The Oldest and Most Popular, Slovene 'Newspaper, in United States ofi America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. i Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do gmagel, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene OrganizationsI Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 190 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 1. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 1, 1932 letnik (vol.) xli Nemški delegat zapustil Ligo-Za varnost Hooveija se boje W7' . _ 1 -_____,_._____________________________________- NEMČIJA SE ODLOČILA, DA V NAPREJ BOJKOTIRA ZA-SEDANJE LIGE NAROD OV. — NEMŠKI DELEGAT i ODPOTOVAL DOMOV. — LIGA OČIVIDNO NAMENOMA ODLAŠALA Z REŠITVIJO NEMŠKE ZAHTEVE •f Ženeva, Švica. — Nemčija se je odkrito postavila po robu celemu svetu, v prvi vrsti pa Franciji in Angliji. Na konferenci Lige narodov niso njej in njeni zahtevi po enakopravnosti v orožju posvetili tolike pozornosti, kakor je pričakovala, in, da pokaže svojo nevoljo in u-žaljenost, je po v četrtek poklicala domov svojega delegata, barona Neuratha, nemškega zunanjega ministra. Nemški delegat na konferenci je zahteval, da pride ena prvih točk na programu v razmotriva-nje zahteva Nemčije, češ, da je od odločitve glede te zadeve odvisno, ali se bo Nemčija še v naprej udeleževala zasedanj ali ne. Kakor namenoma pa je bil program konference sestavljen tako, da se je imela rešiti cela vrsta drugih vprašanj najprej, in kot ena zadnjih točk je bila določena nemška zahteva. Poleg tega so Nemci hoteli, naj bi Francija stopila z njimi v direktna pogajanja, a to njih željo je francoski min. predsednik Herriot enostavno ignoriral. Nemce je končno minila potrpežljivost in, da pokažejo, da resno mislijo s svojo zahtevo, so se odločili, da bojkotirajo celo konferenco, in tako se je Neu-rath odpravil domov, da tam počaka, kaj bo konferenca odločila glede Nemčije. Ce bo ta priznala Nemčiji enakopravnost v o-rožju, bo dobro, ako ne, se bo Nemčija kljub temu odkrito o-boroževala. Tako se vsaj trdi. Če se bo pa ta trditev tudi Uresničila, je v prvi vrsti odvisno od volitev v Nemčiji, ki se bodo vršile 6. novembra. Kancler Papen gotovo ne bo nepo-Sredno pred volitvami napravil tako važnega koraka. Gotovo pa Je> da je Neurathov odhod zelo p°globil prepad med Nemčijo in ■francijo in morebiti tudi Anglijo- Očividno je, da se "neoboro-zena" Nemčija čuti na nekak zej0 m0£n0( da se Upa kljunati na tako očiten način tenia državama. — Morebiti je pa le da Resnična domneva Francije, je-Nemčija na skrivaj močno ob°i,ožena £na insullovih tajnih mahinacij Chicago, 111.— Državni prav-Swanson je v sredo skozi Pet ur zašliševal M. E. Samp-la> bivšega predsednika ene-^ Insullovih podjetij, Middle est Utility. Pri tem zasliševa-Ju j13 med drugim zvedela jav-st, da je Sampsell v novem-j/u lansk. leta vzel iz blagaj-e Podjetja $400,000 v prednostnih delnicah, da je pokril v niwbni do1*' ki J'e imel CdDolg Pu je znašal grozi! 00,000" Ker je banka ako da bo delnice prodala, ea £e pokrije še ostalega dol- Pod e *rdnOStj0 Insulla vzel češ dl l™ nadalinjih $90,000, javnost o Kdietje naPravilo "a nu,n°kSr . , VtLs' ak0 bi bilo ^ili ok trenih n* ^g za pol kar je bn«v J6V n^a delnic, JPila, &nka da bo sto- HOOVER J A ' VARUJEJO Za Hooverjevo potovanje v Des Moines, Ia., ukrenjene najstrožje varnostne odredbe. — Vlak bo zastražen. Washington, D. C, — Predsednik Hoover se pripravlja za svoj kampanjski govor, ki ga bo imel prihodnji torek v osrednjem zapadu, in sicer v mestu Des Moines, Iowa. Kakor pa kaže, se precej zaveda, da ne bo prišel v te kraje kot prijatelj med prijatelje, marveč, da nasprotno v teh krajih niti njegovo življenje ne bo prav varno, in je bila zato ukrenjena cela vrsta varnostnih ukrepov, da se na potovanju tja in nazaj predsedniku kaj ne pripeti. V prvi vrsti ne ve nihče razen najožjih Hoover j evih prijateljev, po kateri progi se bo Hoover vozil v Iowo. Izbrane so sicer železniške družbe, katerih proge bodo prišle v poštev, a proge se bodo v posameznih sekcijah sproti izbirale in napovedale. Zel. družbe, po katerih progah se bo vozil Hooverjev vlak, so dobile nalogo, da skrbno izberejo najbolj zanesljivo moštvo in da poskrbe, da bodo proge najvestnejše patrulirane. Na celi poti do Iowe bo napravil vlak le par najpotrebnejših postankov. Lokalna policija v vseh mestih, skozi katera se bo vozil Hooverjev vlak, je obveščena, da ukrene vse za popolno varnost predsednika. Nepotrebno je omeniti, da bo v mestu Des Moines v podvojeni meri poskrbljeno, da se kaj nerodnega ne pripeti. Da pa Hoover svojega življenja ne bo izpostavljal predolgo v nevarnost, bo njegovo bivanje v Des Moines skrajno kratko. Svoj govor bo pričel par minut po svojem prihodu in odpeljal se bo nazaj domov še isti večer. Res čudno, da pride Hoover na kampanjo med ljudi, o katerih sumi, da mu strežejo po življenju, in kako more pričakovati od teh ljudi, da ga bodo celo volili 8. novembra. 'RANCH", KI JO JE OBISKAL ROOSEVELT asel ; Demokratski predsedniški kandidat Roosevelt je na svoji kampanjski turi po zapadu preživel enodnevni oddih v hiši, ki jo kaže gornja slika. Hiša stoji na "ranch", katera je last Mrs. Isabella Greenway. ZOPET UPOR V MANDŽURIJI Do zdaj zveste kitajske čete se uprle. VZTRAJNA ŽENSKA VEN MOŽ re- Šangaj, Kitajska. — Iz no-! ve države Mandžukuo prihajajo vesti, ki delajo Japoncem J resno skrbi. Domnevali so, da! je ves kitajski odpor udušen,' kajti v deželi je vladal zadnje čase mir. V sredo pa jih je nenadoma razburila novica, da so se skoraj po vseh mestih, ki leže ob kitajski vzhodni železnici, pobunile do zdaj zveste kitajske čete in zasedle mesta. Japonski poslanik v Mančuli je naprosil svojo vlado, naj pošlje nemud-no pomoč. I -o- NEMIRNA KUBA Havana, Kuba. — Kakor je bilo včeraj poročano, so podlegle štiri osebe kot žrtve političnih atentatov. Pozneje je u-mrla še peta žrtev. Poleg tega so izsledili zaroto, ki je imela cilj, raznesti na kosce predsednika Machado in celo njegovo spremstvo. Na pokopališču namreč, kjer bi imel biti pokopan umorjeni cenator Bello, so našli zakopanih 200 funtov di-namitnih bomb. Napadalci so z gotovostjo pričakovali, da bo Machado šel za pogrebom na pokopališče in tedaj bi užgali dinamit, kar bi imelo strahovit učinek. SMRT SLOVENSKEGA DUHOVNIKA Kakor se glasi vest, ki jo je poslal Father Odilo Hajnšek, je v Calumetu, Mich., umrl župnik tamkajšnje slov. cerkve sv. Jožefa, Rev. Luka KIop-čič, in sicer preteklo sredo. Pokojni gospod je bil doma iz Železnikov na Gorenjskem, kjer je bil rojen 4. oktobra 1880; čez par dni bi torej praznoval svoj 52. rojstni dan. V Ljubljani je študiral gimnazijo in dokončal večino bogoslovja, nakar je prišel I. 1903 v Ameriko, kjer je bil naslednje leto, 1904, posvečen v mašnika. Par dni pozneje je bil imenovan župnikom slovenske fare v Calumetu, kjer je ostal do svoje smrti. — Večni pokoj blagemu gospodu. NOVO PRIJATELJSTVO Rumunija in Rusija podpišete nenapadalni pakt. Iz Jugoslav!!«. HUDE POSLEDICE SUŠE NA KRŠKEM POLJU — KMETU IN POLJEDELCU BO TRDA BLIŽAJOČA SE ZIMA. — TRIGLAV JE ZOPET ZAHTEVAL SVOJO ŽRTEV. — SMRTNA KOSA. — NESREČE IN DRUGE NOVICE IZ DOMOVINE. \ Položaj krških kmetov Krško, 15. sept. — Po lanski slabi letini je Krško polje zadela letos še hujša nesreča — suša. V tem najbednejšem delu Ogromen požar V noči od nedelje, 11. sept. na ponedeljek, je nastal v Novi Gradiški v skladišču lesne industrije Našičke industrijske krškega okraja, ki je od nepo-. družbe ogromen požar, ki je o-znancev označen kot rodoviten, j grožal vso okolico, ker so v je letos suša strašno zagospoda- Skladišču gorele ogromne koli- čine nakopičenega lesa. Kako silen je moral biti ta ogenj, lahko spoznamo iz tega, da so videli strašne zublje iz daljave Škode je do rila. Letina je tako uničena, da ljudstvo z žalostjo in skrbmi gleda v bližajočo se zimo. — Ajda, največji up kmetovalcev in čebelarjev, posejana v naj-'50 kilometrov, večji suši, ni mogla iz zemlje,'šest milijonov. če je pa prilezla, jo je žgoče j -o- solnce že v prvih dneh posuši- ( Huda nezgoda lo. Na nekoliko močnejšem sve-. Iz Novega mesta poročajo^ Itu je dosegla višino nekaj cen- da sta se iz dve uri oddaljenih 'timetrov in je tako zanikerna, 'da je ni vredno žeti. To je isto- tako usoden udarec za čebelar- Stopič peljala na kolesu proti Novem mestu brata peto- in sedmošolec Josip in Rihard Er- KRIŽEM SVETA Chicago, 111. — Dva detektiva sta prišla v torek zvečer na [ dom Th. J. Baumbaugha na 2306 W. 50th Pl. in mu na podlagi zapornega povelja, v katerem je bil obdolžen vloma, napovedala aretacijo. Tožiteljica je neka Bertha Edsterand, — Baumbaugh je nato povedal, da je ta ženska njegova ločena žena, ki ga stalno zalezuje, češ, da je ukradel svojo lastno za-varovalninsko polico. Tekom zadnjih šestih tednov ga je že štirinajstkrat dala zapreti zaradi tega. Dobiti zaporno povelje je zelo lahka stvar za njo, je dejal mož; samo malo pome-žikne z očesom, na kar pridejo solze in sodnik je že preslepijo«. Zdaj bo mož že petnajstič na sodniji. REPUBLIKANEC PODPIRA ROOSEVELTA McCook, Nebr.— Na pcvrat-ku s svoje kampanjske ture z zapada se je Roosevelt ustavil v sredo v hiši republikanskega senatorja G. W. Norrisa. Ta "radikalni" senator je popustil svojo stranko in obljubil svojo podporo Rooseveltu. Roosevelt je protestiral proti temu, da bi se tega senatorja ožigosalo z izdajalcem stranke, češ, da tisti so pravi izdajalci, kateri se ma-ste pri tem, ko zahtevajo, da se morajo državljani držati svoje stranke brez ozira na to, je-li stranka na pravi poti ali ne. Imel je nato Roosevelt govor; katerega je poslušalo okrog 25 tisoč oseb, po večini farmarjev iz okoliških krajev. — Buenos Aires, Argentina. — Poslanska zbornica je v sre-od sklenila, da se Argentina povrne v Ligo narodov, ki jo je j zapustila pred desetimi leti. Pričakuje se, da bo tudi senat [odobril sklep zbornice. } — Los Angeles, Cal. — Tukajšnje mesto je dobilo preteklo sredo svojo prvo močo od meseca maja. Obstojala je iz toče, ki je med velikim viharjem pokrila ulice mesta. Povzročila je več avtomobilskih nezgod. i — London, Anglija. -— Kakor objavlja britanska admira-liteta, je biio ukazano vsem an-jgleškim vojnim ladjam, ki se I lahko stavijo na razpolago v Sredozemskem morju, da od-plujejo proti Grčiji na pomoč prebivalstvu, prizadetemu od zadnjega potresa. — Kalkuta, Indija. — Dva moška, ki sta napravila atentat na A. Watsona, urednika nekega lista, a sta ga le malo ranila, sta izvršila nato samoumor s strupom. Moskva, Rusija. — Stari sovražnici, Rusija in Rumunija, ste zdaj končno pripravljeni, da si sežete v roke in si obljubite prijateljstvo v naprej. Kakor se namreč poroča, se bo med njima v najkrajšem času sklenil takozvani nenapadalni pakt, v katerem se boste obvezali, da "nobeno vprašanje med obema državama se ne sme reševati s silo." Ta pakt bo bržkone pospešil poljsko, kakor tudi francosko ratifikacijo e-nakega pakta z Rusijo. -o- POBEGLA LEVA POVZROČILA PANIKO Doylestown, Pa.— Na tukajšnji letni razstavi so imeli tudi devet levov. Dva od njih sta na nekak način ušla iz kletke in povzročila strahovito zmedo in paniko med občinstvom, katerega je bilo na mestu več sto. Pobegli zverini ste jo mahnili naravnost na konjsko dirkališče, ljudstvo se je pa razbežalo j na vse strani. Nekateri so stekli i do najvišjih sedežev za gledalce. drugi so se zaprli v razne celice, tretji so pa celo zlezli na strehe. — Krotilci pa so živali kmalu zopet ujeli. ja, kakor za kmeta. Čebelarji j ker, sinova šolskega upravitelja so že lansko zimo imeli velike izgube, ko so morali čebele hraniti, letošnja suša je te izgube še znatno povečala. J Poleg ajde so tudi drugi poljski pridelki zelo trpeli. Plemenite vrste žita, kakor pšenica (in rž, sta zlasti trpeli od rje. V spodnjih delih Krškega polja na Motvicah, Jelšah, Drnovem so se pojavili na žitu številni I hrošči. Sena je bilo radi suše malo, otave pa sploh nič, krompir po večini droban in črviv. i Ker se je tudi koruza posušila, ne bo tudi tu nobenega pridelka in srečni so gospodarji, ki so pridelali toliko, kolikor so vse-jali. Jabolk in hrušk ni nič, pa so včasih dale precej izkupička. Največ upanja še stavijo kmetje na vinograde, pa tudi to u-panje se iz dneva v dan zmanjšuje, ker se vsled suše grozdne jagode ne morejo dovolj razviti. — Navadno je že, da se eni nesreči rada pridruži še druga in tako je tudi tukaj. Pojavila se je bolezen pri živini. Mnogo prašičev je poginilo in so po polju nekateri hlevi popolnoma ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Katoliški Slovenci aglašaju tvoje prireditve v "Amerika« i :>kem Slovencu"! NEMČIJA ODLOŽILA PLAČILO DOLGA Washington, D. C. — Zvezni blagajnik Mills je prejel od nemške vlade obvestilo, da ji 1 ni mooče plačati obroka na J njen dolg Zed. državam, ki je zapadel 30. sept. To je že tret-1 ji obrok, ki ga je Nemčija od-| ložila. Sedanji obrok znaša ne-; kaj manj kot 8 milijonov dolarjev. -o- ZASTRUPILA OTROKA Toronto, Ont. — Proti 28-letni IV^rs. Cath. Whalen je bilo izdano zaporno povelje, ko je umrl njen sedemletni sinček, kateremu je dala zaužiti strup. Istočasno je pa tudi mati sama vzela strup in je malo upanja, da bi jo mogli rešiti. Revščina, se navaja, je vzrok temu umoru in poskušenemu samoumoru. v Stopičah. Ko sta privozila izza ovinka, sta nedaleč zagledala kmetico, ki se je, ko je slišala signale, vsa zbegana umikala na cesti sedaj na levo, pa zopet na desno in tako na nesrečo skočila ravno pod kolo, ki jo je seveda podrlo na tla, na njo pa sta padla oba dijaka. Nesrečna žena je obležala s poškodbami na glavi in z zlomljeno desno ključnico. Eden dijakov si je pa razbil čeljust. --o- Smrtna kosa V Cerkljah ob Krki je umrl Janez Dušak, star 84 let. — V Škofji Loki je umrla sestra Marija Romana r. Legan, uršulin-ka, stara 76 let. — V Šmartnem pri Slovenjgradcu je umrla A-lojzija Krevh, žena veleposestnika. -o- Napad V Kameniku pri Šmarju sta dva fanta napadla 221etnega posestnikovega sina Karla Po-geljška jn mu zadala več ran z nožem. Radi smrtnonevarnih ran je moral Pogeljšek v celj-izumrli. So hiše, ki so imele tu-!sko bolnico. di po 20 prašičev, a sedaj ni-' -o- majo nobenega. — Po vseh teh j Smrtna nesreča slovenskega podatkih je povsem jasno raz- letalca vidno, de je položaj čebelarjev V Novem Sadu se je smrtno in kmetov vse prej ko zadovo- ponesrečil letalec Oskar Rebolj ljiv. Ljubljančan se smrtno ponesrečil V nedeljo, 11. sept. se je med 9. in 10. uro dopoldne na severni steni Triglava primerila ne-j sreča. Skupina štirih turistov, j Dolenjskem je doživela na iz Kranja. Pokojnik je bil star komaj 23 let in se je ponesrečil z vojaškim letalom, ki je tudi razbito. -o- Nevaren požar v Višnji gori Vas Pristavica pri Dobu na med katerimi je bil Josip Marinko iz Ljubljane, je plezala po omenjeni severni steni na Triglav. Nenadoma se je sprožila večja skala in Marinka, ki je bil zadnji, spodnesla več metrov globoko. Kljub temu, da so ga imeli tovariši navezanega na vrvi, je zadobil hude in nevarne poškodbe. Z velikim naporom so ga spravili s stene na Kredarico in od tam so ga posebni reševalci, Lojze Rekar iz Radovne in Cvetek iz Srednje vasi, spravili v Krmo in od tam v Ljubljano v bolnico, kjer je poškodbam podlegel. praznik Malega Šmarna zelo razburljivo noč. Goreti je nam-rej začelo v gospodarskem poslopju največjega tamošnjega posestnika Jožeta Jerlaka, po domače pri Hladetu. Poslopje je zgorelo z vsemi pridelki vred. Škoda je velika. Kako je ogenj nastal, se ne ve, sumijo pa, da je bilo podtaknjeno. -o- Lepa starost V selu Odžacih pri Krušev-cu je umrla najstarejša ženska tamošnjega okraja, Kona M'ilo-ševičeva, ki je dosegla staroat 105 let. »MERIKANSK! SLOVENEC Sobota, 1. oktobra 1032 * 1&MERIKANSKI SUOVENEC The first and the Oldest Slovene Newspaper in Americ*, Established 1891, ^rrt [Erttf in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta lttl r Ishaja vsak dan razun nedelj, pone-lUijuov in dnevov po praznikik, Izdaja in tiska! pDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in nprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto-----------$5.00 Za pol leta______2.50 Za četrt leta---------1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto--$6.00 Za pol leta--3.00 Za četrt leta----1-75 Issued daily, szcept Sunday, Monday and the day after holiday* Published By i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year_________$5.00 For half a year_____________2.50 For three months________1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year______.$6.00 For half a year___3.00 For three months__1.75 POZOR 1—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. vice vtikati in, ako se bo, da bo Japonska izvajala konse-kvence. Z izstoponl iz Društva narodov groze tudi Nemci, ako se jim ne dovoli enakopravnost glede oboroževanja. Tako vidimo, da vse dolgo trinajstletno delovanje raznih mednarodnih funkcij, ki so jih ustanavljale razne države in zavezniki, nimajo prav nobene res kaj vplivne in veljavne avtoritete. Države delajo kakor bolj kaže njihovim lastnim interesom in kakor zapoveduje njihov imperialističen pohlep. Tako ravnanje pa vodi naravnost v prepad, ne pa h kakemu izboljšanju. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.___ U.: Pred novim redom. Ameriško časopisje zadnje mesece prinaša vzpodbujeval-ne vesti in članke o izboljšanju gospodarskih razmer v deželi. Organiziralo se je to in ono, navaja se to in ono, in iz vsega tega se poraja nova doba prosperitete, tako beremo dan za dnem. Dal Bog, da bi bilo to res! Toda bojimo se, da od prave prosperitete smo še zelo daleč. Vzroki za to so bolj jasni, kakor so vzroki, da se prosperiteta vrača, ali da čepi kje za vogalom in da nas iznenadi s svojim prihodom med nas. Res je, da smo v časih, ki mnogo slabši ne morejo več biti in iz tega vzroka more biti res le samo bolje, kakor že krene. Toda kje so vzroki? V produktivnem sistemu, v vseh industrijah Zedinjenih držav je točasnoVed, ki je glavni vzrok sedanje gospodarske (polomije in glavni vzrok, ako pri tem redu ostanemo. Masna produkcija s stroji je vzrok, da je le gotovi odstotek delavcev na delu in da večina delavcev je brez dela in krkuha. Ako družba ostane pri produkciji s stroji, kar tudi bo, tedaj je treba porazdeliti delo na krajši delavnik, na krajše ure, in lastništvo strojev je treba preurediti tako, da ogromni dobiček, ki ga prinaša produkcija s stroji, se ne bo stekal samo V posamezne žepe, marveč, da bo dobička deležna tudi delavska masa, ki pri produkciji sodeluje. Samo na taki preuredbi bo vrnitev prosperitete res mogoča za celotno družbo, vsi drugi poskusi so pa le začasna injekcija, ki bo staremu redu sicer začasno podaljševala življenje, a sledile bodo zopet in ?opet krize, dokler stari red ne mine. Stari red je vsled spremenjenega reda v proizvajanju doživel novo dobo. Življenski obstanek širokim masam delavskih slojev bo nudil edino krajši delavnik in sodelež pri lastništvu in delenju tozadevnega dobička. Druge pomoči ni. U.: Nemčija in Japonska grozite Živimo v dobi zmešnjav. Kakor znano, že več tednov Nemci zahtevajo odločno, da se jim da enakopravnost glede oboroževanja. Nemški kancelar je izjavil, da v Nemčiji je mogoče odpraviti brezposelnost edino na ta način, da se upo-stavi obvezno vojaško službo. Ta nemška zahteva je prišla pred Društvo narodov, ki je seveda bila zavrnjena. Zavezniki, zlasti Francozi in Angleži, so odločno proti u postavitvi nemške moči. London in Pariz sta te dni odločno odgovorila na nemške zahteve, da se ima Nemčija držati striktno mirovnih pogojev. _ Isto je z Japonsko. Društvo narodov je po dolgih ovinkih te dni prišlo na dan s formalno izjavo glede okupacije Mandžurije od strani Japoncev. Društvo narodov je omenilo z lepimi besedami, da se pričakuje od Japoncev, da upoštevajo splošno mednarodno željo glede njenega dejanja v Mandžuriji. Toda Japonska je na to izjavo krepko in odločno odgovorila, da ako se bo Društvo narodov še nadalje vtikalo v njene pravice in zadeve na Daljnem iztoku, da izstopi iz Društva narodov in pploh iz vsakega mednarodnega sodelovanja. Japonski zastopnik je izjavil, da se v njene interese nima nihče pra- NIČ NOVEGA POD SOLNCEM Sv. Štefan, Chicago, III. Tudi ne pri nas. Kvečjemu to, da prirede naša dekleta prihodnjo nedeljo zvečer, to je 2. oktobra, zabavo v korist našim misijonom. Dolgo že so organizirane v posebnem klubu, ki se imenuje "Busy Bee Girls"; ta namen imajo, da s prireditvami na nekak način pomagajo misijonski misli. Blag namen, zaslu ži, da ga uresničimo. Pokažimo v nedeljo, da nam je njih.vo delo pri srcu. Duhovne vaje. ki smo jih imeli zadnje tedne, so obrodile dober sad. Tako upamo. Udeležba je bila nad vse povojna. Pri mladinskih duhovnih vajah je bilo navzočih blizu 400 rleklet in fantov. Nič ne pretirav.-im. Vsak jih je lahko v cerkvi štel. Možje in žene so se pa tu .fi pridno udeleževali. Onim, ki so vsako nedeljo hodili k šesti maši, oznanimo, da bodo imeli priliko še naprej obdržati staro navado. Dobil: smo duhovnika, ki bo brai- tiho i maso ob sestih. Pri tej maši rte bo petja in ne bo pridige. S tem bo, mislim, zadoščeno želji premnogih, ki ne morejo k pozr.ej-šim mašam. Druge maše so ob času, kot je bilo oznanjeno. Za odrasle ob 7:10 in 11:15. Ob sedmih društvena maša, ob 10. prekmurska, zadnja za angleško govorečo mladino. Naše dvorane so bile zaren-tane sledečim društvom: 2. oktobra: Busy Bees — S. oktobra: Roaming Dramatic Club — 9. oktobra: Slov. dram. klub — 16. oktobra: Cerkvena zabava — 22. oktobra: Društvo Zvezda spodnjo dvorano; zgornjo klub "Dolphins" —•>;). oktobra: Social Club spodnjo dvorano — 1.5. nov.: Bunco party za društvo žena — 23. nov.: Dr. sv. Štefana št.1 KSKJ. — 31. dec.: Cerkvenna zabava. Vsi drugi dnevi so društvom še na razpolago. Ne pozab;, za-rentana je dvorana šele tedaj, če podpišeš pogodbo in plačaš aro $5.00. Ker sem preveč zaposlen, sem pooblastil člana go spodarskega odbora Mr. Franka Avguština, da ima rentsnje in oddajanje dvorane na oskrbi. Tajniki 1iaj se odslej obračajo nanj. Stanuje na 22nd Pl. Saj ga vsak pozna. On je t,;di pooblaščen, da skolekta najemnino za šolske dvorane. P. Alexander. OD DRUŠTVA SV. ANE ŠT. 173 Milwaukee, Wis. Vse članice gori omenjenega društva so vabljene, da se prav gotovo udeleže prihodnje društvene seje, ki bo v torek dne 4. oktobra. — Navada je, da se članstvo vabi na seje takrat, kadar so kake važne društvene zadeve za obravnavati in radi kakih novih važnih sklepov. — Brez sklepov in razmotrivanja tudi naša prihodnja seja ne bo, vendar ste drage sosestre vabljene sedaj na nekaj bolj krat-kočasnega in prijetnega. Kakor veste, imamo v kotu tistega, ki je iz newyorške države doma. Sklenjeno je torej bilo na zadnji seji, da se ga začne pokušat in tako bomo začele 4. oktobra zvečer po seji. Ker pa ženske ne morejo biti brez vsakega prigrizka, je nekaj članic obljubilo, da prinesejo mesa, klobas in potic. Ker odbor pričakuje veliko udeležbo, je naročil ta velike vrste potico, ta večjo klobaso in zadnjo nogo od največjega prašiča. Pa to še ni vse. Par rrlanic se je domislilo nekaj popolnoma novega, kar bo gotovo prvič vprizorjeno v cerkveni dvorani. Prepovedale so mi pa o tem kaj več povedati ali zapisati, zato o tem čudežu molčim. — Sicer pa ni treba ničesar drugega kakor priti na sejo in vsaka bo videla, kaj bo. Morda bo ena ali druga rekla : Zakaj vse to? — Zato, ker najbrže ne bomo prirejale veselice, prihodnjo zimo. Staro vino ,pa mora napraviti prostor novemu, zatu se bomo pa same med seboj zabavale. Vse prihodnje seje bodo po tem "muštnr", dokler bo kaj zaloge seveda. — Torej na svidenje. — Če ima katera kakšne note doma, naj jih prinese, bomo katero ^apele. Petje sicer ni na programu, toda saj veste, da smo Slovenci taki, da če smo veseli, radi za* pojemo in zato prinesite note. Društvena članica. -o- MANIFESTACIJA KATOLIČANOV V SHEBOYGANU Sheboygan, Wis. V nedeljo, 18. septembra, je bil ves katoliški Sheboygan zbran v Vollrath parku, kjer je bil postavljen začasni oltar. Bil je okinčan z najlepšim cvetjem, ki ga nudi sedanji letni čas ter s papeževimi bojami. Videli smo pa tudi katoličane iz bližnjih mest, kot Milwaukee, Port Washington, Fond Du Lae in Manitowoc. Slikovit je bil pogled na pestro množico, ki je štela okrog 20,000, in pobožno in z velikim spoštovanjem sledila obredom slovesne sv. maše, ki jo je služil Very Rev. Dreiss. Naš slovenski gosp. Rev. James Cher-ne je bil pa častni dijakon ob nadškof o vi strani. Pri oltarju je bila zbrana vsa sheboygan-ska duhovščina, nižje spodaj pa duhovniki iz sosednjih mest. Govornik je bil mil. g. nadškof. Naš vladika je primeroma mlad in s svojim nastopom očara množice, da napeto in z zanimanjem slede njegovim izvajanjem. Tako je tudi v nedeljo osvojil srca poslušalcev, ko je navduševal može in fante reda Kolumbovih vitezov in društva Najsv. Imena za ideale katoli-čanstva. Razložil je vzroke sedanjih homatij in nezadovoljnosti ter vabil može, naj s svojim vzgledom pomagajo privesti svet h Kristusu. Najbolj ganljiv je bi! pa prizor, ko je pre-vzvišeni izgovarjal prisego društva Najsv, Imena in vsa večti-sočglava množica mož in fantov jo je za njim ponavljala. — Glasovi so se spojili z buča-njem valov bližnjega jezera — vtis na duši udeležencev je bil čudovit. Kolumbovi vitezi so prisostvovali sv. daritvi korporativ-no. Njih meči so bliščali v soln-eu, da je jemalo vid. Prav lep je bil pogled tudi na pevce, ki so bili vsi oblečeni v oblačila ministrantov. Bilo jih je nad 200. Peli so koralno sv. mašo Singenbergerjevo. Krasno petje. __ Te slovesnosti se je udeležilo dosti drugovercev. Vsi so se čudili pobožnosti, s katero katoličani prisostvujejo božji službi. Bog daj, da bi bila ta manifestacija za marsikatero d«šo klic nazaj k Bogu. P., poročevalec. -O- PODRUŽNICA ŠT. 17 S.Ž.Z. West Allis, Wis. Za vsako napredno mater je jako razveseljivo delovanje SI. Ženske Zveze v Zdr. državah. Dasi je SŽZ. ena najmlajših ženskih organizacij ozir. zvez, vendar more v tem kratkem času zabeležiti presenetljiv napredek. — Zato, da se napredek očitno pokaže, je SŽZ. priredila tekmo med svojimi podrejenimi podružnicami za pridobivanje novih članic. Za največje število novo pridobljenih članic je bila zlata spominska knjiga. — Po širni Ameriki se je delovalo z veliko vnemo za pridobitev zlate knjige in tako je doletela ta izredna čast ravno podružnico št. 17 SŽZ. v West Allisu. Poročilo gl. predsednice je našo podružnico do skrajnosti presenetilo, obenem pa nepopisno razveselilo. Neprijetno nam je le to, da imamo tako malo časa in nam ni mogoče pravočasno obvestiti o-ziroma povabiti na to izredno slavnost vsa naša slovenska in jugoslovanska društva. Ta izredna slavnost, ko bo naši podružnici izročena zlata knjiga, po gl. predsednici Mrs. M.Pris-land, bo v nedeljo, dne 2. okt., in sicer v Labor dvorani na W. National Ave. W. A. V dolžnost si torej štejemo, da tem potom kolikor nam je mogoče, o tem obvestimo vsa slovenska in jugoslovanska podporna in pevska kakor tudi druga društva o tem veselem dogodku in jih najuljudneje vabimo, da nas počaste na ta veseli dan s svojim obiskom, pevska društva nas pa s kakšno pesmico razveselijo. O svojih u-krepih glede udeležitve te slav-nosti nas blagovolite cenjena društva takoj obvestiti, kajti do 2. oktobra je jako malo časa Da ne bo nobenemu žal, ki se bo te slavnosti udeležil, garantiramo za to vse članice naše podružnice št. 17 SŽZ. na West Allis. V posebno čast nam pa bo, če nas bodo s svojo navzočnostjo razveselili westalliški in milwauški "biz-nessmeni", kajti take priložnosti niso pogoste in še manj vsakdanje, ko lahko lastnoročno zapišete vaše ime v zlato knjigo, ki bo romala po celi Ameriki in bodo rojaki po A-meriki brali tam vaše ime. — Vsem slovenskim ženam ozir. materam pa zatrjujemo, da še nobeni ni bilo žal, da je pristopila k SŽZ., zato pa vam kličemo vsem, ki še niste pri naši SŽZ., da kot zavedne Slovenke čimprej pristopite. — Na veselo svidenje v nedeljo, dne 2. oktobra v Labor dvorani na West Allis. Mrs. J. Schlosar, preds., Mrs. J. Fugina, tajnica, Mrs. M. Sorčič, blagajnič. -o- IZ DEŽEVNE ZGODOVINE Ravnatelj filipinske metereo-loške postaje v Baguio je obja-' vil poročilo o najhujšem dežju,1 ki so ga kedaj imeli. Ta dež so imeli na Filipinih meseca juli-i ja 1911. Trajal je celih 24 ur in sicer med 14. in 15. julijem in so dosegle padavine v enem dnevu skoro štiri čevlje, kar je več, kakor znašajo padavine v severnih deževnih krajih skozi celo leto. Samo nad mestom Baguio je padlo tisti dan nad 57 milijonov ton vode. -o- RADI VROČINE IZGUBIL GOVOR ......--"SSM* Letošnje poletje je bilo za nekatere kraje v Evropi posebno vroče. V Budimpešti na O-grskem je neki 271etni delavec pričel javno razgrajati, da so ga morali oddati v bolnico, kjer so ugotovili, da se mu je radi vročine zmešalo. — V Mali Pesti je pa tramvajski potnik, 35-letni Anton Vanvička, začel dajati od sebe neke prav čudne glasove. Ker je ogražal sopotnike, so ga oddali na policijo in pozneje v bolnico, kjer so zdravniki spoznali, da je revež vsled prehude vročine izgubil govor, možnost mišljenja in tudi veščino v pisanju. Med zakonci. — Žena (ponosno) : Samo meni se imaš zahvaliti za to, kar si postal! Mož (ponižno) : Ali sem ti kdaj to očital ? ! * * * Občutljivi sosedje. — V novi občinski hiši je nedavno prišel k samostojni starejši dami u-glaševalec glasovirjev. Dama: Jaz vas vendar nisem klicala. Uglaševalec: Vi ne, ampak vaši sosedje. * * * Mladi pesnik. — Vi, gospod urednik, ste torej mnenja, naj bi dal več ognja v svoje šale in pesmi? — Ravno obratno, dragi gospod ! * * * Odločno. — Ugleden časopis je nasedel potegavščini in objavil vest o smrt1! filozofa. Filozof je napisal uredniku: Prav za prav se mi zdi, da še živim. Ker pa ste objavili vest o moji smrti, sem najbrže mrtev. Ugleden časopis — kakof je vaš — mora to bolje vedeti. Ker pa sem torej mrtev, ne morem več čitati vašega lista in zato odpovedujem naročnino. * * * Škotska varčnost. — Zakaj si naročil natakarju, naj odnese ribo, ko sva bila že pojedla juho ? — Da bi se zdelo, da nama ne tekne in da bi lahko dala manj napitnine. * * * Pri zdravniku. — Spati ne morete? Pa pojejte pred spanjem kaj malega. — Zadnjič ste mi pa sploh prepovedali jesti pred spanjetti, gospod doktor. —: To je bilo zadnjič, a od takrat je znanost že močno napredovala. * * * Rodbinski dogodek. — Otroci, kam pa .greste s šopkom? — Stricu čestitat. — Za god, kajne? — Ne, bankrot je doživeL * ♦ * Dobro ga je zavrnila. — Vaš poljub, milostiva, bi me spravil ob pamet. — Cujte, prijatelj, kaj vas nisem že poljubila, da tako bedasto govorite ? * * # Pri zdravniku. — Svetujem vam, dragi moj, da se odvadite po obedu spati. — Zakaj pa, gospod doktor ? — Nekega lepega dne se po obedu prebudite, pa boste mrtvi. # * * Raztresenost. — To je pa ros čudno, saj vendar ura ne more kazati 28. — Seveda ne, možiček, ti gledaš na toplomer namesto na uro. TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (43) (Metropolitan Newspaper Service) Vrvi, s katerimi je bi) Tarzan trdo povezan so tiščale, začelo ga .je boleti valed hudih odtisov vrvi. Postal je žejen in obenem ie začel trpeti vsied nekroženja krvi. Zarenčal je in se obrnil tako, da je pokazal veliki duhovnici La hrbet. Tako, to ji je bil odgovor, si jo mislila. La je skočila pokoncu. Vroča rdečica sramu je oblila njen obraz. Obrnila se je proti svoj.m duhovnikom in zaklicala: "Duhovniki gorcče^3 boga, pridite I" "Pridite, da daruje/no!" je zaklicala. Druhal je pridrvela. Dvignili so Tarzana in ga položili na zgrajeni altar iz hlodov. Nekateri izmed duhovnikov so zapalili svoje bakle, s katerimi naj bi zažgali potem leseni aitar. Prišla je La z dolgim bodalom, katerega je držala v svoji desnici, da zahode svojo žrtev. Zrla je v ravno vzhajajoče solnce in mrmrala neke obredne molitve. Tarzan se je ozrl v duhovnico in videl je, da so ji kapale debelo Bolze. . . "Tarzan, moj Tarzan!" je šepetala sklonjena k nj«govi slavi, ''povej rji, da me ljubiš, da se boš vrnil v Opar z menoj — in ti boš živel. V žlic veliki jezi mojega ljudstva Te bom reših. 'To jc zadnja prilika, ki Ti jo dajem. Kaj je Tvoj odgovor?" V teh zadnjih momentih Je zmagala v La ženska narava in ne kruti nagon. Čakala je in čakala kaj bo, toda zadovoljivega odgovora le ni dobila na svoja vprašanja. Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS ^ooooooooockkxkkkjoo«^^ POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU I Ako je poleg Vašega imena številka "9-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine ea poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. amerikansk; Slovenec. 1849 W. 22nd St., Chicago. 111. Priloženo »am poSiijtm »voto $......,............h obnovitev moje naročnine ca "Amer. Slovene*". Ime _______—-----------------------------—— Naalov _______________________________________—----i---- Mesto .............................................■■..■■■■...-----—*— Iz globoke džungle iz daljave je prišel sika-joč glas, ki je osupnil in na nekaj trenutkov obrnil pozornost vseh nase. Duhovnica La se je obrnila proti kraju, odkjer je prišel glas. Zdaj je Tarzan dvignil svojo glavo in zagnal svoj gromoviti krik za pomoč. In iz džungle se te vrnil zdaj že močnejši ostri glas. Bil je to odgovor zvestega prijatelja Tarzanovega. La je vpraševala še in še Tarzana za odgovor, a ga ni dobila. In zdaj? Sobota, 1. oktohi'a 1932 AmmMrn m^m^b govo obleko. Ko je pijavka na obleki, pa že najde pot do kože. Ker se zna neverjetno dobro raztegniti, zleze lahko skozi najmanjšo špranjo v obleki do kože. Zanjo špranje niti potrebne niso, saj zadoščajo najmanjše luknjice, ki jih tvorijo niti v blagu. Skozi komaj vidno luknjico se počasi zvije pijavka skozi obleko do srajce in skozi srajco do kože. Prav tako ji zadoščajo luknjice v čevljih, skozi katere gre vrvica, s katero je čevelj zvezan. Ko pride pijavka do kože, človek niti ne opazi, da je dobil neljubega gosta. Ničesar ne čuti človek, vendar se mu je pijavka prisesala na kožo. Prav tako ne čuti človek, ko mu pijavka razžaga kožo in ko mu začenja piti kri. Šele takrat, ko se je pijavka napihnila, kakor mehur in odpadla od kože, človek zapazi, da nekaj ni v redu. Vendar ga ne opozori na to bolečina, pač pa kri, ki teže iz rane. Te pijavke namreč izločajo neko tako tekočino, ki prepreči krvi v rani, da bi se strdila in tako zaprla kožo. Kri teče radi tega neprestano in šele polagoma, ko je človek že precej krvav, se ustavi ta tako neprijetni tok. Domačini seveda brez usmiljenja mesarijo med temi pijavkami, vendar se jih ne morejo popolnoma otresti. Člani ekspedi-cije so kljub temu, da so se pazili pred temi krvosesi, kolikor so se le mogli, vsak dan večkrat sezuvali čevlje in trgali s kože pijavke, ki so se utihotapile na nogo. Drug tak skrit in majhen sovražnik človeka so tako zvani termiti. Ekspedicija se je v sredi pragozda ustavila na jasi, kjer je stalo poslopje, ki ga je pustila tam prejšnja ekspedicija. Stavba je bila zgrajena iz lesa in nihče ne bi slutil, da je že vsa trhla in uničena. Po deblih in otesanih hlodih je bilo pritrjenih več temnosivih in žicam podobnih prog. Najprej ni nihče slutil, kaj naj pomenijo te proge. Končno pa so odkrili, da so to votli in lepo pokriti rovi, ki so si jih napravili termiti, neke vrste mravlje. Po teh rovih so hodili termiti v podstrešje stavbe in razjedali leseno ogrodje. Termiti grade na čudovit način. Zagrizejo se v les in izvotlijo deblo, tako da zgleda deblo ali tram popolnoma celo, vendar pa je že popolnoma razjedeno in votlo. Tudi hišica, v kateri se je nastanila "ekspedicija, je bila že vsa votla. Ko se je približala huda nevihta z viharjem, se je streha koče nenadoma, sesedla in raziskovalci so se morali preseliti pod šotore. Vse tramovje je bilo votlo in od vse stavbe so o-stale le še tanke trske. Raziskovalcem ni ostalo drugega kakor zgraditi novo kočo, katere proti termitom seveda ni bilo mogoče zavarovati. Ti majhni, a vztrajni sovražniki se ne dajo pregnati. In po nekaj letih bo novo kočo doletela ista usoda kakor prvo. NA PREISKAVI Ustanovljena 31. decembra, 1521. . Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1932: Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: Andrew Glavach, 1910 W. 22nd St. Tajnik: Jos. J. Kobal, 1923 W. 23rd Street, Chicago, 111. Blagajnik: John Gottlieb, 1845 W. 22nd Street. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. DuhOvtii vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.IT Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 21st PI. Theresa Chernich, 2024 Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. 22nd St.; John Falle, 1937 W. 22nd PI.; Stefan Foys, 1907 W. 22nd St. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nod Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika al? pa predsednika. .................... 'L1 ■ ■!!! = _i a* Odjemati iz žepa, kjer je itak malo, da se napolnijo prazni žepi, ne dovede do večje kupne sile, marveč do razširjenja gospodarske slabosti mase. Krajši teden je zlasti pomemben za ženske v industriji, kajti — Miss Anderson opozarja— večina žensk dela več kot 48 ur na teden. Zakoni, ki ščitijo ženske v nekaterih državah, ne zadostujejo. Treba izjednačenja teh zakonov, kajti delodajalci v onih državah, kjer so strogi zakoni, niso obvarovani pred konkurenco delodajalcev v onih državah, kjer ni nikake zaščite. -o- IZ ŽIVLJENJA GRAMOFONA Gramofon pomeni dandanes samo ob sebi umevno stvar — a bili so časi, ko so strokovnjaki tudi ta izum proglašali za "nemogoč". Znano je, kaj se je zko-dilo Edisonovemu zastopniku, ko je 1878. predvajal novo u-stvaritev genialnega izumitelja v francoski akademiji znanosti. Eden izmed "strokovnjakov" je skočil pokonci in ozmerjal Edi-sonovega zastopnika, češ, kako si predrzne izvajati trebuhi jaške trike pred akademijo! Fotograf so izročili nato tistemu u-čenjaku za dalj časa, da ga razišče — a tudi potem se ni dal prepričati "kajti nemogoče je, da bi nemarna kovina posnemala plemeniti zvok človeškega glasu". Še huje se je godilo novemu izumu v Rusiji. Tam so prvemu predvajalcu fonografa aparat uničili, možu so naložili visoko globo in ga za tri mesece zašili. IZ URADA SLOV. PODP. DRUŽBE SV. MOHORJA Prihodnja redna mesečna seja se vrši v nedeljo, dne 2. oktobra, ob pol 2. uri popoldan v navadnih prostorih. Prosim, da plačate svoj asesment že pred sejo na domu, kateremu je le moogče. Nadalje prosim, da bolniki prinesete svoja zdravniška spričevala do sobote večera, najkasneje do 6. ure, da jih Potem lahko nesem k družbenemu zdravniku v potrdilo, ker brez njegovega potrdila se ne bo nobena podpora izplačala. S sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik, 1923 W. 23rd St. Senator J. J. Davis iz Penn-sylvanije, ki ga točasno "pražijo" na federalnem sodišču v New Yorku. Obdolžen je, da je kršil federalni loterijski zakon, ko je kot predsednik organizacije Moose dovolil žrebanje. IZŠLA JE 1. marca povestna knjiga od škofa Baraga v angleškem jeziku. "The Apostle of Oiippewas" katero izdaja Baragova Zveza. Kritiki, katerim je bh predložen rokopis pred tiskom pravijo: "Nisem mogel nehati dokler jo nisem vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva, kakor povest . . ." in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sem prebral povestno življenje škofa Barage, svetniškega misijonarja . . ." TA KNJIGA PETDNEVNI TEDEN Pet dni dela na teden je edina mogočnost bodoče rekonstrukcije, proglasila je ravnateljica ženskega urada v Labor Department, Miss Mary Anderson. Izjavila je: "Krajši delovni teden s primernim dohodkom od dela je socijalno in gospodarsko vpravičen.. Posledica krajšega tedna bi bila več dela za vsakogar, bolj redno delo za one, ki so zaposleni, boljša izdatnost dela, več počitka za delavce in večjo kupno silo." Sedanja tendenca, da se delo deli med več ljudi, bi bila nekaj krasnega, da ne bi vsebovala preveliko delitev tudi zaslužka, ki je že sedaj postal pičel vsled znižanja plač in delnega dela. je v prvi vrsti namenjena naši mladini, da bi bolj spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem Barago, ki je igral tako veliko ulogo v zgodovini Amerike. Knjiga vzbuja veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spoštovanje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otroci. Knjigo je sprejela v razpečavanje in v razprodajo naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo ČUDO NARAVE Narava ima svoja čuda, ki jih človeški um težko pojmuje. Nedavno smo brali v listu o do sedaj znani najbolj čudoviti cvetici, o orhideji. Pa ni orhideja edino čudo narave, ki ga učenjaki in ljubitelji cvetic tako občudujejo. V Južni Ameriki raste neke vrste kakteja ali kaktus, ki ima ogromen cvet. Cvet te cvetice je do 8 čevljev visok in do 3 čevlje širok ter ima podobo lijaka s stožcem v sredini. Naši zastopniki in slovenski trgovci ki želijo to knjigo razpečavati naj pišejo po isto na našo knjigarno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. LETEČI MORSKI PES Tako se imenuje novo moderno bombno letalo, ki je do bilo to ime radi svoje čudne ob našim dragim naročnikom, da pridejo po ceni do lepih in zanimivih knjig tudi v teh slabih časih, razpisujemo od danes pa dokler zaloga spodaj navedenih knjig ne poide in ne za dalj kakor SAMO DO 15. OKTOBRA 1932. v razpredajo naslednje knjige: 1. "GORENJSKA", krasna knjiga, ki bi jo vsaj vsak Gorenje moral imeti in stane............................................$2.00 2. "DOLENJSKA", druga krasna knjiga, o kateri smo prejeli mnogo pohvale, stane ..........................................$1.50 3. "MESTA DRAVSKE BANOVINE", opisuje Celje in lepi zeleni Štajer, stane ................................................$ .40 4. "SPOMINSKA KNJIGA AMER. SLOVENCA", knjiga ki bi jo moral imeti vsak ameriški Slovenec, radi zgodovine slov. pijonirjev ........................................$ .75 5. "ENA BOŽJIH CVETK", interesanten roman, ki zanima vsakogar in stane ................................................$1.00 6. "Ok SREBRNEM STUDENCU", drug zanimiv roman izpod peresa Dr. Jakliča, stane ........................$ .50 7. "OČE BUDI VOLJA TVOJA", zanimiva povest iz Istre, stane ............................................................................$ .50 8. "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", vzgojna knjiga, priporočljiva za vse stanove, stane ................................$ .25 9. "OD SRCA DO SRCA", zanimiva razprava za ameriške Slovence. Stane ......................................................$ .20 SKUPAJ TE KNJIGE STANEJO................$7.10 Slovencem v Chicagi in okolici naznanjam, da tudi letos razvažam michigansko grozdje, kakor lansko leto, direktno iz michiganskih vinogradov. Grozdje je letos poceni. Glede naročila pridite k meni osebno ali me pokličite na telefon. CHICAGO, ILL, 2045 W. 23rd STREET Tel. Canal U5SU SPOMENIK GOLOBOM V Berlinu so postavili spomenik golobom-pismonošem, ki so poginili v zadnji svetovni vojni. — Spomenik, ki je lepo kame-nito delo, predstavlja dva vojaka, ki sta v službi razpošiljanja golobov-pismonoš. Eden vojakov je takega goloba ravno izpustil, drugi pa veže drugemu golobu važno vojaško sporočilo, ki je seveda pisano v taki pisavi, da če nasprotnik vjame goloba-pismonošo, ne bo vedel, kaj pomeni. Za ozadje spomenika je velika skala, vrh katere počivata ravno prispela druga dva goloba. FRANK R. DRAŠLER — SLOVENSKI ODVETNIK V CHICAGI — Opravlja vsa odvetniška dela za tu in stari kraj. Med dnevom uradu je na: 111 W. Washington Street, Room 1601 Redno vsak teden, ob torkih od 7. ure zvečer naprej na 1849 West 22nd Street, nad uradom "Am. Slovenca" Za posebne slučaje na razpolago katerikoli večer po dogovoru. Pokličite na telefon in določite sestanek. Telefon v mestu: CENTRAL 0S88. Za razne informacije lahko kličete tudi upravništvo A. S.: CANAL 5544. POTNIŠKO IN TRANSPORTNO POSLOPJE TEKOM TE RAZPRODAJE DOBITE VSE TE ■ KNJIGE ZA SAMO ŠIRITE AMER. SLOVENCA PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran Poslužite se te redke prilike, predno bo razprodaja zaključena in dokler zaloga ne poide. PLUMBARSTVO Mi popravljamo vsa plumbarska lela. — Inštaliramo kopalne, umi-iralne in kuhinjske sinke, toilete, po cmerni ceni. — Račune plačujete lahko na obrok«. Thomas Higgins PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE 2313 So. Oakley avenue, Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL ENAKE PRILIKE NA KNJIŽNEM TRGU NI VSAK DAN. 1941 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phone Roosevelt 3408 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Naročilom je priložiti potrebni znesek v poštnem ali Ekspresnem Money Ordru ter poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. S.P.D.i lsv,Mohoria DŽUNGLA IN NJENE SKRIVNOSTI Večkrat čitamo o ekspedicijah raziskovalcev, ki prodirajo v si-cer nedostopne pragozde in džungle v tropskem pasu. Kako strašen napor zahteva pot skozi džunglo, si moremo šele predstavljati, če vemo, kaj vse lahko človek sreča na nevarni poti skozi pragozd. Pred kratkim se Je vrnila raziskovalna ekspedi-°ija iz pragozdov na otoku Ce-He;§. In poropila o zanimivostih, ki so jih srečali raziskovalci na svojem potu, jasno pričajo, kako nov in čudovit svet je džungla za zapadnjaka, ki pozna le svoje lepe listnate in iglaste gozdove. Pragozd je pravo bojišče. Na tem hojišču se bije nekrvav boj ^ed rastlinstvom za svetlobo. Ovijalke se vzpenjajo po moč-nih deblih drugih dreves. Ko so razrastle, popolnoma pokrilo drevo, tako da listje dreve-Sa He dobi več zadosti prepotreb-116 solnčne svetlobe. Drevo začne Mati in se posuši. Tako so si-0vijalke priborile zmago in rastejo na suhem drevesu, ki jih Se sedaj nosi. Od pragozdov člo-vek pričakuje, da bo videl vse1 Polno krasot. Vendar temu ni j T^.'So sicer v pragozdih kras-1 Metulji in lepi ptiči. Vendar' SrVc. ... . . , . . i v, vsi ti igrajo visoko nad vrho-( 8 dreves in zemljan, ki si le t 6*avo krči pot skozi zaraščeno j. grmičje pragozda, teh' J' kjer bo svetovna razstava prihodnje >thenu- .Ic*8ri ob Michiganskem jezeru. V tem poslopju, ki ga 1. ,j0 lgJO P°tr»ško in transportno poslopje", se bo vršila od »no in ° tobra letos, razstava moderne dobe. Poslopje šakale 0pled°Va konstrukciia je tako zanimiva, da bi si jo moral atl" ^an«m»va bodo pa tudf raznovrstna dela, raz- k " v- tem i . '^ Prika . poslopJu v 8°" omenjenem času. O tej stavbi, **°čno»t. 2UJe ta pravijo, da izraža simbol upanja v bo- -vfc -.vUV*' \. i. JOHN ŽELEZNIKAR GROZD® IGROZDJE TO IN ONO like. Letalo je namreč enokrov-1 nik, ki ima izredno dolga krila.1 Vse je pa tako zgrajeno, da se čim manj upira zraku. Prav ra-, di tega ima letalo tako čudno obliko. Kakor poročajo listi, bo letalo prav dobro služilo današnji "moderni razorožitvi". , Letalo je namreč bombno letalo. -o- IZGUBLJENI RAJ j V severni Mezopotamiji, v i mestu Tepe Gardi, so pri odko-1 pavanju starin našli lončeno tablico, na kateri je zarisan prizor, ko sta bila Adam in Eva izgnana iz raja. Adam in Eva odhajata iz raja s klonjenima j glavama, za njima se pa plazi .kača.— Te izkopine so po mne-inju učenjakov stare najmanj 6000 let. To pač dokazuje, da 'so že takrat vedeli o izgubljenem raju. -o- PREKOP MED VOLGO IN MOSKVO Rusi so že začeli graditi 16 milj dolg prekop, da bodo ladje po Volgi lahko prihajale v Moskvo. Prekop kopljejo ob reki Jahrom in bodo morali izkopati ' celih 56 milijonov kubičnih jar-dov zemlje. Rusi pravijo, da bo prekop gotov do konca leta ' 1934. Seveda, če pojde vse po sreči. Prekop bo velikega gospodarskega, pomena, ker bodo po njem lahko vozili tudi največji po Volgi ploveči parniki naravnost v Moskvo. --o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! 75 eeiafOT 9 knjig za $3.29 DA DAMO PRILIKO $3.29 Kmečki punt AVGUST ŠENOA: Poslovenil Joža Glonar, < Vsi so molčali. Na klopi je sedela Uršula, naslonila glavo na zid, sopla z burnimi prsi in odprtimi usti, oči pa so ji žarele od vročine. Anka se je s sklonjeno glavo opirala z eno roko na mizo in z drugo grabila za srce. Kerečenj si je nemo grizel brke, vsi ostali pa so kar oka-meneli, samo Ambrož je ostal miren. Pristopil je k Vurnoviču, mu podal roko in rekel: "Hvala ti, prijatelj!" "Odpusti," je zaplakal Vurnovič na Ambroževih prsih, "moji bratje se goljufali tudi mene. Skrivna Alapičeva podkupnina je prevarila neuke ljudi; odpusti meni in njim." V tem trenotku pa so se odprla vrata. V sobo je stopil novi zapisnikar kraljevine, Ivan Pe-tričevič, se hladno poklonil in izročil Ambrožu in tudi Uršuli po eno pismo: "Ti pismi pošilja kraljeva svetost gospodu podbanu," nato se je poklonil in odšel kakor je prišel. Vsi so začudeno gledali. Ambrož je odprl pisma in začel s tresočim se glasom citati: "Mi Maksimilijan---Čujte!" se je zakroho- tal, "kralj kliče mene, gospo Uršulo in njene zete na sodbo zaradi veleizdaje in razžalitve veličanstva. Vi, gospa Uršula, pa morate po njegovi zapovedi vrniti Tahu vse njegovo imetje!" "Nikdar!" je planila gospa kvišku. "Morate — zaenkrat," je rekel Ambrož, "kralj zapoveduje." "Veleizdajice!" so vsi z grozo zakričali in se zbrali okoli starca. Ambrož pa je kakor ska- j la v burnem morju vzdihnil glavo, zmečkano pismo pa je v pesti pokazal solncu, ki je sijalo skozi okno, in rekel svečano: "Oj sonce! ki siješ pravičnikom in grešnikom, prečitaj to pismo, poglej v moje srce in zatemni! Pomirite se, otroci! Nisem več pod-ban, sedaj sem advokat, brat zakonodavca Pavla Gregorijanca. Sam kralj bo raztrgal to pismo, to prisežem!" Tretji dan po Jakobovem je zasedel Tahi Susjed in Stubico; od groze in straha je zatrepetal ves kraj, ko je silnik zaklical: "He, he, sedaj sem jaz vaš gospodar!" XIII. Na svečnico 1. 1566. je bila naravnost vražja zima. Gospod Franc Tahi se vsled svoje naravnost medvedje narave, ki se je v tolikih besnih bojih še utrdila, ni bal niti mraza niti žametov, toda lansko leto je bilo tako izredno hudo zanj in za celo pokrajino, ki ji je osmanski divjak odvzel Kostajnico in Krupo, da je Tahi na zimo poiskal počitka za svoje trudne kosti, ki jih je počasi začela ščipati putika, dobro vedoč, da ga bo bojna trobenta na novo poklicala, čim bo skopnel sneg, ker kralj Maks ni več maral Turkom plačevati davka in se je pripovedovalo, da misli sam sultan voditi vojsko proti Dunaju. Ta zimski odmor mu je tudi za to prav prišel, da je lahko v. pokrajini utrdil svojo moč in omehčal trde kmečke vratove, ki so njemu in njegovi ženi naredili toliko skrbi — skratka, da se je maščeval nad vsemi, ki so se bili predrznih upreti njegovemu krutemu gospostvu. Zato je sedaj veselo iztezal svoje noge ko je sedel ob plapolaj očem kaminu s svojo ženo Heleno, ki je vezla pas za sina Gabrijela. Oba sta se živahno razgovarjala. "Torej, da veš, Helena," je dejal Tahi, "ba-Iiova hči se moži." "Ali je mogoče?" je radovedno vprašala go-ispa in izpustila vezenje v krilo. "Tudi jaz sem se čudil. Mislil sem, da bo ostala stara devica, odkar jo je tvoj nečak Gju-ro pustil na? cedilu — toda sedaj je ban ulovil nekega Madžara, nekega Štefana Držfyja, poveljnika podonavskih konjenikov; zaroko so že slavili, v jeseni, če jo doživimo, pa bo poroka. Dobil sem pismo iz Ogrske, v kojem so mi Ba-torijevi vse to sporočili." "Ali ne pišejo nič o naših pravdah, o preiskavi zaradi veleizdaje, ki teče zoper Ambroža in Uršulo?" "Piše, da pravde spijo," se je nasmehnil Tahi, "kako bi tudi ne? Ambrož seveda žene svojo pravdo proti meni, kolikor se le da, toda kralj ima sedaj veliko pravdo s Turkom, prosjači v Avgsburgu pri nemški gospodi za denar in nima časa za sodbe. Od te preiskave pa menda ne bo nič?" "Kako to?" "Tukaj ima zopet tvoj ljubi bratec Nikoia svoje prste vmes, saj mu je od sigetskega ka-petanstva ostalo toliko časa, da je po svoji stari navadi lahko napisal debelo pismo za svojega varovanca Ambroža. In tako bo stvar zaspala. Zato tudi nisem šel na bratislavski zbor, ker me vse skupaj preveč jezi in imam tako doma dovolj opravka, da uredim svoje gospodarstvo in ukrotim kmetska goveda. Jim bom že polomil rogove. Za veleizdajo se dalje ne brigam, samo da je zemlja v mojih rokah; starega lopova Ambroža pa sem tudi tako nabrisal, da se me bo spominjal vse žive dni." "Res," je pripomnila gospa Helena, "ker si ravno omenil ta kmečka goveda, kaj pa se bo zgodilo s Heningovičinim oskrbnikom Štefanom, ki ste ga oni dan zasačili na cesti pri Br-dovcu?" "Kaj bo ž njim?" se je zasmejal Tahi, "vprašaj rajši, kaj je bilo! Naj počiva v miru!" Pri teh besedah je vzel Tahi ženine škarje v roke, prerezal nit in rekel: "No, tako je bilo! Ti prokleti bajtari se ne bodo več igrali sodnike!" "Povej torej!" "Ali je treba toliko besed za tak nič? Tako je bilo. Šimen Drmačič mi je sporočil, da živi Štefan gosposko v Brdovcu in da se pri tem še grozi, da se bodo stari gospodarji povrnili. Rekel je tudi to, da je kmečke pse naščuval na tebe, povrh pa ima še precejšen imetek. Hotel sem ga soditi, toda strahopetni podžupan Gju-ro Raškal je čenčal, da je Štefan plemenit in da spada pred plemenitaško sodišče. Dobro, sem rekel, jaz ga tožim, vi pa ga sodite. Bomo že videli ! Sešli so se na sodbo v Brdovcu in so dejali, da je Štefan čist in nedolžen, da ima prav. To sem vedel. Zato sem po obravnavi počakal Štefana z Božnjakom in Antonom Gerecyjem. Zgrabili smo ga in pripeljali sem, jaz pa sem rekel Raškaju, da bom sedaj sodil jaz. Sodili smo hitro. Ti si še spala. Moj Anton je prinesel sekiro, zamahnil je in frk! — je odletela glava. Hišo lopova Štefana je'dobil Gerecy, ker mu je tako po mojstrski osmuknil glavo. Jim bom že pokazal, kdo sem, pometel bom vse to plemenito in neplemenito smetje tako, da bo vse čisto, kakor tukaj tla," je končal Tahi in s peto tresnil ob kameniti tlak. "Toda če te obtožijo?" "Kdo?" je vzdignil Tahi glavo, "bana imam v žepu, moja stranka je močna, kralju smo potrebni, zameriti se nam ne sme — jaz sem na Hrvaškem gospodar. Kdo me hoče tožiti? Komu?" "Oče! Oče!" je planil v sobo Gabriel. "Petri-čevič je ravnokar prignal v grad bosega človeka v železu." (Dalje prih.) (STATEMENT OF THE OWNERSHIP. MANAGEMENT. BTC. IW-•i QUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912. Of Amerikanski Slovenec published daily except Sun., Mon. and the day after holiday, at Chicago, Illinois, for October 1st, 1932, State of Illinois, County of Cook. Before me, a Notary Public in and for the State and county aforsaid, personally appeared Albin Zakrajšek, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the Busines Manager of the Amerikanski Slovenec and that, the following is, to the best of his knowledge ind belief, a true statement of the ownership, management, etc, of the aforesaid publication for the date shown in the above caption required by the Act of August 24, 1912 embodied in section 443, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse this form, to wit: 1. That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business managers are: Publisher Edinost Publishing Co., 1849 West 22nd St., Chicago, 111. Editor John Jerich, 1857 W. 21st PI., Chicago, 111. Business Manager Albin Zakrajšek, 4323 Fairview Ave., Downers Grove, Illinois. 2. That the owner is: Edinost Publ. Co., 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Share holders: Rt. Rev. Mgr. Anthony Ogulin, St. Paul, Minn. — Rt. Rev. Mgr. M. Bilbau, Gilbert, Minn. — Very Rev. M. Šavs, Shakopee, Minn. — Rev. J. Cherne, New Jersey St., Sheboygan, Wis. — Rev. Ciril Zupan, 806 E. B. St., Pueblo, Colo. — Rev. J. J. Oman, 3S47 E. 80th St., Cleveland, O. — Rev. A. L. Bom- bach, 400 Center Street, Barberton, Ohio. — Rev. J. Blažič, Leckrone, Pennsylvania. — Rev. F. Turk, 24S Linden Avenue, San Francisco, California. — Rev. M. Pirnat, Butte, Montana". •— Rev. A. Mlinar, Canada. — RevT A. Mum, O. F. M„ Chicago, Illinois. — Rev. M. J. Golob, 450 Pine Street, Bridgeport, Connecticut. — Rev. J. M. Trunk, Leadville, Colorado. — Commissariat of the Holy Cross, Lemont, 111. — Sisters of St. Francis, Lemont, 111. Dr. sv. Jurija št. 960 Kat. Boršt. Chicago, 111 — Dr. Marije Device št. 33 K S. K. J. Pttsburgh, Pa. — Dr. Presv. Srca Jezus., št. 172, KSKJ., West Park, O,—Dr. Marije Pomagaj št. 78, KSKJ., Chicago, 111., Dr. Sv. Družine, f/"0000000000000000000000000000000000000000000000000005 Jv0<>00»©0000©0<>000000000000<>000<>000©0000000000<«i LETOS JE POLARNO LETO Lahko je reči ali zapisati, da je letošnje leto polarno, težko je pa to lajiku razumeti. Naziv prav za prav ni pravilen. Znanstvena raziskavanja v tem letu bodo nameč obsegala vso zemljo, vsaj kar se tiče prirodoslo-vnih ved, ki jim je polarno leto posvečeno torej meteorologije in zemeljskega magnetizma. V pogledu meteorologije bo naloga leta odnosno dela učenjakov v tem letu proučiti na vsej zemlji zlasti višino stratosfere in sploh spoznati fizikalne lastno- st. 11, D.S.O., Pittsburgh. Pa., Dr. Sv. Genovefe, št. 108 KSKJ., Joliet, 111., Dr. f1 "V-f™ ^ Sv. Vida, št. 25, KSKJ., Cleveland, O.-Dr. Sv. Ane, št. 123 KSKJ., Bridge- temveč tudi V VlSjlh zračnih pla-port, O. — Dr. Sv. Srca Marijnega št. 111 KSKJ., Barberton, Ohio. — Dr.Jsteh. Druga naloga bo prouče-Kraljica Mainika, št. 157 KSKJ., Sheboygan, Wis. — Dvor Baraga št. 1317 vati premikanje različnih Zl*a-GOF., Cleveland, O,—Dr. Sv. Ane, št. 127 KSKJ., Waukegan, 111.—Dr. Sv. Ci- v , ... , ... , , rila in Metoda, št. 144 KSKJ., Shebobygan, Wis -Dr. Sv Alojzija, št. 52 K.S. Cnih Plastl 111 Ugotoviti, kako se K.J., Indianapolis, Ind,—Dr. Sv. Jožefa, št. 53 KSKJ., No. Chicago, 111.—Dr. njihove lastnosti med premika-Sv. Ane, št. 134 KSKJ., Indianapolis, Ind. — Dr. Sv. Družine, št. 6 DSD.,|njem V dlUTge dele ozračja iz- kt„ r-u:---- ti. T„„„a No Chicago, 111. — Dr. Sv. Petra ini ; - . . , . . . , Dr. Sv Alojzija št. 47 KSKJ., Chicago,1 f1 emmjaj0 111 t0lej tUCl1'. KaK No. Chicago, 111. — Dr. Presv. Imena, No. Chicago, 111. Pavla, št. 62 KSKJ., Bradley, 111. šno je kot posledica teh izpre-memb vreme. Polarni kraji so za to proučevanje velikega pomena, ker so 111 — Dr. Sv. Jožofa št. 21. KSKJ., Presto, Pa. — Dr. Sv. Imena, Newburg, Cleveland, Ohio. — Dr. Marije Pomagaj, št. 79 KSKJ., Waukegan, 111. — Dr. Sv. Jožefa St. 103 KSKJ., W. Allis, Wis. — Vitezi Sv. Florijana št. 44 KSKJ.. So. Chicago, 111. — Dr. Sv. Anton Pad. št. 185 KSKJ., So. Burgetts-town, Pa. — St. Cyril Church, 62 St. Marks Place, New York, N. Y. — Slov. j Dram. Klub. Zdr. Kat. Društev. No. Chicago, 111. — Dr. Sv. Ane, št. 1561 ogromna posoda mrzlega zra- ofsv! »rodil'a- —"" p«'» v 111. — Cerkv. dr. sv. Ane, Pueblo, Colo., — Dr. sv. Jožefa št. 169, KSKJ., veliki men vpliva na razvoj Cleveland, O. — Dr. sv. Elizabete št. 171 KSKJ. Duluth, Minn. — Dr. Marije j vremena V teh Zemljepisnih Ši-Magdalene št 162 KSKJ. Cleveland, O. Dr. Marije Jist Spoč. št. 85, KSKJ.-rinah.Meteorološka opazovanja Fmzgar, Sheboygan, Wis. — Dr. sv. Jožefa st. 110 KSKJ., Barberton, O. — . .. , ^ • Dr. sv. Ane št. 150 KSKJ., Cleveland, O. — Cerkveno pev. dr. Zarja, South v polarnih krajih SO zaradi veli-Chicago, ill. 'kih, pogosto nepremagljivih na- Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., Cleveland, O. - John Jerich, 1849 W,22nd ravnih ovir žal §e pomanjkljiva. St., Chicago, 111. — Albin Zakrajšek, 4523 Fairview Ave., Downers Grove, _ 111. — Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Uršula Zakraj- Je Pa mnogo problemov, ki bo-šekj 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. — Kattie Triller, So. Chicago, 111. — Dr. do rezultati znanstvenih razis-Tames Seliškar, Cleveland, O. — Josep Lekšan, Barberton, O. — Anna Jerich, ,, i„a „ ji Chicago, 111. - Frank Merlak, Chicago, 111. - John Kosmach, Chicago, kavanj.v polarnem letu podla-Illinois. — John Gornik, Cleveland, Ohio. — Mrs. J. Muhich, Cleve- njihovo rešitev. MagnetiČ- veland, Ohio. — Martin Cesnik, Indianapolis, Indiana. — Joseph Lesjak, na merjenja naj Ugotove kaj je magnetičnimi prvinami in Milwaukee, Wisconsinl — John Bižal, Kansas City, Kansas. — Anton Ov-1 kakšna je razlika V dneh Z nji-nik, La Salle, Illinois. — Mary Hoge, Bridgeport, Ohio. — Anna Brecnick, hovimi motnjami in V dneh brez Forest City, Pennsylvania. — Karol Kovačič, Forest City, Pa. — Jožef o + • ■ , . t.ikvar, Forest City, Pa—John Sivic, Forest City, Pa.—Jos. Zalar, Joliet, 111.! I1Jvm" ° Je V tesm zvezi pr0" prvo nolarno leto se imenuie Z0- John Jamnik, Imperial, Pennsylvania. — Anton Hočevar, Bridgeport,(ucevanje polarnega sijaja, _______ Ohio. — Joseph J. Kameen Jr., Forest City, Pa. — John Krek, Presto, Pa.—; mosferične elektrike in Zemeli Kat. Pavlic; New York, N. Y.—Val. Pavlic, New York, N. Y. —Jos. Slapničar, I , . , . . ... ,J Joliet, 111. - John Frankovich, Wathena, Kansas. - Joseph Drašler, North fj"h tok°V> kl 80 velikega prak vali oceane, kakor po stanicah na kopnem. Okrog 1000 parni-kov bo oddajalo rezultate znanstvenih opazovanj po radiu. Ini-cijatorja te ideje bi bila gotovo zelo presenečena, če bi vedela, kako sijajno se je uresničila. Niti v najdrznejših sanjah se jima pred 60 leti ni moglo zdeti, da bo človeštvo v tako kratkem času dosegio tako presenetljive uspehe. Omenjamo samo radio in letala. Neodvisno dmg od drugega sta prišla na to idejo profesor mornariškega observatorija v Hamburgu Neumayer in pa Karl Weyprecht, avstrijski mornariški časnik, ki je vodil dve ekspediciji v polarne kraje. Na drugi ekspediciji je odkril z Julijem Payerjem Zemljo Franca Jožefa. Na povratku je pisal še na ladji Tegetthoff o potrebi strniti se k sistematičnemu proučevanju polarnih krajev, kar bo večjega pomena, kakor pa lov za dosego obeh tečajev. Payer je kakor Neumayer pravilno ugotovil, da poedine ekspedicije nimajo tolikega pomena, če ne gredo na pot istočasno, kakor če bi šle istočasno. Pravilno je tudi ocenil važnosti polarnih krajev. Največjo zaslugo za prvo polarno leto je imel nedvomno Weyprecht, ki se ni bal nobenih ovir. Po osmih letih, ko ga ni bilo več med živimi, je bilo 1. 1882-83 organizirano prvo polarno leto po celi vrsti kongresov in konferenc. V spomin na Chicago, 111. — Louis Mergole, South Chicago, 111. — Mike Trinko, Chicago, 111. — Joseph prešček, Chicago, 111. — Jožef Bucinell, Forest City, Pa. — Martin Kremesec, Chicago, 111. — Johana Hochevar, Bridgeport, O. — John Ver biščar, Chicago, 111. — John Gorsich, Pueblo, Colo. — Math Komp Sr., Jugoslavia. — Mary Zaletel, Oregon City, Ore. — George Loparec, Joliet, 111. — Ainalia Veranth, Ely, Minnesota. — Farnk Veranth, Ely, Minnesota. — Frank Perovšek, Willard, Wisconsin. — Michael Hochevar, Joliet, Illinois — Marko in Anna Bluth, Joliet, Illinois. — Simon Šetina, Joliet, Illinois. Math Flajnik, Cleveland, Ohio. — Mrs. M. A. Hegler, McKinley, Minnesota. — Miss J. Mikš, St. Michael, Minnesota. — John Do brauc, Franklin, Kansas. — John D. Butkovich, Pueblo, Colorado. — Frank Kokalj, Cleveland, Ohio. — Peter in Mary Novšek, Sheboygan, Wis. — John in Mary Prisland, Sheboygan, Wis. — Felix Erlach, Sheboygan, Wis. — Rudolf Turk, Sheboygan, Wis. — Frank Juvančič, So. Chicago, 111. — Mary Blažič, Leckrone, Pa. — A. J. Žužek, Cleveland, Ohio. — Frank Kužnik, Cleveland. Ohio. — Louis Gerčar, Cleveland, Ohio. — Frank Owen, Forest City, Pa.—Jac. Platnar, Eveleth, Minn.—Math Kremesec, Chicago, 111 — Leo Jurjovec, Chicago, 111. — Frank Opeka, North Chicago, 111. — Frank Anžlovar, Forest City. Pennsylvania. — John Nemgar, Eveleth, Minnesota. _ Frank Kotar, Forest City, Pennsylvania. — Anna Banibich, Fredonia, Kans.— Lena Patrick, San Francisco, Calif.—Martin Kirn, Cleveland, O. — Gertrude Virant, Lorain. O.—Andrew Košir, Waukegan, 111.—Mr. and Mrs. Kučič, So. Chicago, Illinois. — Michaei Tomšič, Houston, Pennsylvania. — Barbara Vranesich, Joliet, Illinois. — Mary Plantan, West Linn, Oregon. — Rock Juriček, Sheboygan, Wis. — Michael Progar, Sheboygan, Wis. — Frank Re-penšek, Sheboygan, Wis. — J. Udovich, Sheboygan, Wis. 3. That the known bondholders, mortgages owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: None. 4. That the two paragraphs next above, giving the names of the owners,stockholders, contain not only the list of stockholders as they appear and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and thij affiant has no reason to believe that any other person, association, or corporation has any interest direct or indirect in the said stock, bonds, or othei whom such trustee is acting, is given; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock tičnega pomena zaradi svojega vpliva na brzojavne in telefonske daljnovode. Tudi zveza vseh teh pojavov z meteorološkimi pojavi utegne prinesti zanimive ugotovitve. Poleg tega je še cela vrsta drugih vprašanj, ki jih bodo skušali pojasniti učenjaki v polarnem letu. Šlo bo tudi za hidrološka, biološka in druga opazovanja. Vse te naloge naj bi rešila čim gostejša mreža opazovalnih stanic. V ta namen so ustanovili zlasti v polanih krajih celo vrsto novih opazovalnih stanic, opremljenih v prvi vrsti s pre-izkuševalnimi instmrmenti za meteorološka, aerološka in ma-gnetična merjenja, pa tudi za merjenje solnčnega izžarevanja, atmosferične elektrike itd. Glavni delež v polarnem letu je prevzela sovjetska Rusija deloma zato, ker je soseda polarnih krajev, deloma pa zaradi "velikih gospodarskih intere sov. Rešiti je treba tudi problem zračnega prometa in iskati v teh ledenih pustinjah nove zračne poti. Znanstvena raziskavanja bodo obsegala kot rečeno vso zemljo, torej tudi oceane, ki za-Ivzemajo večino zemeljske po-(vršine in ki jih poznamo še zelo malo. V ta namen odpluje na , širno morje mnogo parnikov, ki bodo učenjaki na njih prouče- TISKARNA Amerikanski Slovenec m any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for or security holder appears upon the books of the companiy as trustee or securities than as so stated by him. 5. That the average number of copies of each issue of publication sold or distributed, through mails or otherwise, to paid subscribers during the six months preceding the date showing above is 6112. Albin Zakrajšek, Business Manager. Sworn to and subscribed before me this 30th day of September, 1932. (Seal) Joseph Zupancich, Notary Public. (My commission expires November 24th, 1932. izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva*— Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško tn obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premaio. B Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. DENARNE P0Š1LJATVE V Jugoslavijo in druge evropske države pošiljamo zanesljivo in točno (»o dnevnem kurzu. Včeraj smo računali: / DINARJI: LIRE: 1°° dj.n ..............................$ 2.10 ioo lir ................................$ 5.75 S® ..............................5 4.70 2oo lir ................................$11.40 din ..............................$ 9.00 3oo lir ..............................$16.60 1??? dm ..............................$17.50 4oo Ur ................................$22.00 pet polarno leto sedanje svetovno znanstveno podjetje, ki je dala incijativo zanj zopet ham-burška Seewarte. Polarno leto se je pričelo 1. avgusta in bo trajalo 13 mesecev. -o- KAKO BODO PREPREČILI LETALSKE NESREČE V Franciji se bavijo z izumom, ki bo za razvoj letalstva izredno važen. Delajo namreč poskuse z letali, katerih kabine imajo pirtrjeno tako veliko padalo, da med padanjem celo kabino s potniki vred zadržuje, da ne pade na zemljo premočno. Za slučaj, da pride letalo v nevarnost, da strmoglavi, se padalo samo odpre, kabina se pa od letala sama odloči in tako so potniki rešeni. Če pa pade taka kabina v morje, je vse tako urejeno, da jo potniki lahko sami naravnajo, da ne more pasti drugače kakor plosko in se tudi ne more potopiti. 2500 din ..............................$43.00 5000 din ..............................$85.00 500 lir ................................$27.00 1000 lir ................................$52.75 Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati...........................J 10.80 Za izplačilo $ 20.00 morate poslati...........................$ 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morate poslati .................! $ 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ................$ 51.30 Za izplačilo $100.00 morate poslati ....".."."!!Z"~!~'"$102.50 Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih. JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Kakovost Točnost Poštenost A. F. WARHANIK — LEKARNA — . Posluje preko 32 let. 2158 West 22nd Street, ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. _ DR. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West 22nd Street, (ogel Leavitt St.) Tel. Roosevelt 3817 CHICAGO DO LJUBLJANE IN NAZAJ tretji $1CQ razred LUJ Moderna udobnost... Ne-jrekosljiva služba. . Tedenska odplutja iz New Yorka. . . Pripravne in litre železniške zveze od Hambnrga do Jugoslavije .. . Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American line 177 N. Michigan Ave., Chicago DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srčn« bolezni TeL Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave-Tel. Austin 2J76, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen Ke<1' ob sredah 9 do 11 dop.i ob sobot*" 1 do 4 pop.