Dopust ob jadranski obali je končan. Avtomobili s počitniškimi hišicami na kolesih se vračajo proti domu. Turistični in gostinski delavci že razmišljajo, kako se kar najbolje pripraviti za Prihodnjo sezono in privabiti k nam še več turistov. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 67 Ustanovitelji: obč. konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka m Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI NEG Kranj, petek, 30. 8. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO ^osnetekje nastal v torek ob dveh v Tržiču, ko delavci dopoldanske izmene apuščajo tovarne. Največ gneče je na križišču pri Mercatorjevi blagovnici, Jer se pomešajo osebna vozila, avtobusi in potniki, ki čakajo na €dkrajevne in lokalne avtobuse. Ob tej uri postane ozko grlo tudi cesta med °varno Peko in središčem mesta. Tržičani jo nameravajo modernizirati in ter zavarovati predvsem pešce. Skupščina je v ta namen že zbrala ne*aj denarja, (jk) — Foto: F. Perdan Nagrade mladim likovnikom V Novem Sadu so v sredo zaprli razstav otroških likovnih del, ki ?° J'h pripravili ob tretji regionalni K°nferenei mednarodnega združenja a vzgojo otrok s pomočjo umetnosti a območje Evrope in Bližnjega zhoda j\ja razstavah je sodelovalo e^ šol tudi iz Slovenije, najbolj HsPešni pa sta bili šoli Simona Jenka n Lucijana Seljaka iz Kranja. Na tretji mednarodni razstavi na J*rno kreativnost je dobila šola Siona Jenka za svojo kolekcijo eno od dvajsetih nagrad. Na prvi mednarodni razstavi na temo varnost v prometu je bila nagrajena z bronasto medaljo, na enajsti razstavi otrok in mladine Jugoslavije je bila dobila eno najvišjih nagrad. Šola Lucijana Seljaka je dobila srebrno medaljo na razstavi na temo varnost v prometu ter nagrado za kolekcijo na razstavi otrok in mladina Jugoslavije. Posebni nagradi sta dobila tudi likovna pedagoga obeh šol Jolanda Pibernik in Vinko Tušek. Pred novim šolskim letom V ponedeljek steče novo šolsko leto. Dogodek je nedvomno pomemben in odmeva skoraj v vsaki družini. Je praznik za šolarje, zlasti za prvošolčke, za starše pa najbrž dogodek, ki jim je med drugim Že krepko olajšal denarnice. Prav zato naj bo prvi šolski dan trenutek, ko naj bi se vsi, ki jim je naložena odgovornost vzgoje in izobraževanja, in z njimi vsa družba, zamislili nad vprašanjem: smo storili vse za dobro in srečo naših otrok? Smo naredili korak naprej v zmanjševanju socialnih razlik? Vsi otroci naj imajo enake pogoje za šolanje, da bodo imeli enak start za življenje. To je že dolgo znano in vsi učni načrti ter številne akcije šol so usmerjene za dosego tega cilja. Socialno razlikovanje pa se začne pri drobnih stvareh. Pri lepših in dražjih šolskih Potrebščinah, pri vsako leto novi torbici. Prav zato smo pobude, da bi vsi otroci dobili učila brezplačno v šoli, toliko bolj pozdravili. Kot kaže, je vse ostalo le pri pobudah z izjemo nekaterih delovnih organizacij. , 1 Zakaj pobuda Združenega podjetja Iskra, ki je pozvalo vso slovensko javnost in vse odgovorne dejavnike na podpis družbenega dogovora o zbiranju sredstev za nakup učil za vse slovenske otroke, ni prodrla? Najbrž ne toliko zaradi denarja, ki bi ga bilo treba zbrati. 18 milijonov dinarjev, toliko denarja Si potrebovali, da bi vse šole oziroma vsi učenci dobili potrebna učila, res ni malo. Vendar gre pri tem za drug problem. Za premajhno povezanost šolstva z gospodarstvom, za premalo usklajen nastop oziroma pomanjkanje pobude na strani prvega. Pri izdelavi točnih načrtov in podatkov o potrebščinah, Pri izdelavi planov za njihov nakup in razdelitev. Ne bi se mogli spuščati V vprašanje planiranja v šolstvu. Omenimo k to, da sredi tedna, to je nekaj dni pred začetkom novega šolskega leta, pri nobeni gorenjski temeljni izobraževalni skupnosti nismo mogli ^Vedeti, koliko otrok bo prvič prestopilo šolski prag, oziroma koliko šolarjev je letos v vsaki občini. Podatke imajo le posamezne šole. Marsikaj bi se tdalo narediti že z dobro voljo, z malo več prizadevanja in brez stroškov. Zakaj je zamenja vanje šolskih knjig tako Sladko steklo v škofjeloški občini? Zakaj se drugod ne morejo ogreti Zanj? Izgovori, milijonov dinarjev. Cestno podjetje iz Kranja je konec minulega tedna na viaduktu Ljubno na gorenjski cesti popravilo diletacijo — vezno ploščo, ki omogoča, da se mostna konstrukcija ob različnih vremenskih prilikah lahko razteza ali krči. Ploščo, ki se je zlomila, so zavarili. Menijo pa, da bodo tudi na tem odseku morali čez čas ugraditi enako napravo, kot so jo v začetku leta na viaduktu Peračica. — A. Ž. Tito na Brdu Predsednik republike Josip Broz-Tito je v sredo z ženo Jo-vanko dopotoval v Slovenijo, kjer bo ostal nekaj dni. Na Brdu pri Kranju so ga sprejeli in pozdravili najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije. Na sprejemu so bili član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj, sekretar izvršnega biroja predsedstva centralnega komiteja ZKJ Stane Dolanc, predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije Franc Popit, predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Bre-celj, predsednik slovenskega izvršnega sveta Andrej Marine in drugi. V imenu prebivalcev Kranja sta predsedniku in ženi Jo-vanki zaželela dobrodošlico sekretar komiteja občinske konference ZK Stane Mihalič in predsednik izvršnega sveta skupščine občine Franc Šifkovič. A. Ž. Janko Rudolf v Dražgošah Škofja Loka, 29. avgusta — Danes so prispeli na obisk v škofjeloško občino predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janko Rudolf, sekretar odbora Tone Turnher ter predsednik komisije za likovno umetnost pri republiškem odboru Vladimir Lakovic. V prostorih občinske skupščine so goste sprejeli predsednik skupščine občine Skofja Loka Tone Polajnar, predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij ter odbora za gradnjo spomenika v Dražgošah. Po krajših uvodnih pogovorih, kjer je tekla beseda predvsem o novem dražgoškem spomeniku, so gostitelji delegacijo popeljali v Dražgoše, kjer so si skupaj s predstavniki krajevnih organizacij, udeleženci dražgoške bitke ter domačini ogledali možne lokacije ter se pogovarjali o sami gradnji spomenika. Kasneje so si gostje ogledali še tovarno Iskra v Železnikih. -i g' Tudi Steiner v Kranju Prijave za veliko turnejo na plastičnih skakalnicah na Gorenji Savi in v Moste-cu v Ljubljani gredo h koncu. Doslej so se prijavile že vse povabljene reprezentance, razen Madžarske, vendar organizatorja pričakujeta tako kot lani, da se bodo Madžari prijavili v\ zadnjih dneh pred tekmovanjem. Za prireditvi, ki bosta 7. septembra v Kranju in 8. septembra v Ljubljani, so posamezne dežele prijavile najboljše skakalce, in sicer: Francija 3, Švica 3, Avstrija 4, ZRN 3, ČSSR 3, Italija 10, Kanada 8 in Jugoslavija 25. Tekmovalci bodo nastanjeni tako kot lani v hotelu Transtu-rist v Škofji Loki. Iz spiska prijav je razvidno, da bodo na startu res najboljši, saj so sami reprezentantje A skupine državnih reprezentanc. Kot je dejal predsednik smučarske zveze Švice, bo verjetno v Kranju in Ljubljani startal tudi svetovni prvak v poletih in svetovni rekorder Walter Steiner. J.Javornik VII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 11. do 20. OKTOBRA Naročnik: Ljubljana za šolo Ljubljana bo zgradila šolo v Ponikvi v šentjurski občini. 53 največjih delovnih organizacij iz ljubljanskih občin bo zbralo 3,140.000 dinarjev, ljubljanska mestna skupščina pa bo dala 70.000 dinarjev. Razliko do polne cene pa bodo krili iz presežkov redno zbrane pomoči, ki BOJO delovni kolektivi iz vse Slovenije namenili za Kozjansko. Minič na Cipru Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je odpotoval na Ciper, kjer je kot posebni odposlanec izročil vršilcu dolžnosti predsednika republike Kleridesu in podpredsedniku republike Denktasu osebni poslanici predsednika Tita. S predsednikom in podpredsednikom se je tudi pogovarjal o položaju na Cipru in o možnostih za rešitev krize. Razvoj Brkinov Občine Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana, ki si delijo nerazvito področje Brkinov, pripravljajo skupen program razvoja 116 brkinskih naselij. Posebna medobčinska komisija je že pripravila predloge za gradnjo cest in oskrbe z elektriko in vodo, kar vse bo omogočilo boljšo preskrbo vasi in boljšo povezavo z večjimi središči, v katerih so delovna mesta, šole, zdravstvene ustanove, oskrbovalni centri in podobno. Prav tako je že pripravila predloge za razvoj šolstva, poštne službe in kmetijstva. Ni pa še uspela izdelati jyrograma razvoja industrije v Brkinih. Gigantski dimnik Včeraj so v Trbovljah postavili temeljni kamen za 360 metrov visoki dimnik termoelektrarne Trbovlje //. Dimnik bo najvišji v Evropi. Zgrajen bo do prihodnjega leta in bo veljal 65 milijonov dinarjev. Za gradnjo tako visokega dimnika so se v Trbovljah odločili zato, da bi zmanjšali onesnaženost zraka v Zasavju. Več kot 6000 razstavljavcev Letošnji mednarodni zagrebški velesejem bo od 12. do 22. septembra, na njem pa bo sodelovalo več kot SfinO domačih in tujih razstavljavcev iz 54 držav Evrope, Azije, Severne in Južne Amerike, Afrike in Avstralije. Na razstavnem prostoru, ki meri več kot 280.0(X) kvadratnih metrov, bo letos razstavljenih približno 300.000 izdelkov, ki bodo prikazovali najnovejše dosežke svetovnega gospodarstva. Nova tovarna opeke V vasi Virovo v Srbiji je začela obratovati nova tovarna opeke in strešnikov. Za njeno izgradnjo so porabili 35 milijonov dinarjev. Na leto bo dala več kot 30 milijonov kosov fasadne opeke, monta opeke, blokov in drugih gradbenih elementov. Oprema je v tovarni najbolj sodobna in omogoča popolnoma avtomatizirano delo, zato bo v njej redno zaposlenih le 120 delav- Največ dvosobnih stanovanj Po podatkih slovenskega zavoda za statistiko so gradbena podjetja v naši republiki v prvih šestih mesecih letos zgradila 2206 stanovanj, od lega 1931 za trg. V primerjavi z enakim časom lani je bilo letos zgrajenih 506 stanovanj več. Prav tako se je povečalo število stanovanj, ki so še v gradnji. Od januarja do junija lani je bilo nedokončanih 7709 stanovanj, letos pa se je njihovo število povzpelo na 12.742. (iradbinci so zgradi/i največ dvosobnih stanovanj, in sicer skoraj 900, sledijo garsonjere, enosobna in trisobna stanovanja. Jesenice Kranj Prvo srečanje borcev NOV združenega podjetja slovenskih železarn je bilo lani septembra na Pokljuki. Že takrat je bilo dogovorjeno, naj ta snidenja postanejo tradicionalna. Letos so se borci železarji zbrali v soboto, 24. avgusta, v Kotljah na slovenskem Koroškem — rojstnem kraju pisatelja Pre-žihovega Voranca. V prijazni koroški vasici so se srečali nekdanji udeleženci NOB iz jeseniške, ravenske in štorske železarne ter Verige, iz Lesc, Plamena iz Krope in Žične iz Celja. Slaija sta se poleg številnih gostov udeležila tudi Franc Leskošek-Luka in Miha Klančnik. Z zborovanja so borci poslali pozdravno pismo predsedniku republike Josipu Brozu — Titu. (J. Mrovlje) — Foto: J. Mrovlje Pred IX. kongresom ZMS Brez sodelovanja mladine naj se o mladih ne odloča! Petindvajsetletni orodjar Ludvik Perko iz Tržiča je bil na nedavnem zasedanju sveta gorenjskih občinskih konferenc mladine izvoljen za delegata bližnjega kongresa slovenske mladine, ki bo prve oktobrske dni v Moravskih Toplicah pri Murski Soboti. Na kongresu bo zastopal svet gorenjskih občinskih konferenc. Z delom v mladinski organizaciji se je Ludvik Perko začel ukvarjati po prihodu od vojakov, ko se je zaposlil v tržiškem Peku. Najprej je bil član predsedstva tovarniške mladinske organizacije, že leto kasneje, leta 1972, pa so ga izvolili za predsednika aktiva. Pod njegovim vodstvom se je delo aktiva razmahnilo in je postalo še bolj kvalitetno in kmalu se je aktiv uvrstil med najbplj delavne v občini. Letos pa je bil Ludvik Perko izvoljen za sekretarja občinske konference. Poleg dela v mladinski organizaciji in seveda na delovnem mestu, se je aktivno vključil v samoupravljanje v podjetju. V pretekli mandatni dobi je bil dve leti član delavskega sveta, sedaj pa so mu zaupali funkcijo predsednika sveta ekonomske enote. Na spomladanskih volitvah pa je bil izvoljen za delegata družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Tržič. »Katere naloge vas še čakajo pred kongresom?« »Delegati za kongres iz vseh občin na Gorenjskem se moramo sestati in oblikovati enotna stališča o predlogu statuta in resolucije, da bomo na kongresu lahko enotno nastopali.« L. Bogataj Na zadnji seji občinske konference mladih delavcev so člani ocenili priprave^ jeseniške delavske mladine na 9. kongres ZMS. Ugotovili so, da priprave ne potekajo najbolje, predvsem slabo poteka javna razprava o osnutkih kongresnih dokumentov med aktivi mladih delavcev v TOZD. Člani predsedstva so se zavzeli, da se javna razprava organizira v vseh aktivih, za izvedbo te naloge pa so neposredno odgovorni predsedniki aktivov. Ob koncu seje so prisotni člani sprejeli program nalog do 9. kongresa ZMS. J. Rabič Pri občinskem svetu zveze sindikatov se pripravljajo na javno razpravo o organiziranosti zveze sindikatov v Sloveniji. Javna razprava bo septembra potekala tudi v osnovnih organizacijah sindikata, za 5. september pa pripravljajo skupščino občinskega sveta zveze sindikatov. V novem domu dr. Franceta Berglja, ki bo zelo lepo opremljen in bo nudil zavetišče več upokojencem brez svojcev ali zdravstveno in socialno prizadetih, bo prebivalo tudi pet upokojencev, članov občinske organizacije ZB. Sicer pa bo v novem domu prostora za skupno 16 članov Društva upokojencev na Jesenicah. D. S. V ponedeljek popoldne se bo v Kranju sestal na redni seji izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Člani bodo razpravljali o pripravah na javno razpravo o statutu socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in o tezah za krajevne organizacije socialistične zveze. Razen tega bodo govorili še o karavani bratstva in enotnosti in o kadrovskih vprašanjih. A. Z. V sredo popoldne je bila v Radovljici seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o gi' banju gospodarstva v občini v prvem polletju letos. Poročilo o tem je podal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Franc Podjed. Razen tega so člani razpravljali še o ukrepih za ublažitev porasta življenjskih stroškov, o predlogu statutarnega dogovora o organiziranju in delovanju sindikatov in zveze sindikatov Slovenije. Nadalje so govorili še o pripravi seje občinskega sindikalnega sveta, o predlogu za sekretarja medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko in o poročilu o obisku predstavnikov radovljiške občine v prijateljskem mestu Brus v Srbiji. A. 2. Danes bodo obiskali Škofjo Loko predstavniki skupščine občine P1' ran: predsednik občinske skupščine, predsednik izvršnega sveta, predsednik sklada za urbanizem in mestna zemljišča ter direktor komunalnega podjetja. S predstavniki škofjeloške občine •— predsednikom občinske skupščine Tonetom Polajnarjem, predsednikom izvršnega sveta Jožetom Stanonikom, direktorjem ZP Transturist Venom Doljakom in drugimi sodelavci — se bodo pogovarjali o problematiki komunale v obeh mestih ter o poslovnem sodelovanju v ZP Transturist. -jg V spomin Jožetu Gregorčiču Radovljica Škofja Loka Vsako leto pripravita občinska odbora ZZB NOV Jesenice in Radovljica srečanje in pohod mladine na Pokljuko v spomin na narodnega heroja Jožeta Gregorčiča. Množična manifestacija mladih vseh osnovnih šol obeh občin bo letos 7. septembra. Program na Lipniški planini bo prij pravil srednješolski pevski zbor BlaŽ Arnič z Jesenic, med udeleženci spominske svečanosti pa bodo tudi letos vojaki garnizije iz Škofje Loke, k) služijo svoj vojaški rok v vojašnici Jožeta Gregorčiča. D. S. Gorenjska mladina na sklepni slovesnosti akcije »Kozjansko 74« Jutri, 31. avgusta, bo v Planini pri Sevnici slovesen zaključek letošnje mladinske delovne akcije »Kozjansko 74«. Slovesnosti ob zaključku akcije se bo udeležila tudi mladina z Gorenjske, in sicer udeleženci dosedanjih delovnih akcij, člani P' vitev sovražnosti in sprti straj*1 spraviti h konferenčni mi^1'' nam podrobnejša analiza sporočil o rezultatih razgovorov » grškimi, turškimi in ciprskim1 politiki pokaže znatne razj1* v vsebini in namenu mi*'/' Waldheim je nastopal izključno v vlogi pomirjevalca in nasprot' nika prelivanja krvi, ki noc* načenjati vprašanj bodočeg8 statusa Cipra, ampak samo \ctK ubiranje političnih metod pri 0»' pravijanju krize. Miničeva S*** lišča pa niso dopuščala nobenega dvoma v naše poglede 11 žalostna dogajanja, saj je na*t() pal kot .predstavnik neve/a11. države, kjer smo že od nokd^ odločni nasprotniki upora", orožja, a hkrati odkriti pristS* svobode, samoodločanja in oe odvisnosti slehernega narodfl> torej tudi ciprskega prebi v«1 stva, ciprskih Grkov in Turk<)V^ Cc so temačne sile izvedle at**^ tat nanje, potem je jasno, da očeh Jugoslovanov kaj drugem kot vzpostavitev prejšnjega nja sploh ni sprejemljivo. To s,1?1 naravnost povedali vsakomur to zahtevo je v imenu vlade 1 • predsednika Tita posredova, naprej Miloš Minič. Nikjer P naletel na hladen sprejem ali 1111 nasprotovanje, nikjer niso ,iX vračali izraženih pogledov. AJ* pak ker ne ustrezajo zakulisn1 zunanjim interesom, ker jesu%t. renoSt beseda, ki jo brezob/'1' »preoblikovalci« politične p°( , be Zemlje najbolj črtijo, sta n* čelno soglasje in konkretj*, akcija dva popolnoma razli4'1 pojma. Prav v opisanem ra/k" raku moramo iskati kore"1, zla, ki se je zgrnilo čez ('ipd' 1 Ciprčan«. LCu/di Neuresničena pobuda Komisija za otroško varstvo pri Zvezi prijateljev mladine Kranj sicer še ni razpravljala o vzrokih, zakaj poletno varstvo šolske mladine, ki so ga bili pripravljeni organizirati, ni uspelo. Komisija je namreč že v začetku tega leta sklenila pripraviti poletno varstvo za šolarje, podprla pa je tudi ponovno namero vrtcev za organiziranje popoldanskih interesnih zaposlitev za otroke, ki sicer niso v varstvu. Zdaj oh začetku novega šolskega leta lahko le ugotavljamo, da vse te sicer tako koristne namere niso uspele. Vrtci so uspeli zbrati le kakih 15 do 18 predšolskih otrok, ki so jih bili starši pripravljeni voditi dvakrat ali trikrat na teden po dve uri v vrtec Na Klancu. Vse prepričevanje,, vabila in obvestila, naj bi vendarle še kdo pripeljal predšolskega otroka k skupinskim igram in koristnemu nabiranju znanja, so izzvenela v prazno. Morda je prezaposlenost staršev tolikšna, da si ne utegnejo tttrgati toliko časa, da bi otroke pripeljali do vrtca ali pa je morda kaj drugega: težko bi bilo namreč verjeti, da starši, katerih predšolski °troci niso v varstvu v vrtcih, ne V('do, kako koristne so za vstop v malo šolo in kasneje v šolo te popoldanske zaposlitve. Pobuda Zveze prijateljev mladine, da bi prek poletnih počitnic organizirali varstvo za šolsko mladino, je Pi'av tako ostala na papirju. Pobudniku nikakor ne bi mogli očitati, da Je premalo poskrbel za informiranost staršev. Kakih tisoč obvestil so poslali staršem s prošnjo, naj obveze tudi sosede, o tem je pisal ves kranjski tovarniški tisk in ostali časopisi, obveščene so bile šole. Na žalost pa sta prispeli le dve prijavi. za dva otroka pa se seveda var-stv«) ne da organizirati pri najboljši volji. »To, da nam letos ni uspelo pritegniti starše šolskih otrok in jih ogreti za varstvo sicer samim sebi prepuščenim otrokom, tacaš ko so starši v službi, nas ne °o odvrnilo od tega, da ne bi v naslednjih počitnicah poizkusili znova,« pravi Tončka Vodnikova pri Zvezi prijateljev mladine v Kra nju. »Medtem ko je za kolonije vedno dosti zanimanja, ker 8o morda že ustaljena oblika varava mladine, pa je za tako pol-nnevno ali celodnevno počitniško varstvo, ker je morda nekaj novega, premalo zanimanja. Upajmo, da bo drugo leto drugače.« L. M. /O ljubljanska banka V torek, 27. avgusta, so delavci Cestnega podjetja iz Kranja začeli izravnavati obstoječo asfaltno podlago na cesti proti Tržiču. Asfalt je postal zaradi velikega pretoka vozil valovit in dotrajan. Nova prevleka bo omogočila varnejšo vožnjo, hkrati pa bo cesto obvarovala nadaljnjih poškodb. Prvi del od tržiškega odcepa do Zvirč so obnovili že pred dvema letoma, preostale tri kilometre do Bistrice pri Tržiču pa urejajo sedaj. Rekonstrukcijo, ki bo veljala približno milijon in pol dinarjev, financira Republiški sklad za ceste SRS, končana pa bo do 7. septembra, (-ds) — Foto: F. Perdan Množičen odziv V LTH Škofja Loka vsako leto več kot 300 delavcev podari kri Avgusta je škofjeloški občinski odbor RK pripravil krvodajalsko akcijo. Med delovnimi kolektivi, ki so se pozivu odzvali najbolj množično, so bili tudi delavci Loških tovarn hladilnikov. Pri njih ima 'ta humana akcija že dolgo tradicijo. O tem pričajo številna priznanja, med katerimi so upravičeno ponosni na zlato značko, ki jim jo je kot prvemu delovnemu kolektivu marca 1973 podaril zvezni odbor RK Jugoslavije. »Krvodajalske akcije organiziramo v našem podjetju že deset let,« je začel svoje pripovedovanje Rudi Damijan, prizadeven aktivist RK in pobudnik organiziranega krvodajalstva v podjetju. »Pred tem pa so se naši delavci udeleževali odvzemov krvi na terenu.« »Kako pripravljate akcije?« »Najprej objavimo poziv v tovarniškem glasilu in na vidna mesta obesimo obvestila. Vendar s tem ne bi imeli veliko uspeha. Odziv je veliko večji, če se aktivisti RK obrnemo osebno na delavce. Će gre eden, bo šel tudi njegov, sodelavec, prijatelj, delovna skupina. Pri tem moram poudariti, da večkrat dajejo kri tisti, ki delajo na najbolj nevarnih delovnih mestih. Vse več je med krvodajalci tudi mladih ljudi. Na dan odvzema se odpeljemo oziroma odidemo do šole na Trati, kjer je odvzemni center. 2e več let se začne krvodajalska akc >a za naše delavce ob 12. uri. Vsako leto nas je namreč toliko, da za več ur zaposlimo osebje.« »Koliko krvodajalcev imate?« »Povedal bi številke za nekaj let. Leta 1972 je dalo kri 336 naših delavcev, lani 326, letos pa že 376. Poudariti pa je treba, da bomo sodelovali še na jesenski krvodajalski akciji. Več kot petkrat je dalo kri 183 članov našega kolektiva. Kot priznanje za to so prejeli srebrne značke. Imetnikov zlatih značk rdečega križa pa je med nami 87. Vsi so dali kri vsaj desetkrat. Dvaintrideset se jih je udeležilo krvodajalske akcije petnajstkrat in devet več kot dvajsetkrat.« L. Bogataj V Jelendolu in Dolini letos veliko novega Toliko, kolikor se je letos novega godilo v Jelendolu in Dolini in kot bilo živahno družbenopolitični) ž,vljenje teh odmaknjenih vasi v. tržiški občini, že več let ne pomnimo. Konec julija je bilo v Jelendolu j*cinsko gasilsko tekmovanje, /a £ar so domačini, posebno pa gasilci, -p dežni občinski gasilski zve/i _ ržič, saj so se na tekmovanju seznanili z /nanjem in opremljenostjo trziŠkega gasilstva. 21. julija so v jelendolu in Dolini praznovali pivi kraJevni praznik, združen s proslavo J ' 30. obletnici prvih volitev. Slo-V**n08ti so se udeležili Bogdan Osol-n'k. Tone llafnar in Štefan Urbane. I 'uprli so tudi obnovljen dom druž-.)('nih organizacij s prijetno dvorano g stranskimi prostori. V domu je okrepčevalnica, ki so jo domačini in "'»skoval«-i Doline in Jelendola P°grešali. Tri leta so v Jelendolu Urejevali dom družbenih organizacij SJ potrošili več kot 50.000 dinarjev. č pričakujejo gasilci .Jelendola 1 Doline tudi v prihodnje. Trudijo '• da hi dobili prihodnje leto novo motorno brizgalno. saj si s staro ne morejo več kaj prida pomagati. Zaradi odmaknjenosti in nevarnosti gozdnih požarov je dobra opremljenost izredno pomembna. Ob jubileju je tržiška gasilska zveza poklonila jelendolsklm gasilcem blago za štiri uniforme. V soboto je bila v Jelendolu gasilska vaja, na kateri so razen domačinov sodelovali gasilci iz Križev, Tržiča, Lepenke, Bombažne predilnice in tkalnice in Loma. Na slavnostni seji društva so podelili tudi značke za 10- in 20-letno delovanje v gasilstvu ter priznanja. V nedeljo pa je bila v Jelendolu družabna prireditev s srečelovom. Dobitke so prispevale tržiške organizacije združenega dela. J. Košnjek Nova skupnost do konca leta Skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje Kranj je na svoji zadnji seji obravnavala in sprejela osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovali je. Do konca tega leta se mora|o namreč skupnosti za zaposlovali je skladno z 'novo ustavo in z nov itn zakonom o zaposlovanju in o zavarovanju za primer hrezpo sel nos t i na novo konstituirati. Z de lovnim gradivom, ki je bilo priprav Ijeno letos maja, so se že seznanili predstavniki Komunalnih zavodov za zaposlovanje, z osnutkom pa tudi že predstavniki družbenopolitičnih organizacij na Gorenjskem. Potem ko bodo osnutek sporazuma, ki ga je skupščina sprejela, obravnavali v družbenopolitičnih organizacijah po občinah in v regiji, bo na osnovi pripomb in predlogov izdelan predlog spora/uma in formiran iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kranj. Oktobra in novembra bo sporazum v javni obravnavi, do koma leta — kot smo že rekli — pa se bo skupnost konst it unala. Po novem bo skupščina skupnosti pravna oseba pa tudi pri organizacijskem delu skupnosti je predvide nih več no\osti. Ustanovljene bodo občinske enote, ki bodo pošiljale svoje delegate v skupščino skupnosti, in sicer po sedem, tako da bi skupščina skupnosti štela 30 članov. Skupščina je na zadnji seji spre- jela tudi sklep o višini plačevanja prispevka za zaposlovanje za tiste Morda niste vedeli Nobena tuja banka ne daje na vložena sredstva tako visokih obresti kot Ljubljanska banka. Devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah obrestuje: — navadne vloge 7,5 % (5,5 % v devizah in 2 % narjih) v di- — vloge, vezane nad 13 mesecev 9 % (7,5 % v devizah in 1,5 % v dinarjih) — vloge, vezane nad 24 mesecev 10 % (7,5 % v devizah in 2,5 % v dinarjih) Pri takšni obrestni meri je smiselno, da pred odločitvijo vprašate Ljubljansko banko. Akcijo čimprej končati V solidarnostnem skladu za pomoč Kozjanskemu se je do sedaj zbralo 74,915.236 dinarjev Koordinacijski odbor za odpravo posledic potresa na Kozjanskem obvešča, da je po podatkih službe družbenega knjigovodstva bilo do 23. avgusta zbranih v solidarnostni akciji za pomoč prizadetim na Kozjanskem skupno 74,915.2.16 dinarjev. Delavci v organizacijah združenega dela so zbrali 46,402.2") t dinarjev, delavci v negospodarskih organizacijah pa 13,235.662 dinarjev. Solidarnostni skladi iz 35 občin so doslej nakazali pomoč v vrednosti 15,595.052 dinarjev ali polovico po samoupravnem sporazumu določenih sredstev. Zasebni obrtniki so doslej zbrali 47.107 din, delavci v svob(xlnih poklicih pa 6021 din. Drugi občani oziroma posamezniki pa so nakazali za pomoč prizadetim na Kozjanskem 236.907 dinarjev. Koordinacijski odbor ponovno poziva vse delovne ljudi in občane, da dajo prispevek za pomoč prizadetim po potresu in hkrati poziva vse koordinacijske odbore v občinah, da svoje delo pri zbiranju pomoči zastavijo tako, da bo akcija, ki se je začela 13. julija, končana vsaj do 1. oktobra letos. Ponovno poziva tudi vse organizacije združenega dela, katerih člani so tudi delavci s potresnega območja, da z lastnimi sredstvi in premostitvenimi kratkoročnimi krediti poslovnih bank rešujejo stanovanjska vprašanja delavcev, ki jih je prizadel potres., Samoupravni organi teh organizacij naj organizirajo tudi delo prostovoljnih delovnih skupin, ki b(xlo pomagale pri gradnji stanovanj in na druge načine. Obenem koordinacijski odbor obvešča, da bo 1. septembra začel delati v prostorih poškodovane osnovne šole v Šmarju Biro za tehnično pomoč. Ustanovljen je bil na pobudo koordinacijskega odbora kot posebna delovna enota zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij. Biro bo pomagal občanom, družbenim investitorjem in občinskim Upravnim organom pri odpravljanju posledic potresa.. L. B Iskra skrbi za kadre zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu. Vse gorenjske občine pa tudi vse slovenske so namreč sprejele 0,20-odstotno prispevno stopnjo /a zaposlovanje, le v radovljiški občini so se odločili za 0,16-odstotno stopnjo. Skupščina je menila, da bi bilo prav, če bi strokovna služba zaposlovanja navezala stik s predstavniki radovljiške občine, da bi se o tem vprašanju še enkrat pogovorili. Člani skupščine so poslušali tudi Finančni načrt prispevka za zaposlovanje za letošnje leto in realizacijo v prvem polletju, sprejeli pa so med drugim tudi posebni denarni dodatek začasno brezposelnim delavcem. Po tem sklepu bodo upravičenci denarnega nadomestila zaradi nedavnih podražitev osnovnih življenjskih artiklov prejeli dodatek 120 din, in sicer od 1. avgusta naprej. b. M. ' Nespoštovanje tradicij NOB Vsaki) leto 26*. avgusta vaščani Trboj praznujejo krajevni pra ml; Toda Ivtos, razen nogometnega tur nir/a, praznovanja ni bilo, izostala je celo svečana se/a šteta krajevne skupnosti, kot je to bilo v navadi. In kar najbolj moti. niti na s/>omtnskih obeležjih se m poznalo*, da kraj praznuje. Prav bi bilo. da družbeno politične organizacije dosledne/e negujejo tradicije .\()li. -Ir Komisija za štipendije pri ZP Iskra je imela v petek, 16. avgusta, sejo, na kateri so njeni člani razpravljali o samoupravnem sporazumu o štipendiranju v Iskri in prijavah kandidatov za štipendije. S predlaganim sporazumom so se navzoči strinjali skoraj v celoti. Najprej so prisotni reševali pritožbe študentov, ki niso prejeli štipendije, in sklenili, da bo komisija te primere ponovno obravnavala. Največ pripomb je posredoval predstavnik štipendistov, .ki je ponovil že znano dejstvo, da bodo štipendisti po republiškem sporazumu, s tem pa seveda tudi po Iskrinem, imeli letos za 20 odstotkov nižje štipendije kot v lanskem šolskem letu po starem pravilniku. Svoje pripombe je podkrepil z dejstvom, da pa so cene osnovnih življenjskih potrebščin poskočile še za najmanj toliko. Vprašanje je, žal, ostalo odprto. Poleg tega je komisija razpravljala o študentih, ki so z Iskro že sklenili štipendijske pogodbe. V drugem delu seje so člani komisije ugotovili, da je letos odziv na razpis za štipendije precej boljši kot lani. Lani se je na razpisane štipendije prijavilo le 43 odstotkov pr>rilcev, letos pa so razdelili kar 7f> odstotkov razpisanih štipendij. Na 381 razpisov je prispelo okrog .'100 prošenj in v večini primerov so prosilci prejeli pozitiven odgovor. Zanimivo pa je, da se je letos javilo precej več prosilcev za poklicne šole. Razveseljivo je tudi, da Iskra izobražuje trenutno nad 10 odstotkov svojih zaposlenih v rednih in izrednih šolah, kar kaže na veliko skrb podjetja za izobraževanje kadrov K. K V športu odlično, drugod slabše Za mladinski aktiv Iskre v Železnikih lahko rečemo, da sodi v krog na jpri/adev nejših v občini. Ni pa njegova dejavnost omejena zgolj na delo v kolektivu, temveč redno sodeluje s krajevnim aktivom ZMS Po besedah predsednika Mira Marklja mlade zanima in privlači predvsem šport. Med drugim so se udeležili Iskriade, ki je dekletom prinesla prvo mesto v rokometu. Oboji, fantje in dekleta, pa so uspešno nastopili še v namiznem tenisu, šahu in nogometu. Poleg naštetega mladi Iskraši vsako leto organizirajo srečanja z vrstniki iz ostalih delovnih organizacij v Železnikih. Zadnje čase je narasla povezanost mladinskega aktiva in sindikata. lako so v začetku leta pripravili skupni izlet v Planuo, sami mladinci pa so odšli na dvodnevno letovanje v Poreč ter na strokovno ekskurzijo v TOZD Iskra v Idriji. Žal moramo ugotoviti, da je od 260 mladih, zaposlenih v Iskri Železniki, še vedno aktivnih le okrog 20; večina jih spremlja prizadevanja MA bolj ali manj pasivno. Pi lobno nespodbuden je nadalje podat'k, da v vsej tej množici ni niti enega (lana ZK. V Zvezo komunistov tudi ni stopil nihče izmed osmih slušateljev, udeležencev mladinske polit h'o*' 'le v škofji Loki. Roman Pro en Gorenjska bo gradila šolo v Šentjurju Junijski potres, ki je zatresel Kozjansko, je zročil 681 milijonov dinarjev škode. Ni pri-zanesel tudi starim šolskim zgradbam na tem območju. Večina jih bo treba zgraditi na novo, za kar računajo, da bo potrebno zbrati približno 46 milijonov dinarjev Pobuda se je rodila v Velenju. Delovni ljudje te občine so se odločili, da poleg prispevka v denarju, pomagajo Kozjancem tudi na drug način. Začeli so tam, kjer se kuje bodočnost otrok in se ustvarjajo osnove za boljši jutri, tam, kjer so temelji napredka — pri šoli. Odločili so se, da popolnoma sami, s svojim denarjem in s svojimi silami postavijo šolo v Zibiki. Vanjo bo hodilo 100 otrok in bo veljala 3,300.000 dinarjev. Pobuda ni ostala brez odmeva. Pri koordinacijskem odboru za odpravo posledic potresa so odstopili od prvotnega načrta centralnega vodenja in financiranja obnove šol. Na pobudo občinskih in republiških vodstev so prizadete občine prevzele odgovornost, da bodo same izdelale programe obnove in gradnje šol, ki naj bi jih solidarnostno financirah gospodarsko močnejše občine, mesta ter izobraževalne skupnosti. O predlogu so na nedavnem posvetu spregovorili tudi sekretarji gorenjskih občinskih konferenc ZK. Mnenja so bili, da patronata nad posamezno šolo ne bi prevzemalo le določeno mesto ali občina, temveč naj bi akcija postala vseslovenska. V njej naj bi sodelovale vse občine in vsa mesta. Hkrati pa so se že tudi dogovorili, da bodo občinskim skupščinam in družbenopo- Na referendumu za združitev V začetku meseca je bil v vseh organizacijah združenega dela Hoteli Toplice Bled referendum o združitvi v enotno organizacijo z imenom Hotelsko podjetje Toplice Bled. Za združitev se je v poprečju odločilo okrog 90 odstotkov vseh zaposlenih. Podjetje bo imelo štiri temeljne organizacije združenega dela V kratkem bodo sprejeli samoupravni sporazum nato pa ustanovili- tudi temeljno organizacijo združenega dela. Za združitev so se odločili predvsem zaradi enotne politike podjetja v prihodnje, zaradi lažjega planiranja, enotne finančne in računovodske službe, boljšega preučevanja tržišča, skupne nabave blaga in prodaje, propagande, kadrovske in socialne politike itd. A. Ž. Vili Tomat — direktor Vezenine Bled Delavski svet Tovarne čipk in vezenin Vezenine Bled je minuli teden imenoval Vilija Tomata iz Kranja za direktorja podjetja. Vili Tomat je bil do aprila letos komercialni lirektor v Tekstilnem centru v Kranju, od aprila naprej pa vršilec lolžnosti direktorja Tekstilnega centra. Sedanji direktor Tovarne čipk in vezenin Vezenine Bled Janko Svetina je delavski svet zaprosil za razrešitev, ker se namerava v prihodnje posvetiti znanstveno raziskovalnemu delu. A. Z. Praznik gorjanskih gasilcev Prebivalci krajevne skupnosti Gorje pri Bledu so ta teden praznoval: krajevni praznik. Hkrati so proslavili tudi HO-letnico gasilstva v Gorjah. Minulo soboto in nedeljo je bilo več športnih in drugih prireditev Osrednja je bila v nedeljo popoldne, ko je bila slavnostna parada gasilcev Ob tej priliki so gorjanski gasilci dobili v upravljanje novo motorno brizgalno in gasilski avtomobil Predstavnik republiške gasilske /veze pa je društvu izročil odlikovanje — zlato plamenico prve stopnje. Republiška odlikovanja so dobili tudi nekateri dolgoletni in zaslužni člani društva. I Ambrožič INI litičnim organizacijam na Gorenjskem predlagali, da bi vseh pet gorenjskih občin skupaj zgradilo osnovno šolo v Šentjurju pri Celju. Šola bo štirirazred-na in bo veljala nekaj čez 3 milijone dinarjev. Za uspešen potek akcije je bil takoj izvoljen pripravljalni odbor, ki ga vodi predsednik gorenjske skupščine inž. Marko Vraničar. Člani odbora pa so predsedniki občinskih skupščin, sekretarji komitejev občinskih konferenc, predsedniki občinskih sindikalnih svetov in predsedniki OK SZDL. Naloga odbora je, da se s predstavniki šentjurske občine točno dogovori, kakšno šolo bodo gradili, koliko bo veljala in da izdela merila za zbiranje denarja v gorenjskih občinah. Dogovoriti se mora tudi to, kdaj se bo gradnja šole začela in do katerega roka mora biti zgrajena. V vseh občinah pa so imenovali posebne odbore, ki bodo skrbeli za zbiranje denarja in bodo izvajali sklepe pripravljalnega odbora. V občinskih odborih pa so predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Temeljne in republiška izobraževalna skupnost bodo skupaj kot darilo Slovenije zgradile centralno šolo v Šmarju pri Jelšah, ki bo vredna 15 milijonov dinarjev. Prvi del tega načrta — gradnjo 18 učilnic za višje razrede in telovadnico — bodo uresničili do konca leta. V naslednji gradbeni etapi pa načrtujejo še gradnjo 6 učilnic za nižje razrede in 6 oddelkov za posebno šolo duševno lažje prizadetih otrok. S to gradnjo bodo postopno omogočili sodoben pouk 800 učencem. Z denarjem iz republiškega solidarnostnega sklada bo Marles zgradil podružnično šolo v Loki pri Žusmu. Ta šola, v kateri bo že oktobra našlo streho 100 šolarjev in 25 predšolskih otrok, bo veljala 3,140.000 dinarjev. Maribor se je zavezal, da bo zgradil manjšo šolo na Vinskem vrhu. V njej bo prostora za 75 šolarjev in 25 cicibanov. Veljala bo 2,700.000 dinarjev. Ljubljanske občine pa bodo zgradile šolo v Ponikvi, ki bo imela 11 učilnic za 300 otrok ter dva vzgojnovar-stvena oddelka. Predvidevajo, da bo ljubljanska šola veljala 11 milijonov dinarjev. Za tri šole: Kristanj vrh, Pristava in Mestinje pa pokrovitelji oziroma investitorji še niso znani. Vse tri naj bi bile dograjene približno v letu dni in bo za vsako treba zbrati približno 2,500.000 dinarjev. L. Bogataj S prostovoljnim delom do asfalta V krajevni skupnosti Poljane v Poljanski dolini so te dni začeli z obnovitvenimi deli na poldrug kilometer dolgem cestnem odseku, ki pelje skozi Hotovljo proti Polhovem Gradcu. Zgradili so že več opornih zidov in uredili enega od mostov. Občani, področje šteje (»krog sedemdeset hiš, so se že spomladi odločili, da bodo za ureditev cestišča sami prispevali 600.000 din. Polovico denarja bodo zbrali s samoprispevkom, drugi del pa bodo prispevali s prostovoljnim delom. Vsi zaposleni bodo dve leti plačevali po tri odstotke od osebnega dohodka, kmetje pa pO trideset odstotkov od katastrske- Odbor za medsebojna razmerja ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO VARTVO ZA GORKNJSKO, KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta s polnim delovnim časom za nedoločen čas: 1. 2 administratorjev Pogoj: končana 4-letna upravno administrativna šola ali 2-letna administrativna šola; 2. 2 laboratorijskih tehnikov Pogoj: končana srednja šola za sanitarne in laboratorijske tehnike (smer laboratorijski tehnik). Pridobitev lastnosti delavca v združenem delu je možna takoj ali po dogovoru. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo za Gorenjsko, Kranj, Gosposvetska 9. ga dohodka ter deset din od letnega gozdnega prirastka. Vsa gospodinjstva, ki so tik ob cesti, bodo prispevala po 2(MK) din, oddaljenejša s tega področja pa 1000 din. Tako vsoto b(xlo plačali tudi vsi lastniki počitniških hišic, ki bodo uporabljali to cesto. Po predvidevanjih naj bi na novo urejen in razširjen odsek že prihodnje leto dobil asfaltno prevleko! Seveda pa pri tem Poljanci računajo tudi na vso podporo in pomoč občinske skupščine! -jg Drsališče do srede decembra Kljub težavam, ki so jih imeli na začetku gradnje umetnega drsališča na Bledu, gradnja zdaj dobro napreduje. Trenutno pripravljajo montažo drsalne ploskve, v gradnji pa so tudi strojnica in garderobe. Tako so zdaj že vsi prepričani, da bo umetno drsališče na Bledu nared najkasneje do srede decembra. Zanimivo je, da so pri izkopu gradbene jame za drsališče naleteli na močan izvir čiste hladne vode Po prvih nepopolnih ocenah priteče iz izvira okrog 30 litrov vode na sekundo. Zdaj bodo opravili podrobnejše meritve in raziskave. Razmišljajo tudi že, če bo voda dobra, da bi jo speljali v Blejsko jezero. A. Z. $2 Podjetje Gorenjska oblačila Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. več kvalificiranih krojačev ali šivilj, 2. mehanika šivalnih strojev. Pogoji: pod 1.: kvalifikacija oblačilne stroke pod 2.: a) kvalificiran finomehanik z večletno prakso b) poskusno delo 3 mesece. Pismene ponudbe oddajte upravi Gorenjska oblačila Kranj, Cesta JLA 24 a. Prizidek k domu upokojencev Društvo upokojencev na Jesenicah, ki ni le v zadnjem času zelo aktivno, ampak šteje vsa leta tudi precej članov, se je odločilo, da po- Asfalt na cesti Sora—Topol Delavci cestnega podjetja iz Ljubljane so končali dela pri asfaltiranju dva tisoč metrov dolgega odseka ceste Sora —Katarina do vasi Trno-vec. Za šest metrov široko cestišče je občinska skupščina Ljubijana-Šiška prispevala milijon dinarjev, občani pa zemljišče v vrednosti 130.000 dinarjev. Asfaltna prevleka bo tako še bolj približala Katarino in ostale priljubljene izletniške točke. -fr Ugodna prodaja V tovarni barv in lakov Color Medvode so v prvih sedmih mesecih letos prodali za 180 milijonov dinar« lev izdelkov, kar je za 50 '< več kot v enakem obdobju lani. Od tega so na tuja tržišča uspeli prodati za 30 milijonov dinarjev izdelkov, predvsem emajlov za avtomobilsko industrijo v Sovjetsko zvezo. -fr veča in nekoliko modernizira »V^J upokojenski dom, ki ga ima na lepem kraju Jesenic nad stolpnicarni za gimnazijo. Številna predavanja, razgovore in posvete, ki so jih prizadevni in aktivni upokojenci organizi' rali vse leto, so morali pripraviti v dvorani, ki ni mogla sprejeti številnega obiska. Tako so organiziral^ zelo obiskane razgovore s predstavniki železarne ter predstavniki skupščine občine, zanimiva predavanja s poti itd. Razen tega pa v dom vsak dan radi zahajajo člani, ki radi pr** Življa jo urice ob partijah šaha a'1 kramljanju. Dom so začeli obnavljati, razefl tega pa bodo delavci Splošno graO* benega podjetja Sava zgradili tudi prizidek in tako bodo člani Društva upokojencev dobili nov del velike dvorane in posebno sobo, ki bo namenjena raznim sejam in sestati' kom. Ce se pri gradnji ne bo zataknilo, bodo prenovljeni dom začeli uporabljati že ob dnevu republike. D. S. Srednjeročni načrt za turizem in gostinstvo Na letošnjem občnem zboru panoge turizem in gostinstvo pri republiški gospodarski zbornici je bil za predsednika odbora za turizem in gostinstvo pri republiški gospodarski zbornici izvoljen Stanko je poleg tega tudi član Mlekarski šolski center Kranj, Smledniška 3 razpisuje prosto delovno mesto računovodje za nedoloČ€*n čas Pogoj: srednja strokovna i/. obrazna in praksa v račun o- vodst vu. Bazpis velja do zasedbe delovnega mesta. Občinska konferenca ZMS Škofja Loka Komisija za kadrovske zadeve ponovno razpisuje prosto delovno mesto administratorke za nedoločen čas Pogoji: dvoletna ali štiriletna administrativna šola — lahko začetnica. Nastop službe je možen takoj. Prijave sprejema Občinska konferenca ZMS Skofja Loka, komisija za kadrovske zadeve, do zasedbe delovnega mesta. Kajdiž, ki upravnega odbora zbornice in član sveta za turizem in gostinstvo pri zvezni gospodarski zbornici. Na prvi seji odbora so člani sklenili, da je treba v Sloveniji čimprej izdelati srednjeročni načrt razvoja turizma in gostinstva do leta 1980.' Poudarili so, da je pri izdelavi načrta treba upoštevati dosedanje razvojne načrte na posameznih področjih in v posameznih občinah ter ovrednotiti turizem in gostinstvo kot pomembno panogo gospodarstva. Zavzeli so se tudi, naj imajo v prihodnje prednost pri vlaganjih tisti turistični in infrastrukturni objekti, ki bodo po dograditvi dopolnili že sedanjo turistično ponudbo kraja. Sindikatom pa so predlagali, naj preučijo možnosti, da se tako inieno-vani čisti turizem in delavski turizem čimbolj povežeta in da bomo priča enotnemu turizmu in takšnim turističnim pogojem, ki jim bo mfl tei ialno kos t udi delavci Posebej pa se je odbor zavzel, da |e treba na podlagi ustavnih spre inemb in nove ustave čimprej začeti odločno akcijo za tesnejše pove/ova nje turističnega gospodarstva; seveda ne gre le za formalno povezovalne, marveč takšno, ki bo v največji možni meri prispevalo k boljšim ga spodarskim uspehom. A. Z. Delavci splošnega gradberu'^a podjetja Sora nadaljujejo z gradnj" jeseniškega vodovoda, ki ho dot '(" Htamtvanj, približno petsto pa jih & bodo, Ko bodo dela do : hi ki In ti'1' na Pejcah končana, bo zahodni •!<'' ■fesente preskrbljen z vodo, li. H. Mladi švicarski zadružniki v Škofji Loki V ponedeljek je prispelo na obisk v škofjeloško občino osemintrideset mladih zadružnikov iz kantona Thurghau v Švici — S tem so mladi Švicarji vrnili obisk Škofjeločanom, ki so se pri njih mudili lansko jesen Gostje iz Švice so se v ponedeljek po sprejemu pred hotelom Transturist odpeljali na domove mladih kmetovalcev iz škofjeloške občine. Pri njih so bili nastanjeni dva dni. V torek so si zadružniki iz Švice naj-Prej ()gledali nekaj preusmerjenih kmetij v občini, popoldne pa so se odpeljali v Poljče, Podvin in na Bled. Zvečer so se na vr£u škofjeloškega gradu zbrali na pikniku, kjer so skupno z gostitelji ob nastopu folklorne skupine iz Javorij in domači glasbi preživeli prijeten večer. V imenu aktiva mladih škofjeloških zadružnikov je goste pozdravil Matej Demšar, nato pa je spregovoril predsednik skupščine občine Skofja Loka Tone Polajnar, ki je predstavil občino in še posebno pomen in vlogo kmetijstva v njej. Poudaril je pomen in smisel tovrstnih srečanj ter izrazil željo, da se mladi iz dveh prijateljskih dežel med seboj še bolje spoznajo ter izmenjajo izkušnje. Za tople besede se je zahvalila predstavnica švicarskih zadružnikov ter obenem povabila Lo-cane na ponoven obisk njihove dežele. »Aktiv mladih zadružnikov, ki danes šteje okrog sedemdeset članov, je v Škofji Loki zaživel Pred dvema letoma,« mi je pripovedoval njegov vodja inž. Franc Neke. »Prirejati smo začeli veseli-Ce» pripravljati razne prireditve, vse z namenom, da dobimo kak dinar. Ko smo na razne načine nekaj denarja že zbrali, smo začeli premišljevati, kam bi šli, kako bi ta denar čimkoristneje Porabili! Odločili smo se za pot v Švico, kjer smo se želeli spoznati s tamkajšnjim kmetijstvom. Pozanimali smo se za možnosti in iz kantona Thurghau dobili pozitiven odgovor. Na obisk k svojim vrstnikom je odšlo sedeminštiri-deset mladih kmetovalcev iz občine. Mislim, da je bila ekskurzija izredno koristna in poučna, 8»j so se njeni udeleženci lahko fes odlično seznanili s stanjem kmetijstva v tej deželi. Poleg tega si večina mladih, ki so se takrat seznanili, med seboj še vedno dopisuje. . Letos nameravamo pripraviti lzlet na Češkoslovaško. Dopis jfnio že poslali, odgovora pa še ni. Sicer pa je delo za letošnjo sezono v glavnem končano. Mladinci 80 bili vse leto izredno delavni, «elo prizadevni. Kar smo se dogovorili, je vedno držalo. No, že v kratkem nameravamo ustanoviti pevsko skupino. Navdušenja je dovolj in tudi s pevovodjo se že dogovarjamo! Kako je z denarjem? Kakih posebnih težav nimamo! Ob raznih akcijah nam priskočijo na pomoč občinski sklad za pospeševanje kmetijstva, kmetijska zadruga in druga podjetja!« je dejal inž. Franc Nelec. Po kratkem pogovoru z vodjo aktiva sem se pomešal v veselo družbo razposajenih Švicarjev. Naj-vnetejši so se medtem že zavrteli na plesišču, drugi so se pogovarjali pri omizjih s svojimi novimi prijatelji iz Škofje Loke. Nekatere med njimi sem pobaral za prve vtise, pa še to in ono zanimivost sem hotel izvedeti! Marlies Hofer je tokrat prišla v Jugoslavijo prvič. »Vtisi prvega dne so izredni,« je dejala. »Do lanskega leta o Jugoslaviji in še posebej o Sloveniji nisem vedela posebno veliko. No, vaše Avseni-ke sem že poznala! Prav lani so nastopali v našem kraju! Ob lanskem obisku skupine iz Škofje Loke pa sem se za vašo deželo začela bolj zanimati, dobila sem natančnejšo predstavo o njej. Naj povem, da je pri nas zaposlenih precej vaših sezonskih delavcev. Tudi v kmetijstvu! Končala sem osemletko in trenutno delam na očetovi kmetiji. NTRAL GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ Na Jezerskem je odprto novo štiri-stezno avtomatsko kegljišče. Sprejemamo rezervacije. Kolektivi in posamezne družbe, rezervirajte čas za kegljanje v hotelu Kazina, tel. (064) 44 007. peso. »Vse grozdje prodamo doma,« pravi 25-letni fant iz VVeinfel-dena, »za predelavo v vino. Imam še starejšo sestro in mlajšega brata. Brat je na študiju v bližnjem mestu, sestra pa v Angliji. Kraj, kjer sem doma, je majhen! Često pa se zbiramo skupaj mladi iz celotnega okrožja. Potem pa pripravljamo razne ekskurzije in tekmovanja! Kako je z mehanizacijo na naših kmetijah? Vsak kmetovalec ima traktor, samonakladalko, škropilnico za sadje, stiskalnico za grozdje in še Imamo petnajst hektarov zemlje in redimo osemindvajset krav ter petnajst telet. Imam mlajšega brata, ki bo ostal doma! Dokler se ne bo poročil, bom še lahko pri materi in očetu, potem pa bo treba iti... Če sem že poročena? Kje pa! Veste, v Švici so z moškimi samo velike skrbi in težave,« je hudomušno pripomnila Marlies. Potlej je povedala, da imajo v njihovem kantonu podoben aktiv mladih zadružnikov kot je škofjeloški. Za obisk Slovenije se je odločila že ob srečanju s Skofjeločani lansko jesen in tudi doma s prepričevanjem staršev ni imela težav. »Pri vas mi je vse neverjetno všeč. Ljudje so prijazni in naravni, kar za Švicarje ne bi mogla trditi.« Hansheinrich Buchi ima doma 12 hektarov zemlje iii redi dvanajst krav. Poleg tega se ukvarja z vinogradništvom, sadjarstvom, prideluje nekatere vrste žitaric in sladkorno kaj! Veliko strojev imamo tudi v skupni rabi. Po štiri ali pet kmetov se zbere ter kupijo kak pripomoček. Poročen še nisem. No, kaže, da so pri nas iste težave kot pri vas! Dekle le s težavo dobiš na kmetijo!« »Preveč izbirčni ste,« je takoj pripomnila njegova soseda — simpatična Marlies. »Tudi jaz Sem v Jugoslaviji prvič,« mi je zaupala Hanni Studer. »Zelo sem presenečena, zaradi toplega sprejema, zaradi gostoljubja. Lani nas je sekretariat združenja mladih kmetovalcev zaprosil, če lahko sprejmemo skupino sedeminštiri desetih mladih kmetovalcev iz Škofje Loke. Takoj smo bili za to! Sprva smo na navezavo stikov gledali nekoliko skeptično! Take stike je treba pozdraviti! Žal je precejšnja ovira pri tem jezik. Lani ob obisku Škofjeločanov sem imela v gosteh dve dekleti in enega fanta. Uporabljali smo papir in svinčnike ter se tako sporazumevali. Kar šlo je! Mislim, da bodo zdaj pisma in razglednice romale še pogosteje med Švico in Škofjo Loko. Na vsak način je tak način izmenjave treba obdržati!« meni Hanni. Mladi Švicarski zadružniki so se od Škofjeločanov poslovili v sredo zjutraj. Seveda so se dogovorili, da se prihodnje leto ponovno srečajo v Švici. Mladi Švicarji so potem odpotovali na Primorsko, kjer so obiskali Vipavo, Lipico, Portorož, Poreč in še nekatere druge kraje. Besedilo in slike: J. Govekar Novi domovi za gozdarske delavce Gozdno gospodarstvo Kranj jih urejuje v Med-vodjah nad Jelendolom, v Sopotnici v Poljanski dolini in v Fužini v Kokri — Skrb za boljše delovne in življenjske razmere gozdarjev Leta 1971 je začelo Gozdno gospodarstvo iz Kranja graditi in urejevati sodobna prebivališča za gozdne delavce. Gozdarji so opustili gradnje manjših barak oziroma hišic v bližini gozdnih delovišč ter se lotili gradnje sodobnih delavskih središč, v katerih je okrog 40 postelj, kuhinja, klubski prostor itd. Na območju Gozdnega gospodarstva Kranj, ki upravlja gozdove v kranjski, loški in tržiški občini, raste troje delavskih središč. Središče v Medvodjah pri Jelendolu nad Trži-čem je že sprejelo prve gozdne delavce. Gozdarji so preuredili in temeljito modernizirali nekdanjo »logarsko« bajto in uredili objekt s 40 sodobnimi ležišči. V novem domu gozdarskih delavcev je prostor za shranjevanje delovne obleke in obutve, sodobne sanitarije, kopalnice in klubski prostor, kamor bodo name- V nekdanji logarski bajti je 40 ležišč. V sosednjem objektu pa kuhinja ter jedilnica. — Foto: F. Perdan "J OČno neurje kije divjalo pred nekaj več kot štirinajstimi dnevi nad Selško £>fino, je povzročilo kmetovalcem veliko škode. Najhuje prizadeti sta vasi Rnprotno m Bukovica, kraja le nekaj kilometrov oddaljena od Škofje Loke. Ul,f>ela toča je dodobra uničila skoraj vse poljske pridelke. Rastline se sicer Z(i«Jže deloma obraščajo, vendar bo pridelek slabši od predvidenega škoda ?.° drevju pa se bo najbrž poznala se kako leto ali dve. / drevja je okleščeno ''*'/<•. uničene so mladike, plodini, kipa so še ostali na rejah, so zaradi udar- ' *lorži, prav tako ne ho popolnoma dozorela, iviocno p, m wm ■» /« ■»<" r>-y. " Zaradi udarcev toče, ki se pozna,o na pnrršim, V kleteh najhr zineta kmalu en,ti. Nekdaj /c bilo pO krajih V spodnjem delu Selske dol,ne tudi ajde adn,u leta pa je ne se,e,o reč. Ledena stihija je dodobra unuiia "*>■ druge povrtnine, precej man, pa so kmetje nakouli tudi otave. loino ■*0do je težko ugotoviti, je pa brez dvoma velika! . . Ob omenjenem objektu je Gozdno gospodarstvo zgradilo sodobno kuhinjo z jedilnico. Gozdarji tu zajtrku-jejo in večerjajo, kosilo pa v posebnih posodah vzamejo s seboj na delovišča. V primerjavi z razmerami, v kakršnih so delali in živeli gozdarji v preteklosti, so delavska središča brez dvoma velik napredek in dosežek pri prizadevanjih za zboljšanje socialnega položaja gozdarjev. Razen v Medvodju urejuje Gozdno gospodarstvo Kranj še dvoje delavskih središč. Prvi bo zrasel v Sopotnici v Poljanski dolini in bo prihodnje leto že sprejel prve stanovalce. Drugi gozdarski dom pa podjetje urejuje v nekdanji graščini v Fužini v Kokri. Urejevanje delavskih 'središč terja od Gozdnega gospodarstva Kranj precej sredstev. Samo urejevanje središča v Medvodjah bo na primer stalo skoraj 100 Jtaulijonov starih dinarjev. J. Košnjek Gozdarji imajo svoje glasilo Del ovnim kolektivom kranjske občine, ki že imajo glasila, se je aprila pridružila tudi delovna skupnost Gozdnega gospodarstva Kranj. Ta mesec je izšla prva številka Glasila v 1000 izvodih. Polovico jih dobe kmetje-kooperantje gozdnega gospodarstva ter lastniki gozdov, pol pa člani delovne skupnosti. Glasilo urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik pa je inž. Vlado Sadar. V prvih dveh številkah zasledimo zanimive in tehtne sestavke o lanskem gospodarjenju, letošnjih investicijah, hranilno-kreditni službi, povezovanju med gozdarstvom in lesno industrijo Gorenjske, izobraževanju kmetov, delu samoupravnih organov, številne praktične nasvete itd. Ker je precej delavcev Gozdnega gospodarstva Kranj iz bratskih republik in pokrajin, so posamezni važnejši sestavki razen v slovenščini napisani tudi v srbohrvaščini. -jk Mladost na fotografijah Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije je razpisala natečaj za najboljše fotografije na temo Mladost. Razpis je konferenca pripravila v sodelovanju s Foto-kino zvezo Slovenije v počastitev 9. kongresa slovenske mladine. Natečaj je priložnost za vse mlade fotografe — amaterje, da razstavijo svoje izdelke. Fotografije v velikosti 30 x 40 cm naj pošljejo do 10. septembra na Foto-kino zvezo Slovenije, Lepi pot 6, Ljubljana. Na hrbtno stran fotografije je treba napisati naslov avtorja in letnico njegovega rojstva. Najboljši posnetki bodo nagrajeni in razstavljeni v Murski Soboti v času kongresa slovenske mladine. Uspehi foto-kino kluba Radovljica Foto-kino klub Radovljica, ki ga vodi predsednik Ivan Pipan, združuje 40 aktivnih članov. Razen tega pa skrbi za foto-kino krožke v vseh osnovnih šolah radovljiške občine, med katerimi se je z uspehi zlasti uveljavil krožek osnovne šole v Bohinjski Bistrici, ki ga vodi požrtvovalni profesor Egon Mihelič. Čeprav radovljiški foto-kinoamaterji nimajo svojih prostorov, je njihova dejavnost zelo razgibana in uspešna. V tem jim pomaga delovni kolektiv Knjigoveznice Radovljica, ki jim že vsa leta nudi tehnične storitve in temnico. Klub je ob letošnjem občinskem prazniku v začetku meseca organiziral zelo uspelo I. gorenjsko razstavo barvnih diapozitivov. Strokovna komisija je med 392 poslanimi diapozitivi izbrala 187 najboljših 58 avtorjev z vse Gorenjske. Diapozitive so prikazali dva večera v radovljiški graščini, enkrat pa v Kazini na Bledu. Vse projekcije si je ogledalo veliko število ljubiteljev te dejavnosti, kar je organizatorje še bolj spodbudilo v njihovem delu. JR Razstava fotografij v Gorenji vasi Foto kino klub Planinske zveze Slovenije bo v počastitev dneva planincev v galeriji osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi v Poljanski dolini v septembru pripravil razstavo fotografij. Poleg domačih avtorjev bodo na razstavi s svojimi deli sodelovali tudi gostje iz foto kluba- St. Michael v Avstriji. Trideset avtorjev bo razstavilo skupno devetdeset fotografij! -jg Denar v kulturi Na zadnji seji predsedstva Zveze kulturno prosvetnih organizacij na Jesenicah so med drugim razpravljali tudi o predračunu. Vsota, s katero razpolagajo kulturne organizacije in društva v jeseniški občini znaša letos okoli 533.000 dinarjev, od tega je 17.000 lastnih dohodkov Zveze, ostalo pa prispeva jeseniška kulturna skupnost. D. S. Obnova graščine Nekdanjo Ruardovo graščino na stari Savi, ki so jo preuredili v tehniški muzej jeseniške železarne in je vsaj za sedaj še edini muzej v jeseniški občini, so začeli zunaj urejevati. Zunanjost graščine je bila zares potrebna nujnega popravila in obnove, tudi zaradi tega, ker jo obišče zelo veliko ljudi, saj ima muzej v graščini tudi oddelek za delavsko gibanje in NOB na Gorenjskem. D. S. Gorenjski muzej v Kranju V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava SODOBNA FOTOGRAFIJA NA GORENJSKEM. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V galeriji v isti stavbi pa je odprta razstava del akademskega slikarja IVANA BOGOVCICA. Stalne zbirke v baročni stavbi v Tavčarjevi 43 so zaradi adaptacije stavbe začasno zaprte. Razstavne zbirke so odprte vsak dan od 10. do' 12. in od 17. do 19. ure razen ponedeljka. Petnajst izobraževalnih let Po petnajstih letih izkušenj in dogovarjanja nov izobraževalni program gorenjskih delavskih univerz — Poseben poudarek izobraževalnim potrebam delovnega človeka V petnajstih letih svojega dela, nenehnega osveščanja občanov, vseh delovnih ljudi, da je vsakdanja potreba in zahteva nenehno izobraževanje tudi po končani šoli, so delavske univerze spet pripravile jesenski program izobraževanja na posameznih ustanovah. Tokrat se zdi, da je program gorenjskih delavskih univerz nedvomno bolj usklajen in dosleden, kar seveda tudi lahko pričakujemo, saj so ga izdelali na osnovi dosedanjih izkušenj, medsebojnega dogovarjanja, ugotavljanja trenutnih potreb. Prav gotovo je prav letos bolj kot kdajkoli doslej čutiti še večjo vlogo in vpliv organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, temeljnih izobraževalnih skupnosti na dejavnost delavskih univerz — prav za to sodelovanje so se posamezne delavske univerze tudi neprestano zavzemale in prav tega neposrednega sodelovanja si tudi v prihodnje žele. Kako in kje si bodo ljudje ob delu lahko pridobivali nove poklicne usposobljenosti, kako in kje si bodo lahko ob napredku tehnologije in družbenih odnosov dopolnjevali svoje znanje? Delavske univerze Domžale, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič so svoj program razdelile v več delov, in sicer: DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE V okviru družbenopolitičnega izobraževanja zavzema posebno mesto izobraževanje komunistov, in sicer v političnih šolah, izobraževanje v osnovnih organizacijah in aktivih ZKS, v uvajalnih seminarjih za kandidate in v seminarjih za na novo sprejete, v seminarjih za vodstva organizacij in izobraževanje v marksističnih krožkih. Obenem so gorenjske delavske univerze pripravile razne oblike izobraževanja tudi za člane sindikata, za izobraževanje mladine in izobraževanje samo-upravljalcev. Družbenopolitično izobraževanje bodo izvedli skupaj z zainteresiranimi delovnimi organizacijami, družbenopolitičnimi skupnostmi in z drugimi na vsaki delavski univerzi na Gorenjskem. ŠOLE Vseh petnajst let so domala pri vsaki delavski univerzi Gorenjske še posebno pozornost posvečali opismenjevanju in pri tem so zares prav delavske univerze dosegle precej Lep zaslužek V vaši delovni organizaciji iščemo poverjenika za zbiranje naročil za knjige Pomurske založbe Delo je honorarno. Prijavite se na naslov: Pomurska založba 69000 Murska Sobota Kocljeva 7 Pomurska založba bo oktobra izdala zanimivo knjigo Krojenje Knjiga obsega 400 strani večjega formata, v njej je nad 350 skic in risb. Veliko nas nima priložnosti ne materialnih možnosti, da bi sebe in svojo družino oblačili izključno s konfekcijo ali z oblačili, narejenimi pri krojaških in šiviljskih mojstrih. V prizadevanju, da bi vam pomagali, kako zmanjšati izdatke za oblačenje z lastno iznajdljivostjo, smo izdali knjigo — teorijo o krojenju." V njej so narisani in opisani najprimernejši sodobni kroji. Modeli in kroji zajemajo žensko, otroško, moško in posteljno perilo in ostala oblačila za različene priložnosti; delovne in praznične obleke, obleke za potovanja, izlete, in plažo in drugo. Knjiga KROJENJE avtorice IVKE MIKULANDRE je dragocen priročnik na strokovnih šolah in šiviljskih tečajih, posebno koristno pa je za začetnike-samouke. KROJENJE je tokrat prvi v slovenščini in zato upamo, da smo s tem uspeli ustreči širokemu krogu tistih, ki so knjigo take vrste zares pogrešali. Zato se veselimo vašega naročila, saj nam bo to v veliko priznanje. o 'H M >0 »N 2 © -c ■ ■—1 C 1 4» -H«. Ot- C *<« 08 o> » 00 > C 3-* X J; 2 m- o 6 i; «i o. o 3 o m 3 C ~ « 2 O. x _ 08 a. 3 M O ■M JC o £ Q£j C8 08 K jf c C "Tt ■<•* A O. te Pomurska založba Kocljeva ul. 7 «9000 MURSKA SOBOTA uspehov. Šole za odrasle so pripravili kljub nekaterim prostorskim in kadrovskim težavam zares odlično. Ker je prav dokončanje osnovne šole eden izmed pogojev za morebitno kasnejše izobraževanje in ker je še precej ljudi, ki bi prek delavskih univerz radi pridobili osnovnošolsko izobrazbo, so za letos prav pri vseh delavskih univerzah pripravili osnovno šolo. Delavske univerze vpisujejo v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole. Delavske univerze pa bodo pripravile tudi druge poklicne šole, srednje, višje in visoke ter obenem tudi pripravljalne tečaje za popravne izpite in dopolnilne tečaje za posamezne predmete za sprejem v srednje oziroma višje in visoke šole. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Precej zanimanja bo nedvomno tudi za razne tečaje in seminarje v okviru strokovnega izobraževanja, ki ga po trenutnih zahtevah in po- trebah organizirajo vse delavsk univerze. Tako so že redni tečaji za viličarje, strojepisni in stenografski tečaji, tečaji tehničnega risanja, tečaji za kurjače centralnih kurjav, tečaji za gostilničarje itd. Nedvomno bodo tudi letos dobro obiskani tečaji o varstvu pri delu in razni seminarji. SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE Gospodinjski in jezikovni tečaji, ki so letošnjo jesen v programu vseh delavskih univerz, so verjetno med najbolj obiskanimi, saj je nemalo ljudi, ki ob svojem poklicnem delu potrebuje znanje tujih jezikov, ob razmahu predvsem vaškega turizma pri nas pa je med gospodinjami veliko zanimanja za kuhanje in pripravljanje jedi. Brez odziva verjetno ne bodo ostali tudi tečaji obrambne vzgoje, šole za starše in šole za življenje, predavanja za prebivalstvo in estetska vzgoja. Vse delavske univerze pa so se letos odločile, da stopijo v korak s časom tudi pri vzgoji mladih zakoncev, saj bodo zanje in za srednješolsko mladino višjih letnikov pripravile šolo za mlade zakonce, v kateri bodo z nasveti poskušale razreševati marsikatere stiske in dileme mladih zakoncev. D. Sedej Več zanimanja za esperanto Vse več članov v Zvezi esperanti-stov Slovenije ne pomeni le neko trenutno zanimanje mladih in starejših, študentov in delavcev za jezik, ki ga pozna ves svet, temveč je posledica resnične potrebe in zahteve, da bi tudi na jezikovnem področju v svetovnem merilu uveljavljali načelo enakopravnosti. Že pred 80. leti so pripadniki in zagovorniki esperanta ugotovili nezadostnost nacionalnih jezikov v stikih med narodi in obenem velike prednosti nevtralnega mednarodnega jezika. Prav sedanja situacija v svetu, ki jo lahko označimo kot nenehno tekmovanje med jeziki narodov najmočnejših držav za prevlado, še bolj narekuje in teži za enakopravnim sodelovanjem, ki je mogoče le v primeru, da se vsak pri stiku z drugim narodom načelno odpove svojemu narodnemu jeziku. In prav v tem smislu se začne posebna deklaracija, dokument o vprašanju mednarodnega jezika, ki ga je izdelala Zveza esperantistov Slovenije in o kateri so med drugim govorili tudi že predstavniki jeseniških družbenopolitičnih organizacij na posebni seji. Deklaracija vsebuje načelna izhodišča za obravnavanje vprašanja jezika v mednarodnih odnosih. V njej se na načelu enakopravnosti zavzemajo za to, da bi esperanto postal za vsakogar drugi jezik in s tem jezik mednarodnih stikov. Prav s tem bi se najlepše izrazila pripadnost širši človeški skupnosti, saj je esperanto enako tuj in enako blizu vsakomu r. Podpora SZDL Jugoslavije Dokaz za to, da se es|xjranto kot mednarodni jezik v vsej naši državi že močno uveljavlja in da mu je po nedavno organizirani anketi zagotovljen še lepši razvoj, je nedvomno tudi naša organizacija že dveh svetovnih kongresov esperanta. Jugoslavija je bila že dvakrat gostiteljica esperantistov iz vsega sveta. Prav na zadnjem kongresu so spregovorili tudi predstavniki SZDL Jugoslavije in poudarili, da je deklaracija o esperantu imela pri nas široko podporo pri vseh republiških in pokrajinskih konferencah. Pri nas je za učenje esperanta posebno zanimanje, čeprav so do sedaj ustanovili aktiva komunistov — esperantistov le v Mariboru in v Ljubljani. Prav rezultati ankete so pokazali, da se vsi zanimajo za učenje mednarodnega jezika: od 948 anketiranih jih je 864 izjavilo, da bi se vključilo v organizacijo esperanta in prevzelo obveznost, da moralno in materialno pomagajo tem organizacijam. Anketirali so vse občinske skupščine, občinske izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti, delavske univerze, šole, družbenopolitične organizacije itd. Vseh 60 predsednikov občinskih skupščin se je izreklo za poučevanje esperanta in 73 odstotkov med njimi jih je postalo prijateljev esperanta. V osnovnih šolah pa se je število prijateljev esperanta povzpelo na 90 odstotkov. Več kot 500 učiteljev osnovnih šol se je prijavilo na dopolnilni tečaj za učitelje esperanta. Tako so tudi v jeseniški občim pred nedavnim resno spregovorili 0 mednarodnem jeziku in sprejeli sklepe, da se v prihodnje iniciativni odbor zavzema za večjo uveljavljanje esperanta, za pridobivanje novih članov in prijateljev, za obveščanje o namenih in ciljih tega gibanja, k| ima ponekod drugje v tujini in Prl nas že precejšnjo veljavo. D. Sedej Slikarstvo s priokusom dialektike V galeriji na loškem gradu razstavlja svoja dela Marino Mahnič-Istran Iskanje lepšega, boljšega, bolj izvirnega je v umetnosti zakonitost, ki — enako kot pri večini oblikah ljudske ustvarjalnosti — slej ko prej vodi v napredek. Stare norme, pojmovanja in klišeji nezadržno padajo ali pa se začno spreminjati, prekrivati, utapljati in preraščati v novo kvaliteto, katere notranja skladnost opazovalca očara in mu za-seje v glavo vprašanje, kako da ni kdo že kdaj prej iztuhtal česa podobnega. Približno takšni občutki prev/a mejo obiskovalca, ki si pride ogledat razstavo risb, platen in akvarelov slikarja Marina Mabniča-Istrana iz Kopra, avgustovskega gosta galerije na škofjeloškem gradu. Mahniča namreč ne moremo uvrstiti niti med figuralike, niti med krajinarje, in še manj med abstraktneže ali čist«-koloriste. V njegovih podobah so prisotni elementi vseh naštetih likovnih smeri, vendar jih je znal strniti v dialektično celoto, kjer racionalno potegnjene črte in mej niki izginejo in kjer tudi mrtva narava postaja sestavni del dogajanja, sestavni del procesa, spetega v zaključen krog spočetja, bivanja, spreminjanja in nehanja. Ze vzdevek [stran izdaja patriota, motivno zvestega rodni deželi, krasu, morju, so linam, skrotov k enim hrastom-vi-harnilsom. grčavim pinijam . Toda DOtihem, v duši, je vdan predvsem človeku, ki povsod prerašča v simbol fpbanjai kipenja m umiranja. Celo kadar nam prikazuje škrbinaste stebre razpadajočega čolnarskega pomola', so v razjedenih, od vode i" erozije načetih kolih prisotne zabrisane silhuete ženskih in moških p()' stav; celo kadar predstavlja raZ' mršena drevesa, nas njihova debl' čudno spominjajo na sključen1' orjake, z rokami-koreninami zaž't'' v tla — kot bi hoteli iz zemlje pose-sati moč, posesati nujno potrebu" energijo. Slike skoraj vedno izžarevajo dramatično na|>ctost in hlepenja po obstanku, po kljubovanj}1 smrti. Ampak saj smrt ni nič sti;'s' nega, nič končnega, učijo KoprČ«' nove mojstrovine. Smrt je zgolj Vre'. hod ene snovi v drugo, zgolj tl**j prag v procesu večne preobrazb? sveta, ki prirodi omogoča, da ne OKO" steni, da ne postane velikanski, nepremični fosil. Navzlic vsemu pa Istran ni turoben mračnjak, marveč učinkuje vedro, spodbudno. Barve brez pred' BOdkov ignorirajo poglobljeno fi'0' zolsko vsebino in so živahne, jaSflft pogumne, neredko izrazito kontra*'' ne. Prav značilno je, dcnim"' Mahničevo »Sonce«: ogromna /a''" ča krogla, lebdeča sredi neba, obse*'1' gola, vitka telesa kopalcev. AvtO* bržkone želi vizuelno izpoved*" biološko resnico o svetlobi, ki je pf*' poreklo in nepogrešljiv impulz Živ' ljenja, a hkrati ne zanemarja deko; rat iv ne plati stvaritve. Vcepi ■'' (tudi) uporabno vrednost in jo n;1' redi komercialno zanimivo, kar J1' ravno pogosta oblika simbolistnv utiralcev svežih idej. 1. (iuzelj Letošnja »šuštarska nedelja« še mikavnejša Prireditveni odbor, sestavljen iz predstavnikov Turističnega društva Tržič in predstavnikov pokrovitelja, tovarne Peko, je poskrbel, da bo nedeljska tradicionalna »šuštarska nedelja« še mikavnejša, pestrejša in vabljivejša. Prireditve ob 6. »šuštar-ski nedelji« se bodo'začele že danes °b 17. uri pred paviljonom NOB. Na sporedu bo namreč modna revija tovarne Peko, združena z zabavno prireditvijo, imenovano »vesela šušta-rija«. Pripravljajo jo člani Amaterskega gledališča Tržič. Na prireditvi se bodo letos prvič predstavili tudi člani ljubljanskega baleta. Prireditev bo ob isti uri na sporedu tudi jutri. Organizatorji pričakujejo, da se je bo udeležilo veliko domačinov in gostov od drugod! V nedeljo bo na Trgu svobode tradicionalni »šuštarski sejem«. Prizadevni organizatorji prireditve so poskrbeli, da bo letos na znanem »placu« 60 stojnic z izdelki slovenske čevljarske industrije in nekaterih zasebnih čevljarjev in copatarjev, Proizvodi Tržiške tovarne kos in srpov, Bombažne predilnice in tkalnice itd. Lanskega sejma se je udeležilo 30.000 ljudi, letos pa pričakujejo Tržičani v primeru lepega vremena še večji naval! Za dobro počutje gostov bo poskrbljeno. Tudi parkirnih prostorov, ki so ob vsaki večji prireditvi v mestu problem, bo letos dovolj. Kje boste lahko pustili konjička, bo označeno! Sejem bo trajal do večera. V nedeljo bodo izjemoma odprte Mercatorjeve prodajalne, poslovalnica Veletekstila itd. Tudi znanih tržiških bržol ne bo manjkalo. Kuhali jih bodo v lokalu Zelenice na trgu, v gostilni Damul-nek itd. Zanimivost sleherne »šuštarske nedelje« je srečanje pihalnih godb. Razne slovenske in zamejske godbe so že ta dan gostovale v Tržiču. Le! os bodo Tržičani prisluhnili kranjskemu pihalnemu orkestru. Ob H. uri bo zaigrala tržiška godba, ob 10. uri pa kranjska! Ob 14. uri se bo pričela v parku Bombažne predilnice in tkalnice zabavna prireditev ob zvokih ansambla Murka. Program bodo popestrili^ folklorna skupina Karavanke, oktet pod vodstvom Francija Šarabona in pevci Zupan iz Kovorja. Bogat bo tudi srečelov. Med 500 dobitki bo najvrednejše Rogovo pony kolo! V nedeljo bo v stari šoli heroja Bračiča tudi razstava ptic pevk, ki jo organizira krajevna skupnost Tržič — mesto! J. Košnjek r Na evropsko avtomobilsko tržišče bo v kratkem prišlo novo vozilo združenega koncema Volksivagen-audi 50. V bistvu gre za dopolnitev cele serije avtomobilov tega tipa, katerih zadnji model, tudi nam dobro znani audi 80, so konstruktorji predstavili jeseni 1972 v Salzburgu. Njegov manjši brat, ki ga še preizkušajo, je namenjen nekoliko plitkejšim žepom, čeprav ne bi mogli reči, da sodi v »razred slabotnih«. V nosu ima namreč nameščen prečno postavljen, 1,1-litrski motor z močjo 50 oziroma 60 konjskih moči, odvisno od želje in izbire kupca. Limuzina je dolga 3,5 metra in navzlic majhnim zunanjim meram nudi veliko prostora potnikom in prtljagi. Dvoje širokih stranskih in tretja, dvižna vrata v zadku, ji že vnaprej zagotavljajo naziv »družinski voz«, ki postaja vedno bolj iskan in cenjen. Naši potrošniki bodo novinca lahko nabavili prek jugoslovanskega zastopnika nemških proizvajalcev, podjetja Autocommerce Ljubljana. (I. G.) Oživljanje tradicije Prireditelji pravijo, da bo letošnji Kmečki dan na Bledu največji po vojni — Po razstavi in povorki še tombola Bledu. Tovrstna prireditev bo že tretjič po vojni. Pred vojno pa je bil na Bledu vsako leto 8. septembra tako imenovani semanji dan. Takrat Pisali smo, da bosta prihodnjo nedeljo, 8. septembra, turistično društvo in klub za konjski šport Bled pripravila prireditev Kmečki dan na V teh pasjih dneh sem v mestu srečal prijatelja. »Zdravo, Janez! Joj si zagorel, ko mstant kakao!« A'« pozdravim. »Ja ,« reče Janez, »to pa naredi morje in dopust!« »Kje ste pa bili,« vprašam. »Na Hvaru.« mi zasanjano dahne -Janez. »Kako ste se pa imeli.« vprašam kot radovedna tovafi&ica. »Oh, pre-preprelepo . . .« nežno reče Janez in Položi roko na levo stran prsi, kjer je ponavadi denarnica. »A res,« se čudim. »Ja .« me sanjava pogleda -Janez. fpriznam, da je sicer v Splitu fantastično, vendar niti približno tako Udovita kot lani v Dubrovniku, ker po mojem oboje Prekaša Silha . . . Toda Hvar' O tem sem raje tiho, ker me bo/i srce, tako je čudovit!« »O, rad verjamem,« mehko izdihnem pod vplivom Janezovih morskih spominov, »Kaj pa ti.« me v/>ruša Janez, »si še vedno kot logu rt! A vi nič na morje?« »Ne,« rečem, trni pa letos nič.« In Janez se čudi: »A vam gre tako slabo? Nikdar p ne bi mislil!« »To ne.« se koj hranim, »mi gremo letos v hribe!« »A samo v hribe,,, se zmrdne Janez. r »Ja, na vrh planin, na vrh gora, tam gor veselje je doma,« veselo za/tojem Janezu v brk. »Pa ne bi rekel,« reče Janez, »morji' ima le večjo 1^°- kar priznaj. Jaz si sploh ne predstav/,am, da s"ko poletje ne h, šli na morje.« Do-pustovanje »Jaz pa lahko.« rečem. »Ti samo pomisli, kako je to žalostno, ko po "opUstu srečaš prijatelje in te vprašajo, kje si bil na morju, ti pa se ne moreš pobahati, da je sicer v Splitu fantastično, vendar niti približno tako čudovito kot tam v Dubrovniku, ker pač oboje prekaša Si/ha . . . Da Pa o Hvaru v avgustovskem soncu sploh ne govo-£■ .. .« »No, ja — vse to je lepo, kar />raviš,« rečem 'Janezu, ki postane še bol, prepričljiv: »Vidiš! V pri "eri s temi turističnimi mekami, mi ti lahko le skromno rečeš: bil sem v Trenti, na Voglu, v Bohi kar pa poleti ni atraktivno in človek takoj Poniis/i, da s teboj neka, ni v redu!« »Nič zato,« rečem veselo, »ja "fUima ,. srcu gore« . »Saj (i verjamem,*, reče -Janez, »toda poleti gredo l's' na morje!« »Oh. to pa faz nikdar,« rečem. »Moderen človek ima vendar 'ece Janez, »in gre pozimi v hribe.« »Ne hi rekel.« rečem, »glede tega sem pa jaz bolj Pameten, -Janez, -laz cem vzeti dopusta pozimi, ko so dnevi najkrajši.« »I'h, to je pa prebrisano,« je navdušen, »človek se Pa res uči esc življenje.« *Ane, a ne.« se mi zdi dobro. * Ampak — še boli prebrisano smo pa letos dopu- sf(>Va/; „,, se pohuha lam'z. ►O/i, a res,« sem nestrpen in ga priganjam, naj Pove. »Ja. se izplača izvedeti,« me draži. »Seveda, greva na pivo,« ga vlečem s seboj, "'"'"da kos" ja povedal to zgodbo, a m ' V,;/ /)(, /),, n sr odhrka »Janet. »Vsako leto enkrat ""/toči tisti sretcl trenutek, ko se prične dopust. In I /'/'" tudi letos. Oh štirih zjutraj smo že vsi na nogah. z in moja družina dvakrat dopust,« sceče Prične ""/"■ti finale pre< v'anunie reči v a os očiščena stoenka pa pred hišo. d odhodom: zlaga n/c m nalaga nje in ^ "Kanje reči v avto. Delo /c naporno, dolgotrajno in -"htci no. naj vzamemo s seboj celotno stanovanje v "ni-izvedbi, Ti rečem — Mica ničesar ne pozabi' 'To •t j* '' pravljici! Omare se spremenilo v omarice, *h'dttntk in hladilnik v štedilničck m h/udilntček, V°'*/H /r /// kredenčiea s krožnički, posodicami, pri '"'ki; potem so odejicc, plaščki. puloverčki, bluzice; ^Zadnje tudi gu/hice z zelenjavo in pnvrtmnumi; in nčiio sedejo t avto še osebice mo/e družinicc, ki ima maksimalno napete živce, toda tik pred živčnimi zlomi —je vendarle na vrsti odhod, ko nas rešuje le reši/na misel — naš cilj je avtokamp na skrajnem jugu.« »Torej niste šli v sindikalni dom,« sem radoveden. »Oh. ne. domovali smo včasih! To je že zdavnaj iz mode, saj veš! Potem smo že nekaj let taborili, a tudi to je že zdavnaj iz mode.« »A letos niste?« »Kje pa! Je preveč neudobno!« reče Janez. »Mi zdaj le avtokampiramo!« »A tako,« se čudim. »Ja,« ponosno reče -Jtinez. »Ti ne veš. kako čudovito je to! Takoj ko gremo na pot! To so veličastni občutki: najprej za nami izginejo gore, potem opazujemo kras, ki izginja, in nazadnje nestrpno čakamo sekundo, ko bomo zagledali morje . . .« »Toda — topot nenadno zuslišim rezek pok! Na levi strani! Zadaj! Brž ustavim, zapeljem s ceste in skočim ven . . . in zagledam vraga: leva guma je počena. Mejduš! V hipu je okrog kolesa zbrana družina z razočaranimi obrazi in prične govoriti sočne besede, kakršnih ni v slovarjih. Toda — kaj hočem! Le kdo bi vzgojno gnjavil mile-mi otroke, ko je dopust!? Zato si še sam dam duška. Posebno še, ker je pred nami nerazrešljiva uganka: kje je založena rezervna guma? To je zdaj res vprašanje, mi reče Mica, v naših glavah pa strašno naraste temperatura, ker se na vročem soncu silno koncentriramo, da bi naš/i odgovor. Ja! Ves čas pa žalostno gledamo kolono avtomobilovsrečnikov, ki se pomika proti morju. Jaz pa postajam zelen od skrbi! In v tem primeru je odpovedal celo mali Janez, ki je sicer odličen enigma-tik' Toda — kaj storiti?« »O, tak defekt je res smola,« rečem. »Ja.« reče -Janez, »če ne bi tedaj naša mala Mieika zarecitirula: Kranjec, ti bilhtne si glave ...//; jaz sf takoj spomnim, da je rezervna guma v prtljažniku pod ga/bicami z zelenjavo. Mejduš, sem bil vesel! Toda — /c kratek hip. saj koj ugotovim: zdaj gajbic vendar ne morem zložiti ven . . . mimo ves čas vozi ko/ona avtomobilov . . . In sami tujci! Vsi bodo videli našo zelenjavo . . . Mejduš — le kaj bodo ljudje rekli? A iz teh misli me iztrga Mica in me priganja, ker je že strašno živčna' -Jaz pa počakam tak hip, da ni bilo nikogar mimo in brž zložim gajbice s krompirjem, solato, čebulo, kumarami, jabolki, slivami pred avto, izv/ečem gumo in se skrit za avtomobilom lotim dela. Ta hip tudi moja družina postane veselejša. Toda — neverjetno . . . Naenkrat mi roke zastanejo in debelo gledam: ob cesti se ustavljajo avtomobili, ljudje izstopajo in se drenjaja okrog naše zelenjave, ki jo brani Mica, vendar pa se ljudje vse bolj drenjajo okrog gajbic in Micc in jemljejo zelenjavo in govorijo, da me sploh ne opazijo, ko zakričim in se sesedem pred to babilonsko mešanico. Potem le še kot v sanjah vidim Mico. ki se veselo nasmiha tujcem in pobira denar, jaz pa v grozi zaprem oči: jo/, naš dopust!« »('cz čas me prebudi Mica in mi kaže šop bankovcev, precej bolj zajeten od tistega, s katerim smo se odpraviti na do/mst. Ves iz sebe gledam Mico: -Joj, kaj pa naš dopust? Oh, kaj — me Mica iz navdušenja uščipne in pripoveduje napeto zgodbo o 5-krat dražji prodaji in veliki napitnini. In takoj mi razloži svo/ najnovejši načrt: domov gremo po novo zelenjavo! ■laz pa ječim, <>n, ne, Mica — toda moji protesti so hoh oh steno, ker se je Mica prav po dopustmško razživela. In res — s polpoti se vrnemo domov po novo zelenjavo in se vrnemo na polpoti.« • \ ste drugič spet imeli defekt,« sem nnloi eden. »Ne, drugič nismo ime/i več te sreče — pa smo se ustavili kartako . . . zaradi />roda/e zelenjave' In potem se spet vrnemo domov po novo zelenjavo in se s/>e/ '.apeljemo na polpoti do mor/a . . . in tako nazaj in naprej... Da sem te tudi sam postajal vse bolj navdušen nad tem zaslužkom... >0.< se čudim. »Kdaj ste pa potem sploh prišli do morja?« »Pred desetimi dnevi,« zadovoljno reče -Janez, »z avionom!« »A res,« z odprtimi usti požiram zrak. »■Ja, kaka A se smeje Janez, »m to brez šotora m opreme in omaric in štedilnička. hluddntčku, ki denčice, mizic, stolčkov .. . Skratka — bil /e pravi pravcati HopUSt 20 celo družino!« »Uh.« se čudim, »človek se pa res uči vse življenji »Ja.« reče Janez, »znati je treba« Pavel Lužan so prignali živino v dolino, jo ocenjevali, prodajali. Bilo je več različnih prireditev, med katerimi so bile popoldne najbolj priljubljene konjske dirke na prostoru, kjer je danes avtokamp v Zaki. Prireditelja turistično društvo in klub za konjski šport sta se za kmečki dan odločila predvsem zaradi oživljanja tradicije — starih običajev in folklore. Lani je bila popoldne na Flegariji razstava živine, popoldne pa je bila povorka, v kateri so prikazali kmečke upore, življenje in delo na kmetih. Sodelovalo je prek 100 narodnih noš, godba na pihala iz Gorij in klub za konjski šport z jahalnimi konji. Letošnja prireditev pravijo, da bo še večja. Od 9. do 12. ure bo na Flegariji razstava in ocenjevanje plemenskih delovnih in jahalnih konj. Gozdno gospodarstvo Bled — gozdni obrat Pokljuka pa bo prikazal različne gozdarske spretnosti in dela. Popoldne se bo začela povorka po blejskih ulicah. Vsi, ki bodo sodelovali v njej, se bodo zbrali ob 12.30 in krenili po ulicah ob 13.15. V središču Bleda bodo od 13.30 do 14. ure. Letos v primerjavi z minulim letom v povorki ne bodo sodelovali traktorji in drugi kmetijski stroji, pač pa le kmečki vozovi. Na čelu povorke bodo tokrat ja-halci na kmečkih konjih. Po tem pa bo v prvem delu sledilo 30 do 35 voz, na katerih bodo skupine prikazale nekdanje kmečko življenje. Od stare obrti bodo prikazali zvončarstvo, grabijarstvo, krovstvo s slamo, ška-farstvo, ogl jarstvo, kovaštvo, gozdarstvo, sirarstvo in še kaj. Od nekdanjih kmečkih del in opravil pa bo moč videti striženje ovac, predenje volne in izdelovanje volnenih izdelkov. Poleg tega bodo prikazali še večerna kmečka opravila, sodelovale bodo perice, teriče in drugi. Klub za konjski šport pa bo prikazal kmečko ohcet. N V drugem delu povorke bodo sodelovale narodne noše, blejski izvo-ščki in vozniki s kmečkimi vozmi. Poleg gorjanske godbe bo nastopilo več narodno-zabavnih ansamblov in harmonikarjev ter folklorne skupine. Zadnji del nedeljske prireditve na Bledu bo namenjen ljubiteljem igre na srečo. Smučarski klub TVD Partizan Bled bo namreč na Flegariji pripravil veliko tombolo. Med glavnimi dobitki bosta dva avtomobila, hladilna skrinja, televizorji, hladilniki in drugi. Tombolske tablice so na Bledu že naprodaj po 15 dinarjev v vseh trgovinah. Prireditelji se pogovarjajo tudi z gostinskimi in hotelskimi Organizacijami, da bi ta dan na Bledu bilo moč dobiti tudi domače jedi. Na prostoru, kjer bo tombola, bo za gostinske storitve poskrbela Špecerija Bled. Pričakujejo, da bodo prireditev obiskali številni domači in tuji obiskovalci. Zato bodo poskrbeli za poseben prometni red. Parkirati bo moč na rednih parkirnih prostorih, pripravili pa bodo še dodatne. Zbiralce značk pa opozarjajo, da bodo ob tej priliki izqali tudi posebno značko v treh izved-bah. .Se posebej vabijo posameznike m skupine v narodnih nošah z Gorenj ske, da se prijavijo in sodelujejo 1 povorki. Prijave zbira turistično društvo Bled. Klub za konjski šport pa vabi konjerejce, da prijavijo plemenske toplokrvne in hladnokrvne konje za razstavo. Prijave zbira "Miha Frčej/Zasip(53, Bled. ■ ■ A'. Z. Spet enkrat mi je padel v oči šaljiv oglas, ki pa — kdo ve zakaj — ni bil priobčen v Pavli hi, temveč v čisto resnem časopisu. Neko podjetje namreč na zelo duhovit način išče novega direktorja ter v razpisu postavlja potencialnim kandidatom naslednje pogoje: — da so državljani SFRJ; — da so kvalificirani delavci (natanko določene stroke — op. p.) z 10 let prakse, od tega 5 let kot vodilni uslužbenci; — da so moralno in politično neoporečni; Sprašujem se, zakaj razpisna komisija ni objavila :raven kar slikice že vnaprej izbranega bodočega tovariša direktorja ter gornjim trem pogojem dodala še tegale: — da so (kandidati) do pi-čice podobni osebi s fotografije- Seveda obstoja tudi kakšna boljša varianta, ki bi učinkovala zares popolnoma jasno, logično in nedvoumno. Recimo: — da kandidat ni Kitajec, Avstralec ali Hotentot in da ustreza splošnim normam, določenim z zakoni ter s samoupravnimi in družbenimi dogovori; — da v nobenem primeru nima končane srednje, višje ali visoke šole oziroma fakultete; — da je v preteklih 5 letih več ali manj uspešno krmaril naš kolektiv skozi gospodarske viharje in da se imenuje XY. Opomba: interesenti, razen enega, naj nikar ne pošiljajo svojih prijav, ker bodo sebi in drugim samo kradli dragoceni Peljal sem se oni dan z znancem po cesti bivšega drugega reda od Tržiča do Begunj in bil ponosen, ker v naši ljubi domovini nismo izgubili posluha za prazgodovinske objekte, ki so jih nekoč v davnini utrle orjaške noge dinozavrov. A potem sva od domačinov izvedela, da to ni nikakršen bivši selitveni koridor mamutov, temveč sodobna prometna vez med dvema krajema, po kateri vsak dan potuje proti Bledu veliko turistov. Se danes menda okoli-Hanom odzvanjajo v ušesih obljube iz/>red nekaj let, obljube o skorajšnjem asfaltiranju zeva/očegu makadama, a iz vsega izrečenega nazadnje žal ni bilo nič. Kdor zavije tja, dobi občutek, da je zašel na stopnice, in le čudovit razgled nekoliko potolaži pretresene in vrtoglave potnike. Vsako leto dvakrat cestno podjetje pošlje v akcijo plug, ki lepo ravna nastale kraterje. Toda s tem hkrati temeljito zrahlja podlago in čez tri, štiri tedne so razmere še slabše: debelo kamenje kolesa avtomobilov ■i stre/ju ji jo« vsenaokrog, pa tudi v lastno podvozje. Ob slovesu nama je druščina sobesednikov svetova/a. naj raje ne piševa o dotični cesti bivšega drugega, zdaj desetega reda, kajti kakršnikoli protesti so bob ob steno. ■Jaz pa pravim: nikar obupovati, tovariši' Odgovorne je gotovo pot kdaj zanesla na »izsušeno rečno strugo«, kot ste sami krst i/i sporno prometno žilo. Zaradi guganja in nepričakovanih udarcev ho jim otopeli spominski centri v možganih. N oženite jih še enkrat čez! Nemara bodo intenzivni tresljaji znova vzpostavili red v razmetanih »podstrešjih« poklicanih subjektov. jrtk <%3^ 7 Vodoravno: 1. vojak pri mornarici, 7. mušja pika, 13. mesec v letu, vinotok, 15. putika, protin, 16. okrajšava za taro, 17. izdelovalec čokolade, 19. kemični simbol za americij, 20. boginja rodovitnosti pri starih Rimljanih, 22. nasev, nasejanost, 23. naziv, 24. znameniti nemški pesnik, Rainer Mana, 26. pergamski kralj Atalos, 27. del psevdonima bolgarskega pisatelja Dimitra Ivanova Pelin 28. ime slovenske književnice Muserjeve, 30. grški mogotec, ki je oženil Kennedyjevo vdovo, Aristotel, 32. ime prvih sovjetskih umetnih Zemljinih satelitov, 34. del, znesek; obrok, 35. prekršek, prestopek, nemoralnost, 36. orientalska žgana pijača, navadno iz riža, 38. kdor skrbi za red, 41. poljski satirik Stanislav Jerzv, 42. majhna steza, 44. Cimosovo vozilo, po francosko prijatelj, 45. okončina, tudi član društva, 46. plenička, 48. igralna karta z enim znakom na sredi, 49. tu in tam, ponekod, včasih, 51. lahkotno odrsko delo s petjem in plesnimi točkami, 53. delo, delovanje, tudi vrednostni papir, 54. reka v severovzhodni Sibiriji, ki se izliva v Beringovo morje. Navpično: 1. pogonski stroj, motorno kolo, 2. vrsta afriške žirafe, 3. skrajni konec polotoka, 4. temni del dneva, 5. kdor se vnaprej naroči na kaj, naročnik, 6. večja tekoča voda, ki se največkrat izliva v morje, 7. izdelovalec modelov, 8. južnoameriška kača velikanka, boa, 9. planina v Makedoniji, tudi trava, 10. Janko Glazer, 11. eden izmed mušketirjev, 12. nekdanji grad v začetku Drage pri Begunjah, 14. navadno jutranja padavina, 15. mesto v Nepalu pri Katmanduju, 18. kronogrami, napisi ali verzij v katerih je označena letnica kakega dogodka, 21. kdor ne vidi, 23. velika starogrška junaška pesnitev, ki jo pripisujejo Homerju, 25. živilo, dobljeno s pečenjem testa iz moke, vode in kvasa, 27. severno-italijanska knežja rodovina, 29. izobčitev, slovesno, zlasti cerkveno, izobčenje, 31. Arabec v srednjem veku, 32. srednji, vmesni del, člen, 33. ime hrvaške igralke Kolesarjeve, 35. gledališka igra, drama; norčija, burka, 37. vzdevek Krunoslava Slabinca, 39. družina italijanskih izdelovalcev godal iz Cremone, 40. tehniški poklic, 42. plast, sklad, vrsta, 43. škrjancu podobna ptica, tudi vlačuga, 46. indijska tiskovna agencija (Press Trust of India), 47. znesek, ki se ga plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena, 50. Stanko Cajnkar, 52. skrajšano angleško moško ime, Edvvard. Rešitve pošljite do torka, 3. septembra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din 3.: 30 din rešitev križanke iz petkove številke 1. govor, 6. Pomo, 10. pamž, 14. Apači, 15. Aristotel, 17. bola, 18. Arkona, 19. Ada, 20. el, 21. Kama 23. milo, 25. VH, 26. rop, 28. Gova, 30. kismet, 32. Asinara, 35. sneda, 36. Marat, 38. nadomet 4o' enkrat, 42. sova, 43. ave, 46. LD, 47. atol, 49. Neni, 51. at, 52. Iri, 54. Onatas, 56. gora, 58. separator 60 golaž, 61. Ajda, 62. čaka, 63. krona izžrebani reševalci Prejeli smo 85 rešitev. 1. nagrado (50 din) bo dobil Tone Bešter, 64240 Radovljica, Roblekovo naselje 11; 2. nagrado (40 din) Rozika Kern, 64000 Kranj, Slovenijaavto — centrala; 3. nagrado (30 din) Tine Košir, 64204 Golnik, Gorice 28. Nagrade bomo poslali po pošti. Pred jesenjo na vrtu Ko se končuje počasi poletje, je treba misliti na spremembe, ki smo si jih na vrtu zamislili že spomladi, pa nas je prehitel čas. Ze sedaj se pozanimajmo, če bomo lahko v vrtnarijah, arboretumih ali morda tudi pri znancih lahko dobili sadike grmičkov, ki bi jih želeli imeti na svojem vrtu. Malo planiranja namreč ne škoduje in kar prepozno je razmišljati, kam naj posadimo rast- Ja bolčni puding s kremo Potrebujemo: 30 dkg kislih jabolk, cimet, dve do tri žlice sladkorja, dve žlici limoninega soka, prašek za puding, pol litra mleka; za kremo pa potrebujemo četrt litra mleka, žlico sladkorja, žličko moke, vaniljin sladkor ter rumenjak ali celo jajce. Jabolka operemo in zreže-mo na kose. Če je lupina tanka in dobra, jabolk ni treba lupiti. Nato jih dušimo v kozici z dm>ma žlicama vode, dodamo pa še košček cimeta, sla kor in limonin sok. Ko so jabolka mehka, jih pretlačimo in denemo na hladno. Medtem skuhamo puding, vanj pa zamešamo ohlajena pretlače-na jabolka in morda še sladkamo p<> okusu. Maso zlijemo v model oplaknjen z vodo. Ko se puding hladi, pa pripravi mo kremo. Moko, sladkor, varplin in jajce gladko zmešamo ter prilivamo vrelo mleko. Nekaj časa mešamo na ognjt., da se masa segreva do vrelišča, vendar zavreti ne sme, odstavimo in med hlajenjem še večkrat premešamo, da se površina ne strdi. S kremo oblije mo puding, potem ko smo ga zvrnili ohlajenega na krožnik. line, ko jih že imamo. Lahko se zgodi, da jih bomo posadili na napačno mesto in jih bomo naslednjo sezono morali presajati, s tem pa jih bomo tudi zmotili v rasti, pa še vrt ne bo takšen še dolgo časa kot si zamišljamo in želimo. Tudi na hfmislimo, kaj bomo sadili v jeseni in kaj spomladi. Zimzelene grmičke je včasih tvegano saditi jeseni, ker lahko v zimi brez snega propadejo. V jeseni sadimo grmičke, ki ozelenijo zgodaj spomladi. To so magnolija, glog in drugo, kakor tudi rastline za živo mejo. Izbor žive meje je seveda različen od primera do primera. Odvisno je tudi od tega, ali boste živo mejo rezali ali pa bo rasla prosto neobrezana. Najprimer-najšo vrsto bo vedel svetovati strokovnjak. Ko živo mejo sadimo, izko-pljetno jarek, rastline pognojimo dobro s kompostom ali gnojem. Sadimo v trikotnik, tako da dve vrsti sadik nista v paru. Po sajenju sadike nizko obrežemo, da bi se spomladi gosto razrasle. ' V jeseni tudi sadimo in presejamo trajnice. Preglejmo trajnice, če jih niso napadli škodljivci in bolezni tet preudarnim, ali bi jih bilo dobro presaditi. Narcise in žafrane lahko presajamo na travnata tla brez poprejšnje priprave tal. Razmislite tudi o tem, kam boste posadili vrtnice, da bodo prišle najbolj do izraza. Seveda pa lahko vrt tudi brez novih izdatkov pred zimo očistimo, da bo spomladi na novo oživel. Razvoj alkoholizma V zadnjem sestavku smo poudarili, da vsakega posameznika, ki pije redno in čez mero ter tako postane odvisen od alkohola in zaradi tega trpi njegovo zdravje, blaginja, njegov ugled in ugled njegove družine itd., lahko imenujemo alkoholika. Da se alkoholizem lahko povsem razmahne, je potreben določen čas, ki pa ga lahko razdelimo v tri faze. V prvi predalkoholni fazi je poraba alkoholnih pijač zmerna, kontrolirana. Mlad človek, ki najkasneje do pubertete že pride v stik s pijačo, pije občasno, še kontrolirano. S tem se skuša enačiti z odraslimi iz svoje okolice in se s tem vedno bolj navaja na alkohol. Misli, da bo s posnemanjem odraslih pri pitju postal uglednejši, bolj odrasel in bolj spoštovan. Okolica pogosto tako pitje še spodbuja, zaskrbljena pa postane, ko postane mlad človek izraziteje asocialen. Značilno za to obdobje je, da odpornost proti alkoholu raste, taku da tak človek prenese vedno večje količine alkohola. Navzven pa na prvi pogled ni opaziti pijanosti. Končno privede tako pitje v bolezen alkoholizem. V večjem številu se začno pojavljati alkoholne amnezije — izgube spomina. Človek ne ve več točno, kaj se je v pijanosti z njim dogajalo. Njegova (xlpornost do alkohola pa se nekaj let ne dviga več. Na to obdobje, ki lahko traja tudi 10 ali 15 let, je vezanih vrsto sprememb v karakterju človeka, navadah in druge spremembe. Po nekajletnem pitju in pogostih izgubah spomina med pijanostjo, se alkoholik opije že po majhnih količinah pijače in kaže pri tem težke osebnostne okvare. Čuti se hudo bolnega, slabotnega, izčrpanega, pri zdravniku pa išče pomoč zaradi težav z jetri, želodcem, srcem, vnetjem živcev itd. V tem obdobju tudi izrazito pade odpornost (toleranca) do alkohola. Ljudje pravijo o takem človeku, da le zamašek po-duha, pa je že pijan. To je torej obdobje težkih alkoholnih okvar, ki se povsem ne morejo nikoli več popraviti (uničene možganske celice, okvare ledvic, jeter, srca, nekatere osebnostne značilnosti itd.). Zaradi vseh teh težav alkoholiki umirajo zgodaj, poprečno okrog svojega 52. leta. Ves ta razvoj alkoholizma in alkoholikovo spremenjenost pa izredno burno doživlja njegova družina, okolica in predvsem otroci. O tem- več prihodnjič. Janez Rojšek, dipl. psiholog izbrali smo Nada — Všeč mi je tvveed, zato bi rada imela kostim iz tega blaga. Prosim, svetujte mi, kako naj bo narejen. Nosila bi ga vsak dan. Všeč so mi kratke jopice. Stara sem 17 let, visoka 107 cm, tehtam pa 57 kg. Marta — Krilo kostima je rezano v štiri dele in zvončasto krojeno. Zapenja se zadaj. Jopica sega do bokov in ima dodatno prišit pas. Nad prsmi in pod rameni je prerezana. Ima srajčni ovratnik in enovrstno zape-njanje. Rokavi so stisnjeni z man-šeto. Zadnja stran je prav tako kot prednja rezana čez hrbet (zgornji prerez) ter po sredini. družinski pomenki f Nega nog V toplih dneh, ko odkrijemo skoraj vse dele telesa, je očitno, da na nekatere vedno pozabljamo. Poleg obraza in rok so najbolj na ogled noge. Prav nič niso prijetne na pogled bosopete noge v natikačih, da se vidi debela, suha včasih že razpo-kana koža na petah, na prstih so otiščanci, tja do kolen pa je noga porasla z daljšimi dlačicami. Medtem ko se dlačic lahko v hipu znebimo z depilatorno kremo ali voskom, pa je za otrdelo kožo treba več m daljše nege. Če je koža na petah sploh nagnjena k hitremu debelenju, je priporočljivo odpovedati se tej sicer prijetni in zračni obutvi. Ritmično pritiskanje in podrsavanje Čeprav se tudi doma zgodi, da nesrečno stopimo in si zlomimo nogo, je vendarle največ poškodb udov prav na raznih potovanjih ali krajših izletih. Spolzka tla, padec čez skale, skok čez stopnice, pa je tu izvin ali celo zlom. Navadno še to dogaja tam, kjer je do zdravniške pomoči treba najmanj eno uro, pri roki pa so samo predmeti, kijih drugače uporabljamo v druge namene. Če torej nogo poškodujemo in ne moremo hoditi, je treba poškodovani ud tako zavarovati in imobilizirati, da se pri transportu do strokovne pomoči ne bo premikal in s tem povzročal dodatnih bolečin /)onesrečencu. Imenitna za imobilizacijo je že sprehajalna palica, dežnik, če ne gre drugače, ali dve deščici. To navežemo na nogo, še prej pa nogo oblo žimo s čim mehkim, kot je Jopica ali drugo oblačilo, da koit ne bomo s trdo oblogo ožuldi. Če noga ali roka boli, ponesrečencu damo aspirin". 8 Petek — 30. avgusta 1974 pete v natikačih namreč spodbuja kožo na peti k še večji »proizvodnji« odebeljene kože. Noge je treba redno prati v topli vodi z blagim milom. Ko je koža že namočena, zadebeljene dele ostrgaj-mo s posebno st rgačo ali kamnom plovcem. Tudi za. odstranjevanje otiščancev ali kurjih oči je V droge-rijah na voljo več sredstev, s katerimi se znebimo te nadloge To so kreme ali tekočine, ki vsebujejo sali-Cilno, mlečno ali kako drugo kislino, načenjajo oroženelo kožo in jo olupijo. Kadar nanašate ta sredstva na kožo, je treba ostalo zdravo kožo Zavarovati s kremo, če pa po nesreči kislina kane v ranico, je treba vse skupaj izprati z vodo. Ce namakanje v vodi in omenjena sredstva ne pomagajo, je treba poiskati pediker ja. Po kopanju kožo med prsti na nogah dobro osušimo, da ne popoka Sli da se tja ne naselijo glivice. ( V že koža poka, potem je to znamenje, da gre za glivično obolenje, ki mu lahko pomaga le zdravnik. Po kopanju je primerno noge naprašiti z otroškim pudrom, suho kožo pa nama/ali s kremo ali z oljem. Da so »špagarice« res udoben čevelj, *e vemo. Pri PEKU so jih za to jesen izdelali iz karirastega in enobarvnega blaga. Vprašajte za model DOKA. Cena:105 din Barvaste svinčnike za vaše šolarje v različnih kvalitetah in dolžinah dobite v škofjeloški NAMI. Cena: 3,90 do 14,10 din Potovanje bo udobnejše in prijetnejše, bomo stvari spravili v primeren kovčeK-Na Kokrinem oddelku usnjene galanterije V GLOBUSU se dobe odlični kovčki z enakimi toaletnimi torbicami. So iz »prešane« plastike in se hermetično zapirajo. Barve, rdeča, modra, beige, črna, rjava in siva. Cena: 623,80 in 701,70 din Športna krila s Sivi so letos '''T.*'?« modna. Na to je mislila tudi radovlji*1' ALMIRA in jih sešila iz svojih plete"1": V več barvah se dobe v njihovi tovarni* prodajalni. Cena: 280 din za vas _ MESNI IZDELKI PRODAJALNAH S IVI U A Zamrzovalne skrinje ;T»teliice gospodmjstv prijateljice ^"-"UIIISIASIIIIIISI Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'rrlav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) 16 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalku Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. Kmalu bo napočil nov večer. Kramljanje, pogovor, cocktaili, vse bo tako brezskrbno in veselo, skratka, življenje, po kakršnem je hrepenela in ki ga je še do nadavnega tako uživala. Zdaj pa je bil celo Tim videti zaskrbljen in vznemirjen. Mogoče je bilo čisto razumljivo, da je bil malce v skrbeh. Zelo pomembno je bilo, da se bo njuno tveganje dobro obneslo — vse, kar je imel, je investiral v hotel. Vendar pa — je pomislila Molly — vendar pa ga v resnici ne skrbi podjetje, ampak jaz. Čeprav ne vem, zakaj naj bi ga skrbelo zaradi mene, si je rekla Molly. Kajti dobro je vedela, da je bila ona vzrok njegovega nemira. Prepričana je bila o tem. Zaradi njegovih vprašanj, zaradi tistih živčnih pogledov, katere ji je pošiljal od časa do časa. Ampak zakaj? se je vpraševala Molly. »Tako pazljiva sem bila,« je povzela v mislih. Saj tudi sama ni mogla razumeti, kaj se dogaja z njo. Tudi tega se ni spominjala, kdaj se je začelo. Saj še vedela ni, kaj je pravzaprav narobe. Začela se je bati ljudi. Ni vedela zakaj. Kaj pa ji morejo hudega? Kaj pa bi ji tudi hoteli hudega? Pokimala je, nato pa se je silovito zdrznila, ko se je je dotaknila neka roka. Zavrtela se je okoli in zagledala Gregorvja Dysona, ki je bil videti malce presenečen in ki se je hitro opravičil: »Zelo mi je žal. Ali sem vas prestrašil, moja mala?« Molly je sovražila, če jo je kdo klical ,moja mala'.Urno in bistro je odvrnila: »Nisem slišala vaših korakov, gospod Dyson, zato sem se zdrznila.« »Gospod Dyson? Danes smo pa zelo formalni. Ali nismo vsi skupaj člani ene velike vesele družine? Ed in jaz, Lucky in Evelyn pa vi in Tim, Esther Waltersova s starim Rafielom. Ena sama srečna družina.« ,Precej je že pogledal v kozarec,' je pomislila Molly. Prijazno se mu je nasmehnila. »Včasih pozabim na formalno vlogo gospodinje,« je lahkotno dejala. »Vendar pa se nama s Timom zdi, da je vljudneje, če se ne poslužujeva preveč pogosto rojstnih imen.« »Oh, nikar ne bodite tako zapeti. Dajte, Molly, ljuba moja, popijte kozarček z menoj.« »Pozneje,« je odvrnila Molly. »Se precej dela me Čaka.« »Nikar mi ne pobegnite!« Še trdneje jo je prijel za roko. »Zelo ljubki ste, Molly. Upam, da zna Tim ceniti svojo srečo.« »O, za to pa že sama poskrbim,« je veselo odvrnila Molly. »Jaz bi se prav lahko navdušil za vas, veste, pa še prav močno, čeprav ne bi hotel, da bi me slišala žena,« se je zarezal. »Kakšen je bil izlet danes popoldne?« »Kar v redu, čeprav mi je — med nama rečeno — vsega skupaj včasih kar dovolj. Ptičev in metuljev se človek lahko kmalu naveliča. Bi šli enkrat z menoj na majhen piknik?« »Bomo videli,« je veselo odgovorila Molly. »Že vnaprej se veselim.« Z lahkotnim smehom je pobegnila s terase in se vrnila v točilnico. »Zdravo, Mollv,« jo je pozdravil Tim. »Tebi se pa mudi. Kdo je bil tam zunaj s teboj?« Poškilil je na teraso. »Gregory Dyson.« »Kaj pa je hotel?« »Ljubimkati je hotel z menoj,« je povedala Molly. »Naj ga vrag,« je zaklel Tim. »Nič ne skrbi,« se je zasmejala MolIy. »Kar meni ga prepusti.« Tim ji je hotel odgovoriti, vtem pa je zagledal Fernanda in se je odpravil proti njemu, da bi mu dal neke napotke. Molly se je izmuznila skozi kuhinjo, stopila skozi kuhinjska vrata na prosto ter se spustila po stopnicah navzdol na obalo. Gregorv Dvson je pridušeno zaklel. Počasi se je Odpravil proti svojemu bungalovu. Ravno preden je prispel do njega, ga je i/, sence, ki jo je delalo -grmovje ob poti, ogovoril neki glas. Dvson se je zdrznil in obrnil glavo. Skoraj povsem si; je bilo zmračilo in Dvson je za trenutek pomislil, da gleda prikazen. Nato pa se je zasmejal. Zdaj je razumel, zakaj se mu je zdelo, da prikazen nima glave — čeprav je bila oblečena v belo obleko, je imela črn obraz. Viktorija je stopila iz grmovja na stezo. »Gospod 1 )yson?« »I )a. Kaj pa je?« Ker ga je bilo sram, da se je je bil tnalo prej ustrašil, je bila v njegovem glasu trohica nepot rpežl jivost i. »Tole sem vam prinesla, gospod,« je Viktorija iztegnila roko, v kateri je držala stekleničko tablet. »Tole je vase, kajne'.'« »O, moje tablete serenite. Da, seveda so moje. Kje pa si jih našla?« »Tam, kamor jih je bil nekdo postavil — v gospodovi sobi.« »Kaj naj to pomeni — v gospodovi sobi?« »V sobi tistega gospoda, ki je umrl,« je resno povedala. »Zdi se mi, da ne uživa lahkotnega spanca v svojem grobu.« »Zakaj za hudiča pa ne?« je vprašal Dyson. Viktorija ga je nepremično gledala. ».Še vedno ne vem, o čem govoriš. Hočeš reči, da si našla moje tablete v bungalovu majorja Palgrava?« »Da. Ko so zdravnik in uradniki iz Jamestovvna odšli, so mi dali vse, kar je bilo v njegovi kopalnici z naročilom, naj vržem vse skupaj v smeti. Zobno kremo, vodico za britje in še druge stvari"— med drugim tudi tele tablete.« »No in zakaj jih nisi vrgla proč?« »Zato, ker so vaše. Pogrešali ste jih. Ali se spominjate, da ste povpraševali po njih?« »Da, — to se pravi — da, res je. Mislil sem . . . mislil sem, da sem jih kam založil.« »Ne, nikamor jih niste založili. Nekdo jih je vzel iz vašega bungalova in jih položil na polico v kopalnici majorja Palgrava.« »Kako pa to veš?« Glas mu je bil robat. »Vem. Videla sem.« Nasmehnila se mu je, pri čemer so se ji nenadoma zabliskali beli zobje. »Nekdo jih je postavil v sobo umrlega gospoda. Ja:: pa vam jih vračam.« »Čakaj — počakaj. Kaj naj to pomeni? Kaj — koga si videla?« Odhitela je nazaj v temo grmovja. Greg se je prestopil, kot da hoče za njo, nato pa se je ustavil. Obstal je in se popraskal po bradi. »Kaj je, Greg? Si videl strahove?« je vprašala njegova žena, ki se mu je približala po stezi od bungalova. »Nekaj časa sem pa res mislil, da je bil strah.« »S kom si se pogovarjal?« »Z domačinko, ki pospravlja najin bungalov. Menda ji je ime Viktorija.« »Kaj pa je hotela? Te je hotela zapeljati?« »Ne bodi neumna, Luckv. Ampak neke trapaste misli ji rojijo po glavi.« »O čem?« »Ali se spominjaš, da zadnjič nisem mogel najti tablet serenite?« »Da, rekel si, da jih ne moreš najti.« »Kaj hočeš reči s tem — da sem rekel, da jih ne morem najti?« »O, za vraga vendar, kaj moraš vedno iskati dlako v jajcu?« »Oprosti«« je rekel Greg. »Ampak vsi se tako prekleto skrivnostno obnašajo.« Iztegnil je roko s tabletami. »Sobarica mi jih je prinesla nazaj.« »Jih je bila sunila?« »Ne. Našla jih je nekje.« »No, in kaj potem? Zakaj naj bi bilo to tako skrivnostno?« »O, nič, nič,« je rekel Greg. »Samo v slabo voljo me je spravila.« , »Poslušaj, Greg, o čem pa pravzaprav govoriš? Pridi, bova popila kozarček pred večerjo.« Mollv je šla dol na obalo. Izmed kupa slamnatih stolov je potegnila enega, ki je bil precej majav in ki ga je le malokdo uporabljal. Nekaj časa je sedela na njem in gledala ven na morje, nato pa je nenadoma povesila glavo, si z rokami pokrila obraz in zajokala. Precej dolgo je nezadržano hlipala, ko je naenkrat v neposredni bližini zaslišala šum. Hitro se je ozrla navzgor in zagledala Evelvno Hillingdonovo, ki jo je opazovala. »O, Evelvn, nisem vas slišala, oprostite mi, prosim.« »Kaj pa je vendar z vami, dete moje?« je vprašala Evelvn. »Je kaj narobe?« Pritegnila je stol in sedla. »Povejte mi.« »Nič ni narobe,« je odvrnila Mollv. »Prav nič.« »Seveda je nekaj narobe, če ne, ne bi sedeli tukaj in jokali. Ali mi ne morete povedati? Je kaj narobe med vami in Timom?« »Ne, med nama je vse v redu.« »To me pa res veseli. Vedno sta videti tako srečna.« »Nič bolj kot vidva,« je odvrnila Mollv. »Tim in jaz vedno praviva, kako čudovito je, da sta Edvvard in vi tako siečen par — in po tolikih letih zakonskega življenja. Prešernova družba izdaja razen redne zbirke tudi zbirko romanov Ljudska knjiga. V lefu 1974 bo izšlo 6 romanov: Graham Greene: POTOVANJE Z MOJO TETO, Nikolaj Gogolj ZGODBE S PRISTAVE, James Leo Herlihy POLNOČNI KAVBOJ, Honore de Balzac VOJVODINJA DE LANGEAIS, Christa Wolf MAČJE OKO. Vsa zbirka stane broširana 90 din, v platno vezana pa 140 din. Prešernova družba izdaja tudi bogato ilustrirano mesečno revijo Obzornik 74. Letna naročnina je 50 din. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opckarska-Borsetova 27. Kmeta odkrila zaklad Veliko razo s 3000 zla t mki iz 17. stoletja sta odkrila kmeta iz okolice Lezajska na Južnem Poljskem Ko 'unci so poljskega, pruskega in švedskega porekla in izvirajo iz ča- sov poljskega kralja Kor\buta \Wisnioweckega, ki /e vladal od 1640 do 1663. Dojenček naj ne joka Kaj storiti, če dojenček joka1! Se veda rsi vemo! Zaradi vzgoji- ga je treba pustiti, da bo Že zgodaj SpO-znal, da mu ne more hiti izpolnjena VSaka želja. Mnogi starši dela/o tako, toda prav to je napačno! Tako trdi angleška psihologinja dr, Mary Aesinuforth, kije s svojimi asistenti leto dni obiskovala družine in si na tančno beležila, koliko dni je jokal njihov najmlajši, Rezultat /<■ bil pre Hetu-tl/iv: otroci, ki jih matere takoj Pomirijo, že po nekaj tednih jokajo polovico man/ kot drugi. Svoje že/je •s'e navadijo izražati na drug način. Nov način tihotapljenja Perujska policija je sporočila, da je neki ameriški študent umrl zaradi Zastrupitve 8 kokainom. Z name nom. da bi mamilo pretihotapil prek m,je. je pojedel 110 zavitkov kokaina. Umrl je zato. ker so v njegovem želodcu razpadli zavitki, v katere je bilo zavito mamilo. Enaka usoda bi doletela tudi njegovega sopotnika, vendar so ga še pravočasno o/>erira h. Tako je policija odkrila doslej po-pOlnoma nov način tihotapljenja mamil. Nenavadno veliko rojstev v ZRN \' več zuhodnonemških porodniš niča h že nekaj časa ugotavljajo izredno hiter porast števila rojstev. V Dortmundu je, na primer, število rojstev kar za 18 odstotkov višje kot lani. Krivdo za naraščan/e rodnosti ahodnonemikih žensk nekateri časniki pripisujejo energetski krizi in prepovedi vlade, s katero je novembra lani prepovedala ob nede Ijah uporabo potniških avtomobi lov. In zahodnonemški državljani SO čez vikend ostajali doma. Rešena uganka Uganko, zakaj kiti tolikokrat poginejo na obali, so morda rešili. Ameriški znanstveniki, ki spremlja jo Življenje kitov, so namreč pri tistih živalih, ki so poginili na obali, našli v ušesih oziroma centru za orientacijo neke posebne črve. Ti so povzročili motnje v centru in kit je namesto v morje zaplaval proti kopnemu. Negorljiva trava Sovjetski znanstveniki so odkrili, da je mogoče z uporabo posebnih umetnih gnojil dobiti negorljivo trava, Z njo bodo lahko zaseja/i okolico gozdov in jih tako zaščitili pred po tari (34. zapis) Kak kilometer pred Hodišami stoji ob gostilni Briickler 1. 1100 zasajena lipa. Več kot osemsto let staro drevo je res mogočno, vsekakor krajevna znamenitost. In vzorno varovana. (Ob tem velja povedati, kako nepotreben je bil posek »Prešernove« lipe na dolenjskem Kopanju. Pod tem drevesom je stari stric Jožef Prešeren učil svojega praneča-ka Franceta prvih pismenk. Lipa in kamnita miza pod njo je stala še v 1. 1965. Potem pa jo je dal župnik posekati, ker je delala preveč sence...) No, končno je tu še romanska cerkev iz 1. 1237 in lepo ohranjen tri-nadstropni grad Otona Hodiškega iz 15. stoletja. Do 17. stoletja je bil v Hodišah (v gradu) sedež koroškega deželnega sodišča. SLOVENSKA BESEDA Spričo turistične »industrije«, ki je zajela v zadnjih letih že skoro vse koroške kraje, posebno na slovenskem etničnem ozemlju, je slovenska beseda tudi tu, v Hodišah, kar prehitro utihnila. Le v cerkvi še kdajpakdaj oživi; v gostilni in v trgovini pa je ne slišiš več . .. Pa vendar so hitlerjanski hlapci v dneh 14. in 15. aprila 1942 izselili iz hodiške občine kar sedem slovenskih družin s skupno 40 družinskimi člani. Izseljeni Slovenci so bili tedaj razlaščeni vsega svojega premoženja. Na svoje domove so se mogli vrniti iz raznih taborišč širom po Nemčiji šele poleti 1. 1945. In da bo zločinstvo tega preseljevanja še bolj »zakonito«, so morali naši izseljeni rojaki v-največ primerih svoja posestva šele pred sodišči izterjati... Pa še to: v Hodišah posluje slovenska Hranilnica in posojilnica, ustanovljena že 1.1901! V to poglavje gotovo sodi tudi omemba nekdaj povsem slovenskih vasi, ki smo jih prepotovali od Sekire do Vetrinja pa odtod do Hodiš. Prva vas od Sekire, a še vedno ob Vrbskem jezeru, se imenuje Najrob-nik (Maiernigg), potem pa si sledita — v smeri proti Vetrinju — še Go-ričica (Goritschitzen) in Krotna vas (Krottendorf). Na poti od Vetrinja do Hodiš beremo le »nemška« krajevna imena očitno slovenskih vasi: Nograd (Weingarten), Vinče (Win-tsehach), Jezernica (Seebach), Dvorec (Hbflein), Šmiklavž (St. Ni-kolai); od Hodiš naprej ob jezerskih bregovih pa si slede še vasice: Železnica (Schelesnitz), Plašišče (Pla-sehisehen), Plešerka (Plescherken) idr. Lz Hodiš potujemo po lepi razgledni cesti povrh Gur proti zahodu — in že po nekaj kilometrih se znajdemo v vasi, ki slovi po vsem slovenskem svetu zaradi imenitne Kernja-kove pesmi Pojdem v Skofiče . . . Tu so tisti »slovenski smo fantje«. In potem: »Juhe, pojdam u Škufiče . . .« Lepa slovenska vas nad južnim bregom Vrbskega jezera — Skofiče (Schiefling am See). Že leta 1908 so tu ustanovili Slovensko prosvetno društvo »Edinost«. Tudi Hranilnica in posojilnica (pod slovensko upravo) je častitljivo stara — iz 1. 1902. V času hitlerjanskega divjanja so iz te vasi izselili pet družin s 16 družinskimi člani. Bilo je to v dneh 14. in 15. aprila 1942.-Takrat, ko je bilo v Gurali vse drevje v najlepšem cvetju . . . Skofiče so danes že bolj letovišče kot kmečka vas. Kot je kmečki turizem zanimivin morda tudi donosen, je vendarle res, da pospešuje germanizacijo. Otroci nemškutarijo — da bi jih gosposki in petični tujci lahko razumeli. .. Tudi to je ena izmed koroških ran! OD ŠKOFlC DO LOGE VASI Na razpotju smo: na jug vodi pot proti Šentilju (St. Egy-den) mimo stožčaste gore Podjerberka (778 m) in Miškolniko-vega »gozdnega penziona« (Wald-l>ension). Mi pa jo bomo ubrali še naprej po cesti, proti zahodu in že bomo v Loga vasi (Augsdorf). Kot Skofiče se tudi ta kraj lahko diči, ker je sedež obsežne občine, ki sega vse do voda Vrbskega jezera. Tudi tu je slovensko petje doma. Neštetokrat smo že slišali ubrano koroško pesem, ki jo je zapel moški zbor Slovenskega prosvetnega društva »Svoboda«. Društvo je bilo ustanovljeno že 1. 1904. Ko tako naštevam stare letnice, mi nehote prihaja v misel, da je bil narodnostni razcvet na Koroškem najbolj ploden prav v letih na prelomu stoletja. In še to: ali niso to ponosne letnice? Koliko naših prosvetnih društev ima tako častitljivo rojstno letnico? Tudi iz Loga vasi so Nemci v onih nesrečnih dneh izselili pet družin (12 družinskih članov). KOT ŽRTVE STE PADLI... Res skromen — toda obstaja! — je nagrobni spomenik dvema padlima partizanoma na pokopališču v Loga vasi. Napis na betonskem bloku pripoveduje: »Tukaj počivata Vincenc Mo-ser, rojen 20. 5. 1911, padel 14. 7. 1943 in njegov tovariš Janez N., partizana, oba zadeta od sovražne krogle. Naša slovenska zemlja bodi jima lahka!« Kako ponosno zvene te besede, v kraju tik nad že povsem ponem-čeno Vrbo . . . Moser je bil Dunajčan, a je v vojnem času živel pri Pikliču v Ločah ob Dravi. Najbrž je bil eden od poštenih Nemcev, kajti rade volje se je pridružil partizanskim borcem. Padel je junaške smrti blizu Pod-gorij (Rož). Za partizana Janeza priimka še ne vedo. Le to je znano, da je padel v bojih pri Podrožčici. Ko smo zadnjič tako hiteli skozi Vrbo in se ustavili s pripovedjo le ob onem izzivalnem kamnu (šele zdaj sem zvedel, da je bil možak, ki je kamen po umiku »strašnih srbskih jezdecev« tako hrabro postavil — po narodnosti in po materinem jeziku nekdanji Slovenec Anton Bulfon, med delavci (sam je bil gradbeni delovodja) nasplošno in lepo po naše imenovan »Brada«. Vendar pa stoji tudi na pokopališču v Vrbi — sredi nemškega in nemčurskega morja — partizanski spomenik, posvečen »šestim tovarišem partizanonij ki so dali dne 17. 11. 1944 na Zopračah svoje življenje za svobodo, v hvaležen spomin. — Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške.« Vseh šest je padlo v boju z nacistično policijo pri Šludrovi domačiji na Zopračah. Le za Andreja Ogrisa p. d. Odrejevega z Male gore pri Bilčovsu, roj. 17. septembra 1924, so znani osebni podatki. Ostalih pet padlih tovarišev nihče izmed domačinov ni spoznal. Prvotni, že I. 1948 postavljeni spomenik, je bil 1. 1971 obnovljen. (Se bo nadaljevalo) Naš prelepi gorski svet Velik naval v planinskih postojankah — Za pot na Triglav se vse pogosteje odločajo večje skupine — Čudovita dolina triglavskih jezer Planinska postojanka pod Bogatinom Gora ni nora, nor je tist', k' gre gor! Tako pravi star rek. ki gaje še danes mogoče pogosto slišati, če še drži, ne vem! Nobena skrivnost pa ni, da ga le še malokdo upošteva. Vsaj tako se zdi človeku, ko se napoti v hribe, gore, tja prek tisoč, dva tisoč metrov visokih vršacev, in srečuje vesele obraze planincev, izletnikov, ljudi, željnih svežega zraka, občudovalcev gorske narave in visokih pečin. Pogled na vse to je nagrada za vzpon, za napore pri premagovanju strmin, za znojne kapljice, ki spričo vročine drsijo po obrazu, je sprostitev po vsakodnevnem trušču in direndaju, ki smo ga vajeni v dolini! Izlizane skale govore, da naši ljudje vse rajši zahajajo v gorski svet, v skalovje Kamniških planin, med previsne stene Julijcev, na pot slovenske transverzale in drugih planinskih poti. Dolge kolone mladih in starejših so se letošnje poletje vijugale proti Grintovcu, Storžiču, Jalovcu, Prisojniku, Skrlatici, Krnu, Razorju, Triglavu . .. Prav najvišji jugoslovanski vrh je tista točka, ki jo vzame za svoj cilj večina obiskovalcev gora, mesto, kjer se stekajo planinske »romarske« poti iz vseh smeri. Planinske postojanke v okolici Triglava so od pozne pomladi do zgodnje jeseni zapolnjene do zadnjega kotička, ob sobotah in nedeljah pa je skorajda nemogoče sprejeti vse, ki bi si radi našli v njih vsaj majhen kotiček za počitek, za prenočišče! Po kateri poti bomo šli na Triglav? Smeri je veliko! Pot je pač treba izbrati glede na izkušenost in izurjenost planinca! Kdor se želi povzpeli po najlažji poti, si bo izbral za izhodišče Pokljuko ali Bohinj! No, naj takoj povem, da tokrat moj namen ni bil vzpon na Triglav. V načrtu sem imel le sprehoditi se po triglavskem pogorju, po vzpeti se na Kontno, pod Bogatin, skočiti do čudovite doline sedmerih triglavskih jezer ip sestopiti prek »divje« Komarče v bohinjsko dolino! Pot, ki bi jo bilo moč narediti v enem samem dnevu, se mi je zaradi dežja raztegnila na dva dni! NA KOMNI Prijetno ie grelo sonce v Bohinju tisto popoldne, ko sem se mimo Savice usmeril po vijugah proti Konini. Megle gori nad Voglom in okoliškimi vrhovi pa niso napovedovale nič dobrega. Dež ima pač v Bohinju mlade, sem si mislil. Tri ure, ali dve in pol malo hitrejše hoje, je do doma na Konini in nič več. Na vsake toliko časa sem se srečeval s planinci, ki so se po bližnjicah vračali v dolino. »Dober dan« ali »zdravo«, taka je navada pravih planincev, smo si izmenjali in se že Zapodili vsak V svojo smer! Nebo se je medtem močno stemnilo in, ko mi je ostalo le še nekaj sto metrov do doma, so že padle prve kapljice. Sprva redke, potem vse gostejše! Prav pred najhujšim nalivom sem prisopihal v varno zavetje planinske postojanke! Jedilnica je bila napolnjena z gosti, a prenočišč je bilo v zgodnjem popoldnevu še dovolj. Za Komno pravijo, da je eden najlepših smučarskih predelov v Alpah, zlasti v naših Julijcih. Dom na Komni je postavljen na višini 1520 metrov, ob robu valovite kraške planote z vsemi značilnostmi visokogorskega krasa. Njegova okolica je malone pol leta pokrita z debelo snežno odejo. Tu so odlična smučišča za začetnike, smučar planinec pa med svojim bivanjem le stežka obišče vse okolne vrhove in presmuča razgibano pokrajino Spodnje, Lepe in Gorenje Komne. Na Komno se je moč povz-peti iz Bohinja, Tolmina, Lepenje, z Vogla in od triglavskih jezer. Receptorka v recepciji je imela tisto popoldne polne roke dela. Prihajali so gostje, si najemali in rezervirali prenočišča, se zanimali za to in ono. Klub temi mi je natresla prgišče podatkov o postojanki! Dom ima na voljo šest enoposteljnih, štiri dvoposteljne, trinajst štiriposteljnih sob in štiriindvajset skupnih ležišč. Poleg tega ima urejeno kopalnico, centralno kurjavo, električno razsvetljavo, telefon, dnevno zvezo s pošto, teraso za sončenje... Torej, pravi mali gorski hotel! Tudi gostinske storitve, cene jedači in pijači, so zmerne. Za to ima najbrž precej zaslug tovorna žičnica, s katero prevažajo do postojanke tovore iz Savice. Mnogokrat se med njimi najdejo nahrbtniki planincev, ki se potem lahko brez »odvečnih bremen« napotijo navzgor. No, večeri so v planinskih kočah in domovih svojevrsten užitek. Tako je bilo tudi ono soboto na Komni. Razigrane skupine planincev so posedale za posameznimi omizji, posamezniki so iz rokavov začeli stresati šale, oglasila se je pesem! Najbolj žive so bile seveda pripovedi o planinskih doživetjih zadnjih dni. Sosed pri mizi, doma nekje iz spodnjega dela Gorenjske, nikakor ni mogel pozabiti in preboleti potegavščine svojih kolegov, ko so mu ob enem kratkih počitkov v nahrbtnik naložili skal. Ti imaš pa težak nahrbtnik, mu je malo po tistem omenila njegova boljša polovica. Kako težak, saj sem ga že dodobra izpraznil, se je branil fant. — Oho, zdaj se mi pa res pozna, da sem že utrujen, je priznal, ko si je čez nekaj minut sam oprtal nahrbtnik s težkim »tovorom«! Kajpak ni pozabil zažugati vsem nepridipravom, da se jim bo oddolžil že ob prvi priložnosti! MEDSIRARJI Nedeljsko jutro je bilo temačno. Med dežjem je začel naletavati celo sneg. Šele okrog devete ure so začeli skozi meglo pronicati sončni žarki. Spodaj se je kot na dlani pokazalo Bohinjsko jezero, na drugi strani pa kraljestvo Bogatina. Tudi koča pod Bogatinom, kamor sem se napotil na kratek sprehod, je bila tisto noč polna gostov. Tik ob koči so postavljene staje za živino. Zanjo že nekaj let skrbita Francka Smuka vc in Viktor Korošec iz Češnjice pri Bohinju. . ».Šestnajst krav imamo tu,« mi je pripovedovala Francka. »Sem gor smo jih prignali prve dni julija. Živina se pase po pašnikih, ki so od tu oddaljeni tudi po uro hoda. Le gor in nazaj jih je treba gnati, sicer pa se krave pasejo same. Že petinštirideset let sem majerica tu na tej planini! Letos sem zagotovo zadnjič. Poklic majerja ni več spoštovan. In tudi otroci me že letos niso radi izpustili od doma.« Kaj pravzaprav Francka in Viktor počneta v planini? Kakšno je njuno delo? »Vstajam ob štirih zjutraj,« je dejala Francka. »Potem v dveh urah pomolzem krave, da jih lahko odže-nemo na pašo. Sir delamo vsak drugi dan. Takole pet do šest dvokilskin hlebcev naredimo vsak teden. Verjetno ga ne bomo več dolgo. Planina propada! Sirarji so dragi! Midva pa to delava bolj tako . . . no, za majhne denarje!« Za slovo mi je Francka postregla še z okusnim sirom, sirom, kot ga zna pripraviti le ona, kot ga je izdelovala skoraj pol stoletja ... m letos najverjetneje tu pod Bogatinom, zadnjič. Če jo, seveda, prihodnje leto gore spet ne bodo premamile, potegnile spet med bogatinske staje. PROTI TRIGLAVSKIM JEZEROM Pri postojanki na Konini sem se priključil enajstim planincem, ki so Koča pri triglavskih jezerih si za cilj izbrali kočo pri triglavskih jezerih. »Iz Sovodnja smo.« so dejali, »naš cilj pa je — Triglav!« »Pohod smo začeli v Selški dolini,« mi je med potjo pripovedoval vodja skupine sovodenjski učitelj Franc Pintar. »Prvi dan smo prehodili pot od Podrošta do Črne prsti in tam prespali. Včeraj nas je pot vodila prek Vogla do Komne, danes pa kanimo prenočiti na Doliču, Planiki ali na Kredarici. Jutri nas čaka vzpon na Triglav in sestop prek Velega polja do Pokljuke. Za .podvig' smo se pripravljali precej dolgo. Na Triglav smo nameravali pešačiti celo iz Sovodnja prek Porezna, vendar bi s tem izgubili najmanj en dan. To pa bi nam že prekrižalo načrte, saj nekateri ne bi mogli dobiti toliko dopusta. Zakaj smo se odločili za najvišji jugoslovanski vrh. Preprosto zato, ker jih precej še ni bilo na strehi domovine, ker je vzpon na Triglav za vsakega posebno doživetje, pika na i celotnega pohoda! Doslej ni bilo težav. Razdalje smo premagovali v mnogo krajših časih kot je normalno predvideno. Tudi težav z zdravjem, z izjemo manjših žuljev, ni!« V slabih dveh urah smo prikoračili do koče pri triglavskih jezerih. Planinci, ki so prihajali izpod Triglava, so vedeli povedati, da je na vrhu za- padlo najmanj trideset centimetrov snega, da piha veter s hitrostjo blizu sto kilometrov na uro in, da so poti proti vrhu precej poledenele. Kljub temu se Franc, Zinka, Irena, Lojzka, Danica, Dušan, Bernard .. . niso prestrašili. Po kratkem počitku in okrepčilu so se ponovno spoprijeli s strmino. Triglav je bil magnet, kijih je vlekel navzgor! Lahko rečemo, da pozna Triglav le polovično, kdor ne pozna njegovih sedmerih jezer, piše v enem od triglavskih vodnikov. In res je tako! Ta svet je treba doživeti, ga občutiti! Se sprehoditi od najvišjega, do najnižjega — Črnega jezera! Ta okolica je nekaj svojstvenega. Prav zato je koča pri triglavskih jezerih na višini 1683 metrov vedno dobro obiskana! Nekaj svojstvenega je tudi pogled z vrha Komarče proti Savici. Priznati je treba, da človeka spreletava srh, ko se ozre navzdol, po navpični steni. No, nazadnje vsakdo ugotovi, da pot sploh ni strašna, saj te »široka« steza, speljana v vijugah navzdol varno pripelje v dolino, do ceste! Besedilo in slike: J. Govekar Planinci iz Sovodnja pred novo etapo na štiridnevnem pohodu na Triglav 10 W Bodo staje %JH> ^w3^ pod Bogatinom Petek —30. avgusta 1974* ie prihodnje leto pro rt«7 KC 375 - PRETVORNIK ZA ROČNO VARJENJE, ZANESLJIV IN PREPROST ZA UPRAVLJANJE KC 375 je moderni pretvornik za električno varjenje, preprost za uporabo in upravljanje. Je tako izdelan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima zato odporno in trdno konstrukcijo. KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in so v teh okvirih njegove karakteristike varjenja odlične. Omogoča lahek vžig in prožnost delovnega dosega z minimalnim brizganjem ter je tako usedanje kovine zelo dobro. . Poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katerega rotor je na skupni osi z rotorjem štiripolnega generatorja z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik ima skupno ohišje. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P. ŠTEV 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES -M radio L J Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 7. 8. 9. 10. (danes dopoldne). 1 1. 12. 13. 14. 15. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmevi* 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22. 23. in 24. SOBOTA, 31. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Iz mladinskega glasbenega albuma, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Čez travnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.40 Paleta melodij, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Majhni ansambli v studiu 14, 17.10 Instrumenti v ritmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 Dobimo se ob isti uri, 18.45 S knjižnega trga, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka, 20.00 Letna glasbena parada Tri srca, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.25 Zabavna radijska igra: Inspektor Jones pripoveduje, 22.20 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Radi jih poslušate, 14.00 Poletni ročk leksikon, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Za prijetno razvedrilo, vmes ob 16.00 Pet minut humorja, 16.40 Popevke z jugoslovanskih festivalov zabavne glasbe, 17.40 Svet in. mi, 17.50 Vodomet melodij, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Slovenski pevci zabavnih melodij Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Richard Wag-ner: Lohengrin — opera v treh dejanjih, 23.25 Iz slovenske poezije NEDELJA, 1. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke, 8.40 Skladbe za mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Iščemo popevko poletja, 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.05 Humoreska tega tedna — I. Sivec: Obrtniška ljubezen, 14.25 Ob lahki glasbi, 15.10 Nedeljska reportaža, 15.30 Popularne operne melodije, 16.00 Zabavna glasba slovenskih avtorjev, 16.30 Nedeljsko športno popoldne, 18.12 Radijska 'Bra — fj Dahl-C. Lunberg: Mesečna vozovnica, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Jazz za vse, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Serenadni večer Drugi program 8.10 Vedri zvoki z majhnimi ansambli, 9.00 Revija melodij, 10.00 Melodije po pošti, 11.40 Naši kraji in ljudje, 11.55 Opoldanski cocktail, 13.00 Glasbeni Variete, 14.05 Poletni ročk leksikon, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Izbrali smo za vas, 20.35 Športni dogodki dneva, 20.45 Arije in monologi, 21.45 V paviljonu za vrtom, 22.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 2. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zg(xlb, 9.20 Pesmice na Potepu, 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.20 Z nami doma in na |H)ti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S tujimi Pihalnimi godbami, 13..'K) Priporočajo .vam, 14.1() Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Zvoki in barve orkestra Rias, 16.00' Vrtiljak, 17.10 Glasbena tribuna mladine Grožnjan 74, 18.15 '-isti iz pop albumov. 1H.45 Kulturni globus, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute /. Dobri-znanci, 2().(K) Stereofonski operni koncert, -1.30 Zvočne kaskade, 22.15 Popevke se vrstijo, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza DruKi program •3.06 S popevkami po svetu, 14.00 Nenavadni Pogovori, 14.20 Plesni zvoki, 11.15 Panorama IVokov, 15.35 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.00 Kulturni mozaik. 16.06 Slovenski pevci lajbavne glasbe, 16.40 Poletni ročk leksikon. 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Oh lahki Blasbi, ih.oo Izložba hitov, 18.40 Jugoslovanski l"'Vci zabavne glasbe ' r,'tji program 19.0(5 Ura za soliste, 20.(K) lloward Mansoii: Simfonija St. 2, op. 30 — »Romantična«, 20.36 U /late dobe zborovstva, 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 21.15 Večeri pri slovenjih skladateljih: Dane Škerl. 22.55 Iz s loven sk<' poezije TOKE K, :i. SEPTEMBRA . 'O Dobro jutro, H 10 Olasbcna matineja. 9.05 ladijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Pojo mah 119? ' Hnsaml),i' 1015 Promenadni koncert, 20 Z nuni doma m na poti, 1230 Kmeti jaki "»sveti, 12,10 Po domače, 13.30 Priporočajo Va'|l, 14 10 Skladbe za mladino. 14.40 Na poti * kitaro, 15.40 Iz filmov in glasbenih revi), K, m ^r''l|ak. 16.40 Naš podlistek, 17.10 Zveneča m*'na, 18 15 /, majhnimi zabavnimi ansambli, Izdaja (T Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoAe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka (S1500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvi 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 18.30 V torek na svidenje, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute s triom Janeza Goršiča, 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev, 20.30 Radijska igra — S. Rozman: Veter, 21.32 Melodije v ritmu, 22.15 Od |x>pevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Iz oper, ki jih redko slišimo Drugi program 13.05 Majhni ansambli na tekočem traku, 14.00 Povojna jugoslovanska književnost za srednje šole, 14.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljublja-na, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Srečanja melodij, vmes ob 16.(K) Pet minut humorja, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Poletni ročk leksikon, 18.(X) Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Charles Gounod: Mireille — odlomki iz opere, 20.35 Kultura danes, 20.50 Frankfurtski glasbeni večeri, 22.10 Leoš Janaček: Po zarasli stezici — ciklus za klavir, 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, 4. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Pojemo in igramo za vas, otroci, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Slovenske narodne v raznih priredbah in izvedbah, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Glasbeni drobiž od tu in tam, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 18.20 Zvoki današnjih dni, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Popevke se vrstijo, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Igramo za ples, vmes ob 16.00 O avtomobilizmu, 16.40 Poletni ročk leksikon, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S pevko Meto Malus, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Instrumenti v ritmu Tretji program 19.05 Iz jugoslovanske orkestrske literature, 20.00 Minute s Havdnom, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Zbor RTV Zagreb, 21.00 Klasiki sodobne glasbe: Arnold Schon-berg, 22.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Potujmo z glasbo, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Zbori in ansambli z vsega sveta, 14.30 Z ansamblom VVeekend, 14.40 Mehurčki, 15.40 V plesnem ritmu, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 Tipke in godala, 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.50 Človek in zdravje, 19.00 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Iz novejšega repertoarja Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Z ritmi po svetu, 14.00 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Glasbene vinjete, 16.00 Okno v svet, 16.10 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.40 Priljubljeni pevci, 17.40 Naš intervju, 17.50 Predstavljamo vam, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Poletni ročk leksikon Tretji program 19.05 Prizori iz domačih oper, 19.45 V korak s časom, 20.(K) Večerni concertino, 20.35 Iz zakladnice ljudskih pesmi, 21.00 Ljubljanski koncertni večeri, 22.00 Aleksander Skrjabin: Simfonija št. 2 ~\ c-molu, op. 29, 22.55 I/, slovenske poezije PETE K 6. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.06 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 S pesmijo po Jugoslaviji, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po vaši želji, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in poidlavjjajo, 15.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Metropol in dirigentom Dolf Van Der Lindenom, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Solisti z oper nih in koncertnih odrov, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa. 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca, 20.00 StOp-popi 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.16 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.06 Literarni nokturno, 23.15 Petkov nočni koncert Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Paleta zvokov, 13 30 S solisti in ansambli JRT, 14.00 Radijska šola BI nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14..35 Panorama zvokov, 15.35 Lahka glasba domačih in tujih avtorjev, vmes ob 16.00 Filmski vrtiljak, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jaz/, na II. programu Tretji program 19.06 Radijska igra — T. VVilder: Marčeve ide, 1. del: Klodija, 19 55 Orgelska glasba Johan-nesa Brahmsa, 20.36 /. jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.10 V nočnih urah, 22.55 Iz slovenske poezije Kranj CENTER 30, avgusta ital barv film LASTNINA NI VKC KRAJA ob 16., 18 in 20. uri .ti avgusta angl barv film ZABLODA oh Ili. 1M m 20 uri. angl barv. film STEZA SLONOV oh 22, uri L septembra UMI Mm TARZANOVA GROBNA TIŠINA oh 10 uri. angl bai\ film ZABLODA oh 15.. iv m 1!» uri. im« barv. tilm DOLGA KOKA MAFIJE ob21. un entembra amei bar v Mm STEZA SLO NOV oh Ki . 1H in 20, uri Kranj STORŽIČ 30. avgusta ital.-špan. barv. film IME MU JE SVETI DUH ob 16., 18. in 20. uri 31. avgusta ital.-špan. barv. film IME MU JE SVETI DUH ob 16. uri 1. septembra ital. barv. film LASTNINA NI VEC KRAJA ob 16. uri, ital. barv. film SMEŠNA JE PRVA LJUBEZEN ob 20. uri 2. septembra ital. barv. film SMEŠNA JE PRVA LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri Tržič 30. avgusta japon. barv. film OlCl, RDECl MEČ PRAVICE ob 18. in 20. uri 31. avgusta japon. barv. film OlCl, RDECl MEC PRAVICE ob 18. in 20. uri 1. septembra amer. barv. film DETEKTIV KLUT ob 15., 17. in 19. uri 2. septembra amer. barv. film DETEKTIV KLUT ob 18. uri Kamnik DOM 30. avgusta franc. barv. film VESELI HE-KRUTI ob 18. in 20. uri 31. avgusta franc. barv. film VESELI RE-KRUTI ob 16., 18. in 20. uri 1. septembra franc. barv. film VESELI RE-KRUTI ob 17. in 19. uri 2. septembra franc. barv. film ŽENE VLADAJO ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 30. avgusta ital. barv. film PAST ob 18. in 20. uri 31. avgusta amer. barv. film ŽRTVOVANI ob 18. in 20. uri 1. septembra amer. barv. film ŽRTVOVANI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 30. avgusta amer. barv. film ŽRTVOVANI ob 20. uri 31. avgusta ital. barv. film PAST ob 20. uri 1. septembra ital. barv. film VIKING Z JUGA ob 18. in 20. uri Radovljica 30. avgusta nem. barv. film NAVALITE, PODLEŽI! ob 18. uri. ital. barv. film TUKAJ NI BOGA ob 20. uri 1. septembra ital. barv. film TUKAJ NI BOGA ob 16. uri, amer. barv. film ZADNJA PRILOŽNOST ob 18. uri, nem. barv. film NAVALITE, PODLEŽI! ob 20. uri 2. septembra franc. barv. film TRGOVINA S SEKSOM ob 20. uri Jesenice RADIO 30. avgusta franc. barv. CS film OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE 31. avgusta amer. film DAMA S KAMELI-JAMI I 1. septembra amer. film DAMA S KAMELI-JAMI Jesenice PLAVŽ 30. avgusta amer. barv. CS film IZKRCANJE V ANCIJU 31. avgusta ital. barv. CS film OPERACIJA KOHINOR 1. septembra ital. barv. CS film OPERACIJA KOHINOR Kranjska gora 31. avgusta amer.-ital. barv. CS film IŠČE SE BIVŠI ŠERIF poročili so se V KRANJU Fortun Ljubomir in Pušavec Majda, Sušnik Dušan in Varga Marija, Nograšek Janez in Gartner Danijela, Smeh Silvo in Zadravec Mirka, Praprotnik Franc in Ster Marija, Hafner Stanislav in Šifrer Vera V ŠKOFJI LOKI Tušek Ivan in Šolar Mihaela, Vrhunc Marko in Zelj Francka, Dolenec Jožef in Kržišnik Marinka, Jelovčan Vincenc in Pintar Ana V TRŽIČU Frelih Cvetko in Meglic Zdenka umrli so V KRANJU Jeršin Ana, roj. 1913, Pajk Marija, roj. 1903, Bešić Feriz, roj. 1949, Markič Janez, roj. 1887, Stular Jurij, roj. 1904, Kerč Jožef, roj. 1944, Mešič Josipina, roj. 1890, Bizjak Kristina, roj. 1945 V ŠKOFJI LOKI Bakšič Pavla. roj. 1892. Pehar Jože, roj. 1908 V TRŽIČU Dobrave Angela, roj. 1903, Kozamernik Anton, roj. 1913, Prešeren Kari, roj. 1897, Januš Konrad, roj. 1893 tržni pregled JESENICE Solata 3,70 do 4,50 din, špinača 6,50 din, korenček 1,50 din, jabolka 7,70 din, limone 14,50 din, česen 18 din, čebula 4 din, fižol 8 do 17 dm. paradižnik 5,60 din, ajdova moka 16,92 din, koruzna moka 3,07 din, jajčka 1,10 do 1,15 din, surovo maslo 10,30 din, smetana 21,24 din, klobase 41 din, skuta 12 din, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje 7 din, cvetača 6,50 din, paprika 7 din, krompir 1,85 din KRANJ Solata 5 din, špinača ti din, korenček 5 din, slive 7 din, jabolka 3 do 4 din, pesa 4 din, limone 14 din, česen 22 din, čebula 5 do 6 din, fižol 'i do 7 din, kaša 12 din, paradižnik 5 do 6 din, med 36 din, žganje 35 din, lubenice ti din, breskve 8 do 10 din, hruške ti do 8 din, grozdje 10 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1.50 din, surovo maslo 35 din, smetana 18 do 20 din, orehi 50 din, skuta Ki din, sladko zelje 3 din, cvetača 8 din, paprika 8 do 10 din, krompir 2 din TRŽIČ Solata 5 din, špinača 7 din, korenček 6 din, slive (> din, jabolka 7 din, limone 10 do 14 din, česen 20 din, čebula 6 din, fižol 6 din, pesa 5 din, kaša 12 din, paradižnik 7 din, lubenice 6 din, sir 14 din, banane 8 din, hruške 5 din, grozdje 8 din, breskve 7 do 8 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 40 din, smetana 20 din, klobase 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje (i din, paprika 9 din, krompir 2,50 din televizija SOBOTA, 31. AVGUSTA 17.10 Obzornik (Lj), 17.25 Nogomet Hajduk : Željezničar — prenos iz Splita, 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah (Zg), 19.45 Barvna risanka, 2().(K) TV dnevnik, 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.45 Zabava vas Julie Andrews — barvna oddaja, 21.40 Columbo — serijski barvni film, 22.50 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 TV drama, 21.40 Delavci na dopustu — dokumentarna oddaja, 22.05 Otok rdečih ptic (Bg II) NEDELJA, 1. SEPTEMBRA 9.15 E. Zola: V kipečem loncu — barvna TV nadaljevanka (Lj), 10.15 Kmetijska oddaja (Bg), 11.20 Otroška matineja: Družina Smola, Po neznani delti — barvna filma, 12.15 Poročila, 14.30 Naši zbori: mešani, ženski in moški zbor iz Postojne — barvna oddaja (Lj), 15.(K) Svetovno prvenstvo v boksu — reportaža iz Havane (Bg), 17.55 Poročila, 18.00 Moda za vas, 18.10 Jubal — ameriški barvni film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik! 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.40 Znamenite pustolovščine: Jacqueline Bavarska — barvna TV nanizanka, 21.35 Vis 1944 — dokumentarna oddaja TV Zagreb, 22.25 TV dnevnik, 22.40 Športni pregled (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Bg), 20.30 Alo-alo — risanka 20.50 Obala v megli — film (Bg II) PONEDELJEK, 2. SEPTEMBRA 15.55 Rim: evropsko prvenstvo v atletiki — barvni prenos (EVR-Lj), vmes ob 18.25 Obzornik, 19.05 Po neznani delti — barvni film, 19.30 Kozjansko danes, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 S. Grum: Josipina — TV drama, 21.30 Ne prezrite: Filmsko gledališče, 21.55 TV dnevnik, 22.10 Evropsko prvenstvo v atletiki — barvni posnetek iz Rima (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 19.00 Mladi za mlade (Sa), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Otoki večnega zelenja in cvetja, 21.05 Srce na vrvici — film, 22.30 24 ur (Bgll) i •o *> loterija *S "g "O © £ »*s • S i. 0 so zad dobite 0 10 19660 600 02010 800 191080 5,000 81 20 33181 6(X) 39941 800 23071 1.000 12 40 1982 200 59962 600 99522 600 36262 6(X) 59332 1.000 00632 1.000 397432 K).(KK) 93 20 083 100 80693 8(X) 039583 5.(XX) 54 20 14 30 004 60 52604 600 74924 8(X) 311664 5.(XX) 85 35 20 30 49465 600 89485 846 87 36837 14557 6(X)87 28 488 258 808 1718 29398 10608 016118 253428 89 69 5159 36189 03069 121199 079939 084169 369159 5.000 5.(XX) 10 600 6(X) l.(XX) 1 .(XX) 1.000 5.(XX) I().(XX) 40 6(X) 800 800 30 60 80 80 300 1.000 l.(XX) 5.000 K).(KH) 20 50 500 8(X) 8(X) 5.(XX) 10.(MX) 10.000 15().(XM) Avseniki v Škofji Loki Drevi ob 20. uri bo v letnem gledališču na grajskem vrtu v Škofji Loki nastopil ansambel bratov Avsenik. Popularni godci se bodo predstavili domala Z enakim programom kot na jubilejnem koncertu ob 20-letnici delovanja skupine v ljubljanski dvorani Tivoli in na letošnjih nastopih po Sloveniji. Mnogi gledalci bodo imeli tokrat prvič priložnost slišati Avsenike z novo . pevsko zasedbo: s pevcema Jožico Svete in Alfijem Nipičem. Čisti izkupiček je ansambel namenil Centru slepih v Škofji Loki. Kot so nam povedali v škofjeloškem centru, so vstopnice, v prodaji jih je bilo precej več kot tisoč, pošle v nekaj dneh. -jg Ptuj vabi na festival Drevi ob 19. uri se bo na dvorišču minoritskega samostana v Ptuju začel VI Festival slovenske domače zabavne glasbe. Prvi večer se bo gledali cm predstavilo petindvajset ansamblov, med njimi sta tudi ansambel bratov Plesničar i/ Avstralije ter ansambel Lojzeta Hledeta i/. Stever-jana v Italiji, ki jih je že pred meseci med množico prijavljencev izbrala posebna strokovna komisija. Izmed n|ih \u\ Sirija izbrala dvanajst naj- boljših, ki se bodo jutri zvečer potegovali za nagrade. Na zaključnem nastopu, v nedeljo ob 15. uri, se bodo predstavili nagrajeni ansambli, v re-vijskem delu programa pa bo sodeloval ansambel bratov Avsenik. Vstopnice za vse tri festivalske dneve so v dopoldanskih urah na voljo v prostorih radia Ptuj, popoldne pa pri vhodu na prireditveni prostor. TOREK, 3. SEPTEMBRA 14.40 Madžarski TV dnevnik (Bg), 15.50 Rim: evropsko prvenstvo v atletiki — barvni prenos (EVR-Lj), 18.15 Obzornik, 18.30 Potujmo v naš svet, 18.55 Praznoverje — 2. del, 19.20 Naši zbori: moški komorni zbor iz Celja, barvna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20,(X) T V dnevnik, 20.35 Slovenec — aktualna oddaja, 21.(X) M. de la Roche: VVhiteoaki z Jalne — barvna TV nadaljevanka, 21.50 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.30 Vranec — serijski film (Zg), 19.(X) Znanstveni studio (Bg), 20.00 TV dnevnik, 20 30 Argumenti 74 (Zg), 21.15 Neredi na meji — serijski film (Sa), 22.05 Zgodba o glasni (Bg) 22.35 TV dnevnik (Zg) SREDA, 4. SEPTEMBRA 15.00 Madžarski TV dnevnik (Bg), 16.(X) Družina Smola — barvni film (Lj), 16.30 Rim: evropsko prvenstvo v atletiki — barvni prenos (EVR-Lj), vmes ob 17.50 Obzornik, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 Dan maščevanja — ameriški film, 22.35 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Odprta univerza, 21.15 Goralska svatba — glasbena oddaja, 21.45 Feljton (Bg II) ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 18.05 Obzornik. 18.20 Svet v vojni — serijski film, 19.15 Po sledeh napredka, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Kam in kako na oddih, 20.40 J. Mach: Mavrica — TV nadaljevanka, 21.20 Bolgarija danes, 21.50 Nokturno: Knjiga in več kot to — barvna oddaja, 22.05 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Prijatelji, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba (Sk), 19.00 Prometni krog, 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Krog — aktualna oddaja, 21.(X) Gostje iz Italije, 21.35 24 ur, 21.50 Neznani leteči predmeti — serijski film (Bg II) PETEK, 6. SEPTEMBRA 14.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 15.50 Rim: evropsko prvenstvo v atletiki — barvni prenos (EVR-Lj), 18.05 Obzornik, 18.20 Ogenj — oddaja iz serije Bistrooki, 18.55 Ansambel Vilija Petriča — barvna oddaja, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka. 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.40 Menih iz Monze — italijanski film, 22.20 TV dnevnik, 22.35 Evropsko prvenstvo v atletiki — barvni posnetek iz Rima (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Meč in ščit — serijski film, 21.30 Rajski vrt — dokumentarna oddaja, 22.15 Slike z razstave — glasbena oddaja, 22.45 24 ur (Bg II) ta teden na TV Nedelja, 1. septembra, ob 18.10: JUBAL — ameriški barvni film, 1955; režiser Delmer Daves, v gl. vlogah: Glenn Ford, Rod Steiger, Ernest Borgnine, Valerie French; Zgodba ni nič posebnega: žena bogatega farmarja iz VVvominga se* zagleda v kavboja, ki dela pri njenem možu, ta pa je na njeno zapeljevanje hladen kot ledena gora. Vseeno pa film ni običajen vvestern. Bolj kot sama akcija je v njem poudarjeno notranje dogajanje; prijateljstvo in ljubezen in njuna moč ter druga skrajnost — neizprosno sovraštvo in smrt. ki ju povzroči ljubosumnost. Sreda, 4. septembra, ob 20.40: DAN MAŠČEVANJA — ameriški film; režiser Fred Zinnemann, v gl. vlogah: Gregorv Peck, Anthonv Quinn (na sliki), Omar Shartf; Film so posneli na jugu Francije blizu španske meje. Opisuje uničujoče sovraštvo in maščevanje dveh ostarelih in zagrenjenih nasprotnikov iz španske državljanske vojne, ki živita vsak na eni strani meje. Sovraštvo in izzivanje se vlečeta skozi ves film do končnega razpleta. Petek, 6. septembra, ob 20.40: MENIH IZ MONZE — italijanski film; režiser Sergio Corbucci, v gl. vlogah: Toto, Moira Orfej, Adriano Celentano, Don Backv; Menih iz Monze je zgodba o ubogem l'as(|iialu, ki je tako reven, da ne more plačati svojih dolgov. Izvija se na vse načine, celo meniška kuta mu pride prav. Zaradi tega zaide v številne kočljive situacije, iz katerih pa se vedno srečno izvleče. Vse skupaj je prepleteno z ljubezensko zgodbo, ne manjka pa tudi bodic na socialne krivice, čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje. 4f* i j% Cjt 11 mali oglasi • mali oglasi • mali oglasi • mali oglasi • mali&glasi Mali oglasi: do 10 besed 20 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Zelo poceni prodam barvni TELEVIZOR Gorenje, pol leta star. Informacije na tel. 24-148 5407 Prodam klavirsko HARMONIKO s 60 basi. Čeme, Skalica 9 a 5421 Poceni prodam novo TROBENTO. Telefon 22-215, Nazorjeva 12, Kranj 5441 Poceni prodam DNEVNO SOBO. Planina 17, stan. 20, Kranj. Telefon 22-898 5442 Prodam SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku. 5443 Prodam eno leto stare KOKOŠI — nesnice. Strahinj 38, Naklo 5444 Prodam PEĆ za kopalnico. Dobre Stane, Zg. Bitnje 168, v jami 5445 Prodam enoosno traktorsko PRIKOLICO. Tehovnik Anton, Ladja 25, Medvode 5446 Zaradi napeljave centralne kurjave, prodajamo PEČI LUTZ in zaboje za premog. Informacije dobite na upravi Gorenjskega muzeja v Kranju, Tavčarjeva 43 ali po tel. 21-974 5447 Prodam lahkega KONJA za vsa dela. Zg. Plavž 9, Jesenice 5448 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo. Hrastje 51 5449 Prodam BANKINE in DESKE ter podpornike. Mavčiče 57, Kranj 5450 Prodam PUNTE, BANKINE in SLAMOREZNICO na ročni in motorni pogon. Zeni, Sp. Besnita 46 5451 Prodam večjo količino CEMENTA. Kleindinst", Brezje 27 5452 Prodani KRAVO, ki bo v prvi polovici septembra tretjič teletila. Bo-dešče 13, Bled 5453 Mlado KRAVO po teletu ali s teletom, prodam po izbiri. Pozenik 13. Cerklje 5454 Poceni prodam KLARINET ali ga zamenjam za TROBENTO. Studor 3, Gorenja vas. Ogled vsak dan popoldan. 5455 Prodani KRAVO, brejo 8 mesecev, ki bo tretjič telila. Partizanska 46, Kranj 5456 Za pasquali traktor prodam po zelo ugodni ceni PLUG, OBRAČALNIK in KOSILNICO LAVALLI, malo rabljeno. Zonnan Karol, Utik 17, 61217 Vodice nad Ljubljano 5457 Kranjčani! Vsem občanom Kranja sporočamo, da lahko tudi sami odlagajo nerabne predmete in odpadke na centralno odlagališče pri Tenetišah (odcep pred vasjo Tenetiše levo, na cesti Kranj—Golnik). Odlagališče je odprto vsak dan od 7. do 18. ure, razen ob nedeljah in praznikih. Nadzor opravlja Komunalni servis. Odlaganje je brezplačno. Turistično društvo Kranj Prodam eno leto star PUHAL-nik FARMER in KOSILNICO BCS, Poljšica 1 a. Podnart 5458 Zakonsko SPALNICO, pleska no, poceni prodam. Ogled vsak delavnik od 15. ure. Rasta Kock, Tavčarjeva 31/11, Kranj 5459 Prodam mlado KRAVO, 7 mesecev brejo. Lahovče 21. Cerklje 5.100 Prodam dve ZAJKLJI in sadike JAGOD, ki rodijo celo leto. Kern Marija, Šempet rska 15, St razišče 5161 PISKE za rejo prodam. Sp. Brnik št. 36 5462 Vaščani Koprivnika Prosimo za naslov pisca, ki se je podpisal z »Vaščani Koprivnika«, da mu bomo vrnili denar, Obrnil se je na napačen n.islov. Prispevek »Okradeni ni Umri« je namreč 19. julija objavil ljubljanski Dnevnik in ne mi. Urednik Popravek V petek, 23. avgusta, se je na 10. strani Glasa v pris|h'vku »Od ribnika do turističnega središča« v 5. odstavku vrinila neljuba napaka. Pravilno je, da Mirko Pristavec že več let vodi restavracijo in ne trgovino, kot je bilo pomotoma objavljeno, (-ds) Prodam kombinirano PEČ za kopalnico, peč na trdo gorivo PLAMEN in PKČNICK za krušno peč. Loka. Stoparjeva 9, Mengeš 5463 Prodam svež CEMENT. Adergas 13, Cerklje 5464 Ugodno prodam dobro ohranjeni dve dvodelni OKNI 158x170 cm, opremljena z roletami. Nova vas 1, Radovljica 5465 Prodam BUKOVE BUTARE in dve STREŠNE, 8 m dolžine. Zg. Besni ca 14 5467 Prodam KMEČKO PEČ z ornamenti in ŠTEDILNIK Gorenje na drva. Prosenc, Šmartno 32, Cerklje 5468 Prodam KRAVO s teletom, MLIN kladivar-šrotar, leseno stoječo ŠUPO. Pšata 2 5499 Prodam KRAVO po četrtem teletu ali TELICO, 8 mesecev brejo, obe simentalki. Olševek 53 5500 Prodam trajno žareč o PEČ. Križe št. 54 ^524 Prodam mlado, brejo KRAVO bo-hinjko z mlekom ter mirnega VOLA, sposobnega za vsa kmečka dela. Gole, Višelnica 15 nad Zg. Gorjami 5501 Prodam dobro ohranjen SOD, 60-litrski. Prevodnik, Kidričeva 15, Škofja Loka 5502 Zelo poceni prodam SPALNICO, emajlirano POMIVALNO MIZO in ŠTEDILNIK Gorenje na trda goriva. Premru, Podnart 50 5503 Prodam SLAMOREZNICO ultra in PUNTE ter bankine. Suha 18, Kranj 5504 Prodam TELEVIZOR. ' Fartek, Planina 54 55< 6 Prodam 200 kosov POROLIT OPEKE 30 x 25 in PODBOJE iz zelenega kamna. Bernard Franc, Brezje 8 5506 Prodam po ugodni ceni PLINSKO PEČ SUPER SER, dobro ohranjeno. Orehek, Dolenčeva 7 5507 Prodam SPALNICO, orehov furnir. Ogled vsak dan po 16. uri. Fale-tič, Moša Pijade 9, Kranj 5508 Prodam krožne BRANE in KOSILNICO z žetveno napravo. Ljubno 27, Podnart 5509 Prodam dvotarifni, trofazni ŠTEVEC in URO. Planina 17. stanovanje 10, Kranj 5510 Prodam dve novi, trodelni OKNI 190 x 160 cm z leseno roleto in 120 modularnih ZIDAKOV. Škofic, Mlaka 33 a 5511 Po ug'' Bele in Robert Gaberščak sta bila uspešna v ra/.u Velike Cine, pri uspešnem plezanju jugovzhodne stene Punta di Frida pa se jima je pridružil še Dušan Moštrokol. Kranjski alpinisti so za zaključek preplezali še Dibonov raz in klasično smer v severni steni Male Cine. Vse omenjene smeri sodijo med najtežje v Dolomitih, uspešno pa so jih preplezale le redke naveze. J. Košnjek M Drago Šegregur, Franc Oselman, Marko Štremfelj in Franci Šter s zali v francoskih Alpah povsem novo. s/on-nsko smer. preplc Tatjana Bradaška Darjan Petrič Nina Pa j nt ar Rok Mihelič Mateja Kolman Prvenstvo SFRJ v plavanju za pionirje B j Najmlajši po stopinjah starejših Že prvi dan državnega prvenstva v plavanju za mlajše pionirje B — odprl ga je delegat PZ Jugoslavije Novosadčan Milojko Milotinović — se desetletniki in še mlajši ponašajo z dobrimi rezultati in veliko borbenostjo. Med 200 tekmovalci in tekmovalkami iz 20 plavalnih kolektivov je bilo že v predtekmovanju doseženih šest republiških ter en državni rekord. Triglavana Darjan Petrič in Igor Veličkovič sta nova rekorderja SRS za pionirje B in C. Darjan je na 100 m hrbtno s časom 1:25,8 in 200 m s 3:08,0 postavil novi znamki, Igor pa na 100 m kravi s časom 1:29,7 in na 100 m hrbtno z 1:35,7. Plavalka Ilirije Mojca Reber je najhitrejša slovenska mlajša pionirka C na 100 m prsno s časom 1:55,9, Tončka Skalar (Celulozar Krško) pa s časom 4:04,4 na 200 m mešano. Za pionirke B je Zagrebčan-ka Andreja Perkovič popravila s časom 1:25,3 rekord SFRJ na 100 m hrbtno. V popoldanskih finalih sta se izkazala Kranjčana Tatjana Bradaška in Darjan Petrič. Prva je naslovu državne prvakinje na 100 m dodala še tretje mesto na 100 m hrbtno, Petrič pa je prvak SFRJ v isti disciplini. V ekipni razvrstitvi so Trigla-vanke prve, pionirji pa peti. Rezultati — pionirji: 100 m kravi: 1. B. Ševo 1:13,6, 2. E. Ševo (oba Mladost) 1:15,0, 3. P. Erceg (Primorje) 1:15,2; 100 m prsno: 1. Rumbolt (Mladost) 1:37,2, 2. Cabafi (Senta) 1:37,4, 3. Bosner (Primorje) 1:39,5; 100 m hrbtno: 1. D. Petrič (Triglav) 1:26,0, 2. Družic 1:26,2, 3. Bandur (oba Mladost) 1:27,0, 4. Kos (Fužinar) 1:30,1; 200 m mešano: 1. B. Ševo 3:01,6, 2. E. Ševo (oba Mladost) 3:04,2, 3. P. Erceg (Primorje) 3:08,5, 4. D. Petrič (Triglav) 3:10,7; pionirke: 100 m kravi: 1. Perkovič (Mladost) 1:17,2, 2. Šeparevič (Jug) 1:17,4, 3. Djudarić (Primorje) 1:23,5; 100 m prsno: 1. Bradaška (Triglav) 1:37,4, 2. Šeparevič (Jug) 1:38,2, 3. Petrovič (Dinamo) 1:39,9, 6. Kolman 1:45,8, 8. N. Pajntar (obe Triglav) 1:48,7; 100 m hrbtno: 1. Perkovič (Mladost) 1:27,0, 2. Vlado-vić (POŠK) 1:35,2, 3. Bradaška 1:37,0, 8. Kolman (obe Triglav) 1:44,4; 200 m mešano: 1. Djudarić (Primorje) 3:19,9, 2. Tudor (Jadran) 3:20,9, 3. Krašovec (Ilirija) 3:35,2. Ekipno — pionirji: 1. Mladost 2477, 2. Primorje 1466,. 3. POŠK 1444, 5. Triglav 854; pionirke: 1. Triglav 1635, 2. Mladost 1199. 3. POŠK 1189; skupni vrstni red: 1 Mladost 3713, 2. POŠK 2633, 3. Triglav 2489. Po drugem dnevu državnega prvenstva mlajših pionirjev B v plavanju med pionirkami še vedno vodijo Triglavanke, medtem ko so pionirji organizatorja peti. V skupnem seštevku pa je Triglav četrti. Tudi drugi dan ni minil brez rekordov. Tako je Boris Ševo na 200 tn kravi s časom 2:35,7 postavil nov rekord SFRJ, Darjan Petrič (Triglav) pa rekord s* časom 2:42,1 SRS. Tudi med pionirkami nismo ostali brez odličnih dosežkov. Mlada plavalka dubrovniškega Juga Šeparevi-čeva je na 200 m kravi s časom 2:46,5 postavila novo znamko SFRJ za pionirke B, uspešna pa je bila tudi štafeta Mladosti na 4 x 50 m mešano. S časom 3:01,6 je nova Spet nov rekord Boruta Petriča Na plavalnem državnem prvenstvu za starejše pionirje in pionirke je Trigla-van Borut Petrič na 400 m kravi s časom 4:38,4 in na 200 m kravi z 2:13,0 postavil nova državna rekorda za starejše pionirje. Državno prvenstvo za starejše pionirje je namreč istočasno kot za pionirje B v IVlostarju. Podrobnejše rezultate iz Mosta rja bomo objavili v prihodnji številki, -dh rekorderka SFRJ, medtem ko je ljubljanska Ilirija tretja, ki je s časom 3:06,4 postavila nov rekord SRS. Rezultati — pionirji: 200 m kravi: 1. B. .Ševo (Mladost) 2:35,7, 2. D. Petrič (Tr.) 2:42,4, 3. p. Erceg (Primorje) 2:42,5; 100 m delfin: 1. E. Ševo 1:23,8, 2. Šabič (oba Ml.) 1:29,3, 3. Bokulič (Mornar) 1:30,1; 4 x 50 m mešano: 1. Mladost 2:41,2, 2. Primorje 2:44,6, 3. POŠK 2:44,6; Pionirke: 200 m kravi: 1. Šeparevič (Jug) 2:46,5, 2. Perkovič (Ml.) 2:57,1, 3. Djudarić (Primorje) 3:03,2; 100 m delfin: 1. Erceg (Prim.) 1:43,5, 2. Krašovec (Ilirija) 1:44,0, 3. Modovič (POŠK) 1:46,9; 4 x 50 m mešano: 1. Mladost 3:01,6, 2. POŠK 3:05,6, 3. Ilirija 3:06,4, 5. Triglav 3:17,2. Ekipno — pionirji: 1. Mladost 5158, 2. Primorje 2732, 3. POŠK 2560, 5. Triglav 1464; pionirke: 1. Triglav 2987, 2. POŠK 2498, 3. Mladost 2356; skupni vrstni red: 1. Mladost 7514, 2. POŠK 5049, 3. Primorje 4882, 4. Triglav 4351. D. Humer Mladinsko prvenstvo SFRJ v vaterpolu Kljub porazu še vedno med favoriti v cah olimpijskem bazenu na Jeseni-se je začelo letošnje državno vaterpolsko prvenstvo mladincev. Med deveterico ekip sta favorita Jadran (Herceg Novi) in domači Triglav morala priznati premoč boljšim. Ze v prvem kolu smo v derbiju Jadran : Mladost ter Triglav : Partizan doživeli prva presenečenja, saj je zagrebška Mladost remizirala z lanskoletnim prvakom Jadranom, Partizan pa je premagal Triglav. IZIDI: Primorac : Jug 6:3 (2:0, 1:0, 1:1, 2:2), KPK : Solaris 5:9 (1:2, 2:2, 1:2, 3:1), Jadran : Mla-dost4:4 (1:0,2:1,1:1,0:2). TRIGLAV : PARTIZAN 6:8 JESENICE, letni bazen, mladinsko prvenstvo SFRJ, Triglav : Partizan 6:8 (3:2, 1:2, 1:2, 1:2), gledalcev 50, sodnik Matošič (Zagreb). Strelci za Triglav: Švegelj 2, Strgar2, Stariha 1, Čalič 1. TRIGLAV: Cermelj, R. Planin-šek, Čalič, Krašovec, Strgar, Stariha, Švegelj, Perkovič, Vag-ner, Valand, Leskovar. Spet se je ponovila tekma z letošnjega pokalnega prvenstva. Beograjski Partizan je namreč za mladince Triglava pretrd oreh. Čeprav so se Triglavani trudili, so morali priznati premoč Beograjčanom. Kljub porazu pa so domačini letošnjega prvenstva še vedno favoriti za najvišji jugoslovanski naslov. TRIGLAV : SOLARIS 10:10 Letni bazen, državno prvenstvo mladincev, Triglav : Solaris 10:10 (3:2, 4:2, 3:4, 0:2), sodnik Matošič (Zagreb). Strelci za Triglav: Strgar 4, Stariha 3, Calič 2, R. Planinšek 1. Triglav: Čermelj, R. Planinšek, Strgar, Čalič, Krašovec, Stariha, Švegelj, M. Planinšek, Valand, Vagner, Leskovar. gorenjska nogometna liga Največ golov na Jesenicah Nogometaši v gorenjski članski nogometni ligi so startali v novo sezono minulo soboto. Najvišji rezultat je bil dosežen na Jesenicah. Največ nešportnih izpadov je bilo v Železnikih, ker domači igralci ne znajo športno prenesti poraza. Zanimivo je, da so to vedno isti igralci, ki so bili že večkrat izključeni v minulih sezonah. Tekme so se končale takole: Jesenice : Lesce 6:3 Sele v drugem delu je domačim Uspelo premagati ekipo iz sosednjih Lesc. Kaže, da so Jeseničani kon- dicijsko bolje pripravljeni, ker je gostom proti koncu tekme zmanjkalo moči. Sodil je Benkič iz Škofje Loke. Alples : Medvode 0:3 Gostje so z urejenimi in smiselnimi napadi presenetili domačine in jim v 7 minutah zabili 3 gole. V drugem polčasu so domačini pritisnili na gol gostov. Zapravili so dve idealni priložnost i za zadetek. Igra v drugem polčasu je bila groba, tako da je imel sodnik polne roke dela. Sodil je Gros iz Kranja. Primskovo : Bled 2:4 Gostje so že v prvem polčasu vodili z 1:3 in si s tem že praktično zagotovili zmago. Napadalci obeh moštev so v drugem delu po enako vredni igli dosegli vsak po 1 zadetek. Domačini so v svojem prvem nasto-* pu v gorenjski lig] pokazali solidno igro. Tekma je bila fair. Sodil je Božnar iz Škofje Loke. Bohinj : Korotan 2:3 Pred domačimi gledalci so gostje v enakovredni igri odnesli dve dragoceni točki i/, Bohinja. Sodil je Cufer i/ K panja« Šenčur : Naklo 1:1 Igralci obeh ekip so se zelo trudili, da bi zmagali, vendar so se na koncu razšli z neodločenim rezultatom. Sodil je Drinovec iz Kranja. Britof: Preddvor 2:0 Za tekmo v Britofu je bilo veliko zanimanje, saj je bil to lokalni derbi. Domačini so imeli rahlo terensko premoč, novinec v ligi Preddvor pa se je žilavo branil. Zaradi nešportne-ga vedenja je sodnik izključil iz igre domačega igralca. Sodil je Pet kovic iz Kranja. P. Novak V nedeljo start v conski nogometni slovenski ligi Triglav: borili se bomo za boljše mesto V nedeljo bodo v novo sezono 1974/75 startali tudi štirje gorenjski ligaši v zahodni conski nogometni slovenski ligi: Tržič, loški LTH, stražiška Sava ter kranjski Triglav bodo v tej ligi odigrali pomembno vlogo. Med dvanajsterico bodo vsi štirje dokazali, da niso zaman med favoriti. Rudi Gros (Triglav): »V pripravljalni dobi, ki je bila od 26. julija, smo odigrali dvanajst prijateljskih srečanj. Čeprav se bomo borili za sam vrh, ne upam na prvo mesto. Moštvo, ki ga sestavljajo naši igralci, bo skušalo do- seči čim več in v letošnjem letu dokazati, da bi bili spet kmalu zreli za slovensko ligo. V moštvu Triglava bodo letos igrali: vratarja Eljon in Jakšič, Kos, Ajdovec, Valand, Stanišavljevič, Kordež, Sekulič, Šprajcar, Krnic, Dulič, Pangrič, Mrak, Jakovec, Ra-dosavljevič ter Golič, pri tem pa vsekakor upam, da bo v moštvo prišlo tudi nekaj naših najboljših mladincev. Moštvu želim vse najboljše in da bi se v najlepši luči predstavilo vsem ljubiteljem nogometa doma in na tujem.« -dh Tržič: zgledna disciplina Vadbo tržiških nogometašev je letos avgusta prevzel nekdanji igralec kranjskega Korotana in kasneje Triglava in kasnejši »učitelj« članov in mladincev tega kluba Jože Čebulj iz Kranja. Tako igralci kot uprava kluba so z njegovim delom zadovoljni, saj njegovi treningi niso enolični. Nič čudnega ni, da so treningi dobro obiskani in da vlada med igralci zgledna delovna disciplina. »Ko sem prišel v Tržič,« pravi Jože Čebulj, »o tržiških nogometaših in razmerah v klubu nisem kaj prida vedel. Sprejel sem odgovorno delo. Vem, da je trening članov zahtevnejši in da jim je. treba veliko pokazati. Moram reči, da sem prijetno presenečen nad delovno disciplino igralcev. Dobre igre in pridnost na treningu je njihov edini cilj. So resnični, pravi amaterji. Po tekmi jih čaka le kosilo ali večerja. To je vse. Sredi avgusta smo bili menda prvič v zgodovini tržiškega nogometa na skupnih kondicijskih pripravah pod Stor-žičem. Fantje so se še bolj spoprijateljili in vzorno delali, čeprav je bilo dnevno na programu kar šest ur treninga. Veliko sem se pogovarjal z njimi in spoznal, da bom ob takem sodelovanju igralcev lahko delal. Klub t manjkajo še nekateri, za trening potrebni rekviziti. Vendar je to popolnoma razumljivo, saj se borimo z materialnimi težavami.« Na katere igralce računate, da bodo igrali v letošnjem prvenstvu, ki se bo začelo v nedeljo? »Igralski kader je številen. Jedro moštva bodo sestavljali Hu-mar, Dobrin, Pehare, Šprajcar, Šimnovec, Hladnik, Černilec, Jazbec I, Jazbec II, Ranko, Va-ljavec I, Valjavec II, Puškarevič, Ježek, Rustja, Makarov, Kem-perle, Grahovac, Zupan in Hvala.« In kakšno uvrstitev pričakujete v letošnjem tekmovanju v zahodni conski slovenski nogometni ligi? »Lanska -uvrstitev tržiških nogometašev je bila solidna. Če bodo fantje z začeto pridnostjo nadaljevali, pričakujemo letos še kaj boljšega. Seveda, če ne bo kaj nepredvidenega, kot poškodbe itd.« J. Košnjek Sava: za sredino lestvice Nogometaši kranjske Save so se za novo sezono dobro pripravili. V ekipi je prišlo do precejšnjih •sprememb, saj so vključili več novih igralcev iz sosednjih klubov, nastopili pa bodo tudi nekateri mladi igralci, ki so v minulih sezonah igrali v mladinski ekipi. Tudi v strokovnem vodstvu je prišlo do spremembe, saj za novo sezono pripravlja nogometaše Save Marjan Brezar. Dosedanji trener Stane Brezar pa je prevzel treninge mladincev. Tehnični vodja kluba Dermota Evstahij je ob pričetku nove sezone dejal: »Startali bomo, da bi se čim solidneje uvrstili. Zaradi pomlajene ekipe letos ne moremo računati na visoko uvrstitev, vsekakor pa sem prepričan, da se bomo uvrstili v zgornjo polovico lestvice. Upam, da bodo letos naši nogometaši bolje zaigrali tudi na domačem igrišču in da se ne bo ponovila sezona zadnjih dveh let, ko smo večino tekem na domačem igrišču izgubili oziroma remizirali. Pri tem računam tudi na pomoč gledalcev, ki naj bi znali športno bodriti naše nogometaše.« J. Javorhik LTH: solidno pripravljeni Nogometaši LTH iz Škofje Loke so se začeli pripravljati na novo prvenstveno sezono 1. avgusta. Prve dni so trenirali v Škofji Loki, nato pa so se preselili na Sorico, kjer so nadaljevali s kondicijskimi treningi. Pod vodstvom novega trenerja Mi-lenka Veselinovića te dni ponovno vadijo na igrišču v Puštalu. Namen zadnjih priprav pred prvenstvom je predvsem uigravanje moštva ter spoznavanje taktičnih variant. Moštvo LTH je med dosedanjimi pripravami odigralo več prijateljskih tekem. Loški nogometaši so se pomerili s kranjskim Triglavom, Bledom in Jesenicami. Barve škofjeloškega LTH bodo v letošnji sezoni branili: Košir, Cvet- Mladinsko nogometno moštvo nogometnega kluba Britof pri Kranju je v minuli tekmovalni sezoni doseglo drugo mesto v mladinski ligi gorenjske nogometne podzveze. Na tekmovanjih v počastitev krajevnega praznika Britofa pa so osvojili pokal. Nogometni klub Britof, ki bo prihodnje leto praznoval 20 letnico obstoja, ima pionirsko, mladinsko in člansko moštvo. Vsi so zelo prizadevni. Sicer pa je v Britofu že več let veliko zanimanje za nogomet. Samo letos se je na primer v klub včlanilo 20 pionirjev. Na sliki: mladinsko nogometno moštvo NK Britof — stojijo (od leve proti desni): trener Branko liauman, G. Bogataj, M. Spilak, I. Benedičič, V. Borovnica, I Santak, M. Cirnžar, F. Sekne in tajnik nogometnega kluba Ivo Žižmund; čepijo: A Kcrč, H. Grašič, S. Burtuk, L. Maren, M. Strniša in P. Fende. — A. Ž. — Foto: /•. Perdan kovic, Lonev, Trojar, Mihelič, Sod-nikar, Poljanec, Kosec, Nikolič, Ipavec I, Ipavec II, Berce, Bevk, Ja-kovljević, Petković, Simić, Rant, Jemc, Štucin in Ristić. Belini cilj, ki smo si ga zastavili, je obstanek v II. conski nogometni ligi — zahod, pravi tehnični vodja kluba Tone Okorn. »V klub sem prišel z zamudo,« pravi trener nogometašev LTH iz Škofje Loke Milenko Veselinović. »Kljub temu, da so priprave precej kratke, so dosedanji tre ningi odlično uspeli. Zadnje dni pred prvenstvom posvečamo največ pozornosti uigravanju linij, delu z žogo in upamo, da bomo pomanjkljivosti, ki se trenutno kažejo, še pred prvenstvom uspeli odpraviti. Fantje so bili na pripravah požrtvovalni, prav tako pa smo zadovoljni z gostoljubnostjo, ki so nam jo med treningi nudili Soričani. Zato bi se prav vsi radi zahvalili domačemu turističnemu društvu. Če bomo tudi v prihodnje nadaljevali s tako zavzetostjo, uspeh ne more izostati. Poleg tega je izredno pomembno, da klub vzgaja svoj kader in se ne zanaša na nakup igralcev od drugod.« -jg Mladinci za pokal Šestnajst ekip mladincev je v nedeljo startalo za pokal zveze mladine Jugoslavije. Mladi nogometaši niso pokazali v prvem pokalnem kolu kvalitetnega nogometa, kar kaže, da se mladinci še niso dobro pripravili za novo sezono. Tekme so se končale takole: Sava : Primskovo 11:0, Šenčur : Bled 4:6, Bohinj : Tržič 2:3, Preddvor : Lesce 7:0, Triglav : Britof 3:2, Naklo : LTH 2:1, Korotan : Jesenice 0:3, Alples : Medvode 3:5. P. Novak Zaradi prepovedi uvoza mesa v dežele Evropske gospodarske skupnosti — Jugoslavija je bila med n'ajvečjimi izvoznicami, predvsem v Italijo — se je položaj naše živinoreje in mesne predelovalne industrije hipoma spremenil. Hlevi se ne praznijo več tako, kot so se sicer, živinorejci razmišljajo o zmanjševanju staleža živine, mesna industrija pa želi odkupiti čim več govedi in ostale živine ter meso shraniti v hladilnicah, ki so postale žal prek noči pretesne. Vzporedno s tem se je zboljšala ponudba mesa in mesnih izdelkov v naših mesnicah, ki so se ob lanski živinorejski krizi spraznile. Ni se- zboljšala le ponudba govedine, temveč je na prodajnih pultih, hladilnikih ter »kav-ljih« tudi dovolj svinjskega mesa in teletine. Potrošniki so seveda s ponudbo zadovoljni, vendar se boje, da ne bi ob morebitnem sproščenem izvozu mesa doma ostali spet brez njega. Verjetno bi se tudi na naših krožnikih večkrat znašlo meso, vendar je po sodbi ljudi še vedno predrago. Planirali smo, da bi letos Jugoslovan pojedel povprečno 12,8 kilograma govejega mesa, v resnici pa ne bomo dosegli niti 8 kilogramov. Upoštevajoč ta podatek so nekatere evropske dežele po količini pojedenega mesa na prebivalca še vedno pred nami. O založenosti naših mesnic z mesom in njegovo kvaliteto smo se pogovarjali s tremi gospodinjami, ki redno tedensko zahajajo v mesnice. Kristina Pokorn iz Zabni- ce, upokojenka: »Ker v Zabnici nimamo urejene mesnice, meso prodajajo dvakrat tedensko v baraki sredi vasi, ga kupujem v trgovini veletrgovine Živila. Pakirani kosi mesa so kar lepi, razen tega pa vem, da ga je v zavitku zanesljivo toliko, kolikor piše na lističu. Pri mesarjih ni vedno tako. Ker nimamo dobre mesnice, hodi veliko Zabniča-nov in okoličanov po meso v Loko. Mislim, da je meso predrago v primerjavi s ceno za živino, če bi bilo cenejše, bi ga ljudje več pojedli. S sestro ga pojeva kilogram tedensko.« Ljudmila Lesjak iz Kranja, upokojenka: »Meso kupujem v mesnici na Maistrovem trgu v Kranju. Izbira je zadovoljiva. Vedno dobim lepo meso. V glavnem kupujem govedino in perutnino. Teletina je za moj žep predraga. Meso bi bilo lahko cenejše, vendar mora vsak dobiti svoje: od kmetov, do mesarjev. Če bi bilo meso cenejše, bi ga mogoče več pojedli.« Marija Pogačnik, gospodinja iz Tržiča: , »Poleti pojemo več zelenjave in manj mesa, pozimi pa je meso večkrat na krožniku. Mislim, da je živilo, brez katerega si vsakdanje prehrane ne da zamisliti, predrago v primerjavi z osebnimi dohodki. Opažam, da je v tržiških mesnicah dovolj mesa, vendar s kvaliteto nisem zadovoljna. V poslovalnici Kmetijskega gospodarstva iz Škofje Loke sem že kupila takšnega, da sem razmišljala, ali naj ga uporabim za prehrano ali naj ga vržem stran. Tudi slednje sem morala že storiti! Po moje mesarji meso preradi in predolgo shranjujejo v hladilnicah, zaradi česar kvaliteta pade, potrošniki pa nismo zadovoljni. Telečjega mesa nekaj časa ni bilo, sedaj pa ga spet dobimo. Tudi ovčjega mesa ni vedno. Po moje bi morali skrbeti, da tudi v prihodnje mesa ne bo manjkalo.« J. Košnjek Prijave za vlak bratstva in enotnosti Komisija za internirance in izseljence pri občinskem odboru ZZB NOV Radovljica je v začetku tedna pismeno obvestila vse nekdanje i z se Ijence v občini, ki jih je okupator letih 1941 —1945 pregnal v Srbijo, da se do 4. septembra prijavijo za letošnjo karavano prijateljstva. Vsak udeleženec, nekdanji izšel je-ner ali njegov ožji svojec, mora do 16, septembra sporočiti tudi naslov gostitelja, družine v Srbiji, kamor bo namenjen. Ob prijavi bo vsak udele- ženec karavane vplačal po 200 din za prevoz z vlakom in 00 din za ostale stroške potovanja, prebrano na vožnji, značke in drugo. Vlak bratstva m enotnosti bo od-peljal v Srbijo 11. oktobra, vrača pa --e predvidoma 16. oktobra, Za ej prehodi za psice V bližini šol, poskrbljeno pa bo tudi za ostalo cestno prometno signalizacijo v širših in ožjih šolskih okoliših. O potrebnih dodatnih sredstvih za to ureditev bo v kratkem razpravljal izvršni svet skupščine občine. Rumene rutice m pa pionirska prometna služba so otrokom, staršem in voznikom /e dolge znani in prav bi bilo, če bi vsi rumeno rutico ali pionirja prometnika upoštevali z vso resnostjo. Pomoč pri urejanju prometa v bližini šol pa so posebno v teh dneh ob||iibili tudi prometni miličniki Precejšnja mera odgovornosti pa kljub prizadevati jem številnih insti- tucij le ostane na starših. Šole bodo starše seznanile z varno potjo otrok do šole in zahtevale od njih, da jo njihovi otroci uporabljajo. Prav tako naj bi starši pregledali kolesa otrok, če se vozijo v šolo s kolesi. Slabo opremljena kolesa, to je brez svetlobnih znakov ali s slabimi drugimi deli, bo šola prepovedala uporabljati. Prav tako naj starši ne bi dovoljevali osnovnošolskim otrokom vožnje na kolesih s pomožnimi motorji. Ko bodo starši izbirali dežne plašče ali pelerine za otroke, naj bi pomislili na to, da so svetle in živahne barve na cesti še posebno v mraku veliko bolj vidne od temnih in umirjenih. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kranj že nekaj časa razmišlja o primernih svetlečih trakovih ali ploščicah, s katerimi bi opremili otroška oblačila in torbe, da bi bila v mraku v soju avtomobilskih žarometov zelo vidna in bi s tem varovala malega pešca v prometu. AMS Jugoslavije je prav sedaj razposlal poskusno nekaj svetlečih ploščic, ki naj bi jih nosili šolarji na cestah v mraku. Če se bo poskus obnesel, naj bi tako svetlečo ploščico nosili vsi šolarji. Na žalost za sedaj še ni dobiti svetlečih trakov, s katerimi bi oblepili šolske torbe, pelerine ali pokrivala šolarjev, posebno tistih, ki pešačijo v mraku iz šole ob cestah brez pločnikov ali prečkajo ceste z gostim prometom in neomejeno hitrostjo. L. M. Učenci! Ste pripravljeni na samostojno pot v prometni vrvež? So vas poučili kako hoditi po pločniku kje po cesti kdaj čez cesto? So vam pokazali starši in učitelji najbolj varno pot od doma do iole in od šole do doma? Vozniki motornih vozil, ne dopustite, da bi ugasnilo komaj začeto življenje pod vašim vozilom! Svet SR Slovenije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu |m 1901 /4