INTERVJU
GOSPODARSTVO
ZANIMIVOSTI
■o
-r<">
Plevnik,
umetnostni
zgodovinar
Na Lopati bo zrasel logistični center str.
Primož Roglič za uvod
osvojil Vrunčev dom! str. 24
ŠE- str. 26-27
On
Najboljši atleti ne poznajo počitka
Po treh velikih mednarodnih tekmovanjih za mlajše kategorije in pred svetovnim članskim prvenstvom je bilo v Celju posamično državno prvenstvo, ki sta ga obeležili neznosna vročina in tudi brezhibna organizacija AD Kladivar. Visoka temperatura zraka ni povzročila težav mladim, izurjenim atletom. Šele zdaj si bodo lahko privoščili malce poletnega brezdelja. str. 18-19
AKTUALNO
Defibrilatorje na ulice!
str. 2-3
GOSPODARSTVO
Za nekdanji sijaj ikon
mestnega jedra str. 4
IZ NAŠIH KRAJEV
Kdo je v neprofitnem stanovanju neupravičeno?
str. 7
NAŠA TEMA
Brezskrbno na dopust!
str. 12-13
NA PRAZNIČNEM OBISKU V
Občini Rogaška Slatina
str. 28-29
Občini Ljubno ob Savinji
str. 30-31
ŠPORT
Rokometno EP za
mladinke drevi v Celju str. 17
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
■VI	■ TRANSPORT PO SLOVENIJI
~ IM » T 5	BREZPLAČEN!
g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
£ do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €)
Lu Aktualne dnevne cene: biki do 3,40 € + davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek ^ POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0,30 €>.
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!_
Ji
A"
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Ka^iet	s4d.o.o. Parmovaulica53,SI-1000Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»KLS je danes v svoji panogi v svetovnem vrhu. Ko se srečuješ z najboljšimi, to zahteva odličnost v vseh pogledih.« Bogomir Strašek, direktor KLS
»Neprofitna najemnina se ni spremenila že eno desetletje, zato so naložbe v nova stanovanja po državi omejene.« Primož Brvar, direktor
Nepremičnin Celje
»Znebiti bi se morali prepričanja, da mora biti pred dopustom vse narejeno. Dopust je sestavni del življenja in ne izredno stanje.« Tjaša M. Kos, psihologinja in doktorica psihoterapevtske znanosti
»Ko prodiramo višje, moramo biti 150-odsto-tno pripravljeni, bolj kot drugi, ki imajo ime, preteklost in denar.« Ana Vovk Pezdir, strokovna vodja društva za umetnost plesa Harlekin
»Kladivar se je znova izkazal kot odličen gostitelj največjih tekem v državi. Vse službe so brezhibno delovale.« Stane Rozman, predsednik Atletskega društva Kladivar
	1 PETEK
	\l/ 29
O"	15 c9~
SOBOTA I	I NEDELJA
\ 1 / 30	\l/ 30
18	19
o
Defibrilatorje na u
Tam so dostopni 24 ur - Srčni zastoj ne izbira časa, ključne pa so štiri minute
Na Celjskem je na različnih lokacijah v različnih občinah nameščenih skoraj 100 defibrilatorjev, naprav, ki so sposobne zaznati zastoj srca pri človeku in srce s pomočjo električnega sunka ponovno »pognati«. To pomeni rešiti življenje. Namestitev defibrilatorjev je pohvale vredna, vendar povsod niso dostopni 24 ur na dan. Srčni zastoj namreč ne izbira ure. Če je defibrilator nameščen v prostorih, do katerih 24-urnega prostega dostopa ni, nekdo pa doživi srčni zastoj, ko so prostori, kjer je naprava, zaprti, je tak defibrilator v tistem trenutku namenjen sam sebi. Zato je treba omogočiti 24-urni dostop do teh naprav. Lastniki defibrilatorjev se po mnenju podjetnika Branka Črepinška iz Celja ne smejo bati morebitnega uničenja.
»Takšen strah je vreden tveganja,« pravi Črepinšek. Sam se je denimo odločil defibrilator, ki je v lasti njegovega podjetja na Teharski cesti v Celju, postaviti na javen kraj, kjer do njega lahko dostopa vsakdo.
Jeseni bo Črepinšek organiziral dodatno usposabljanje za oživljanje s pomočjo te naprave za
vse svoje zaposlene in bližnje stanovalce, ki živijo v neposredni bližini lokacije defibrilatorja. »Sklenil sem, da moram to storiti, ker naprava nikomur ne koristi, če je po 15. uri zaklenjena v prostorih podjetja. Pobudo za to, da ga postavimo na javen kraj, je dal zdravnik Zdenko Šalda, ki je tudi moj kolega v Lions klubu. Že več let opozarja na to, da morajo biti te naprave dostopne vsem. Nikoli namreč ne veš, kdaj jo bo nekdo potreboval,« dodaja Črepinšek.
»S takšnimi dejanji želim spodbuditi tiste, ki imajo te naprave in so po zaprtju centrov ali podjetij nedostopne širši javnosti, da to spremenijo,« pravi sogovornik. »Ljudje se bojijo, da ne bi pomagali pravilno. Ampak nepravilno
z defibrilatorjem ne moreš pomagati. Naprava namreč tistega, ki pomaga, ves čas jasno in natančno vodi skozi postopek oživljanja,« še dodaja.
Usodne štiri minute
Kljub defibrilatorjem, ki so nameščeni na različnih lokacijah na Celjskem, a niso 24-urno dostopni, pa velja
4
Celjski podjetnik Branko Črepinšek je s tem, da je postavil defibrilator na javni kraj, storil veliko za celotno krajevno skupnost Aljažev hrib v Celju. V primeru, če bi se komurkoli na tem območju zgodil srčni zastoj, je defibrilator blizu. Črepinšek, ki ima sicer težave s sluhom, dodaja, da bodo jeseni po vseh društvih gluhih in naglušnih na Celjskem začeli izvajati tudi usposabljanja članov o oživljanju s pomočjo tolmačev.
Klasične vinjete vsaj še prihod
Evropska komisija je pred časom predstavila predloge zamenjave obstoječih sistemov cestni-njenja. Sistem, ki temelji na časovnem dejavniku, bi nadomestili s sistemom, ki temelji na prevoženi razdalji, kar naj bi utrdilo načelo »onesnaževalec plača«. Za tovornjake naj bi bil nov sistem uveden do leta 2023, za avtomobile do leta 2027. Možnost elektronske vinjete preučujejo tudi pri nas, za zdaj je jasno, da bomo nalepke na vetrobranska stekla lepili vsaj še prihodnje leto.
Predvidena digitalizacija cestninjenja naj bi zagotovila enoten, standardiziran
Elektronska vinjeta je zakupljena časovno omejena pravica do uporabe avtoceste, vezana na registrsko številko. Sistem elektronske vinjete za cestninje-nje osebnih vozil je v veljavi na Madžarskem, na območju Danske, Švedske, Luksemburga in na Nizozemskem za tovorna vozila, težja od 12 ton. Po novem jo bodo leta 2018 uvedli tudi v Avstriji, kjer bo obenem še vedno možnost uporabe tudi klasične nalepke.
sistem od Portugalske do Finske. Nič več nalepk na sprednjem avtomobilskem
steklu in nič več dolgih čakalnih vrst na cestninskih postajah, je v Bruslju pouda-
rila predlagateljica nove ureditve, slovenska komisarka za promet Violeta Bulc.
Na ministrstvu za infrastrukturo predlogu za posodobitev cestnega prometa sicer ne nasprotujejo, a se zavzemajo, da bi v primeru spremembe vinjetnega sistema uvedli čim daljše prehodno obdobje. V Darsu pojasnjujejo, da je za cestninsko politiko pristojna država, a da tudi pri njih preučujejo možnosti uvedbe elektronske vinjete za osebna vozila, za kar je bila imenovana tudi delovna skupina. Ob tem zagotavljajo, da vsaj za leto 2018 še ni predvidena sprememba obstoječega vinjetnega sistema.
AKTUALNO
3
lice!
celjska regija za eno slabše opremljenih območij s temi napravami v Sloveniji. Tako meni zdravnik Zlatko Šalda iz Iniciative za AED, ki je pobudnica akcije Defibrilatorje na ulice.
»Na Celjskem bo treba še veliko storiti na tem področju, pomembno pa je, da se začne ljudi osveščati in o tem veliko govoriti. Zakaj je dostopnost defibrilatorja na več krajih ob vsakem trenutku pomembna? Zato, ker je namreč ob srčnem zastoju edina rešitev zgodnji električni sunek in če ga sprožimo v prvih štirih minutah po srčnem zastoju, ima človek
I celo do 70 odstotkov možnosti preživetja. Če pa je električni sunek sprožen v deseti ali enajsti minuti po srčnem zastoju, je malo možnosti, da poškodovani preživi,« pravi Šalda.
Ljudem sporoča, da je strah pred uporabo defi-brilatorja popolnoma odveč. »Uporaba je namreč izjemno enostavna in s kratkim tečajem in prikazom uporabe se bodo ljudje takšnega strahu znebili, znanje pa bodo imeli vse življenje,« poudarja Šal-da. V iniciativi se zavzema tudi za to, da bi usposabljanje za uporabo te naprave uvedli tudi v šolski sistem. »Ljudje se namreč enkrat v življenju zagotovo srečajo s tečajem prve pomoči, a ključnega pomena je obnavljanje tega znanja,« zaključuje zdravnik.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
i
nje leto
Sistem elektronskega ce-stninjenja za tovorna vozila, ki ga trenutno intenzivno postavljajo tudi pri nas, tehnično omogoča cestninjenje vseh vozil, tudi osebnih. Bi pa bila v tem primeru, kot še povedo pri Darsu, nujna nadgraditev zlasti z vidika večjega števila transakcij.
Ob tem v Darsu poudarjajo, da je Slovenija tranzitna država tudi za osebna vozila. Kar pomeni, da bi morali ob vstopu v Slovenijo veliko tujih osebnih vozil opremiti s tako imenovano OBU-napravo. Cestninjenje osebnih vozil v prostem prometnem toku bo torej možno šele, ko bo ta naprava obvezna tudi v drugih državah unije.	LK
Kako pomagati poškodovancu v primeru srčnega zastoja?
1.	Poskrbite za varnost.
2.	Ocenite stanje zavesti. Osebo nežno stresite za ramena in glasno vprašajte: »Ali ste v redu?«
3.	Če na vprašanje odgovori ali se premakne, ga pustite v obstoječem položaju (če ne grozi nevarnost iz okolice), vprašajte, kaj se je zgodilo, pokličite na 112 ter do prihoda reševalcev preverjajte stanje osebe.
4.	Če se oseba ne odziva, pokličite na pomoč mimoidoče, osebo obrnite na hrbet, razprite njen zgornji del oblačil, sprostite dihalno pot tako, da zvrnete glavo osebe nazaj in dvignete njeno bra-
do ter odstranite vidne tujke iz ustne votline. Ugotovite, ali je dihalna pot prosta in ali oseba diha tako, da opazujete gibanje prsnega koša, poslušate dihalne šume. To počnite največ 10 sekund. Če ste v dvomih ali oseba diha ali ne, ravnajte kot da ne diha.
5b. Če oseba ne diha ali ne diha normalno, kličite 112, nekoga iz okolice pa pošljite na najbližjo lokacijo, na kateri se nahaja defibrilator. Podatek o najbližjem defibrilatorju vam lahko med klicem povedo tudi operaterji na 112. Vendar defibrilatorja ne čakajte, ampak začnite z oživljanjem z zunanjo masažo srca (30 pritiskov na prsni koš - v ritmu dva pritiska na sekundo - nato 2 vpiha na usta).
6. Ob dostavi defibrilatorja in ob vklopu vas naprava natančno vodi skozi postopek. Z elektrod, ki sta priloženi napravi, odstranite zaščitno folijo in ju nalepite na gol prsni koš žrtve pod desno ključnico in na levo spodnjo stran prsnega koša, pod pazduho. K defibrilatorju je priložena britvica za odstranitev dlak na prsnem košu za lažje delovanje elektrošoka. Lokaciji namestitve elektrod sta
označeni na napravi. Ko sta elektrodi na svojem mestu, začne naprava sama analizirati dogajanje v srcu. Če naprava oceni, da je električni sunek potreben, vas bo na to glasno opozorila. Preden pritisnete na gumb za ele-ktrošok, se poškodovane osebe ne sme nihče dotikati. Telo osebe bo trznilo, nakar je treba takoj nadaljevati z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem. Po dveh minutah začne naprava znova analizirati, ali je potreben ele-ktrošok.
Oživljajte tako dolgo, dokler oseba ne začne dihati oziroma do prihoda reševalcev. Če opazite življenjske znake, da oseba zadiha, jo obrnete na bok in pustite elektrode na prsnem košu, saj aparat neprestano nadzoruje delovanje srca.
4
GOSPODARSTVO
Za nekdanji sijaj ikon mestnega jedra
Celjska občina kupila Majolko, Borovo in Magistrat, ne pa tudi Turške mačke
V zadnjem času je Mestna občina Celje (MOC) v središču mesta kupila nekaj poslovnih prostorov, ki so bili dolga leta prazni zaradi stečajev ali drugih razlogov. Med drugim gre za prostore nekdanje znane gostilne Majolka, trgovine Borovo in mesnice Magistrat (nekdanji Jurij). S temi nakupi želi občina tem prostorom vrniti življenje in prispevati k še bolj živahnemu poslovnemu utripu in dogajanju v mestnem jedru.
MOC je nazadnje kupil poslovne prostore Majol-ke v Prešernovi ulici. Vsi postopki nakupa formalno niso dokončani, zato bodo na občini znesek kupnine in ostale podrobnosti nakupa posredovali, ko bo postopek zaključen. Zanimalo nas je namreč, ali je občina kupila obe nadstropji, se pravi tudi pisarniške prostore, oziroma koliko kvadratnih metrov vseh površin. Zato pa je župan Bojan Šrot ob robu nedavne predstavitve občinskega prostorskega portala povedal, ka-
Znameniti atrij Majolke, ki bi lahko z obnovo znova zaživel.
kšno dejavnost celjska občina načrtuje v nekdanji Majolki. »Predvsem si želimo, da bi ta stavba ponovno zaživela kot celjska gostilna, da bi odprli čudoviti atrij znotraj Majolke, ki ga mlajše generacije Celjanov niti ne poznajo, mnogi so že pozabili, kako lepo je bil urejen. Verjamemo, da bi v tej stavbi lahko bil odličen gostinski lokal.«
Za nekdanjo trgovino Borovo na Glavnem trgu je občina odštela 112 tisoč evrov, za mesnico Magistrat (bivši Jurij) v Prešernovi ulici pa 82 tisoč evrov. Za oba poslovna prostora občina trenutno išče zainteresirane najemnike.
Pri tem pa po besedah župana Šrota ni najpomembnejša ponujena višina najemnine. Občina si bolj želi najemnika,
ki bi s pestro ponudbo v mesto privabil čim več ljudi. »Za prostore nekdanje mesnice bi bil primeren manjši gostinski lokal, ki bi lahko sobival z muzejem novejše zgodovine, predvsem z otroškim muzejem Hermana Lisjaka. Za prostore Borova bi bilo smiselno, da se ohranijo kot trgovski prostor za novo kakovostno trgovsko ponudbo.«
Kako pa na občini razmišljajo o nekdanjem hotelu Turška mačka, ki je v klavrnem stanju in kazi podobo Celja v mestnem jedru? »Na občini ne načrtujemo nakupa Turške mačke. Predvsem smo se v zadnjih letih osredotočili na strogo mestno središče, t. i. peš cono, kjer želimo s pestrostjo ponudbe povečati živahnost v mestu,« je še sklenil celjski župan Bojan Šrot.
V letošnjem proračunu Mestne občine Celje je sicer za nakupe poslovnih prostorov namenjenih 3,4 milijone evrov.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Mesnica Magistrat
Zgodba mesnice Magistrat, ki je bila ena zadnjih celjskih prodajaln z dolgo tradicijo, se je končala zadnji dan leta 2014. Mesnica je na tem mestu delovala več kot pol stoletja. Večinoma je bila »šentjurska«, saj so v njej meso in mesne izdelke ponujala podjetja, ki so »zrasla« iz Kmetijske zadruge Šentjur. Nazadnje so jo imele v najemu Farme Ihan oziroma njihova hčerinska družba. Kot so takrat povedali vodilni v podjetju, so zaprtje celjske mesnice odlagali kar nekaj časa in postopoma zmanjševali število zaposlenih. Vendar je bil izkupiček premajhen, da bi lahko z njim pokrivali plače ter poravnavali najemnino Hypo leasingu.
Prostore mesnice Magistrat oziroma nekdanjega Jurija je celjske občina kupila od družbe Heta, slabe banke nekdanje avstrijske banke Hypo Alpe Adria.
Bo v Arji vasi končno logistični center?
ŽALEC - Več kot desetletje po tem, ko je v javnost prišla novica o gradnji logističnega centra v Arnovskem gozdu v Arji vas, so se stvari očitno začele premikati. Agencija za okolje je začela postopke za izdajo okoljevar-stvenega soglasja za gradnjo omenjenega logističnega centra.
Nosilci nameravanega posega Gradnja logističnega centra Arja vas so Toming Inžiniring, Heta Asset Resolution, PLS in ERA. Kot je povedal župan občine Žalec Janko Kos, ni zanimanja zgolj za logistični center, ki sicer zajema več kot
7 hektarjev površin, temveč se pojavljajo tudi drugi investitorji: »Končno je dozorela ideja o tem, da bo priključek na cesto proti Velenju iz Šentruperta, ne iz Arje vasi.« Kot je poudaril župan, se investitorji zavedajo pomena te obrtne cone predvsem zaradi njene geostrate-ške lege. »Vse je torej pripravljeno, investitorji pa že pridobivajo tudi gradbena dovoljenja,« je optimističen Kos.
Sicer pa gradnja logističnega centra, vredna okoli 70 milijonov evrov, zahteva dobro komunalno ter cestno prometno ureditev. Kot je povedal Kos,
Turška Mačka
Znameniti hotel Turška mačka, ki ga je v eni od svojih izdaj omenjal celo Lonely Planet, je zaprt od leta 2008. Darko Zupanc je hotel kmalu začel prodajati in zanj želel imeti 1,3 milijona evrov, a se je morebitnim kupcem cena zdela pretirana. Tudi ko jo je spustil na 900 tisoč evrov, kupcev ni bilo.
Zdaj prodajo hotela, ki je bil zgrajen leta 1980 in je imel poleg gostinskega dela še 25 sob, že približno eno leto na svojih spletnih straneh oglašuje podjetje Re-max. Cena je 750 tisoč evrov. Janko Movh iz podjetja Re-max je povedal, da je zanimanje za hotel zelo skromno, saj so do zdaj podatke o njem želeli vedeti le trije ali štirje posamezniki. To niti ne čudi, saj je stavba zapuščena in tisti, ki bi jo kupil, bi vanjo moral vložiti veliko denarja. Res je, da je hotel na takšni lokaciji, da bi si zanjo v tujini vsak gostinec obliznil vse prste, vendar ne obratuje in zato zanj tudi ni zanimanja. »Za investitorje so zanimivi takšni gostinski objekti, ki poslujejo, in ki predvsem prinašajo dobiček,« pravi Movh.
V nekdanjih prostorih trgovine Borovo si občina tudi v prihodnje želi ohraniti trgovinsko dejavnost.
Borovo
MOC je prostore na Glavnem trgu, kjer je bila prodajalna Borovo, kupila lani na dražbi za 112 tisoč evrov. Na prvi dražbi je bila izklicna cena za prodajalno s skladiščem v skupni izmeri 256 kvadratnih metrov malo več kot 200 tisoč evrov.
Prodajalna Borovo je bila zaprta od leta 2013, ko se je v podjetju Borovo Trade, ki je imelo sedež v Celju, začela prisilna poravnava. Ta se je potem v začetku leta 2014 nadaljevala v stečaj. Pred prisilno poravnavo je Borovo Trade v Sloveniji imel 33 prodajaln, včasih jih je bilo celo petdeset. V podjetju so pred propadom kot vzrok za svoj finančni zlom navajali, da je bila večina njihovih poslovalnic na lokacijah, ki niso pritegnile sodobnega potrošnika oziroma so ostale na enakih mestih kot v prejšnjem sistemu, njihova ponudba pa namenjena starejšim. Glavni krivec pa je po prepričanju upniškega odbora bil drugje - uprava podjetja ni bila kos vodenju velike trgovske mreže, lastnik, hrvaška tovarna Borovo, pa ni hotela sodelovati pri reševanju svojega slovenskega podjetja.
Nekdanji imenitni hotel danes kaže klavrno podobo.
Izognili se stečaju, a životarita
Gostilna Majolka in hotel Turška mačka sta med redkimi gostinskimi in drugimi lokali, ki nista del stečajne mase družbe PSZ. Lastnik te družbe Darko Zupanc je obe nepremičnini, ko je PSZ še deloval, prenesel na svoje hčerinsko podjetje Domine, ki še vedno posluje.
Majolka in Turška mačka sta bili nekoč del tozda Nana, ki je kot del Gostinskega podjetja Celje deloval pod okriljem poslovnega sistema Merx. Podjetje Majolka je poleg gostilne na Prešernovi ulici imelo še slaščičarna Zvezda ter gostišče Pri mostu, kjer je bila dlje časa kitajska restavracija. K podjetju Turška mačka pa so poleg hotela sodili še gostinska lokala Koper in Vrtnica ter slaščičarna Na-na in kavarna Mignon.
JI
je vodstvo občine na zadnjem sestanku na Družbi za avtoceste v republiki Sloveniji (Dars) še enkrat poudarilo, da je izvoz iz avtoceste v Arji vasi neprimeren.
Dars tako v prihodnjem letu in letu 2019 načrtuje popolno spremembo obstoječih uvozov na avtocesto, ki jih bodo uredili z dvema krožiščema. V povezavi s tem bodo pristojni v Arno-vskem gozdu zgradili tudi več povezovalnih cest. Po Kosovih besedah naj bi dela tam začeli prihodnje leto.
EP
Na celjski občini se zavzemajo, da bi v Majolki znova zaživela gostinska dejavnost s kakovostno ponudbo.
Majolka
Ta znamenita celjska restavracija je svoja vrata zaklenila 1. aprila leta 2006. Čeprav je bila na ugledni lokaciji v središču mesta, je delala z izgubo. Majolka je sodila k podjetju z enakim imenom, ki ga je Darko Zupanc priključil podjetju Turška mačka. Vendar je tudi podjetje čez nekaj let propadlo. Zupanc je gostišče Majolko želel oddati v najem, celo brezplačen, a pri tem ni bil uspešen. Lokal, v katerega sam ni nič vlagal, je bil namreč v klavrnem stanju in lahko si samo predstavljamo, kako je danes po več kot desetih letih od zaprtja.
JANJA INTIHAR
GOSPODARSTVO
5
Na Lopati bo zrasel logistični center
Skupina Pišek ob 30-letnici delovanja z novim logističnim centrom
Predstavniki podjetja Frigotransport Pišek & HSF so v torek dopoldne simbolično zasadili prvo lopato pri izgradnji sodobnega logističnega centra na Lopati ob neposredni bližini avtoceste Ljublja-na-Maribor. Večnamenska stavba naj bi bila zgrajena v osmih mesecih, obsegala pa naj bi tako gospodarski kot stanovanjski del.
Izgradnja logističnega centra bo razdeljena na dva večja dela. Prvi bo obsegal večnamensko zgradbo, v kateri bodo avtopralnica, prostori za tehnične preglede, delavnica, skladišča, hladilnica, zamrzovalnica, pisarne, arhiv, računovodstvo in stanovanja za voznike, saj jih približno 60 odstotkov prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije. Na voljo jim bodo urejena stanovanja s kuhinjo, kopalnico in pralnico.
V drugem delu logističnega centra bodo bencinska črpalka, mala restavracija in trgovina ter varovana parkirišča, za kar ima podjetje že za-
Prvi del logističnega centra naj bi bil zgrajen do konca marca prihodnje leto. Večnamenska zgradba bo obsegala tako gospodarski del, ki bo zajemal celovite logistične storitve, kot stanovanjski del za voznike.
Direktor in lastnik podjetja Peter Pišek skupaj s svojimi štirimi sinovi je v torek dopoldne takole zasadil prvo lopato pri izgradnji novega logističnega centra.
gotovljena zemljišča, vendar prostorski načrt zaenkrat na njih še ne omogoča tovrstnih gradbenih posegov. Direktor in lastnik podjetja Peter Pišek, ki je tudi novi predsednik Sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije, pričakuje, da bo potrebne prostorske akte lokalna skupnost sprejela v roku nekaj let in s tem omogočila dodatno širitev logističnega centra, ki ga v na-
daljevanju želi povezati tudi z bližnjim postajališčem Lopata in avtocesto.
S pomočjo posojila
V skupini Pišek, ki ima 45 tovornjakov in 58 prikolic, je trenutno zaposlenih 83 ljudi, predvsem šoferjev, nov logistični center pa bo prinesel še vsaj štiri dodatne zaposlitve. Naložbo, vredno
Nad negativno kampanjo z dobrimi rezultati
V podjetju Radeče papir Nova povečujejo prihodke, širijo trge in zaposlujejo
»Tri leta po ponovnem zagonu proizvodnje smo na pravih tirih. Proizvodne zmogljivosti so zasedene, ustvarjamo prave izdelke, ki prinašajo denar v našo dolino, večamo prihodke, poslujemo pozitivno in zaposlujemo nove delavce,« je prvo polovico letošnjega leta poslovanja strnil Tomaž Režun, eden od direktorjev iz tričlanske uprave podjetja Radeče papir Nova.
Ta je v tem obdobju skupaj s hčerinsko družbo Muflon ustvarila za 23 milijonov evrov prihodkov in 440 tisoč evrov dobička. Največ prihodkov prinaša program vrednostnega papirja, bankovcev, potnih listov in drugih dokumentov, po čemer je bila radeška papirnica znana že pred stečajem. Na domačem trgu prodajo le pet odstotkov proizvodnje, vse ostalo v tujini, velik delež v afriških državah. Za eno izmed njih imajo proizvodnjo
bankovcev razprodano za štiri mesece, sicer pa v glavnem tudi vso proizvodnjo do konca leta, kar vliva še dodatni optimizem.
Z zasedenostjo stroja 5 za izdelavo bankovcev v družbi občutno povečujejo tudi zaposlovanje: konec julija bo v radeški papirnici, skupaj s hčerinsko družbo Muflon, že okrog 307 zaposlenih, v začetku leta jih je bilo še 280. »Plače res niso visoke, precej delavcev prejema minimalno plačo, pri čemer verjamem, da bodo v prihodnje tudi višje, izplačali pa smo lep regres,« je še povedal Režun.
Oster odziv na medijske objave
V radeški papirnici pa so se pred dnevi z izjavo za javnost odzvali na nedavne objave v nekaterih medijih glede domnevne plačilne nesposobnosti podjetja, ki naj bi bila posledica terjatev
Za razvoj Premogovnika Velenje
Premogovnik je pridobil 700 tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev za raziskave in razvoj. Lani septembra se je s štirimi projekti prijavil na razpis evropskega Raziskovalnega sklada za premog in jeklo. Sklad je sofinanciranje projektov odobril letos marca.
Premogovnik Velenje pri projektih sodeluje s partnerji s Poljske, iz Velike Britanije,
Nemčije, Španije, Grčije, s Češke ter iz nekaterih drugih držav, projekte pa bodo začeli izvajati še v tem mesecu.
Sicer Premogovnik Velenje pri projektih prispeva raziskovalno-razvojno delo. Kot poudarjajo v družbi, takšni projekti omogočajo sodelovanje s priznanimi mednarodnimi podjetji, poleg denarja za sofinanciranje pa pomembno vplivajo tudi
med 3,5 in 4 milijone evrov, bo podjetje financiralo samo s pomočjo posojila, 20 odstotkov pa z lastnimi sredstvi. Posojilo naj bi podjetje, ki ga poleg Piška pomagajo voditi tudi njegovi štirje sinovi, poplačalo v desetih letih. »Ker ima podjetje dobre bilančne bonitete, smo uspeli pridobiti ugodno posojilo,« pojasnjuje direktor, ki je sprva računal tudi na nekaj evropske in državne pomoči. Prepričan je, da bi morala država podjetnikom ponuditi roko in jim pomagati pri uresničevanju podjetniških načrtov, ki prinašajo nova delovna mesta, ne pa
da njihovo delo ovira z vrsto administrativnih postopkov.
Hladna logistika
Celjsko logistično podjetje se že vse od leta 1987 ukvarja izključno s hladno logistiko. Njegovi začetki v drugi polovici 80. let so povezani s celjsko mlekarno, v začetku 90. let pa je podjetje Pišek sklenilo prve posle s farmacevtskima podjetjema Lek in Krka. Frigotransport Pišek & HSF je nastalo leta 2006, ko se je podjetje Pišek kapitalsko povezalo s HSF Logistics z Nizozemske. Leta 2012 je celjsko podjetje svoj delež odkupilo nazaj in se
tako razšlo s tujim kapitalskim partnerjem, s katerim pa še vedno ostaja strateško povezano. »Dobro sodelujemo tudi naprej. Razšli smo se v prvi vrsti zaradi gradnje logističnega centra, saj tujci niso razumeli, da moramo na dovoljenje čakati tako dolgo,« pojasnjuje Pišek, ki je sprva načrtoval izgradnjo večnamenske zgradbe še nekoliko bližje avtocestnemu izvozu, a se je moral po več letih čakanja na spremembo prostorskega načrta, če je želel uresničiti širitev podjetja, le prilagoditi obstoječim prostorskim aktom.
ŠPELA OŽIR
družb v lasti Igorja Rakuše. Gre za nekdanjega direktorja radeške papirnice, s katero je zdaj Rakuša v sodnem sporu. Kot so sporočili iz družbe Radeče papir Nove, domnevne terjatve Rakuše in z njim povezanih družb izhajajo ravno iz obdobja, ko je bil Rakuša direktor radeške papirnice. In prav zaradi nepravilnosti pri vodenju družbe in njenega oškodovanja je bil Rakuša tudi razrešen.
V radeški papirnici so sicer prepričani, da so Igor Raku-ša in z njim povezane družbe vložili predloge prisilnih poravnav in kazenske ovadbe zgolj zato, da bi diskreditirali poslovodstvo radeške papirnice. »Žal mi je, da se s temi manevri poskuša onemogočiti in blokirati našo papirnico, delavce, ki niso nič krivi in si želijo le zaslužiti svojo plačo in preživeti družine,« je še sklenil Tomaž Režun.
ROBERT GORJANC
Poišči svojo strast. Poišči svoj vir življenja.
na razvoj, ki lahko prinese varnostne, finančne in druge posledice pri delovanju družbe. Premogovnik se v izvajanje mednarodnih sofinanciranih projektov vključuje že približno desetletje, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa družbo navaja kot dober primer črpanja evropskih sredstev za raziskave in razvoj.
EP
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Kako se rešiti tovornega tranzita?
Peter Gašperšič in Bojan Šrot o infrastrukturnih projektih v Celju
Peter Gašperšič in Bojan Šrot sta si skupaj ogledala dela pri nadgradnji železniške proge Zidani Most-Celje oziroma posodobitvi celjske železniške postaje. »Dela opravljajo po načrtih in bodo v glavnem končana še letos, ostalo v letu 2018,« je povedal minister. Na železniški postaji Celje so prva dela opravili na tovornem delu postaje, kjer so tudi že končana. Zdaj je največ del na potniškem delu postaje, kjer je za nadgradnjo predvidenih šest tirov, poteka obnova peronskega podhoda ter podvoza na Teharski cesti, ki bo znova prevozen konec avgusta.
CELJE - Vzhodna obvoznica kot rešitev za preusmeritev obremenjujočega tovornega tranzitnega prometa iz središča Celja bi svoje mesto v državnem prostorskem načrtu lahko našla v okviru umeščanja tretje razvojne osi. To je bil eden od zaključkov pogovorov ministra Petra Gašperšiča s celjskim županom Bojanom Šrotom glede infrastrukturnih projektov v občini. Ob tem si je ogledal tudi dela na gradbišču železniške postaje v Celju.
»Preučili bomo tudi možnost, da bi hitrejšo rešitev za to problematiko našli v okviru občinskega prostorskega načrta,« je po pogovorih s celjskim županom povedal minister Peter Gašperšič. Ta možnost bi bila za celjsko občino zagotovo bolj zaželena, saj so lahko
»Zemljišče, veliko več kot 3 tisoč kvadratnih metrov, ki ga je MOC kupila za 70 tisoč evrov, potem ko je na dražbi znižala ceno z izhodiščnih 125 tisoč evrov, ni na območju, ki prišlo v poštev pri izgradnji obvoznice. Nakup je namenjen zaokrožitvi gradbenih parcel po lokacijskem načrtu Tehnološki park,« so nam povedali na celjski občini.
postopki umeščanja takšnih rešitev v okvir tretje razvojne osi preveč dolgotrajni. »Želimo si, da tranzitni tovorni promet ne gre po lokalnih občinskih cestah, ki niso zgrajene za ta namen. Po študiji ob pripravi celo-
stne prometne strategije gre skozi mestno jedro 20 tisoč vozil dnevno. Verjamemo, da imamo dobro rešitev v kombinaciji vzhodnega priključka, Kidričeve ceste in nove navezave na cesto Ce-lje-Laško, kjer bo najmanj težav za stanovalce in bo tudi
cenovno dovolj ugodna,« je po pogovorih z ministrom povedal Bojan Šrot.
Tudi o kolesarski povezavi in krožišču
Celjski župan je izpostavil tudi pogovore o kolesarskih
...
Celjski župan Bojan Šrot (levo) in minister za infrastrukturo Peter Gašperšič (desno) ob prihodu na gradbišče potniške železniške postaje v Celju.
povezavah v regiji. »Za letos so napovedana intenzivna dela na trasi Celje-Laško, z izgradnjo brvi čez Savinjo, odseka do Celja in upam, da tudi čim prej nadaljevanje do Laškega.« Minister in župan sta se pogovarjala še o možnosti vzpostavitve krožišča na križanju dveh glavnih državnih cest v Celju, Mariborske in Bežigrajske ceste.
ROBERT GORJANC
Onesnažena zemljina bo predelana v nenevaren odpadek
Glede sanacije onesnažene zemljine, nastale ob izkopu na tovornem delu železniške postaje - te je za okrog 30 tisoč kubičnih metrov - je minister povedal, da je zemljina ustrezna zaščitena na začasni deponiji, tako da ne more prihajati do izpiranja v okolje. V pripravi je načrt trajne ureditve, po katerem bo zemljina obdelana in odložena kot nenevaren odpadek.
Začetek sanacije zemljine ob vrtcu Hudinja
CELJE - Podjetje VOC od konca minulega tedna izvaja sanacijo onesnažene zemljine in zunanje ureditve ob vrtcu Hudinja. Izvajalec del, s katerim je Mestna občina Celje (MOC) podpisala pogodbo v vrednosti 128 tisoč evrov, mora delo dokončati v dvajsetih delovnih dneh.
Dela so načrtovana tako, da bo najprej s strojnim izkopom odstranjena vrhnja plast zemljine v debelini od 50 do 60 centimetrov. Ves izkopan material, predvidoma 1.400 kubičnih metrov, bo odpeljan na gradbišče nasipa severne vezne ceste, kjer bo zemlja začasno uskladiščena na ločenem kupu. Odvzem vzorcev zemljine bo izvedlo podjetje Erico.
Izvajalec bo na odkopani teren položil geotekstil, nanj plast drenažnega tampona v debelini 20 cm, na to plast ponovno geotekstil, da bo onemogočen ka-pilarni prenos težkih kovin iz spodnjih plasti nazaj v zgornje. Na tako urejen teren bo nasipana nova čista zemlja v debelini 30 centimetrov ter zasejana trava ali nameščena travnata preproga. Ves pripeljani material bodo predhodno pregledali strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
RG
Rotary club Celje ima novo vodstvo
CELJE - V Rotary clubu Celje so izvolili novo vodstvo, saj je svoj enoletni mandat zaključila Kaja Dosedla. Predsedniško funkcijo je predala novemu predsedniku Marjanu Kaligaru, ki bo z izbrano ekipo v jubilejnem 20. letu kluba še z več zagona in energije ustvarjala dejavnosti, ki pomagajo izboljševati razmere tistim posameznikom in skupinam, na katere družba pogosto pozablja.
Delovanje Rotary cluba Celje prepleta rdeča nit dolgoletnih projektov, in sicer pomoč Društvu za cerebralno paralizo Sonček, sodelovanje z brezdomci, štipendiranje nadarjenih kulturnikov in športnikov, nudenje pravnih nasvetov varovancem Doma ob Savinji, obiski in donacije družinam z več otroki ter sodelovanje v akciji Handikamp v Ankaranu, kamor vsako leto napotijo enega varovanca s spremstvom. Avgusta bodo ponovno omogočili bivanje enemu otroku iz društva Sožitje s spremstvom starša v Ankaranu.
EP
radio celje
Obnova Stare Cinkarne na nemški način
CELJE - Predstavniki Službe za evropske zadeve v celjski občini so na Poljskem sodelovali na srečanju projekta ReSites, v okviru katerega si partnerji iz petih držav prizadevajo izboljšati okoljsko stanje opuščenih industrijskih območij. Mestna občina Celje bo v okviru tega projekta iskala rešitve za področje Stare Cinkarne.
Pri tem ji bo pri zasnovi pilotnih aktivnosti pomagal Urad za degradirana območja nemške dežele Saška - Anhalt. Celjska občina bo v prihodnjih mesecih zasnovala mrežo tako imenovanih piezometrov za analizo stanja podtalne vode in izdelala karto pričakovane površinske onesnaženosti zemljine. Na podoben način je nemški urad že pomagal pri sanaciji
degradiranih območij na severu Nemčije.
Celjska projektna skupina je na Poljskem spoznavala primere dobrih praks v tujini in se seznanila z težavami, ki
velikem območju Poljaki poskušajo sanirati zadrževalnik nevarnih industrijskih odplak. Ogledali so si tudi območje nekdanje tovarne impregnacije železniških pragov v Solec
Evropski projekt ReSites se je začel leta 2016, končal se bo leta 2019. Vanj je poleg enajstih partnerjev vključenih še štirinajst institucij, ki nastopajo kot pridruženi partnerji. Gre za predstavnike pomembnih omrežij, ki na ravni EU rešujejo problem upravljanja in saniranja degradiranih območij, ter javne in zasebne organizacije, ki so vključene v pilotna območja.
bi lahko spremljale okoljsko in ekonomsko sanacijo degradiranega območja. Skupaj s partnerji projekta ReSites je obiskala dve degradirani območji: najprej kemično tovarno Zachem v Bydgoszczu, nekdanjo tovarno eksploziva, kjer na dvatisoč hektarjev
- Kujawski, kjer so tamkajšnji strokovnjaki po porušenju stavb onesnaženo zemljino izkopali in jo kemično oprali. Na posebej urejeni deponiji opranih tal zdaj poteka biore-mediacija s pomočjo bakterij.
ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Petnajst
odstotkov manj brezposelnih
CELJE - Razmere na trgu dela so ugodne, saj se je brezposelnost v prvem polletju še vedno zmanjševala. In to hitreje kot v istem obdobju lani. Konec junija je bilo registriranih 9.300 brezposelnih občanov, kar je 15 odstotkov manj kot v istem času lani.
Na področju celjske območne službe zavoda za zaposlovanje, je bilo po zadnjih objavljenih podatkih konec maja dobrih 78 tisoč delovno aktivnih prebivalcev, kar je 3,9 odstotka več kot lani. Število mladih prijavljenih iskalcev zaposlitve redno upada že od predlani. Povprečen čas prijave v evidenci brezposelnih je za mlade bistveno krajši kot pri ostalih brezposelnih osebah, saj jih delodajalci raje zaposlujejo.
Priložnosti za zaposlitev je kar nekaj. V prvem polletju je bilo na voljo sedem tisoč delovnih mest, vendar ponujena delovna mesta pogosto niso v skladu s pričakovanji iskalcev. Največ zaposlovanja je bilo na področjih predelovalne dejavnosti, gradbeništva, strojništva, gostinstva, prometa, trgovine in zdravstva.
Zavod vključuje iskalce dela v programe aktivne politike zaposlovanja, kar prispeva k njihovi konkurenčnosti na trgu dela. Trenutno uvaja celjska območna služba novost, ki jo ponekod po Sloveniji že poznajo. Za tiste iskalce, ki imajo pri delodajalcu zaposlitveni pogovor že dogovorjen, ponuja možnost predhodno zaigranega pogovora, skupaj s strokovnjakom. Tako naj bi bi iskalec na delodajalca naredil še boljši vtis.	BJ
Položnica za vodo za slab evro višja
ŠENTJUR - Svetniki so na zadnji seji občinskega sveta soglasno sklenili, da omrežnino za oskrbo s pitno vodo pod okriljem Javnega komunalnega podjetja (JKP) povišajo za 0,95 centa na položnico. Zadnja podražitev je bila namreč pred štirimi leti, odtlej pa so vodovodno omrežje precej razširili.
Kot vsaka podražitev je tudi ta med svetniki doživela nekaj burnih razprav. A na koncu so se strinjali, da vzdrževanje vodovodnega omrežja občina v celoti ne more nositi na svojih plečih. S to podražitvijo hkrati ohranjajo solidarnostni model oskrbe s pitno vodo. Ta je pod enakimi pogoji tako še vedno dostopna prebivalcem večjega dela občine. »Elaborat, ki ga mora JKP v skladu z zakonom pripraviti vsako leto, je pokazal, da se je strošek vzdrževanja omrežja povečal za desetino. K temu prispeva tudi geografsko razgiban teren občine, ki zahteva veliko prečrpavanja in dodatnih vodovodnih objektov. Glede na stroške in pomembnost tega področja verjamem, da dvig cene ni pretiran,« je povedal župan Marko Diaci. Da bi bilo poslovanje JKP z vodo ekonomsko upravičeno, bi morali uporabnike spodbujati k čim višji porabi. To pa bi bilo ob trenutnem stanju podtalnice v vodnih virih na Kozjanskem in dragocenosti vode nasploh povsem nezaslišano. Prepoved pretirane rabe pitne vode zaradi suše namreč velja že vse od konca maja.
StO
Kdo je v neprofitnem stanovanju neupravičeno?
Preverjanje najemnikov neprofitnih stanovanj, ki so sklenili pogodbe pred letom 2003
CELJE - Nekatere slovenske občine so že začele preverjati, ali tisti najemniki neprofitnih stanovanj, ki so jih pridobili pred letom 2003, še izpolnjujejo pogoje. Takrat je namreč začel veljati nov zakon. Po dosedanji slovenski zakonodaji preverjanje teh najemnikov ni bilo mogoče, vendar je ustavno sodišče letos marca to razveljavilo. Od maja velja novela stanovanjskega zakona.
Tako je po novem končno mogoče preveriti tudi najemnike, ki so pridobili neprofitna stanovanja že pred letom 2003. Ljubljanska, mariborska in še nekatere druge občine upravičenost teh najemnikov do neprofitnih stanovanj že preverjajo. Drugod se na takšno preverjanje šele pripravljajo. »Zaenkrat se tega še nismo lotili. Pri nas imamo ogromno stanovanj,« je odgovoril direktor družbe Nepremičnine Celje Primož Brvar, ki napoveduje začetek preverjanja jeseni. Tisti, ki pogojev za uporabo neprofi-tnega stanovanja nimajo več, morajo seveda plačati višjo najemnino.
In kako je s preverjanjem izpolnjevanja pogojev vseh drugih najemnikov neprofi-tnih stanovanj? »Po stanovanj-
Kdo prebiva v neprofitnih stanovanjih neupravičeno, v breme drugih davkoplačevalcev (fotografija je simbolična)?
ski zakonodaji ima neprofitna stanovanjska ustanova, kot so Nepremičnine Celje, pravico preveriti najemnike vsakih pet let,« je še povedal direktor Brvar. V Celju je bilo to opravljeno nazadnje v letih 2014 in 2015, ko so preverili približno polovico najemnikov. Od okoli tisoč najemnikov je bilo deset takšnih, ki pogojev za neprofitno stanovanje niso več imeli.
Zanimanje za neprofitna stanovanja je izjemno, saj so pogoji zanje zelo ugodni. Štiričlanska družina lahko pridobi neprofitno stanovanje, če nima več kot 3.720 evrov neto mesečnega dohodka. Za samske je zgornji prag 2.010 evrov neto na mesec. »Glede na ponudbo je zanimanje ogromno,« je letošnji celjski razpis za nepro-fitna stanovanja komentiral direktor Brvar. Prijavilo se je
več kot 600 prosilcev, pogoje za najem stanovanja jih je izpolnjevalo 518. K tej številki je treba prišteti tudi tiste občane, ki imajo najeto tržno stanovanje ter zanj prejemajo subvencijo. »Neprofitna najemnina se ni spremenila že eno desetletje, zato so naložbe v nova stanovanja po državi omejene,« dodaja direktor.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (GrupA)
Pred rešitvijo problema
ŠTORE - Prometne težave, ki se pojavljajo v naselju Lipa, bodo kot kaže kmalu rešene. Gre za prometne zastoje pri osnovni šoli, ki se pojavljajo med šolskim letom v jutranjih konicah. Občina se je zato odločila, da bo problem rešila. Gradbena dela so se začela pred nekaj dnevi.
Opravlja jih domače podjetje Interstar. Dela obsegajo prenovo dovozne ceste skupaj z gradnjo obračališča ter ureditvijo parkirnih mest za dva avtobusa. Vrednost naložbe znaša okoli petdeset tisoč evrov, občina pa si pomaga z nepovratnimi sredstvi, ki ji pripadajo po 21. oziroma 23. členu Zakona o financiranju občin. Od države bo tako prejela 38 tisoč evrov. Gradnja naj bi bila dokončana še pred začetkom novega šolskega leta.	BJ
Vstopnina v Logarsko dolino je od letos prihodek solčavskega občinskega proračuna. Občina že razmišlja o novem koncesionarju.
Logarsko dolino upravlja občina
SOLČAVA - Letos je postala upravljavka Krajinskega parka Logarska dolina Občina Solčava oziroma je to postal njen režijski obrat. Solčavski občinski svet je namreč zaradi nezadovoljstva z dolgoletnim koncesionarjem, podjetjem Logarska dolina, pogodbo z njim odpovedal.
To se je zgodilo predlani, ko je občina podjetju dala enoletni odpovedni rok. Ta se je iztekel konec lanskega leta, od konca aprila pa občinski režijski obrat upravlja krajinski park. Med posle upravljanja spada tudi pobiranje vstopnine v Logarsko dolino, ki stane za osebni avtomobil sedem evrov. Za letno nalepko je treba odšteti petnajst evrov. Med upravljanje spadajo med drugim še urejanje poti po parku, delovanje informacijske točke in praznjenje košev za smeti.
Plačila vstopnine so oproščeni domači občani, invalidi, vozila za dostavo blaga in udeleženci organiziranih dogodkov v gostinskih objektih. Planinci, ki imajo planinsko izkaznico, imajo brezplačen vstop do osme ure zjutraj. Po novem je vstopnina prihodek občinskega proračuna. Za prihodnja leta razmišlja občina o razpisu za novega koncesionarja krajinskega parka.
BJ, foto: arhiv občine
www.posta.si
Spoštovani uporabniki poštnih storitev,
i Pošta 3241 Podplat bo 4. septembra 2017 pričela poslovati kot ^ pogodbena pošta na istem naslovu.
If Delovni čas pogodbene pošte 3241 Podplat:
ponedeljek, torek, četrtek, petek:	8.00 -	16.00,
sreda:	8.00 -	18.00,
sobota:	8.00 -	12.00.
Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na
običajni pošti:
•	oddate pisemsko pošiljko ali paket,
•	prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti,
•	vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Nove KBM ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa,
•	kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice,
•	pravne osebe, ki imajo TRR pri Novi KBM, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu,
•	storitve Športne loterije (srečke, stave...) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve.
KJ POSTA SLOVENIJE
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Naslednje leto vod e v jezeru še ne bo
Za Vonarsko jezero država namenila več kot tri milijone evrov
ROGAŠKA SLATINA, PODČETRTEK - Občini si že dlječasaprizadevata za ponovno ojezeritev Vonar-skega jezera, kiso ga zaradi onesnaženosti izpraznili leta 19188. Projekt podpira tudi gospodarsko ministrstvo, zato je država v proračunu zanj že namenila 3,2 milijone evrov. A vode v jezeru vseeno še ne gre pričakovati prav kmalu.
Med najpomembnejšimi oviranimi je dejitvo, da gre za mednarodni projekt. Ojezeri-tev namreč vključuje mejno reko Sotlo. Na slovenski strani je največja težava izguba kmetijskih zemljišč in posledično zahtevno pridobivanje soglasij pristojnih ministrstev. Vseeno pa finančna namera države predstavlja resen korak k uresničitvi projekta. V prvi fazi naj bi za dobrih 700 tisoč evrov uredili brano, ki bi jo bilo mogoče
tudi daljinsko krmiliti. V drugi fazi projekta, ki je ocenjena na 2,5 milijona evrov?, bi očistili dno, odstranili mulj in uredili brežine reke Sotle. »To je osnova, ni pa dovolj, da bi se državi odločili, kdaj in na kateri koti ojezeritev bo. Vsaj po mnenju direkcije za vode,« pravi slatinski župan Branko Kidrič. »V izdelavi je hidravlično hidrološka študija reke Sotle z vsemi pritoki. Ta študija naj bi trajala približno leto dni. In po mnenju Direkcije za vode, ki je na slovenski strani pristojna za odločanje o ojezeritvi, bo to narejeno v drugi polovici prihodnjega leta. Šele na tej podlagi se lahko pogovarjamo s hrvaško stranjo.« Veliko odpora naravovarstvenikovindru-gih strank v postopku Kidrič pričakuje tudi ob čiščenju jezerskega in rečnega dna. A to bo stvar države.
Glede na to, da kmetijsko ministrstvo ni posebej problematiziralo spremembe namembnosti najboljših kmetijskih zemljišč pri umeščanju razvpite lakirnice v Hočah, bo zanimivo opazovati, kako trd pogajalec bo v primeru turističnega prebujanja novega kozjanskega jezera.
Kmetijsko ministrstvo še ni reklo svojega
Ko se bo država oziroma pristojno kmetij iko ministrstvo odločilo, da je določeno območje splohlahko zalitoz vodo, bosta morali obe občini sprejeti Občinski prostorski načrt, v nadaljevanju pa Občinski podrobni prostorski načrt. »Pri tem nam bo kmetijsko ministrstvo moralo dati soglasje za spremembo kmetijskega v stavbno zemljišče. Glede na idejni projekt se je doslej strinjalo samo s petino načrtov, ki jih naša občina ima. To pa realno pomeni, da v tem trenutku
lahko na gradnjo hotelov ob jezeru pozabimo,« pravi Kidrič. Župan Podčetrtka Peter Misja vseeno ostaja optimističen. »Glede na to, da je projekt vključen v različne proračune na ravni države in Evrope verjamem, da se bo na Vonarskem jezeru kmalu začelo tudi fizično kaj premikati. Respaje,dagreza veliko zelo zahtevnih in težkih birokratskih procesov tako na naši kot na hrvaški strani.« Za javno-zasebno partversivo gradnje morebitnega hotelskega naselja pa zasebnega kapitala menda ne manjka.
SAŠKA T. O CVIRK
Foto: arhiv občine
www.nt-rc.si Težko
pričakov ani nadstrešek
VOJNIK - V ponedeljek so delavci začeli postavljati nadstrešek pri poslovilni stavbi vojniškega pokopališča. Udeleženci pogrebov so namreč zaenkrat izpostavljeni skrajnim vremenskim pogojem, zato bodo v prihodnje zaščiteni.
Gre za dela v vrednosti sto tisoč evrov, ki jih je občina zagotovila v svojem letošnjem proračunu. Gradnja se je začela po zapletu z gradbenim dovoljenjem, trajala pa bo do 20. septembra. Med njo pogrebne svečanosti ne bodo po običajnem postopku. Na voljo sta dve možnosti, ena od njih je slovo od pokojnika skozi zadnja vrata poslovilne stavbe, druga pa uporaba stranske kapele v bližnji cerkvi.
Občina je v vojniško pokopališče v preteklih letih že precej vlagala. Za zavarovanje pokopališča so bili prav tako opravljeni protipoplavni ukrepi, saj je bil spodnji del marsikdaj poplavljen. Opravljeni ukrepi omogočajo med drugim tudi načrtovano ureditev mesta za raztros pepela. V tem mesecu je občina na novem delu pokopališča postavila vodnjak. Tako je uporabnikom tega dela olajšala oskrbo z vodo. Občina bo imela veliko dela na vojniškem pokopališču tudi prihodnja leta, saj je med drugim potrebna obnova poslovilne stavbe.	BJ
grofje celjski
Javno vodstvo
Nedelja, 30. julij 2017, ob 11.00, Knežji dvor.
Pokrajinski muzej Celje
** * Г
^Шј , Informacije: tjJSpT,-.. T: 03/4280962 ali 03161 2618 E: muzej@pokmuz-ce.si
/ mP Celje
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Letos je slovesne večernice vodil celjski škof Stanislav Lipovšek (levo) poleg njega stojita rojak Tone Vrisk, ki je trenutno župnik v Črni na Koroškem, in vojniški župnik Anton Perger.
Stoletnica kapele v Ivenci
VOJNIK - Na poti iz Vojnika proti Fran-kolovemu na ovinku v Ivenci voznike prijazno pozdravlja kapela. Na prvi pogled običajno versko znamenje v zadnjih tednih krasi napis, da je kapela stara 100 let.
Zgodovina kapele je za krajane neznanka. Večja prelomnica, ki jo je znamenje doživelo, je bilo pred desetimi leti, ko so morali zgraditi čisto novo kapelo. Prvotna kapelica je stala nad cesto. Z leti, ko so cesto obnavljali, je kapela ostala globoko pod prometnico in ni mogla več kljubovati zobu časa. Velikokrat je bila tudi priča ali skoraj tarča prometnih nesreč. Najprej so krajani želeli kapelo samo prestaviti, vendar je bila že zelo uničena in zato to ni bilo mogoče. V spomin na staro ka-
pelo so obdržali del stare stene in ga vključili v novo kapelo. Kapelo, ki je posvečena srcu Jezusovemu, krasijo čudovite slike.
Čeprav niti stari Ivenčani ne vedo, v kakšen namen je bila zgrajena, domnevajo, da bi jo lahko predniki zgradili po namenu, da bi koga obvarovala nesreče. Tako meni tudi Branka Šket, ki je Ivenčanka in ena izmed organizatorjev vsakoletnega druženja ob kapeli. »Prav zaradi tega je kapela posebna. Vsako leto nas združi. Veseli smo, da se druženja udeležujejo tudi naši rojaki, ki ne živijo več v Ivenci,« je poudarila Šketova. Letos so se slavju, ki je bilo konec junija, pridružili tudi celjski škof Stanislav Lipovšek, župan Vojnika Branko Petre in predsednica krajevne skupnosti Vojnik Lidija Eler Jazbinšek. Trenutno za kapelo skrbi Franci Skamen, pomagata mu Jože Grilc in Darko Dokler.
KLARA PODERGAJS, foto: Branka Šket
OŠ Šempeter je v teh dneh odeta v rdeče-belo barvo. Za zaščitno folijo delavci obnavljajo fasado, prav tako bodo v sklopu energetske obnove zamenjali del stavnega pohištva, preuredili kotlovnico in prezračevanje.
Kmalu »varčnejša« podoba
ŽALEC - Po vrsti občinskih zgradb, ki so že dobile energetsko varčnejšo podobo, sta zdaj na vrsti še Osnovna šola Šempeter s telovadnico in enota žalskega vrtca - Žalec I.
Občina želi s celovito obnovo obeh zgradb zmanjšati porabo energije in s tem zagotoviti nižje stroške ogrevanja, vode in elektrike. V zgradbi, v kateri domuje enota vrtca Žalec I, bodo izvajalci med drugim na novo izolirali fasado, zamenjali okna in vhodna vrata, obstoječo črpalko za pripravo tople sanitarne vode, kotličke in klasične sijalke, uredili prezračevanje in obnovili ogrevalni sistem. V Osnovni šoli Šempeter bodo prav tako izolirali fasado in streho nad telovadnico, zamenjali del strešne kritine in stavbnega
pohištva, preuredili kotlovnico ter nenazadnje uredili prezračevanje.
Skupna vrednost naložbe znaša približno milijon in pol evrov, od tega je žalska občina od ministrstva za infrastrukturo prejela približno 463 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Obnova se je začela letos spomladi, izvajalca del pa sta podjetji VG5 in Šarlah. Kljub temu da so se dela začela še v času pouka, sta tako šola kot vrtec nemoteno opravljala svojo dejavnost. Občinske službe naložbo spremljajo z dnevnimi nadzori in tudi s tedenskimi koordinacijami. Večina obnovitvenih del naj bi se končala do začetka pouka, 1. septembra.
ŠO, foto: TT
Obnova Žičke kartuzije
SLOVENSKE KONJICE -Žičko kartuzijo, ki leži na koncu Doline svetega Janeza Krstnika, bodo jeseni začeli obnavljati. Vedno več obiskovalcev nekdanjega samostana bo lahko občudovalo novo pročelje poslopja.
Po nekaj letih zatišja pri obnovi Žičke kartuzije je Občina Slovenske Konjice na javnem razpisu ministrstva za kulturo pridobila sredstva za ob novo zgornjega go
spodarskega poslopja. Jeseni bodo začeli delati, zaključek je predviden v naslednjem letu. »Vrednost projekta je ocenjena na 56 tisoč evrov in polovico te vrednosti smo pridobili na razpisu. V sklopu projekta bomo obnovili streho, pročelje in zamenjali stavbno pohištvo na zgornjem objektu,« je povedal konjiški župan Miran Gorinšek.
V občini si že vrsto let prizadevajo, da bi pridobili kon-
kev, ki je spomenik državnega pomena, da jo bodo rešili pred propadom. Župan Gorinšek je še dodal, da se je obisk kartu-zije v zadnjem času povečal, vedno več je med obiskovalci slišati tudi tujih jezikov. V poletnih mesecih je Žička kartu-zija tudi prireditveni prostor, kjer pripravljajo Poletne glasbene večere.
BGO, foto: SHERPA
Od beguncev do pobratenja
NAZARJE - Občina se pripravlja na pobratenje s primorsko občino Miren-Kosta-njevica. Oboji svetniki so takšen sklep že sprejeli, nazarski na svoji zadnji seji, ki je bila pred dnevi. Nazarje in Miren s Kostanjevico tako računajo na sodelovanje na različnih področjih, med drugim tudi pri evropskih projektih in v lokalni samoupravi nasploh.
K pobratenju je obe občini spodbudila skupna begunska zgodba iz obdobja prve svetovne vojne. V Nazarje je namreč pred soško fronto organizirano pribežala kar 1.200-glava množica. Skupaj z njo je bila preseljena mirenska čevljarska zadruga, ki je izdelovala čevlje za
avstro-ogrsko vojsko. V Nazarjah so se begunci odlično organizirali, saj so med drugim vzpostavili svojo osnovno šolo in ljudsko kuhinjo. Letos spomladi je bila o teh beguncih v Nazarjah razstava Goriškega muzeja.
Listina o pobratenju občin Nazarje ter Miren-Kostanjevica bo postala dokončno veljavna, ko jo bosta podpisala župana obeh občin. To bo za oba občinska praznika - v Nazarjah ga praznujejo septembra in v Mirnu-Kostanjevici mesec pozneje. Občina Miren-Kostanjevica je v širši okolici Nove Gorice, in sicer ob meji z Italijo. V tej občini živi 4.700 prebivalcev in v nazarski 2.600.
BJ
Z Goriškega je pribežala kar 1.200-glava množica beguncev, staro in mlado. Na fotografiji del begunske množice.
Zlato za vsestranskega Zidarna
NAZARJE - Znani so letošnji občinski nagrajenci. O njih je odločil občinski svet na svoji julijski seji. Najvišje letošnje priznanje zlati grb bo prejel vsestranski Jože Zidarn iz Šmarnega ob Dreti, ki je dejaven na različnih področjih.
Prejel ga bo za svoja prizadevanja za povezovanje krajanov. Med drugim si prizadeva za ohranjanje kulturne dediščine, še zlasti iz časa druge svetovne
vojne. Aktiven je tudi na gasilskem področju. Nenazadnje ga krajani prepoznavajo po govorih med zadnjim slovesom od pokojnikov.
Enega od treh srebrnih grbov bo prejel Anton Bastl, prav tako iz Šmartnega ob Dreti.
Prejel ga bo za dolgoletno delo v gasilstvu in v kraju. Zo-rica Štrucl ga bo dobila za delo v različnih društvih in Anica Bider za svoj prispevek k projektu brezplačne šole. Bronasti grb bo prejela skupina Lipa, ki jo sestavljajo ljudske pevke iz
Šmartnega. Prejela ga bo ob 10-letnici ohranjanja ljudskih pesmi.
Priznanja bodo podeljena na osrednji prireditvi občinskega praznika, ki ga Nazarje praznujejo sredi septembra.
BJ
10
KULTURA
Harlekinova dekleta zelo uspešna na mednarodnem tekmovanju
Strokovna vodja Ana Vovk Pezdir ob uspehih učenk opozorila na prostorsko stisko plesalcev
Plesalke Akta, mladinske skupine za sodobni ples iz celjskega Harlekina - društva za umetnost plesa, so na nedavnem mednarodnem tekmovanju v nemškem Offenburgu med množico več tisoč mladih plesalcev znova dokazale, da so konkurenčne v svetovnem merilu. Harlekino-ve mentorice se že pripravljajo na 25. Brezovo metlo, strokovna vodja Ana Vovk Pezdir pa upa, da bodo plesalci kmalu dobili v Celju boljše prostore za nastope.
Na tekmovanju v Nemčiji je skupaj tekmovalo 336 šol in društev v 11 točno določenih kategorijah. Zelo uspešno so mlada dekleta iz Harlekina nastopila tako solistično kot tudi v skupinskih koreografijah. Nekaterim je do stopničk zmanjkal le delček točke. Ker imajo vsake oči svojega »malarja« in ker je Slovenija na plesnem področju vseeno majhna država, so na tako velikih tekmovanjih včasih komisije zelo subjektivne. »Prepričana sem, da bi bila naša Špela Jezovšek na zmagovalnem odru, če bi bila Angležinja. A to je treba vzeti v zakup. Slovenija ni finančna velesila, kar pri teh stvareh tudi igra določeno vlogo. Daleč od tega, da bi se tolažili z
majhnostjo, ker majhnost je samo v glavah. To so objektivna dejstva, ki jih je treba upoštevati. Ko prodiramo višje, moramo biti 150-odstotno pripravljeni, bolj kot drugi, ki imajo ime, preteklost in denar. Treba je pogledati resnici v obraz, ovrednotiti je treba svoje delo in si priznati, kje želimo tekmovati in kje imamo svojo pot,« je po tekmovanju povedala idejna in strokovna vodja Harlekina Ana Vovk Pezdir.
Neprimerni prostori za nastopanje
Ana Vovk Pezdir, ki v Har-lekinu že več desetletij izobražuje mlade plesalce, je ob odličnih nastopih izpostavila bolečo točko plesnega društva, to so slabi prostori za ustvarjanje in kasneje še za nastopanje. Društvo s svojimi skupinami gostuje kar na dveh šolah, zato je Vovk Pezdirjeva malce kritično pozvala odgovorne. »Slišim, da imajo na Mestni občini Celje pripravljene načrte za gradnjo visečega mostu med Anskim vrhom in Starim gradom. Mi pa se dobesedno mučimo s prostori in nikomur ni mar za to. Ves čas opozarjamo na to. Dvorana Celjskega doma je primerna
za glasbene nastope, ne pa za plesne. Boljše dvorane imajo v Šentjurju, Velenju, Šoštanju, Žalcu, kjer imajo dvignjene sedeže. Tega v Celju nimamo. Čeprav sta zdaj v gradnji dve veliki športni hali, o teh sedežih niso razmišljali. S športnega vidika se nimamo kaj pritoževati, a vsi ne sodimo tja. Mislim, da je čas, da odgovorni na občini razmislijo o tem, da si po tolikih desetletjih dela otroci, ki plešejo in mi, ki delamo z njimi, zaslužimo kaj boljšega. To je črna točka za celjsko vodstvo.«
Zadovoljni s preteklo sezono
Ana Vovk Pezdir upa, da je s preteklo sezono zadovoljnih tudi 140 otrok in njihovih staršev. V novem šolskem letu bodo v Harle-kinu nadaljevali v sedanji učitelj ski zasedbi in le-ta se že pripravlja na 25. Brezovo metlo. »To tradicionalno prireditev želimo uvrstiti ob bok vsem tekmovanjem, saj je tu v ospredju osnovno plesno ustvarjanje otrok. Želim si, da bi bila Brezova metla simbol otroške plesne ustvarjalnosti in plesne tekmovalnosti.«
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
Harlekinova dekleta so bila zelo uspešna na tekmovanju v Nemčiji.
Delaj in moli v likovni obliki
Člani KD Celjska folklorna skupina imajo na Ohrid zelo lepe spomine.
Folklorniki na gostovanjih
Člani Kulturnega društva Celjska folklorna skupina so se pred kratkim vrnili kar z dveh festivalov. Najprej so bili v Makedoniji in nato še na Hrvaškem, z obeh so se vrnili z novimi znanstvi. V začetku septembra pa pripravljajo maraton folklornih skupin iz okolice Celja.
Festival Slovenija na Ohridu je eden izmed festivalov, ki ga pripravijo v okviru prestižnih prireditev pod skupnim imenom Ohridski festival. Namen festivala je v čim boljši luči predstaviti Slovenijo in slovensko umetnost, navade in običaje. Poleg 15 skupin so se tokat festivala udeležili tudi člani Kulturnega društva Celjska folklorna skupina, ki so sodelovali na večerni povorki, kjer so se predstavile vse skupine. »Naša skupina se je predstavila s kozjanskimi plesi, s klobuk
V Kvartirni hiši v Celju razstavlja akademski slikar Rajko Čuber, ki živi in ustvarja v Brestanici. Diplomiral je na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral in se izpopolnjeval tako v slikarstvu kot grafiki.
Rajko Čuber se v Kvartirni hiši predstavlja z abstraktno razstavo. Na velikih slikah prevladujejo modri toni, ki predstavljajo nebo, nasproti temu so zemeljski toni. »Nebo in zemlja sta nujno potrebna
za obstoj človeštva in ta pristnost je vodilo njegovega dela. S pomočjo barv ustvarja magične svetove in jih kombinira s sakralnimi elementi,« je razložila kustosinja Tanja Kerič.
Naslov razstave je Ora et labora, kar pomeni moli in delaj, ter se navezuje na asketski način življenja tra-pistov, posebnega reda menihov. Umetnik si je trapi-stovsko geslo izposodil kot iztočnico za razmišljanje o današnji družbi. »Čuber želi
pomen ritualnosti ponotra-njiti in povezati z vsakdanjim življenjem, tudi svojim, saj veliko dela in ustvarja, kar mu je bistvo življenja,« je dodala kustosinja.
Rajko Čuber je ustvaril obsežen seznam samostojnih in skupinskih razstav, za svoje delo pa je prejel tudi nekaj nagrad in priznanj, med drugim študentsko Prešernovo nagrado za grafiko leta 1981. Razstava v Kvartirni hiši bo na ogled do 31. julija.
BGO, foto: MČ
polko, kjer fantje tekmujejo za klobuk, in s savinjskimi plesi. Predvsem smo želeli predstaviti plese z našega območja,« je povedala predsednica KD Celjska folklorna skupina Vera Orešnik.
Kmalu po vrnitvi z Ohrida je skupina odšla še na Hrvaško. Predstavila se je na 11. folklornem festivalu v Koprivnici, kjer je nastopila z dvema spletoma plesov, in sicer s spletom savinjskih in goričkih plesov. Med poletjem bodo člani počivali, takoj v začetku septembra pa bodo v središču Celja organizirali Maraton slovenskih folklornih skupin z naslovom Od tu in tam. Prireditev bo v sklopu 12. mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca.
BGO
Foto: arhiv CFS
Tanja Kerič, Rajko Čuber in Matija Golner na odprtju razstave v Kvartirni hiši
KULTURA
11
Pozdrav na razglednici še vedno mikaven
Na ogled stare razglednice iz turističnega Laškega
Na spodnjem vrtu Savinje v Laškem sta Muzej novejše zgodovine Celje (MNZC) in Muzej Laško pripravila razstavo razglednic z naslovom Pozdrav iz Laškega.
»Na razstavi si je mogoče ogledati razglednice iz 19. in 20. stoletja. Najstarejša razglednica je iz leta 1898, najmlajši pa sta Fotolikovi razglednici iz let 1964 in 1968. Šlo je za tuje in domače založnike, predvsem pa velja omeniti Laščana, ki se največkrat pojavlja na teh razglednicah, Andreasa Elsbacherja,« je o zbirki 42 razglednic Laškega iz zbirke MNZC povedala soavtorica razstave Bronica Gologranc Zakonjšek.
Muzeja sta že lani sodelovala ob postavitvi razstave Pelikanovih fotografij Laškega.
V celjskem muzeju novejše zgodovine imajo zelo bogato zbirko razglednic, med katerimi jih je veliko tudi iz Laškega, tako da sta, kot je povedal Tomaž Majcen, s soavtorico imela kar nemalo težav, da sta izbrala najbolj »reprezentančne«. »Odločila sva se za tiste, ki odstopajo po sporočilnosti ali sami izdelavi. Prav tako za tiste, ki imajo vse značilnosti dobre
Ena izmed razglednic Laškega, ki si jo je mogoče ogledati na razstavi.
razglednice: da vključujejo izdajatelja, žig, datum pošiljanja, da je razglednica opremljena s kakšnim besedilom ipd.«
Na tak način sta avtorja zbrala razglednice, ki si jih je mogoče ogledati na 16 zunanjih panojih. Poleg tega so na štirih panojih na ogled še razglednice, ki so jih prispevali trije laški zbiratelji in še nekaj razglednic iz zbirke
Knjižnice Laško in Muzeja Laško.
»Zadnja leta preveč hitimo in s potovanj pošiljamo samo sms in mms sporočila, redki so tisti, ki še pišejo klasične razglednice. S to razstavo želimo obuditi zanimanje za to početje in sporočiti, da je razglednica lahko tudi lep spomin,« je še povedal Majcen. Med tistimi redkimi, ki še pišejo
in pošiljajo razglednice, pa je tudi Bronica Gologranc Zakonjšek. »Takšen pozdrav s potovanja mi je še vedno zelo ljub. Da nekaj malega napišem, navedem datum in se podpišem,« je povedala.
Razstava razglednic Laškega bo na spodnjem vrtu Savinje na ogled do 31. avgusta.
ROBERT GORJANC
Na gradu Podsreda tudi poletje v znamenju glasbe
Glasba se je tudi to poletje naselila med srednjeveške zidove gradu Podsreda. Sedem glasbenih seminarjev in sicer za klarinet, flavto, trobento, tubo, saksofon, violončelo in harfo gosti mlade glasbenike in njihove mentorje iz vse Slovenije, pa tudi iz zamejstva.
Glasbeno poletje na gradu Podsreda sta s svojima seminarjema odprla flavtistka Nataša Paklar in klarinetist Andrej Zupan, ki je hkrati že deveto leto zapored tudi umetniški vodja tega projekta. Na gradu Podsreda ga sicer pripravljajo že 23 let. Gre za edini tovrstni izobraževalni program na območju celotnega Kozjanskega. Ponuja vrhunsko glasbeno izpopolnjevanje, saj potekajo pod mentorstvom mednarodno priznanih glasbenikov.
Delo na seminarjih je sicer individualno, kar udeležencem omogoča, da se seznanijo s tehniko, ritmom in harmonijo, hkrati pa se preizkusijo tudi v igranju v skupinah. Seminarji so namenjeni začetnikom, amaterjem iz pihalnih godb brez starostne omejitve, učencem nižjih in dijakom srednjih glasbenih šol ter študentom. Flavti in klarinetu sta v juliju sledila seminarja za trobento in tubo pod mentorstvom Jureta Gradišnika in Uroša Veglja. Seminar za saksofon se bo pod mentorstvom Jovane Joka in Oskarja Laznika zaključil 29. julija. Seminar za violončelo pod mentorstvom Karmen Pečar bo med 12. do 19. avgustom. Med 20. in 26. avgustom pa bodo pod vodstvom Anje Gaberc in Stephena Fitzpatricka na gradu ustvarjali harfisti. Vsak seminar začne in zaključi koncert profesorja oziroma udeležencev. Ljubitelji klasične glasbe ste zato v teh dneh vabljeni na grad Podsreda. Vstop na koncerte je prost.
StO
Knjige, ki jih morate prebrati to poletje
Če ste med letom preveč zaposleni z vsakdanjimi opravili in pozabljate na kakovostne knjige, sta poletje in z njim dopust pravi čas, da nadoknadite zamujeno. V poletnem času bomo kulturne strani obarvali s knjižnimi predlogi ljudi, ki si vzamejo čas za dobre knjige.
Drugi bralni izbor je podala Katarina Šumej iz Knjižnice Šentjur.
BGO
Pearl S. Buck: Dobra zemlja
Roman govori o revnem kitajskem kmetu Van Lungu, ki mu po mnogih težavah zaradi trdega dela in nekoliko sreče uspe obogateti, a se nato začne spopadati z drugačnimi težavami, ki pestijo le bogatine - dolgčasom in željo po tem, da bi imel še več. Knjiga poleg odlične zgodbe, ki prikazuje življenje z vso bedo in srečnimi trenutki, ponuja tudi res dober vpogled v kitajsko kulturo.
Lionel Shriver: Pogovoriti se morava o Kevinu
Večina staršev se kdaj boji, da bi bil njihov otrok na kakršenkoli način drugačen. To se zgodi Kevinovi mami, ki že od rojstva ne more navezati stika s svojim sinom. Sprašuje se, zakaj nima materinskega čuta in ali si morda vse le domišlja, saj je edina, ki opazi, da Kevin ni običajen otrok. Vendar pa ne sluti, da bo njen sin nekega dne množični morilec. Zgodba, ki je opisana v knjigi, se v resničnem življenju na srečo ne dogaja pogosto, vendar pa se bo lahko vsak, ki bo knjigo bral, poistovetil s težavami, ki jih ima mama Eva, ko spremlja odraščanje svojega sina.
John Steinbeck: Vzhodno od raja
Roman se dogaja v Kaliforniji po koncu prve svetovne vojne. Je pripoved o ljubezni, sovraštvu in zapletenih odnosih med družinskimi člani, s katerimi se bo lahko poistovetil vsak bralec.
Will Ferguson: Sreča
Ljudje pogosto kupujejo priročnike za samopomoč, saj upajo, da jim bodo pomagali izboljšati njihovo življenje. Kaj bi se zgodilo, če bi nekdo napisal priročnik, ki bi dejansko deloval? V knjigi Sreča se to dejansko zgodi. A nikoli ni vse tako popolno, kot je videti na prvi pogled.
OHN STEINBEC
VZHEDBNE)
Ш1М
George Orwell: Živalska farma
Živalska farma je na prvi pogled zabavna pripoved o tem, kaj se zgodi, ko živali, ki imajo dovolj trpljenja na kmetiji, pod vodstvom prašičev, ki so najinteligentnejši med njimi, izženejo svojega lastnika - človeka. Ko prašičem oblast zleze v glavo, se trpljenje ponovno začne. Tokrat še v hujši obliki, saj se izkaže, da lahko tisti, ki so najbolj inteligentni, svojo pamet izkoriščajo za dobro in slabo. In kadar je slabo, se to za njihove podrejene ne konča dobro.
)OB
:emlj
12
NAŠA TEMA
Dopust naj bo res pravi oddih
Pomembna je vizija dopusta
»Človeško telo je sposobno preživeti velike obremenitve - če so le te časovno omejene. To pomeni, da je za nas psihološko zelo pomembno, da imamo vizijo dopusta. Neko idejo, do kdaj bodo obremenitve trajale in kdaj si bomo lahko oddahnili. To je ključno,« pravi Tjaša M. Kos, psihologinja in doktorica psihoterapevtske znanosti.
Dodaja, da je bolj kot oblika in pogostost dopusta pomembna sama ideja, da je oddih nekaj, kar je prav tako pomembno kot sam delovni proces. »Ta ideja, da zavestno vključimo načrtovanje oddiha v svoj življenjski plan, je osnova mentalnega zdravja in odpornosti na stres.«
Pravilo, kako organizirati in načrtovati dopust ni za vse enak.
Ljudje smo zelo individualno oblikovani. Ni pravila, ki bi veljalo za vse. Pomembno je, da si dopust organiziramo po svoji meri. Morda je to edino pravilo, ki ga velja res upoštevati. Ko načrtujemo oddih, mora biti to za nas čas, ko počnemo stvari, ki so po naši meri. Za nekoga to pomeni ležanje na plaži, za drugega uživanje v adrenalinskih športih, za tretjega raziskovanje in odkrivanje kulturnih znamenitosti. Vse to je dobro. Ključno je, da se naj bi na dopustu imeli lepo.
Kje je past?
V tem, da v naši storilnostni naravnanosti dojemamo tudi dopust storilnostno naravnano. Pogosto se začne že s pripravo na dopust. Ste opazili, kako včasih ljudje sopejo pod pritiskom: »Joj, prihodnji teden grem na dopust. Moram narediti še to in to.« Zgodi se, da že začnemo dopust popolnoma v stresu in izčrpani - od samih priprav na dopust. Takšno stališče je iz vidika stresne obremenjenosti zagotovo neproduktivno.
Vedemo se kot da se bo svet podrl, če nas nekaj časa ne bo?
Da. Razumljivo je, da želimo imeti stvari urejene, toda znebiti bi se morali prepričanja, da mora biti
pred dopustom vse narejeno. Običajno odhajamo za teden, morda dva, in to v času, ko je tudi veliko drugih na dopustu, tako da res ne gre »delati« prevelikega stresa še iz tega. Dopust je sestavni del življenja in ne izredno stanje. V pomoč nam je lahko zavest, da bomo delo nadaljevali od tam, kjer smo končali. Predamo naše stvari oziroma napišemo obvestilo o trajanju odsotnosti in si dovolimo odložiti obveznosti za ta čas. Psihološko nam pomaga, če najdemo osebo, ki v primeru nujnih zadev prevzame delo. Zelo zanimive so medkulturne razlike. V Avstriji in Nemčiji je popolnoma jasno, da se med prazniki ne dela. Nikomur ne pride na pamet, da bi takrat kaj pričakoval na področju delovnih obveznosti. Ti prazniki so nekako vračunani v delovno zavest in ljudje iz priprav na oddih ne delajo velike drame, temveč jih jemljejo kot sestavni del življenja.
Kaj ljudje pri tem največkrat pozabljamo?
Da je pri načrtovanju dopusta treba upoštevati svoje želje. Po geslu - nazaj k sebi. Ni vse za vsakogar, je pa za vsakogar nekaj. Dobro je, da se začenja govoriti o pomenu psihičnega počitka, duhovnih vsebin, ki so prav tako dragocen vir regeneracije. Seveda za tiste, ki so jim te vsebine blizu.
oc	W
»Če bomo dopustovali pod geslom >nazaj k sebi«, bomo storili veliko zase, za naše zdravje in tudi za našo dolgoročno delovno učinkovitost,« pravi psihologinja in dr. psihoterapevtske znanosti Tjaša M. Kos.
Pretekla desetletja so bila izrazito materialistično naravnana. Pogosto smo pozabili na pomen psihološkega sveta, na duhovno komponento. Vesela sem, da se v zadnjem času vse več govori tudi o psiholoških vidikih in duhovnemu ravnovesju. Veliko ljudi odkriva prednosti meditacije - še posebej pri odpravi stresa. Veliko managerjev v tujini se umakne iz stresnega okolja tja, kjer je število stresnih dejavnikov manjše in kjer se posvečajo meditaciji in psihološkim sprostitvenim tehnikam. Tudi to je oblika dopusta oziroma regeneracije, ki se vse bolj uveljavlja. Seveda pa to ni za vsakega. Je pa dobrodošlo, da se odpirajo tudi tovrstne možnosti.
Koliko časa bi potreboval človek, ki je v službi izgorel, da bi v času dopusta lahko našel spet svoje ravnovesje?
Tudi tu ni pravila. Običajno se zgodi, da potrebujemo nekaj časa, da »začnemo počivati« ali da odklopimo službo. Začutiti je treba občutek sproščenosti, brezskrbnosti. Vedeti pa moramo, da običajno že nekaj dni pred povratkom nazaj v vsakdanji ritem tudi naše misli in s tem naš telesni odziv že začenja nov delovni cikel. Sproščenost zadnji dan pred dopustom že ni več primerljiva s tisto na sredini dopustovanja.
Bi morali večkrat na krajši dopust?
Načeloma velja, da so zelo blagodejni pogostejši krajši oddihi, ki si jih privoščimo med letom. Vendar je tudi to odvisno od posameznika. Za nekoga je lahko teden dni dopusta premalo. Ključen je spoštljiv, pozoren odnos do samega sebe in upoštevanje naših individualnih potreb.
Je dobro poskusiti pri dopustu kaj novega?
Tudi. Tako bi videli, ali nam morda ustreza še kaj drugega od tistega, kar smo poznali do zdaj. Z leti in z različnimi življenjskimi okoliščinami se spreminjamo. Prav tako naše potrebe. Zato je možno, da nekaj, kar nam je ustrezalo pred leti, zdaj ne bo več najboljše. Tako da velja eksperimentirati in poizkusiti tudi kakšno drugačno alternativo - vsaj za nekaj časa.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: osebni arhiv Tjaša M. Kos
Pred potovanjem preverim ....
Tanja Petelinšek, Štore:
» ... zdravstveno zavarovanje, načrt poti. Moje potovalne navade postajajo bolj avanturistične. Letos sem na Portugalskem doživela neprijetno izkušnjo. S prijateljico sva rezervirali letalski karti preko letalske družbe. Na letališču so od naju zahtevali, da pokaževa plačilno kartico, s katero sva plačali karte. Ker je nisva imeli, naju niso pustili na letalo! Tako sva morali poiskati drugo letalsko družbo.«
Ajda Marič, Ljubljana:
» ... kaj vse si lahko ogledamo na lokaciji, katera zdravila potrebujemo, vremenske napovedi. Ravno zdaj organiziramo potovanje in moram pohvaliti partnerja, ki že preverja, kje in kako bomo potovali, ter si riše pot. Slabih izkušenj s potovanji načeloma nimam. Smo pa na potovanju na Baliju prišli na napačno lokacijo. Domačini, ki sicer niso imeli prenočišča za nas, so nam pomagali poiskati drugo.«
Jan Senica, Ponikva:
» ... načrt poti. Kako najhitreje pridem do cilja, da ne bo gneče na cesti. Pomembna mi je tudi družba, da se odpočijem in da ni nervoze. Zdaj, ko sem starejši, so se potovalne navade spremenile, vendar mi je še vedno na prvem mestu dobro počutje. Zaenkrat še nisem imel slabih izkušenj.«
Na pot vedno pogosteje v prvi polovici tedna
Letošnji zastoji na slovenskih avtocestah vsaj za zdaj krajši
Zastoji so v zadnjih letih realnost poletnih dopustov. Prometno najbolj obremenjene so ob petkih popoldne in sobotah dopoldne ceste od severa proti jugu države. Vedno več potnikov se zaradi številnih opozoril po podatkih Darsa na pot odpravlja v prvi polovici tedna.
Na Darsu v zadnjem času opažajo pozitivne spremembe potovalnih navad ljudi. Zastoji ob koncih tedna so letos vsaj za zdaj manjši kot v preteklih letih v glavnih turističnih sezonah, tudi, če pride do njih, pa se kolone hitreje skrajšajo. Dopustniki se vedno pogosteje odpravljajo na počitnice v prvi polovici tedna in ne izključno ob koncih tedna. Ob sobotah je vsaj za zdaj v zadnjem letu opaziti manj prometa, več pa predvsem ob ponedeljkih in petkih, pojasnjujejo na Darsu.
Pričakovati je, da se bo promet izraziteje povečal prihodnji konec tedna, ko se začnejo počitnice še v dveh južnih nemških zveznih deželah, ki sta bili vsaj doslej počitniško usmerjeni predvsem na hrvaško primorje. Poleg tega se začenja tudi znameniti »ferragosto«, ko je izrazito povečan turistični tok v Slovenski Istri.	ŠO
Se vam je kdaj zdelo, d prave in nato odhod na c Strah, da mora biti v slu, vljeno, nato pa še mise preden se odpravite na lahko negativno vplivajo pomeni skrb zase, za i duha in duše. Pa je res ■ vilno pripraviti na počitn
• • • « • **•••*• • • • • * •••*»*
Mobilne aplikac
REZERV
Flight Stats - Z aplikacij o sprei terminalih, zastojih in portalih.
Tripit - Aplikacij a združi vse pot avtomobilov ...), ki jih je uporabnik p Airbnb - Z aplikacijo se povežem Overnight - Aplikacij a je name zadnjem trenutku ter uporabljajo iPh
PRED POT
PackPoint - aplikacij a, ki pomai aplikacij o vnesemo cilj, čas potovai potovanju... Aplikaciia tako izda sezni so priporočljiva glede na kraj potovan ki jih želimo tam početi.
MED I
Goodyear - Aplikaciia nudi nasve v določenem nujnem primeru. Ponuj in prometnih predpisih v določeni dr, Uber - Aplikacii a ponudi prevoz na razdalje med kraji.
ZANIMIVOST
Google trips - Če uporabljate g-r vaše dejavnosti in samodejno zapoln tega vam bo ponudila zanimive turisti obiskani, a so vredni obiska.
Guides od Lonely Planeta - Apli brezplačno prenesete kraj, kamor se < na dlani. Če kraj prenesemo pred oc dodatni stroški niso potrebni.
Sidekix - Če združimo Google m kaciie Sidekix. Ta najde kavarne, mu
POVE
WiFiCafe - Aplikaciia prikaže bre
MENJALI
XE Currency - Aplikaciia z 20 m priljubljenih aplikaci za pretvarjanje
Na Darsu opozarjajo, da se je na pot potrebno ustrezno pripraviti, predvsem pa se pozanimati o razmerah na cestah in o prometu. Prometne informacije so dosegljive v Prometnoinformacijskem centru na telefonski številki 1970, na brezplačnem avtomatskem odzivniku 080 22 44, na spletni strani www.promet.si. (Foto: DARS)
Samo evrops še dodatno z
Evropska kartica zavarovanja se up ter Švici, Avstraliji, Bosni in Hercego Zanjo ni potrebno plačati, le pravočai jo treba počakati štiri dni. Če jo potri obliki certifikata.
Osebe lahko s to kartico oziroma cei potrebne zdravstvene storitve v javnem pozor: storitve se uveljavljajo v skladu s p poišče zdravniško pomoč, kar pomeni, d storitve tudi doplačati. Ker pa evropska rovane osebe iz tujine v Slovenijo v prir slovenskem jeziku, če se neka poškodba tudi za ponudbe različnih zavarovalnic z je treba seveda doplačati.
NAŠA TEMA
13
a so bili vaši načrti, pri-lopust pravzaprav stres? žbi do odhoda vse opral »da ne bi kaj pozabili«, pot, so obremenitve, ki d na človeka. Dopust pa Dbnovo svojega telesa, tako? Kako se torej pra-iice in kako jih preživeti?
:ije za pomoč!
VACIJE
mljamo lete, najdemo informacije o
rditve rezervacij (leti, hoteli, najemi rejel na spletno pošto. o z domačini, ki nudijo prenočišča. njena tistim, ki prenočišče iščejo v one.
OVANJEM
ga pri pakiranju pred potovanjem. V nja, trajanje bivanja in aktivnosti na am potovalnih potrebščin in oblačil, ki ja, vremensko napoved ter aktivnosti,
3OTJO
st za vožnjo ter namige, kako ukrepati ja tudi obsežne informacije o cestah žavi.
in preračuna stroške prevoza glede
"I NA MESTU
nail račun, bo aplikacija sinhronizirala ila koledarček z rezervacijami. Poleg čne kraje ob poti, ki sicer niso preveč
ikacija omogoča, da pred potovanjem odpravljate, in najboljše lokacije bodo hodom v tujino, prenos podatkov in
aps ter Yelp, dobimo prednosti apli-zeje, trgovine ...
ZANI
zplačne točke z dostopom do spleta. NI TEČAJ
ilijoni prenosov, je ena izmed najbolj valut vseh držav sveta.
J
ka kartica ali :avarovanje?
orablja v državah članicah EU in EGP »vini, Črni gori, Makedoniji in Srbiji. sno jo je treba naročiti, saj je za izda-2bujete isti dan, vam izdajo kartico v
'tifikatom uveljavljajo le nujne oziroma i zdravstvu, ne pri zasebnikih. Vendar redpisi države, v kateri zavarovana oseba ia je treba v nekaterih državah določene kartica ne krije stroškov prevoza zava-eru nesreče in ne omogoča asistence v I zgodi v tujini, se marsikdo lahko odloči za dodatno zavarovanje v tujini, ki pa ga
- sveta
Dokumenti stvar potovanja
Kaj pa, če jih ukradejo?
Ponavadi ni najbolj prijetno, če se znajdete pred carinikom na mejnem prehodu in ugotovite, da osebni dokument ne velja več, ali da za vstop v neko državo potrebujete potni list in ne samo osebne izkaznice. Zaradi takšnih nevšečnosti je dobro, da se na potovanje ustrezno pripravite. In razmišljate tudi o varnosti. Če ste vi na dopustu, ni nujno, da so tudi tatovi.
Za potni list ali osebno izkaznico morate zaprositi pred potekom veljavnosti ali pred potovanjem. Pred in med poletnimi počitnicami se poveča število vlog za izdelavo dokumentov, zato se tudi rok za izdelavo dokumenta podaljša, in sicer na štiri do sedem delovnih dni. Možna je tudi prednostna izdelava dokumenta, kar pomeni, da če vlogo oddate do 11. ure na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu, je dvig osebnega dokumenta možen še isti dan. V takšnem primeru pa
boste za dokument seveda odšteli več denarja.
Dopustniški dolgi prsti
Na počitnicah pa se lahko zgodi tudi kaj nepredvidljivega. Če vam dokumente v tujini ukradejo ali jih pogrešite, morate to javiti v 30 dneh na diplomatsko predstavništvo ali slovenski konzulat ali v osmih dneh po vrnitvi v Slovenijo na upravno enoto. Na UE Celje pravijo, da zgolj prijava na policiji ne zadošča. Svetujejo, da se oglasite na policiji, kjer boste ob prijavi pogrešanega dokumenta prejeli potrdilo o odtujitvi osebnega dokumenta, ki potem služi za urejanje nadaljnjih postopkov.
Če potrebujete nov dokument za vrnitev v domovino, vam diplomatsko predstavništvo ali konzulat lahko izda potni list za vrnitev. To je začasni dokument, ki je namenjen le vrnitvi v kraj bivanja. S tem dokumentom ne morete nadaljevati potovanja. V primeru nadaljnjega potovanja se morate pozanimati o dodatnih vizumih, ki jih bi jih morali še pridobiti. Če v državi ni slovenskega predstavništva ali
konzulata, lahko pridobite evropski potni list za vrnitev domov, predložiti pa boste morali potrdilo policije, sliko in po potrebi tudi dodaten dokument s fotografijo za identifikacijo. Plačati boste morali tudi konzularno takso, ki je precej višja od slovenske. Ko pridete domov, morate ob naznanitvi pogrešanih ali ukradenih dokumentov čim bolj natančno navesti okoliščine in datum, kdaj se je to zgodilo. Nato lahko oddate vlogo za izdajo nove osebne izkaznice ali potnega lista. Če dokumente kasneje najdete, jih morate prinesti na upravno enoto v uničenje.
Pred odhodom v tujino si priskrbite fotokopijo potnega lista ali osebne izkaznice in jo med potovanjem hranite ločeno od originalnega dokumenta.
Razlika v ceni
Glede na okoliščine izgube dokumenta, se razlikuje tudi cena za ponovno pridobitev. Če ste dokumente pogrešili v okoliščinah, na katere niste mogli vplivati, jih niste mogli preprečiti, se to drugače obravnava kot če pristojni organi ugotovijo malomarno ravnanje in tako plačate dvakratno takso. V primeru, da dokumente pogrešite ali jih izgubite ponovno zaradi neprimernega ravnanja v času petih let, plačate štirikratno vrednost takse. Nova osebna izkaznica pa vam tako velja samo eno leto. Bojana Frim iz UE Celje je poudarila, da v vsakem primeru nujno potrebujete policijsko potrdilo o tatvini, saj tako lažje dokazujete, da ste z dokumenti primerno ravnali in da na okoliščine niste mogli vplivati.
KLARA PODERGAJS
Z osebno izkaznico lahko vstopate v vse države članice Evropske unije, tudi Veliko Britanijo, v vse države članice Evropskega gospodarskega prostora ter v Švico, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, Makedonijo, Albanijo, Andoro, Moldavijo, Monako in Gibraltar. Za vse ostale države je potrebno imeti potni list. Za nekatere bolj oddaljene države mora biti potni list veljaven vsaj šest mesecev od vstopa v to državo, je povedala Bojana Frim, vodja Oddelka za upravne notranje zadeve na Upravni enoti Celje. Vsak državljan mora imeti za potovanje preko meja države potovalni dokument, tudi novorojenčki. Vpis novorojenčka v potni list zakonitega zastopnika ni več možen.
Robotek Trajekto je klepetalni robot, ki glede na izbrano relacijo trajektnega prevoza na Hrvaškem sporoči urnik ter cenik trajektnih voženj.
Robotka, ki deluje od 1. julija letos, sta razvila 22-letna Vojničana Blaž Kovač in Alen Pliberšek (podjetje Stailer). Kot je pojasnil Alen Pliberšek, sta potrebo po Trajektu občutila na lastni koži. Oba si namreč dopust rada privoščita na katerem izmed hrvaških otokov in dalj časa sta ugotavljala, da je pridobivanje informacij o voznem redu ter s tem povezanimi stroški zamudno.
Uporaba je preprosta. V Facebookov iskalnik vpišemo Trajekto, poiščemo gumb »pošlji sporočilo« ter v pogovornem oknu, ki se odpre, gumb »začni«. Avtomatski robot nas nato vodi čez postopek. Trajekto nas vpraša, na kateri otok bi želeli potovati, nato pa izberemo mesto, s katerega želimo potovati na otok. Trajek-to nato izpiše vozni red za vse dni in dodatna obvestila, katere dni trajekt ne vozi, oziroma kdaj vozi zadnji trajekt. Trajekto nam izpiše tudi cenik, ki ga pretvori v domačo valuto. Sicer študenta Blaž Kovač in Alen Pliberšek idejo že razvijata naprej. »Razvoj klepetalnih robotov je novost, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi. A meniva, da je v tem prihodnost,« je o prihodnosti umetne inteligence suveren Pliberšek.
EP, foto: facebook Trajekto
Brez denarja ni dopusta
Na dopust se odpravimo seveda z dovolj denarja. Brez gotovine je dopustovanje seveda tvegano, saj se lahko zgodi, da naša bančna kartica takrat, ko je treba račun plačati, ne deluje. Prav tako jo lahko izgubimo ali nam je ukradena. Ko kupujemo tujo valuto, smo prav tako pozorni na višino provizij, ki jih želijo od nas v čim višji meri izvleči v bankah in menjalnicah.
»Pred prvo uporabo plačilne kartice, si je treba obvezno zapisati telefonsko številko, ki je navedena na hrbtni strani kartice. Na to številko lahko uporabniki pokličejo 24 ur na dan vse dni v letu. Tako lahko takoj prijavijo izgubo, krajo ali druge težave s plačilno kartico,« svetuje Aleksandra Žibrat iz Združenja bank Slovenije. Opozarja, da je treba opraviti preklic, izgubo ali krajo plačilne kartice ali mobilne naprave takoj, ko jo uporabnik opazi. »Le tako bo plačilna kartica oziroma mobilna naprava čim hitreje blokirana, s čimer bo zmanjšana možnost zlorabe in omejena višina bančne izgube.«
Odgovornost ponudnika plačilnih storitev in uporabnikove odgovornosti za neodobrene plačilne transakcije opredeljuje Zakon o plačilnih storitvah in sistemih. Banka ali hranilnica - ponudnica plačilnih storitev - v primeru kraje ali izgube plačilne kartice povrne imetniku škodo nad 150 evrov, ko se je v postopku obravnave primera izkazalo, da pri rabi plačilne kartice na strani uporabnika ni šlo za hudo malomarnost, naklep ali prevaro. Sicer banke in hranilnice vsak posamičen primer obravnavajo individualno, pomembno pa je, da imetnik kartice z njo ravna skladno s Temeljnimi pravili varne rabe kartic, ki so objavljena na spletni strani Združenja bank Slovenije, spletnih straneh bank in hranilnic ter vključena v splošne pogoje poslovanja z bančnimi karticami.
BRANE JERANKO
OB ROBU
Vizija!
Lokacija policije, zdravstvenega doma in veterinarske postaje. To so tri svete stvari, ki jih preve- SIMONA ŠOLINIČ rim vedno
v kraju, kjer letujem, še preden se odpravim na pot. Prometnih razmer niti ne preverjam toliko. Že vrsto let namreč ne potujem ob sobotah ali nedeljah. In nikoli, ampak res nikoli nisem za več kot deset minut obstala v zastoju na mejnih prehodih. Ker potujem največkrat ob nerazumnih dneh in urah, takrat ko predvidevam, da se po cestah ne valijo kolone turistov. Velikokrat me kdo zbada, če sem nora, da grem na hrvaško morje ob 1. uri zjutraj. Ne. Ker do cilja pridem vedno brez zastojev ali dolge in neznosne vožnje. Je pa res, da ni vse »država« kriva. Zastojev bi dejansko bilo manj, če bi ljudje svoje dopuste načrtovali na bolj domišljen način.
Potovalna lekarna, priročnik za prvo pomoč, dovolj vode. Tri svete stvari, ki jih imam na potovanju vedno v vozilu. In ki so se mi do zdaj pokazale za najboljšo prtljago, čeprav sem nekoč mislila, da je pomembneje vse ostalo, kar lahko stlačim v avto.
Vse je v glavah ljudi. Kako bodo poskrbeli zase in za svojo varnost. O čem bodo razmišljali in kako si načrtovali dopust. Načrtovanje in priprave na dopust se razlikujejo od človeka do človeka. Če se rezervacija dopusta »začne« spomladi, bi se načrt moral prav tako. Predvsem v viziji, kot pravi psihoterapevtka. In ta vizija vključuje tudi skrb za varnost. Od prvega trenutka odhoda od doma, do trenutka prihoda - nazaj domov. Ljudje smo naravnani na »saj se meni nič ne more zgoditi« tako dolgo, dokler se pač kaj neprijetnega ne zgodi. In v trenutku neprijetnega dogodka na dopustu se pri človeku vidi, koliko je v bistvu dopust sploh načrtoval.
Opažam, da so mladi danes celo bolj osveščeni od starejših, čeprav jih imajo starejši še vedno za nekoliko svojeglave. A so jih povozili na celi črti. Preko različnih aplikacij in spleta si mladi najdejo atraktivne počitnice, poceni letovanja in prevoze. Rešitve ob zapletih v tujini najdejo hitreje. Ne drenjajo se v zastojih na morje, ker pač ni nujno, da gredo na morje, ampak kam drugam. Ostali, otroci potovanj z zastavo 101 ali zastavo 750? Večina teh pa, kot da so obstali v tistih letih in kot da so zamenjali le avtomobile. Na žalost.
14
KRONIKA
Trikrat preverite, s kom podpisujete pogodbe
Da vas posledice ne udarijo po žepu
Tržni inšpektorat je ponovno opozoril na domnevne nepravilnosti pri ponudbi nekaterih servisnih podjetij za plinske naprave, ki svoje storitve ponujajo po domovih. Pri tem pa storitve zaračunavajo po neobičajno visokih cenah.
Na tržnem inšpektoratu poudarjajo, da se cene storitev na trgu oblikujejo prosto, zato zgolj zaradi visokih cen, če so pravilno označene na ceniku, proti podjetju inšpektorji ne morejo ukrepati. Lahko pa ljudi opozorijo ne večjo previdnost in preudarnost. V primeru, ko potrošniki serviserja predhodno niso sami poklicali na dom, zato svetujejo, da lastniki v svoje domove takšnih ponudnikom dovolijo le v primerih, ko jih ponudba blaga ali storitve resnično zanima. Pred vstopom naj od ponudnika zahte-
vajo, da jim pojasni, v imenu koga nastopa ter kaj ponuja.
Pomoč pri delu na črno
»Če potrošnik predstavitve ponudbe ne želi, naj vstopa v dom ne dovoli. Če pa je kdo zelo vsiljiv, lahko ljudje pokličejo tudi policijo ali tržni inšpektorat,« pravijo na inšpektoratu. Ponudnik kakršne koli storitve mora na zahtevo lastnika namreč pokazati pisno obvestilo, ki mora med drugim vsebovati podatek o podjetju, drugače obstaja sum, da oseba opravlja delo na črno. In ravno s takšnimi, kjer obstaja ta sum, naj ljudje ne sklepajo različnih pogodb, saj bodo v primeru napak na blagu oziroma storitvi lahko imeli težave pri uveljavljanju svojih pravic, hkrati pa jih bodo šteli za sostorilce pri delu na črno.
Inšpektorji svetujejo še, naj ljudje dobro premislijo, ali neko ponujeno storitev sploh potrebujejo, prav tako ni nujno, da je cena ponujenega blaga oziroma storitve dejansko ugodna glede na ponudbo drugih podjetij na trgu, zato se je dobro o tem pred podpisom kakršne koli pogodbe pozanimati. Ko je nek potrošnik kljub vsem navedenim nasvetom kupil določeno blago ali sklenil pogodbo za določeno storitev, nato pa je po premisleku ugotovil, da se je prenaglil, lahko takoj, najkasneje pa v štirinajstih dneh, podjetju pisno s priporočeno pošiljko pošlje svojo odstopno izjavo. V primeru, da podjetje ne spoštuje potrošniko-ve odločitve in ne vrne plačanega zneska, se ljudje lahko obrnejo na tržni inšpektorat RS.
SŠol
Ali se vedno dobro prepričate, s kom podpisujete pogodbe, če pridejo ponudniki neke storitve domov?
Goljufal stranke?
Trenutno je v priporu
Te dni so policisti prijeli 29-letnika iz Lenarta, zaradi goljufije pa ga bodo tudi ovadili. Prijeli so ga na podlagi prijave moškega iz Celja, ki naj bi ga 29-letnik ogoljufal za 12 tisoč evrov. Goljufija naj bi nastala po obljubi, da bo osumljeni ugodno prenovil centralno napeljavo in mansardno stanovanje, česar pa ni storil.
»Ker je bil kot izvajalec ugodnejši od vseh ostalih ponudnikov, ki so oškodovancu izstavili predračune, mu je občan začel plačevati avanse za dobavo materiala. Osumljeni je moškega tudi prepričal, da mu posodi plačilno kartico s pin kodo, nato pa jo je uporabil v eni izmed igralnic na območju Celja. Za nameček je osumljeni oškodovanega prepričal še za nakup vrednejšega telefona, ki naj bi ga potreboval za poslovanje v svojem podjetju,« so sporočili s celjske policije. Ko pa je 29-letnik zahteval še 300 evrov, se je oškodovanec odločil to prijaviti. 29-letnik je pravzaprav že stari znanec policije in sodišč, saj je bil za enaka kazniva dejanja že sedemkrat pogojno obsojen in je trenutno na prestajanju pogojne zaporne kazni. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik zanj odredil pripor. Ker obstaja verjetnost, da je osumljeni na našem območju ogoljufal še koga, policija poziva morebitne oškodovance, da se oglasijo na Policijsko postajo Celje in podajo prijave.
Previdno, nevarnosti še ni konec
Ne glede na nižje temperature te dni, nevarnost požarov še vedno obstaja
Uprava RS za zaščito in reševanje je izdala opozorilo, da se zaradi suhega in vročega vremena povečuje možnost nastanka požarov v naravnem okolju, zato svetujejo previdnost in pravilno uporabo ognja v naravnem okolju. Nekatere občine, predvsem v južni Sloveniji, so tako izdale že razglas o veliki požarni ogroženosti.
Na Celjskem sicer veliko požarov v naravi v zadnjem mesecu ni bilo, je pa v preteklih dneh gorelo v Ložnici pri Žalcu, kjer je ogenj zajel kup smeti, pa v Ljubiji pri Mozirju, kjer je gorela živa meja. Največkrat takšne manjše požare pogasijo ljudje sami, največkrat pa se ogenj razširi in je potrebna pomoč gasilcev. V primeru razširitve požara obstaja vedno možnost, da bo ogrožal tudi hiše, v kolikor gori v neposredni bližini stanovanjskih naselij.
Na splošno pa ob takšnih opozorilih uprave velja v vsej državi previdnost vse do prvih obilnejših padavin in znižanja temperatur, kar se je sicer zgodilo v začetku tega tedna. Ne glede na nekajdnevno ohladitev pa na upravi za zaščito in reševanje poudarjajo, da je pri uporabi ognja v naravnem okolju treba imeli ogenj ves čas pod popolnim nadzorom, ob vetru pa kurjenje ni dovoljeno oziroma je treba z njim prenehati. Odsvetovano je kakršno koli uničevanje odpadkov z ognjem in odmetavanje ter odlaganje gorečih ali drugih predmetov in snovi, ki v naravnem okolju lahko povzročijo požar.
Nad voznike s posebno kamero
Z njo policija vidi, kaj voznik v kabini vozila počne
Ta teden se je po vsej Sloveniji začel prvi del nacionalne akcije in policijskega nadzora nad vozniki tovornih vozil in avtobusov. Akcija bo potekala do konca meseca. Med najpogostejšimi kršitvami teh voznikov so neuporaba varnostnega pasu, prekoračitev hitrosti, neupoštevanje obveznih počitkov in odmorov ter goljufije pri uporabi tahografov.
Ker gre za velik problem, bo Agencija RS za varnost v prometu organizirala usposabljanje policistov za izvajanje učinkovitejšega nadzora pritrjevanja in nalaganja tovora ter nadzora preobremenjenosti tovornih vozil, ker je tudi tovrstnih kršitev
pri voznikih tovornih vozil veliko. Ti vozniki so se po raziskavi agencije, ki je lani izvedla sistematično opazovanje pripetosti voznikov, izkazali za najbolj tvegane voznike v prometu. Rezultati so denimo pokazali, da se med vožnjo pripne samo 36 odstotkov voznikov avtobusov.
Vozniki tovornih vozil so med najnevarnejšimi v prometu tudi zato, ker pogosto kršijo pravila o omejitvah hitrosti in - po podatkih policije - med vožnjo pogosto uporabljajo mobilne telefone. Nekateri imajo celo prižgane prenosne računalnike in druge elektronske naprave, ki ovirajo pozornost med vožnjo.
Slovenska policija že nekaj časa uporablja posebno službeno vozilo, ki ima na drogu nameščeno kamero, preko katere lahko vidijo v kabino voznika.
Poleg kršitev, povezanih z nedovoljeno uporabo naprav med vožnjo, lahko z omenjeno tehniko posnamejo tudi druge kršitve, kot so neuporaba varnostnega pasu, nepravilnosti v zvezi s spoštovanjem pravil vožnje, pritrjevanja tovora in ostalo. V praksi to poteka tako, da v vozilu, na katerem je nameščena kamera, potujeta še operater, ki upravlja s kamero in policist, ki ugotovljene kršitve sporoča patruljam za njim.
SŠol
Najpogostejši vzroki za nastanek požara v naravi so predvsem napake zaradi malomarnosti in nevednosti, pa tudi požiganje odpadkov ali celo odmetavanje cigaretnih ogorkov.
Spet opozorilo pred virusi
SI-CERT, nacionalni center s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij ponovno opozarja prejemnike sumljive elektronske pošte, da ne odpirajo priponk, saj le-te vsebujejo nevarne računalniške viruse.
V	zadnjem času so namreč številni prejeli elektronsko pošto, v kateri se pošiljatelji predstavljajo kot Finančna uprava, prejemnikom pa naročijo, da morajo na določen račun nakazati denar iz naslova davčnih obveznosti. Gre za ponavljajoče napade, ki se pojavijo vsakih nekaj mesecev. Uporabnikom zato pri SI-CERTu svetujejo, da prilog ne odpirajo, lahko pa sporočilo posredujejo v njihov center, kjer jim bodo svetovali, kako takšna sporočila blokirati.
Našli so ga mrtvega
51-letnega Marjana Podvršnika, ki so ga pogrešali od sredine julija, so pred dnevi našli mrtvega na območju Žalca. Kot so sporočili s celjske policije, znakov sumljive smrti na truplu ni bilo. Kot je znano, so Podvršnika nazadnje videli l2. julija v poslovnih prostorih podjetja v Škofji vasi, kjer je bil zaposlen.
Pri padcu si je poškodoval nogo
V	nedeljo okoli poldneva se je na Olševi, na območju Solčave, zgodila planinska nesreča. Moški je med planinarjenjem padel in si pri tem poškodoval nogo. Prvo pomoč so mu nudili celjski gorski reševalci, dežurna ekipa Gorske reševalne službe Brnik pa ga je nato s helikopterjem Slovenske vojske odpeljala v ljubljanski klinični center. Na Celjskem se je letos zgodilo že 10 gorskih nesreč. V njih se je poškodovalo šest ljudi.
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
15
Izboljšajte svoje
komuni
kacijske sposobnosti
NE PREZRITE
Naslednjič: Izboljšajte timske sposobnosti
Komunikacijske sposobnosti so tiste lastnosti, ki jih delodajalci najbolj cenijo pri svojih zaposlenih. Vključujejo tako verbalno kot pisno komunikacijo, kar pomeni, da ste sposobni predstaviti svoje argumente v govoru, pa tudi s pomočjo elektronske pošte. Ni dovolj, da ste le dober govornik - pisne spretnosti so ključne pri skoraj vsaki zaposlitvi, ki vključuje delo z računalnikom. Navsezadnje je prvi stik s stranko ali morebitnim poslovnim partnerjem ravno tisto, kar bo pustilo prvi in najpomembnejši vtis nanje.
1.	Pazite na neverbalno govorico.
Najverjetneje vam je znana situacija, ko nekomu vneto razlagate zgodbo, ta pa gleda naokrog. Ali ko se nekdo neprestano pogovarja z vami s prekrižanimi rokami. Neverbalna komunikacija je prav tako pomembna kot verbalna. Odvisno je od tega, kakšen očesni stik vzpostavite s sogovornikom, v kakšni pozi se držite med zaposlitvenim intervjujem. Še preden vas »vržejo v ogenj«, si predstavljajte, kako izgledate samozavestni in k temu med pogovorom stremite.
2.	Zmanjšajte število mašil.
V vsakdanjem življenju si v pogovornem jeziku verjetno lahko sem in tja privoščite kakšno mašilo, a poslovna komunikacija se jim rada izogiba. Besede kot sta »um« in »pač« nakazujejo na slabšo gotovost vase, nižjo samozavest in nepripravljenost. Zavedajte se vsake besede, ki jo izgovorite, in namesto mašil raje za sekundo utihnite. Verjemite - tišino boste opazili le vi, ne pa vaši poslušalci.
3.	Sporočilo prilagodite sogovorniku.
Ta točka se povezuje z zgornjo. Zelo pomembno je namreč, da se zavedamo, s kom imamo opravka in kdo je naš sogovornik oz. poslušalec. Pri pogovoru s sodelavci boste ubrali drugačen način komuniciranja, kot če
je pred vami vaš nadrejeni. Če se odpravljate na razgovor za novo delo, veste, da morate uporabiti bolj formalen način govora v primerjavi s tistim, ko peljete vaš avtomobil na tehnični pregled.
4. Bodite kratki in jedrnati.
Nekaj časa vas bodo nadrejeni in sodelavci že poslušali in dovolili, da na dolgo in široko poveste, kaj se v določenem službenem primeru dogaja, a sčasoma si bodo o vas ustvarili mnenje, da dolgovezite in da veliko govorite, a poveste bore malo. Zato tako
v govorni kot pisni komunikaciji poskrbite, da boste upoštevali pravilo treh K-jev: konkretnost, kratkost, koherentnost.
Po vrhu vsega poskrbite, da bo vaše sporočilo, ne glede na medij, ki ga uporabite, slovnično pravilno.
5. Poslušajte, zares poslušajte.
Da lahko poslovnemu partnerju ponudite tisto, kar od vas pričakuje, je potrebno vklopiti ušesa in senzor za poslušanje ter slišati in razumeti, kar je povedal. V
primeru, ko ne razumete točno, kaj se od vas pričakuje, raje vprašajte še enkrat in razčistite dvome, kot pa, da bi si drugi o vas ustvarili mnenje, da ne znate poslušati. Bodite pozorni na podrobnosti in pazite, da sogovornika ne boste prekinjali sredi stavka, saj je to zelo neolikano in nespoštljivo. Le, ko boste dobro slišali vse, kar se od vas zahteva, boste znali ustvariti bolj pristne stike, vredne zaupanja, uspešnega poslovanja in svetle prihodnosti.
ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com
И MojeDelo.com
Vodja projektov (Slovenija in tujina)
CGP, d. d., eno izmed vodilnih gradbenih podjetij v Sloveniji, z lastno vizijo in izkušnjami, s strokovno usposobljenim kadrom in finančno trdnostjo v svoje vrste vabi izkušenega in odgovornega strokovnjaka s področja gradbeništva za samostojno delo na delovnem mestu vodja projektov (m/ž). CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d. d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto. Prijave zbiramo do 20. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja gradbišča (Slovenija in tujina)
Opis delovnega mesta: organiziranje in izvajanje del na delovišču v skladu s tehnično dokumentacijo, sodelovanje s predstavniki investitorja in usklajevanje dela na objektu s podizvajalci, sodelovanje z operativno pripravo dela pri izdelavi terminskih planov in organizaciji gradbišča ... CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d. d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto. Prijave zbiramo do
20. 8. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Prodajni svetovalec m/ž
(Vzhodna Slovenija)
Med vaše naloge sodi kompe-tentno svetovanje našim obstoječim strankam, pridobivanje novih strank, širitev prodajne mreže in trga ter izvajanje koncernskih ciljev, vezanih na naše strateške in inovativne proizvode. Prodajni svetovalec izdeluje in spremlja ponudbe ter je odgovoren za storitve in spremljanje razpisov. HILL International Kärnten Gmbh, St. Veiter Str 34/3, 9020 Klagenfurt. Prijave zbiramo do 23. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Mesar - prodajalec (Celje)
Vaše naloge bodo obsegale: strežbo kupcev za pultom, naročanje in vračanje ustreznih količin mesa in mesnih izdelkov, pripravo mesa za prodajo, skrb za ustrezen izgled in kvaliteto razstavljenega blaga ... Spar Slovenija d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 8. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Terenski komercialist, svetovalec v industriji - b2b (m/ž) (Štajerska)
Vaša glavna naloga bo obiskovanje obstoječih strank in podaljševanje pogodb ter predvsem pridobivanje novih kupcev. Glede na velikost podjetij boste sodelovali z vodji služb za varnost in zdravje pri delu, vodji proizvodnje, nabavniki ali direktorji podjetij. Sami boste načrtovali obiske in si smiselno urejali urnik. Trescon d. o. o., Vodnikova cesta 211, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 8. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
CNC operater - orodjar (Stranice)
Pričakujemo: eno leto delovnih izkušenj, poznavanje CNC strojev, računalniško pismenost, odgovornost za delo, samoiniciativnost, sposobnost timskega dela. Marovt d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 23. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Medfazni kontrolor (Zreče)
Pričakujemo: peto stopnjo izobrazbe - smer strojništvo, poznavanje dela z računalnikom (MS Office). Delo je triizmensko, v hrupu. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 16. 8. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Natakar - Terme Zreče (Zreče)
V Termah Zreče iščemo nove sodelavce. Če si natakar/natakarica se prijavi. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 14. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Programer razvijalec
(Slovenska Bistrica)
Glavne naloge in odgovornosti: razvoj in vzdrževanje obstoječih informacijskih storitev, uvajanje izboljšav v poslovanje s pomočjo iT, sodelovanje pri snovanju in izdelavi novih informacijskih rešitev, spremljanje delovanja aplikacij, skrb za operativnost informacijskega sistema podjetja, skrb za (sodobno) internetno prisotnost podjetja. Inkolteh, d. o. o., Kolodvorska ulica 35C, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 21. 8. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja lokacije (Slovenske
Konjice)
Zahtevana strokovna izobrazba: VI. ali VII. stopnja izobrazbe tehnične smeri, poznavanje delovnih procesov v proizvodnji, 3 leta delovnih izkušenj vodenja v proizvodnji, računalniška pismenost, dobro znanje angleškega jezika, dobre organizacijske sposobnosti, odgovornost za delo, komunikativnost, samoiniciativnost, sposob-
nost timskega dela, sposobnost organiziranja. Marovt d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 21. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Nabavnik elektronskih komponent (m/ž) (Celje)
Izbrani kandidat bo v tesnem sodelovanju z razvojnimi oddelki in proizvodnjo skrbel za nabavo elektronskih komponent in naročilo storitev za proizvodnjo testnih in produkcijskih serij telematičnih naprav iz produktne linije BlueTraker (www.bluetraker.com). EMA d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 20. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
SW inženir / razvojnik programske opreme (Žalec ali Gornja Radgona)
Pričakujemo: višjo ali visokošolsko izobrazbo elektro smeri (lahko tudi druge tehnične smeri ob predhodnih izkušnjah s podobnimi deli), izkušnje na področju razvoja vgrajene programske opreme, osnovno poznavanje načrtovanja analognih in digitalnih vezij ter sistemov, aktivno znanje angleškega in/ali nemškega jezika ... ELRAD International d. o. o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 20. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
	POZOR'!	
		
Preglejte aktualno ponud L	D O	1
Dan v Termah Dobrna
Doživetje za vso družino
Letošnje poletje je v termah z več kot 610-letno tradicijo polno novosti in dogajanja, ki se ga bodo razveselili prav vsi družinski člani. Ob razvajanju na bazenih in kosilu v čudovitem okolju kavarne in restavracije May lahko sedaj uživate tudi ob naravnem sladoledu, ki ga v
Termah Dobrna pripravljajo njihovi mojstri slaščic. Otroci bodo medtem še zadnje atome energije porabili na novih igralih ob terasi kavarne.
Novo - igrala za otroke
Največja zanimivost to poletje so prav zagotovo nova
otroška igrala s hiško, toboganom in plezalno vrvjo ob zunanji terasi kavarne Caffe & Restaurant May v hotelu Vita. Tako bodo končno otroci kot tudi starši prišli na svoj račun in združili igro ter užitke ob omamnem vonju kave in oku-šanju slastnih tortic. Te lahko kupite in odnesete domov
Koncert na ploščadi pred Zdraviliškim domom (foto: Kulturno umetniško društvo Emars)
Nova igrala za otroke
ter z njimi razveselite najbližje, naročiti pa jih je mogoče tudi za rojstne dneve, piknike, obletnice in poroke.
Novo - naravni sladoled
Na sladolednem vrtu kavarne Caffe & Restaurant May, se lahko to poletje sladkate z naravnim sladoledom, ki ga pripravljajo kar sami. Vsi sladoledi so brez umetnih arom in aditivov in s 100-odstotnim sadnim deležem. Med pestro izbiro so na voljo tudi brez-
glutenski, veganski in sladoled z nizko vsebnostjo sladkorja - LCHF-sladoled.
Prizorišče poletnega glasbenega festivala
V Termah Dobrna se letos prvič odvija Festival Emars. Na koncertih, se predstavljajo orkestri in glasbeniki klasične glasbe iz Slovenije, Nemčije, Estonije, Švice in Francije. 15. avgusta bodo gostili
Termini koncertov:
Simfonični orkester OJHB iz Francije, ob zaključku festivala pa bo večer komorne glasbe z nastopom priznanih slovenskih glasbenikov, flavtista Mateja Zupana, violinista Janeza Podleska in klarinetista Jožeta Kotarja.
Petki so v Termah Dobrna obarvani narodnozabavno; kot že v preteklem letu tudi letos gostijo ansamble iz oddaje Glasbeni skavt. Zabavne večere v pivnici v Zdraviliškem domu si lahko še dodatno popestrite z biljardom in ročnim nogometom.
flVILjflCl EEE-VK FLtkCA
vi. M. WffiWi 1, -T-J . Л<M 01x4, Q :
Uova vas, W00 Celje I U.. U 7 I i T 7 U/J \
www.siviliskiservisfnkcaxom.
NOVO: h UHto)
tu.: m m m
Trubarjeva ulica ■
DELOVNI ČAf: pon. - yet:. od I iirMurt; sair.: oil ur*
"oljni savirraarujviH
IN USNJENIH ОЖАС11
15.8.2017 ob 20.00
24.8.2017 ob 20.30
Simfonični orkester OJHB/Francija
Večer komorne glasbe (Matej Zupan - flavta, Janez Podlesek - violina, Jože Kotar - klarinet)
Vstopnine na koncerte in nastope ansamblov ni. Ponudbo in dogodke preverite na www.terme-dobrna.si.
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.
KAPUA VAS 46, PREBOLD
03/705-31 -86
INOX DIMNIKI PO NAROČILU
IZDELKI IZ INOX PLOČEVINE
RAZREZ, KRIVLJENJE. VARJENJE, KROŽENJE
www.merzelj.si
«8SS
BRdSP
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje
tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si
-	PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
-	NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV
-	VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
ŠPORT
17
Že prvi dan bržčas ključni obračun
Danes se bo v Celju začelo evropsko prvenstvo v rokometu za mladinke
Predsednik organizacijskega odbora prvenstva je Jure Cvetko, bivši mednarodni sodnik. Nedavno je sprejel vlogo direktorja Ženskega rokometnega kluba Zdežele Celje. V skupini A so Madžarska, Švedska, Romunija in Nizozemska, v skupini B Rusija, Hrvaška, Norveška in Makedonija, v skupini C Španija, Francija, Nemčija in Srbija, v skupini C pa poleg Slovenije še Danska, Portugalska in Črna gora.
Prvenstvo se bo zaključilo v nedeljo, 6. avgusta. Jure Cvetko je imel v zadnjih dneh polne roke dela, telefon je nenehno zvonil.
Kdo so vaši sodelavci?
Prvenstvo pripravljamo v sodelovanju z Rokometno
zvezo Slovenije. V organizacijskem odboru nas je šestnajst. Dobro smo uigrani, jedro je iz obeh celjskih rokometnih klubov.
Koliko prostovoljcev ste pridobili?
Dragana Jusupovič jih je zbrala štirideset. V veliko pomoč nam bodo. Ko smo imeli sestanek in spoznavni dan, sta bila prisotna Polde Kalin iz RZS in predstavnik Mestne občine Celje Janko Požežnik.
Kje ste nastanili udeležence prvenstva?
Reprezentance so v laški Thermani, sodniki, delegati in funkcionarji Evropske rokometne zveze so v Hotelu Evropa.
Naša selekcija bo igrala v dvorani Golovec, kar je povsem logična izbira.
Ja, starejša dvorana je bila želja naše reprezentance. Navijači bodo v njej bolj prišli do izraza in bodo lažje pomagali našim dekletom. Vse tekme Slovenije v predtekmovalnem delu se bodo začele ob 19. uri. Iz celjskega kluba sta v izbrani vrsti desna zunanja napadalka Ela Kodele in krožna napadalka Maja Helbl, iz žalskega kluba pa organizatorka igre Anika Strrnad.
Ali kakovost tekmic dopušča osvojitev vsaj drugega mesta v skupini?
Marsikaj bo znanega že danes. Danke in Portugalke se bodo pomerile ob 17. uri, dve uri kasneje pa je pred našo selekcijo, vsaj po mojem mnenju, že odločilni obračun. Tekmice bodo Črnogorke, ki so približno enakovredne
slovenskim reprezentant-kam. Jutri bo potrebna še zmaga proti Portugalkam, v nedeljo pa bi se lahko sproščeno udarile z Dankami, ki bodo morda malce izstopale v naši skupini. Naša selekcija je bila na zadnjem evropskem prvenstvu peta. Žal pa je poškodovana kapetanka ekipe Nina Žabjek, ki je bila gonilna sila reprezentance.
Kakšen obisk pričakujete?
Vstop na vse tekme bo brezplačen. Prepričan sem, da bodo dekleta imela dobro podporo s tribun. Predstavniki slovenskih klubov so napovedali prihode. Nadejam se, da bo na tekmah naše reprezentance okoli tisoč ljudi.
DEAN ŠUSTER
Jure Cvetko
»Starejša dvorana je bila želja naše reprezentance. Navijači bodo v njej bolj prišli do izraza in bodo lažje pomagali našim dekletom. Vse tekme Slovenije v predtek-movalnem delu se bodo začele ob 19. uri.«
Velenjčani na vrhu, Celjani na dnu
Lestvica 1. SNL
Po drugem krogu 1. slovenske nogometne lige, v katerem je padlo kar 21 golov, so Velenjčani na vrhu lestvice, Celjani pa na dnu.
V Domžalah so bili gostje dolgo časa enakovredni tekmeci, po mnenju trenerja Tomaža Petroviča celo izrazito boljši v uvodnih dvajsetih minutah. Po dva gola so prejeli v obeh polčasih, obramba je pokala na vseh straneh, svoje je dodal še znova nerazpoloženi vratar Matjaž Rozman. Žreb uvodnih krogov jim ni šel na roko. Proti Olimpiji so v Lju-
bljani zaostali za dva gola, proti Domžalam v nedeljo kar za štiri. Celjskemu klubu se ni uresničila želja, da bi domače tekme gostil ob petkih. Proti Olimpiji in Mariboru je to pravzaprav nemogoče, zdaj termine tekem določa še druga televizijska hiša. Obračun z Gorico bo v vse prej kot ugodnem času, v nedeljo ob 20. uri.
Velenjski Rudar je izkoristil ugoden začetni razpored in je po dveh zmagah na domačem igrišču na vrhu lestvice z vsemi šestimi točkami, kolikor jih imata tudi
OLIMPIJA	2	2	0	0	5: 1	6
RUDAR	2	2	0	0	5: 2	6
MARIBOR	2	2	0	0	4: 2	6
ALUMINIJ	2	1	0	1	4: 3	3
DOMŽALE	2	1	0	1	5: 2	3
KRŠKO	2	1	0	1	4: 5	3
TRIGLAV	2	0	1	1	2: 3	1
ANKARAN H.	2	0	1	1	1:3	1
GORICA	2	0	0	2	1:4	0
CEDE	2	0	0	2	1: 7	0
Izidi 2. kroga: Domžale - Celje 4:0, Rudar - Ankaran 3:1 (Radić, Mary, Vizinger), Gorica - Olimpija 0:2, Aluminij - Krško 4:2 in Triglav - Maribor 2:3.
Maribor in Olimpija. Velenj-čani bodo v soboto gostovali v Ljudskem vrtu. Vodstvo Rudarja je prekinilo pogodbi z Davorjem Bokaličem in Markom Iharošem. Kapetan »knapov« Damjan Trifković pa je pogodbo podaljšal za dodatni dve leti in bo v ze-leno-črnem dresu igral do konca maja leta 2020.
DEAN ŠUSTER
Štafeta celjskega Neptuna 4x50 prosto/mix Lena Bornšek, Hana Podbregar, Jan Vodenik in Maks Jereb.
Sedem medalj in sedmi ekipno
Državno prvenstvo v plavanju za dečke in deklice je bilo na Ravnah. Udeležili so se ga predstavniki 27 slovenskih klubov.
Modro ekipo celjskega Neptuna je zastopalo deset plavalcev. Priplavali so si 22 finalnih nastopov in osvojili sedem medalj ter bili ekipno sedmi (PK Velenje petnajsti, DVŠ Posejdon osemnajsti). Hana Podbregar je na stopničke stopila štirikrat (prva na 50 in 100 prosto, druga na 200 in 400 prosto). Tretja sta bila Lena Bornšek (400 prosto) in Maks Jereb (50 prosto). Štafeta 4x50 prosto/mix v postavi Maks Jereb, Hana Podbregar, Lena Bornšek, Jan Vodenik je osvojila drugo mesto. Čez deset dni bo v Kranju državno prvenstvo za kadete, mladince in člane.
DŠ, foto: PK NEPTUN
Ekipno srebro jih ni zadovoljilo
Martin Srabotnik s srebrno medaljo z ekipne vožnje na SP za mlajše člane.
Iz kajakaškega Celja so na svetovno prvenstvo za mladince in mlajše člane na Slovaško odpotovali kar štirje tekmovalci. Za KKK Nivo Celje je omenjeno dejstvo zgodovinski dosežek.
Na umetni progi donavskega kanala v Čunovem pri Bratislavi so bila pričakovanja visoka, predvsem glede 21-le-tnega kajakaša Martina Srabotnika, ki je tudi članski reprezentant. Sodil je v ožji krog favoritov za medalje. V pol-finalni vožnji je storil preveč napak in se ni uvrstil v boj za odličja. »To je za nas neuspeh,« nam je sporočil Dušan Konda, ki je »gorel« za medaljo. Dočakal jo je v moštvenih vožnjah, kjer se je Celjan Srabotnik izkazal v družbi Ja-kšeta in Kudra Marušiča (oba Tacen). A predsednik celjskega kluba je razočaran zaključil, da gre le za slab obliž.
Tako kot Srabotnik je bil šestnajsti tudi 17-letni mladinec, kanuist Urh Turnšek. V predtekmovanju je imel deveti čas, nato pa po veliki napaki obtičal v polfinalu. Letos je desetkrat premagal Nejca Polenčiča, ki je osvojil peto mesto ... Čez tri tedne bo v Nemčiji evropsko prvenstvo za isti starostni kategoriji in Konda pričakuje, da bosta Martin in Urh tam bolj sproščena.
18-letni kajakaš David Rozman je v polfinalu storil preveč napak in pristal na 36. mestu. Tri leta mlajši Lan To-minc - v kajakaški karavani mu pravijo novi celjski biser - je v polfinalu napadel na vso moč, po odlični vožnji pa zaradi mladosti in neizkušenosti naredil veliko napako in po vsej verjetnosti zapravil uvrstitev v finale. Bil je 25.
DŠ
Foto: KKK NIVO
Rogaška v 2. ligo Aba
Skupščina košarkarske lige Aba, ki je bila v Beogradu, je potrdila 2. ligo Aba, ki bo premierno organizirana že v prihajajoči sezoni. V njej bo sodelovalo dvanajst klubov, ki so jih zbrali glede na prijave in rezultate v nacionalnih prvenstvih.
Med njimi bo tudi slovenska podprvakinja Rogaška. Slatinčanom se je torej uresničila želja. Žal jih je zapustil udarni branilski par, Darwin Davis bo igral v Nemčiji, Tadej Ferme je okrepil koprsko Primorsko, ki bo igrala v kvalifikacijah za 2. ligo Aba. Bivši član Rogaške je tudi Taylor Johns. Novinca v moštvu, ki ga bo še naprej vodil trener Damjan Novaković, sta Žan Kosić iz Hopsov in Marko Pajič iz Šenčurja, v Rogaški Slatini pa ostajajo Dragiša Drobnjak, Dragan Djuranović, Miha Fon, Leon Šantelj in Matic Grušovnik. Predsednik Združenja slovenskih košarkarskih prvoligašev je postal Kristijan Novak, predsednik KK Rogaška.
DŠ
18
ŠPORT

i
Uspešen skok Roberta Rennerja, ko je bila letvica na 5,40 m.
Lucijan Zalokar je bil tretji na 800 m, Jan Brešan (za njim) pa je zmagal na 5.000 m.
Atletski asi na stezi in ob njej
Zgoščenost tekmovanj v mesecu juliju vplivala na udeležbo na državnem prvenstvu v Celju
Po treh velikih mednarodnih tekmovanjih za mlajše kategorije in pred svetovnim članskim prvenstvom je bilo v Celju posamično državno prvenstvo, ki ga je obeležila neznosna vročina, obenem pa tudi brezhibna organizacija Atletskega društva Kladivar.
V mesecu juliju sta bili evropski prvenstvi za mlajše člane (poljski Bydgoszcz) in za starejše mladince (italijanski Grosseto) ter svetovno prvenstvo za mlajše mladince (kenijski Nairobi). Vse to -najbolj pa tekma diamantne lige v petek v Monte Carlu - je vplivalo na udeležbo. Čeprav so organizatorji na državno prvenstvo, povsem upravičeno, vabili z besedami: največji slovenski atletski praznik. »Bili smo prikrajšani za približno 25 kakovostnih atletov, starejših ali mlajših. Datum ni bil ustrezen. Mladi so bili na višku forme na mednarodnih tekmovanjih. Državno prvenstvo ne sme služiti le kot zadnja priložnost za izpolnitev norme za člansko svetovno prvenstvo,« je tiho, ne jezno, razmišljal predsednik Kladivarja Stane Rozman, ki se bo z vodstvom AZS posvetoval o primernejšem terminu.
Šutejeva kmalu »Celjanka«
Tako kot vsi je bil Rozman zadovoljen z izpeljavo. »Kla-divar se je znova izkazal kot odličen gostitelj največjih
Stane Rozman v družbi najboljše slovenske skakalke v skoku s palico Tine Šutej.
tekem v državi. Vse službe so brezhibno delovale. Najboljši rezultat prvenstva je imela Martina Ratej. Zanjo je met prek 63 metrov dobra popotnica za London. Rezultati so bili v mejah pričakovanj, Prvi dan je svoje storila vročina, drugi dan pa veter, ki je šprinterjem pihal v prsi tudi s hitrostjo štiri metre na sekundo.« Janežičev trener Rok Predanič je imel oblečeno Kladivarjevo majico. »Ne, nismo dogovorjeni. Naše zmožnosti so omejene. Morda se nam bo jeseni pridružila Tina Šutej. Zdaj živi v Celju, zelo dobro se je ujela s člani društva,« je povedal
Rozman. Nato je pohvalil mlajše: »Mlajša mladinka Karin Gošek je šesta na svetu v teku na 2.000 metrov z zaprekami. Prav tako šesta je bila Eva Pepelnak v troskoku. Lina Čater je bila finalistka meta kladiva, Jan Vukovič je tekel v polfinalu na 800 metrov. Najprej moramo primerno poskrbeti za naše atlete. Mislim, da je trenutno Kladivar najboljši slovenski klub,« je poudaril Rozman,
in »izdal«: »Prvega oktobra bo minilo stoletje od rojstva Fedorja Gradišnika. Pripravljamo spominsko ploščo.« Legendarni Gradišnik ni bil le izjemen gospodarstvenik in predsednik Kladivarja, temveč tudi zelo uspešen atletski trener. Atletsko društvo Kladivar je eno redkih, ki izredno spoštuje minule dosežke.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Danes se je v danskem Aarhusu začelo evropsko veteransko prvenstvo v atletiki. Celjski Kladivar bo predstavljala šesterica atletinj in atletov. Zvonka Blatnik bo tekla na 200 in 400 m, Desanka Čalasan Grajžl bo nastopila v kar štirih disciplinah, sedmeroboju, troskoku, metu kopja in skoku v daljino, Marko Božiček bo tekel na 100 in 400 m z ovirami, Iztok Dimitrijevič in Damjan Gril bosta tekmovala v skoku s palico, Aljaž Klarič pa bo tekel na 800 m.
Državni prvaki iz AD Kladivar: Robert Renner (skok s palico), Jan Kokalj (1.500 m, 3.000 m), Jan Brešan (5.000 m, 2. mesto 3.000 m), Martina Ratej (met kopja), Urška Arzenšek (3.000 m zapreke), podprvaka Blaž Marn (met kopja), Tara Patricija Bosil (400 m ovire). Prvaka iz AK Velenje: Jerneja Smonkar (400 m, 800 m), Peter Hribaršek (400 m ovire), podprvakinja Bernarda Letnar (met kopja).
ШШ
Da je vse nemoteno potekalo, je skrbela tudi ali predvsem Alja Leskov-šek, sicer vodja tajništva. Levo je Vlado Vidmar, tokrat z uradno funkcijo vodja nadzora terena. Roman Lešek, ki je opravljal vlogo sodnika, si je z veseljem ogledal tekmo v skoku s palico, v katerem je blestel pred pol stoletja. Ja, drži, le še nekaj dni je preostalo do Leškove 80-letnice!
ŠPORT
19
Med tekmo v skoku s palico se je bivši trener Roberta Rennerja Milan Kranjc (v sredini) pridružil njegovi mami in sedanjemu trenerju, Draganu Despotoviću.
Nepozabni, večni par ostajata velenjska Celjanka Jolanda Čeplak in njen dolgoletni trener, vojvodinjski Velenjčan Tomo Popetru, ki je svoje najboljše rezultate tako kot »Joli« dosegal v tekih na 800 metrov.
Po študiju do Tokia
Na mitingu diamante lige v Monaku je s četrtim mestom prijetno presenetila Celjanka Maruša Černjul. Preskočila je zanjo dokaj skromnih 185 cm, zato so jo prevevali zelo mešani občutki. Tudi ona ni tekmovala na DP.
»Imela sem dober občutek, vzdušje je bilo odlično, ogrevalni skoki so mi lepo uspevali, nato pa sem zmogla zgolj 1,85 m. Več ni šlo. Očitno sem si preveč želela višjih skokov. Pri zaletu sem bila zakrčena, manjkalo mi je agresivnosti. Toda na svetovni lestvici imam 25. izid in če bodo na SP povabili 32 tekmovalk, bom med potnicami v Anglijo.« So bila nihanja letos prepogosta? »V povprečju sezona ni bila slaba. Res pa je, da so si razočaranja sledila drug za drugim, ker nisem preskočila zahtevane višine. Sem bolje pripravljena kot lani.« Konec meseca avgusta se bo vrnila v ZDA. »Sem asistentka profesorju na fakulteti. Pomagam učiti tri predmete nu-tricionizma. Pred mano je še eno leto študija. Potem se bom povsem posvetila atletiki. Ne vem še, kako bo z denarjem, toda moj cilj je nastop na olimpijskih igrah v Tokiu.«
DŠ
Foto: GrupA
Martina Ratej
Maruša Černjul in njen trener, Američan Dusty Jonas.
Izboljšati
»olimpijski«
London
Drugi dan državnega prvenstva v Celju je slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej po pričakovanju prepričljivo zmagala in s 63,15 potrdila dobro formo pred SP v Londonu.
»Močan veter me je zelo presenetil. Prvi trije meti so bili ponesrečeni. Potem sem uporabila težje kopje in daljava je bila glede na pogoje zelo dobra. Prave konkurence doma nimam, tekma je bila zadnji preizkus pred Londonom. V diamantni ligi sem tam dobro tekmovala, tako da stremim k finalu.« Najbrž trener Lovro Umek nima več dosti pripomb. »Pravi, da moram vnesti več agresivnosti. V zadnjih dveh letih nisem bila v finalih. Kvalifikacije bodo zahtevne. Norma bo najbrž 63 m. Doseči jo bo treba v treh poskusih. Za medaljo bo po mojem mnenju zadostoval met okoli 66 m.« Želja? »Na olimpijskih igrah v Londonu sem bila sedma. Zakaj ne bi izboljšala te uvrstitve?« Pri 35. letih vsekakor še ni rekla zadnje besede.
DŠ
Foto: GrupA
Motiva ostalo dovolj
Luka Janežič, ki živi v Vodicah med Ljubljano in Kranjem, je član Kladivarja. Letos je izpolnil dva cilja: postal je evropski prvak med mlajšimi člani, 400 metrov je pretekel v času pod 45 sekund. To je storil v petek v Monaku, bil je šesti. V nedeljo je skupaj s trenerjem Rokom Predaničem obiskal celjski štadion, tekmoval pa ni, česar mu nihče ni zameril.
»Več let zapored sem ugotavljal, da je za menoj najboljša sezona. In tudi letos lahko to rečem. Ker sem izpolnil dva cilja, sem izjemno zadovoljen.« Po EP so se pojavili komentarji, da je zlato osvojil tudi zato, ker je Norvežan Warholm v Bydgoszcu izgubil precej moči v tekih na 400 m z ovirami. »S tem se nisem ubadal. Ko pa sem v Monte Carlu postavil 44,84, sem ugotovil, da imam sedaj boljši osebni rekord od njegovega in da sem zasluženo evropski prvak. V Monaku mi je osma proga ugajala, ker zavoj ni tako oster. Po prvih dvesto metrih nisem videl nikogar pred seboj, potem pa sem se skušal držati tistih, ki so me prehiteli. Čeprav je bila sezona naporna, je ostalo dovolj motiva za svetovno prvenstvo.« Njegov trener Predanič pravi, da bi si ob ponovitvi dosežka iz Monaka zagotovil mesto v finalu. Dodal je, da je Luka zadnjih sto metrov pretekel hitreje kot Wayde van Niekerk, ko je v Riu postavil svetovni rekord. Za teden dni sta se umaknila na Roglo.
DŠ
Foto: GrupA
Luka Janežič s svojo izbranko Anjo.
Robert Renner
Navzdol po Nemčiji
Robert Renner ima pri 23 letih za seboj bogato kariero. V skoku s palico je osvojil bron na članskem EP, prvak je bil na Sp med mlajšimi mladinci in na EP za mlajše člane. Dobil je osem priznanj za slovenskega atleta leta v različnih starostnih kategorijah. V prvih poskusih je preskočil 5,20 m in 5,40 m, pri 5,55 m pa se mu je ustavilo. Norma za SP (5,70 m) je bila zanj previsoka.
»Na dveh mitingih v Nemčiji sem se zelo dobro počutil. Tam sem uporabil najtršo palico doslej. Zato sem si obetal odličen rezultat. V Novem mestu sem mi je vse v hipu podrlo. Če mi je uspel zalet in vbod palice, je pešal drugi del izvedbe. Zato sem v Celju tekmoval s krajšim zaletom in tudi krajšimi palicami.« Letošnjih pet metrov in pol ga seveda ni zadovoljilo. »Morda bi skočil več, a sem v lovu na normo delal prevelike preskoke in letvico dvigal na želeno višino. Žal mi je za SP, ker menim, da tam za preboj v finale ne bo treba preskočiti 5,70 m. Sezona je zame pravzaprav končana. Septembra še moram skakati na atletskem pokalu Slovenije. Morda se bom udeležil mitinga v Zagrebu.«
DŠ
Foto: GrupA
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči izgubi naše ljubljene žene, mame in babice
ANE DANICE FIDLER
iz Šentjurja (26. 7. 1939 - 13. 7. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za sleherni stisk roke, objem in besedo tolažbe. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darovane svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govornikoma za ganljive besede slovesa, pevcem za čustveno odpete pesmi ter citrarki
za odigrano žalostinko. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za oporo in pomoč v težkih trenutkih.
Žalujoči: mož Andrej, hčerki Mateja in Nataša z Gregorjem ter vnuki Maša, Maj in Lučka
Niso suhe nam prijatljam oči, ki se spomnimo tebe, ino predragih s teboj tvoje ljubezni darov.
Seme, ki ti zasejal si ga, že gre v klasje veselo, nam in za nami dokaj vnukam obeta sadu.
(F. Prešeren)
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
EDVARDA VELERJA
z Brega pri Polzeli (18. 12. 1937 - 8. 7. 2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede in brezpogojno pomoč. Velika zahvala tudi kolektivu Doma upokojencev Polzela, gospodu župniku Jožetu Kovačcu, našemu Dragu za poslovilne besede, pevcem in pogrebni službi Morana.
Žalujoči: žena Marija, hči Mimi z družino, hči Slavica z družino, sin Edi z Edito in sin Radi z družino
1420
p
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
TOMOS Flexer, dobro ohranjen, registriran, vozen in moped Puch maxi S, dobro ohranjen, vozen, prodam. Telefon 031 430-752.	1418
GOLF III tdi, klima, 2 x airbag, centralno zaklepanje, dobro ohranjen, registriran celo leto, prodam za 850 EUR. Telefon 041 951-527. 1426
STROJI
PRODAM
OBRAČALNIK za traktor Tomo Vinkovič prodam. Telefon 041 285-424. 1337 KOSILNICO Farmer, na laks, staro dobro leto, in cepilec na sveder, za drva, prodam. Telefon 070 431-346. 1367 KOSILNICO Alpina, v dobrem stanju, prodam. Telefon 041 710-193. 362 ČELNI nakladalec, čelno hidravliko za traktor Univerzal, hidravlični dvig za Sip spider 350 in mikser Inox za mi-ksanje krmne pese prodam. Telefon 041 999-910.	1419
TRAKTOR TV 418, redno vzdrževan in lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 584163.	1421
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt, Univerzal, Štore ali Tomo Vinkovič, letnik in model traktorja nista pomembna, lahko je poškodovan, v okvari ali brez dokumentov, kupim. Telefon 031 562-809.
C!
^^^ ^^^ Naslov, kraj:
<D i "
TRAKTOR, lahko je Imt, Ursus, Zetor, Deutz, Štore, Univerzal ali podobno, kupim. Telefon 041 235-349. p
POSEST
PRODAM
VSE IZ INOXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: Ü2/78Ü 99 26 www.ramainox.si
ODDAM
Za uslugo vzdrževanja oddam v najem parcelo z leseno brunarico
na območju Galicije. Informacije tel. 041 353 015
ZAMENJAM
Ime in priimek:
E-poštni naslov:
Telefonska številka:
STANOVANJE
ODDAM
V PIRANU oddajam za počitnikovanje garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
1333
PISARNO v Celju, 30 m2, 10.000 EUR + stroški prepisa, prevzem možen takoj, zelo ugodno prodamo. Telefon 070 499-499.	1350
ZAZIDLJIVO parcelo, gradnja gospodarsko bivalnega objekta, na sončni legi na Frankolovem, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 697-748. 13 8 4
ШШ
GOSTINSKI lokal (bife) na Bregu v Celju oddam ali prodam. Telefon 041 650737.	1372
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovanska 27, 1000 Ljubljana.
TRISOBNO stanovanje v hiši in sobo za eno osebo oddam. Telefon 041 650-737.
1372
V	CELJU oddam enosobno stanovanje. Telefon 031 687-043. 1385
V	LUCIJI oddam enosobno stanovanje z ležišči do pet oseb za letovanje v času od 1. 8. do 30. 9. 2017. Telefon 031 387-207.	p
MANJŠO hišo, letnik 1998, na parceli 830 m2, z vsemi priključki, 12 km iz Celja, menjam za lastniško stanovanje v pritličju v Celju. Telefon (03) 577-4169 ali 031 265-855.	1476
PRODAM
BIKCA, starega 10 mesecev, pašen, limuzin, težek 350 kg, in tri mesece breje pašne telice limuzin, prodam. Nova Cerkev, okolica. Telefon 041 803-254.
1339
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p
TELICO simentalko, brejo, prodam. Telefon 031 766-527.	1380
TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, prodam. Informacije po telefonu 070 744-487.	p
astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku va&ga operaterja
PAŠNO kravo limuzin - sivka, staro 3 leta, drugič brejo (8 mesecev), prodam. Telefon 041 803-254.	1388 TELIČKO simentalko, težko 230 kg, pašno, prodam. Telefon 041 794-301. p TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 031 466-043. 1397 KOZLIČA (burskega), starega 5 mesecev, prodam. Telefon 041 541-218. 1401 TELICO simentalko, brejo, prodam. Telefon 041 512-734. 1395 DVA bika prodam: eden je simentalec, star 16 mesecev, drugi je limuzin, star 7 mesecev. Telefon 031 298-123.1402 KOZLIČA, srnasto sanjske pasme, starega tri mesece in pol, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 543-294.
1404
KOZLIČE, stare 3 mesece, prodam. Telefon (03) 5794-208.	1403
BIKA simentalca, starega 6 mesecev, prodam. Telefon 041 298-397. 1409 TELICO simentalko, staro 2 leti, brejo 7 mesecev, prodam. Laško, telefon 041 785-369.	1408
PRAŠIČE, težke od 30 do 50 kg, prodam.
Telefon (03) 5738-019. l 141 BIKCA, težkega okoli 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 783116, Alojz.	1412 ŠTIRI breje krave simentalke prodam. Telefon 070 741-734. 1415
Datum rojstva:
Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, okolica Laškega, prodam. Telefon 031 215839.	1414 TELICO limuzin, brejo 6 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Laško, telefon 041 989-722. 1413 BIKCE in telice, simentalci, težke 180 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 233-599. 1405 DVE kozi z mladičema in burskega kozla prodam. Telefon 031 616-154. 1417 TELICO simentalko, težko 170 kg, prodam. Telefon (03) 5739-408, 070 302-808.
L 142
TELICE, breje, pašne in manjše teličke prodam ali menjam za kravo, telico, bika za zakol. Telefon 031 533-745.p
TRI zajklje, velika sorta, stare pol leta, za zakol ali nadaljnjo rejo, 10 EUR/ena, prodam. Telefon 041 951-527. 1426
ШШШ
ČUDOVITE psičke mešančke, srednje rasti, oddamo. Primerni so za otroke; mama je tudi dober čuvaj. Črn z belo kravato je psiček, rjavi sta psički. Telefon 051 344-633.	p
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon (03) 5739-366. 1427
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE
KUPIM
KRAVO in bikca, težkega 100 kg, in štiri družine čebel s panji AŽ 9S, skupaj s čebelnjakom, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-700. 1424 KRAVO, brejo 8 mesecev in dve telici, stari po eno leto, prodam. Telefon 041 794132.	1423
DEBELE, suhe krave in telice nujno kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286.	š 151
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
VSE vrste jalovih krav nujno kupim. Takojšnje dobro plačilo. Telefon 041 544-270.	p
»tro
vedeževanje in astrologija
090 77 77
2r19 €/min. iz omrežja Te]emacfi'*5eno
шШш
emacfi'*Ssno I2 drugih omrea] döloCa] 1
,0 drug] operaterji
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si za vse večne dni...
V SPOMIN
Mnogo prezgodaj se je pretrgala življenjska nit naše drage članice in prijateljice
MAGDE BRLOŽNIK
Čeprav smo vedeli za njeno bolezen, smo upali, da jo bo premagala, kot je premagala že toliko ovir v
svojem življenju. V teh težkih trenutkih se poslavljamo od nje in jo bomo ohranili v lepem spominu. Članice in člani Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Po zahrbtni bolezni je mnogo prezgodaj odšel k nebeškemu očetu
FRANC OKROŽNIK
(21. 3. 1950 - 9. 7. 2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja in
besede tolažbe v najtežjih trenutkih. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, trobentaču in vsem, ki ste ga zadnjič pospremili k počitku.
Žalujoči: žena Romana, sin Janez z družino in hči Darja z družino
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A. d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
		
KMETIJ PRIDEI	SI .K	Г
PRODAM
VINO, belo in rdeče, z analizo, prodam. Ugodna cena, možna dostava. Telefon 041 382-735.	p
PŠENICO, kombinirano krušna - krmna, prodam. Telefon 031 478-212. 1334 JEČMEN, suh, v vrečah, prodam. Telefon 031 317-714.	1410
RDEČE vino prodam. Cena 1 EUR/l. Telefon 031 627-675.	p
OSTALO
MANJŠE kose (starine) prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 541-6639.
1346
IZ kovinarske delavnice prodam: kotle za kuhanje golaža, eden 25 l, drugi 6 l, vratca za kmečko peč, kasete za drva, primerne h kaminu, in velno za cirkular. Telefon 041 648-072. 1364 DOMAČE pecivo in piškote vseh vrst in okusov prodam. Cena 8 EUR/kg. Telefon 041 642-813.	p
OVNA, dve ovci z mladiči, kamerunska pasma, hrastove »plohe« in brezova drva za kamin prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 671-462. 1371
NOVE pocinkane bojlerske vložke, zelo primerne za vrtni tuš, prodam. Telefon 031 687-043.	1385
OKRASNI kozolček, d 140 x v 110 x š 550, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 801-960.	1416
SUZUKI alto, registriran, vozen, za 220 EUR, traktor oldtimer, v voznem stanju, s kiper prikolico in plug prodam. Telefon 070 612-705, kličite zvečer.1428
KUPIM
PRODAM
SLOVENSKA, bukova drva na paleteh, 1 m x 1 m x 1,8 m, prodam. Cena za paleto je 115 EUR. Telefon 040 860-200 p
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE«^»
041420111*041954216
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
KMETIJSKI stroj, traktor, priključke, mo-tokultivator in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
1156
HLODOVINO hrast, iglavce, lubadarke in celulozo kupim. Telefon 068 681-374.
1394
IŠČEMO prodajalko za delo na terenu (kombi - potujoča trgovina). Pogoj: lasten s. p. Telefon 070 499-499.
1350
Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. (Mt 11)
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti naše
MAGDE BRLOŽNIK
(22. 9. 1958 - 15. 7. 2017)
se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z njo v dneh njenega trpljenja; ki ste jo spremljali na njenem križevem potu.
Hvala jeruzalemskim ženam, ki ste se srečevale z njo, hvala Veronikam, ki ste ji podajale potni prt, hvala Simonom iz Cirene, ki ste ji pomagali nositi križ, in drugim, ki ste ji pomagali vstajati po padcih. Hvala Janezom, ki ste vztrajali z njo pod njenim križem.
Odpuščeno naj bo rimskim vojakom z gobo z žolčem in sulicami.
Upamo, da smo bili vredni stati pod njenim križem. Njena mati naj jo ob snidenju spet vzame v naročje.
Njeni
Tretje leto na tvojem grobu sveče že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V mojih prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je moja sreča.
V SPOMIN
Mineva tretje leto, kar si nas zapustila in te ni več med nami, draga
NEŽIKA GORENŠEK
iz Zagajškove ulice 4 v Celju (29. 12. 1945 - 26. 7. 2014)
Ostajajo nam nepozabni spomini in žalost. Zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje, prižigate sveče, darujete za svete maše in jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoj mož Rafko
Z vsakim sončnim
zatonom, v vsaki večerni zarji, ko sonce nima več moči, lepoto premaga smrt.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
ANE GAŠPERT
z Lopate
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem za besede tolažbe v težkih trenutkih slovesa.
Žalujoči hčerki Marica in Nada z družinama
IŠČEMO pomoč za nego nepokretnega mladoletnika. Lahko nudimo bivanje. Plačilo po dogovoru. Telefon 031 839410.	1396
Za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu iščem upokojenca, morda tudi par. Informacije tel. 041 353 015
IŠČEM žensko za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje - brezplačno. Telefon 051 327-263. 1407
90,6 95,1 95,9 100,3
Nekateri ljudje ne vedo, da so bili dar z neba . Nekateri ljudje ne vedo,
kako dobro je delo, da smo jih lahko videli, njihov nasmeh in kako revni so dnevi brez njih.
V SPOMIN
MARIN KOS
iz Trnovelj pri Celju (25. 1. 1985 - 29. 7. 2005)
Preteklo bo že dvanajst let, kar smo se za vedno
poslovili od tebe, dragi Marin. Spominjamo se te z bolečino v srcu in vračamo
ljubezen le s cvetjem in plameni svečk. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu poklonite cvetje ali prižgete svečko.
Njegovi domači
Tam nekje na širnem nebu vaša duša spi, Angeli so jo objeli, da bi jo čuvali ...
(S. Gregorčič)
V SPOMIN
MARIJI KOS
iz Škofje vasi (27. 9. 1909 - 27. 7. 1987)
Danes mineva 30 let, kar je za vedno odšla od nas
naša dobra in skrbna mama. V naših srcih še vedno živi spomin nanjo in na njeno dobroto.
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu z lepo mislijo in ji prižgete svečko.
Vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, mama, spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
V 80. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra, svakinja, teta in botra
ŠTEFKA SREBOČAN
iz Brezove 10 Šmartno v Rožni dolini
Ob nenadomestljivi izgubi se z žalostjo v srcih iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala za vso darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in svete maše. Posebna zahvala je namenjena gospodu župniku Janku Ivančiču za lepo opravljen cerkveni obred,
govornici, citrarki in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste našo drago mamo v tako velikem
številu pospremili na zadnjo pot. Vsa toplina njenega srca bo ostala za vedno z nami.
Žalujoči vsi njeni najdražji
ho cel
Vedno г илтој/
novi tednik
OBVESTILO O NOVEM DELOVNEM ČASU OGLASNEGA ODDELKA NT & RC
Nov delovni čas: od ponedeljka do petka od 7.30 do 16. ure.
p
392
RA
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 27. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 28. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo,
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	DJ KHALED FEAT. RIHANNA & BRYSON TILLER - WILD THOUGHTS	(3)
2.	CALVIN HARRIS FEAT. P.WILLIAMS, K. PERRY & BIG SEAN - FEELS	(3)
3.	LUIS FONSI FT. DADDY YANKEE - DESPACITO (4)
4.	NE-YO - ANOTHER LOVE SONG (4)
5.	OLLY MURS & LOUISA JOHNSON - UNPREDICTABLE (2)
6.	IMAGINE DRAGONS -WALKING THE WIRE	(2)
7.	CHAINSMOKERS - HONEST (1)
8.	HENRY AND THE WAITER -SAFE COAST	(5)
9.	JAMES ARTHUR - CAN I
BE HIM	(6)
10.	KESHA - PRAYING	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	GUŠTI - MODRO SONCE	(4)
2.	RUDI BUČAR - TISTI LJUDJE	(5)
3.	ALEX VOLASKO - SKOZI VITRINO	(3)
4.	VLADO KRESLIN - REKA	(5)
5.	DARE ACOUSTIC - RJAV UČ	(4)
6.	KING FOO - TISOČ BESED	(1)
7.	LAMAI - SPET TE SLIŠIM	(1)
8.	NIKA ZORJAN - FEJST POMALE	(3)
9.	ISAAC PALMA - ČE TE
KDAJ SPUSTIM IZ ROK	(2)
10.	ANIKA HORVAT - RULETA	(2)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
BRUNO MARS VS DAVID GUETTA -VERSACE ON THE FLOOR ONEREPUBLIC FEAT. TIZIANO FERRO - NO VACANCY
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
JAN PLESTENJAK - JAZ ŽE VEM ZAKAJ
FRENK NOVA - PRIDI ZDAJ K MEN Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SOBOTA, 29. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Rušimo tabuje, ponovitev, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 30. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 31. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice,
10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 1. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA, 2. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
Kino
CINEPLE
Spored od 27. 7. do 2. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Avtomobili 3 - animirani, sinh. četrtek, petek: 17.30 sobota: 15.10, 17.30 nedelja: 15.10, 17.20 ponedeljek, sreda: 17.20 torek: 14.10, 17.20 Avtomobili 3 - animirani, sinh., 3D
četrtek, petek: 15.50 sobota: 13.40, 15.50 nedelja: 13.30, 15.40 ponedeljek, torek, sreda: 16.20 Dekliška noč - komedija četrtek, petek, sobota: 17.00 nedelja: 16.50 ponedeljek: 16.40 torek: 15.15 sreda: 16.40
Družinska banda - komedija četrtek, petek, sobota: 15.30 nedelja: 14.10
ponedeljek, torek, sreda: 15.40 Dunkirk - drama., akcijski četrtek: 16.00, 18.10, 20.20 petek, sobota: 16.00, 18.10, 20.20, 22.30
nedelja: 16.10, 18.10, 20.20 ponedeljek: 18.40, 20.50 torek: 16.10, 18.40, 20.50 sreda: 18.40, 20.50 Jaz, Baraba 3 - animirani, komedija, sinh. nedelja: 18.00 ponedeljek: 16.30, 18.20 torek: 14.30, 16.30, 18.20 sreda: 16.30, 18.20 Jaz, Baraba 3 - animirani, komedija, sinh., 3D nedelja: 17.00
ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30
Despicable Me 3 OV - animirani, komedija
nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.30
Kletna ruleta - komedija petek, sobota: 22.25 Mali šef - animirani, sinh. sobota: 15.00
Nekoč v mestu Venice - akcijski, komedija, triler četrtek, petek, sobota: 18.30, 20.30
nedelja: 18.40, 20.40 ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 20.40
Obalna straža - komedija četrtek, petek, sobota: 19.00 nedelja: 18.50
ponedeljek, torek, sreda: 18.10 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - pustolovski, fantazijski
četrtek, petek, sobota: 21.15 nedelja: 18.20
ponedeljek, torek, sreda: 18.00 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - pustolovski, fantazijski, 3D
četrtek, petek, sobota: 18.00 Spider-Man: Vrnitev domov -
akcijska ZF pustolovščina četrtek, petek, sobota: 17.50, 20.50
nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 20.30
Valerian in mesto tisočerih planetov - fantazijski, pustolovski četrtek: 17.20, 20.00 petek: 17.20, 20.00, 22.40
sobota: 14.40, 17.20, 20.00, 22.40 nedelja: 15.20, 20.00 ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 20.10
Valerian in mesto tisočerih planetov - fantazijski, pustolovski, 3D
četrtek, petek, sobota: 15.40, 18.20, 21.00
nedelja: 14.20, 17.50, 19.00, 21.10 ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 19.20, 21.10
Vojna za planet opic - akcijski, znanstveno fantazijski četrtek: 15.50, 19.40 petek: 15.50, 19.40, 22.20 sobota: 15.50, 19.40, 22.20 nedelja: 16.00, 21.20 ponedeljek, torek, sreda: 21.20 Vojna za planet opic - akcijski, znanstveno fantazijski, 3D četrtek, petek, sobota: 20.40 nedelja: 20.30
ponedeljek, torek, sreda: 20.20
WWW.NT-RC.SI
ШП7Г
muzej iiovejii zgodovine I celje
Podarite spomine...
Vse se spreminja, ostaneta pa nam spomin in - fotografija!
Podarite darilni bon za umetniško portretno fotografiranje v Fotoateljeju in galeriji Pelikan.
Več o ponudbi MnZC na spletni strani http://www.muzej-nz-ce.si.
SOBOTA, 29. 7.
ČETRTEK
20.00 Zgodovina ljubezni - romantična drama PETEK
18.45 Zgodovina ljubezni - romantična drama 21.00 Dunkirk - zgodovinska drama SOBOTA
19.00 Ameriška pastorala -
drama
21.00 Zgodovina ljubezni - romantična drama NEDELJA
18.45 Zgodovina ljubezni - romantična drama 21.00 Ameriška pastorala -
drama
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Zbogom, Berlin! - mladinski pustolovski film 19.15 Pernata banda - animirana avantura, sinh. 21.00 Valerian in mesto tisočerih planetov - ZF akcijska avantura; 3D SOBOTA
19.00 Dunkirk - akcijska vojna drama
19.15 Pernata banda - animirana avantura, sinh. 21.00 Valerian in mesto tisočerih planetov - ZF akcijska
avantura NEDELJA
16.00 Smrkci: Skrita vas - animirana komična avantura, sinh., 3D
18.00 Valerian in mesto tisočerih planetov - ZF akcijska
avantura
19.00 Zbogom, Berlin! - mladinski pustolovski film 20.30 Dunkirk - akcijska vojna drama
ZVEZDE POD ZVEZDAMI
PONEDELJEK
21.30 Glej in se čudi: Sanjarjenje o povezanem svetu - dokumentarni
V primeru vremenskih težav bo filmska predstava v mali dvorani Kina Velenje.
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 27. 7.
21.00 Terme Olimia Podčetrtek
Komorna glasba udeležencev in mentorjev šole saksafona
koncert
10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje
Krtek Zlatko ali kakec, ki je padel z neba
lutkovna predstava gledališča Fru Fru; ob slabem vremenu predstava odpade
16.00 Grad Podsreda_
Udeleženci mojstrskega tečaja za saksafon
koncert
20.00 Tržnica pri fontani Žalec Alya, Mladi upi
koncert
21.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina
Piazzolleky
koncert; v primeru dežja v Kulturnem centru
PONEDELJEK, 31. 7.
20.00 Cerkev sv. Martina Velenje Miklavž Pintar, trobenta in Barbara Mirkac, orgle
zlitje zvena trobente in grandioznega zvoka orgel; koncert dveh mladih izvrstnih akademskih glasbenikov
PETEK, 28. 7.
21.00 Titov trg Velenje
Boom Pacha Boom
hiti 50. in 60. let; ob slabem vremenu koncert odpade
Poletje v Celju
ČETRTEK, 27. 7.
18.00 Mestna plaža
Indijansko poletje v družbi s Črnim sokolom, indijanko Tiso in škratkom Prijateljčkom
otoška delavnica; gostuje: Zavod Enostavno prijatelji, vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.30 Trg celjskih knezov
Katarina Mala
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
PETEK, 28. 7.
16.00 Mestna plaža
Predstavitev poklica vojak
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
SOBOTA, 29. 7.
10.00 Mestna plaža
Indijansko poletje v družbi s črnim sokolom, indijanko Tiso in škratkom Prijateljčkom
gostuje: Zavod Enostavno prijatelji; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
NEDELJA, 30. 7.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje celjski
javno vodstvo po razstavi
NAPOVEDNIK
23
TOREK, 1. 8.
9.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka pester in zabaven brezplačen počitniški program za otroke vseh starosti
18.00 Mestna plaža
Oblikovanje balonov
gostuje: Bičikleta; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
19.00 Dom sv. Jožef Celje_
Andreja Zakonjšek Krt in Primož Krt, vokal, Andrej Gubenšek, violina in Ivo Umek, klavir
koncert iz sklopa večeri v atriju; vstop prost
SREDA, 2. 8.
16.00 Mestna plaža
Svetovni dan dojenja
vse o dojenju boste izvedeli na dogodku, ki ga bosta usmerjali: Cvetka Skale, med. Sestra, ter Maja Gorjup Zdovc
18.00 Mestna plaža
Čarodej Jani-otroci nasme-jani!
čarovniška doživetja s čisto pravimi čarovniki; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
Ostale prireditve
ČETRTEK, 27. 7.
8.00 Velenjski grad
Bojne ladje
dnevni tabor na velenjskem gradu
9.00 do 12.00 Dom starejših Šentjur
Brezplačne otroške delavnice
PETEK, 28. 7.
9.00 do 12.00 Dom starejših Šentjur
Brezplačne otroške delavnice
21.00 Prireditvena ploščad Šlandrov trg Žalec Stresi oder: natečaj za mlade glasbene skupine
20.00 Ploščad Terme Zreče
Poletni petek z animatorji FUN4U in Duom Generacija
SOBOTA, 29. 7.
7.00 Ploščad Centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica
8.00 Žalec_
Podeželska tržnica
NEDELJA, 30. 7.
15.00 Pred Kulturnim domom Dobje
Pokaži kaj znaš
PONEDELJEK, 31. 7.
17.00 Dom sv. Jožef Celje_
Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med. 20.00 Na Trgu vasi Lipa Term Olimia Podčetrtek Orientalski večer
TOREK, 1. 8.
10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Iskanje zlata
torkove igrarije; v primeru slabega vremena igrarije odpadejo 20.00 TRC Jezero, Velenjska plaža
Beri z nami na velenjski plaži
poletno branje
SREDA, 2. 8.
10.00 Knjižnica Laško
Spoznavamo in ustvarjamo z zdravilnimi zelišči in začimbami
počitniške ustvarjalne delavnice namenjene otrokom in tudi odraslim
10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku Počitniške ustvarjalne delavnice
brezplačne delavnice vodi Nada Mlinarevič
10.00 Mestna knjižnica Velenje Naredimo si poletni šopek
zabavna sreda
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje:
25. -26. 7. in 8.-9- 8.2017 ob 10.00
Igriva, poučna in ustvarjalna glasbena urica s kitaro, petjem in Ajšo Svetlin.
v knjižnici pri PRIMKKUKNJI7KU
ML.
Knjižnica Celje
2. 8., 9- 8., 16. 8., 23. 8. 2017 ob 10.00 z Nado Mlinarevič
POČITNIŠKO USTV DF.I.AVNICF.
Delavnice so brerpla
VODOVOD KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje
PREDVIDEN PLAN PRAZNJENJ GREZNIC IN MKČN V LETU 2017
razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Zgodovinski arhiv Celje: Celje Fokus 2017: Fotograf kot poklic: Foto Pelikan; do 1. 9.
Fotoatelje in galerija Pelikan: razstava Promenada / 20 let Fotoateljeja in galerije Pelikan; do 31.12.
Osrednja knjižnica Celje: fotografska razstava Celje v štirih letnih časih, avtorja Francija Horvata; do septembra; gostujoča razstava »Pulj pred prvo svetovno vojno«, ki jo je pripravila Gradska knjižnica i čitaonica v Pulju; do septembra
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 20-letnici Fotoateljeja in galerije Pelikan: Promenada; do 31. 12.; razstava Jeans generacija: Celjska popularna kultura od kavbojk do mobitela; do 17. 9.
Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Ljudje in Živali, avtorice Danijele Kroflič: do 12. 8.
Likovni salon Celje: fotografska razstava Why So Serious?, Jake Babnika; do 3. 9.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Herman Lisjak vodi po vodi; do 31.12.
Pokrajinski muzej Celje:
razstava Filatelistična dediščina Celja; do 31. 8.; razstava Družin-
sko drevo - Pravila igre, avtorja Mateja Čepina; do 31. 8. ter gostujoča razstava Vezena ponjava Muzeja Brodskega Posavlja iz Slavonskega Broda; do 31. 8.
Celjski mladinski center: razstava American presidents, avtorja Branka Lesjaka; do 31. 8.
Galerija Volk Celje: razstava del XIX. poletnega slikarskega Ex-tempora »Celjske poletne vedute 2017«; do 31. 8.
Celjska kulturnica: razstava umetniške fotografije članov Fotografskega društva Celje; do 31. 8.
Mercator center Celje: slikarska razstava Labirinti življenja, avtorja Petra Zupanca; do 30. 7.
Mestna plaža: Celje Fokus 2017: Pasji dnevi, fotografska razstava Ane Straže; do 1. 9.
Železarski muzej Teharje: razstava Praznovanje praznika dela v Železarni Štore in njeni okolici; do 31. 8.
Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: slikarska razstava Janina in njeni razgledi Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica; do 20. 8.
Galerija Velenje: razstava Iz galerijske zakladnice, znanih slovenskih likovnih umetnikov iz zbirke Galerije Velenje; do 29. 7.
ШЖШЈ.ИНН.]
živite cenejel
!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
Celjska Mohorjeva družba
—iTpfr
TDPFIT
center za zdravje in rekreacijo
——
C»
izposoja kolesa
IN0X DIMNIKI
® MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.
——
<Ptikk
TERŽAN, d.o.o.
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knji-garna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe, razen na nove knjige.
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Srot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Primož Roglič za uvod osvojil Vrunčev dom!
Senzacionalni zmagovalec 17. etape na letošnjem Tour de Franceu pred petimi leti slavil na Svetini
Zdaj večina Slovencev ve, kdo je Primož Roglič. Po zmagi na eni od etap na letošnji francoski pentlji mnogi trdijo, da je postal celo planetarno znan. Nekateri so šli dlje in pravijo, da je zmaga Zasavca v 183 kilometrov dolgi alpski etapi med krajema La Mure in Serre Chevalier največji uspeh slovenskega športa, ali pa vsaj najodmevnejši.
19. julija sem se, zanimivo, uštel glede časa in predolgo -kolesaril. Pred domom me je o Primoževem podvigu seznanil znanec Primož. Priznam, nisem mu verjel, predvideval sem, da se šali oziroma da gre za besedno igro ...
Kdo, Roglič?
Naslednji dan sva o športu razpravljala z Miranom Skaletom, kar počneva često. Najraje ima hokej in kolesarstvo, pa nogomet, rokomet - in še kopico drugih športov. Potiho, da ne bi bil vpadljiv, je dejal: »Roglič je zmagal pred leti na naši prireditvi.« Tako me je presenetil, da v prvem hipu nisem niti reagiral. Toda vse
skupaj je bilo logično; Primož Roglič iz Kisovca je leta 2012 zaključil kariero smučarskega skakalca. In takoj izrazil željo, da postane vrhunski kolesar. Svoje sposobnosti je začel preizkušati na zahtevnejših rekreativnih prireditvah.
Še »vražja dekleta« z Lopate
Športno društvo Hokej na čelu s predsednikom Skale-
tom je prvič Kolesarski vzpon na Vrunčev dom pripravilo leta 2009. Med 60 udeleženci so bili tudi člani Judo kluba Z'dežele Sankaku. Pedala so vrtele tudi nosilke medalj z največjih tekmovanj: Petra Nareks, Tina Trstenjak, Vlo-ra Beđeti in Ana Velenšek. Zmagal je Celjan Nejc Egr-lič (29 minut in 19 sekund). Naslednje leto je bilo zaradi mrzlega in deževnega vre-
Primož Roglič leta 2012 po dobrih desetih kilometrih kolesarjenja in premaganih 553 metrih višinske razlike.
mena udeležencev zelo malo (Jan Bolha, Šmartno ob Paki, 31,05). Leta 2011 je med 47 tekmovalci prepričljivo zmagal tedaj 35-letni Celjan Andrej Guček (27,02).
Rogličev prvenec
Pozimi 2011/2012 je pregled Rogličevega kolena z ultrazvokom potrdil poškodbo. Strokovnjakinja mu je svetovala: na »bicikl«. »Primož je
Zaključno prireditev je vodila Nina Skale, bivši smučarski skakalec pa je bil navdušen nad svojo zmago. Tedaj ni nihče niti pomislil, da bo mladenič kasneje zablestel na eni izmed najbolj prestižnih svetovnih športnih prireditev.
>adrenalinec<, zato je imel zmogljiv motor KTM za vožnjo po razgibanem terenu. Prodal ga je in kupil dobro kolo. Mislim, da je na progi od čistilne naprave do Vrun-čevega doma zmagal prvič,« se spominja Primožev oče Leopold. To je bilo 5. maja 2012. Med 27 tekmovalci sta izstopala Guček in Roglič
(tretji je bil Sandro Malgaj). Nikomur znani 23-letni mladenič je Gučku, ki je branil zmago, dolgo »dihal za ovratnik«, 500 metrov pred ciljem pa silovito pospešil in zmagal. Po očetovih besedah, prvič v karieri. Čas je bil 27 minut in 18 sekund.
DEAN ŠUSTER Foto: JURE POTOČNIK
FOTO TEDNA
V dvoje je lepše.
Foto: SHERPA
		20 Tednikove ■ zgodbe	
Št. 30 / Leto 72 / Celje, 27. julij 2017
Razkošni ples v čast sv. Ane in lepih Anic „„

Foto: GrupA
Na taberh po kruh in dobro voljo str. 32
Drugačne počitnice
str. 35
»Sreda je praznik, ki si ga ne pustim vzeti!« str. 36-37
26
INTERVJU
-r ■■	I I ■	v v	■	■
»Tujci so bolj sprosceni pri s
Umetnostni zgodovinar Matija Plevnik meni, da je treba razstave ljudem približati in njihove predstavitve narediti jezikovno bolj razumljive.
Matija Plevnik je tisti turistični vodnik po knežjem mestu, ki tako privlačno pripoveduje celjske zgodbe, da ima pri svojih vodenjih številne povratnike. Zaposlen je v celjski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine in kot dober jezikovni pogajalec zelo dobro sodeluje z lokalnimi skupnostmi na tem območju. Meni, da je vse mogoče, če se ljudje pogovarjajo in slišijo drug drugega. Tudi na kulturnem področju.
Pred devetimi leti je ustanovil Kulturno-umetniško društvo Plevnik-Kronkowska in z enako mislečimi organiziral številne razstave. Leta 2013 je društvu za kakovostno delovanje Mestna občina Celje podelila bronasti celjski grb. Kot programski vodja festivala Celje Fokus je letos na svojstven način fotografijo približal občanom.
Obiskovalci vaših vodenj po Celju so navdušeni nad vašim znanjem. Od kod vaše navdušenje nad zgodovino?
Po izobrazbi sem umetnostni zgodovinar in ko sem prišel iz Ljubljane, sem imel veliko teoretskega znanja, ki sem ga v svoji redni službi še izpopolnil. Pri tem mi je pomagala zelo široka in kakovostna mreža celjskih muzejev, ki je železno hrbtišče celotnega Celja. Ob prebiranju raznih njihovih publikacij sem izvedel veliko zgodb, veliko uradne in poluradne zgodovine. To znanje sem samo prelil na ulice. Ko sem na Zavodu Celeia Celje organiziral tečaje za turistične vodnike, sem tečajnikom priporočil, da naj na svež in inovativen način podajajo
zgodbe. Naj se izogibajo letnicam, naj se raje poslužujejo anekdot, ki delajo mesto »živo«. Te so mišičevje, ki se pne na uradnem okostju.
Celje ima veliko zgodb, ampak ali je kakšna zgodba, ki vas je v zadnjem času čisto »zadela«?
Ob raznih vodstvih tudi jaz dobim nove zgodbe. Nekaj let nazaj me je »zadela« zgodba Sofie Hess, ki je bila več kot dvajset let prijateljica Alfreda Nobela. Nato sem odgovornim za celjski turizem malce v »hecu« predlagal, bi lahko imelo Celje TNT-marcipanove palčke, če vsa ekonomija Salzburga temelji na Mozartovih kroglicah. Iz Ljubljane bi lahko prinesli Nobel burek.
Verjetno pa Celjski grofje še vedno ponujajo veliko zanimivih zgodb.
Seveda. Obstaja zanimiva anekdota iz muzeja. Ko je malce samosvoj muzejski delavec vodil mimo steklene vitrine z lobanjami grofov Celjskih, je razložil, da so na presekani lobanji sledovi meča. »To je lobanja Ulrika II.« Ko ga je nekdo vprašal, čigava je majhna lobanja poleg nje, vodič ni vedel, kako bi se izkopal iz nevednosti in je dejal, da je to Ulrikova lobanja, ko je bil še majhen (smeh). Rodbina Celjskih grofov in knezov je bila pomembna tudi v širšem evropskem prostoru. Njihova zgodba in nova odkritja so dobra platforma za nadaljevanje celjske zgodbe. Sočasno se je z muzikalom Veronika Deseniška vzpostavila zgodba, ki jo mladi nadebudneži lepo peljejo. Celje je na pravi poti, da se bo turistično prebudilo.
Ali znamo grofe Celjske dovolj dobro tržiti?
Imamo uradne in poluradne ustanove. Mu-zikal je dober način, da z meta zgodbo širše slovensko občinstvo pripeljemo na Stari grad. Pokrajinski muzej Celje dela odlično, ima dobre strokovnjake in stalno postavitev o grofih Celjskih. Kolikor vem, muzej vsako leto obišče več ljudi in vem, da so na pravi poti.
V Celju se poleg obiskovalcev iz Slovenije povečuje tudi število tujcev. Tudi njih kdaj
»Najbolj sem navdušen nad podajanjem klasičnih vsebin na svež način. V Sloveniji manjka inovativnosti. Večja mesta imajo zelo dobro razdelano kulturno politiko, ki se odlično povezuje tudi s turistično ponudbo. Vedno ko se vrnem, poskušam primere dobrih praks vnesti v naše okolje.«
»Ko sem organiziral tečaje za turistične vodnike, sem tečajnikom priporočil, da naj na svež in inovativen način podajajo zgodbe. Naj se izogibajo letnicam, naj se raje poslužujejo anekdot, ki delajo mesto živo. Te so mišičevje, ki se pne na uradnem okostju.«
peljete po mestu? Ali je razlika med slovenskimi in tujimi turisti?
Po mojih izkušnjah so turisti iz nemško govorečega okolja najbolj disciplinirani, zainteresirani in pogosto me dodatno denarno nagradijo. Pri Slovencih je tako, da na žalost ne znajo spraševati. Ko jim nekaj povem, to vzamejo za »sveto«, medtem ko so tujci bolj sproščeni pri spraševanju, kar mi je večji izziv.
Imate tudi za njih pripravljene zgodbice, povezane s Celjem?
Seveda. Glede na to, da je imelo Celje do nedavnega več kot 70 odstotkov mestnega prebivalstva nemško govorečega, mislim, da lahko marsikaj povežemo z njimi.
Direktor Pokrajinskega muzeja Celje je povedal, da si številni ob obletnicah mature izberejo pred uradno zabavo še vodenje po njihovem muzeju. Tudi vas prosijo kaj podobnega?
Ja, tudi sam večkrat peljem po mestu ljudi, ki praznujejo obletnico mature. A veste, da sem se zdaj spomnil zanimive zgodbe, ki jo tudi delim z ljudmi, ki jih vodim! Ugrabitelj, ki je dobil najvišjo odkupnino v zgodovini nemške kriminalistike, je bil iz Celja. Rodil se je leta 1943 v našem mestu. Ugrabil je dediča družine Oetker in zahteval 86 milijonov nemških mark. Kasneje so ga kriminalisti ujeli v Londonu, ker ni znal pojasniti, zakaj ima v kovčku toliko denarja.
Verjetno si pogosto ogledate tudi tuja mesta. Ko pridete domov polni novega znanja, ali kaj od tega uporabite tudi pri svojem vodenju?
Najbolj sem navdušen nad podajanjem klasičnih vsebin na svež način. V Sloveniji manjka inovativnosti. Večja mesta imajo zelo dobro razdelano kulturno politiko, ki se odlično povezuje tudi s turistično ponudbo. Vedno ko se vrnem, poskušam primere dobrih praks vnesti v naše okolje. Zelo mi je všeč, da se mojih vodstev udeležujejo Celjani. Četudi živijo v mestu, ga slabo poznajo. Imam veliko povratnikov. Poskušam biti izviren in jih peljati po novih poteh.
Pred kratkim se je končal fotografski festival Celje Fokus. Letos je bila posebnost tudi ta, da je bilo veliko spremljevalnih dogodkov, s katerimi ste želeli fotografijo približati Celjanom. Glede na to, da ste bili programski direktor festivala, je to vaša ideja?
Poskušali smo predstaviti čim širši spekter fotografije. Od klasičnih razstav do alternativnih, kot je razstava najbolj osovraženih fotografij. Poskušali smo predstaviti uporabnost fotografije v vsakdanjem življenju. Celje ima zlasti zaradi Josipa Pelikana v slovenskem prostoru večji fotografski pečat. Ideja je bila, da se staro poveže z novim, da se ustvari čim širšo kulturno mrežo, ki vstopa v javni prostor.
Ampak biti dober fotograf je nekaj drugega.
To je res. A jaz imam rad obrtništvo. Umetnost je nadgradnja obrtništva. Vsak umetnik je moral biti v osnovi izredno dober obrtnik, ko pa je dodal neko svojo dodano vrednost, je nastala umetnost. Vsak dober ustvarjalec je najprej začel kot pomočnik. Dober primer tega je Josip Pelikan. On je bil prvovrstni mojster, ampak njega ne smemo gledati skozi prizmo presežka, ker ni bil umetniški fotograf, bil je vrhunski komercialni fotograf in je do obisti obvladal svojo obrt. O umetniškem presežku
je težko govoriti, ker to ni bilo njegovo prvotno poslanstvo.
Po nedavnih ocenah je na svetu milijarda psov in tej populaciji je posvečena razstava Pasji dnevi. Ta razstava je na prostem s posebnim namenom, ne?
Osnovno poslanstvo je bilo, da se ob Savinjskem nabrežju vzpostavi galerijsko okolje. Če ljudje ne hodijo v galerije, jim moramo približati sodobno avtorsko fotografijo v njihovem dnevnem sprehajalnem prostoru in galerija je stopila v javni prostor. Trenutno nimam galerijskega prostora in dokler ga ne najdem, bom deloval v urbanih.
Imate občutek, da ljudje ne obiskujejo razstav, da mogoče še pridejo na odprtje, kasneje pa galerije samevajo. Zakaj?
Problem je, da ne znamo vzgajati, kultura pomeni vzgajanje. Mi ne znamo vzgajati obiskovalcev razstav. Uradne celjske galerije včasih zganjajo »intelektualno masturbacijo«. Njihova besedila so suhoparna in napisana v jeziku, ki ga razume morda 50 Celjanov. Poskušam izhajati iz tega, da na lep način pritegnem ljudi. Marsikdo misli, da je v sodobni umetnosti samo »sranje«. Daleč od tega, tu so dobri projekti, številni celjski ustvarjalci delajo dobro, a njihovo delo je treba predstaviti na nek preprost in lep način. Še jaz se kot umetnosti zgodovinar z znaki inteligence obregnem ob besedilo, ki mi ni pretirano domače. To ni problem Celja, ampak celotne Slovenije.
»Z muzikalom Veronika Deseniška se je vzpostavila zgodba, ki jo mladi nadebudneži lepo peljejo. Celje je na pravi poti, da se bo turistično prebudilo.«
Ob takšnih besedilih dobimo občutek, da so dela del visoke umetnosti.
To je problem. Ideologija galerijskega prostora je sterilni bel prostor. Ljudje se počutijo nelagodno, ko stopijo vanj. Polje sodobne umetnosti je tako široko, da so na razstavah tudi fotografije, videoinstalacije in ne samo kipi in slike. Ker niso bili na lep način uvedeni v nove umetniške prakse, imajo na nek način odpor do novosti. V Celju imamo pester izbor galerij, kot so Galerija AQ, galerija Kvartirna hiša, galerija Plevnik-Kronkowska. Če bi bolje sodelovali, če bi se malce več pogovarjali med sabo, bi bili dosežki še boljši.
Ste s tem namenom odprli svojo galerijo, da boste svojim obiskovalcem umetnost predstavili na bolj prijazen način? In od kod ime Kronkowska?
Glede imena Kronkowska je uradna zgodba za medije takšna: gospa Kronkowska je 75-le-tna grofica iz Berlina. Ker sem ji nudil spolne usluge, sem dobil toliko denarja, da imam lahko v Celju galerijo (smeh). No, zdaj pa resno. Kronkowska je priimek moje prababice, ki se je rodila na Poljskem. Najprej sem želel dati galeriji ime Folder in vsi moški so bili navdušeni, a ženske so bile bolj navdušene nad poetičnim imenom Plevnik-Kronkowska. Njihov nasvet sem upošteval, ker imajo bolje razvito čustveno inteligenco in imajo boljši občutek, kaj je lepo. Galerijo sem ustanovil zato, ker je bilo na fakulteti premalo poudarka na sodobni umetnosti in mi je bil vedno izziv, kako sodobno umetnost predstaviti na neagresiven način, da bom pridobil gledalce. Če se lahko pohvalim, je bilo na nekaterih otvoritvah do 200 ljudi.
Ko ste letos dobili v roke vodič po Poletju v Celju, ali ste si posamezne prireditve posebej označili in si rekli, da si jih morate obvezno ogledati?
Seveda. Presežek je bil celoten festival Celje Fokus, glasbeni presežek muzikal Veronika Deseniška, ki sem si ga letos že drugič ogledal. Brošura je malce preobširna in je videti kot majhen telefonski imenik. Sem obiskovalec številnih
/
INTERVJU
27
v
prasevanju«
»Po mojih izkušnjah so turisti iz nemško govorečega okolja najbolj disciplinirani, zainteresirani in pogosto me dodatno denarno nagradijo. Pri Slovencih je tako, da na žalost ne znajo spraševati.«
kulturnih prireditev, a bolj likovnih in zgo dovinskih, ta segment mi je bolj blizu.
A skočite tudi izven celjskih meja?
Seveda. Dostikrat grem v Ljubljano, letos bom šel na mednarodni beneški bienale. Moja kritika Poletja v Celju je, da je preveč prireditev. Če je festival, bi to omejil na 14 dni. Do nedavnega so vadbe joge v mestnem parku zavzemale tretjino »tele fonskega imenika«. Vse lepo in prav, a to ni ravno kulturna prireditev. Dejstvo je, da ima Zavod Cele-
z Občino Kozje, z njo smo obnovili kapelice križevega pota v Pod-sredi. Mislim, da so primeri dobrih praks, a ker preveč-
krat vidimo samo slabe strani, premalo izpostavimo dobre stvari.
V vsaki občini je vsaj en zgodovinski objekt, ki je kulturna dediščina, kar je veliko
čimer se jaz ne strinjam vedno. Lahko bi naredil festival, kot sta na primer Lent ali Ljubljanski festival in v Celje privabil kvalitetne presežke in na ta način vzgajal ljudi.
Vedno več je kulturnih prireditev, a ljubiteljev kulture je vedno manj. Komu je potem takšna količini prireditev namenjena?
Tudi pri razstavah se sprašujem, ali sem sam sebi namen. Mogoče je naloga vseh kulturnih ustanov in Zavoda Celeia Celje kot povezovalnega elementa, da še bolj okrepijo izobraževanje občanov.
Zaposleni ste na zavodu za varstvo kulturne dediščine. Če smo iskreni, ima omemba zavoda pogosto negativen prizvok. A da ne bova le kritična, bi rada, da izpostavite primere dobrih praks v našem okolišu.
Mislim, da je veliko odvisno od posameznega konservator-ja. Veliko me je naučila nekdanja vodja celjske območne enote Anka Aškerc. Povedala mi je, naj nikdar ne nastopam s stališča moči ali oblasti. Tega se poskušam držati, kot tehnična podpora mi pomaga Aleš Plevčak. Zelo dober stik sva vzpostavila v občinah, ki jih pokrivam. Tak pozitiven primer je na primer obnova zunanjosti cerkve Marije Snežne v Solčavi, ki je ena lepših poznogotskih cerkva, ki ima celotno zunanjščino poslikano. Zelo lepo sodelujemo
finančno breme za občino. Župani pogosto tega bremena raje ne bi videli.
Zagotovo je hudo breme, sploh za majhne občine. Ampak če pogledamo Mestno občino Celje, so novo odkrite stvari na arheološkem področju postale njena konkurenčna prednost. V ZDA nimajo rimskih mozaikov! Marsikatero mesto bi dalo veliko, da bi imelo takšno bogastvo, kot ga imamo v Celju. Po drugi strani je vse vezano na denar in razumem lastnike, da jim je to breme. Mi moramo ljudi prepričati o vrednosti in se pogovarjati z njimi kot enakopravnimi partnerji. Da ne gledamo skozi prizmo zakona, kar tudi sam prevečkrat delam. Če bomo delali skupaj, bomo ohranili kulturno dediščino za naše zanamce.
Celjski strop je eden celjskih presežkov. Lahko še kakšnega dodate?
Celoten Knežji dvorec, stekleni Pelikanov atelje ... Celje ima veliko stvari, nočem se diplomatsko reševati in ničesar konkretnega povedati. Ogromno stvari imamo in še marsikaj se bo pokazalo. Celje ima tako pestro zgodovino, da na trenutke pozabimo na obstoječe ustvarjalce. Mladi rod ustvarjalcev potrebuje dodatno motivacijo celjskega občinstva. Da bomo čez 400 let lahko rekli, da so ti umetniki prihajali iz Celja. Kljub majh-
nosti ima Celje izven meja precej uspešnih kulturnikov. To so Boštjan Antončič, Polona Dovžan, Mark Požlep, Gašper Piano ... Vsekakor je v malem Celju uspelo nastati nekaj zgodb sodobne umetnosti.
Ste imeli v mislih finančno motivacijo?
Že od rimskih časov je obstaja rek, da denar ne smrdi. Osnova je lastna motivacija, ki se zelo dobro kombinira s fi-
Lahko se spogledujejo z izzivi nadgradnje
Ob prazniku občine Rogaška Slatina z županom mag. Brankom Kidričem
V	turistično eni najbolj razvitih občin v regiji je župan že 23 let. Občinska stavba je med lepšimi v kraju in pred nekaj leti prenovljene županove pisarne se ne bi sramoval niti predsednik. »Vodila nas je predvsem uporabnost. Veliko visokih gostov sprejemam v teh prostorih. Ko sem začel, pa niti stola in mize nisem imel,« se nasmeje gostitelj.
»V zadnjih nekaj letih smo v občini zgradili pet parkirnih hiš, pet krožišč, 35 lokalnih cest in kolesarskih stez, posodobili smo 50 kilometrov cest. Zato smo lahko v zadnjem obdobju namenili več pozornosti manj obremenjenim cestam na višje ležeče predele proti planinskemu in lovskemu domu ter proti planoti Ravnocerje. Med pomembnejšimi projekti je tudi prenovljena cesta Podplat-Ka-čji Dol proti Šmarju pri Jelšah. Z obnovo poslovilne vežice v Kostrivnici pa smo zaključili tudi niz naložb v vse tovrstne objekte v občini.«
Kot kaže, se bo nov investicijski zalet pri vas zgodil jeseni.
V	septembru pričenjamo uresničitev treh velikih projektov, ki so skupaj vredni tri milijone evrov. Kar je veliko, če vemo, da naš proračun znaša devet milijonov. Ob vstopu v Rogaško Slatino načrtujemo večji poslovni center Vrelec,
	I—1
	1 •
Irl '	
Ii	i - У 1
	J I__1
Iii	
kjer je predvidenih 50 novih delovnih mest. Podobno kot v podjetniškem inkubatorju želimo v tem sklopu dati priložnost predvsem mladim, izobraženim ljudem s poslovno žilico. Glede na veliko zasedenost inkubatorja je jasno, da občina tako investicijo potrebuje.
Drugi projekt bo obnova lokalne ceste v središču mesta za hoteloma Rogaška in Do-nat. Gre za zahteven gradbe-
Plaketi uspešnima podjetnikoma
Občina svoj občinski praznik navezuje na god sv. Ane, zavetnice Rogaške Slatine. Obeležujemo ga 26. julija. Osrednja občinska slovesnost s podelitvijo priznanj je bila prejšnji petek.
Priznanje za 50 let delovanja je prejelo Planinsko društvo Vrelec. Za 15 let uspešnega dela na področju pokopališke in pogrebne dejavnosti v občini je priznanje prejel Drago Žekar. Za 40 let vodenja zborov je priznanje dobila Darja Belič. Plaketi občine so namenili dvema podjetnikoma. Prvi je direktor podjetja Panles Robi Pažon, ki že 30 let uspešno deluje v lesnopredelovalni industriji. Drugi pa Franci Žerak, bolj znan s področja mesarstva, v Rogaški Slatini pa tudi s področja hotelirstva.
ku prihodnjega leta. Vrednost del je 800 tisoč evrov, od tega smo od ministrstva za kulturo pridobili 240 tisoč evrov nepovratnih sredstev.
Obstaja torej še kakšno kislo jabolko, v katerega bi bilo treba ugrizniti?
O tem smo se veliko pogovarjali in prišli do zaključka, da občina na ravni infrastrukture, šol, vrtcev, knjižnice in drugih javnih zavodov v nebo vpijočih problemov nima. Lahko se pohvalim, da imamo vse omenjeno urejeno na za-
vidljivi ravni. Da ne bo narobe razumljeno, izzivov imamo še veliko. Lahko pa razmišljamo o nadgradnji.
Se boste skupaj s turističnimi ponudniki bolj posvetili krepitvi blagovne znamke kraja?
Večkrat smo slišali, da se hotelirji med seboj ne znajo povezovati. Letos so se na 11 sejmih v Evropi prvič predstavili kot enotna destinacija. To podpira tudi občina. Gotovo imamo tudi zaradi tega letos za 30 odstotkov več gostov
in četrtino več nočitev kot v primerljivem obdobju lani. Podobno so se turistični ponudniki pod okriljem Javnega zavoda za turizem in kulturo združili tudi pri pripravi letošnjega Aninega festivala. Že zdaj pa se pripravljamo na razpis Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo, kjer si obetamo predvsem podporo pri sodobni promociji enovite turistične destinacije Rogaška Slatina.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Manouche v uvodnem taktu Aninega festivala
ni poseg, saj je prostor na eni strani omejen z vznožjem hriba Janina, na drugi pa z vstopom v hotela. Ves čas bomo zagotavljali nemoten dostop do obeh. Na cesti bomo pri prenovi zagotovili tudi površine za pešce in kolesarje, ki jih doslej ni bilo. Tretji veliki projekt bo energetska sanacija zadnjih dveh od skupno 15 javnih stavb. Dela na občinski zgradbi bomo začeli letos, na kulturnem centru pa v začet-
V	Rogaški Slatini se je v soboto začel tretji Anin festival. Uvod v pestro glasbeno poletje je odigrala skupina Manouche. Do 2. septembra se bo na treh lokacijah v Rogaški Slatini zvrstilo 31 koncertov klasične glasbe in deset koncertov drugih zvrsti.
V	lepem okolju slatinskega parka imajo poletni večeri ob zvokih prijetne glasbe že legendarni sloves. Temu pritrjuje tudi tradicija zdraviliškega orkestra Musica Camerata, ki predstavlja rdečo nit Aninega
festivala. Do 12. avgusta bo orkester v Paviljonu Tempel
-	v primeru slabega vremena v Pivnici mineralnih vod
-	mogoče slišati vsak dan z izjemo ponedeljka. Dopoldne se bodo koncerti začeli ob 10. uri, popoldne ob 17.30. Ob sredah in sobotah bodo koncerti le v dopoldanskem terminu. Klasični ponudbi so organizatorji letos dodali še deset kakovostnih koncertov, kjer se bodo izvajalci sprehajali med različnimi glasbenimi zvrstmi. V paviljonu in na Evropski ploščadi - en koncert bo tudi v
hotelu Aleksander - bo mogoče slišati blues, tango, šanson, jazz, etno, soul, klezmer, fla-menko in še kaj.
Včeraj so v Rogaški Slatini igrali Tzigano Brutallo in Dada, to soboto bodo oder s tango ritmi prevzeli Piazzol-leky. V nadaljevanju bo Anin festival gostil še Jeannette, Aljo Petrič etno world music, Okustične, Blue papas, Serafine, Bojčevski kvartet in za zaključek 2. septembra še Pohorje Expres. Vsi koncerti so brez vstopnine.
StO
NA PRAZNIČNM OBISKU
29
Razkošni ples v čast sv. Ane in lepih Anic
Anin ples v Rogaški Slatini še danes ohranja draž skoraj 200-letne tradicije
Ana blesti v novi obleki. Tako razkošne in bogate najstnica še ni imela. Ta večer je za njeno družino pomemben, za njo pa prelomen. Prvič se bo predstavila v družbi, prvič zaplesala z mladimi kavalirji. Kot Ana bo na najpomembnejšem družabnem dogodku v sezoni še posebej v časteh. In morda jo bodo izbrali tudi za najlepše dekle večera. Samo še malo in odprla se bodo vrata v bleščečo dvorano. Fanfare bodo naznanile najtežje pričakovan večer v letu. Anin ples se bo začel ...
Danes na Aninem plesu ne medlijo več mlade debitantke pomembnih družin, a draž najbolj elitnega družabnega dogodka na Slovenskem je organizatorjem uspelo ohraniti. Dame se za to priložnost odenejo v dolge bogate obleke, gospodje morajo poskrbeti vsaj za smoking in črn metuljček, če že ne za frak z belim metuljčkom. Tudi v tem juliju - 26. namreč praznuje zavetnica Rogaške Slatine, Marijina mati, sv. Ana - so se na parketu Kristalne dvorane v Grand hotelu Rogaška zavrteli na »slovenskem opernem plesu«.
Naša dediščina ni samo kmečka
Anin ples ima zavidljivo tradicijo, ki sega v leto 1835. A kot je v svojem raziskovalnem delu ugotavljal zgodo-
»Pravila oblačenja so na plesu zelo stroga in organizatorji jih skušamo utrjevati tudi z lastnim zgledom. Prva leta se je še zgodilo, da je kateri od gospodov prišel v kravati. Za take primere smo sami priskrbeli metuljčke. Danes se to ne dogaja več. Morda tudi zato, ker ob prijavi pravila oblačenja še vedno posebej izpostavimo,« je povedal Franci Križan.
vinar Anže Kerč, meščanske in plemiške tradicije na Slovenskem v narodno dediščino ne sprejemamo zares. To je na lastni koži kot dolgoletni plesalec in zadnja leta tudi umetniški vodja Akademske folklorne skupine France Marolt občutil tudi sam. »Leta 2003 smo na letnem koncertu predstavili nasprotje plesne kulture nižjih in višjih družbenih slojev. Odzivi so bili zelo burni, češ da slednje sploh ni slovensko.« V prepričanju, da v narodno dediščino sodi še kaj več kot zgolj kmečko izročilo, je za predmet magistrske naloge na študiju zgodovine izbral meščansko plesno kulturo v 19. stoletju. Eden izmed plesov, ki ga je bilo v tem času moč postaviti ob bok večjim plesnim prireditvam drugod po monarhiji, je bil prav Anin ples oziroma Annaball v Rogaški Slatini. Podobno veličasten je bil še ples na dan rojstnega dne
Na Anin ples je bilo nekoč mogoče samo s povabilom. Danes si vstop na ples načeloma lahko zagotovi vsak, ki za vstopnico odšteje 200 evrov in se prilagodi strogemu protokolu in oblačilni etiketi. Za 50 plesnih parov so mesta praviloma razprodana že mesec ali dva vnaprej. Trenutno ples organizirajo pod okriljem Rotary cluba Ljubljana Emona. Rdeča nit prireditve še vedno ostaja dobrodelna nota. Letos so bila sredstva namenjena letovanju 24 otrok iz socialno ogroženih družin na poletnem taboru v vasi Soča v dolini Trente.
njegovega veličanstva cesarja Franca Jožefa I.
Ljubezen med lepo Ano in baronom Edvardom
Celjski gimnazijski profesor Johann Gabriel Seidl je bil prvi, ki je leta 1935 v svoji knjigi Moji spomini omenil Anin ples. Ljubezensko zgodbo pevke Anne Muller in barona Edvarda von Althofa je umestil prav v romantično okolje Rogaške Slatine. Gotovo pa se je v kraju plesalo že pred tem. Leta 1813 so namreč v zdravilišču postavili temeljni kamen za plesno dvorano in tako dobili zametke za potrebno infrastrukturo, ki jo je terjala družabnost na evropski ravni. Ko se je ples v drugi polovici 19. stoletja preselil v novozgrajeno Zdraviliško dvorano, je dobil še bolj svečano podobo. Leta 1846 je na predvečer godu sv. Ane v Rogaški Slatini zaigral tudi slavni skladatelj Franz Liszt, ki je bil v svojem času pravi po-pzvezdnik. Leta 1940, v senci druge svetovne vojne, so ples pred dolgim premorom organizirali zadnjič. Po vojni nova socialistična miselnost meščanskim vrednotam in z njimi povezani tradiciji ni bila naklonjena. Anin ples je bil pokopan in pozabljen.
Akademska folklorna skupina France Marolt predstavlja plesno in oblačilno kulturo družbene elite. Foto: Anže Mulec
»Če govorimo o družabnem plesu, se z Avstrijci težko primerjamo. Dunajski operni ples je na primer samo eden, resda najpomembnejši plesni dogodek v pustnem času. Pri nas pa razen Aninega plesa takih dogodkov ne gojimo. Lahko bi rekli, da smo po drugi svetovni vojni to obliko družabnosti povsem zatrli,« pravi zgodovinar Anže Kerč.
Valček in polko pa so počasi izpodrivali fokstrot, čarlston in sving. V kakšnih ritmih so se gostje vrteli letos, ostaja skrivnost. Za razliko od dunajskega opernega plesa, ki je osrednji družabni in predvsem medijski dogodek, pa Anin ples ohranja nekoliko bolj intimen pridih.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Ples po tradiciji začne Straussov valček Na lepi modri Donavi. Ob polnoči na cesarskem balkonu zazveni zdravica iz Traviate. Letos sta jo zapela mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran in tenorist Matej Vovk. Nato se gostje odpravijo v park, kjer nebo posebej zanje razsvetli še ognjemet. Foto: FVB
Anže Kerč (Foto: osebni arhiv)
Od poloneze in valčka do kraljevega kola
Svojo sodobno renesanso je doživel leta 1992, ko so ga pod okriljem hotelov Rogaška Slatina znova obudili. Sedanji lastnik prireditvene licence Franci Križan je bil v tistem času hotelski direktor marketinga. »Mislim, da v Sloveniji nimamo nobenega primerljivega družabnega dogodka. Ko je leta 1995 sistem rogaških hotelov lastniško razpadel, je obstajala velika nevarnost, da bo tudi znova obujena tradicija Aninega plesa propadla. Ime sem zaščitil in danes je ples postavljen na nove, sodobne temelje. Še vedno pa ostaja
zvest tradiciji.« Kot potrjuje Anže Kerč, je bil na tem plesu že od samega začetka zapovedan zelo strog plesni red, ki pa se je prilagajal plesni modi tistega časa. Če je bila v taktu otvoritvenega plesa v začetku obvezna poloneza, jo je v drugi polovici 19. stoletja izrinil valček. V času kraljevine Jugoslavije se je ples začel v taktu kraljevega kola.
Od 20. ure do polnoči je vsaka minuta plesnega programa načrtovana do najmanjše podrobnosti. Fanfare naznanijo začetek večera. Vse goste ob vstopu v dvorano glasno napovedo z imenom in priimkom. Večerjo pripravijo vrhunski kuharski mojstri, med hodi se ne pleše, saj se med prehranjevanjem ne spodobi preznojiti. Gostom v tem času popestrijo večer vrhunski baletni, operni in glasbeni umetniki.
Občanom Ljubnega gre bolje kot številnim drugim
Pogovor z županom Franjem Naraločnikom ob občinskem prazniku
Po zadnji obsežni raziskavi revije Moje finance gre občanom Ljubnega bolje kot veliki večini drugod po državi. Med več kot dvesto slovenskimi občinami se je Ljubno namreč uvrstilo kar na 12. mesto. Upoštevani so predvsem gospodarska moč občine in tudi njenih občanov ter še različni drugi dejavniki, vse od zdravja do kriminalitete.
Na Ljubnem se je od lanskega občinskega praznika marsikaj zgodilo, med drugim je občina bogatejša za velike naložbe v smučarskem skakalnem centru. Tudi o tem smo se pogovarjali z županom Franjem Naraločnikom.
Leto je naokoli, česa se v občini od lanskega občinskega praznika najbolj veselite?
S skupnimi močmi in sodelovanjem vseh, ki želijo dobro naši lokalni skupnosti, je opravljenega veliko dela ter izvedenih veliko naložb, ki smo jih načrtovali že dalj časa. Obnovljenih je več odsekov lokalnih cest, proti Rast-
kam, v Kolovratu in Za Ljubnico. Zgrajena je javna razsvetljava v Juvanju. Zaradi potreb občanov razširjamo vodovodni sistem in kakovostno oskrbo s pitno vodo na območje Primoža. Urejena je referenčna ambulanta, ki prinaša dvig zdravstvene oskrbe. Z obnovo sanitarij v Vrbju in v Radmir-ju smo poskrbeli zanje na najbolj pomembnih turističnih točkah. Obnovljena je streha mrliške vežice v Radmirju. Posebna skrb je namenjena zagotavljanju opreme naših sil zaščite in reševanja, saj je občina izdatno podprla nakup gasilske cisterne društva Ljubno ob Savinji. V sklopu protipoplav-ne zaščite smo izvedli zelo potrebno zaščito brežin v Vrbju in v Podteru.
Po zadnji raziskavi revije Moje finance je občina Ljubno med slovenskimi občinami, kjer živijo prebivalci najboljše, na zavidljivem dvanajstem mestu. Kako se to odraža po vaših osebnih opažanjih ter kaj po
Franjo Naraločnik
vaše manjka, da bi bilo lahko še boljše?
Rezultati takšnih raziskav zelo godijo in verjamem, da tudi opisujejo dobro raven življenja naših občanov in sodelovanja vseh, ki ustvarjajo v naši občini. Nikoli pa s tem ne smemo biti zadovoljni in zato tudi dejavno iščemo poti in vire, s katerimi bi lahko naše načrte, ki jih ne manjka, izvedli hitreje in v čim večji meri. Trenutna finančna perspektiva občinam pri tem ni naklonjena, saj za naložbe v komunalno in cestno infrastrukturo, ki so ena najpomembnejših občinskih nalog, ni zadostnih finančnih vzpodbud.
V kakšnem stanju je območje občine Ljubno po vaši oceni, po gospodarski plati?
Sodelovanje z najbolj uspešnimi podjetji v naši občini ni enostavno, je pa vsak trud vreden, saj lahko tudi občina po svojih pristojnostih poskrbi za gospodarstvu prijaznejše okolje. Najvišja svetovna in državna priznanja najuspešnejšim so ogledalo njihovega visoko strokovnega dela, v mozaiku uspeha
pa je najti tudi del občinskih prizadevanj.
Ljubno se je uveljavilo kot smučarski skakalni center, občina je poskrbela tudi za precejšnja finančna vlaganja. Kako vidite nadaljnji razvoj tega centra?
Občina Ljubno se je s pomočjo partnerjev z izgradnjo skakalnega centra dvignila iz povprečja in postala svetovno znana kot najboljše prizorišče tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za dekleta. Z našo prepoznavnostjo se krepi zanimanje obiskovalcev za obisk pri nas, z njihovim vse večjim številom pa so večje tudi potrebe. V sodelovanju z domačini in zasebnimi vlagatelji želimo v sklopu skakalnega centra pridobiti še druge športne površine, ki bodo omogočale vadbo različnim športnim skupinam, ob tem pa poskrbeti tudi za oskrbne in nastanitvene dejavnosti, ki spadajo k sodobnemu športnemu kompleksu.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (GrupA)
Vsem občankam in občanom občine Ljubno ob Savinji čestitamo ob občinskem prazniku.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Priznanje za priznanjem
Bogomir Strašek je slovenski podjetnik leta ter njegov KLS najboljše družinsko podjetje na svetu -službo prvi, ob petih zjutraj
Direktor KLS Bogomir Strašek, skupaj s hčerko Barbaro Strašek Mirnik, izvršno direktorico v tem podjetju, med obiskom v ljubenski osnovni šoli.
Bogomir Strašek, slovenski podjetnik leta ter direktor uradno najboljšega družinskega podjetja na svetu
Priznanja za Bogomirja Straška in njegovo podjetje KLS Ljubno se kar vrstijo. KLS je prejel prejšnji mesec v Monaku nagrado za najboljše družinske prakse in družinska podjetja na svetu, direktor podjetja Strašek pa na kongresu slovenskih podjetnikov še priznanje podjetnik leta 2017. Po 51 letih delovne dobe prihaja sedemdesetletnik v tovarno zjutraj kot prvi od vseh zaposlenih, že 15 minut čez 5. uro. Tudi v soboto, ko sva se pogovarjala, je bil v službi.
To, da prihaja v službo tako zelo zgodaj, seveda ni slučajno. »Naše podjetje dela v treh izmenah. Če pridem dovolj zgodaj, imam stik z vsemi tremi, tako z nočno, kot dopoldansko ter nato še s popoldansko,« je obrazložil direktor, ki pravi, da vodi KLS z osebnim zgledom. »Pomembno je tudi, da zaposleni opažajo, da se sam držim reda,« je še pojasnil. Nekateri sodelavci prihajajo v službo le deset ali petnajst minut pozneje kot direktor Strašek. Sam dela običajno do 16. ure, ko gre na kosilo.
»Priznanja so mi v čast. Veliko mi pomenijo zato, ker opažam, da gleda okolje pozitivno na to, kar smo naredili na Ljubnem. To je tudi priznanje našim zaposlenim. Priznanja prispevajo tudi k ugledu podjetja,« je razmišljal o priznanjih direktor KLS. Za napredovanje KLS pomenijo še več druga, prav tako številna priznanja, ki jih dobi na trgu od kupcev. Izjemno uspešni KLS z 240 zaposlenimi izdeluje za svetovno avtomobilsko industrijo zobate obroče.
Za skupno dobro
KLS je z Ljubnim, ostalimi kraji Zgornje Savinjske doline ter tudi širše, tesno povezan. Podjetje je znano po tem, da za skupno dobro veliko daruje. V ljubenski osnovni šoli je na primer pred nekaj tedni s podaritvi-jo nove računalniške opreme podprlo projekt vzpodbujanja zanimanja za tehnične poklice. »Dosegamo izvrstno dodano vrednost na zaposlenega, ki je boljša od avstrijskih podjetij v naši panogi. Prav tako je boljša od veliko podjetij v naši panogi v Nemčiji,« je pojasnil KLS-ove prispevke za skupno dobro. Tudi država dobi veliko od njihovega podjetja, saj ji je podjetje na primer lani plačalo dva milijona evrov davka od dohodka, za vse skupaj pa štiri milijone in pol.
Podjetje KLS nameni del kolača, ki ga je sam ustvaril, v glavnem trem področjem. Med njimi je človekoljubno področje, kamor direktor Strašek prišteva gasilce, ki ljudem v nesreči vedno po-
magajo in to brezplačno. Strašek pomaga tudi na področju zdravstva, med drugim bo letos prispeval veliko donacijo celjski bolnišnici. »Vedno dajemo neposredno tako, da vemo, da je bilo uporabljeno za osnovni namen.« Na kulturnem področju je KLS, skupaj z družbo BSH, velik podpornik uspešne Godbe Zgornje Savinjske doline ter nekaterih lokalnih kulturnih društev. Na športnem področju je KLS od svojega začetka podpornik lju-benskih ženskih smučarskih skokov tako, da je še v težkih časih, ko podjetje ni bilo toliko uspešno, prispeval namesto sredstev delo. Pomaga tudi domačemu smučarsko skakalnemu klubu, ženski odbojkarski klub, ki nastopa v drugi ligi, pa se imenuje po podjetju KLS. »Naš cilj ni, da bi klub dosegal zelo visoke rezultate in da bi igralke kupovali. Želimo doseči, da vključimo v to športno dejavnost čim več deklic oziroma deklet,« je poudaril direktor. Možnosti športne dejavnosti za dekleta je bilo namreč v Zgornji Savinjski dolini premalo.
»KLS je danes v svoji panogi v svetovnem vrhu. Ko se srečuješ z najboljšimi, to zahteva odličnost poslovanja v vseh pogledih,« pojasnjuje številne prispevke za skupno dobro direktor. »Če se kraj ne bo dobro razvijal, tudi naše podjetje v prihodnosti ne bo moglo biti tako uspešno,« je dodal.
Bogati KLS
V KLS je seveda naprej odlično poskrbljeno za zaposlene, ki imajo plače vsako leto višje. Te so 22 odstotkov nad sloven-
skim povprečjem, najnižja osnovna plača znaša 1.037 evrov bruto, božičnica znaša tisoč evrov ... »To, da se podjetje uspešno razvija, morajo čutiti vsi zaposleni. Zavedati se morajo, da bodo imeli od uspešnosti podjetja korist tudi sami,« poudarja Strašek, ki se redno pojavlja na lestvici najbogatejših Slovencev. »To je dokaz, da je naše podjetje zelo dobro. Dobro podjetje ima seveda visoko ceno. Ta je v stavbah in strojih. Sicer se moja hiša ne razlikuje veliko od sose-
dnjih. Veliko obrtnikov ima boljše hiše,« je odgovoril direktor podjetja, ki je v solastnini drugih družinskih članov. »KLS ima seveda veliko vrednost, vendar ni na prodaj. Lastniki podjetja pa smo postali ravno zato, da bi preprečili, da bi se KLS kdaj prodal,« je še pojasnil.
Podjetju KLS ni bilo vedno z rožicami postlano, saj je doživljalo zelo hude čase. Od poplave Savinje do izgube jugoslovanskega trga. Bogomir Strašek je bil sprva zaposlen v Velenju, nato je
prišlo do ustanovitve kovinarskega obrata na Ljubnem. Ko je prišel leta 1972 na Ljubno, se je odločil, da bo se bo vrnil v Šaleško dolino še isto leto, saj ni bilo ravno lahko. »Na koncu sem videl, da bi bilo to zaradi odnosa, ki sem ga vzpostavil z delavci, tako kot če bi kapitan zapustil ladjo,« se spominja. Tudi zgornjesavinjske planine so ga vlekle, vendar jih je nato iz Velenja utegnil obiskovati še redkeje kot prej.
Iz hude krize
Med izgubo jugoslovanskega trga, je podjetje - takrat s 128 zaposlenimi - izgubilo kar 95 odstotkov naročil. V kriznih letih ni podjetju nihče pomagal, niti lokalna skupnost, saj ni nihče verjel,
Direktor prihaja v
da bo preživelo. Kar pet let je bilo potrebnih, da se je izvilo iz kriznega krča. »Takrat je obstajalo veliko podjetij, ki so bila od našega bistveno boljša ter so prejemala posojila in različne državne pomoči, vendar vseeno niso preživela,« se spominja Strašek, ki izvira iz Rogaške Slatine.
Njegov oče, ki je delal v steklarni, je bil doma iz Kristan Vrha, njegova mama iz Kačjega Dola. Bogomir je živel v Rogaški Slatini do svojega 19. leta, njegova prva služba je bila v steklarni. »Še vedno rad prihajam domov, kot rečem. Tam imam tudi sestri ter veliko drugih sorodnikov,« je povedal o rodnih krajih. Povezan je tudi s svojimi sošolci iz slatinske osnovne šole, s katerimi se je že družil tudi na Ljubnem. Družino si je ustvaril v Zgornji Savinjski dolini.
Ko bo prišel čas za Bo-gomirjevo upokojitev, se za prihodnost KLS ni treba bati. »Druga generacija je že močno vključena,« je odgovoril direktor KLS. Starejša hči, ki je delala v evropskih ustanovah v Bruslju, se je vrnila domov. V kLs je odgovorna za prodajo, stike s kupci in celovito odličnost poslovanja, njen soprog dela na področju razvoja in tehnologije ter vodi proizvodnjo obročev. Mlajša hči je v domačem podjetju izvršna direktorica za področja prodaje, nabave, razvoja kakovosti in kadrov. Ob delu je na dunajski tehnični fakulteti opravila magisterij za področje avtomobilske industrije. Tudi njen soprog dela v kLs, kjer je izvršni direktor proizvodnje ter odgovoren za informatiko. Na poti je že četrti Bogomirjev vnuk.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Zlato lovcem z Ljubnega
Osrednja prireditev ob občinskem prazniku Ljubnega bo 4. avgusta. Prireditev bo v znamenju podelitve letošnjih občinskih priznanj.
Ob 70-letnici delovanja bo prejela zlato priznanje Lovska družina Ljubno, ki si prizadeva za ohranjanje narave. Podeljena bodo tudi tri srebrna priznanja. Ivan Rigelnik ga bo prejel za ohranjanje splavarskega izročila, župnijska Karitas in krajevni odbor Rdečega križa pa za prizadevanja na dobrodelnem področju.
Bronaste grbe bodo prejeli Joško Pustoslemšek, ki prav tako ohranja splavarsko izročilo, vsestranska kulturna delavka Zvonka Kladnik ter Straško Georgievski. Ta ga bo prejel za delo v projektu Starejši za starejše ter še druga prizadevanja.
Denarno nagrado je občina namenila Ireni Retko, ki se posveča dediščini druge svetovne vojne. Županova priznanja bodo prejeli Milka in Peter Drobež, ki ohranjata rastišče redke vrste orhidej, uspešna ekipa z zimskih olimpijskih iger za mlade ter Jasmina Jurič za svoja gasilska in kulturna prizadevanja.
BJ
32
FOTOREPORTAŽA
Ljudske pevke iz Rogatca so bile tokrat v vlogi peric. Pobuda za prireditev je pred 19. leti prišla prav iz njihovih vrst.
Sirovo zavihanko so vse gospodinje pekle iz enakih sestavin po istem starem receptu, pa vendar je bila vsaka od 18 kandidatk za najboljšo drugačna.
Na taberh po kruh in dobro voljo
Muzej na prostem v Rogatcu je pripravil 19. Likof na taberhi
Evolucija mlačve - od cepcev preko ročne mlatilnice na »gepl«.
Vsega so bile krive ljudske pevke. V pozitivnem smislu seveda. Starejše gospe, ki jim je bilo mar za ljudsko izročilo, so se zbrale pod okriljem društva. Na njihovo pobudo in z obilno podporo vodstva muzeja se je rodila etnološka prireditev Likof na taberhi. »Da bi kmečki ljudje lahko predali svoje znanje in bi mlajše generacije lahko to bogastvo ohranile,« je namen prireditve povzela predsednica društva Hilda Ozvaltič.
Na dnino ali taberh so hodili ljudje z manj ali sploh brez lastne zemlje, po potrebi pa tudi sosedje ob večjih kmečkih delih. Po napornem
delu je sledil likof. To je bil praznični del, ko so se ljudje spočili ob polni mizi in v veselem vzdušju tudi kakšno zapeli ali celo zaplesali. Rdeča nit opravil v Rogatcu je bila mlačev. Prikazali so jo na tri načine in sicer s cepci, na ročni mlatilnici in s pomočjo kravje vprege na gepl. Kosci so ročno pokosili travnik, grablji-ce so travo spravile na kup, možje so na roke razžagali hlod, perice so prale pri »štepihu«. Obiskovalci so lahko videli, kako se naredijo grablje in kako iz lanu nastane platno. Pri prikazih je vsako leto nepogrešljiva pomoč Zveze društev upokojencev Kozjansko. Letos so se v vlogi mlatičev izkazali člani upokojenskih društev z Grobelnega in s Planine pri Sevnici.
Pod okriljem tretjega Slovenskega rokodelskega festivala in Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije so v Rogatcu na Marjetinem rokodelskem sejmu gostovali tudi mojstri domačih obrti iz krajev od Veržeja do w Sežane. Najbolj je dišalo iz krušne peči, kjer so otroci pekli svoje »žulike« oziroma male kruhke. Lahko pa so si izdelali tudi svoje glasbilo. Kraljica dneva je bila seveda sirova zavihan-ka, ki se je na tekmovalnem odru pojavila v 18 različicah. Po oceni strokovne komisije je najboljšo spekla Francka Javeršek. Za veselo vzdušje so s pesmijo in šaljivimi vložki poskrbeli že mlatiči sami, za piko na i pa so na oder stopili še Tam-buraši iz Cirkulan.
SAŠKA T. OCVIRK
Jerica Krošel iz Majšperka je ena redkih, ki še zna iz lanu narediti platno. Kolovrat je dobila, ko je bila stara deset let. Poskrbela je, da se bo znanje ohranilo, zaslužka pa v tem že dolgo ni več. Še vedno pa s ponosom pokaže sto let staro rjuho, ki jo je njena babica njeni mami stkala za poročno balo.
KULINARIKA
33
Ledena
lubenica
Sprehod med trgovskimi policami
Za pripravo ledenih lučk sem potrebovala lubenico, kivi, sladkor, kokosovo kremo, limono in temno čokolado. Za pripravo lučk sem potrebovala še lesene palčke - uporabila sem tiste, za pripravo ražnjičev in plastične posodice, namenjene pripravi ledenih lučk.
Rdeča plast
Za prvo, rdečo plast sem uporabila lubenico. Narezala sem jo na manjše koščke in odstranila vsa semena. Lubenici sem dodala žlico sladkorja in žličko limoninega soka. Vse skupaj sem pretlačila do goste tekoče zmesi. S tekočo lubenico sem napolnila posodice za pripravo ledenih lučk do treh četrtin.
Za pripravo lučk nisem uporabila priloženih plastičnih palčk, saj so lučke iz več plasti, široke plastične paličice pa bi mi lahko premešale plasti.
Posodice z rdečo pastjo sem postavila v zamrzovalnik. V rahlo strjeno rdečo plast sem naknadno dodala koščke temne čokolade, ki predstavljajo semena.
Namig: koščke črne čokolade s palčko potisnemo ob steno posodice, saj bodo tako delci bolj vidni.
Namig: če nimate pri roki posodic za pripravo lučk, lahko uporabite tudi posodice od jogurta. Le oblika ne bo spo-
Sladoledne lučke. Takšne in drugačne, pisane, sadne, mlečne, kisle, sladke ... le da so mrzle! Tokrat sem se odločila, da pripravim zdrave ledene lučke, za glavno sestavino pa sem izbrala svoj najljubši poletni sadež - lubenico. Lubenica, sadež poln vode, je ne le okusen, temveč tudi zdrav. Je namreč poln antioksidantov (likopen, vitamina C in A ...), ki skrbijo za odstranjevanje prostih radikalov. To so snovi, ki oksidirajo holesterol, tisto, kar pri tem nastane, pa se nalaga na stenah krvnih žil. Lubenica tako pomaga pri preprečevanju bolezni ožilja, pospešuje vnetne procese pri astmi ter preprečuje artritis in diabetes.
Sicer je nizkokaloričen sadež, saj vsebuje več kot 91 odstotkov vode, 100 gramov pa naj bi vsebovalo le 30 kalorij.
Ko kupujemo lubenico, je najbolje izbrati takšno, ki je enakomerno rdeča in nima svetlejših (kar nakazuje nezrelost sadeža) ali belih (prezrel sadež) odtenkov. Če notranjost lubenice ni vidna, lahko zrelo prepoznamo tudi po lupini. Ta naj bo enakomerno zelena, na enem mestu pa rumena. Ta lišaj je namreč mesto, na katerem je lubenica ležala. Če tega mesta ni, je bila lubenica predčasno obrana in ni dovolj zrela.
Čeprav je kot ohlajen, na trikotnike narezan sadež, lubenica zelo okusna, sem jo tokrat uporabila kot glavno sestavino za ledene lučke. Z nekaj domišljije in zanimivo podobo, bo zdrava sladica zanimiva še posebej otrokom.
		
		
Bela plast		Zelena plast
Naslednjo plast sem naredila iz kokosove kreme, ki sem ji primešala žličko sladkorja. Sicer uporabimo malo sladkorja in ga dodajamo po okusu, glede na količino kreme, ki jo potrebujemo.
Kremo s sladkorjem sem na nizki temperaturi segrevala, dokler se ni sladkor popolnoma raztopil, zatem sem kremo ohladila.
Za tretjo, zeleno plast sem enostavno pretlačila kivi. Preden sem ga dodala na ostali dve plasti, sem počakala, da je bela plast nekoliko zakrknila, da je težji kivi ni izpodrinil.
Namig: Tudi belo kremo sem hladila toliko časa, da se je zgostila. Tako sem preprečila mešanje plasti.
Priprava
OCENA
Priprava
enostavna, a zaradi zamrzovanja dolga
Okus
Kokosovo kremo sem shladila v zamrzovalni skrinji. Ko se je že nekoliko strdila, sem jo v tanki plasti dodala na rdečo plast.
zdrava ledena razvada
Pri nanašanju plasti je nujno, da si vzamemo dovolj časa in dobro ohladimo vsako plast posebej. Le lepo vidne plasti bodo poskrbele za videz zamrznjene lubenice.
Sicer rdeča plast prevladuje, z njo posodico napolnimo do vsaj treh če trtin. Bela plast je tanjša od zelene.
Namig: za pripravo lučk niso primerne tiste posodice, ki imajo ob korenu lučke dvignjeno plastiko, namenjeno raztopljenem soku, saj plasti v njih niso vidne. Jaz sem svoje posodice za slaba dva evra kupila v eni izmed kitajskih trgovin.
34
FOTOREPORTAŽA
Otroci so pomagali tudi v kuhinji ... pripravili so pogrinjke in uporabnikom zaželeli »dober tek«.
Tri generacije -ena harmonija
V Domu upokojencev Polzela so letos prvič izvedli projekt poletnega varstva otrok zaposlenih. Prvi del projekta je trajal teden dni, otroci pa so sodelovali na več delavnicah, spoznavali delo staršev in se družili s stanovalci.
Dom upokojencev Polzela je v letu 2015 pridobil osnovni certifikat družini prijaznega podjetja. V sklopu tega letos prvič izvajajo projekt varstva otrok zaposlenih in s tem prispevajo k
... uživali so tudi v počitniškem brezdelju.
lažjemu usklajevanju družinskega ter poklicnega življenja. Otroci in stanovalci so se družili en teden, skupna telovadba pa jih je prebudila v nov dan.
V prvem delu projekta je sodelovalo deset otrok. Drugi del, torej drugi teden varstva, bodo v domu pripravili 7. avgusta.
EVA POPOVIČ Foto: Brigita Lovrenčič
Kot je povedala direktorica Eva Lenko, ne gre za navadno varstvo otrok - varstvo ima namreč neprecenljivo dodano vrednost, ki se izraža v medgeneracijskem druženju ter dobri volji tako med otroki in uporabniki doma kot razbremenjenimi starši, ki se teden dni ne obremenjujejo z otroškim varstvom.
FOTOREPORTAŽA
35
Med otroci v prvem tednu so bili le trije otroci, ki so tudi sicer pri Mlinarjevi tečajniki. Drugi teden je bila le ena takšna deklica. Večina otrok se je s konji pri njej srečala prvič.
Drugačne počitnice
V Žalcu se je minuli teden zaključil konjeniški tabor, ki ga je letos prvič priredil konjeniški center Amay. Na taboru so sodelovali otroci od 3. leta starosti in nekaj dni počitnic preživeli v tesnem stiku z živalmi.
Prejšnji teden se je zaključil drugi teden otroškega tabora, vsak teden ga je obiskovalo okoli deset otrok. Kot je povedala lastnica konjeniškega centra
Maja Mlinar, sta cilj in namen tabora naučiti otroke, kako pristopiti do konja. »Pomembno je vedeti, kako konj razume našo govorico telesa in kaj nam želi povedati, na kakšen način se odzove na naše dražljaje.« To so prvi koraki in osnova za nadaljnje učenje dela s konji.
Otroci so se v času tabora naučili tudi, kako skrbeti za konja, kako ga
čistiti, krtačiti in jezditi. Sicer so sodelovali v več delavnicah: »Nekaj je bilo miselnih delavnic, na katerih smo se učili, na kakšen način vplivati na konja in ga usmeriti v določeno smer,« je povedala Mlinarjeva. Prav tako pa so otroci sodelovali v ustvarjalnih delavnicah, barvali podkve, frizirali konje ...
EVA POPOVIČ Foto: GrupA
Z gimnastičnimi vajami na konju so otroci utrjevali jahalno držo, pravilno sedenje in obvladovanje ravnotežja.
Otroci so Bistro, Apola, Rubi in Kajo vzljubili.
Lastnica konjeniškega centra Amay Maja Mlinar ob pomoči družinskih članov ter zunanjih sodelavcev center upravlja eno leto. Trenutno imajo šest konjev, ki zadostujejo povpraševanju po učnih urah jahanja ter po hipoterapiji s konji.
36
REPORTAŽA
»Sreda je praznik, ki si ga ne pustim vzeti!«
Sprehodili smo se po svinjskem sejmu - Prašičev za vzorec, kitajskega blaga čez glavo, vse ostalo pa je domače in »domače«
Na svinjskem sejmu v Celju vsako sredo pripeljejo ravno toliko svinj, da je ime tega vsesplošnega srečevanja in trgovanja še upravičeno. A po pujse se v resnici nameni le peščica obiskovalcev. V duhu balkanske tržnice lahko na obrobju mesta enkrat na teden namreč najdete vse od zelenjavnih sadik do novih zaves. Degustacijsko kulinarični obhod menda tudi ni od muh. In ni vrag, da ob kakšnem kozarčku iz prtljažnika ne boste našli znanca, ki ga že sto let niste videli. Nadaljevanje si prilagodite po svojih željah in okusu. Da je sreda poseben dan, vedo že skoraj vsi.
Ni važno kaj prodajate, a če imate vsaj malo trgovske žilice, na svinjskem sejmu ne smete manjkati. Če nič drugega, težko na istem
mestu najdete tako pisano množico ljudi. Bližnje trgovine so svoja parkirišča sprva varovale kakor so vedele in znale. Navsezadnje pa množice, ki se valijo v tisto smer, predstavljajo tudi sto in eno priložnost. Že takoj na začetku mi je suhorobar hotel prodati ortopedske čevlje. Za mamo seveda. »Zelo so mehki in udobni, da o pravem usnju sploh ne govorim. Seveda se bova zmenila za boljšo ceno. Za 20 evrov vam jih dam,« se gospod ni dal odgnati. Sveže obraze je dobro ujeti takoj po prihodu s parkirišča. Ko bodo enkrat zašli na sejem, je prav možno, da jim bo kdo iste čevlje ponudil za 18 evrov ali še manj. Po isti strategiji me je takoj nato ustavila starejša gospa, ki je svojo ponudbo iz velike vreče razložila kar na kamnu ob cesti. »Vidim,
da nosiš bele hlače. Tu imam bele ... Za osem, sedem.. za pet evrov ti jih dam.«
Brez
pregovarjanja in »barantanja« ne gre
V ponudbi domačega in »domačega« sadja in zelenjave se za svoj delež prerivajo kmetje s kmetij z registrirano dejavnostjo in preprodajalci. Ni vedno enostavno odbrati ene od drugih, a stalnim kupcem tudi to ne dela pretiranih težav. Kupi stročjega fižola, paradižnika, kumar in čebule so vsi nabrani istega jutra malodane z bližnje njive. Ki je - se razume - vseeno primerno oddaljena od s plastiko prekritih kupov zemlje stare cinkarne. Skoraj nič se ne kupi brez pregovarjanja. Malo zaradi principov, še več
zaradi folklore. »Borovnice imate samo ameriške?« se pozanimam zgolj iz radovednosti, ali je pozeba v gozdovih sploh kaj pustila. »A jim mogoče kaj manjka?« je stroga gospa na drugi strani mize. »Naredila sem džem, naredila sem borovničevec. Niti slučajno ne bi uganili, da borovnice niso gozdne.« Verjamem, ampak res nisem nameravala delati likerja. Bučno olje je na svinjskem sejmu tako poceni kot nikjer drugje. »Osemdesetodsto-tna mešanica za pet evrov?« »Seveda gospa, vrhunska kakovost. In res je domače. Morate ga poskusiti.« Morda drugič.
Nova garderoba za majhen denar
Na sejmišču imajo gotovo največji tržni delež, če ne vsaj prodajne površine, tr-
govci s tekstilom. Najnovejši modeli, skoraj originalne znamke in visoka moda po pet, petnajst, največ dvajset evrov. Zakaj pa ne, če smo se sprijaznili, da danes tako ali tako ves tekstil pride na istih ladjah iz istih azijskih šivalnic. Samo še na obmorskih promenadah bodo fantje našli tako pestro izbiro dresov svojih priljubljenih nogometašev. In samo tu se še najdejo »firtohi«, kakršne še vedno najraje nosijo podeželske stare mame. Da o delovnih kombinezonih in močnih delovnih čevljih sploh ne govorimo. Kot pravi gospod z Ljubečne, doma izdelana oblačila že leta prodaja na istem mestu. »S prodajo pa je tako tako. Zdaj bolje, drugič slabše.« Le otroški delovni kombinezoni so vedno znova poseben hit. »Dedki so nad njimi nav-
dušeni. Otroci pa tudi. Vsaj nekaj časa.«
Mojstri domače obrti z več in manj optimizma
Čar svinjskega sejma je prav ponudba z vseh vetrov in vseh kakovostnih razredov. Med poplavo kitajskega kiča lahko tu naletimo tudi na nekaj izjemnih mojstrov domače obrti. Lončar me pri najboljši volji ne spusti iz rok. »Pokrita posoda za pečenje - nič se ne primerja z njo. Če vam je to preveč, pa vzemite vsaj posodico za kisanje mleka. Sedem evrov. Vsaj nekaj, da bova oba zadovoljna. In ne pravite mi, da boste prišli nazaj. Sem že predolgo na svetu in na tem sejmu. Kar zdaj skleni-va posel,« je žuborelo izza mize z umetelno lončenino. Manj zgovoren je bil coklar z
REPORTAŽA
37
Za unikatna lesena darila se ljudje odločajo po naročilu. Na sejmu pa običajno dobijo vsaj zamisel.
Gorenjske, ki ima svojo stojnico postavljeno v skrajnem kotu sejmišča. »Ah, cokli so že dolgo obsojeni na propad. Povozila jih je poceni kitajska obutev in tega verjetno ne bo mogoče spremeniti,« je nekoliko otožno razlagal mojster, katerega družina izdeluje leseno obutev že, odkar pomni. Skoraj me je prijelo, da bi si omislila ene, pa saj veste ... Z več opti-
mizma je svoje umetniške lesene izdelke ponujal Jože iz Laškega. »Ljudje nas poiščejo po priporočilu. Takole na sejmu pa se žal proda vedno manj.«
»Ko bodo hoteli prašiča, me bodo že našli«
Na predelu za žive živali je gneča precej manjša. Pred
Iz vreč se prodaja novo in rabljeno.
leti je bilo povsem drugače. Tovornjakov s svinjami se je namreč kar trlo. Ob našem obisku naštejemo štiri prodajalce prašičev. »150 evrov za manjšega in 160 za večjega. Osebno vedno priporočam ljudem, da vzamejo večjega. Pa še domov vam ga pripeljemo. V Kamnik? Brez težav,« gostobesedno ponuja gospa. Poslu je kar dobro kazalo, dokler kupec
ni po vsej sili hotel večjega prašiča za ceno manjšega. Ne vem, kako se je razpletlo. Z Janezom iz Pristave sva padla v »globoke« razgovore. Z avtoprikolico je pripeljal štiri prašiče in prav nič se ne obremenjuje z dejstvom, da verjetno ne bo prodal nobenega. »Trenutno za prodajo prašičev ni sezona. Ljudje gredo na dopuste in na koline ne mi-
slijo prav dosti. Če sem čisto iskren, na domače koline tako ali tako mislijo samo še starejši, bolj zreli ljudje. Ta mladim je vse odveč. Pa tudi mnogim drugim, ki so zadovoljni s poceni svinjino iz mesnice. Hja, po taki ceni jaz prašiča že ne dam. Kar naj jim kdo drug igra hlapca!« se je razgovoril. »Pa še ima v dobi mobilnih telefonov, svetovnega spleta
in dostopnih oglasov sploh smisel v živo voziti svinje na sejem?« ga pobaram. »Seveda,« se mu razjasni obraz. »Tu morda res ne prodam veliko, navežem pa stike in se v živo pogovorim z ljudmi. Ko bodo hoteli prašiča, me bodo že našli. Sicer pa je sreda moj praznik in tega si ne pustim vzeti.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
»Nad otroškimi kombinezoni so dedki navdušeni. Otroci pa tudi. Vsaj nekaj časa,« dobrovoljno pravi gospod Že res, da danes ljudje skoraj vse kupujejo preko svetovnega spleta, ampak Janez še vedno stavi na osebni Fidler, ki na sejem prihaja že leta.	stik in dobro besedo iz oči v oči.
Med najbolj obleganimi kraji na sejmišču je seveda okrepčevalnica. Klobasa ali kotlet z vrčkom piva je »Brez tele posodice res ne smete domov. Oba bova zadovoljna in gotovo se boste še vrnili,« je prepričan del sredine folklore.	lončarski mojster.
38
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
V spomin
Adolf Mljač
V ponedeljek, 17. julija, nas je zapustil umetnik Adolf Mljač (1931-2017). Ves svoj ustvarjalni vek je preživel v Celju, kot član Društva likovnih umetnikov Celje in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Izražal se je predvsem skozi tradicionalne medije, slikarstvo in risbo. Njegovo ustvarjalnost zaznamuje ekspresivna zakrivljena linija, ki zveni kot oddaljeni odmev kubizma, kombinirana s ploskvami čistih barv. Vsebinsko prevladujejo teme iz moško - ženskih relacij nabite z erotično-
stjo. Zanimala ga je prav tako keramika, ter kolaž v katerem je naredil zanimivo serijo iz velikih obcestnih plakatov. Kot angažiran ustvarjalec je kritično opazoval položaj umetnika v družbi ter o tem velikokrat pisal. Bil je mlad v srcu in ga njegova leta niso ovirala pri 18-letnem sodelovanju z precej mlajšimi celjskimi umetniki pri festivalu performativnih in uličnih umetnosti Vstopu prost. V spominu nam ostaja kot borec do poslednjega diha.
Celjski umetniki
Adolf Mljač, Vhod v raj, Vstop prost 2005, Celje
Zahvale
Javna zahvala
18. julija letos ob 16. uri sem bil z ženo udeležen v hudi prometni nesreči na cesti na Roglo.
Na levem ovinku sem izgubil oblast nad vozilom in zletel z ceste. V dolini sva pristala na strehi. Nekako nama je uspelo priti iz avta. Prilezla sva na cesto. Ustavila sta se dva avta in potniki so nama nemudoma pomagali. Poklicali so pomoč, ki je prišla kmalu. Nama so nudili prvo pomoč, za kar sva jim hvaležna. Žal nimam podatkov, da bi se jim osebno zahvalil. Tudi policisti policijske postaje iz Konjic so prišli kmalu in korektno opravili svoje delo. Poskrbeli so, da so nama bili vrnjeni dokumenti iz razbitega avtomobila. Gasilci iz PGD Zreče so bili takoj na kraju nesreče. Potegnili so avto iz doline in ga odstranili. Tudi reševalci iz Celja so bili kmalu na mestu nesreče, naju oskrbeli in odpeljali na urgenco v Celje. Mene so zaradi poškodb zadržali in namestili na Kardiološki oddelek, zatem pa na poškodbenega.
Človeku je toplo pri srcu, ko spozna, kako so vsi pripravljeni pomagati sočloveku, ki se znajde v stiski. Zato se z ženo javno zahvaljujeva vsem, ki ste nama pomagali v tej hudi nesreči.
STANISLAV ŠTEFANEC, Štore
Modri telefon
Bolnica je umrla
Bralec iz okolice Šmartne-ga v Rožni dolini navaja, da je zaradi nujnega primera poklical zdravnika na Dobrno. Ta naj bi bolnico zdravil dolga leta. Bralec omenja, da ga je nato poklicani zdravnik usmeril k zdravniku v Celje. Na urgenci je dobil odgovor, da zaradi vročine bolnikov na domu ne obiskujejo ter povabilo, naj bolnico pripeljejo svojci. To so ti tudi storili. Bralec ocenjuje, da je šlo za nujni primer, saj je bolnica šest dni pozneje umrla ter da bi ji zdravnik na Dobrni, ki je bolnico poznal, moral pomagati.
Marko Drešček, strokovni vodja Zdravstvenega doma Celje, odgovarja:
»Osnovno zdravstveno oskrbo v občinah Celje, Voj-nik, Dobrna in Štore zagotavlja ZD Celje. V njegovih enotah si občani izberejo svojega osebnega izbranega zdravnika. Slednji skrbi za zagotavljanje celostne zdravstvene oskrbe za svoje bolnike, v kar spada izvajanje preventive, zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni in tudi načrtovani, nenujni hišni obiski zdravnika na domu bolnika.
Od 28. 12. 2016 zagotavlja nujno zdravljenje na našem področju Splošna bolnišnica Celje. V to spada zdravljenje vseh stanj, ki ogrožajo življenje. Izvaja se v ambulanti Ur-gentnega centra Celje (UCC) ali z mobilno enoto (reševalno vozilo z ekipo) na domu bolnika.
Bolnikom v primeru bolezni svetujemo:
-	da za nepokretne bolnike, ko ne gre za hujše bolezensko stanje, najprej pokličejo osebnega izbranega zdravnika, ki bolnika najbolje pozna. Ta se bo na podlagi pogovora odločil, ali bo bolnika na domu pregledal sam ali bo uredil napotitev v UCC ali morda celo aktiviral mobilno enoto;
-	da v primeru hudega poslabšanja zdravstvenega stanja kateregakoli bolnika, ko je potrebno hitro ukrepanje, pokličejo številko 112, kjer jim bo usposobljeni diplomirani zdravstvenik-dispečer podal ustrezna navodila in po potrebi aktiviral mobilno enoto za nujni obisk bolnika na domu.«
BRANE JERANKO
Prenos stare vinjete na novo steklo?
Bralka je zastavila vprašanje, kako je z zamenjavo vetrobranskega stekla, na katerem je vinjeta, in ali je
upravičena do nove vinjete. Sprašuje se, kako je mogoče, da so ji v delavnici na vetro-bransko steklo nalepili staro, že uporabljeno vinjeto.
Za pojasnilo smo se obrnili na podjetje Carglass, ki se ukvarja z menjavo vetro-branskih stekel. Podjetje ima sklenjeno pogodbo z Darsom glede zamenjave letne vinje-te, kar pomeni, da stranki, pri kateri je potrebna zamenjava vetrobranskega stekla in s tem posledično nova vinjeta, izdajo nadomestno novo celoletno vinjeto. Staro vinjeto odstranijo, lastnik vozila podpiše dokument o zamenjavi vinjete in pooblastilo, da lahko Carglass v njegovem imenu uredi vse potrebno za zamenjavo vinjete. Staro vinjeto podjetje nato pošlje Darsu, na vozilo pa namesti novo. Stranki pri tem ni treba ničesar plačati. Podjetje opozarja, da se na tem področju v Sloveniji dogajajo tudi številne nepravilnosti, od tega, da vinjeto prelepijo - kar je kaznivo - do tega, da morajo stranke same uveljavljati zamenjavo vinjete, kar pomeni nekaj dni čakanja na novo vinjeto.
Iz Darsa so sporočili, da nadomestno vinjeto izdajo v primerih, če lastnik vozila vetrobransko steklo zamenja zaradi uničenja stekla oziroma dela motornega kolesa, na katerem je bila nameščena vinjeta. Prav tako je lastnik vozila upravičen do nadomestne vinjete, če zamenja vozilo, vetrobransko steklo ali del motornega kolesa v garancijski dobi ali odda vozilo v razgradnjo na predpisanem prevzemnem mestu izrabljenih vozil. V naštetih primerih lahko od upravljavca cestninskih cest zahteva izdajo nadomestne vinjete za isto obdobje ali povračilo vrednosti nakupa nadomestne vinjete, če sam kupi
nadomestno letno ali polletno vinjeto. Če vozilo odda v razgradnjo, je upravičen do povračila sorazmernega dela do izteka veljavnosti vinjete. Za pridobitev nadomestne vi-njete je treba izpolniti vlogo in obvezno priložiti odstranjeno vinjeto ter v primeru zamenjave vetrobranskega stekla kopijo računa za zame-
njavo vetrobranskega stekla, ki ga je izdala delavnica, ki je opravila popravilo. Vlogo za izdajo nadomestne vinjete ali za povračilo vrednosti nakupa nadomestne letne oziroma polletne vinjete mora uporabnik vložiti najkasneje v 30 dneh od izpolnitve pogojev za pridobitev nove vinjete.
ŠO
Radio Celje vam pico pripelje
Predzadnji teden akcije Radio Celje vam pico pripelje smo odlične Veronine pice, poimenovane Tradicija Radia Celje in Novega tednika, odpeljali kolektivu delovnih terapevtov v Psihiatrični bolnišnici Vojnik.
Sedem delovnih terapev- nagradno akcijo prijavili iz tk, dva delovna inštruk- dveh razlogov - ker radi po-torja in likovni terapevt so slušajo Radio Celje in berejo povedali, da so se na našo Novi tednik, ter seveda zato,
ker radi jedo. Oba razloga sta bila dovolj velika in iskrena, da nas je kolektiv delovnih terapevtov prepričal, da si ravno oni zaslužijo okusno malico Picerije Verona.
EP
Foto: GrupA
Se tudi vam cedijo sline? V Pi-ceriji Verona vas pričakujejo ...
Ne le odlične pice, v Veroni pripravijo tudi odlično mehiško hrano.
PODLISTEK / BUKVARNA
39
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino: Fran Roblek (2)
Družina
Družina Roblek je bila sorodstveno povezana s številnimi žalskimi družinami: Zottel, Žuža, Širca, Janič, Bergmann ...
Fran Roblek se je rodil 28. junija 1865. Bil je četrtoro-jeni in najmlajši otrok ter
poleg treh sester, Frančiške, Ane in Marije, rojenih v letih 1861-1864, edini sin Franca Robleka (1833-1870) in Marije, roj. Žuža (1835-1917). Končal je nekdanjo »realko« v Celju, nato pa še »Ma-
hrovo« trgovsko šolo v Ljubljani. Ko je odslužil enoletno vojaško službo v Zagrebu in postal

www.kamra.si
kamra
so bili predniki usnjarji in sedlarji, šele pozneje so postali kmetovalci, gostilničarji itd. Od nekdaj je bil njihov dom na levi strani Godomlje v vzhodnem delu trga. Danes je potok Godomlja v veliki meri speljan v kanale.
Oče Frana Robleka, Franc Roblek, je bil že leta 1864 izvoljen za župana trga Žalec in je bil med tistimi slovenskimi rodoljubi, ki so podpisali vabilo za žalski tabor, objavljen avgusta 1868 v »Novicah, gospodarskih, obrtniških in narodnih«.
Oče Frana Robleka, Franc Roblek
domače posestvo, ki je pogrešalo odločne vodilne roke, saj je njegov oče umrl.
Roblekov rod se v matrikah župnijskega urada v Zalcu omenja že v obdobju 1770-1823. Po nekaterih virih
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Leta 1870 je oče Franc Ro-blek umrl zaradi pljučnice, ki jo je dobil kot prostovoljni gasilec pri gašenju požara na neki kmetiji v Veliki Pireši-ci. Mati je od takrat morala sama skrbeti za štiri otroke, veliko posestvo in gostilno. Kot umna kmetovalka je, kot nekaj drugih Zalčanov, sledila Janezu Hausenbichlerju in že v letih 1879-1880 zasadila prvi hmelj na svojih njivah.
Se nadaljuje.
KARMEN KREŽE Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Projekt z naslovom »Hmeljar, gospodarstvenik, politik Fran Roblek (1865-1935)« sta skupaj izvedla Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Pri izvedbi sta prijazno pomagala Zdenka in Danilo Goriup. Izvedbo projekta je omogočila Občina Žalec.
■
ALBUM S CELJSKEGA
■
Stanko Ozimek z izletniki v Benetkah leta 1928
Stanko Ozimek je bil rojen leta 1904 v Divači v številni slovenski družini. Njegov oče Janez je bil v službi na železnici, zato se je družina večkrat selila po Sloveniji. Osnovno šolo je zaključil v rodni Divači leta 1918. Nato se je njegova družina preselila v Laško in tako je njihov dom postala železniška čuvajnica na Marija Gradcu.
V Laškem se je izučil ključavničarskega »rokodelstva« pri obrtniku Adolfu Majcnu. Leta 1922 je v Laškem pred takratno izpitno komisijo zadruge skupnih obrtnikov sodniškega okraja Laško opravil pomočniški izpit. Leta 1924 je v Ljubljani opravil izpit in pridobil »izpričevalo usposobljenosti za samostojno vodstvo avtomobilov«. Zaposlil se je v Ljubljani kot šofer, nato v Kranjski Gori pri Izletniškem avto prevozu Kranjska Gora. Iz tega obdobja je objavljena fotogra-
fija, ko je vozil turiste iz Kranjske Gore med drugim tudi v italijanske Benetke.
Leta 1938 se je vrnil v Laško. Zaposlil se je v Pivovarni Laško kot šofer tovornjaka znamke Opel-Blitz, ki je bil prvi kamion v Pivovarni Laško.
Bil je tudi delničar takratne »Gostilničar-ske pivovarne d. d. na Laškem«. V Pivovarni Laško je delal vse do svoje upokojitve. Umrl je leta 1972.
Prispevala: Anica Ojsteršek (roj. Ozimek) s posredovanjem Zveze Možnar Laško.
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
INFO: 03-426-17-36 (Srečko Maček).
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st.
Brigitte v sodelovanju z Veronique Mougin: Brezdomka v Parizu
Pričevanje iz ulice
Zgodba o 42-letni Francozinji je opomnik, da se lahko kdorkoli od nas kadarkoli znajde v situaciji, ki ga kljub urejenemu življenju pahne »čez rob«. Roman o brezdomki Brigitte je poučen tudi zato, ker nas sooči z dejstvom, da niso vsi brezdomci enaki. Niso vsi alkoholiki, niso vsi pod vplivom drog. Pričevanje, zapisano v tej knjigi, je pretresljivo.
Brigitte se je rodila materi, ki je nikoli ni marala. Ko se je vendarle uspela odlepiti od nezdravega in sprva telesnega, kasneje pa tudi čustvenega nasilja v domačem okolju, je skušala nadoknaditi izgubljeno mladost. Izučila se je za računovodkinjo in služila je svoj denar. Po smrti matere in očeta je podedovala nekaj denarja. Takrat pa je spoznala Marca, lastnika telovadnice. Čeprav je sprva kazalo, da se je njeno življenje končno normaliziralo, temu ni bilo tako. Tudi Marc jo je začel čustveno, telesno in finančno zlorabljati. Ker je delala v telovadnici na recepciji, Marc pa je ni nikoli prijavil kot svoje zaposlene, in ker je vse svoje prihranke vključno z dediščino namenila za obnovo Marcove telovadnice, je bila finančno povsem odvisna od njega.
Vse, kar je imela, ko ga je po nekem hudem tepežu zapustila, so bili osebni dokumenti.
Pristala je na ulici. »Bil je 4. december in temperature so padle pod ničlo. Premražena sem sedela na klopi in nisem se mogla več premakniti. Torbico sem stiskala k sebi, saj so bili dokumenti vse, kar mi je ostalo. Čakala sem, vendar nisem niti vedela, kaj. Čakala sem, da se bo zdanilo in se bo zgodil čudež. Čakala sem in si želela na mestu umreti.« A ni umrla. Gnala jo je neverjetna moč. Spopadla se je z ulico, se od drugih sotrpinov naučila, kako preživeti. Takšno življenje jo je utrdilo, a obenem v mnogih drugih pogledih naredilo krhkejšo. Spopadala se je z lakoto, mrazom, strahom,
vsepovsod prisotnim nasiljem, prezirom ljudi, neskončno krivično in luknjasto birokracijo. Roman odstira številne zgodbe drugih brezdomcev, ki so na cesti umrli, a tudi nedoumljivo ignoranco države do ljudi, ki živijo na ulici. Dve leti je živela »od danes do jutri«, po rutini, ki si jo je vzpostavila sama zase, da se ji ni zmešalo in da ni zapadla v kakšne odvisnosti. Za žensko je namreč bivanje na ulici še veliko težje.
S pomočjo ene od dobrodelnih organizacij se ji je uspelo postaviti na noge. Toda šele, ko si je sama dovolila pomagati. Dobila je svoje stanovanje in si priskrbela službo varuške. »Nestrpno čakam trenutke, ko se bodo nočne more končale. Po drugi strani pa je nočem pozabiti, saj so spomini na mraz, umazanijo, prezir in vse drugo zame opozorila. Zaradi njih bom v prihodnosti veliko bolj pazljiva ... Iz izkušenj vem, da ima lahko človek urejene dokumente, delo, prijatelje, družino, pa spi na ulici.«
MRL
O avtorici:
Brigitte je ženska srednjih let, ki ji življenje nikoli ni prizanašalo. V nekem trenutku se je znašla pred odločitvijo, ali ostane pri nasilnem moškem, ki jo lahko tudi pokonča, ali pobegne na ulico. Izbrala je slednje. V avtobiografskem romanu, ki ga je napisala s pomočjo Veronique Mougin, povsem realno, brez olepševanja, opisuje življenje pariških brezdomcev.
40
BRALCI POROČEVALCI
Dijakinje in dijak z izjemnim učnim uspehom z razredničarkami in razrednikoma ter z ravnateljico Katjo Pogelšek Žilavec
Izjemen uspeh na poklicni maturi
Na Srednji zdravstveni šoli Celje je od dijakov v vseh programih (zdravstvena nega, kozmetični tehnik in poklicno-tehniškega izobraževanja) k poklicni maturi pristopilo 226 rednih dijakov, od tega jih je poklicno maturo opravilo 216, kar znaša 95,6 odstotka.
Uspešni dijaki so pridobili naziv srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik ali kozmetična tehtnica/kozmetični tehnik.
Devet dijakinj in en dijak so poklicno maturo opravili z izjemnim učnim uspehom, z
doseženimi 22 točkami. Ti pa so: Alen Berk, Maša Ključevšek, Tina Kavkler, Klara Rotnik, Aleksandra Borovnik, Monika Ošlak, Neca Milena Ožir, Samanta Rituper, Nina Špes in Danijela Volasko. Dijakinja 4. C Tea Zaverla pa je dosegla vseh 23 točk.
Da je s poklicno maturo teklo vse tako kot mora, je poskrbela tajnica poklicne mature Maja Basle.
PETRA MRZDOVNIK Foto: Nina Lobe Selič
Zlata poroka ob glasbi sorodnikov
V soboto, 17. junija sta si po 50 letih ponovno nadela zlata prstana Emilija in Janez (Milka in Anzi) iz Šentjanža nad Štorami. Najprej pred župnikom v cerkvi Kompole, nato še pred mati-čarko. Presenečenje so jima pripravili njuni štirje otroci, deset vnukov in že tudi prav-nuki.
Veselje se je začelo na turistični kmetiji Turk, kjer gospodari njuna hči Milkica z zetom Srečkom, nadaljevalo v Kompolah, kjer je njiju in svate pričakala godba na pihala, v kateri igra njun sin Sandi s hčerko. Glavno rajanje je bilo na turistični kmetiji Založnik v Orehovcu pri Zibiki na Kozjanskem, kjer je igral ansambel Turk. V njem igra eden od vnukov zlatoporočencev.
Vsi svatje želimo zlatoporo-čencema še mnogo zdravih in srečnih let.
JOŽEJURC
NAGRADNINATEČAJ
Najlepše balkonsko cvetje
Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali najlepšo zasaditev po izboru ekipe Novega tednika in jo objavili skupaj z vašim imenom. Vaše predloge nam lahko pošiljate do vključno 25. septembra na elektronski naslov: tednik@nt-rc. si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili 28. septembra. Nagrade podarja Vrtnarstvo Toplak iz Celja.
Vabljeni k sodelovanju!
Pomoč šolarjev
Učenci Osnovne šole Frana Kranjca s Polul so med šolskim letom zbirali hrano, pri-boljške, odejice, igračke ... za manj srečne živali na Celjskem in v okolici.
Tokrat so nas razveselili in obdarili že drugič. Žal ob prejemu donacije v šoli ni bilo več učencev, saj so že na počitnicah. Nas je pa pričakala in nam izročila donacijo pobudnica akcije Nataša Meštrov, katere oče je bil v preteklosti tudi sam aktiven član našega društva. Z donacijo bomo nahranili velik kup mačjih mladičkov in doječih muc, saj je zdaj v Celju pravi bum zapuščenih nikogaršnjih in zavrženih mačjih mladičkov. Prav tako se odzovemo klicu na pomoč posameznikov, ki se znajdejo v finančni stiski pri oskrbi živali, in pobudi tistih, ki so pripravljeni sprejeti v svoj dom kakšno zavrženo mucko.
VERICA ŠTANTE, podpredsednica Dpmž Celje
Šesti med debaterji sveta
V Vietnamu je bilo med 26. junijem in 1. julijem eno največjih svetovnih mladinskih tekmovanj Scholar's Cup. Ekipni dosežek debaterjev z GCC, ki so na tem tekmovanju sodelovali prvič, je izjemen. Dijaki so se z mentorico Valerijo Zorko uvrstili na šesto mesto med evropskimi ekipami in si prislužili povabilo na srečanje najboljših ekip tekmovanja, ki bo jeseni na prestižni ameriški univerzi Yale.
Irena Gerlj, Aljaž Primožič, Mitja Suvajac, Nina Lana Vidmar, Alen Pokupec in Lana Vincelj so se s približno dva tisoč mladimi iz štiridesetih držav pomerili v različnih kategorijah na temo Unlikely world (Neprijazen svet), in sicer v pisanju eseja, poznavanju šestih različnih področij v obliki testa in skupinskega sodelovanja ter v debati.
Izvrsten posamični dosežek je uspel Mitji Suvajcu, ki se je uvrstil v zaključno debato, med osem izbranih govorcev, ki so nastopili
pred vsemi udeleženci. Zastopal je slovenske barve in več kot odlično predstavil našo šolo, saj je bil eden od dveh, katerih materni jezik ni angleščina. Mitja je osvojil tudi zlato medaljo v Scholar's Challenge na področju umetnosti. Najboljša posameznica šole je postala Irena Gerlj, ki se je uvrstila na 175. mesto med vsemi udeleženci. Poleg Alena Pokupca in Mitje Suvajca si je prislužila zlato medaljo v debati, srebro je osvojila še v kategoriji poznavanja šestih področji in v pisanju eseja, kjer sta srebro osvojila še Alen Pokupec in Nina Lana Vidmar.
Celjani v Vietnamu niso bili edini predstavniki Slovenije - našo državo so na Scholar's Cupu zastopali še učenci in dijaki iz Brežic, Novega mesta, Ljubljane in Maribora. Ekipi z II. gimnazije Maribor sta na tekmovanju zasedli prvo in drugo mesto med evropskimi udeleženci.
GD, foto: arhiv GCC
Debaterji z GCC v Hanoju: Lana Vincelj, Aljaž Primožič, Mitja Suvajac, Alen Pokupec, Irena Gerlj in Nina Lana Vidmar (z leve)
BRALCI POROČEVALCI
41
Razstava v Ljubljani
Druga samostojna razstava del Martina Čatra iz Šentjurja je te dni na ogled v upravnih prostorih Telekomu Slovenije v Ljubljani. Razstavljenih je 12 likovnih del. Prvo samostojno razstavo je imel leta 2011 na temo konji, kjer je bilo mogoče videti 46 likovnih in kiparskih del. Na skupnih razstavah v okviru DLU Rifnik in četverice prijateljev slikarjev je razstavljal že več kot 200-krat.	AB
Zbor Jesen in njegova vesela pesem
Vesela pesem naj živi je bil naslov letnega koncerta Mešanega pevskega zbora Jesen Laško, ki ga vodi dirigentka Jožica Soko.
»Jesenkoti« so junija v goste povabili prijateljski Moški pevski zbor Miklavž,
katerega zborovodkinja je Mojca Luk-mar. Odlično spremljavo nekaterih skladb je odigral priznan harmonikar Zoran Kolin. Močan čustveni poudarek dogajanju na odru so dodale umetniško podane recitacije Ljudmile Conradi.
Prijetna poletna prireditev v polni dvorani Otročjega centra Kina Laško je vse navdušila tudi zaradi čudovite in prijazne povezovalke sporeda Petre Šuster.
JP
Obletnica mature
Vsako leto nestrpno pričakujemo naš praznik, ko se zberemo in obujamo spomine na šolske dni in prehojeno pot od šolskih klopi do upokojitve.
Smo generacija, ki je tesno povezana, saj smo se po končanem učiteljišču v Celju podali mladi, polni pričakovanj na različna delovna mesta po naši lepi Sloveniji.
5. letnik nas je končalo 24. Za vedno smo se poslovili od Tončke, Marjance, Lojzeta,
Emila in Iva. Vse zelo pogrešamo.
15. junija smo se zbrali na Zlatem griču v Slovenskih Konjicah. Naš Ciril nas je povabil v prekrasno pokrajino med vinograde, kjer smo uživali v dobri družbi ob okusni hrani in dobri pijači. Raztegnil je harmoniko in zapeli smo slovenske pesmi. Zelo veseli smo, da se nam vsako leto pridruži naša razredničarka Sonja Zalašček, ki nam je bila v oporo med šolanjem. In tudi
zdaj se to ni spremenilo. Še vedno nam rada kaj lepega in poučnega pove. Letos pa smo doživeli prijetno presenečenje, ko nas je prišla pozdravit Anka Štefančič, žena pokojnega Iva, ki nam je zapolnila vrzel ob izgubi našega sošolca. Nikoli pa ne manjka sošolka Lenka, ki »prileti« iz Kanade.
Dobra volja, pesem, smeh in obujanje spominov so nas ponovno združili za en dan, ki ga ponavljamo vsako leto.
Obljubili smo si, da se prihodnje leto spet zberemo na Zlatem griču.
JOŽICA OSOLNIK Foto: CIRIL ZDOVC
Dva prestižna naslova
na
Celjski plesni klub KUD Superstar je ponovno osvojil dva prestižna naslova državnem in evropskem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih.
Od 14. do 18. junija je bilo v Walbrzychu na Poljskem evropsko prvenstvo v break danceu, hip hopu in electric boogieju. S slovensko reprezentanco je na tekmovanje odšla tudi Superstar-jeva mladinska mala skupina Generic crew in postala viceprvak. Prav tako je bilo konec junija državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih, na katerem je omenjena skupina osvojila drugo mesto, njeni klubski kolegi Boonkers pa četrto. Na četrtem mestu so letos pristali tudi člani Generic crew (še vedno aktualni tretji na svetu in lanski evropski prvaki).
Mladinci Generic crew imajo tako vstopnico za svetovno prvenstvo že v žepu.
TS
Generic crew jr: Anže Sadnik, Maj Miklav, Mark Mlinar, Matevž Ručigaj, Vid Dolinšek in Žak Zlatečan. Boonkers: Anej Nemec, Andraž Flego, Lan Golubič, Luka Kolar, Maj Kram-berger, Mark Gaberšek. Generic crew: Aljaž Rodič, Dejan Gregl, Luka Gorjup, Miha Mlinar, Žiga Kukovič. Trener break dancea pri KUD Superstar: Dejan Gregl.
^Kfccinkarna.si
weed
► ► ► ► ► ►
PRVI PRAVI TOTALNI HERBICID Odlična kombinacija dveh dopolnjujočih se aktivnih snovi: 2,4-D in glifosat
2,4-D kot partner omogoča nižjo koncentracijo glifosata ob višji učinkovitosti
DVOJNA MOČ PROTI PLEVELOM - vidno hitrejše in močnejše delovanje na travne in širokolistne plevele - tudi tiste, ki se težje zatirajo, preslica, slak, regačica, poprovnik, robide, vrbovci, trpotci, krvomočnice, ptičja dresen, pijavčnice, madronščice.
Odmerek uporabe 3 -5 l, odvisno od zapleveljenosti, do 7 dni pred setvijo
Uporaba na strniščih in spomladi pred setvijo ter v sadovnjakih in na nekmetijskih površinah
W4 . ■] >	M ^
D
LEVELA
чг-^ЛЛ djn M
v-
УУ
BS
CINKARNA
Zastopa in prodaja za Slovenijo.
AGRO NASVETI
051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)
HERBICID Vodotopni koncentrat (SL).
Vsebuje:
2,4-D, 160 g/l + Glifosat, 240 g/l Pakiranje: 11,201
l\
NuKarm Grow a better tomorrow.
42
BRALCI POROČEVALCI
Koncert ob obletnici prepevanja
Moški pevski zbor Šentvid letos praznuje 40-letnico neprekinjenega prepevanja. Obeležil jo je s koncertom v cerkvi v Završah pri Grobelnem.
Pevski zbor je nastal leta 1934, ko je v Šentvid prišel Anton Vračko. Sedanji MPZ Šentvid pa je nastal na pobudo Franca Bevca leta 1977. Prvi nastop je imel v osnovni šoli v Šentvidu z 28 pevci. Leta 1983 je dirigentsko palico prevzel Janez Slana, ki je zbor vodil kar osemnajst let. Zaradi bolezni je moral prenehati, njegovo mesto pa je prevzel
Franc Plohl, ki še danes uspešno vodi pevce na raznih koncertih. Vsako leto se udeležijo občinskih revij, prireditev v domačem kraju, srečanj pevcev v Šentvidu pri Stični in srečanja pevskih zborov Šentvidov Slovenije.
Na koncert so povabili še živeče nekdanje pevce, s katerimi so na koncu zapeli pesem Prelepa je šentviška fara. Gostja koncerta je bila Vokalna skupina Freya. Katja Žogan je povezovala program. David Stupica, vodja območne izpostave JSKD Šmarje pri Jelšah, je jubilantom
podelil Gallusova priznanja. Med številnimi gosti koncerta so bili Stanislav Šket, župan Občine Šmarje pri Jelšah, Davor Vrečko, podžupan, Silvica Schmid Mešiček, predsednica Kulturnega društva Šentvid, in Janez Nerad, župnik Župnije Šentvid. Gregor Novak, sedanji predsednik, je opisal delovanje zbora v preteklosti, se zahvalil za sodelovanje in izrazil upanje, da se bo sestav pevcev v prihodnosti okrepil.
MILENKA BLAŽEVIĆ Foto: Dejan Zavolovšek
Tradicionalno je predsednik KS Rečica Matjaž Pikl najprej pozdravil pohodni-ke, ki so imeli prvi predah v Domu na Šmohorju pri oskrbnici Heleni zaradi njenega čaja in zato, da so prišli do sape po prvem vzponu. Po Gozdniku (1090 m) so se nam že cedile sline po tradicionalnih dobrotah na križpotju Zg. Rečica-Griže, potem po vzponu na Mrzlico (1120 m) je sledila osvežitev, enako na Kalu (985 m), nato smo šli po nič kaj planinski poti po asfaltu do odcepa za
Ostri vrh (855) in od tam na Babo (783m). Nato je zadišala dobra malica na Zavratih (tradicionalno jo pripravljajo člani Etno društva Rečica) in kar težko je bilo po prijetnem vzdušju opraviti še vzpon na Govško brdo (811 m).
Bilo je tradicionalno lepo, prijetno, prijateljsko. Kako ne bi bilo, če pa tudi udeleženci postajajo že tradicionalni. Če vas ni bilo letos, se pridružite naslednje leto.
ZDENKA PEŠEC, predsednica Planinskega društva Laško
PopRok ponovn
Vsak prvi četrtek v juliju je namenjen poletnemu festivalnemu vzdušju a cappella prepevanja. PopRok je tudi letos v Šmarju pri Jelšah zbral nekaj izvrstnih vokalnih skupin, ki so navdušile občinstvo.
Na 4. festivalu zapored se je poleg organizatorke, to je vokalne skupine Amadeus, predstavilo še šest skupin, ki so prišle iz različnih koncev Slovenije. Prišli so Bassless, Kvartet Pušeljc, Male malice, Oktet 9, Študentski šaleški oktet in Vitis. V premajhnem atriju muzeja baroka je bilo mogoče čutiti sproščeno vzdušje in obilico dobre volje. Vse skupaj je bilo začinjeno s pestrim programom raznovrstne kakovostne glasbe. Skupine, ki svojo glasbo
Srečanje družine O
Po 25 letih se je 24. junija letos spet srečala rodbina Oset iz Drešinje vasi v Savinjski dolini. Srečanje se je začelo s sv. mašo v baziliki Matere Božje v Petrovčah. Daroval jo je pater mag. Ivan Arzenšek. Druženje se je nadaljevalo v gasilskem domu v Drešinji vasi.
Zbrali so se sorodniki, ki Pristovšek in Franca Oseta. izvirajo iz korenin Frančiške Rodili so se jima dva sinova
Pohod po rečiški krožni poti
Planinsko društvo Laško je za državni praznik in praznik Krajevne skupnosti Rečica pripravilo že 15. Pohod po rečiški krožni poti.
Bilo nas je približno trideset in tudi število udeležencev postaja tradicionalno. Gre za zahteven pohod po poti od Hude Jame do Tolstega (lahko še skok na Malič), Šmohorja, čez Gozdnik na Mrzlico in nato na Kal, Ostri vrh, Babo
ter Govško brdo. Več kot trinajst kilometrov je poti in za povprečnega pohodnika vsaj osem ur hoje.
Vreme je bilo idealno, sončno in toplo, tudi blagodejen veter nam je lajšal napor, ob klepetu pa smo sploh pozabili, da je treba premagati številne vrhove in se spuščati ter spet vzpenjati in spuščati ter tako znova in znova.
BRALCI POROČEVALCI
43
o navdušil
ustvarjajo le z glasovi, poslušalcem na takšnih festivalih dajejo priložnost, da slišijo širok nabor slogov a cappella glasbe - od ljudske, džeza, klasične popevke, popa, roka ali gospela.
A cappella kultura je v vzponu in vsako leto postaja še bolj prepoznavna, k čemur pripomorejo tudi festivali, kot so PopRok v Šmarju, Popjazziada v Ljubljani in Sredi zvezd v Žalcu. Velika spodbuda za nadaljevanje in nadgradnjo programa dajejo navdušeni aplavzi občinstva. Prireditev je povezoval Mato Žgajner, ki je večer zaokrožil s povabilom na peti tradicionalni PopRok prihodnje leto.
MČ
Petdeset let po končani osnovni šoli
Pisalo se je leto 1967. Osmi razred Osnovne šole Primoža Trubarja v Laškem nas je v dveh oddelkih končalo 29 učenk in 33 učencev. Vestne organizatorke Mojca, Irena in Silva so nas letos zbrale v salonu Bidermajer Zdravilišča Laško.
Ob napovedani poznopopoldanski uri smo se zbrali v salonu. Stoje v krogu smo se pozdravljali, objemali, prepoznavali, saj se nekateri nismo srečali petdeset let.
Pot nas je vodila na šolanje, delo in domovanje po različnih krajih. Največ jih je ostalo v Laškem ali okolici. Srečamo se vsakih deset let in ugotavljamo, da nas je vedno manj. Na žalost je nekaj že pokojnih. Drugih, ki imajo hude zdravstvene težave, smo se spomnili s pisnimi pozdravi.
Sledilo je lepše nadaljevanje. Posedli smo za obložene mize. V ozadju se je vrtela glasba iz časov, ko smo bili najstniki. Nato je bilo na vrsti obvezno skupinsko
fotografiranje. Na žalost jih je nekaj ta dogodek zamudilo.
Presenečenje je bilo veliko, slastna torta z napisom namena in letnice srečanja. Okrog vozička s torto smo se gnetli vsak s svojim aparatom za posnetek.
Pozno v noč so se začeli nekateri poslavljati. Drugi smo še malo pokramljali. Toliko smo si imeli povedati, da se bo treba pogosteje srečevati.
MARTIN OJSTRŠEK
set, zdaj ima že 157 članov
in štiri hčere. Njuni potomci živijo po vsej Sloveniji in tudi vse do Beograda. Njihovo družinsko drevo ima šest močnih vej in se vztrajno podaljšuje z novimi rojstvi mladih nado-budnežev.
V prešernem razpoloženju so se zbrani družili vse do poznih večernih ur, utrjevali sorodstvene vezi in obujali spomine na dogodivščine iz preteklih let ter si ogledovali družinsko drevo, ki ga je izde-
lala Janja Oset, potomka iz prve veje.
Na koncu so si zaželeli srečno pot in se dogovorili za ponovno snidenje čez deset let.
TT
TINKARNA
www.cinkarna.si
PepelmWG
ГЧ____Ii___n____I!.. 111Л __ ________l_ I ■ _ I i ___________L5____■
Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid na vinskiMi, pečkarjih, koščičarjih ozimnih in jarih žitih, bučnicali; plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah.
■ V v
.V
, & Iv š 4
Jfc P . T*
Rdeča sadna pršica Hmeljeva pepelovka (Panonyhus ulmi) же&Ш (Sphaerotheca humuli).
Oidij vinkketrte (Uncinula necator)

Pepelasta plesen jablan (Pfldosphaera leucotricha)
AGRO NASVETI
051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)
44
AKCIJA
Monika Podkoritnik Boh nam je poslala več fotografij svojih ljubljenčkov. Izbrali smo žal že pokojnega psa Oskarja, ki je bojda najraje spal na čevljih. »Bil je zelo poseben kuža, če smo ga kdaj kregali ali mu nismo dovolili, kar je on hotel, je tistemu, ki se mu je zameril, odnesel čevlje na dež, pa tudi če je šele čez en teden deževalo.«
Poletni fotonatečaj
V finale gre tale fotografija Timija avtorice Darje Majcen.
X
Živalski fotonatečaj
Glasujem za fotografijo, na kateri je / sta:
a)	Oskar
b)	Toto
c)	Bibo
IME IN PRIIMEK NASLOV
Toto čaka, da mu kdo vrže žogo. Njegov ponosni lastnik Urh Senegačnik je nadvse vesel tako dobre družbe pri igranju.
Prejšnji teden je največ glasov bralcev in uredništva zbrala fotografija Timija, ki nam jo je poslala Darja majcen iz Gotovelj. S tem se je uvrstila v finalni del natečaja, ki bo konec poletja.
Pred vami pa so tri nove fotografije. Glasujte za tisto, ki vam je najbolj všeč. Tudi trud enega od vas bomo nagradili s hišnim darilom. Izpolnite kupon in nam ga pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Vsi, ki še niste poslali fotografije svojega ljubljenčka, lahko to še storite, saj bomo vsak teden izbrali tri najbolj zanimive, na katerih ste ujeli zanimive trenutke s svojimi živalskimi ljubljenčki. V poletnih mesecih jih bomo objavljali v Novem tedniku in na koncu nagradili tistega, ki bo zbral največ glasov bralcev in naše uredniške komisije.
Fotografije naj bodo čim večje - vsaj 300 kb. Pošljite jih po elektronski pošti na naslov tednik@nt-rc.si. Klasične fotografije nam lahko pošljete tudi po navadni pošti na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Pripišite svoje podatke in kratek opis, kaj oziroma kdo je na fotografiji in kje je ta nastala.
Med prejetimi kuponi smo izžrebali tistega, ki ga je poslala Ema Tomplak iz Šentjurja. Prejela bo hišno darilo.
Pekinezer Bibo Štefke Lugarič je zelo razigran, vendar ga poletna vročina velikokrat izmuči. Takrat se po besedah lastnice najraje »zlekne« v senco ali pa se usede med cvetlice, kjer opazuje okolico in mu je prijetno hladno.
Tri nagrade bo na koncu finalnega dela natečaja podarilo podjetje Zip Ogrizek, Matej Dobovičnik, s. p. (spletna trgovina za male živali - www.chi-copee.si), in sicer darilne bone v vrednosti 40, 30 in 20 evrov.
Vaš zakaj ||	naš zato.
Vsak ponedeljek	Iščemo
ob 12.15. Ш	odgovore na
	vprašanja
	poslušalcev.
05 4225148 radio@nt-re.si	PreSerpicva 19, 3000 Celje
novi tednik
ŽIVALSKI SVET
45
Vstop psom (ne)dovoljen
Kako je poskrbljeno za kosmatince?
Medtem ko peljete svojega kosmatinca na sprehod, bi vmes radi skočili še v trgovino, na pošto ali v banko. Po navadi pred vrati trgovin, bank, pošt in drugih javnih prostorov lastnike psov čaka hladen tuš, saj morajo marsikje pasji prijatelji počakati zunaj, tudi na mrazu ali v vročini. Preverili smo, kako je to urejeno na Celjskem.
V	slovenskem pravnem redu ne obstaja določba, ki bi prepovedovala vstop psa ali kakšne druge domače živali v prostor. Ker to ni zakonsko določeno, je odločitev, ali pes sme ali ne sme v prostore, odločitev lastnika stavbe. Omejitve lastniki stavb prikažejo s posebno nalepko, na kateri je prečrtana slika psa. Lastniki kosmatincev pa morajo to odločitev upoštevati. Zakon o zaščiti živali onemogoča, da bi se prepovedal vstop psom, ki so vodiči slepih in pomočniki invalidov. Ti imajo s svojim skrbnikom prost vstop na vsa javna mesta in v sredstva javnega prevoza. Tem psom ni potrebno imeti nagobčnika. Tiste pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki ne upoštevajo tega določila, so oglobljeni z denarno kaznijo, ki je med 2.400 in 84.000 evri.
Dobra praksa
V	Sloveniji ima še vedno veliko trgovin oznake, da pasji prijatelji v njihovih prostorih niso dobrodošli. V večini imajo na vratih označeno, kam pes sme in kam ne sme. Psom prijazno podjetje je na primer trgovina Obi v Celju. Pred poslovalnico je tabla, ki vabi obiskovalce trgovine, naj svoje štirino-žne prijatelje med obiskom trgovine pripeljejo s seboj. Vodja centra Obi Celje Kru-noslav Tušek je povedal, da lahko stranke pse vodijo po vsej trgovini. Kosmatinci so lahko na povodcu ali v torbi, po željah stranke. »Za takšno akcijo smo se odločili, da bi se približali strankam, ki se tako bolje počutijo. Bolje je tako tudi njihovim ljubljenčkom,« je povedal Tušek. Pred centrom nimajo dodatnih prostorov za pse. Za štirino-žne prijatelje strank imajo pripravljeno vodo v predd-
verju, po želji stranke pa tudi v notranjosti trgovine. Obi je redek primer večje trgovine, kjer je psom dovoljen povsem prost vstop v trgovino.
Kam s psom na drugih mestih?
Po drugih trgovinah in centrih pa ni povsem tako.
V City Centru Celje na Mariborski cesti psom vstop ni dovoljen. To imajo označeno na vidnem mestu ob vhodu v center. Izjemo pa naredijo pri manjših pasmah, ki jih pripeljejo lastniki ob obisku živalske trgovine v tem centru. Za takšno politiko so se odločili na podlagi anket med obiskovalci. Te so pokazale, da si večina obiskovalcev trgovskega centra med obiskom ne želi srečevati psov. Navade obiskovalcev redno spremljajo in dodajajo, da bodo v primeru drugačnih želja, spremenili tudi hišni red glede obiska kosmatincev. Zdaj načrtujejo postavitev postojank za hišne ljubljenčke v neposredni
bližini vhodov v nakupovalno središče.
Primer, kjer so psi vedno bolj dobrodošli, pa je na primer trgovina Merkur, kjer pravijo, da so psi dobrodošli obiskovalci. V letu 2016 so prenovili kotičke za male živali, naslednji korak pa je, da psom tudi uradno dovolijo vstop v trgovine. Trenutno so na vratih še oznake, ki prepovedujejo vstop kosmatincem v trgovske centre, vendar bodo do konca leta 2017 te oznake iz vseh centrov umaknili. Klub tej oznaki že sedaj dovoljujejo, da se psi manjših pasem sprehajajo po trgovinah, lastnike večjih pasem pa naprošajo, da imajo pse na povodcih.
V poslovalnicah Pošte Slovenije je domačim in drugim živalim vstop v poslovne prostore prepovedan, kar pa ne velja za pse, ki so vodniki slepih ali pomočniki invalidom. Povsem pa je vstop
ljubljenčkom prepovedan na primer v bančne poslovalnice Abanke, kar je označeno na vhodih v poslovalnice.
V tujini drugače
Če se pri nas šele v zadnjem času spreminjajo navade glede vodenja psov na javna mesta, je to v tujini drugače. Veliko več trgovin, lokalov in centrov dovoljuje vstop psom. Mag. Breda Hrovatin, ki je vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je povedala, da obstajajo podjetja v tujini, kjer je zaposlenim dovoljeno pripeljati pse na delovno mesto. Nekatere veterinarske fakultete dovoljujejo študentom, da pripeljejo svoje živali na predavanja. Hrovatinova je dodala, da je pri nas še veliko možnosti za spremembe.
KLARA PODERGAJS Foto: SHERPA, arhiv NT

m
Takšne nalepke najdemo na mestih, kamor vstop psom ni dovoljen.
Seznam psom prijaznih lokalov
Če želite prej preveriti, v katere objekte smete s svojim pasjim prijateljem, lahko to preverite na spletni strani pesmojprijatelj.si, kjer se vam pod ikono dog welcome lokali odpre seznam vseh psom prijaznih lokalov, razdeljen glede na regije po Sloveniji. Celjsko področje je zajeto v regiji 03, kjer so zapisana imena lokalov, trgovin, restavracij, hotelov, frizerstev in ostalih objektov, kamor je vstop psom dovoljen. Zanimivo je, da so na seznamu nekatere trgovine, ki se nahajajo v večjih trgovskih centrih, ki pa niso na tem seznamu.
Kam s psom, ko gremo po njunih opravkih?
Inovacija ekipe Black&White (foto arhiv I. OŠ Celje)
Problematike nedovoljenega vstopa psom v stavbe se zavedajo tudi na I. osnovni šoli Celje, kjer je 6-članska ekipa učencev od 6. do 9. razreda, po imenu Black&White, naredila pripravo StayBW. Gre vakuumsko držalo za psa. Ena izmed inovatork, Tea Simič je povedala, da se je mladim inovatorjem ideja utrnila pri opazovanju vsakodnevnih navad: »Ugotovili smo, da lastniki psov v Celju pred trgovino ali drugimi javnimi ustanovami nimajo kje privezati svojega psa. To smo dokazali tudi s popisom ulic in anketami. Zato smo razvili StayBW, ki se pritrdi na gladko površino, pes, lažji od 15 kilogramov, pa ostane na mestu.«
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
Šalo nam je poslal Jože Jurc.
Šola
Policist pri nočnem patruliranju sreča lepo dekle in ji ponudi, da jo pospremi do doma. Pred stanovanjem jo hoče poljubiti, a dekle mu reče: »Ne, ne, ne smem, imam menstruacijo!«
»Nič hudega, jaz imam pa kadetsko šolo,« odgovori policist.
Nova dolžnost
Američani so Titu obljubili, da bodo pomagali Jugoslaviji tudi po njegovi smrti. Ko je Tito umrl, so v Jugoslavijo poslali kravo. Toda, krava se je vrnila že čez dva dni in povedala: »Vsi me molzejo, nihče pa me noče nahraniti!«
Američani so nato v Jugoslavijo poslali petelina, ki se je vrnil čez tri dni in pojasnil svoj povratek: »Vsako jutro kikirikam, v službo pa hodijo, kot se jim zdi!«
Nato so v Jugoslavijo poslali psa. Tudi ta se je vrnil po treh dneh in pojasnil: »Jaz lajam in varujem ponoči, oni pa kradejo podnevi!«
Končno so Američani poskusili še z opico. Čakali so in čakali, toda opica se je vrnila šele čez dve leti. »Končno si se vrnila!« so jo pozdravili
»Ne, samo na dopust sem prišla. Ko se bom vrnila v Jugoslavijo, bom prevzela novo, višjo funkcijo!«
Priložnost
Miha se hvali Janezu: »Sinoči sem spremljal Marjano do doma in me je povabila v stanovanje!«
Janez: »In kaj sta počela?«
Miha: »Sedela sva, pila vino, potem pa je zmanjkalo elektrike ...«
Zjutraj, ko grem v službo ... ... popoldne, ko se vračam
Vse slikovne šale vir: splet
4	9	5	3	1	2	8	6	7
1	2	3	8	6	7	4	5	9
7	6	8	4	9	5	1	2	3
3	8	1	9	2	6	7	4	5
2	4	7	5	8	3	6	9	1
9	5	6	7	4	1	2	3	8
5	7	4	2	3	8	9	1	6
8	1	2	6	5	9	3	7	4
6	3	9	1	7	4	5	8	2
50 odtenkov sive po slovensko
Janez: »In si izkoristil priložnost?«
Miha: »Seveda, prenosni računalnik sem ji odnesel.«
Ribolov
Žena pospremi moža na ribolov in mu naroči: »Če bodo postrvi predrage, pa vzemi ščuko ali smuča!«
Izpit
Oče vpraša sina: »A si znal vprašanja na izpitu?«
Sin: »Ja.«
Oče: »Kako pa to, da si padel?«
Sin. »Nisem znal odgovorov.«
Pri veterinarju
Veterinar Franceljnu: »Vaša žena je prišla k nam z mačko in želi, da jo uspavamo. Se strinjate?«
Francelj: »Seveda, mačko pa kar spustite, zna sama domov.«
REŠITEV SUDOKU 266
Kaj je pogum?
Če pošlješ ženo samo na morje in upaš, da jo bo nažgalo samo sonce.
surova ад
7			4					
			9		3		2	
1							3	5
					4	9		
9	5	1						
		8			2	3	1	
			8	1	9			
								7
	2	5			7			
Torbica
Ko bom imela otroke, bo najbrž drugače. Vsaj kolikor lahko sklepam glede na očete in mamice, ki so minuli
vikend oboroženi od glave do pet korakali proti plaži. Zaenkrat pa moj odhod na plažo pomeni, da vzamem s seboj brisačo in torbico.
Voziček, rokavčki in napihnjeni flamingi, vsaj ena hladilna skrinja, skrivnostne torbe, iz katerih »bruhajo« plenice, dude, »flaške« in nekaj za mene neprepoznavnih rekvizitov. Pa nekaj rogljičkov in slanih prigrizkov, senčnik in ležalnik, manjši šotori za senco, kape, majice za v vodo in izven vode, knjige in knjižice ... Nekoliko v strahu, da sem zagotovo pozabila kaj pomembnega, sem raztegnila svojo brisačo, podnjo skrila svojo torbico in se zapodila v vodo. Ponosna na to, kako malo pravzaprav potrebujem. A v trenutku sem pozabila na Pandorino skrinjico, ki me spremlja ves čas, to je torbica, ki ne glede na velikost v sebi skriva . pravzaprav vse.
Tako mi je moj dragi izbrisal nasmešek z obraza in enkrat za vselej želel vedeti, kaj vse se sešteje v težo moje torbice. In sva pogledala ...
Tam se vedno najde vsaj kakšno pisalo, takšno ali drugačno. Denarnica in telefon najbrž nista presenečenje, vsekakor pa me vedno spremljata kakšna krema in šminka. Obvezna oprema so piškoti, ki jih v kavarni dobim ob kavici (nikoli ne veš, kdaj pade »cukr«) in žvečilni gumiji.
Tistega poletnega dne je moja torbica vsebovala še sončno kremo, križanko, slušalke in polnilec za telefon, pa nekaj starih službenih dolgov - stari zapiski iz enega izmed intervjujev, »plonk ceglc«, ki služi javljanju s terena, rezervni del kopalk in pilico za nohte. Za pestrost in raznolikost je poskrbelo tudi nekaj starih računov, odrezkov položnic in garancijskih listov. In če bi moj dragi lahko iz moje torbice kot iz čarobnega klobuka izvlekel, karkoli bi želel, kaj bi to bilo? Kakšna maska, ali pa napihljiva žoga, sploh pa bi tudi on nekaj pojedel!
Nekoliko razočaran, ko so se otroci ob sosednji brisači mastili s čipsom, »špricali« z vodnimi pištolami in napihovali vsak svojega flaminga, je tako ugotovil, da je moja torbica »brezvezna vreča, ki ne vsebuje prav nič pomembnega, temveč kosovne odpadke,« pograbil denarnico in odšel proti bližnji trgovini.
In na poti v apartma? Nekaj mamic, ki so jim malčki izpraznili vse zaloge, je pot proti apartmaju premagovalo manj naloženih, kot sva bila midva. Sva pa ponosna lastnika napihljivega morskega psa, celoobrazne maske in »prave« vodne pištole za odrasle.
Lastnica morskih potrebščin
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Križam Ke &
usanKe
NRAVO-SLOVJE
KOMUNISTIČNA INTERNA-CIONALA
LISTNATO DREVO
ITALIJANSKA NOVINARKA FALIACI
SUKAR.KI UPODABLJA POKRAJINO
ŽIVLJENJSKI
SEZNAM IMEN
GLAS PRI KIHANJU
PREDEL BOHINJA
ZNAMKA TISKALNIKOV REKAV BOSNI
18
Vem, da je mračni srednji vek, ampak kde pravi, da se moramo tudi.
Ш
MLADA ZEBRA
AVTO, NAMENJEN BIVANJU
PREMIK TELESA SEM IN TJA
AVSTRALSKO DREVO
NASILNA TATVINA
PRIKAZOVANJE IDILIČNEGA
OBUVALO ZA DOM
SPOJINE AMONUAKA
20
ZINKA KUNC
ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA
ANG. IGRAL. НОШ
HRV. KNJIŽ. (VLADIMIR)
PRAŠIČEK IZ RISANKE
NERAZLOČNA ČRKA INDUSTRU-
SKA RASTLINA
Povsod zvami
MADŽARSKO VINO
10
NEKDANJI HRVAŠKI BOKSAR PARLOV
TROJANSKI KRAU
OBUZ (STROK.)
PESNICA ŠKERL
LJUBLJANSKI PARK
IZRAELSKI OČAK
ČLOVEK V STAROSTI
PRVI DEL BIBUJE
ŽILA DOVODNICA
ŠKLO-POTANJE
PRIZNANJE VELIKE VELJAVE
IGNACU BORŠTNIK PODOFICIR-SKIČIN
ČEBULA (NAR.) ŠTORKLJA (PREKM.)
15
DEL SMUČ. OPREME TERITORIAL-
SPODBUDA, POBUDA
FRANCOSKI AVTO
PSU PODOBNA ZVER
SESTAVINA PREDIVA
VLOŽEK PRIJAZZU
NEKDANJA SREDNJA ŠOLA
PODPORNI ELEMENT RIBIŠKA BERA
HRV. IGRAL BEGOVIČ
Ni moja krivda, da imam hiperaktivno...
PAPEŽEVA KRONA
PREDPONA,
ČRKOVNA RIMSKI KI POMENI STOPNJA HIŠNI BOG TUJ,
DRUGAČEN
14
LANA TURNER
PREBIVAU<A RIMSKE LJUBLJANE HIMALAJSKA DRŽAVA
13
KRAJ V DRAVSKI DOUNI
IGRALEC KLAVIRJA
KAREL ČAPEK
PEVKA DEŽMAN
AMERIŠKA IGRAUtt GARDNER
19
INDIJSKI VERSKI SPISI
16
PAPIRNATO POKRIVALO
Nagradni razpis
1.	nagrada: Kuharske bukve - Vlaganje, zamrzovanje živil in majica NT&RC
2.	nagrada: Kuharske bukve - Vlaganje, zamrzovanje živil
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
shranjevanje in shranjevanje in
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
SLITHERLINK
Zanimiva in zabavna miselna igra iz dežele vzhajajočega sonca, s katero boste poskrbeli za vitalnost svojih možganov.
Oven
Bik

Rak
Lev
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 1. avgusta.
Geslo iz številke 29: Z glasbo v poletni večer.
Izid žrebanja
1.	nagrado, fotografiranje otrok (10 fotografij), ki jo podarja fotografska revija Digitalna kamera, prejme: Štefanija Krajnc iz Kozja.
2.	nagrado, fotografiranje otrok (5 fotografij), ki jo podarja fotografska revija Digitalna kamera, prejme: Ana Eržen iz Celja.
3.	nagrado, fotografiranje otrok (5 fotografij), ki jo podarja fotografska revija Digitalna kamera, prejme: Sonja Drame iz Celja.
Nagrajencem čestitamo. Potrdilo o nagradah jim bomo poslali po pošti.
Tehtni ca
Zadnji dnevi meseca bodo minevali odlično. Vaš glavni planet Mars vam bo nudil podporo, saj bo odlično deloval iz sorodnega znaka leva. Vitalna energija bo v porastu in polni boste novih idej, načrtov in želja po uveljavitvi. Začetek novega tedna prinaša nove izzive, kar vam bo zelo všeč. Na čustvenem področju bo vsekakor zanimivo in razburljivo.
Vaša vladarica Venera v sosednjem znaku dvojčkov bo poskrbela, da se boste znašli še v tako različnih situacijah. Prilagodljivosti in iznajdljivosti vam res ne bo primanjkovalo, kar bo odlično za napredovanje na aktiviranih področjih. Od četrtka zvečer do nedelje zjutraj bo Luna v vašem znaku poskrbela za odlično razpoloženje, zato bo konec tedna mineval resnično prijetno.
Zagotovo boste dali prednost tistemu, kar vam prinaša prilive. Kljub temu ne boste mogli vsega ostalega pustiti na stranskem tiru. Za utečena dela bo najbolj primeren četrtek. Imejte v mislih, da boste s potrpežljivostjo največ dosegli. Merkur v sosednjem sorodnem znaku bo vaš velik zaveznik pri delu in komunikaciji. Ljubezen gre pri vas skozi želodec. Zato je toliko bolj pomembno, da sta s partnerjem usklajena in da znata razbrati želje drug drugega.
škorpijon
Proti koncu tedna se lahko pojavi nekaj več občutljivosti in povečane čustvene energije. Ne ženite si k srcu vsake malenkosti, kajti za vse res ne morete biti odgovorni prav vi. Začetek novega delovnega tedna bo v znamenju Lune v vašem znaku, zato se boste počutili resnično domače. Čas za prijetne plati življenja si morate vzeti načrtno.
Strelec
Dvojčka
Domiselnosti, spretnosti in fleksibilnosti vam tudi v teh dneh ne bo primanjkovalo. Znali se boste dobro organizirati in obveznosti opraviti v čim krajšem roku. Kajti mudilo se vam bo k bolj prijetnim platem življenja. Konec tedna bo odličen, čakajo vas lepe priložnosti, da zablestite v družbi. Nemogoče vas bo spregledati, izžarevali boste posebno privlačnost.
Več planetov v sorodnih ognjenih znakih je voda na vaš mlin. Energije in pripravljenosti za akcijo vam ne bo primanjkovalo. Imeli boste tudi izdelan strateški načrt, kako se lotiti vsega, kar vam bo v veliko pomoč. Misel na neko osebo vam ne bo dala miru. Mogoče jo boste z razmišljanjem celo »priklicali«. Vsekakor boste hoteli razčistiti, kaj vse skupaj pomeni.
Kozorog
Poletje je na vrhuncu in znali boste zaužiti del njegovih prednosti ter lepot. Nikakor ne boste pozabili na obveznosti in odgovornosti, ki jih še vse preveč radi prevzemate na svoja ramena. Začetek tedna bo umirjen, kar bo čisto po vašem okusu. Vaše počutje bo prijetno in čas bo več kot odličen za kakovostne pogovore, različna srečanja, obiske prireditev in podobno.
Na določene plati svojega življenja boste imeli čisto drugačen pogled. Okoliščine ostajajo enake, vaša taktika pa bo drugačna. To vam prinaša prednost pred konkurenco, čeprav ta tudi ne spi v teh vročih dneh. Psihično ste izčrpani, zato je nujnost spremembe in počitka še toliko bolj potrebna. Konec tedna je kot naročen, da si naberete novih, svežih moči.
Vodnar
Vladavina vašega znaka je vsekakor porok za dobro počutje in razpoloženje. Tudi Mars, veliki bojevnik, potuje po vašem znaku, zato je treba paziti, kako boste ravnali z velikimi viri sveže energije. Če ne boste viške nakopičene energije odpravljali sproti, se lahko ta obrne proti vam in povzroči notranje spore. Privlačni in zanimivi boste, zato boste tudi dragocen gost v vsaki družbi.
Občutek, da je pred vami preveč zahtev, vas lahko spravlja ob živce. Dela se lotite dobro organizirani, da bo vse narejeno kakovostno in pravočasno. Nekdo bo pričakoval, da mu boste polagali račune, vam pa bo ob tem šlo kar na smeh. Na nek nenavaden in poseben način se boste odločili preživeti proste dni ob koncu tedna. Sprostili se boste in res vam bo lepo.
Ribi
Devica
Vaš glavni planet Merkur, ki potuje prav po vašem znaku, je odličen zaveznik pri opravljanju še tako zahtevnih del. Mirno, potrpežljivo in natančno se boste lotevali vsega po vrsti. Konec tedna bo mineval prav prijetno, znali se boste sprostiti in razvedriti. V vaši družbi se bodo tudi ostali počutili prijetno, kar vam bo nekdo dal še posebej jasno vedeti.
Z vsem, kar bo nujno, boste v najkrajšem času opravili, kajti mudilo se vam bo k bolj prijetnim platem življenja. Vaša volja in pripravljenost za delo bosta šibki. Zavestno se potrudite izpeljati vse tako, kot mora biti. Na čustvenem področju še vedno vlada zmeda. Prej ko boste pogledali dejstvom v oči, prej boste naredili red in prej se bo ponovno naselil mir v vaši duši.
www.trik.si
Horoskop je pripravila astrologinja DOLORES		
		
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.		Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
9
11
17
4
8
2
3
12
5
21
6
7
48
RUMENA STRAN
Gostiteljica večera je bila družina Križan. Franci Križan, nekdanji direktor marketinga v slatinskih hotelih, je namreč zaščitil Anin ples in je tako nosilec prireditvene licence. Medtem ko sta z ženo Biserko sprejemala goste, je hči Maja skrbela, da je vse teklo kot namazano.
Na Aninem plesu so se vrteli
Najbolj prestižnega družabnega dogodka na Štajerskem se udeležijo znani in pomembni ljudje iz vse države. Gre za sila resen družaben dogodek, kjer ni prav nobena stvar prepuščena naključju. Še najmanj garderoba. Če so pri gospodih stvari bolj ali manj črno bele, pa so se gospe zavrtele v tisoč in enem odtenku.
Foto: GrupA
Posebna gostja letošnjega Aninega plesa je bila Milena Bjelovučić Goršič. Danes 95-letna gospa je bila med tistimi, ki so se udeležili zadnjega Aninega plesa prejšnje dobe, leta 1940. Tokrat jo je na ples pospremil znani Slatinčan Nani Poljanec.
Tudi letos sta se Aninega plesa skupaj s soprogama udeležila znana cvetličarja Simon Ogrizek in Janez Pavlin. Seveda ni naključje, da cvetlična dekoracija na plesu vsako leto jemlje dih.
Kljub strogemu protokolu je ples vseeno priložnost za sproščeno prijateljsko kramljanje. Izkoristila sta jo tudi trenutno eden bolj prodornih gradbincev Janez Cajzek iz Gic Gradenj in Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH ter predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Da ne bo zmanjkalo piva
Predan duhovniškemu delu
V Žalcu in Petrovčah živi in dela majhna skupnost dominikancev, ki je edina v Sloveniji. Med njimi je župnik v Žalcu pater Viktor Arh, ki je letošnji zlatomašnik. Po prihodu v Žalec leta 1968 je poskrbel za delovanje mladinskih skupin in cerkveno petje otroških skupin. Ob pomoči župljanov in lokalne skupnosti je obnovil številne župnijske zgradbe, med njimi tudi kaplanijo, v kateri je materinski dom. Ob praznovanju 50. obletnice mašniškega posvečenja mu je v imenu občine žalski župan Janko Kos podaril sliko Rudija Španzla. Pri tem je županu na pomoč priskočil podžupan Robert Čehovin.
Foto: TT
V Novigradu je bila minulo soboto tradicionalna Slovenska noč. Dobrih odnosov med domačini in turisti ne ogrožajo nobena politična razhajanja oblasti obeh držav, niti odločitev arbitražnega sodišča o meji. Edini razlog, zaradi katerega bi lahko bila ogrožena Slovenska noč je, da bi zmanjkalo piva, je ob nedavnem gostovanju v Laškem povedal župan Novigrada Anteo Milos. Župan Laškega je zato svojemu istrskemu kolegu namenil zabojček piva s sporočilom: »Glavni del pošljemo s tovornjakom.« Kot smo izvedeli, piva na Slovenski noči ni zmanjkalo, zastopstvo Laškega, ki je v zadnjih letih vzpostavilo odlične partnerske odnose z Novigradom, pa se je na dogodku zelo izkazalo: Laška pihalna godba in mar-žorete so že zjutraj poskrbeli za budnico v središču mesta.
Foto: GrupA