iška Domovina
ERie/tm—HOWIE1
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
. SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
NO. 68
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, APRIL 6, 1948
LETO L. - VOL E.

Premogarji se ne zmenijo za ukaz, da bi Mali stavko
John Lewis pravi, da ni sklical stavke, torej ni odgovoren zanjo
Washington. — Pregled po premogarskih okrajih dokazuje, da se premogarji ne zmenijo za ukaz federalne sodnije, da naj se vrnejo tanoj nazaj na delo. Včeraj se niso v nobenem premogovniku javili za dnevno delo.
Enak ukaz od sodnije je prejel tudi John L. .Lewis, predsednik premogarske unije, ki pa pravi, da on ni sklical stavke, torej ni odgoyoren zanjo.
Pittsburgh Consolidation Coal Co., največja premogovna družba na svetu, je včeraj poročala, da se ni noben pre-mogar javil za delo.'Tudi ni videti, da bi'se premogarji pripravljali nazaj na delo.
' Enako se poroča iz vse Penn-sylvanije, West Virginije, Alabame, Illinois, Colorado, Wyoming, New Mexico, Indiana in Ohio.
Premogarji, zlasti starejši izjavljajo, da bodo nadaljevali s stavko, dokler ne dobijo pokojnine, kakor jo zahteval njih predsednik Lewis.
Vladni justični oddelek se pa v tem pripravlja, začne
Ruski pilot je namenoma zadel angleško letalo, pri čemer je bilo ubitih 15 oseb
BERLIN — Včeraj se je spustil ruski pilot s svojim bojnim letalom proti angleškemu prevoznemu letalu, pri čemer sta oba letala zadela in treščila na zemljo. V angleškem letalu je bilo ubitih vseh 14 oseb in ubit je bil tudi ruski pilot.
Priče pripovedujejo, da se je ruski pilot namenoma spustil v angleško letalo ravno ob času, ko se je angleški pilot pripravljal, da se spusti na zemljo. Bil je še kakih 600 čevljev v zraku, ko je ruski pilot v drznem zagonu prihrumel za an-
|
gleškim letalom, se spustil pod njim is se menda hotel spredaj zopet dvigniti. Toda pri tem se je ruski pilot uračunal, ker je svoje letalo prehitro dvignil kvišku. Krila obeh letal sta trčila, nakar je angleško eksplodiralo in v plamenih padlo na zemje ruske cone, rusko bojno letalo je pa treščilo na tla v angleški coni, Priče so mnenja, da je hotel ruski pilot s svojim drznim poletom oplašiti angleške letalce, ki vozijo zdaj potrebšči ne z letali v Berlin, odkar so začele ruske vojaške oblasti s šikanami in hočejo
pregledati vse vlake zapadnih zaveznikov, ki vozijo v Berlin preko ruske cong.
Takoj po nezgodi z letali so angleške, ameriške in francoske vojaške oblasti izjavile, da bodo njih prevozna letala sprepiljala bojna letala, da jih zavarujejo pred napadi od strani Rusov.
Zapadni zavezniki so se tudi takoj pritožili pri ruskem poveljniku, maršalu Sokolovskemu, ki je izjavil, da obžaluje dogodek ter zatrjeval, da je ruski pilot izvršil dejanje popolnoma na svo-
jo roko. Svečano je izjavil, da se kaj takega ne bo več zgodilo.
Ta neljubi dogodek se 'je pripetil ravno ob času, ko se je napeti položaj zaradi prevoznine zapadnih zaveznikov v Berlin preko ruskega ozemlja izboljšalo. Zavezniki vozijo zdaj vlake v Berlin brez vsakega zadržka in ruske vojaške oblasti so povabile zapadne zaveznike na sestanek, da se dogovore o vsej stvari. Zavezniki so povabilo sprejeli ter naročili Rusom, naj določijo dan sestanka.
IZ SLOVENIJE
JULIJ VAJDA, bivši dekan Julija Vajda smo v naših vein nadžupnik pri Sv. Križu pri steh že neh°č imenovali. Bil je Rogaški Slatini se je preselil k znan ’iudski zdravnik’ ki je bil Bogu 10. februarja 1948. Ime-
novani duhovnik mariborske škofije se je rodil v Varaždinu na Hrvaškem in je bil po rodu Hrvat. Rojen je bil 12. aprila 1876, v duhovnika posvečen v Mariboru 25. septembra 1898. Nekaj časa je' služboval v svojem s, rojstnem kraju, kasneje je bil v
prepotfedf.
.Stavka premogarjev gre že v četrti teden in če bo še kakih 10 dni, bo nastalo v deželi resno pomanjkanje premoga, ki bo resno prizadelo železniški promet in jeklarne.
Kongres se pripravlja, da odpravi davke na nekaj komoditetah
Washington. — Zdaj, ko je
na Slatini. Tu je bil obenem dekan dekanije Rogatec. Ob začetku vojne ga je okupator pregnal na Hrvaško. Ni se potem več vrnil na svoje službeno mesto. Umrl je v Zagrebu in j« pokopan na zagrebškem pokopališču Mi-rogoju.
daleč na okrog znan po svojem preprostem načinu zdravljenja z raznimi čaji. Mnogi bolniki se ga bodo vse življenje z veliko hvaležnostjo spominjali. To zdravljenje pa ga je spravilo v Celju, kjer je obiskal opata dr. Petra Kovačiča, v titovsko ječo z opatom vred. No, sedaj je rešen vseh preganjanj in tudi nje-
di napisati le, kako je m gim pomagal.
ALOJZIJ WESTER, cerkniški dekan, se je poslovil od posvetnega 27. febr. letos. Rojen je bil 6. maja 1873 na Bledu, v mašnika posvečen 22. julija 1899. Leta 1910 je prišel za žup-(Dalje na 3. strani!_____________
Amerika ne pusti, da bi odplula ruska ladja iz New Yorka
New York. — Sovjetska vlada se je pritožila V WasKingtonu, ker pristaniške ■ oblasti v New Yorku ne puste ruski ladji “Ros-sia,” da bi odplula domov.
Zvedelo se je, da sta bila vloženi na sodniji v .Brooklynu dve tožbi proti lastnikrtn ladje in sicer ena za $50,6^0, ena pa za $25,000. Tožita- dve osebi za odškodnino radi poškodb, ki sta jih dobili na ladji tekom vožnje, go-oišče.je izjavilo, da ladja ne bo smela odpluti, dokler kdo ne vloži gornje vsote za garancijo, če pridjo-
Rusi pošiljajo domov bedne nemške ujetnike
Hof, Nemčija. — V zadnjih kongres znižal dohodninske dneh je opažati, da prihaja ved-
davke vsem davkoplačevalcem, se pripraylja iti še naprej ter znižati ali odpraviti davke na nekaterih stvareh, kot na prevoznini, komunikacijah in drugem.
Davek, ki je bil vpeljan v vojni, znaša 3% na prevoznini tovora,-15% na telefonskih računih za lokalne razgovore, 25% na telefon na daljavo. Dalje je 20% davka na kozmetiko in na prtljagi. Poslanec Knutson iz Minnesote, ki je avtor predloga za znižanje - dohodninskih davkov, je rekel da bo začel delati za znižanje davkov tudi drugje.
Tri na dan
no več nemških ujetnikov iz Rusije. To mesto leži na meji med rusko in ameriško okupacijsko cono. Koncem tedna je dospelo iz Rusije 2,000 bivših ujetnikov.
Večinoma vsi so bolehni in predno bodo šli na svoje domove, bodo morali v bolnišnice. Vsi so bili nakratko ostriženi jn oblečeni v razcapane ruske ali nemške uniforme.
Ujetniki so pripovedovali, na kak način so dosegli svobodo. Kadar je ujetnik bolan in ne more delati, ga pošljejo v rusko bolni, šnico. Potem ga pošljejo za 3 te- narodov sprejel resolucijo, naj
Angleški komisar urgira Arabce in Jude, naj se nehajo klati med seboj
Jeruzalem___Angleški komi-
sar za Palestino, Alan Cum-mingham, je po radiu apeliral na Žide in Arabce, naj polože orodje in naj prepuste Zvezi narodov, da uredi njih spor brez boja in tako, da bo za obe stranki zadovoljivo. Komisar je rekel, da je pripravljen sam voditi pogajanja med obema strankama, če želita.
Komisar je svaril-obe stranki, da bosta škodila sami sebi, ako se ne nehata klati potem, ko je varnostni koncil Zveze
dne v kako taborišče, kjer dobi boljšo hrano. Potem ga pošljejo nazaj na delo. Kadar ujetnik napravi to proceduro trikrat, je določen za vrnitev domov v Nemčijo.
Arabci in Židje polože orožje za toliko časa, da izredno -zase-
V Italiji je 330,000 vojakov pripravljenih za varstvo volivcev
Rim. — Italijanska vlada je pripravila armado 330,000 mož, ki bo nastopila, če bodo kaki nemiri ali nerednoati pri volitvah 18. aprila. Tako je povedalo notranje ministrstvo po radiu narodu. Minister je hotel s tem pomiriti državljane, naj se ničesar ne boje bb volitvah, če bi hoteli komunisti delati komu silo. Vsakemu so zagotovljene svobodne volitve, je izjavil minister-
Vlafla je pripravila posebno
Zares fina ideja!
Prejeli smo in priobiamo: "Prečital sem zadnji teden vse o stalinizmu in boljševizmu, kakor je to tako bistveno razložil Anton Garden, gl. urednik Prosvete, ško-, da bi bila, da bi taka strokovnjaška razlaga ne dosegla širših plasti.
Zato jaz svetujem, naj bi se tiskala tiste Gardenove članke v brošuri in sicer v 15fi00,000 izvodih. Najelo' naj bi še eroplan in brošu-rice razmetalo po vsej Jugoslaviji. Tako bi Jugoslovani, ki še ne poznajo komunizma do kosti, brali o njem
razširjevgnja brošurice naj bi se krilo iz sklada za svobodni tisk. V bojše namene ga ne bi mogli porabiti. Iri ker slišimo, da vlada v Jugoslaviji zares prava svoboda tiska in vsega drugega, sem prepričan, da bi Titov režim z velikim veseljem dovolil razpečavaje brošure. Kaj pravite na to V’ Pravimo: zares fina ideja!
NOVI GROBOVI
Louis Vidmar
Kot smo že poročali je bil ubit v nedeljo večer na križišču Nickel Plate železnice na 260. cesti v Euclidu Louis Vidmar. Doma je bil iž Trsta, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Bil je član št. 450 SNPJ. Zapušča ženo Mary roj. .Streeter, sinova Johna in Louisa, hčeri Mrs. Eleanor Kraince in Rosemary, v stari domovini pa brata Janeza. Pogreb bo iz Svet-kovega pogrebnega zavoda.
Anton Muzic
V mestni bolnišnic’ je umrl Anton Muzic, star 85 let,stanu-1 Ai
Razne drobne poviesj Is Clevelanda in li okolice
Vabiloina sejo—
Članice društva Carniola Hive št. 493 TM naj gotovo pridejo v velikem številu na sejo jutri vefer ob 8 v SND. Ob tej priliki bodo pokazane krasne premikajoče slike od mesta Clevelanda. Slike so last Illuminating Co. Serviran bodo tudi okrepčila.
Maša za 30-dnevnico—
Jutri ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. John Brinšek ob priliki 30. dnevnice njegove smrti.
Vesela vest—
Pri družini Mr. in Mrs. Andrew Kostreba, 1139 Norwood Rd. so se oglasile rojenice z lepim zavojčkom. Materino dekliško ime je bilo Mary Tekau-čič. Tako je zdaj prvič stara mama Mrs. Tekaučič iz 1410 E. 61. St. Čestitke!
Za 30-dnevnico—
Jutri ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Frančiška maša za pok Antona Kožel v spomin 30-dnevnice njegove smrti.
Poizvedovalni Mek
Kje se nahaja Franc Slapnik? Njegov naslov iščeta Ferdo Požek
izurjene voj^eVšičerTsO.OOO in Mari^,r°i' Zajc’3<^ajLa‘
danje generalne skupščine Zve- nuarju, ze narodov, ki se snide 16. aprila v New Yorku, reši njih zadevo.
mož, ki so opremljeni z najbolj modernim orožjem in ki so bili izbrani iz policije, armade, mornarice in letalske sile. Poleg teh bo pa še 180,000 vojakov, ki -bodo stražili volišča po vsej deželi. Pri vsakemu volišču bodo pod štirje vojaki.
V vladni službi je zdaj 11,309 oseb več
Washington. — Vlada zaposluje zdaj 2,015,356 oseb, kar i je za 11,309 oseb več kot v ja-
ger Treffling 2 B, P. Seeboden, Kaernten, Austria. Verjetno se nahaja v Library, Pa. Naj se zglasi na gornji naslov.
Rdeči križ v Clevelandu bi rad zvedel za naslov Marije Koro-schetz. Stara mora biti okrog 60 let in doma je iz Sachsenfelda pri Celju. Naj se glasi na-1227 Prospect Ave. ali telefonira Superior 1800, extension 374. Vpraša naj za Mrs. Eleanor S. Zeman.
AUniSKA DOMOVINA ZBBA ntlSPKVKl ZA MOPNCS
Italijanski komunisti so dobili iz Rusije 10,000 ton papirja, da ga bodo imeli za letake in brošure v volivni kampanji. Seveda, Moskva se s tem ne vtika v notranje zadeve Italije, kot to očita Zed. državam.
* « *
Ne verjamemo, da se je kateri od 67,000,000 ameriških davkoplačevalcev strinjal s predsednikom Trumanom, ki je rekel, da kongres ne sme znižati davkov.
« » *
Nek kandidat za guvernerja v Ohio napada sedanjega guvernerja, ker hi še znižal prodajnega davka. Tisti kandidat je imel dve leti priliko to storiti sam, pa ni. Zakaj ne?
SAMO V AMERIKI JE MOGOČE, DA BI DE-LAVEC LAHKO KUPIL KAR CELO MESTO
VETERAN I. SVETOVNE VOJNE POTISKA SAMOKOLNICO IN BO OBŠEL VES SVET
Langeloth, Pa. — To mesto, ki Šteje 3,000 prebivalcev, je rešeno negotove usode, ker ga je rešil neki Gus Barbuš iz bližnjega Burgettstowna. Ta je namreč slišal, da bo tovarna kemikalij • v Langelothu zaprla. Mesto bi bilo upropaščeno, ker v tej tovarni dela do 800 oseb, ki zaslužijo vsak dan do $9,000. Drugega dela v mestu ni.
Pa je šel Barbuš na banko, si tam izposodil $200,000 ter1 kupil vso tovarno, ž njo 261 hiš, mestno dvorano, cerkev, šolo in park. V prazno tovarno name-
rava dobiti kako novo industrijo, da bodo ljudje zopet zaslužili.
In kdo je ta dobrotnik? Pred 36 leti je prišel v Ameriko in njegovo prvo delo je bilo, da je pomival posodo v neki restavraciji. Zdaj pa ima veliko trgovino, restavracijo in hotel. Sam je izjavil: “Kaj takega je mogoče samo v Ameriki, čez katero nekateri tako zabavljajo.”
Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na tebi vedno kak bel predmet, da vat voznik Ustje opazi.
V Clevelandu se je ustavil v soboto Harry Hightower, star 47 let, doma iz Ellensburg, Washington. Prišel je v mesto s samokolnico, katero potiska po ameriških cestah od mesta do mesta.. Dozdaj ‘je “prevozil” ž njo že 6,494 milj od 4. julija 1946, ko se je podal na pot. Bil je že v 14fdržavah in je izrabil že 12 parov čevljev in 32 parov rokavic.
Samokolnica je jeklena in tehta 104 funte. Na nji ima radio, tri žepne svetilke in zrcalo, da vidi lahko nazaj in se lahko umakne avtu, če vozi za njim. Na samokolnici ima vso obleko.. Kot veteran prve
svetovne vojne dobiva $65 na mesec in te mu pošiljajo na pot, da se preživi. Na dan prehodi od 14 do 18 milj.
V mestih navadno obišče šole in kolegije, kjer uči ameri kanizem in svari pred komunizmom. Iz Clevelanda bo potiskal samokolnico v Akron, od tam pa proti New Yorku. Tam se bo vkrcal na ladjo za v Anglijo, od tam bo šel pa preko Evrope. Pravi, da to obiskal vse svetovne države razen Rusijo.
Prenočuje, kjer ga noč dohiti in pravi, da ni imel še nobenih težav najti prenočišče.
katerem je Živel, vnuka in več sorodnikov. Rojen je bil v Šmartnem pri Gorici, v Ameriki je bil 58 let. Bil je član št. .26 SNPJ, št.. 236 HBZ in društva sv.. Janeza Krst.. 37 ABZ. Pogreb bo V sredo zjutraj ob 9:45 iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na 162. cesti v cerkev Marije Vne-bovzete ob 10:30 in na Kalvarijo.
Matt Haller
V	soboto večer je bil .smrtno zadet od avta v Avon, O. Matt Haller, stanujoč na 10520 Elk Ave. v Clevelandu. Bil je star 54 let in rojen V selu Babipci na Hrvaškem. V Ameriko je prišel leta 1912. Bil je vdove, žena mu je umrla leta 1940, ko so živeli še na 66. cesti. Delal je pri American Steel & Wire Co. in član dr. sv. Nikolaja HBZ. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod.
Frank Žiberna Sinoči ob 11:45 je umrl v St. Alexis bolnišnici Frank Žiberna, stanujoč na 809 Alhambra Rd. Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavod.
Joseph Plesničar
V	nedeljo je umrl v mestni bolnišnici Joseph Plesničar, star 64 let, stanujoč na 856 E. 210. St. v Euclidu. Zapušča ženo Dorothy, sina Anthony, hčere : Dorothy, Mary, Olga, Frances in Jennie. Pogreb bo iz Bolton pogrebnega zavoda na 19309 Nottingham Rd. in sicer v četrtek zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Pavla.
Mrgoletov pogreb Pogreb za pok. Joseph Mrgole bo jutri zjutraj ob 9:30 direktno od 15301 St. Clair Ave. na pokopališče sv. Pavia.
ODBOR ZA IZVOLITEV KOVAČIČA VA-BI NA VESELICO
ki deluje za i
!o večer 7. aprila v SND na Sl. Clair Ave. Začetek bo ob 8. Udeležba obeta biti zelo velika, ker so Kovačičevi prijatelji z vseh strani mesta obljubili, da bodo prišli. Vsaka mestna varda bo zastopana.
Da bo pa lahko vsak deležen popolne zabave, bo preskrbljeno. Igralo bo kar 7 orkestrov tako, da bo godba naprej in naprej. Med orkestri bosta Johnny Pe-con in Lou Trebar.
Mr. Kovačič, naš delovni in za koristno stvar vedno vneti mestni odbornik 23. varde je podvzel močno kampanjo, da bo izvoljen za okrajnega komisarja. Ne samo domača varda ga bo dobro podprla, ampak pomoč mu je obljubljena v vseh vardah. V vsaki vardi je izbran poseben odbor za njegovo izvolitev.
Kdor le more, naj se v sredo večer udeleži te prireditve.
V Colorado bodo začeli iskati tiranij to poletje
Washington. — Tajnik notranjih zadev poroča, da je vlada odmerila 40 štirjaških milj ozemlja v južno zapadnem delu države Colorado. Tukaj bodo začeli letošnje poletje vrtati za vranijem, ki se potrebuje za atomsko silo.
'Kjer bodo našli to rudo, bo vlada izročila kaki privatni firmi delo, da začne rudo kopati in jo dobiti na površje. Kjer pa ne bodo našli rude, bodo zročili ozemlje javnosti.
Livarna v Ashtabula je prodana
Aahtabula, O— Livarna, katero je zgradila vlada tekom vojne za $5,000,000 je bila prodana in kupila jo je Lake City Malleable Co. za $1,600,000.
Zapadni zavezniki so za nove člane v U. N
New York..— Zapadni zavezniki so zahtevali, da se sprejme v Zvezo narodov Italijo in T r a nsjordaqijo. Njiju sprejem je Rusija že dvakrat preprečila. Zed. države, Anglija in Francija zahtevajo, da se državi takoj sprejmeta v Zvezo. Vse radovedno čaka, kaj bo rekel k temu ruski delegat Gro-mikov.
Ameriška Domovina
- T Ti 1 3 'H CJ- 1l * 1
nJgStSSfm,
1117 St Clair Are.
(JAMES DEBEVEC, Editor) HEnderaon 0628
Clereland J, Ohio
NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za Četrt	
leta $3.00. -	. * Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.	
19«	APRIL	SUBSCRIPTION RATES ' United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6-for 6 months, $3.50 for- 3 months.
(»!«''* 1	2 3 4	5	6	7	*	9	» H	12	13	M	B	K	7 18	19	20	2«	22	23	24 25	26	27	28	29	30	
Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.	
<^HJ£>83	No- 68	Tues., April 6, 1948
Zloraba slovanstva
Pred neko žalostno resnico si ne smemo zapirati oči. Vsi Slovani v Ameriki smo namreč v neprijetnem položaju, da nas svet zamenjava s komunisti. In ker Amerikanec komunista in vsakega njegovega pomagača sovraži, prehaja sovraštvo na vse Slovane. Največji slovanski narod, rusk1, je prvi postal žrtev komunizma. Iz Rusije danes vsiljujejo komunistični propagatorji svoj nauk vsemu svetu, od tam so zasužnili tudi zapadne slovanske narode vse po vrsti: Poljake, Čehe, Slovake, Bolgare, Srbe, Hrvate in Slovence. Ti so sedaj orodje — po veliki večini prisiljeno orodje — komunističnega razširjenja po vsej Evropi. Tako je navidezno komunizem združen s slovanstvom. Tujec ne razume, da ravno slovanski narodi sami najhuje trpe pod komunizmom, tudi ne razume, da razni Stalini, Groze in še Gottwaldi nimajo nič slovanskega in da kakemu Titu ali Kidriču ni za kak napredek slovanstva, ampak samo za zmago komuni-ztna. Toda radi navidezne zveze meče svet po krivici vse v en koš: slovanstvo in komunizem.
Prav tako pa si ne smemo zastirati o.či pred drugo žalostno resnico, da tudi meriški komunisti, kar jih je med Slovani, pridno vpletajo slovansko ime v svojo nečedno rdečo agitacijo in tako ustvarjajo pri drugih Amerikancih vtis, da je Slovan in komunist eno.
Pred nami leži četrtletni magazine “The Slavic Ameri-1 pri katerem je ima znani Lojze Adamič precejšno be-
no udejstvovanje, šola s češčenjem Tita in bojnim hujskanjem ter seveda brez križa, cerkev s policijskim prisluškovalcem, da ne naštevamo drugih uničujočih posledic komunistične tiranije.
S tem, ko zavajajo v zmoto, pa obenem napravljajo vsemu slovanstvu nepopravljivo škodo. Ne samo ameriškim Slovanom, ki jih bodo v’slučaju kake vojne od vseh strani brcali kot sopotnike in pomagače komunizma, ampak slovanstvu vsega sveta. In kaj je to vsiljevanje komunizma, ki ga Amerika ne prenaša, drugega kot hujskanje na vojno za zmago tega komunizma? Le kdo more imeti od kake vojne med ameriškimi Zveznimi državami in Sovjetsko Unijo kako korist razen morda komunistov? Ali more biti taka vojska kakemu slovanskemu narodu v blagoslov? Vojna vedno prinaša samo nesrečo.
, Drew Middleton piše v “N. Y. Tmes Magazine” 28. marca, kako ruska mladina, ki po njegovem mnenju po večini ni komunistična, misli, da bo mogla Rusija ob bogastvu svoje zemlje in po svoji delavnosti doseči v svetu v doglednem času tisto vodilno mesto, ki ga je imela Anglija in ki ga ima danes Amerika. Kljub vsem nedostatkom se ta mladina trudi, da bi dosegla velike stvari. Človeka srce zaboli ob misli, da bodo vse idealne zamisli, te ruske mladine v eventuelnem svetovnem spopadu uničene. In čemu? Radi komunizma, ki hoče za 'vsako ceno zavladati svetu. Bojna letala bodo trosila smrt na slovansko Rusijo in atomske bombe bodo uničevale papore ruske mladine, ker žene komunist svet v vojno. Še slabše bo za druge slovanske narode ob ruskih mejah, ki bodo predstraže sovjetske sile. Predstraže vedno največ trpe. Kaj bi trpela naša stara domovina Slovenija, če pride do spopada, kaj bi še ostalo od tako težko preiskušene-ga starega kraja? Toda komunist ne vpraša po tem. Njemu je samo za zmago komunistične ideje. Zato je ta komunizem tudi v Sloveniji med vojno govoril: “Če tudi pogine ves narod, samo da zmaga naša ideja.” Tako je komunistom tudi sedaj smo za zmago komunizma, pa če vsi slovanski narodi pri tem propadejo. Tem komunističnim hujskačem, ki hočejo vojno za zmago svetovnega komunizma igra v roke vsak, kdor v Ameriki na en ali drugi način podpira komunistično propagando.	*
Ali je kaj upanja, da bi v takem svetovnem spopadu komunizem zmagal? Mi mislimo, da ne- In če bi, slovanstvo bi za to zmago tako plačalo, da si ne bi več opomoglo. In če komunizem ne zmaga? Ker komunistični pomagači vse store, da bi svet imel Slovane za komuniste >— tudi hujskači med ameriškimi Slovenci — b.o jeza zmagovalca udarila po vseh Slovanih. Tisto ge,rmanstvo, ki je bil*> toliko stoletij najbolj strupen sovražnik slovanskih narodov in ki je bilo med zadnjo vojno ponižano, bo spet dvignilo glavo. Nemec in Lah bosta spet delila našo slovensko zemljo. To je slika nesreče, ki more zadeti slovanstvo radi hudobije onih, ki včasih vedoma, včasih po svoji neumnosti, hočejo ustvariti
len, Wayne Morris, Al Smith, Craig Stevens, Anna Dvorak, Steve • Crane, Lana Turner, William Cagney, Johnny Meyers, ki je publicist za Howard Hughes-a
Vsi so bili zelo prijaani z menoj, posebno še, ko sem jim povedala, kako daleč sem prišla, da jih vidim. I, menda ja! ^Dobila sem tudi vstopnico za radijski programski ga podaja firma Old Gold Cigarette. — Glavne vloge so imeli Frank Morgan, Don Ameche in Frances Langford.- Zelo smo se zabavali pri programu. Vi tam doma ste program morda slišali po radiu, jaz sem pa kar tam sedela in jih gledala ter poslušala. Zares zanimivo.
Zdaj pa menda res ne bo dolgo, ko se bom morala posloviti od te lepe “kontre” in odpotovati nazaj v naš preljubi Girard. Tudi jaz rečem: ppv-sod je lepo, doma je pa najlepše. Vse skupaj prav lepo pozdravljam in kličem t^na veselo svidenje,
Sophie Cekuta.
MAMI}!
AL PA NE
“Glasbena matica” vabi
can, r--------	,	.	.
sedo. Navidezno slovanski list je ves posvečen propagandi 1 sPiko, da je Slovan in komunist eno in isto.
komunističnih zadev, članek za član om pros avj a vse, | Ker $mo Slovenci slovanskega rodu in zato ljubimo vse
dSTSVBf fWcOTrruflBttCKe'prbpagknde na-
Cleveland, O. — Zopet se bliža koncert pevskega zbora “Glas. bene matice.” Matica ima svoj redni krog poslušalcev, ki težko čakajo teh koncertov, ker se zavedajo, da jih ti pevci in pevke nikoli ne razočarajo, marveč jim vselej nudijo kak poseben užite! Včasih je posebnost kak mešdni zbor ali moški zbor ali^pa-kaj drugega, poleg splošno učinkovitega celotnega sporeda.
Za koncert v nedeljo 11. aprila bo tudi nekaj takih posebnih točk. Gotovo bodo našim poslušalcem ugajale točke, kot so na primer:	zbor iz “Rigoletto,”
Venček slovenskih narodnih pesmi iz opere “Gorenjski slavček” in zbor iz opere, “Norma,” ki še
zvezi s slovanstvom. Jugslovanske delavce- vidimo v tem listu kako se bratijo z Burmanci. In seveda morajo dobiti svoje posebno mesto amerikanski pastorji, ki so se šli gostit v J ugoslavijo na račun jugoslovanske revščine in na povabilo Titovo, da so potem temu diktatorju zapeli hvalnico. Vse v imenu slovanstva! V imenu slovanstva je tudi slika odpadlega srbskega duhovnika Žečeviča, ki je postal “za slovanstvo pomemben” kot Titov komunistični minister. Tako list, ki naj bi predstavil Slovane Amerikancem, predstavi — komuniste. Ni je v listu ene misli, ki bi podala ameriškemu svetu kako misel o notranji vrednosti slovanskih narodov, ni je misli, ki ne bi pod krinko slovanstva vsiljevala komunistične propagande. Ali je potem čudno, da drugi smatrajo Slovane za komuinste, če se ti v svojem magazinu sami take pokažejo?	'
Prav ta list je obenem propagandni list za Wallace-a, za predsedniškega kandidata tretje stranke. Kakor da ima ta zmešana glava kaj oprviti s slovanstvom! Ta razlaga po Ameriki svoje nejasne nazore, ki jih verjetno sam ne vzame resno, in zraven dan na dan hvali Stalinovo politiko, tako da mu je clevelandski Plain Dealer pred dne,vi upravičeno zapisal, da more svoji ameriški domovini največ koristiti; če zgine v Sovjetijo in pozabi priti nazaj. Tega Wallace-a, ki ga vsi Amerikanci smatrajo za sovjetsko orodje, priporoča tak list. S tem priporoča vse Slovane ameriškemu zasmehu in sovraštvu.
Ni pa nam treba kazati na angleško pisan list, ki hvali vse kar je v zvezi s komunisti. Tudi naši slovenski tako imenovani napredni listi, se kosajo, kdo se bo globlje priklonil pred Stalinom, Jitom ali novo komunistično zvezdo Gott-waldom. Vse, kar narede komunistične glave po svetu hvalijo, vse obožujejo, vse utepajo svojim slovanskim pristašem v. glavo. Ali res kdo misli, da je to češčenje Sovjetije in to priklanjanje pred komunističnimi mogotci skrito Amerikancem? Kar bero slovenski komunistični pomagači v teh listih, to trobijo naprej in utrjujejo med ameriškim ljudstvom misel, da je komunist eno in isto kot Slovan.
Tako spravljajo svet v zmoto in napravljajo vsemu slovanstvu neizmerno škodo.
Najprej zavajaj^ svet v zmoto, kakor da bi bila slovanska ljudstva za “rdeli raj.” V .tako zmoto so spravili tudi mnogo naših rojakov^daldanes menjio, da je na primer res slovensko ljudstvo v Jugoslaviji z Tita, Kardelja, Kidriča ali Baeblerja. Toliko časa g&nijo to pesem, da se mnogih le prime, naj bi bilo še tako peumno. Tolikokrat ponavljajo eno in isto laž o “novi svolkuji,” o navdušenih titoveih in udarnikih, o lepši bodočnosti pod novo komunistično gospodo, da le nekaj ostane v možganlhTkrn^č ne mislijo, ampak samo slepo sprejemajo, kar jim prinaša njihov list. N'e uvidijo, da je to plačana sovjetska propagljida proti'ameriškim interesom. Nekaj “velikih Slovanov" brez trdnih načelnih podlag pa so zunanji uspehi Rusije omamili, da vidijo v vsaki rdeči stvari slovansko zarjo. Vsi ti, naj bodo zlobneži ali nespametniki, ne vidijo strašne bede, ki jo je prinese! boljševizem slovanskim narodom. Takih ne spreobrnejo vsa obupna pisma iz slovenskega rdečega raja, ki pričajo o stradanju, prisilnemu delu, nanje ne napravlja nikakega vtisa vsa duhovna in duševna beda: pritiski na vse kultur-
pačno sodi vse slovanstvo. Zato protestiramo proti zlorabi slovenskega imena v komunistični propagandi in proti sleparstvu komunistov in njih pomočnikov v slovenskih ameriških listih. Strašno odgovornost si nakopavajo ljudje, ki v svoji slepoti nočejo ločiti komunističnih ciljev in slovanskih koristi.
Predno sem zavil v Cencov kot, sem trenutek postal, da še enkrat zajamem v spomin nase Zevnike in njive, ki so kašča naše vasi, ki preživlja vaščane leto za letom z vsem potrebnim. Dišalo je po novo zorani zemlji. Zevniki in njive — vse je že obdelano za letos. Okrog vsakega zavnika so bili zasajeni ražnji, ob katerih se bo ovijal fižol. To bo nekaka ograda za zevnik. Kot brigade suličarjev so stali ražnji in čakali, kdaj pokuka iz zemlje netiški fižolček, se oprime palice in začne plezati kvišku. Dober je, da se v ustih kar topi. Vsak dan bo na mizi, kadar bo dozorel: enkrat gorak in zabeljen s slanino, enkrat mrzel z octom in oljem. Veliko skledo ga je treba za družino, bi rekel.
Tamle vodi pot v naše podružnice : Bežuljak, Dobec in d!čo-žljek. Do tukaj smo pripodili fantičke iz teh vasi kadar smo se sporekli v šoli. Dlje za njimi si ismo upali, samo v območju lomače vasi smo bili kar se da pogumni. Tukaj smo šli vasovat v Bežuljak, kadar so meli proso pri Matičkovih, ali pri Tonkovih, ali pri Mežnarjevih in Mivčih in kaj vem kje vse. BeZovski fantje nas niso sprejeli s slavoloki in bando, se reče, vendar nam tudi niso rekli zapik, če smo prišli kot se spodobi — z oljkino vejico in brez drikelcov. Ko smo
proso omeli ,so nam dali rezo-Ije, pospravili so po podu, kak fant je privlekel iz žepa orglice in pari so se zavrteli, okorno in nerodno, ker ni noben znal plesat. Vedeli pa so, da človeku dobro dene, če drži v rokah kaj, mehkega in vlači sem in tje po podu. S potno roko je držal fant dekleta čez pas, da se je poznal odtis prstov na njeni bluzi, kot bi hodil po njej medved.
Mi, ki. smo prišli naposodo, smo gledali od strani, pili rezo-ljo in modrovalli, kako bo, če nam bodo bezovski fantički pomagali proti domu. Tu je njih torišče, njih deketa, njih pod, njih muzika. Sešteli smo se in če smo dognali, da so domači v premoči, bomo šli lepo pohlevno domov. Da bi prišli le zdravi in celi do kapelice zunaj vasi, potem bo že kako. če nas pa zajamejo v ozki ulici med živimi mejami, bo pa hudo narobe, smo uganili.
Seveda, če se je pa primerilo, da smo poprej mobilizirali svoje sile v domači vasi, je bilo pa vse drugače. Tam pri kapelici smo pustili en oddelek, da nas bo kril, kadar bomo pripodili za seboj Bezovce. Tam so čakali najmočnejši in pri njih je ostala škarta, ki ni bila za nobeno rabo, ne z rokami ne z nogami. Jaz sem se rad pridružil tej patrulji, ker se nisem nikoli rad silil v ospredje,
še danes se ne.
1 Tam za kapelico smo ležali,

BESEDA IZ NARODA
Pomladanska veselica dr.i^l "ekai ^
tudi te povabite, ker ste lahko
sv. Vida št. 25 KSKJ
Cleveland, O. — Članom, ki zahaj-ate redno na mesečne seje, je že znano, da smo še na januarski seji sklenili, da se celotno društvo pridruži našim mlajšim članom, ki so poznani pod imenoin “St. Vitus Boosters” in da skupno priredimo pomladansko plesno veselico. To vabilo in naznanilo pa naj velja tudi vsem tistim članom,' ki se sej ne udeležujete, da se naša skupna veselica vrši v soboto 10. aprila zvečer v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Ker ima naše društvo precejšnje število mladih članov, ki se zanimajo za razne aktivnosti društva,t ni več kot prav,
brez skrbi, da bo veselja in zabave za vse dovolj.
Za poskočnice bo skrbel Pete Sokach orkester, ki Do gotovo tako igral, da se bo razgibala stara in mlai^ kri. Poleg tega pa bo preskrbljeno tudi za vse, kar spada k dobri zabavi. Na svidenje!
Frank A. Turek, preds.
Kar ne morem iz te lepe Kalifornije
Manhattan Beach, Cal. —- V Kaliforniji sem ostala dlje, kot sem pa nameravala. In dlje kot sem tukaj, bolj všeč mi je, težje grem od tukaj Moj svak Jack Cooper i je peljal oni dan v Santa Mo-
da se tudi starejši čiani zani-mica, kjer smo se ustavili na le-mamo in jim pomagamo ob ra- tališču Cloverleaf. Tam imata
znih prilikah. In sedaj se nam vsem nudi lepa prilika, da se izkažemo in jim priskočimo na pomoč tako pri delu kakor tudi z udeležbo 'na veselici in da jim na ita način pomoremo k boljšemu gmotnemu in moralnemu uspehu. Ge se bomo vsi izkazali, potem lahko pričakujemo tudi dober uspeh v gmotnem oziru, kajti blagajna, iz katere vzdržujejo razne športe, se bo kmalu lahko zapisala s “000” in potem že veste, kaj to pomeni.
Sem pa. prepričan da do tega ne bo prišlo in da se bomo v soboto vsi pokazali na naši skupni veselici v SND in pri tem ne mislimo samo odbornike obojih skupin, ampak vse člane, mlade in stare. Pa kaj sa mo člane, saj ima vsak gotovo
Jon Hall in Frances Langford restavracijo in svoje zasebno letališče. Oba sta bila zelo prijazna in nazadnje sta me “tre-tala” s tem, da sta me vzela s seboj v zrak na letalu, ki je njuna last. Tako sem si z zračne višine ogledala vse mesto Santa Monica in vse lepo obrežje. Ce sem se kaj bala v luftšifu? Prav nič. Sicer pa, če bi bili cepnili doli, bi prileteli v morje, tor$j kar na mehko. Obljubila sem, da ju bcm še obiskala, predno grern od tukaj.
Ogledali smo si tudi znamenite kraje tukaj Poseb-
zume se, da tudinčbo manjkalo
naših vrlih solistov, ki nam bodo izvajali lepo število prikupnih skladb. Culi homo zopet enkrat po daljšem presledku našo izborno mezzo-sopranistinjo Mi-lavec-Levstik. Ne bo pa manjkalo ostalih solistov, kot so Budan, švigel, Safred, žagar, Bradač, Nosan, Belle, Smith in drugi.
Zanimivi so ti Matični pevski programi. Vidimo, da se pevovodja Ivan Zorman vedno potrudi, da napravi razppredbo točk čim pestrejšo. Vselej najdemo kake efektne skladbe iz mednarodnega repertoarja, tako da ni občinstvo prikrajšano na polju splošne vokalne literature. Po dfugi strani pa je tudi vedno krepak, poudarek na izvirnih slovenskih skladbah, deloma težjega kova,deloma pa tudi, lažjega, zlasti v okviru slovenske narodne pesmi.. Tako imajo nekaj na izbero poslušalci vseh vrst.
Doba našega številčno obsežnega pevskega razmaha je za nami. Vendar pa imamo še vedno zadostno število prvovrstnih pevskih moči, ki v svoji brezprimer-ni ljubezni do slovenskega jezika in pesmi vztrajajo v tem svojem velikem narodnem poslanstvu. In ker se občinstvo-zaveda, da slovensko petje v naši novi domovini nima zasigurane daljše bodočnosti, gotovo tudi tega koncerta “Glasbene matice” ne bo zamudilo.
Koncert se vrši v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Prične se ob štirih popoldne. _
Pevski tovariš.
Stari dogodki se ponavljajo
Huston, Pa. — Pred štiridesetimi leti, ko šo se Slovenci najbolj selili v Ameriko, sem slišal naslednjo dogodbico. če razne ! je resnična ali ne, tega ne vem, kakor sem jo kupil, tako jo
m zbor iz opere “Norma,” ki se York tudi Marko in Jurij. Ze lam za Kapelico smo lezan, ni bil podan na našem odru. Ra- prej sta mnogokrat slišala, da gtžlfh V zvezde in čakali razvitja zrnnp sp. da tndfviphn manilfnln je Amerika “fri” kontra. Iti dbgodkov. Kadar smo zaslišali
torej če je “fri” kontra, te tu- iz vasi znamenja, kot bi, ria pri-ne more nihče nadlegovati
no smo se lepo zabavali v sloviti testavraciji Ciro’s, kjer sem imela čast srečati se in govoriti z raznimi filmskimi zvezdami,
prodam. Vem pa, da je precej podobna dogodkom današnjih dni.
Takrat sta med številnimi
kot: George Burn in Gracie Al- potniki dospela z ladjo v New
kaj
ali ukazovati, kaj in kako. Ko sta tako prišla v New York in hodila po mestu vsak s svojo culico, Marko začuti, da mu ne kaj zavija po trebuhu. Poprosi Jurija, da naj mu drži culico, sam pa hitro stopi za vogal, da bi tam odložil nepotrebno navlako, ki mu rogovili v trebuhu. Joj, Marko se še dobro pripravil ni k svojemu o-pravilu, že ga zgralbi roka pravice in ga tira na sodnijo, kjer je moral Marko plačati kazen radi onesnaženja javnega prostora. . .
Če je po tem dogodkku kdo Marku še rekel, da je Amerika “fri” kontra, se je ta strašno hudoval: “Hudiča je ‘fri’ kontra, saj sem moral še zato kazen plačati, ko sem šel na svojo potrebo tja za vogal!”
Druga iz današnjih časov, pa je precej podobna gori o-menjeni zgodbici. Po naselbinah je današnje dr.i ' mnogo kresanja in to takega kresanja, da kar iskre letijo vse naokrog. Za svobodo tiska se gre. Upit-je je, da je svoboda tiska v A-meriki v nevarnosti. . .
Razlika 'pri tem je samo ta, da je Marko moral za svoj greh sam delati pokoro, a tovariši uredniki prizadetih listov so pa za svoje grehe naprtili pokoro svojim vernim Marko-tom in Juretom. No, pa saj ti radi sprejmejo to pokoro, samo da bi čmiprej skupno premagali to reakcionarno črno temo; kakor sami pravijo. Le dajite, le in globoko sezite v svoje žepe, kadar bodo videli vaši gospodje tovariši, da se ne da več iztisniti za svobodo liska, vam bodo pa še kakšno drugo kolek-to prinesli na program. ' Ti so pa “smart,” da se reče. Po pravici jim je nekoč povedal v A-merikanskem Slovencu p. Hugo Bren, ko je zapisal, da bi bili veliko bolj koristnega storili za slovenski narod, če bi bili ostali doma in v kleti stare škarpe popravljali. v
John Pelhan.
mer, kdo s plohom udrihal po vodi, smo vedeli, da se je donfa-ča zabava že pričela. Naši, ki so se zanašali na rezeyvo, so se počasi umikali proti kapelici. Domačini so mislili, da imajo sovražnika že kar v oblasti, so pritiskali za njimi, kar se da. Ko so jih naši izvabili mimo kapelice, so se obrnili, napravili'izpad nazaj v bezovsko linijo in takrat je udarila v hrbet BezovCem še rezerva izza kapelice in — pet jih pade, kjer porine, ta slovenski oratar. Noben plot ni bil previsok in nobena seč preširoka, ko so si pomagali fantički iz nevarnega kraja.	„
No in v drugih primerah so si'pa naši pomagali na vse mile viže proti domači vasi, za njimi je pd deževalo kamenje, krepelca in durge take pripravni stvari. Pa smo bili kljub temu ravsu in kavsu vedno prijatelji z Be-zovci, ki so bili vrli fantje in zapeti so znali, da nikdar tega. Kadar je poprijel Mežnarjev Lovrenc in pritisnil njegov brat Tone, pa še drugi, je bilo res lepo petje. Razume se, da so naši fantje še lepše peli. Takih jih pa zares ni bilo pod zvonom sv. Jerneja. Celo Rakovce smo posekali, pa ki so se bahali, da so v petju prvi na Kranjskem. Kakopak 1	•
Vas Kožijek jč slonela visoko na hribu in tje nismo zašli dostikrat. Tako tudi v Dobec ne. Samo ob žegnanju smo šli tje k maši, sedeli na cvingarju, bingljali z nogami in dekleta ogledovali, ki so šumela mimo n^s v cerkev.
Presodili smo jih in precenili, katera-bi bila za v jarem in katera ne. i
N^vem, če bom še kdaj tod matafiril, sem si mislli, ko sem s pogledom objemal sliko njiv, vasi, vzpetin in ravni, kolikor jih ni že mrak položil k pokoju. Kakor bo naneslo. Če se ne vidimo več, zdravstvujte in ostanite naši, dobri in pošteni. Obrnil sem se in počasi stopal po vrtu proti Cencovi hiši, kjer bom še malo povasoval za slovo.
V graščinskem jarmu
FR. JAKLIČ 4
To mu je pognalo kri v gla- Noč ima svojo moč! V cerk-vo. Puška mu je dala pogum,Jvenem branju stoji: Kdor bo z da je prestopil prag in stopil mečem okoli hodil, bo z mečem
v slabo razsvetljeno krčmo.
“Bom videl, kateri so I”
Nihče ga ni pričakoval in poznalo se je, da jih je presenetil. Fantje, ki so sredi hiše stali in se prepevajoč držali preko ramen, bi si bili skoraj zmešali, a tisti, ki je naprej jemal, ni odnehal in jih je potegnil za seboj, da so odpeli. Toda h koncu se je petje spremenilo' v žvižganje in Menat ni slišal tistih besedi, katere bi bil izjemoma rad slišal nocoj, da bi bil začel prepir, oprt na puško in lovski nož.
Menat se je bil usedel k mizi pri peči, se pomeknil v kot, del puško med noge in roko na ročaj noža.
Kocjan, ki ga je opazoval, je spoznal njegovo namero, pa je zavpil:
“Fantje, zadosti je večanja nocoj!”
Fantje so razumeli. Glavanov je plačal in so šli.
“Kanalje!” je sikal Menat za njimi, ko je videl, da so se spretno izognili. Zunaj so jo pa izno-va ivrezali, da so ga dražili.
Tedaj se je začel Menat prepirati s Kocjanom, zakaj pusti, da fantje v njegovi gostilni prepevajo sramotilno pesem. Kaj mu je graščina naredila?
Kocjan se je izgovarjal, da v njegovi hiši tisti, ki za pijačo da,tudi lahko zapoje, kakršno hoče, da se le iz božjih reči norca ne dela.
“Iz grašičine se pa lahko?’’
“Brez greha, pravim. Naj
pohvalite, pohvalite, kako znajo'pa boste vsi dobre volje.” “Jim bom že pokazal!’’ Menat se je skloni! k luči, napel pri puški petelina in nasul smodnika v prašnico. “Gospod! Ne bo prav, ne bo!
Radijski aparati, prakuki in čistilci
popravljamo—razne dele zanje
Popravljamo vseh vnt
MALZ ELECTRIC
6902 ST. CLAIR A VE. EN 4808
JOHN ZULKH
INSURANCE AGENCY
FRANCK ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vnt za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221 ■ 18116 NEFF ROAD-
IMS APRIL 1948
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
okoli prinesen.”
“To ni meč! Ta je bolj zanesljiva! Je risana!”
“Tudi za pihalnik velja sveto pismo.”
“Enkrat mora biti konec.” Kocjan ga je še ustavljal, ker pa le ni hotel ostati ga je še posvaril: "Ce se kaj zgodi, bom jaz spričal, da se je namenoma zgodilo, namenoma! Slišite!"
Logar je šel, toda fantje so bili že na drugem k/oncu vasi in ni nikjer zadel obnje, ker je moral že prej zaviti iz vasi. Tudi so bile Kocjanove besede nekoliko potlačile njegovo bojevitost, nekoliko ga je plašila noč, in nočni hlad, ki mu je pihnil v razgreti obraz, ga je pomiril, da se mu je naposled skoraj prav zdelo, da se ni spri-jel s fanti. Morda se bo dobila prilika, ko ne bo mogel nihče spričati.
“O, Kocjan! Ta tudi drži s fanti!”
Nad vasjo se pa le ni mogel premagati. Sprožil je puško v smeri, od koder je prihajalo petje. Bobneče je počilo, in večkrat odmevalo od vseh strani. A ko se je zgubil odmev, tedaj se je razlegnilo iz Skrilj veselo fantovsko ukan j e in Me-natu je priletelo nk uho klicanje:
“Les pridi, če imaš korajžo!” “Vam bo že graščina pokazala!” je vpil Menat nazaj. “Boste že videli, kaj graščina
zna!”----------
Glavan je bil tiste čase v grdznih premislekih, kaj bi na-fantje svoje veselje, naj redil. Drugih hoj ni dobil, s : in jih Kozlovih sten jih pa ne bo mogel spraviti. Včasih ga je prijelo, da bi jih pustil tam, kjer so. Toda streha na hlevu ga je priganjala, da se loti dela in odkazane hoje mora vzeti. Ali ni rekel Ardigata, da padejo njegove pravice iz urbaja, ako ne vzame hoj. In kaj bo potem? Kaj je kmetija v Skriljah brez gozdnih pravic?
APRIL
9.—-Mladinska liga SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
9.	— “Golden Gophers” pomladanska plesna veselica v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
10.	— Društvo sv. Vida št. 25 BSKJ Boosterski ples v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 8. zvečer. ‘
11.	—Ples društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida v šolski dvorani.
11. — Glasbena Matica koncert v avditoriju SND na St. Clair Ave.
17.	—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18— Marijina družba pri fari sv. Vida priredi ‘ Ballerina Ball’' v šolski dvorari.
18.	—Podružnica št. 49 SžZ priredi pomladanski ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
25.—PevsTti zbor “Planina” priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na 5050* Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. Po koncertu ples.
MAJ
1.	— Društvo Srca Marije farmi, priredi ples v SND na St. Clair Ave.
2.	— Monte Carlo priredi Dr.
Sv. Imena v dvorani cerkve sv.
Vida.
8.	— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ples v SND na. St. Clair Ave.
9.	— Podružnica št. 32 S2Z
priredi plesno veselicos v Sli
venske mdruštvenem ’
“Jih bomo pa podrli, saj so sosedje rekli, da mi jih bodo pomagali spravjti.” Tako je odločil že večkrat, a še je le bal začeti.
“Kdaj pojdeva na noje?” je dejal fantu.
“Nikoli na Koalove stene! Kjer imate pravico, tam zastavite sekiro! Ali ni ves Mokre nas?’1
“Pa graščinski!”
Znamke!
Jugoslovanske znamke prodaja
August Hollander
6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu
(Tues.-s)
oo.vou mt
VITAMINS?
sasrwwgS’
tSurrsfft
iHWIi VITAMIN CtfMUS
A angle On»-A-Doy (bread) MM-
artaws
ssrsaWS
Recher Ave.
9. — Proslava deset-letnice Slovenske moške zveze v avditoriju SND na St. Clair Ave.
9.—Prvi pevski koncert pevskega zbora “Triglav” se 'bo vršil v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Ples po koncertu v Slovenskem domu 6818 Denison Ave. (čez cesto).
15.	__Društvo Jutranja zve-
zda št. 137 ABZ ples v SND na St. Clair Ave.
16.	— Slovenska dobrodelna zveza “Varietni program” v avditorij u SND, na St. Clair Ave.
22. — Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
22.—Marijina družba fare sv. Lovrenca priredi “majski ples” v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
29,—Društvo sv. Katarine št.
29 ZSZ priredi “Leap Year
Dance’* v avditoriju SiND na
St. Clair Ave.
,	JULIJ
3-4-5.—Romanje članov Zveze dnuštev Naj svetejšega Imena k Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois. 0
AUGUST
1.—Farni piknik fare Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi
15. — Društvo Sv. Jožefa št.
province) Šmid in misijonarja dilno fronto. S temi, da bi obra-
Fidler in Rupnik. Izgleda, da imajo partizani na te redovnike, prav posebno piko.
RAZTRESENI V TUJINI. — Vseh redovnikov te misijonske družbe je sedaj v izgnanstvu ali
begunstvu 38. Od teh jih misijo- Zmazek Franc iz Maleša pri Gor-
nari 10 na Kitajskem, 18 jih je ali jih v kratkem pride v Južno
Ameriko, drugi so po raznih kra. pri Gornji Radgoni. Ostali so do.
jih sveta. Dva poučujeta bogoslovje v Zedinjenih državah ameriških.
ŠE EN DUHOVNIK POD KLJUČEM. — V Ljubljani so našli komunisti med duhovniki še eno državi in njenim skrbnim očetom nevarno osebo. 21. januarja so zaprli Vinko Zora, bivšega kaplana pri sv. Petru v Ljubljani in dolgoletnega tajnika nekdanje Prosvetne zveze v Ljubljani. Kaj je njegov poseben greh iz poročila ni razvidno. Ali je vohun ali špekulant ali samo preprost “izdajalec.” Bodo že pri ljudskem sodišču nekaj našli. Glavne krivde, ki jo ima z vsemi zaprtimi duhovniki vred, da namreč ni s komunisti, ni treba posebej navajti.
P R A VOSLAVNA CERKEV V SLOVENIJI. — Med Slovenci ni bilo pravoslavcev, to je vernikov od Rima ločene vzhodne Cerkve. Le nekaj uradništva in vojaštva iz južnih delov Jugoslavije je tvorilo pravoslavne občine v Ljubljani, v Celju in Mariboru. Sedaj, ko se katoličani nočejo sprijazniti s komunizmom, je postala pravoslavna Cerkev v Sloveniji bolj imenitna. V Mariboru iipajo celo svojega duhovnika, Slovenca po rodu. To je oče Gorazd Dekleva, včasih železni-
169 KSKJ priredi svoj piknik iški uradnik. Ta je našel v kolona Močilnkiarjevi farmi. jnah ljubljanskih komunističnih 22.—Prireditev skupnih ohij- časopisov veliko prostora, da je
skih podružnic Slovenske ženske zveze v SDD na Recher Av.
OKTOBER
10.—Oltarno društvo fare
razkril svoje za Tita in sedanji režim navdušeno srce. (Upravičeno upamo, da nas Sans, ki je vedno za vse bogaboječe in Tita
čunaii, kadar pride čas prevrata in konca komunističnega režima. Vseh 19 je obsojenih; Po 12 let so dobili: 20 letni študent Ajlec Rado iz Murske Sobote, ki da je bil glavni organizator, dalje
Stalno delo dobi
Moški dobi stalno delo pri vrtnarju. Zglasite se na 572 Tre-bisky Rd. Smith Euclid, ali pokličite EV 3467.'	(71)
nji Radgoni, Kovač Vinko s Po. lic, Sekonja Ludvik iz Sovjeka
bili kazni od dveh do sedem let. Obtoženci so skoro vsi iz bližine Gornje Radgone.
Ubogi Tito nima miru. Vedno novi in novi uporniki, ki jih vse sodbe in vse ječe ne uženejo.
MALI OGLASI
Iščejo stanovanje
Družina $ odraslih oseb žeii dobiti stanovanje 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče RA 7688.	(69)
Se takoj vselite
Naproda'j je prpstoren napol bungalow blizu 185. ceste. V pritličju sta 2 veliki spalnici in s ploščami obita kopalnica; zgo-rej 3 velike spalnice; prezračevalni sistem, plinska gorkota. V kleti kompletna kopalnica. Dvojna garaža, cementni dovoz, v hiši vse preproge. Vse v izvrstnem stanju in idealno za veliko družino. Cena je $15,900. Jacqueline B. Drissler Realtor
15432 Lake Shore Blvd.
KE 6230 IV 1627
:	(69)
DELO DOBIJO
ženske za čiščenje
od 6 zj. do opoldne Poln čas. Plača Zglasiffe se v 5. nad. Employment Office
Wm. Taylor & Co.
(73)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Naprodaj je dobro ohranjena zidana hiša za 4 družine z vsemi ugodnostmi. Natančneje izveste pri lastniku na 1091 Addison Rd.
(Tue. Fri. -x)
Hladilnik za baro
Naprodaj je hladnik za pivo (Bar cooler,. Prostora je za 23 zabojev piva. Vprašajte na 7901 St. Clair Ave. ali pokličite EN 9355.	—(68)
Stanovanje iščejo
Družina 5 oseb želi dobiti stanovanje 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče RA 7588.
(69)
Marije Vnebovzete priredi ban- časteče duhovnike vnet in zavzet,
j|iiiimiiimiiiiwiimiiiiimiiiiimimiiiiimiiiimmimiiimiimiiiiimmimiiiiiiii£
FARMA NAPRODAJ
Okrog 20 akrov sadnega drevja—1,100 breskev: 700—8 let starih, s 400—4 leta starih. 600 jablan 8 let starih. Okrog 4,000 malin (rasp- S berry). Velika moderna hiša z 11 sobami,, za 3 družine. Ima avto- s matični thermostatic controlled furnez in vodni grelec. Hlev 40 x 60, = shramba za traktor in garaža 20 x 60. Vsa poslopja so nanovo barva- s na. Je tudi nad $4000 vrednosti orodja. Skozi farmo teče potok,, ki se 5 nikdar ne ususi, in je dosti vode za namakanje. 3 akra je gozda. Ta s _ farma je bila prodana novembra 1947 za $27,000.00, ker je pa kupca = S zadel mrtvoud, se družina ni mogla seliti, zato sedaj dobite to vse s = skupaj za samo $20,000. Oglejte si jo. Najdete jo lahko, če vozite po 5 U. S. 20, 7 milj vzhodno od Painesville, Ohio, do Call’s Rd. (Call’s’ S Nursery napis), obrnite 4esno, vozite južno do Davis Rd., obrnite s levo, to je 6. farma ni levi. Za nadaljna pojasnila vpraiajte LODI s MANDEL, 15702 Waterloo Road, KE 0034.
v Slovenskem domu na Holmes Ave.
VE5TI
IZ SLOVEIIIJE
(NadultevanJe s I. striml) je bil znan po celem Zasavju, nika v Grahovo pri Cerknici,
kjer je postal kot starosta deka- NASTAVLJENA sta bila
nijsRe duhovščine leta 1933 dekan cerkniske’dekanije. Nagrobni govor je imel kanonik in univerzitetni profesor dr. Snoj. Doživel je v. Grahovem težke'čase, ko so podivjani partizani poklali in zažgali domobransko četo, Med zgorelimi je bil mnogo" obetajoči slovenski pesnik Balantič. - V MARKOVCIH V PREKMURJU je 22. febr. umrl tamkajšnji duhovnik Karel Ficko.
“Ko smo neumi, da pustimo Bil je dolgo bolan in je v bolezni mnogo pretrpel.
V LITIJI je umrl Franc Kun-stler, nekdanji lesni trgovec, ki
graščini vso veljavo!”
“Fant! 'Kaj je bilo tega treba? Pri miru bi ga bil pustil. Punca bi ga bila že sama odgnala.”
Sina je zbodlo očetovo očitanje, čeprav je bilo rahlo. Ker se ni mogel zagovarjati, je pa zavrnil očeta:
“Ali sem jaz'streho podrl?” Oče je moral molčati in priznati, da je ugovqj- pravičen.
Sosedje so ga pa tudi vedno spraševali:
• “Kdaj poj deš na hoje? Nu, ali si jih že podrl?”
Tako ni imel miru ne podnevi ne ponoči, ne doma in ne drugod. Hoje na Kozlovih stenah so mu bile vedno pred očmi.' Da bi imel mir in hoje doma, se je naposled le odločil, da je naročil zjutraj zgodaj 'pripraviti kosilo, in drugi dan, ko je še danica svetila, sta s sinom vzela žago, sekire ter nekoliko krompirja in šla nad hoje.
“Pa jih bomo precej od kraja,” je rekel sin.
v
mariborski škofiji Lah Stani-s av, doslej kaplan v Vitanju, za kaplana v št. liju v Slovenskih goricah, in Mihelič Jože za vikarja pomočnika v Vitanju.
LJUBLJANSKI LAZARISTU to je duhovniki misijonske družbe sv. Vincencija Pavlaiiskega, so bili kot smo že poročali, vrženi iz svojega samostana pri cerkvi Srca Jezusovega. Ostanke so preselili k jezuitom.
No, sedaj se je ta družba spet zmanjšala. Na novo je bil obsojen misijonar Sodja, aretirani pa so bivši vizitator (predstojnik
prinese ameriškemu svietu javo v celoti' in/’tako '
ni proti veri, ampak samo proti
katoličanstvu. Op. ured.). Povedal je, da je dobil za pravoslavce v Mariboru, ki jih včasih ni bilo, 250,000 din od države. Zato on ni tako ločen od države kot katoličani. Tudi v Moskvo je že poromal, še več! Kot velik junak se je znal ustaviti “reakci-jonarnim klikam” tako, da ga niso mogle zapeljati.
Toliko, da veste, da komunisti niso proti tistim duhovnikom, ki gredo z njihovim brezboštvom. No, veliko Štajercev ta oče Gorazd ne bo privabil v svoj hlev.
V MARIBORU 19 OBSOJENIH. — Bredi februarja se je vršila v Mariboru razprava proti 19 obtožencem, ki so se organizirali, da bi, kot pravijo komunistična poročila, z nasiljem zrušili obstoječo državno ureditev. Poseben greh teh upornikov je bil, da so Zbirali imena onih, ki so najbolj navdušeni z Osvobo-
(Dalje prihodnjič)

Pri nas dobite zdravilo
“STREPTOMYCIN” ki se ga sicer težko dobi
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.
AL ULLE
PLUMBING & HEATING (0.
AVTOMATIČNI VODNI GRELCI, polno inzulirani in čisto avtomatični. Cene so od $68J>0 naprej.
V zalogi imamo: Rex, Mustee, Bryant, American Standard, Hot Stream, Servel.	,
Vam jih lahko takoj inštaliramo. Ako želite, lahko odplačujete na mesečna odplačila.
15601 Waterloo Rd.	KG 7248
inrurnjmrLrmjifmrLmm^
ijmimnnjmrummmmTrinnnjTrirL^
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR elanom KSKJ po k% obresti nečlanom po obresti na zemljišča in posestva ^ brez kake provizije
1
• Protikomunistično zborovanje v Berlinu. — Meji tem ko so komunisti slavili obletnico revolucije (18i8) v sovjetski zoni, so nemški protikomunisti zborovali v Berlinu na prostoru pred nekdanjim Reichstagom, ki je v angleški zasedbeni zoni.'Slika nam kaže množico, ki se je kljub dežju zbrala, da sliši svoje voditelje, ki so narod svarili pred komunistično nevarnostjo.
★ ★ ★ ★ ★
Fotojila so napravljena na tak način, da se nu glavnico odplačuje o mesečnih obrokih.
ta pgjasnila in informacije pišite na:
MAVU USAD LUJEM0TE
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS

iimimnriTLnj-LrLrLjmr^^
TeirinKa
IVAN MATIČIČ
UUljTrLTLTl _Tn-T_T_Tn^TJTTlJTJTjTlTiXTjT-riJTrLri Prav
šola ji jemlje vse te moči, medtem ko morajo odraslejši po važnejših opravkih. Ne, Pe-trinki se zdi, da ima še vse premalo otrok pri hiši. Pa jo vča-si katera soseda pomiluje: “Oh, strina, otroci vas bodo zadušili!’’ ali: “jes-jes, botra, v grob vas bodo spravili ti gutanci!”
“Pravkar sem vas hotela vprašati, če mi katerega posodite, nobenega nimam pri roki.”
Tako se odreže Petrinka.
Petrin in Tevž se pa pehata venomer za zaslužkom. Ker te-sanja za enkrat ni na razpolago, sta prevzela drugo delo, samo da je zaslužek. Je pa zaslužek včasih bridek in trd.
Kar nihče ne mara prevzeti, to prevzame Petrin, ker ne mara nobenega zaslužka zametavati, saj njegove močne roke zmorejo vse, pa četudi izdirajo skale.
Zdaj vlačita Jordanove hlode iz Suhega grabna. Kaj je Suhi graben, ve vsak Orehovec, zato je Jordan prav rad oddal to delo Petrinu. Suhi graben je naj-grši svet v Ravniku, sama skala in strmina. Jordanovi voli so močni in rejeni, a so vidno shirali, preden so bili krlji iz glo-banje.
Krij je pripet z močno verigo
na prednji premi — in Tevž požene voli. Takoj ju požene z vso naklico, da dobita tem močnejši zagon. Klada zašknta, prema zaškriplje in volovske
podkve zazvenijo____“Na, sivec,
na, lisec, les k sebi! .Potegni, rini, vleci !-Bfo Iiuvt, a liovth
ge. “Na, sivec, pritekni, pritegni! Sto tavžent, klada bo zgrmela nazaj! Hehovt!”SiI no je nevarno. Štranga se je utrgala volu, drugi tudi omahuje, tla so splozka, a silna teža ga vleče nazaj. Petrin popade kolo, tišči ga za žive in mrtve, a vsa klada»vsi na njem. Če Petrin ne vzdrži, ne vzdržita niti vola, niti noben človek na svetu. Fant za silo zveže štra-ngo — in vola znova poprimeta. Pač dobro vesta, da morata brezpogojno užugati klado — ali pa klada nju strmoglavi. Z novim zagonom zastavita svoje neizčrpne sile — in klada zdr-či znova kvišku. Tevž kriči, Petrin vpije, oba imata pene na ustih. A Valičema se usipajo pene iz gobca, glavo tiščita do tal, oči imata široko izgubljene, silne prsi nabuhnjene, pa vlečeta, vlečeta, sopeta, grčita. Čimbolj gredo k vrhu. tembolj je svet razrit in razrvan, in složno morajo zastavili vse svoje sile, da zmagajo poslednji del strmine.
Ko privlečejo klade ven, na mestu obstanejo vsi štirje—in ni nekaj časa' slišati drugega kot samo sopenje in dihanje, Potem udari Petrin s cepihom po verigi — in prva klada le-
se brž odpravila z Martinkom.
Oče ga je spraševal vso pot, kje je fant pasel in kje je junca pogrešil. Ali je Zadravče-vim kaj povedal? —Nič jim ni povedal, blago je privezal v hlev pa stekel domov. Vso pot so torej ugibali, kam je mogel
ter skovikanje sov. Petrinu se junec zaiti. Petrin je bil veš- tovili naprej v odkazano smer. je pa le bolj in bolj čudno zdelo, kam bi se zamotovilo junče. Tako daleč vendar ni moglo
čak v takem raziskovanju, a tudi Tevž je imel že skušnje, a nista mogla uganke razrešiti.
Prišli so do cilja pa pričeli klicati junčka. Le nočne ujede so se skrivnostno og.ašale in pa odmev klica se je razlegal po gozdu in je bil ves strahoten.
“•Slišite?’’ potegne Martinek očeta za rokav.
Petrin posluša: neko beke-tanje, ka-li? — “Ah, srnjak ali lisjak,” obdije Petrin z roko. Potem razmišlja pa odredi:' “Tevž, ti vzemi smer ob Beč-kovih dolinah, potem krepi
kala za lažmi.”
Šli so narazen lo nič kaj prijetno pri srcu tavati sam po temnem gozdu. Res da je že nekajkrat prenočeval v gozdu, a prav sam r.’koli. Seveda, oče na to ni pomislil, ker sila je sila. Tevž je torej mo-
pret,aknila, vsako kotanjo in Tvežu ni bi- dolino, nazadnje sta zavila na Čertež. Nekaj časa so se še slišali drug drugega, potem so pa klici utonili v temi in dalji.
Slišalo se je samo še lajanje srnjakov, bevskanje jazbecev
Oči je imel ostre ko ris in v tem oziru ni bil ravno v zadregi. Venomer je vlekel na ušesa, kdaj zasliši klic onih dveh, in takoj nato je še on zaklical: “Na, lišček, na!” Neverjetno, kako strahotno se je lomil odmev po gozdu. Od časa do časa se je Tevž spognil in njeko-Ve oči so vrtale skozi temoto. Tam pod srmeko se nakaj giblje, veliko je kakor iunče. — “Na, lišček, na!” — Pa je zdirjalo tam izpod smreke, in Tevž je uganil, da bila srna. Tevž je-begal dalje.
Petrin in Martinek sta se pa
zaiti. Končno se mu je le nekaj posvetilo v glavi. Na mestu je obstal.
Čakaj, ali ni tam gori nad lažmi nekaj meketajo, kali?"
“Seveda je,’ je pritrdil Martinek, “tisto ni bil lMjsk in tudi ne srnjak.”
“Čakaj, ali si tam pasel in prav tam pogrešil junčeta?”
“Prav tam.”
“Vidiš hudiča, in tam je brezno! Ja, tisto prekleto brezno vrh lazov. Hudič nai ga vzame! Da mi ni padlo prej v glavo. Pa prav tam si moral pasti, tepec, okrog brezen mi nikar ne pasi!” Naglo jo je ubiral Petrin, da je kar bobnelo izpod njegovih težkih škornjev ter ga je še celo bosec komaj dohajal.
(Dalje prihodnjič)
proti Smrekovci, midva bova is- motala okrog lazov. Vse sta
Bje, sto hudičev bje!"
Bič 'pada neusmiljeno, vola tiščita glavo k tlom, prednje noge zasajata v zemljo, tipata
ži na planem. Noben traktor bi tega dela ne opravil bolje, a tudi noben žerjav bi ne potrošil toliko sile. To je šele prva klada, zdaj se, spustijo po drugo. Ko privlečejo iz glo-stoji že soi

globeli peto, tedaj že pada sonce za božjo ghado. Petrin si potisne v usta nov žvečenj tobaka pa oditeta gozdarja z vol-
za močno oporo pa vlečeta, da mi domov. Vola sta vsa premo-
čena in upehana, gozdarja pa raztrgana kakor dva cigana. Vendar se nihče ne zmeni za nju, niti ne pomisli ne eden, ne drugi, da leži na dnu Suhega
jima pokajo kite, vlečeta, kakor bi kanila premakniti goro. Tevž vpije, vleče za kambe, Petrin kriči zadaj, klada ga meče sem in tja, a on jo kroti s cepinom, odriva jo od skal, dviga grabna še petindvajset klad iznad koreninja. Vse mišice mrzlično delujejo, živci so napeti, oči izgubljene, telesa drhtijo in sopejo. — Strašno je vroč Suhi graben, njegova glo-banja obupna. Človek bi milil, da je klada že davno zunaj, a je šele na sredi klanca.
Tu počivajo, vola se oddihavata in sopeta, kakor bi puhala lokomotiva. Samo nekaj oddiha, pa hajdi naprej.
“Les k sebi, na 1 Bje sivec, bje lisec, bje hovt! Pritegni, vleci, tiraj 1”
Zdaj pritegne od zadaj še stari. Zročajem cepina udriha po volih pa kriči na vse prete-
Je pač Suhi graben, kateremu so kos samo Petrin in -pa Jordanovi voli.
Pri Petrinovih še niso dobro povečerjali, ko prisopiha Mar. tinek. Ves zbegan je in žalosten. Kaj se je pripetilo? Junčka je zgubil 1—Junčka? Kje? _ V gozdu. —Petrin in Tevž in mati se spokledajo. Križana gora! Kaj bodo rekli Za-dravčevi! Saj je šele nastopil službo pastirja — in Drejcu je posodil Zadravec! Nu, nemudoma je treba iti iskat jui)^a! Petrin in Tevž sta takoj vstala izza mize in, dasi utrujena, sta
Ni obiskovalcev. — Ob slami “steni joka" v Jeruzalemu ni letos nobenih židovskih obiskovalcev, ki so v prej-šnih letih hodili jokat k tej steni, a kateri sodijo, da je ostanek nekdanjega Salomonovega tempih. Obiskovalcev letos ni, ker je ta stena v arabskem delu mesta Jeruzalema.
1887
^sss.
NAZNANILO IN ZAHVALA-
Globoko užaloščeni s potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da se je Vsegamogočnemu dOpadlo odpoklicati našo nad vse ljubljeno mamo in staro mamo
Mary Salamon
ROJENA JAMNIK
katera je po dvotedenski hudi bolezni dne 18. januarja 1948 nepri- I čakovano zapustila to dolino solz v starosti 61 let. Rojena je bila v 1 Pečni vasi nad Ljubljano.
Njene telesne ostanke smo položili k večnemu počitku 21. jan. na Kalvarijo pokopališče poleg njenega soproga in njene matere.
V globoki hvaležnosti se prav prisrčno zahvaljujemo č. g. kanoniku J. J. Omanu za vse lepe tolažilne besede, nadalje č. g. Julius Slapšaku za vse opravljene molitve v Ferfoliatovem zavodu, kakor tudi za vse pogrebne obrede v cerkvi sv. Lorenca in na pokopališču.
Nadalje se prisrčno zahvaljujemo vsem prijateljem, društvu Circle Aspen Grove 48 in njenqmu Teamu za krasno cvetje, s katerim ste okrasili krsto naše ljubljene mame, da je tudi na mrtvaškem odru ležala v lepem svežem cvetju, katerega je v življenju vedno zelo ljubila. ,
iB&rcuu iaiivma uamcuni jjuuiuzuilc si.	aaicic su vsua
večer prišle ob njeni krsti molit sv. rožni vehec, kakor tudi dfuštVu sv. Rešnjega Telesa, katere so opravljale molitve v cerkvi sv. Lovrenca. Isto se prav prisrčno zahvaljujemo omenjenima društvoma oziroma članicam, katere ste jo nosile k večnemu počitku.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu L. L. Ferfolia za vso prijazno postrežbo in lepo urejeni pogreb.
Končno se še enkrat vsem'in vsakemu posebej prav prisrčno zahvaljujemo, kateri nam je na en ali drug način kaj pomagal, prispeval in izražal sočutje z besedo ali pismeno ter nas s tem tolažil v težkih urah, nadalje najlepša hvala vsem, kateri ste prišli našo ljubo-I mamo pokropit in jo spremili na mirodvor ter dali vaše avtomobile 1 na razpolago Bog plačaj vsem za vse tisočkrat.
Tebi, draga naša ljuba mama, pa Ti v globoki žalosti kličemo: počivaj v zasluženem počitku, v naših srcih ne boš pozabljena. Naj se Tvoja blaga duša veseli v nebeških višavah in naj Ti bo rahla ameriška zemlja.
•Ljuba mama, kako težka bila je ločitev, ker smo v življenju med seboj se ljubili, zdaj zgubljeni tavamo, ker Tebe med nami ni.
Oh, kako pogrešamo Te, mama, ali Tebe od nikoder ni.
Žela nam draga zdaj Tvoja je gomila,
tam vedno naše misli so in srce,
tolažba naša je, da Tvoja duša šla je. k Bogu
in da srečna z atom našim si v nebeškem krogu.
Žalujoči ostali:
JAMES in MARVIN, sinova ELEANOR, hči JERRY- in EMILY, sinahi VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 6. aprila 1948.	J
—AND THE WORST IS YET TO ČOHE Mn najhnjše šele pride
1888 ^

'4

*
1948
■fr

JV oznanilo in Ztahnlala
Z veliko tugo in žalostjo v srcu naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula naša blaga soproga in ljubljena mati
Iflary Del)
ROJENA ČEPON
ki je previdena z svetimi zakramenti zaspala v Gospodu dne 6. marca 1948. Draga pokojnica je bila rojena dne 21. novembra 1888 v Horjulu pri Vrhniki. Pogreb se je vršil 9. marca 1948 iz Frank Zakrajšek in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Po sveti masi zadušnici, katero je daroval č. g. Rev. Victor N. Tomc ob asistenci čč. gg. Rev. Victor Cimpermana in Rev. Max Sodja, smo jo položili k večnemu počitku na pokopališču Kalvarija.
V prvi vrsti se želimo zahvaliti č. g. Francis M. Baragi, ki je pokojnico večkrat v njeni bolezni previdel z svetimi zakramenti, kakor tudi nazadnje pred start jo, ter jo tako povsem pripravil za vstop v večnost. Za vse to naj mu Dobri Bog obilo poplača!
* ,* i •	* j , .' • ■	•	•■ *	* ■	-	1
Enako se zahvalimo č. g. Rev. Victor N. Tomcu za opravljeno sv. malo ladušnito, za druge pogrebne molitve, ter za spremstvo pokojne iz Zakrajškovega pogrebnega žavoda v cerkev sv. Vida. “Tudi’njemu"
naš iskreni i 'Bog plačaj!
• t j v*r- •
■i ..a TJifr fj*
»A’t J t' i-" W' - p
Dalj« se zahvalimo č. g. Rev. Victor Cimpermanu
za asistenco
pri sveti maži In'£n ker je pokojno spremil na pokopališče Kalvarija vse do njenega groba.
Zahvalimo se tudi č. g. Rev. Max Sodji za asistenco pri sveti maši. Dalje se zahvalimo č. g. Rev. Joseph Čelesniku, ki je prišel na pogreb.
Iskrena zahvala vsem številnim sorodnikom in prijateljem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter pokojnico ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru.
Enako sfe zahvalimo vsem tako številnim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojne.
Dalje iskrena zahvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile povsem brezplačno.
Dalje zahvala vsem'onim, ki so jo prišli kropit ter molit za mir in pokoj njene duše.
Frav tako se zahvalimo vsem onim, ki so jo često obiskovali v njeni bolezni.	'
Iskrena zahvala društvom: sv. Ana št. 4 SDZ, podružnice št. 25 SŽZ ter Oltarnemu društvu fare sv. Vida.
Dalje se iskreno zahvalimo pogrebcem, ki so nosili krsto pokojne na njeni zadnji poti.
Končno se zhavalimo prav vsem, ki so nam kaj na ta ali oni način pomagali, nas bodrili in tolažili ob tej težki in bridki uri.
Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso poslugo, ki so nam jo dali.
Draga soproga in mati! Hitro, veliko prehitro si nas zapustila ter odšla v večnost. Naj Tvoje truplo 'mirno počiva v zemlji, ki Ti je bila nova domovina, a duši Tvoji pa večni mir, ki Ti naj ga da Dobri Bog, za vse tvoje trpljenje in skrbi, ko si neutrudno delala in skrbela za nas. Prenehalo je Tvoje btiago srce iti utihnil je Tvoj sladki glas. Zelo Te pogrešamo, ko Te ni več. Ali sv. vera nas uči: da vidimo se nad zvezdami.
Za vso skrb ljubezen milo,
Bog Ti večno daj plačilo, duša pa naj raj uživa, da enkrat skupaj vstanemo,
: i.,	in se na desni združimo,
da bi vsi tako srečni bili in se skupaj tamkaj veselili.
Tvoji žalujoči ostali:
JOHN LACH, soprog JOHN A. LACH, sin
SOPHIE poročena BARAGA, AGNES in MARY, hčere STANLEY BARAGA, zet ESTHER in ELAINE, vnukinji
Cleveland, Ohio, 6. aprila 1948.