” nadomesti z zneskom „57.000 dinarjev".
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1/1-1984 dalje.
Številka: 422-02/69-1 Datum: 27/6-1984
Predsednik skupščine občine
IVAN GOLE, I. r.