£iev. 28.
T IM T Mrm 5. Klmiailfl 1525. Posamezna HevJlVa stane 2 Din. LElfl le
Naročnina
za drŽavo SHS:
na mesec......Din »
za pol leta ..... . 128 » celo leto .... .34«
za inozemstvo:
mesečno....... Din SO
Sobotna Izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din M v inozemstvu. ... . M
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1°S0 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2 50, veliki po Din 3-— In 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
prilogo „ Ilustrirani Slovenec" PoSlnlna plačana v do!oy:d1,
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6 IU. Rokopisi se ne vračalo: neirunkirann pisma se ne spre-jemalo. UredniSlva lelelon 50, upravniStva 328.
Političen list za slovenski naroi
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Proga in Dunaj 24,797.
Ročnemu in duševnemu delavstvu Trbovelj!
Čim bolj se bližamo dnevu volitev, 8. februarju, tem jasneje se oblikujeta dve nasproti si stoječi fronti in sicer »na eni strani mogočne množice slovenskega delovnega ljudstva vseh slojev organiziranih v njeni pravi zastopnici »Slovenski ljudski stranki«, na drugi strani peščica velekapi-talističnih plačancev, ki so prodali svojo delavsko dušo za par judeževih cekinov ter se udinjali korupciji, da bi pridobili slovenskim bankokratom podporo proletari-jata.
Toda trboveljsko delavstvo ni pozabilo križeve poti, ki jo je hodilo dolga leta svoje borbe za obstanek in ni pozabilo, kdo mu je v tej težki borbi stal ob strani. »Slovenska ljudska stranka« je bila ona mogočna organizacija, ki je šla leta 1923. ramo ob rami z rudarskim delavstvom v stavkovno borbo proti veiekapitalu. Žal je ta stavka propadla, ker je velekapital stavko zadušil s silo. Tudi je rudarjem dobro znana poznejša borba naših vrlih poslancev, Kremžarja, Gostinčarja in Kugov-nika v parlamentu in na drugih merodaj-nih mestih za rudarje, kjer so morali če-stokrat preslišati trpke očitke od visokih oseb, kaj da se zavzemajo naši poslanci ravno za »komuniste«, ki da so prevraten in protidržaven element. Slovenska ljudska stranka je tudi takoj, čim je stop i.a lansko leto v Davidovicevo vlado, ki ie hotela zatreti korupcijo, podvzela korake pri T. p. d., da se zboliša strašen položaj rudarjev. Dosegla je, da so prejeli rudarji do 1000 kron enkratne podpore. Ko so vele-kapitalisti uvideli, da kaže SLS zanje nevarno zanimanje za rudarje in da se pripravlja še na nadaljno borbo za interese izkoriščanega delavstva, so pričeli napenjati vse škripco, da vržejo Davidovicevo vlado. Zlasti si je prizadeval dr. Žerjav, ki ima ozke zveze s »Slavensko banko« in T. p. d., da vrže to vlado, ki je bila veiekapitalu nevarna. Ker je hotela ta vlada izkoreniniti vso upravno korupcijo ter krivce, razne ministre, staviti pod obtožbo in jih zapreti, je bilo samoobsebi umevno, da so intrigirali radikali in demokrati tako dolgo, da so vlado poštenja vrgli.
In ti dve stranki korupcije in veleka-pitala, katerih predstavnik je v Sloveniji šel SDS dr. Žerjav, si hočeta zdaj za vsako ceno priboriti večino, da bi potem neomejeno lahko vladali nad revnim ljudstvom nekaj let in da bi voditelji teh strank nemoteno kopičili mastne dobičke. Vsakega, ki ni z njimi, proglašajo za proti-državni element. Hrvatsko kmetsko stranko so te dve stranki preganjali, akoravno ni niti komunistična niti boljševiška organizacija. Pač pa dopuščata, da kandidira oficielno »komunistična sekcija Jugoslavije«, ki je nam rudarjem poznana pod imenom neodvisna delavska stranka Jugoslavije in katero je bila svojčas Pašič-Pribi-čeviceva vlada razpustila. Torej je jasno, da se elementom, ki gredo pod lažnivo krinko »Narodni blok« na volitve, ne gre za narodno in državno idejo, ker bi sicer ne dopustila »Delavsko-kmetsko republikanskemu bloku« (komunističnemu) kandidirati, marveč jim gre samo zato, da škodujejo »Slovenski ljudski stranki«. — Isto je s Prepeluhovci ali z »Slovensko republikansko stranko«, ki je tudi niso razpustili, dočim so razpustili hrvatsko republikansko stranko — to pa zato, da bi Prepeluh v korist dr. Žerjavu odjedel SLS nekaj mandatov. Kar se tiče nas rudarjev, nam je Prepeluh (ali Slov. rep.) znan še izza leta 1920., ko je kot socialistični minister pošiljal v Trbovlje telegrame, katere rudarje se naj aretira. — (En tak telegram poseduje sodrug Čobal.)
Tudi nismo mi rudarji pozabili krvavega 1. junija lanskega leta. Mi ne maramo nobenega nasilja in nobene krvi, marveč boljši kos kruha, z eno besedo pošteno, človeka vredno življenje. Nam rudarjem jo pred očmi takratna pisava Žerjavo-vega'glasila »Jutra«, ki je odkrito zagovarjalo umor našega sodelavca Fakina, kar je eden najstrašnejših činov, kar jili je doživelo trboveljsko delavstvo. Tudi iz prej-
šnjih stavk nam je znano, da se je >Jutro« postavljalo vedno na stran velekapitala ter napadalo nas rudarje, akoravno je stala na naši strani vsa poštena javnost.
Mi pošteni rudarji tudi ne moremo zagovarjati niti nasilnega programa niti taktike komunizma. Ako trezno presodimo, nam je komunizem bodisi v katerikoli obliki ali pod katerokoli krinko neizmerno škodoval, dočim je veiekapitalu edinole koristil. Kakor znano, je komunistična stranka v naši državi razpuščena in ji je legalno delovanje onemogočeno. Komunisti so organizirali »Zvezo rud. delavcev« in »Neodv. del. stranko Jugoslavije«, ki so započeli stavko. In v odločilnem trenutku, ko bi bil uspeh stavke za rudarje skoro žo siguren, se je velekapital spomnil, da vodijo stavko »komunisti« ter dosegel, da so voditelje na podlagi »Zakona o zaščiti dr-( zave« zaprli. Zato propr.de vsaka stavka, ki bi jo vodili v sedanji izjemni dobi komunisti in zato ravno kapitalist Žerjav rabi komuniste, ki jim dovoljuje k|jub razpustu stranke volivne skrinjice. Žerjav dobro ve, da bi kaka druga organizacija, ki ne zasleduje revolucionarnih ciljev, zlasti SLS, njegovim bankam in velepod ietjem mnogo bolj Škodovala, ker bi njih voditelje ne mogel zapirati kot protidrvavne elemente in bi vs'ed trga tudi izvo;evali rudar'em | urpeho. Znano nam je tudi, da smatrajo ; komunisti za svojo najboljšo agitaciisko j metodo, zasejati večno nezadovoljstvo med delavstvo, ga pustiti v tem nezadovoljstvu in čim manj doseči, da to potem izrabijo za nihovo »nepomirlMvo borbo«, ker bi sicer, če bi se vedno kaj d ~eglo, izgubili na Članih. Glede socialistov omemamo samo eno, da so hlapci buržuazije, ker so nas izdali v eni na'večjih borb rudarjev, v rudarski stavki 1923.
Rudar'i! Vsako kroglico, ki jo daste bodisi socialpatrietom, bodisi »Slovenski repub'ikanski stranki« (Figabirt-Pre: e-luh) bodisi Delavsko-kmetskemu republikanskemu bloku (komunistom) je zastonj in jo vržete le v korist Žerjavovim bankam in podjetjem. Nobena socialističnih strank vsled razcepljenosti ne bo dobila mandata. Če hočete, da bodo interesi rudarjev v bodočem parlamentu uspešno zastopani, volite kompaktno s širokimi kmetskimi in delavskimi masami Slovenije >:Slovcns!:o ljudsko stranko«, ki se bori proti centralizmu, proti orunaškim nasiljem, proti ko-rupciii in proti veiekapitalu za pravice zatiranih in izkoriščanih. Zato vr ;e rudarskega kandidata, krščanskega socialista dr. G o s a r j a , ki se ca kapi ta'Isti vsl ed njegovih zaslug na socialnem polju in njegovega dela tako bojijo. Zato bomo rudari rnmo ob rami s slovenskim kmetskim ljudstvom Slovenije dne 8. februarja protestirali proti sedanjim razmeram s tem, da vržemo kot en mož kroglico v I. S K R I N J IC 0 SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE.
LJUBA DA VIDO VIČ PROTI VCLIVNDI
SLEPARIJAM NA HRVATSKEM.
Belgrad, 4. febr. (Izv.) Vsled nezakonitega dejanja, ki je bilo izvršeno s tem, da so namesto že imenovanih predsednikov volivnih odborov postavili na Hrvatskem svoje ljudi, je Ljuba Davidovič danes poslal Ljubi Jovanoviču kot predsedniku državnega odbora sledeče pismo:
Gospod predsedniki Po informacijah, ki sem jih dobil v Zagrebu, policijske oblasti v večini županij na Hrvatskem, posebno v zagrebški, modruško-senjski in liški županiji, predsednikom volivnih odborov niso izročile dekretov o njih mestih. Temu postopanju ni težko najti razlogov. Na ta način se želi, da se celo tisti maloštevilni neodvisni predsedniki volivnih odborov, ki jih ie postavil državni odbor, zamenjajo z drugimi, ki jih bodo določili občinski komisarji. Občinski odbori so namreč v vseh občinah razpuščeni. Kot predsednika državnega odbora, kateremu je naloženo nadzorovati celokupno delo za volitve, Vas obveščam o tej zlorabi, ki je preračunjena na to, da se prepreči svobodno izražcvnnje ljudske volje na volišču. Go«pod predsednik, sprejmite izraz mojega spoštovanja. Ljuba Davidovič.
Mariborska »Sfraža« in »Slovensfi! 'Gospodar«
Maribor, 4. februarja. (Izv.). Danes ob 11 dopoldne ,je bil »Slovenskemu gospodarju« in »Straži« dostavljen odlok policijskega komisnrijata, da sta oba Usta ustavljena rndi prestopkov, ki sta jih zagrešila leta 1923 in 1924 do konca novembra. Proti ustavitvi je vložena pritožba.
»Straža« danes ni izšla, »Slov. gospodar pa je bil razposlan že v torek, tako da ,je ustavitev lista za volitve prišla — prepozno. Vse skupaj nc bo 'nič pbmngnlo, zmaga SLS v mariborski oblasti "bo naravnost sijajna. Kdorkoli je danes v Mariboru zvedel, da sta oba lista ustavljena, se je prisrčno smejal in se .zaklel, da bo storil vse, knr je le mogoče, /Ia bo v nedeljo knr največ kroglic padlo v prvo skrinjico.
Prosimo vse somišljenike na $t,H-jerskem, da to ljudem naznanijo. Naj se ljudje ne dajo begati in motiti od lažnivcev. ki bodo te dni vse mogoče laži trosili okoli. Za vsakega pristaša SLS naj velja, da je njegova sveta dolžnost v nedeljo iti Tin volišče ter.spustiti kroglico v prvo skrinjico. Pripeljati pa mora seboj na volišče tudi vse neodločne može, da tudi oni pomagajo s kroglico strmoglaviti nasilje. Živela svoboda!
Maribor, 4. febr. (Izv.) Naknadno smo zvedeli, da policija ni dovolila, da • bi v četrtek izšla posebna izdaja »Naše-! ga doma«, dasi je bil »Naš (lom« že I 1."). januarja prijavljen in od policije na ' znanje vzet kot političen list.
Sklepi naM
Bfclgrad, 4. febr. (Tzv.) Kakor poroča današnja »Pravda«, so načelniki v Zagrebu sklenili sledeče: 1. Da se zbere celokupen materijal o terorju, ki ga izvaja režim. 2. Da se vsaka teroristična akcija 8. februarja prepreči, kolikor bo to mogoče. 3. Da se vsak predsednik volivnega odbora, ki bi nezakonito vršil volitve, takoj obtoži. Vsak čuvar skri-
HStCV OPOI&P.
njice mora 8. februarja paziti na delovanje volivnega odbora. Že sedaj ,je gotovo, da so posameznim predsednikom volivnih odborov izročene posebne zaloge kroglic, ki naj bi jih s pomočjo zanesljivih ljudi vrgli v vladno skrinjice. Zato je pozornost čuvarjev skrinjic tem bolj na mestu in mora biti tem večja.
»sin
Belgrad, 4. febr. (Izv.) Čim bolj se bliža 8. Februar, tem večja so nasilja in nezakonitosti. Samo 3 dnevi nas ločijo od nedelje. V poslednjih dneh bo brezdvoma prišlo do neverjetnih nasilj in iznenadenj. Govori se o objavljanju nekaterih novih dokumentov proti Radiču, pri čenmr gre oči vidno za kako novo potvorbo. Zato se bodo vršile aretacije politikov in volivcev. Vlada objavlja, da bo napram HRSS uporabila zakon o zaščiti države. Vlada ima gotovo slaba poročila o razpoloženju med ljudstvom, zato vedno bolj pritiska. Gotovo je, da bo opozicija 8. februarja dobila večino.
Trdi se, da je to vladi dobro znano in zato se pripravlja, da na najbolj grob način potvori volivni rezultat. Vse to dokazujejo poslednji akti, ki jih je vlada naredila. Iz Zagreba poročajo, da je na nezakonit način spremenjenih 157 predsednikov volivnih odborov; na njihova mesta so postavljeni drugi ljudje, ki bodo slepo služili režimu, ne da bi pomislili na težke posledice, ki jih bodo dohitele po volitvah. Danes je gotovo, da bodo vsi tisti, ki bodo podpirali nezakonitosti, svoj čas okusili vso strogost zakona.
Belgrajski časopisi pišejo o tem in pravijo, da se današnji vladi ne more očitati, da ni storila vsega, kar je bilo mogoče za zasiguranje večine.
P>ili smo že davno prepričani, da so nahaja radikalna stranka v popolni de-Kadenci, da ne more državi dati kaj
„a ra imm. ■
dobrega, ker se v njej nahajajo talenti za nasilje v upravi in za vlado s terorjem. Vse je stranka uporabila v službi korupcije: Pritisk, potvorbo, sodišča, bati na njo in ubijanje. Vse je postavila v službo za zmago režima, državne aparate in državni denar. Notranjemu ministru njegova stranka ne sme zamoriti. Kljub vsemu temu ni nobenega upanja, da bi delovanje današnjega režima moglo roditi kake sadove.
Zdi se, da so napravili usodno napako in da so šli preko meje. Namesto da bi z nasiljem izzvali strah, so dosegli reakcijo. Vlastodržci, ki so ves čas delali v nasprotju z vsemi državnimi zakoni, danes omagujejo od strahu. Jasno so uvideli, da ne morejo nikdar dobiti večine. Radi velike razcepljenosti v srbskih okrožjih bodo gotovo izgubili veliko j število mandatov. Na kak rezultat v ostalih pokrajinah ne morejo računati. Ravno teror jim je v teh krajih izpodbil zadnje nade, da bi mogli ohraniti svoje dosedanje pozicije. Zato današnje nasil-nike prevzema strah, ko premišljujejo o tem. kaj bo po volitvah. V opozicio-nalnih krogih pa vlada popolnoma nasprotno razpoloženje. Načelniki opozi-cionalnega bloka so v neprestanem stiku z ljudstvom dobili vtis, da policajcem i teror ni uspel in da bo opozicija zmaga-i la. Zmagala bo politika narodnega sporazuma, zmagala bo ljudska volja, zmagala bo politika ljudsko suverenitete. ,
nas
Belgrad, 4. februarja. (Tzv.) Iz Novega Sada poročajo, da so plačani potepuhi napadli v Senti bivšega poslanca in advokata dr. Sekuliča iz Novega Sada. Tolkli so ga tako dolgo, dokler se ni brez zavesti zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico. Po izjavi zdravnika je njegovo stanje zelo nevarno. Na glavi ima več ran, vendar dosedaj še ni mogel dognati, ali ima prebito kost. Vsled velike vročine je operacija nemogoča. Poleg tega ima po cclem telesu, številne rane. Povodom tega napada na svojega poslanca je glavni iz-vrševalni odbor socialno - demokratske stranke v Petgradu imel danes sejo, na kateri je sklenil, da takoj pošlje poročilo o volivnem terorju ra II. internacionalo. Na ta način smo prišli ponovno pred mednarodni forum, da se spet osramotimo po zaslugi Pribičevičevih metod. Poleg tega
sc je na tej seji govorilo o stanju socialistov v celi državi. Člani glavnega izvrše-, valnega odbora so ostro obsodili nastop socialistov v Sloveniji, ki pod vodstvom Koruna in Bernota skupno z Žerjavom podpirajo današnji nasilni in koruptni re-
žim.
V'
'ji..:
razcep med radikali.
Belgrad, 4. ebr. (Izv.) 0 raz • no-
sti radikalov, o kateri smo poro; niše tudi današnja Pravda« na uvodnem mostu in pravi med drugim:
»Razdvojenost med radikali je izzvala teko medsebojno borbo, da izgleda kakor da 'e že nastopilo popolno razsulo. V radikalni stranki sedaj niti N. Pašič s svojo avtoriteto ne more preprečiti prepirov in ustaviti vedno večjega cepljenja med radi-
kalnimi skupinami. Vse disidento, ki bo bili izključeni iz stranke, je N. Pašič kljub temu pozval in vplival nanjo, da naj ne poostrujejo borbe. Vse to pa ni nič pomagalo. Nekateri od teh so v svojih okrajih svojim volivcem razglasili razgovore, ki so jih imeli s Pašnem. Celokupen položaj v radikalni stranki je tak, da vse izgleda, da je nastopilo popolno razsulo. Tega mnogi ne marajo tor še vedno upajo, da bodo po 8. februarju s pomočjo terorja in oblasti lahko ohranili enotnost stranke.«
2IVK0VIČEVA AFEKA.
Belgrad, 4. febr. (Izv.) Z ozirom na ponovno nastopanje Ljube Zivkoviča v političnem življenju pišejo današnje »Novo-
81 k sledeče:
»Ponoven pojav Ljube Zivkoviča v političnem življenju je izzval živahne komentarje v političnih krogih in med prebivalstvom. Tudi pri radikalih je vzbudil zanimanje. Po neki verziji je Živkovič kandidat skupine dr. Laze Markoviea, ki namerava nevtralizirati Jovanovieev vpliv v radikalni stranki. V prilog te verzije govori tudi okolnost, da je Živkovič pred 20 leti zapustil javno življenje radi velike afere z likvidacijo dedščine Obrenovičev v Romuniji. K tej vesti smo izvedeli, da je precej resnična in da gre za veliko Zivkovičevo afero. Gre za dedščino Velimira Todorovi-6a za nezakonskega sina kneza Mihajla Obrenoviča. Velimir Todorovič je imel velika posestva, ki jih je malo pred smrtjo zapustil državi. Likvidacija in izvršitev te oporoke je bila poverjena Ljubi Zivkovicu, ki jo je izvršil na tak način, da država ni dobila niti vinarja, on pa je postal težak milijonar.«
SKLEP PREDSEDNIKOV VOLIVNIH KOMISIJ NA HRVATSKEM.
Zagreb. 4. febr. (Izv.) Včeraj so imeli predsedniki volivnih komisij za področje sodnega stola v Zagrebu konferenco. Razpravljali so o tem, kakšno stališče naj zavzamejo, če ne bodo na voliščih postavljene vse skrinjice, ki jih je sodišče potrdilo. Soglasno so sprejeli sklep, da v slučaiu, če ne bodo vse skrinjice postavljene, ne bodo izvcJli volitev, ker bi bile take volitve protizakonite in oni nočejo nosili odgovornosti.
Pestmi Slovenci!
Pred volitvami so sklenili nasprotniki razširiti še druge laži nnj-ostudnejšega značaja. Agitirali bodo s tem, da duhovniki nc smejo kandidirati, da so liste S. L. S. neveljavne, da je papež telegrafično prepovedal katoličanom volili našo stranko, da se je dr. Korošec odpovedal kandidaturi itd. itd. Objavljali bodo tozadevne telegrame iz Belgrada, Rini a, itd. itd. Vedite, da so vse to brezstidne laži in falzifikacije, kakor so bile one o Radiču iz »Moskve«. Že rjavovei se ne bodo ustrašili naj-ogabnejšili laži in potvorb!
Vi pa pojdite mirno vsi do zadnjega volit, nasprotnemu časopisju niti besedice ne verjamite, in vržite vsi svojo krogljico po deželi v 1, v Ljubljani pa v četrto skrinjico, na kateri je napisano: dr. Anton Korošec!
ITALIJANSKE VESTL
Rim, 4. januarja. Ministrski predsednik Mussolini j« imenoval komisijo osem-najstorice, ki ima nalogo proučiti vprašanja, ki prihajajo vpoštev pri izpremembi državne ustave.
Povodom volitve v odvetniško stanovsko organizacijo je dobila vse mandate protifašistovska lista. Večina je znašala 75 glasov. Izid tega glasovanja se smatra za znamenje, da se inteligenca vedno odločneje odmika od fašizma.
Na dnevnem redu je še vedno Vprašanje uradniških draginjskih doklad. Vlada je te doklade sklenila, a višje finančno uradništvo se sedaj baje brani, da bi izvršilo potrebne priprave. Po drugih vesteh je pa dokladam nasproten finančni minister. Toliko pa je gotovo, da zaenkrat ni zadostnega kritja.
Iz Washingtona prihajajo poročila, iz katerih se da sklepati, da namerava Amerika pritisniti na Italijo zaradi plačila njenih dolgov. Načelnik senatske komisije Borah je poslal zakladnemu tajniku Mcl-lonu pismo, v katerem vpraša, če je Italija že podala načrt o plačilu dveh milijard dolarjev, ki jih dolguje Združenim državam.
GITANJE AVENTINSKE OPOZICIJE.
Rim, 4. jan. Včeraj se je sešel vodilni odb or avenlinske opozicije. Sklenili so, da pozovejo vse svoje skupine, da pošljejo svoje zastopnike v odbor, ki naj pospeši in uredi sodelovanje krajevnih odborov opozicije. Dalje so sklenili, da ustanove odbor za obrambo državljanskih svoboščin; odbor bo prevzel zaščito vseh, ki jih zadene samovolja političnih oblasti. V odboru bodo brezplačno sodelovali jurisii in odvetniki vseh opozicijskih skupin.
ZA STANOVANJSKE HIŠE.
Budimpešta, 4. febr. (Izv.) Mestna občina je sklenila najeti posojilo v znesku 5 milijonov zlatih kron za zgradbo stanovanjskih hiš.
URADNE URE NA ČEŠKEM.
Praga, 4. febr. (Izv.) »Bohemia^ poroča, da namerava vlada določiti delavni čas za urade na 7 ur.
ŠTEVILO URADNIŠTVA V ITALIJI.
Rim, 4. febr. (Izv.) ^Messaggoro« poroča, da pride v Italiji na 80 oseb en uradnik. Stroški za uradništvo znašajo 5 milijard lir na leto.
ŽELEZNICARSKE ZAIITEVE ODBTTE.
Sofija, 4. febr. (Izv.). Delodajalci so zahteve železničarjev odbili.
REVOLUCIJA V SREDNJI AMERIKI.
Nikaragna, 4. febr. (Izv.) V Srednji Ameriki so se pojavili revolucijski nemiri. Posebno hudo je revolucijonanio gibanje v republiki Honduras.
FRANCOSKO POSLANIŠTVO PRI VATIKANU.
Pariz, 4. febr. (Izv.) Francoska zbornica je sprejela predlog, da se obdrži pri Vatikanu poseben zastop za Alzacijo.
PRISPEVAJTE ZA
LJUDSKI SKLAL
PRISPEVKE SPREJEMA TAJNIŠTVO SLS LJUBLJANA (JUG0SL0V. TISKARNA) Poštnega čekovnega urada štev. 11.475
Takozvanl »republikanci« v pravi luči.
Na svetu so čudni ljudje in eden takih je tudi g. Prepeluh. On misli, da se mora okoli njega sukati svet, pa naj velja karkoli hoče. Za to ceno bi dal vse, svoj značaj, prepričanje, pa tudi svojo republiko, o kateri sedaj misli, da ga bo postavila v središče vsega političnega sveta. Leta in leta je bil socialdemokrat. Tam pri social-patriotih so pa bili nekateri okretnejši nego g. Prepeluh in so pri volitvah 1. 1920 potisnili njega na tako mesto, da ni bil izvoljen. To je tega značajnega borca za svete ideale tako užalilo, da je takoj spoznal vso gnusobo socialno-demokratske stranke in ji obrnil hrbet. Več kot deset let je bil eden glavnih stebrov jugoslovanske — ni slc^e-slte — socialdemokracije; ko pa ni dobil mandata, je užaljen odšel in začel svojo karijero na gospodarskem polju. Tu se mu je dobro obneslo. Pri tiskarni in v zadružništvu mu je sijajno neslo — seveda, vnet in pravoveren za-drugar mora biti kraljevsko plačan.
Istočasno se je jel tudi pridno sukati in smukati okoli SLS. O a je bil pripravljen in odločen, da vstopi v SLS, da piše in izdaja list in tako dolgo, kakor hoče to SLS. To so namreč značajni ljudje in rojeni za ljudske voditelje. Ali ni res, gosp. Prepeluh? Takrat je gospod Prepeluh še mislil, da se lahko k ir lako čez noč pride pri SLS do mandata.
Začel je z listom. Kal«) in na kak način, to gospod Prepeluh vo. Tako delajo vsi značajni ljudje, ki o sebi menijo, da so poklicani vpeljati se v javno življenje po metodi one lepe zgodbe o ježu in lisici. Kajne, g. Prepeluh? Ko so nato prišle v letu 1923. skupščinske volitve, je hodil zopet z raznimi formulami okoli SLS, da bi vendar prišel do mandata. Na Kranjskem je prosil za vsaj dva mandata. Takrat je bila njegova teorija seveda drugačna nego danes. V tistih časih je značajni g. Prepeluh še havziral o enotnem nastopu organiziranega naroda. Narod, celoten slovenski narod mora pri teh volitvah nastopili kot organizirana celota za dosego svojega cilja, svoje avtonomije ali federacije.
Naš narod boleha na tem, da ustvarja majhne strančice, ki morejo samo škodovati. Ali ni tako, značajni, nesebični in dosledni g. Prepeluh? V tistih časih mu je bila tudi SLS zastopnica slovenskega naroda in je hodila seveda po pravih potih. Takrat g. Prepeluh zopet ni prišel do mandata, ker je hotel takoj postati kor-poral, ne da bi bil tudi za frajtarja.
Kmalu nato je začel prihajati z raznimi pomisleki glede taktike in tudi začel v tem smislu malo pisati; dokler se ni z jokom v očeh zopet malo pokesal in izgovoril na druge. Srce mu je bilo užaljeno, ker še vedno ni imel mandata.
V tistih časih je začel malo gledati čez slovensko mejo in prikrito hvalisati kot, edino rešilno in pametno abstinenčno politiko. To je videl pri Radiču in je menil, češ mora že biti prav tako, ker moj bodoči gospodar hodi po teh potih. Vse i je hotel takrat navezati na g. Radiča. Kar ta hrvatski gospod dela in počenja, to bi morali tudi drugi, če je že tako brezpogojne vdanosti za velehrvatsko politiko. Prekmurje naj postane hrvatsko — tudi
g. Prepeluh. In sedaj išče g. Prepeluh slovenskih ljudi, ki mu naj bi šli na lim, kakor so šli 1. 1920 slovenski kmetje našim samostojnežem na lim. Takrat je bilo geslo: »kmet kmeta!«, sedaj naj bo pa: »republika!« Pa naši kmetje-volivci so že enkrat plačali ceho, ko so šli za samostoj-neži, drugič je ne bodo več. To si g. Prepeluh lahko zapomni in zapiše v spominsko knjižico. Kje pa so bili takrat Prepe-luhovi ljubljenci in gospodarji, Radičevi Hrvatje takrat, ko se je v ustavnem odboru glasovalo o obliki države? Takrat bi imeli priliko dejansko pokazati, kako bodi v tej državi. Ni jih bilo od nikoder, pač pa so bili tam Slovenci. In ko pojde zopet za res, ne bo ne Radiča ne g. Pre-peluha — njega že radi tega ne bo, ker ne bo izvoljen. Ali se morda značajni in resnicoljubni g. Prepeluh še spomni malo nazaj na avgust in september preteklega leta? Saj ima izvrsten spomin tja do leta 1918 — seveda samo tega se ne spominja, kar mu ne more služiti. Ali ni takrat neki Radič, ki mu je sedaj vdani hlapec neki Prepeluh, uradno širjemu in širokemu svetu oznanjal, da on ni niti načelen republikanec? Ali bo morda to neki g. Prepeluh tajil? Tudi to je mogoče, ker je pri tem gospodu vse nemogoče mogoče. In ta neki g. Raflič je sprejemal celo monarhijo v sedanji obliki in proglašal, da bodo morda vsenaokoli imeli že republike, pri nas pa monarhijo, pa bomo vsi tako zadovoljnil Pa ta neki g. Radič je tudi izjavljal, da je hotel z republiko vse nekaj drugega doseči nego republiko, on, ki ni načelen republikanec. Ali ni to abotno, nesmo-treno in politično bedasto? Radič je s svojo abstinenčno politiko zagrešil največje hudodelstvo nad Hrvati in Slovenci. Nikdar ne bi bilo teh razmer med nami, če bi g. Radič pametno na parlamentarnem bojišču izgubil politično moč, ki mu jo je dal hrvatski narod. O tem sedaj seveda odvisni in značajni g. Prepeluh molči, kot riba v vodi, išče pa krivce drugje. Kdo bi bil pa v tem slučaju, Vi velemodri in vele-značajni g. Prepeluh, kriv še hujših razmer, pod katerimi bi ječali Slovenci in Hrvati, če bi še Slovenci ostali doma za pečjo? Na koga bi potem ta možakar valil krivdo? Zakaj je pa g. Radič prav do temelja izmenjal svojo politično taktiko, če je bila tako modra in tako zelo uspešna? Zakaj ni ostal do sodnega dneva doma? Pa značajni in učeni ljudje, kakor jc gosp. Prepeluh, vidijo povsod prav in spoznajo povsod prave vzroke, kakor jim je bolj prav in bolj primerno.
Leta 1924. so bile zopet razpisane volitve in zopet je zamigljalo upanje za zna-čajne in pametne ljudi, da pridejo lahko do mandata, samo po pravi formuli je treba seči; kaj preteklost, prava formula, g. Prepeluh, kajne, to jc vse?! In g. Prepeluh je šel v Zagreb, padci na kolena, se izročil g. Radiču in prejel v njegovih očeh milost. V Zagrebu je zatrdil svojo pravo-vernost — katera faza je že to — in tam so postavili — Hrvatje — v sedanjem odločilnem trenutku tudi za Slovenijo in Slovence kandidatno listo, na katero so vzeli radi pravovernosti nekega g. Prepe-luha, nakar ga mi opomnimo, ker ima za nekatere stvari tako slab spomin? Mi bi pa na vse to rekli: »Fej!« In lako bo tudi rekel 8. februarja slov enski narod. Taki ljudje kakor so neki g, Prepeluh in so-drugi, spadajo vse kam drugam, samo v javnost ne. Vse jim je slepilo, tudi republika, samo da bi priplezali kvišku. Kadar
Georges:
Dokumenti.
Ob preiskavah pri raznih sumljivih elementih in individuih so se našle različne listine, ki utegnejo biti važni dokumenti za proti-državno rovarstvo. Med temi papirji se nahaja tudi faksimile neznanega angleškega rokopisa. Iz raznih .črk in tudi iz vsebine se da z nedvoumno gotovostjo dognati, da rokopisa ni pisal Anglež in tudi ne Amerikanec, kajti v njem ni niti ene pismenke, ki so nekatere tako tipične za Angleža in Amerikanca, pač pa 6e da sklepati, da izvira pisanje iz roke Jugo-slovena, kajti pisava je taka, kakor jo uče po naših šolah, in tudi vsebina je taka, da bi se dala aplicirati na naše razmere. Tako se na primer v rokopisu govori o državnotvorni stranki in njenih namerah, kako bi se pravni nazori sodišč zenačili s pravnimi nazori javne uprave. Razprava o iakem zenačenju pa bi bila na Angleškem in v Ameriki popolnoma nemogoča in stranka, ki bi take stvari razpravljala, še bolj.
Rokopis oziroma njegov faksimile nima ue začetka ne konca; iz paginiranja pa je razvidno, da ju izvirnik ima. Tega izvirnika in komentarja zraven pa ni in ni nikjer. Jako verjetno je, da je šlo oboje s spremnim pismom vred že za mejo. Po kakem potu, se ne ve. Po pošti najbrže ne. kajti naši vestni poštni uradniki nadzorujejo v sedanjih nevarnih časih ne samo inozemsko pošto, temveč po možnosti tudi domačo. — Ker se pa. kadar pri nas objavijo vsebino kakega državi ali celo državotvorni stranki nevarnega dokumenta ali njegov faksimile, kar vsipljejo ori-
ginalna spremna pisma od naslovov, kamor so bili ti dokumenti poslani, na naše pristojne ali nadležne oblasti, v navzočnem slučaju pa takega pisma niso prejela, se lahko z vso sigurnostjo sklepa, da je bil dokument odposlan na silno rafiniran način in da je prišel v skrajno nevarne roke, Da se prepreči morebitna nesreča, ki preti kateri je že državnotvorni stranki in torej ludi obstoju države, in ker ne vedo, kaj ta rokopis oziroma njegov faksimile pomeui, so ga dali na najboljše stroje odtisniti in razposlati na različne strani, da tudi občinstvo pripomore k odkritju v zgodovini morda edinega slučaja veleizdaje.
Saj je stvar nemara popolnoma nedolžna, toda previdnost je mati modrosti (njen oče sicer ni znan, iz česar bi se dalo sklepati, da je bila mati že enkrat neprevidna) in pri nas smo skrajno previdni.
Ker tebe uganke in rebusi zanimajo — saj jih rešuješ, kadar jih vidiš kje v kakem časopisu — in imaš tudi glavo za to, jaz pa ne, dam tebi tak posnetek faksimila. Morda prideš do časti in slave ali celo do gmotnih dmobrin z njegovo pomočjo. Jaz ti privoščim. Za moje mnenje pa nikar ne vprašaj.
S temi besedami mi je Munla Bekir izročil delikatni dokument, jaz ga priobčujem brez komentarja, ker nočem prejudicirati nobeni sodbi: >------poln zaupanja
v našo dobro stvar. Mislim, da n<if» stranka, stranka »sivih« (the Greys), ki smo jo krstili v svoji bistroumnosti za državotvorno, ni še nikoli tako trdno stala, kakor stoji donos, kajti za sabo imamo vso inteligenco, ki je iz vse duše prepričana, da je program naše stranke edino pravi. Ako smem verjeti svojim, do poslednjega vzdiha udanim privržencem, pred-
vsem svojemu prijatelju iz šolskih let Mr. Fishponder-ju dalje Siru P e d 1 a r -ju, našemu finančnemu in trgovskemu strokovnjaku, in Mr. P u 11 e r - j u ter drugim — in mislim, da jim smem z mirnim srcem verjeti — in če gredo vsi volivci volit našo stranko, stranko »sivih«, nihče pa ne nasprotnih strank, nam je zmaga ne samo zagotovljena, temveč bo tudi sijajna in naš veliki mojster Sir Mac Preabeedge nas bo pohvalil.
Mr. Joe Ottoman: Three chcers for Sir Crane!
Sir Crane: Še nekdo je, ki bi se mislilo. da sem ga kmalu pozabil, a ga nisem. To je lord great mayor Sir L i 111 e b a 11.
Mr. Joe Ottoman: Three cheers for Sir Littlebaltl
Sir Crane: Ne samo da je on naš pristaš, temveč je hidi najvišji upravni uradnik v našem dominionu ki je kot tak sicer vezan na določila zakona, toda on je kljub temu šel z vsem 9\ojim aparatom na roko ineui in našemu velikemu mojstru Siru Mac Preabidgeu ter našim političnim zaveznikom v Whitecha-pelu.
Mr. Joe Ottoman: Three cheers for Sir Mac Preabeedge!
Sir Crane: Very well, three cheers for Sir Mac Preabeedge! On je tisti pol;tični genij. ki se mu je posrečilo z raznimi dokumenti in pričami razkriti rovarstvo proti našemu narodnemu in državnemu edinstvu, rovarstvo Irca Mr. O' R e a d y - a v Gravetown-u, ga spraviti z njegovimi tovariši vred pod ključ, razpustiti njegovo stranko »rdečezelenih« (the red-green farmerparty) in udušiti njegovo časopisje. Res je sicer, da nam sodišča ne gredo na roko, toda čast. komur čast. Sir
Mac Preabeedge in lord great rnayor Sir Lit-tlebalt (sebe tu nečem imenovati) bosta imela največ zaslug, da naši kandidati prodorejo pri volitvah in da bodo vse opozicijske stranke, zlasti »črnih« (the Blacks; clergv-party), »rdečih« (the Reds), »višnjevih« (the Blues), »zelenih« (the Greens), izdajalskih »belili« (the Whites), »rdeče-zelenib« (the Red-greens) in stranske vseh drugih kombinacij sramotno propadle in pogorele. Zatorej: three cheers for Sir Litllebalt and Sir Mac Preabeedge.
Klici: Three cheers for Sir Litllebalt, Sir Mac Preabeedge and Sir Crane.
Sir Crane: Besedo ima lord mayor Sir Flayer.
Sir Flayer: Vse to, kar nam je Sir Crane povedal, je silno lepo, toda res ni vse. Taki optimistični govori, kadar smo sami med sabo, prav golovo niso umestni. Glejte, | jaz sem pristaš Sira Crane-a, oziroma stranke »sivih« (the Greys) ne samo iz prepričanja, temveč tudi zato, ker mi stranka daje eksistenco. Toda bodimo odkritosrčni. Vsi, ki ste tukaj zbrani, občujete samo s svojimi ožjimi pristaši in ste zato zaljubljeni v svojo ^uperiornost. Jaz pa občujem tudi s pristaši drugih strank, med katerimi jih je (nič se ne jezite) dosti več, s katerimi se da o takih stvareh akademično razpravljati, nogo pri nas, ki večinoma čitamo samo svoja strankarska glasila, predvsem »T h e M o r n i n g -prayers« in »The English N a t i o n« in sveto verjamemo, da je vse res. kar je lam zapisano. šr> rolo lislo, kar zapiše Mr K i s h -ponder. Veliknnska večina (če mi sploh smemo govoriti o kaki »velikanski večini«) si opozicionalnih časopisov ne uoa čitati, ker se
pa nanese prilika, tudi na vse pljuvajo, £e Hm to služi.
Slovenski volivci, ali se hočete res nekateri dati izrabiti, da bi tudi pri nas nekateri g. Prepeluhi izrabljali tudi geslo republike za sredstvo, da s tem popolnoma nekaj drugega dosežejo kot republiko.
Mislimo, da bo med nami takih političnih nevednežev malo.
Slovenski volivci pa pojdejo z SLS, ki gre v boj za popolno ljudovlado ljudstva in za popolno slovensko samostojnost v okviru naše države. Velikanska večina Slovencev se bo 8. februarja zbrala pod to zastavo. To stojL
žerjavove volivne obljube.
Teh danes kar dežuje. Nebesa na zemlji obljubujejo Žerjavovi agitatorji ljudem, če bi ljudje volili narodni ploh. Obljubujejo železniške postaje, vodovode, uradnikom vse, kar jim tekom šest let niso hoteli dati, invalidom ureditev invalidnin, ki so jo s strmoglavljenjem Davidoviceve vlade onemogočili, posameznikom pošiljajo ceki-nasta priporočila, celo odlikovanja naj bi vplivala na volivce, da bi se omehčali in oddali glasove za Žerjavov narodni ploh. Ljudje pa se vsemu temu smejejo, ne samo ker poznajo cekinaste obljube, koliko so vredne, ampak tudi zato, ker noben Slovenec za nobeno ceno danes ni voljan s svojim glasom omogočati še zanaprej korupcijo samostojnih demokratov in nasilja njihove pretepaške lajbgarde. Vsi stanovi se zavedajo, da so v vedni nevarnosti, če bodo stali pod komando dr. Žerjava, zato komaj čakajo 8. februarja, da z volivnimi kroglicami napravijo konec nasilju Zerjavovcov in njihovemu slepomišenju. Danes gre samo en glas po celi Sloveniji: ali za svobodo ali za nasilje? Za svobodo 1 Torej za skrinjice dr. Korošca.
Značilno za Žerjavove obljubkarje je, da skušajo mamiti celo tiste, ki so zavoljo Žerjavove politike prestali največ strahu, orožnike. Evo pismo ,kakor jih pošilja Žerjavov osebni tajnik upokojenim orožnikom:
Kabinet	Prepis.
Ministra šuma i rudnika.
Spoštovani gosp. ......
Gospod minister mi je naročil, da Vam javim, da bo takoj, ko se vrne v Beograd, sprožil vprašanje načelne in definitivne ureditve orožniških penzij, vsled katere so številne družine hudo prizadete. Istodobno bo za Vas in za Vaše drugove napravil korake na kompetentnih mestih in ni nobenega dvoma, da bo uspel.
Osebni tajnik Ministrov Inšpektor: Mario Krmpotič.
Ljubljana, ... I. 1925.
Ekspozitura dr. žerjava - pri žel. ravnateljstvu v Ljubljani.
V petkovi številki »Jutra« črtamo kar dva slavospeva na Žerjavovega eksponenta pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani g. dr. Borka. Zanimiv je med drugim sledeči stavek: »Ko so morali slovenski tigri v svoje kletke nazaj, je vlada Narodnega bloka postavila dr. Borka zopet na staro mesto.« Pravilno bi se moralo glasiti, da je dr. Žerjav hotel takoj imeti v Ljubljani g. dr. Borka, pa ni šlo. Se pri otvoritvi ljutomerske železnice je prometni minister Stanič izrecno povdaril, da se pri ravnateljtsvu v Ljubljani ne bo izvršila nikaka sprememba in se do sedaj tudi ni. G. dr. Borko je prišel nazaj le, ker je prejšnji direktor g. Vrečko »prostovoljno« od-
Volivno gibanje.
stopil, vsaj tako so poročali žerjavovi listi. Le malo manj domišljavosti o moči »Narodnega bloka« ali pravilno o »Jutrovcih« pri radikalnem ministru Staničul Kako je pa g. Vrečko »prostovoljno« odstopil, o tem se bomo pa morda o priliki še pomenili.
»Jutro« hvali g. dr. Borka kot posebnega »strokovnjaka«. Ko bi čitatelji »Jutra« le videli koliko zabave in pomilovalnega smeha napravlja uradništvu pri ravnateljstvu njegovo delovanje, ki čitajo na aktih razna duhovita navodila in »strokovne« opazke. Jasno je, da je treba marsikak akt pred volitvami po njegovem ukazu »dobrohotno«, »po možnosti ugodno« itd. rešitil Toda uradništvo pa dobro ve, da je treba akte reševati za vse enako pravično. Ali res misli gospod ravnatelj, da bodo samo taki prosilci kaj dosegli, za katere se zanima dr. Žerjav? Ali je treba prošnje »dobrohotno« in »ugodno« rešiti samo takrat, kadar to ravnatel želi? Takega postopanja pošteni slovenski uradniki niso navajeni, ker jim jc zakon in splošna dobrobit smernica za njihovo uradovanje. Sicer si pa vsak lahko misli, da so vse slične opazke na aktih namenjene samo za javnost, kajti akti romajo iz rok v roke in potem se lahko zve, kako se ravnatelj »zavzema« za osobje. Zato se ga pa potem lahko tudi na v o 1 i v -nem shoau v kazini posebno pohvali, da bo ves svet navdušen za dr. Žerjava, ki nam ga je podaril. Čitatelji »Jutra« naj pa vedo, da ima g. ravnatelj tudi take akte, ki niso namenjeni za javnost, na katere gotovo ne napiše »dobrohotno« in »ugodno« rešiti v prid osobja. Ali so morda akti o številnih premestitvah, ki so se sedaj izvršile, romali brez njegovih opazk v Belgrad? Kdaj je železniški odbor sklepal o imenovanju novih postajnih načelnikov, saj vendar § 32 Uredbe o organizaciji ministrstva za promet še velja? Sedaj samo še čakamo, kdaj bodo »dobrohotno« in »ugodno« na povelje Žerjavove stranke prišle upokojitve »p. v.« (politično nezanesljivih) uslužbencev, kakor je to pri raznih ravnateljstvih že v polnem teku. Morda bodo pa take dobrote delili šele po 8. februarju, železničarji bodo pa že 8. februarja povedali, da ne potrebujejo nobenih dobrot po Žerjavovi in ravnateljevi milosti, ker imajo svoje pravice zajamčene v zakonu o drž. prometnem osebju, katerega bo pa nova vlada temeljito očistila raznih paragrafov, ki jih pod Pašič-Žerjavovo vlado ni bilo mogoče črtati.
Poglavje o g. dr. Borku s tem zaključujemo. Njegove osebne zaupnike, svetovalce in strokovnjake imamo pa zabeležene, da se pozneje pri obračunu ne bo kaj zmešalo.
* * *
Kaj je z uradniškimi predujmi na plato? Razna ministrstva objavljajo v svojih službenih listih na prošnje uradnikov za predujem na plačo, ki jim pripada po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, da so predujmov uradnikom ne more izplačati, češ, da ni zato potrebnega kredita. Vsem državnim uslužbencem povemo, da je to navadna laž, ki izvira le iz nesocijalnega stališča sedanje
boji, da bi je >ne zmešali«. So pri nas tudi ljudje, ki se tega ne boje, a se nas držijo, le zaradi kruha in dobička; taki ljudje pa niso zanesljivi Imamo torej potemtakem dosti pri-Etašev, ki Jim ne smemo zaupati.
Klici: To ni res! Ven vrzite pesimista in omahljivca.
Sir Flayer: Gospoda! Dajte si vendar dopovedati. Pri volitvah bo naša stranka propadla in bo izgubila tudi mandat v City, ki ga je do sedaj imela. Ce hočemo stranko ohraniti, moramo razmišljati o vzrokih, ki so jo privedli do propadanja. Po mojem mnenju je vsega kriv Sir Crane.
Sir Crane, mr. Fishponder: To ni res.
Sir Flayer: Ne vem, zaknj se slepite. Poglejte vendar malo v zgodovino stranke. Kakor veste, sta stranko ustanovila Mr, John German in Mr. John H i 11 e r kot narodno stranko in pod njima je stranka zacvetela. Ko pa je nastopil Sir Crane s svojimi prijatelj1, je stranka začela propadati in se je razdelila v >cockboys« in »aldermcn«. Prelom pa takrat še ni bil ofieijelen, a ie kmalu po smrti Mr. Germana postal in »aldermen« so ustanovili svojo stranko pod starim imenom. Poleg teh dveh pa je nastala še stranka s višnjevih« (the Blues), četrti pa so prestopili v stranko >belih< (the Whites). Sir Crane, da si opomore, je ustanovil tudi sekcijo >zelenih« v okrilju svoje stranke, ta sekcija pa danes nastopa pod vodstvom Sira Fla-y e r s o n a kot samostojna stranka. Zndn:e čase je znčel Sir Crane s pomočjo svoj;h kratkovidnih ljudi postopati na neke posebne manire, ki jih ljudje niso pričakovali in si jih tudi ne pustijo dopasti. Obrnili so se na so-
dišča in ta so pustila Sira Crane-a in njegove pomagače na cedilu in nas nesmrtno blami-rala. Tako je Sir Crane skrbel za agitacijo v prid opozicionalnih strank, ki je po zaslugi njegovih in Sir Littlebaltovih ukrepov že izvršena tako, da so se največji omaliljivci odločili, toda priznati moramo, da ne v naš prid. In tako bodo zopet zmagali z večino, — saj sami veste, kdo. O krivdi našega poraza je zastonj vsaka debata. Naj nam raje kdo svetuje, kako bi našo stranko v naših dveh dominionih zopet povzdignili — takoj po volitvah ni treba vreči puške v koruzo — in ji pridobili ugled in moč ter si tako izbojevali upravičenost do častnega pridevka, ki smo si ga nadeli, do pridevka državotvornosti.
Mr. Joe Ottonian: Three cheers for lord mayor Sir Flayer!
Sir Crane: Mr. Fishponder ima besedo.
Mr. Fishponder: Jaz sicer nisem ju-rist...
Klici: Vemo, vemo; ampak tudi sicer ne...
Mr. F i s h p o n d e r: ... jurist, kakor pa razumem, nam je največ škodilo to, da so sodišča drugačnih nazorov nego upravne oblasti. Mislim, da je najbolje, da po volitvah — zdaj je že prepozno — poskrbimo za enotnost pravnih nazorov pri sodiščih in upravnih oblastih. Po mojem hi bilo najbolje ustanoviti v Gravto\vnu in v City tečaje zn od zakonov neodvisne sodnike. PoIok topa bi imeli ti tečaji oddelke za morebiti potrebne dokumente in inteligentne priče in...
Mr. Joe 01 to man: Three chcers for Mr Fishponder-
vlade napram državnemu uslužbenstvu. Kajti za predujem na plačo državnim uslužbencem ni potreba nobenega kredita, ker uslužbenci predujem vendar vrnejo. Razumljivo je, da država na ta način ne izgubi nili pare. Zato za predujme na plačo sploh ni treba kreditov, ampak samo malo razumevanja za točno izvajanje uradniškega zakona ter nekoliko socijalnega čuta. Ker ima pa sedanja vlada vse preje kot soci-jalni čut za uradništvo, kar potrjuje že dejstvo, da do danes ni izplačala nili enega predujma na plačo, dasiravno bi ga lahko vsakemu izplačala brez ugovora in ker sedanja vlada zakonov sploh ne pozna — zalo volimo vsi državni uslužbenci v Sloveniji SLS. — Državni uslužbenec.
Predstavniki in volivci, pozor! Nasprotniki bodo skušali z različnimi mahinacija-mi potvoriti izid volitev. Tako so izdali sedaj svojm zaupnikom navodilo, da naj skušajo ustnik pri prvi skrinjici zamašiti z bombaževimi kosmiči. Tako bi kroglice ne mogle pasti v skrinjico. Za prvim zaupnikom bi prišel črez nekaj časa drugi, ki bi kroglice pobral in jih prenesel v Žerjavovo skrinjico. Predstavniki, prepričajte se večkrat, ali je ustnik nezamašen. Volivci, prepričajte se, preden potegnete pest iz skrinjice, ali je zdrknila kroglica v skrinjico. Ker je naša skrinjica prva, je najbolj izposlavljena tej vrsti volivne goljufije. Zato pozor 1
V Sloveniji ni terorja. Vlada je odstavila župana iz Kanderš pri Vačah. G. župan Janko Zaje nosi to krivdo v očeh narodnega bloka, da je zvest pristaš SLS. Kakor povsod, bo tudi tu dobro vplivalo nasilje na volivce. Sedaj ve vsakdo, kaj ga čaka, če bi zavladali teroristi za delj časa.
Vse je odpovedalo. Z dežele dobivamo vedno več pisem, da zaupniki SLS ne dobivajo pošte. Včeraj smo vse dopoldne telefonirali in na vse pretege, pa nismo več priklicali kot gospodično v centrali, ki se je kratko oglasila in — konec je bilo. Nismo več izvabili glasu iz aparata tudi če smo zvonili pol ure. — Prišel bo čas, ko bomo mi odpovedovali.
Odlikovanja. Gospod okrajni glavar za ljubljansko okolico je delil včeraj svojim županom volivne kroglice. Poleg kroglic pa je gospod glavar izročil vsakemu županu ukaz, da morajo sklicati vse svoje občane, kar jih leze in gre, na veliko slavnost ob tej in tej uri tam in tam. Takrat se bo pripeljal gospod glavar in bo slovesno pripel zaslužnim možem dotične občine odlikovanja za zasluge. Po večini so to zasluge, ki so jih izkazali možje »naprednemu gibanju« v zadnjem volivnem boju. Gospod glavar bodo vse to pripenjanje izvršili v nedeljo in pondeljek na praznik, da bo moglo čim več ljudi prisostvovati. Žerjav misli, da se bodo ljudje divili zaslužnim možem, šli vase in iz poželjivosti za »zaslugami« volili po svoje. Mi prav privoščimo vsem možem odlikovanja, toda, da je to pripenjanje izpremenjeno v volivni shod za žer-javovce, to je kar hočemo povdariti.
Zaprt — ni zaprt. »Jutro« in njegova kupljena gospodarska ideja s posebno nas'ado objavljata, da je Kamenaro-v i č , ki je svoj čas »mladinom« povzročil precej neprijetnih uric, v Trstu v preiskovalnem zaporu. Konstatiramo, da neki »visok gospod« ni zaprt, ker se mu je posrečilo, izposlovati od krone svojo pomilostitev! Nadalje konstatiramo, da podpredsednik in administraleur dčlegue neke slovensko-hrvatsko-židovske banke r.i zaprt, čeprav je bil leto dni v kazenski preiskavi radi obdolžitve goljufije, ker je bila preiskava — ustavljena —I
Volivni banket v Novem mesto. Dne 29. januarja t. 1. smo imeli v Novem mestu veliko slovesnost, ker so prišli počastili nas Dolenjce sam gospod minister Žerjav. Gospod minister so v Vindišarjevi gostilni v Kandiji naročili »banket«, na katerega so povabili do 60 oseb. Odzvalo se jih ni niti 20. Ko je začela popoldne prihajati »napredna« gospoda v visokih cilindrih, so naši ljudje vpraševali, ali bo kak shod ali kaj. Eden izmed gospodov jc odgovoril: »Noben shod, ampak banketi« In res, jedli so in pili do 7. zvečer, ko je začela nekatere že glava boleti in so rekli: Dosti je tegal Začeli so odhajati. Enemu izmed gospodov je na cesti padel cilinder v blato. Začel je preklinjati ministra, zakaj ga jc tako vpija-nil, češ raje bi mu izplačal tisto razliko, ki jo imajo državni uradniki dobiti še za nazaj. Od Žerjavovega vina ga pa sedaj le glava bo'i. — Štemburjev očka so bili tudi zraven; seveda, zakaj bi nc šli, ko imajo zeta za župana. Gospodom profesorjem pa tudi ni zameriti, če so se odzvali vabilu; dobro je, če se pri tej draginji dobi kozarec vina. Najimenitnejša asistenca pa jc bil na ministrovem ban-I ketu gospod glavar. Ko je bilo vse končano, i so prinesli iz gostilne na ministrov avtomobil, ki jc bil ves čas čakal, blagajno; v avtomobil sedejo gospod minister, glavar in še en spremljevalec, pa sc odpeljejo. Ljudje so jim želeli srečno pot — enkrat za vselej. Žerjavov v Novem mestu nič nc potrebujemo. To je mogci minister Žerjav videti tudi iz za-I stav, ki so visele njem na čast: bilo jih je celih sedem I Torej, gospod minister — v Novem mestu za Vas ni kruha'
Tovariši, poštni uslužbenci! Spomnimo se sedaj pred voltvami, kdo je maksimiral naše draginjske doklade. Bili so to samostojni demokrati, ki se sedaj love za našimi glasovi. Gospoda Deržaja, predsednika organizacije nižjih uslužbencev finančne kontrole, ki jim je lo večkrat v brk povedal, so premestili v Kruševac, da jim ne bo preveč krepko vesli izpraševal. Zdaj pridigujejo gospodje silno ljubezen do nas, toda v praksi jc malo poznajo. Koliko imamo tovarišev, ki niso dobiii dopusta, odkar živijo in delajo v kraljevini SHS. Spomnile se tudi na to, kako nekateri stanujemo. Do 8. februarja nas bodo vabili vsepovsod z »Velecenjeni gospod«, po 8. nas ne bodo več poznali. 8. februar nam daje priliko, da tudi mi izrabimo svojo politično moč. 8. februarja vrzimo kroglice povsod v skrinjico dr. Antona Korošca, ki zagovarja pravice vseh Slovencev in tudi naše in se poteguje za to, da bi se vsem Slovencem bolje godilo nego doslej.
Vrhnika. Še nekaj o Žerjavovem shodu. — Zopet ena žrtev orjuna-š t v a. — Kakor smo že poročali, je imel v nedeljo shod pri nas sam dr. Žerjav. .Vrh-ničani, vajeni vseh mogočih stvari, bi to slavnost že pozabili, in vse bi šlo v starem redu naprej. Toda 50 orožnikov, zapiranje gostiln ob 8. uri in druge stvari, vse to da;9 povod, da se ljudstvo o tem pogovarja in razmišlja. Razmišlja, zakaj je Jelovškov knjigovodja Langof že v soboto telefonično naročal ljubljansko Orjuno? Zakaj niso aretirali orjunca Brenčiča, ki je do krvi pobil Vidmarja? Zakaj so pa aretirali nedolžnega akademika? Razmišlja, kaj je storil delavec Eržen, oče polih nepreskrbljenih otrok, da leži že tretji dan s strtimi rebri in zlomljeno roko v popolni nezavesti, pričakujoč smrti? Vse to razmišlja naše ljudstvo in se odločno upira poljubljati Žerjavov bič; njegovih »50Q« pristašev pa prepušča »Jutru« v tolažbo bralcem in tra-bantom dr. Žerjava. Pripominjamo, da so se poleg ljubljanskih orjuncev na'bol j odlikovali: Tolsti Jelovšek, pomočnik Bren-čič, učitelj Schiffrer in še dva nevolivca, mlada pobiča, ki si jih tudi zapomnimo.
Fužine pri Žireh. — Modrosti okrajnega kandidata Lapa j-n e t a. 28. januarja so sklicali demokralje in radikali zaupen shod svojih pristašev v Vidmarjevi gostilni na Fužinah pri Žireh. Kot sklicatelja sta bila podpisana župan Jczeršek z Oslice in učitelj Zirkel-bach. Jezeršek, ki je bil izvoljen od pristašev SLS, je sedaj popolnoma vdinjal narodnim blokašem in je ves blažen, ker ga je zadnjič dr. Žerjav povabil k sebi v avtomobil in ga obiskal na njegovem domu. Kot glavni govornik je nastopil okrajni kandidat Lapajne. Razvijal je sledeče misli: Ko smo ustvarjali Jugoslavijo, smo mislili, da se bosta v njej cedila samo mleko in med. Ker tega ni bilo, je začela SLS hujskati proti državi. Zato je potrebno, da volimo »Narodni blok«, da se ljudje prisilijo k trdemu in smotren°mu delu za državo. V naši državi je velika svoboda. Kdor ni zadovoljen z njo, naj gre v Italijo ali v Nemško Avstrijo. Svobodni smo po zaslugi Srbov in se jim moramo hvaležni izkazati s tem, da kažemo smisel za narodno edinstvo. Klerikalci so sami avstri-jakanti in jim je samo Rim Ideal.« Par trenutkov potem je pa pohvalil papeža v Rimu. Napadel je ludi Radiča, ker se druži z največjimi sovražniki Jugoslavije, z Rusi, a je kmalu potem zagovarjal cirilico proli latinici, češ, da piše cirilico 200 milijonov bralov Slovanov. Tako se je lovil venomer, kakor pes za repom, ker so mu naši krepko ugovarjali in ga parkrat spravili v zadrego. Ko ga je nekdo vprašal, kakšna svoboda je to. da sodišče ljudi izpušča, policija pa zapira, je kandidat izrazil mnenje, da so sodniki pristranski in ko smo ga opozorili na člen 104. srb. kaz. zakona, se je postavil na stališče, da je vlada več kakor sodišče. Izjavil jc dalje, da tudi, ako »Narodni blok« 8. februarja ne zmanra, ne bodo dali vlade iz rok. Medklic: Glejte jih demokrate! Obljubil je tudi za slučaj zrnate dr. Žerjava živinozdravnika v Žiroh. Za kandidntom je spregovoril učitelj Zirkelbach. Najprej se je gibal po svoji stroki in je ves blažen pripovedoval, da imajo otroci največje veselje z učenjem cirilice, in da bi bilo najbolje, ako bi so »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani po prevratu takoj razbila. Spustil sc je tudi v prerokovanja in jc menil, da bo dr. Kramar v logaškem okraju zmajral. — Na shod jo prišlo vsega skupaj 21 ljudi, a teh jih je 10 SDS, ostali so bili pristaši SKS in SLS. Lapnjnctovim in Zirkelbachovim originalnim nazorom o svobodi in kulturi so ugovarjali samo pristaši SLS, za kar so dobili od najnovejših prijateljev Rima priimek »farški agitatorji« in podobne. — Seveda se bomo 8. februarja dobro premislili, voliti ljudi s takšnimi hlapcev ki-mi in nn-ilniškimi nazori, kakor sta dr Kramar in Lapajne.
Kočevje. Sedanja volivna borba jc i tako zabavna, da nairt jc žal, ko č -s zc poteka. Zn zabavo skrbi naš okrajni kandidat radikalno - cbmokrnt-ke zvez" odvetniški koncipijent g. dr. Sajovcc. Mladi
politik se mnogo trudi, da bi radikalom
pokazal vse svoje silne zmožnosti, ki jih v JDS in SKS, kjer je tudi po nekaj časa vedril, ni mogel razviti. On sam trdi, da je sedanja volivna borba za njegovo politično karijero odločilnega pomena, kajti, tako namiguje sam, sedaj naj se pokaže, kdo kdaj zasede v Sloveniji vojvodski prestol radikalije, aH on ali g. dr. Zupanič. Volivni uspeh naj odloči v duelu dr. Sajovca in dr. Zupaniča. Zato so pa vsa sredstva dobra presrečnemu kandidatu, samo da bo več krogljic. Še preden se prične shod, že romajo litri na mizo. Dopoldne kuhano vino, popoldne pa Štefani. Vse pa plača širokogrudni kandidat dr. Sajovec. A kar bi s pijačo dosegel, skvari nesrečni politik z govori. Zato odhaja često slabe volje s shodov. Samo par nesreč naj omenimo. Na shodu v kočevskih Cvišlarjih je g. kandidat slikal veliko skrb radikalne vlade za kmetski stan, češ: »Glejte, koliko živine se je eksportiralo, koliko krav, bikov, telet.« »Nur die Esel sind zuriick-gebliebcn,« mu zakliče mlad Kočevar, ki mu je bilo že preveč poslušati tako iro-. nijo na sedanji položaj docela zastalih kmetskih produktov. Drugje je govoril, da je njegov ideal, stvoriti kolikor mogoče veliko državo, zato da potrebujemo krep-kejših finančnih sredstev. »Torej,« mu zakliče kmet, »nam hočete še večje davke naložiti!« Ko mu je ob njegovih izvajanjih zaklical v Grčaricah žunnik, da ne poroča rcsnice, tedaj mu zakliče dr. Sajovec: »Der Pfarrcr gehort in die Sakristei!« Župnik mu vrne, češ: »Der Advokat gehort in die Kanzlci,« in ko se dvigne še nekaj poslušalcev proti težko obiskanem kandidatu, tedaj zakliče dr. Sajovec v vrste kmetov nad vse značilno: »Der Bauer gehort in den Stali.« To pokaže vse mišljenje g. koncipijenta o priprostem ljudstvu. Pa še več! G. kandidat se rad pobaha, da je denaren in da njemu ni za poslanske dijete, češ, od že zjutraj, ko se zbudi, najde pod blazino 400 Din vsaki dan. Kaj šele čez dan s svojim zaslužkom kot odvetnik in s posestvom. Tokaj so po shodu sklenili kmetje; »Ne volimo g. dr. Sajevca, da mu ne bo treba pustiti srečne blazine, ko bi moral v Belgrad.« V tem tonu gre naprej, zato ga v vsaki občini, kamor se g. kandidat nameni, radi sprejmejo posebno gostilničarji kakor tudi možje, ki so radovedni na novo potezo g. dr. Sajevca v prilog radikalno - demokratske politike. Mnogi pa celo trdijo, da g. dr. Sajevc ni tako nesrečen v svojih govorih, pač pa da je on toli politično premeten in misli le upropasliti dr. Žerjava, ker več bi nam ne mogel nikdo škodovati kot naivni dr. Sajevec.
Rrcžiee. Te dni se je tudi pri nas oglasil sokolski heroj dr. Pivko. Priredil je shod v dvorani »Narodnega doma«. Navzočih je bilo 123 oseb. Dr. Pivko je govoril zelo tiho. kar je dr. Zdolšek pozneje opravičil z veliko utrujenostjo kandidatovo. Kot demokrat je razvijal dr. Pivko jako čudne misli o vrednosti glasov in je trdil, da ni pravilno, da 800 hribovskih glasov prav toliko zaleže kakor 800 meščanskih. Dotaknil se je tudi najbolj občutljive točke na svoji osebi, carzanske afere in je rekel, da ne pozna iz te afere nobenega invalida in da se pri njem še ni zglasil nobeden od rodbin pri Carzanu padlih Bosancev. Povedal je tudi, kaj misli vse v parlamentu doseči in poudaril parkrat, da je nepodkupljiv. Posebnega vlisa njegov na?top ni napravil. ker ga ni bilo celo v naši dvorani, ki ni bogve kako velika, skoro nič čuti.
Pašič prekosil samega sebe. Kakor poroča »Jutranji list«, je na radikalnem shodu v nedeljo 1. februarja v hotelu Pariš v Belgradu govoril tudi Nikola Pašič. Iz poročila je razvidno, kako se je dopisnik, ki velja za enega najboljših v Belgradu, trudil, da razbere iz različnih: »Onda je kazao Davidovič,« »pa je kazao dr. Korošec,« »pa je rokao Radič,« »pa sam kazao ja,« »pa smo kazali radikali,« rdečo nit, da so hoteli radikali obdržati oblast za veako ceno. V svoji senilni žlobudravo-sti je pa izrekel tudi tole modrost: »Kad je trebalo, da udje Bu^arska u rat protiv Austrije i Madžarke, ja sam rekao:.Prije cemo nešto odvojiti za Bugarsku, jer sam misli o, to neče sasviin propasti i nekada čemo to ipak uzeti.« (Smeh,, smeje se celo sam Pašič, živio in aplavz.)
— Glasovalni seznamek jc založila tiskarna Tiskovnega društva v Kranju in se dobi pola po 1 Din.
Ono 8. februarja
oddnjmo VSE glasove
predsiavilclju Slovenije
Vsak volivec, ki ostane doma, glasuje za žerjava In centralizem.
Kdor ti svetuje: ne Rod! volit - ne poslušaj ga!
žerjavov agitator je.
Bodi v nedeljo pripravi'en na povoden) laži! Ko poslušaj, temveč pojdi na volišče.
Spusti kroglico v prvo skrinjico, le v Ljubljani
v četrto!
Vsako grožnio si dobro zawmni in si pričo! Grožnje so težko kaznive!
Pojdi na volišče v družbi s _boš potreboval prič.
Beli slovenski LJubljani.
DR. KOROŠCU
Na Kranjskem in Štajerskem je njegova skrinjica
1. - prva - 1.
v I inhlinni
4. - četrta - 4.
Ljubljana ni le gcografičfno in gospodarsko središče Slovenije, temveč je bila vedno tudi nositeljica in najtrdnejša opora svobodoljubne slovenske misli, odkar smo se začeli'politično zavedati. Za časa francoske okupacije se je zbiralo v Ljubljani okrog barona Zoisa vse, kar je sploh tedaj slovensko mislilo in čutilo. L. 1848. se je postavila Ljubljana na čelo slovenskega boja za politično in kulturno svobodo prehud i vsega se slovenskega naroda in če se je pozneje preselila za trenutek inieijativa tudi na Dunaj, v Celovec ali kam drugam, vselej se je Ljubljana takoj zavedla svojega natur-nega poslanstva in se še s tem večjo vnemo zagnala v boj za najvišje ideale celokupnega Slovenstva, to je za politično in kulturno svobodo slovenskega naroda in z e d i -njene Slovenije.
To častno nalogo je vršila bela Ljubljana skoro polstoletjn, dokler ni zavladala nad Ljubljano žlahta, ki se je imenovala »napredna«, v resnici pa je bila nazadnjaška v gospodarskem in socialnem oziru. Toda v političnem oziru so ti stari »naprednjaki«, katerim sla načelovala Hribar in Tavčar, varovali vsaj idejo narodne i.n kulturne svobode, se borili zoper politično reakcionarstvo avstrijske birokracije in sveto čuvati program zedinjene Slovenije.
Kako drugačni pa so Hribar-Tav-čarjevi politični nasledniki! Osebno poštenim in po večini nesebičnim staro-liberalnim političnim voditeljem so sledili ljudje, ki so začeli z Agromerkur-stvi in katerih prva izpričevala, pridobljena v javnosti, so bila popisana z najbolj umazanimi aferami in grdobija-mi. pričenši z »nacionalizacijami« Trboveljske premotrokopne družbe, Kazine, Bambergove tiskarne, goljufijami pri koroškem svincu in plebiscitnem fondu itd. itd. Ti ljudje so prvi brez sramu šli preko najbolj snmoobsebi umevne stare slovenske zahteve, da mora biti človek, ki hoče v javnosti nastopati, nesebičen, da ne sme biti obremenjen z nobenimi sumljivimi aferami denarnega značaja in da ne sme politike izrabljati v lastno obogaten je in milijonske špekulacije.
Kakor na svoje poštenje, tako je bil Ljubljančan vedno ponosen na to, da koraka na čelu bojevnikov za slovenske narodne pravico. Sto in stokrat je šel v boj za svojo narodno pravdo in ni klonil nikdar pred nikomur. Kljuboval je vedno in vsakomur, kdor ga je hotel pod kakršnokoli pretvezo preslepiti v njegovi slovenski narodni časti, kajti njemu so bile slovenske narodne pravice vedno daleč, daleč pred trenutnimi materialnimi dobrinami. To nam dokazuje vsa politična zgodovina Ljubljane zadnjega pol stoletja in tej slovenski narodni zavesti se ponosni ljubljanski Slovenec tudi danes ni izneveril, danes, ko bije celokupni slovenski narod svoj eksistenčni boj. Ves narod je danes na nogab, da brani svoje temeljne človeške pravice, svojo rodno grudo in svoj materni jezik in zato je izključeno, da bi se na svojo slovensko narodno zavest tako ponosna Ljubljana uklonila kliki, ki trguje z najvišjimi slovenskimi narodnimi dobrinami zgolj v uteho svojega nenasitnega pohlepa po denarju in oblasti. Očetovala jtf- ta klika velesrbski vidovdanski ustavi', ki je odvzela narodu vso, že od Nemcev težko priborjeno samoupravo in zopet razdelila po sedemdesetletnih težkih bojih I. 1918. končno dosežepo zedinjeno Slovenijo, denuncirala fašističnim nasilnežem mogočen slovenski denarni zavod in upropastila s tem stomilijonske narodne
vrednote, delnice »nacionaliziranih« podjetij prodajala za ogromne dobičke nazaj Italijanom, Nemcem, Madjarom in Židom, sistematično demoralizirala s svojim tiskom zdravo slovensko ljudsko dušo, ubijala najvišje slovenske kulturne zavode, za katere smo se borili pol stoletja samo zato, ker se niso hoteli udinjati njihovim temnim špekulacijam, pači in smeši po svoji »štampi« naš lepi mr.terni jezik, ubija in davi utrditev naših gospodarskih zavodov, ker so najtrdnejša opora Slovenstva, posrbuje šole ter urade in veliki mojster te klike je izjavil opetovano, da ne more podpirati nobenega zavoda (univerze), ki tudi samo indirektno okrepuje Slovenstvo. To je dejstvo v dobesedni obliki in za to so na razpolago na jod lične jše priče! Ne, na svojo slovensko narodno zavest tako ponosna Ljubljana se ne bo uklonila kliki, ki se v dosego svojih temnih špekulacij hočejo pod sleparskimi gesli po-služiti slovenskega Ljubljančana, da iz-roče Sloyenijo z njeno prestolico vred v neomejeno izkoriščanje ljudem kakor so Lnzica Markovie, Rade Pašie in Ve-lizar Jankovič, vrednih današnjih dragov naših »mladinov«. Ne, Ljubljana bo korakala kakor doslej na čelii slovenskega naroda in mu ne bo padla v odločilnih trenutkih za hrbet. Ljubljana je bila, je in bo na čelu svojega slovenskega naroda.
Od nekdaj je bila Ljubljana ponosna tudi na svojo svobodoljubnost. V največjo čast si je štel Ljubljančan vedno to, da jo napreden, svobodo-u m e n in svobodoljuben. Tudi danes je še isto, zato je več kot gotovo, da se ne bo izneveril tej svoji tradiciji in da bo 8. t. m. ponosno korakal k obračunu z nasilnimi nazadnjaki, ki tako brezobzirno teptajo v blato vsa pol stoletna gesla in ideale slovenskega Ljubljančana. Kako glasno je zavrelo po vsej svobodoljubni Ljubljani, ko je nemška dunajska vlada samo enkrat razpustila svobodno in zakonito izvoljeni občinski svet ljubljanski, a v Jugoslaviji^ politični dediči svobodoljubnih voditeljev ljubljanskega meščanstva gazijo brez vsakega ozira svobodno voljo svojih someščanov in samo v zadnjih štirih letih so razpustili svobodno izvoljeni ljubljanski občinski svet večkrat, nego so ga tuji oblastniki poprej v celem stoletju. Ne uničujejo in ubijajo Ie svobode izražanja, temveč tudi svo-l>odo mišljenja. Najbolj zagrizena nemška vlada ni tako kruto in pobesnelo preganjala slovenskega uradruštva, kakor ga preganjajo »mladini«, katerim se ne smilijo niti nedolžne družine. Kak vrišč je bil včasih, ko se je kak »napreden« učiteljski kričač preveč zainrzel ljudstvu in je to zahtevalo njegove premestitve, danes ubijajo in uničujejo, zapirajo in polivajo z gnojnico prve naše kulturne delavce snmo zato, ker po večini ne marajo prodati svojega poštenega prepričanja protislovenski kliki za Judeževe groše, izvirajoče iz koruptnih bank. Skratka: politični dediči nekdanjih voditeljev napredne in svobodoljubne Ljubljane so danes naravnost pobesneli valpti najreakcionar-nejšega terorizma in koniptnega absolutizma, tako da se na stežaj odpirajo oči že v največjih predsodkih' vzgojenemu Ljubljančanu. Slovenska, res napredna in s v o h o d o 1 j u b n a Ljubljana vre, v njej se gnev, kakor se more kopičiti le varnnih poštenjakih in ta gnev
bruhnil na dan 8. februarja _ _______
enodušnostjo, da bo za vedno izginila iz Ljubljane nazadnjaška »mladinska« klika.
Ljubljana, tvoj dan prihaja, da se zopet ponosno postaviš na čelo slovenskega naroda, kateremu si č>s!no na-čeljevala toliko desetletij, tvoj dan pri-
haja, da rešiš svojo čast in najbolj vidno streš za jed al ca, ki sramoti doslej pošteno slovensko ime daleč preko slovenskih mej, tvoj dan prihaja, da zmagoslavno manifestiraš za moža, ki vodi že toliko let celokupni slovenski narod v njegovem boju za kulturno, politično in gospodarsko svobodo Zedinjene Slovenije, to je za našega dr. Antona Korošca, ki mora biti kot voditelj slovenskega naroda z ogromno večino izvoljen v prestolici Slovenije. Kakor gre celokupni Zagreb brez razlike kulturnega naziranja ali stanovskih interesov v teh usodepolnih časih nn čelu Hrvaške za voditeljem hrvaškega naroda, tako mora prestoliea poštene in svobodoljubne Slovenije rušiti svojo čast in se na čelu Slovenije postaviti za v o d i t e 1 j -i slovenskega naroda. Kdor bo 8. t. m. pod kakršnokoli pretvezo rušil našo enotno in samo slovensko fronto v Ljubljani ali pa .strahopetno ostal doma, je izobčen iz slovenskega občestva in osramočen pred narodom, ki bije svoj eksistenčni boj. On je njegov izdajalec.
Za pristale SLS jo volivna Mžnost!
Niti c n pristaš SLS v nedeljo, 8. februarja, ne sme ostati doma. Naša skrinjica je po deželi PRVA, v Ljubljani pa ČETRTA! Nasprotniki bodo lagali in begali volivce bolj kakor kdajkoli dosedaj. Ne verujte jim nič! Ne verujte ne njihovim letakom in tiskovinam, ne njihovemu hujskanju!
Dr. Žerjav pričakuje samo od tega vsaj reven samcat mandat, če bi naše odvrnili od volitev, ali bi sc pa naši dali zbegati. Zato je pri svojih zadnjih potovanjih nagovarjal župane — en tak slučaj nam je po pričah dokazan — naj vplivajo na naše volivcc, da ne bi šli volit.
Cujtc, neizvoljeni minister, pa skuša odvrniti volivce od njihove glavne državljanske pravice.
Zato pa bodi pri teh volitvah udeležba tako velika, kakor še nikoli dosedaj. Od naše nediscipliniranosti ne smejo za nobeno ceno pridobiti nasprotniki.
Zato kot disciplinirana armada vsi do zadnjega volivca na volišče.
Cim večja udeležba, tem hujši bo poraz nasprotnikov.
kopiči v pre-bo iz-s tako
Uboga mati Slovenija!
Ponarejen »Slovenec«.
Naši politični nasprotniki nameravajo izdati v soboto ponareje-n o izdajo »Slovenca«. Tisti »Slovence« bo na videz tak, kakoršen jc naš list.
V	tem ponarejenem »Slovencu« bo stalo, naj ostanejo naši volivci doma!
V	ponarejenem »Slovcncu« bo stalo, da jc opozicija sklenila ne udeležiti se volitev!
V	ponarejenem »Slovcncu« bo stalo, (la jo papež prepovedal SLS kandidirati!
Takim laž cm ne smete verjeti! »Slovcncc, ki bo priporočal ljudem, naj ostanejo (loma, ni naš »Slovenec«, ampak grda in ost udna demokrat' ska potvorba!
V	nedeljo vsi na voliš Se !
DopSsi.
Nov u mosto. Med agitatorji narodnega bloka se bori za prvenstvo med drugimi tudi g. dr. Gregorič, okrajni sanitetni referent. Za pomočnika izrablja svojega razkuževalca, čigar delovanje obstoji po zakonu v zatiranju nalezljivih bolezni, ne pa v raznašanju lepakov in časopisov. Komandiral ga je za tajni-kovega namestnika krajevne blokaške organizacije, namesto da ga vporablja za službo, v katero ga je postavila zdravstvena oblast. Tako mora na njegovo povelje agitirati na shodih ter nabijati plakate v bolj oddaljeni okolici, dočim dr. Gregorič sam vrši agitacijo doma pri pacijentih kot uradni zdravnik. Vedno ga pa seveda ni doma in takrat mora zopet desinfektor zabavati bolnike, da ga potrpežljivo čakajo in pričakajo. Apeliramo na g. inšpektorja narodnega zdravja, če je dovoljeno, da se desinfektor kot uradna oseba izrablja za delo, ki mu po zakonu ni predpisano.
Iz Ambrusa. Dne 1. februarja nas je pose-til g. minister n. r. Niko Zupanič. Zjutraj se je peljal skozi vas in dal avizo, da pride popoldne nazaj in da bo imel v gostilni pri Vidmarju pri kozarcu vina kratek razgovor. No iz llinj je komaj odnesel zdravo kožo. Preden je prišel v Ambrus, se je pa pokvaril avto tako, da bi bili morali gospod iti peš, da ni prišel neki voznik, ki je pripeljal gospoda do Vidmarja. Avto in šoferja so pa otroci pririnili v vas v njihovo zabavo. Ker ni bilo v gostilni nobenih gostov, so začeli na njegovo prošnjo zganjati skupaj razne radovedneže in take, ki radi zastonj pijejo. Tako so spravili skupaj kakih 20 oseb, reci dvajset, to zato, ker veino, da bodo trdili listi, posebno pa »Samouprava« o sijajnem shodu v Ambrusu. Poudariti pa moramo, da so bili večinoma odločni pristaši SLS razen enega, deloma pa nevolivci. Tako je bilo nazadnje vendarle komu govoriti. G. minister n. r. je začel nekoliko o boljševikih, pokrtačil je nekoliko Radiča, obregnil se malo ob zvezo klerikalcev s Turki ter končno trdil, da se Slovenija sama sebe ne more vzdržati itd. in da je zato avtonomija nepotrebna. Drugače je pa zelo previdno govoril in se niti z besedo dotaknil >gadje zalege« (duhovščine) in SLS. Vedel je dobro, da bi bilo potem še slabše kot je bilo v Hinjah. Končal je z željo, da bi zmetali kroglice v drugo skrinjico. — Mi bi k temu pripomnili, da je prišel malo prepozno, ker je bil naš sklep že storjen prej, kam bomo vrgli kroglice. Glede tega pa, da bi se Slovenija ne mogla sama zdrževati, se nam čudno zdi, da g. minister tako podcenjuje Slovenijo. Mi pa dobro vemo in smo prepričani, da če bi bila Slovenija sama zase, bi bili lahko trikrat manjši davki kot sedaj, pa bi imeli vse boljše urejeno kot je sedaj. Seveda, če bi komandirali pošteni ljudje. Smešno se nam zdi, da mislijo gotovi gospodje, da smo kmetje tako neumni, da ne poznamo volkov v ovčjih oblačilih. Potem se je gospod odpeljal v Zagradec, kjer se je hvalil, tako so pravili, pri Matjažu, da je imel v Ambrusu 80 volivcev. Bomo videli, koliko kroglic bo dobila njegova skrinjica dne 8. februarja 1
Križe pri Tržiču. (Kako Je Wilhclm Bal-titseh odstavil našega župana.) Kakor jc »Slovenec« že omenil, je o priliki dr. Žerja-vovega shoda v Tržiču šla v Tržič dcputacija štirih mož, ki jo je g. ministru predstavil trški župan Lončar. Dne 27. januarja t. 1. pa je naš župan dobil odlok, ki se glasi: »Pri reviziji občine Križe, izvršeni dne 20. jan. t. L, je strokovna rev. komisija ugotovila velike nerede in mnogo nepravilnosti v računskem, denarnem poslovanju in obč. gospodarstvu. Uradno je ugotovljeno, da je občina Križe ena najzanikrnejših izmed vseh občin tuk. pol. okraja. Zato razpušča veliki župan ljubljanske oblasti t odlokom od 24. jan. 1925 br. 3:6/1 na podstavi § 99. obč. reda občinski odbor občine Križe in odreja, da ima začasno prevzeti tekoče občinske posle gerentstvo. Za gerenta je imenovan Ant. Oranič, posestnik, Križe.« — Tako nas jc torej obsodi! veliki župan dr. Baltič. Prizadevanja tržiškega Lončarja in drugih pom.igačev pri Žerjavu in Balliču niso bila zastonj. Danes denunciacije v naši deželi nekaj veljajo in tudi neseio —
če drugega ne, pa vsaj odlikovanje. — Kaj pa »neredi« in »nepravilnosti« v naši občini? Občina Križe ima svoj denar naložen v hranilnici kmpčkih občin v Ljubljani. Rev., komisija je izjayilf, da je to protizakonito, ker občina ni in^eia za to dovoljenja velikega župana. Tega dovoljenja pa ni treba, ker je omenjena hranilnica pupilarno varen denarni zavod. Razen tega se je našla pri seštevanju pomota, ki je pa ni zakrivil župan, marveč rev. komisija, sestoječa iz enega pristaša SLS in dveh pristašev narodnega bloka. Dalje komisiji ni bilo prav, da je župan delil podpore ubožcem tako, kakor je sklenil obč. odbor. — Ugotavljamo, da je dr. Tekavčič še pred tremi meseci hvalil tržiški občinski odbor, da je delaven in da dobro gospodari. Predsednk rekrutne komisije je povodom zadnjih naborov izrazil županu priznanje, kako izvrstno je uredil rekrutni spisek in da je kriška občina ena izmed najboljših. Delo se samo hvali. Vprašamo: kdo je popravil ceste in uravnal vode, kdo gTadil mostove, kdo pridobil lov Vojvodin boršt, kdo se potrudil, da ima občina Križe v tržiški občini prost pesek (gramoz)? Kdo je ustanovil pošto v Križih, kdo obrtno nadaljevalno šolo, ki ima 70 učencev? To je delo prejšnjega »klerikalnega« občinskega odbora, Pri zadnji seji je nekdo predlagal, naj se taksa, ki bi morala biti plačana, opusti; potem se je pa prav tisti šel pritoževal dr. Žerjavu, dasi je bil dotični sklep pravomočen in od velikega župana poti jen. Toliko za danes; v kratkem pa kaj več.
Črni graben. Nek pisun pite v »Kmetijskem listu«, da je cela fara že sita župnika, da že komaj čakajo, da bi jo odkuril proč; resnica pa je, da so v celi fari samo tri hiše, ki si to želijo in bi sploh najrajši videli, da bi ne bilo nobenega duhovnika več ne v Blrgo-vici, ne kje drugje, da bi bolj brezskrbno far-bali poštene ljudi. Farani pa želimo vsi, razen teh samostojnih hiš, da bi g. župnik še dolgo ostal pri nas, najrajši pa, da bi sploh ne šel nikoli proč, ker ga vsi dol-ro poznamo, saj deluje že .mnt.go let med nami ter mu popolnoma zaupamo. Shoda samoslojnežev pa dopisnik ni nič omenil, ker je bila gotovo udeležba presijajna. Kljub celotedenski agitaciji namreč ni bilo udeležencev čez 10 po številu! Sicer pa hočemo 8. febr. pokazati s kroglicami v prvo skrinjico, kdo je pri nas bolj priljubljen, ali g. župnik ali blagovški samostojneži. — Več faranov.
Sela pri Šumbregu. Dne 2. februarja se je imel pri nas v gostilni J. Ozimka vršiti shod SKS, na katerega je gladil pot znani Novinc iz Malih dol pri Velikem Gabru. Na dan shoda se je • zbralo precejšnje število občinstva v omenjeni gostilni, kjer so za mizo sedeli okrog Hladeta razni priganjači SKS kakor otroci okrog svojega očeta. Shod je otvoril Novinc in prosil poslušalce, naj mirno poslušajo, nato pa je podal besedo Pavlinovemu Poldetu iz Trebnjega, ki je začel razkladati politični položaj, o katerem pa on prav nič ne razume. Začel je zmerjati naše poslance, da so oni krivi neznosnih davkov, ki tarejo kmeta, delavca in obrtnika, hvalil je samostojno kmečko stranko, ker bo edino ona vse prav uredila. Takoj med prvimi njegovimi besedami so padli medklici: »Kdo je glasoval za ccntraližem, ki je kriv sedanjih razmer v državi? Ali ne Pucelj in njegovi tovariši?« Na to ni mogel odgovoriti drugega kakor: »Kako ste kratkovidni!« Med poslušalci pade klic: »Živela SLS!« Začeli so klicati tudi drugi živio, živio ter ploskati z rokami. Pristaši večnega študenta so prosili, naj vendar dado malo besede govorniku, da govori dalje, nakar so fantje pri sosedni mizi začeli peti narodne pesmi' in mu onemogočili govor. Samostojni so uvideli, da ne opravijo nič in so se začeli tiho pobirati iz sobe. Znanemu konjskemu mešetarju bi privoščili malo več olike. Ve naj, da se ima samo miroljubnosti in politični zavednosti poslušalcev zahvaliti, da ga niso takoj naučili, kaj so Krančanje. Glavni vodje in razbijalci shoda SLS v Velikem gabru 1. 1920. so jo dobili dobro pod nos. Mar bi ostali doma in ne trgali podplatov na Sela, ker nas nc bo nihče premotil. Smo bolj podkovani v politiki, kakor vsa družba, ki jc 2. februarja prišla na Sela. Mi smo bili, smo in bomo zvesti pristaši SLS, za katero gremo odločno v volivni boj in ki ji popolnoma zaupamo. Zahvalimo se vam pa vseeno, da ste nam napravili vesel dan. Tako sijajnega shoda še ni bilo na Selih. Vsem volivcem v Sloveniji pa dajemo zgled polit:čne zavednosti, kajti v celi občini ga ni bilo človeka, ki bi se bil postavil za samostojneže ali za kako drugo nasprotno stranko.
Žibršp pri Logatcu. V nedeljo se je vršil pri nas javen shod »Narodnega ploha«. Prisopihali so v naše hribe kar štirje mogotci iz Logatca. Glavno besedo je imel seveda g. notar Tavzes ,kateri je pravil tako lepe reči, da so naši ateki. kar kimali, ko so poslušali lega »brihtnega«< gospoda. II koncu se je oglasil tudi bivši nndučitelj g. Punčuh. Prav tako sladke so bile njegove besede ,kakor za časa Avstrije, ko je nam takratnim šolarjem pripovedoval kako moramo iz srca ljubiti našo milo mater, blaženo Avstrijo. Neizmerno lepa jo bila takrat v njegovih ustih rodovina Habsburška. Naše mamice, katerih je bilo tudi dosti na shodu, so kar občudovale njegovo krasno obleko in zlale »špegle«. Da bi imeli g. Punčuh na, prsih še ono zlato medaljo, katero ste dobili kot župan za nevetiljive zasluge v bivši Avstriji. Vse to pa ne bo nič pomagalo.
kajti vsi zavedni volivci smo soglasno sklenili, da vržemo 8. februarja kroglice vsi v prvo skrinjico.
Strahovite uolivne laži rrarodnoaa bloka!
Demokratje pripravljajo nove volivne laži, ki jih bodo v tisočih letakov širili po Sloveniji zadnji dan pred volitvami.
Med drugim nameravajo priobčiti nekakšno papeževo pismo na slovensko duhovščino in na slovensko ljudstvo v f a k s i m i 1 e. To pismo bo nosilo »izvirne« podpise papeža in papeškega državnega tajnika.
»Papeževo« pismo s podpisi vred bo PONAREJENO.
Ni res, da je papež pisal ljubljanskemu škofu kakšno volivno pismo!
Ni r e 8, da se Vatikan vtika v naše domače politične zadeve! To so navadne demokratske laži!
sJsnar!
,'<} t:, j s t««
Dobro in urejeno občinsko gospodarstvo jo le ono, ki stremi za tem, da ima občina kar največ mogoče stalnih dohodkov. To zahtevajo določbe vseh za nas veljavnih občinskih redov. Ne tičejo pa se te določbe morda le dohodkov od raznih občinskih posestev, temveč tudi dohodkov od denarja, to je od raznih blagajniških golovin, ki naj se vedno nalagajo, če se ne porabljajo sproti za tekoče potrebščine. — Namen plodonosnega nalaganja občinskega denarja je imel postavodaja-lec pred cčmi, ko je določal (v § G3 za bivšo Kranjsko; v § 59 za bivšo Štajersko; (v § 62 za bivšo Koroško), da naj se letni prebitek, kolikor se ne porabi za kritje potrebščin naslednja-"! leta, plorlonosno naloži. Še več: po stavodajalec je deločil celo, da naj se vsak prebitek, ki se ne porabi za potrebščine naslednjega leta, priklopi k osnovnemu premoženju občine. — lz vsega tega je jasen namen zakona (občinskega reda), da naj občinski denar ne leži mrtev v občinskih blagrjnah, ali pa celo v kakih županovih skrinjah. Ne gre samo za letne prebitke, marveč za prebitke v obče, o katerih je pričakovati, da se ne bodo porabili več tednov ali celo več mesecev. V hranilnice s takimi denarji!
Zadnje čase smo čuli, da je pri občini revizijska komisija, ki je pregledovala tudi denarno poslovanje, spodtaknila se ob naložitev večjega zneska v nek — in to celo pu-pilarno-varni denarni zavod, češ, da bi bil moral župan za to, namreč da sme naložiti denar, popred izprositi dovoljenje višjega oblastva. To je no?misel! — Ne le da takega dovoljenja absolutno ni treba, —■ treba ni za občini koristna dejanja v takih primerih niti posebnega sklepa občinskega odbora; — taka zahteva ni utemeljena v prav nobenem zakonu in v prav nobenem predpisu kakega bivšega ali sedanjega oblastva. S sličnimi neutemeljenimi navodili se le begnjo o^ine in župani, ko se jim vse zadnje šteje celo k neredu, ako skrbe za pomnožitev občinskega premoženja. To vendar ni nered, temveč baš nasprotno, in občini je le čestitati, če ima takega župana, ki pridno nosi denar v — hranilnico. Pač pa naj župan o nalaganju denarja obvešča občinski odbor naknadno.
Poročalo se nam je tudi, da je dotična revizijska komisija imela neke pomisleke -a-di takozvano »vezane« vloge, češ da je to vinkulacija. Ne moremo si misliti, da bi Uradni organi ne imeli jasnih pojmov o tem, kaj je vezana in kaj je »vinkulirartii« vloga. Vseeno naj to tu pojasnimo. — Zadnje čase je povsod optlati silno pomanjkanje gotovine. Da bi pritegnili denarni zavodi čim več denarja v svoje blagajne (predvsem bančni!), so jeli ponujali mnrgo višje obresti kot so sicer običajne, onim vlagateljem, ki se zavežejo, da ne bodo dvignili naloženega denarja dogovorjeno dobo n. pr. treh, šest ali več mesecev. Čim daljša je ta doba, tem višje obresti nudijo denarni zavodi. — To se imenujejo »vezane vloge«, ki nimajo z vinkulacijanii ničesar opravili.
»Vinkulirane« pa so nc vloge, ki jih kot take proglasi nadzorstveno oblaslvo z uradno klavzulo v vložnih knjižicah, in ki si s tem pridržuje pravico dovoljevati porabo za gotove namene določenih glavnic, ki tvorijo osnovno imovino občin, ali pa glavnice za razne sklade (fonde) naloženih, denarjev. Sem spadajo tudi razne glavnice ubi/žuih zakladov.
Vezane vloge sme občina svobodno dvigati; to je odvisno le od dogovora med njo in med hranilnico. V i n k u l i r n n e vlo;;e pa so pod oblastvenim nadzorstvom. To je razloček, ki je prav bistven!
Še enkrat ponavljamo: Občine, lc pridno nalagajte denar t hranilnice. Da se pa nobeno obiastvo ne bo moglo Rnodtikati, nnla-gajlo d*nar lc v pupilarno-varn© hranilnice. Tak denarni zavod je in mora bjti za občine — naša »Hranilnica kmečkih občin« v Ljub-li.mi. ki le bila ustanovljena za občine; za
koje varnost jamči 21 velikih občin z vsem premoženjem in z vso davčno močjo; in od koje procvita bodo imele korist le občine same. Banke so do nalaganja občinskih, ubožnih i. dr. javnih denarjev sploh Ukljufeno.
K sklepu opozarjamo vse občine in druge javne korporacije na članek, ki je bil pri-občen v 9. številki »Občinske Uprave« preteklega leta pod naslovom »Nalaganje občinskih in ubožnih denarjev«.

t S. M, Lidvina Purgaj j

Kakor se matica v čebelnem panju odpove svetlemu dnevu in prijetnim solnčnim žarkom, ki si jih vesele drugo čebele, in vedno v temotnem panju skrbi za srečo svojega zaroda, tako tudi gospodinja ve, da njeno življenje ni brezskrben praznik, ampak delavnik, da se mora odreči marsikateremu dovoljenemu veselju, da se mora truditi, da se mora darovati za srečo svoje hiše. Tega pa jo zmožna samo gospodinja, ki je polna žive vere, k je prepričana da bo tembolj srečna in zadovoljna, čimbolj vestno 1» spolnjevala voljo božjo, čimbolj veselo se bo v njeni hiši razvijalo krščansko življenje. (Gospodinjstvo, str. 1, — Spisala S. M. Lidvina Purgaj.)
Ko je S. Lidvina, ki je včeraj zjutraj po dolgem bolehanju boguvdano v Marijanišču v Ljubljani zaspala v Gospodu, zapisala te vrstice, mislila je brezdvomno tudi na-se in na svoje naloge. V teh besedah se zrcali vsa njena duša, vse življenje in delovanje blagopo-kojne S. Lidvine.
Rojena 21. marca 1861 pri Sv. Marjeti v Slov. Goricah je obiskovala domačo šolo, petnajstletna je prišla v šolo k šolskim sestram, 1881 je končala učiteljiške študije in napravila zrelostni izpit. 1883 je prišla v Celje, odkoder je po desetih letih prišla 1893 kot prednica v ljubljansko Marijanišče.
Tedaj je bil ravnatelj Marijanišča pokojni kanonik dr. Franč. Lampe, kateremu je bila pokojna zvesto-vdana sotrudnica, desna roka do njegove prezgodnje smrti.
Z izrednim gospodinjskim razumevanjem je izvrševala svoje predniške dolžnosti, poučevala je v svojem šolskem razredu kot učiteljica, poleg lega pa je pozno v noč opravljala posle uprave in odprave »Dom in Sveta«. Rada jo še sedaj govorila o tej lepi, delavni dobi svojega življenja. Kako je ob koncu leta vselej dala lepo vezat letnik »Dom in Sveta« iu ga poklonila uredniku dr. Lampetu za novo leto; kako je Lampe vidno razveseljen vzel knjigo v roko, jo popestoval in pobožal kaktir otroka ter dejal z očetovsko radostjo: »Lepa knjiga in mnogo je truda v njej.«
Vplivno je S. Lidvina sodelovala pri ustanovitvi prve slovenske gospodinjske šole v Marijanišču, ki jo je zapričela Kmetijska družba. Šla je na potovanje in si na več krajih ogledala razne gospodinjske zavode in šole po svetu. Svoje bogate skušnje, ki si jih je ra-brala na študijskem potovanju in pomnoževala in poglabljala z vso pristopno ji tozadevno strokovno literaturo, je marljivo porabljala kot ravnateljica gospodinjske šole, ki jo je vodila do svoje smrti. Njeno bistro gospodinjsko oko, njeni prirojeni čut in smisel za red, snago, napredek ji je pomagal, da je bila gospodinjska šola v Marijanišču vedno prvovrstni zavod za vzgojo dobrih gospodinj.
Po 21 letih vsestranskega strokovnega in bogoljubnega delovanja je S. Lidvina začasno zapustila Marijanišče in se je poverjena z zaupanjem svojih sestra preselila 1914 kot vrhovna predstojnica kongregacije šolskih sester v Maribor.
Tudi kot vrhovna prednica je posebe v vojskinem času ob velikih poskušnjah za samostan modro krmarila svoj čolnič, uvedla v kongiegaciji poleg šolstva tudi bolniško postrežbo, s katero so se šolske sestre med vojsko odlikovale na raznih krajih V tem času je po vojski vkljub bolehnosti napravila dolgo pot v Ameriko, kjer je obiskala na raznih krajih vso zavode slovenskih šolskih sester, ki vodijo tam mnogo slovenskih, oziroma hrvaških šol. -
Glavno delo S. Lidvine skozi osem let njenega bivanja v Mariboru pa so tvorila pripravljalna dela za napravo in ureditev konštitucij za kongregacijo šolskih sester. Ta dela je vodila z veliko ljubeznijo in z močno, trdovratno vztrajnostjo. Nabavila si je vso pristopno cer-kveno-pravno slovstvo, stopila je v zvezo s slovitimi kanonisti in toliko časa delala in se trudila, da je po težkem, križevem potu doživela potrditev redovnih konslitucij; a pod težo teh naporov se ji je njeno zrahljano zdravje poslabšalo in odvezana dolžnosti vrhovne prednice se je vrnila v njej priljubljeno Marijanišče, kakor je rekla — umret.
Po dolgi, hudi bolezni je kakor v ognju očiščena vseh madežev, obdana od venca svojih sester, sedeča na stolu umrla. Njena duša, upamo, da se raduje po prestanem delavniku v Bogu svojega večnega praznika. Ob pogledu na umrlo S. Lidvino zdelo se mi je, da sem zagledal na vrtu mrtvo čebelico, počivajoče na cvetu medonosne rože.
Pokojnica je bila po svojem značaju čista, nežna duša, zavedajoča se vedno dostojanstva katoliške redovnice, nastopala je resno v svojih poslih in jih izvrševala z železno v>,traj-
nostjo. V narodnem pogledu je bila vedno zavedna Slovenka tudi v onih časih, ko lo še ni bila moda med nami.
S pokojno sestro Lidvino je legla v grob ena izmed najbolj zasluženih sestra kongrega-cije šolskih sester in kronika kongregacije jo bo vedno ohranila v hvaležnem spominu.
Ljubljansko Marijanišče, katerega napredku je posvetila svoje najboljše duševne in telesne moči, jo bo zelo pogrešalo, v Marijaniški kapeli pa ima zagotovljen trajen spomin med mrtvimi dobrotniki našega zavoda.
Počivaj v miru, zlata duša!
Zahvala.
Nenavadno prijetno me je knenadila izjava neomajne zvestobe in iskrene uda-nosti vseh naših krščanskih kulturnih društev, ki jo je prinesel *Slovenec-^.
Hvala Bogu, da mi nasprotni časopisi dobrega imena in zaupanja še zmanjšali niso, akoravno me neprestano grde, opravljajo in obrekujejo. Bolj kot zaničevanje moje osebe, me pa peče okolnost, da so do-tični krogi celo naravni čut pravičnosti in resničnosti v sebi kar zatrli in se drznejo samega sv. Očeta v svoje gnusne spletke vpletali. 0 da bi spregledali in se na pol vsaj naravne resničnosti povrnili!
Vsem društvom moj iskren pozdrav!
V Ljubljani, 4. februarja 1925.
f Anton Bonavenlura,
ikof.
Stojita SLS n Kranjskem K
TT3Z!
Dnevne novice.
—	Nočnine poštnih nameščencev. Vsi poštni nameščenci so vedno dobivali doklade za nočno delo. Poštno ministrstvo je že dvakrat povišalo nočnine, toda samo brzojavnim in telefonskim nameščencem, dočim so ostali vsi drugi pri pošti na cedilu. Ti so ogorčeni odklonili s 1. februarjem naznačani sprejem smešno nizke nočnine od 2—4 Din za 12 urno nočno delo in zahtevajo nočnino kakor jo imaT jo telegrafisti, to je od 5 do 15 Din. Seveda, ko bi se ploharska gospoda na direkciji manj pečala s politiko in se le malo pobrigala za interese nameščencev, bi tako očividno krivično postopanje bilo izključeno. Zato bomo šli vsi 8 februarja na volišče z geslom: Doli centralizem, živela avtonomija!
—	»Kmetijskemu listu« na njegov razpis nagrade sporočamo, da smo od našega poročevalca res izvedeli, da ni niti Pucelj niti Až-man hodil po Nemškem Rovtu pri Boh. Bistrici. Res pa je, da je SKS pred kakimi 14 dnevi hotela prirediti v tej vasi sestanek volivcev, pa ni mogla dobiti prostora. Prišel je iz Ljubljane neki govornik, ba.;e Šifrer, pa je moral oditi, ne da bi mogel zborovati.
—	Smrtna nesreča. Ko so 30. januarja sekali smreke na Zduši pri Mekinjah, je padla ena smreka 19 letnemu Jožefu Bitencu na glavo Ln mu prebila črepinjo. Nezavestnega so odpeljali na dom v Kokrico pri Kranju, a je že med potjo umrl. Skoda vseskozi poštenega in pridnega mladeniča!
—	Izjava. Podpisani sem doznal, da me je volilni odbor »Narodne radikalne stranke« določil za čuvarja svoje skrinjice na volišču v Rajhenburgu. Izjavljam, da se je to zgodilo brez moje vednosti in pristanka. Toliko v pojasnilo. Rajhenburg, 3. febr. 1925. Fabjančič Avgust.
—	Družinska tragedija. Dne 3. t. m. popoldne se je v Novem mestu zastrupila gospa M. Štangelova. Nesrečna' žena je zapustila 2 in pol letnega sinčka in komaj 14 dni staro dete. — Pokojnica je rodom iz Št. Petra pri Novem mestu in je iz ugledne hiše doma. — Vzrok smrti je baje nesoglasje v družini. Izpila je kozarček strihnina, kar je še pri polni zavesti izpovedala okrožnemu zdravniku ki je prihitel na pomoč, katera pa je bila izključena. Pripeljali so jo v bolnišnico usmiljenih bratov v Novem mestu, nakar je mukepolno izdihnila svojo mlado dušo.
—	Koliko porabi Zagreb mesa in pijač. Glasom uradnih podatkov so v zagrebški mestni klavnici v minolem letu zaklali 18.690 goved, 44.435 telet, 60.829 prešičev, 997 mlade živine in 314 konj. Razen tega je uvozil Zagreb z dežele 200.000 kg svežega in 965.250 kg prekajenega mesa, masti pa 1,596.595 kg. Popili so Zagrebčani 79.500 hI vina in 41.000 hI piva, skupaj 120.000 hI ali točno po 1 hI na vsako osebo. Poleg tega so spili 589 hI žganja in likerjev in 22.375 steklenic šampanjca.
Iz štajersko.
SBranBBBBDBBBBB
Nosilec kandidatne liste:
Or. Men Korošec
Zaupnike po deželi prosimo, da nam takoj po sklepu volitev z vsakega volišča brzojavijo oziroma telefonirajo izid na naslov: »Slovenec«, Ljubljana.
—	Gostilničarji in volitve. ^Osrednja zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo« izdaja svoje glasilo »Gostilničar«, ki se samo imenuje »Strokovni list za povzdigo gostilni-čarskega obrta«. Kakšen »strokovni« list pa Je to glasilo gostilničarske zveze, vidimo najbolje iz prve letošnje številke tega lista, ki je izšla 20. januarja t. 1. Tam beremo na prvi strani v članku »Vsak je svoje sreče kovač«, da »Gostilničar^ ni političen list, da »nam je politika prokleto malo mar« itd., takoj nato pa beremo, da »so gostilničarji krivi sami, če gre njihova obrt navzdol, ker so poslušali pri zadnjih volitvah strankarje in čenčarje o avtonomiji. republiki in enakih oslarijah«, na koncu članka pa poživljajo »vse gostilničar-stvo cele Slovenije brez izjeme, da spusti dne 8. januarja t. 1. svoje kroglice v skrinjico >Narodnega bloka«. — Mi imamo o Strokovnih glasilih tako mnenje, da se pečajo edinole s strokovnimi zadevami. Ce pa misli gostilničar-sko strokovno glasilo, da spada v gostilničar-sko stroko tudi agitacija za »narodni blok« in za žerjavščino, se po našem prepričanju zelo moti Ln moti se tudi načelnik gostilničarske zadruge g. Kavčič, če upa s tako trapasto agitacijo doseči za sebe in za svoje žerjavovske protektorje kakšne uspehe. Slovenski pošteni gostilničarji bodo glasovali za dr. Korošca, g. Kavčič naj pa glasuje za kogar hoče.
—	Novice s pošto. Na poštni »direkciji« imamo za šefa personalnega odseka demokratskega agitatorja, ki na najodkritejši način protežira pristaše SDS, druge pa preganja. Ta gospod je po mnenju »Jutra« edini strokovnjak za personalno zadeve in govori se, da ga misli dr. Žerjav narediti celo za »direktorja«, dasi je eden mlajših konceptnih uradnikov. Ta človek 6e tako malo briga za svoje delo, da je večino mlajših poštarjev, ki so nastopili službo po prevratu in so bili za vojne pri vojakih, občutno oškodoval. Ker ni poznal zakonov in se ni niti nnjmanje pobrigal, kakor Je bila njegova dolžnost, je ministrstvo na predlog direkcije prevedlo nameščence brez vštetja vojaških let v napredovanje. Kdor je poznal zakone, se je priložil na državni svet v Belgradu, ki je na podlagi starih avstrijskih zakonov pritožbe ugodno rešil. Večina pa tega n: vedela! Tudi ne dr. Lebar, konceptni uradnik še iz avstrijskih časov in sedanji šef personalnega odseka. Prizadeli se bodo morali precej časa truditi, da si pribore pravice, ki bo jih izgubili vsled nemarnosti personalnega Šefa, priganjača demokratarske stranke in Orjuncev.
—	Dopusti na pošti. Poštno prometno nižje uslužbenstvo, ki že po dve in več let zaman čaka na redni po zakonu j m pripadajoči letni dopust, sc zn!o zahvaljujemo ploharskemu socialnemu čutu centralistične gospode na direkciji in na vseh vodilnih mestih dne 8. le-bruarjal
SE58
iti-iifflj.tyja.4mii1 lanagBgaBBsam
š Koncert Glasbene Matice v Celju jc
zelo dobro izpadel. Pevci so želi dolgotrajne ovacije za svoje izborno izvajanje glasbenih točk.
š »Volksslimme« je bi'a zap'enjcna zadnjo soboto radi nekega članka, v katerem piše o armadi.
š Tatvina. V ponedeljek ponoči so v Laj-tersbergu pri Mariboru neznani tatovi v Vid-marjevi trgovini pokradli manufaklurncga blaga za 8000 Din.
š Škrlatinka. V mariborskem Dcčjcm domu so ugotovili dva slučaja škrlat:nkc. Zavod so radi tega za devet dni kontumacirali.
Iz Frimorske.
p Pastirski list knezonndškofri dr. S'cdeja. Goriški knezonadškof dr Scdej je izdal na vernike pastirsko pismo, v katerem biča sedanje politične in družabne razmere. Starše opominja, naj ne izročajo svojih otrok posvetim organizacijam, ki mlnd'no namenoma odtegujejo cerkvi, marveč naj jih vpišejo v katoliška društva.
p 25 letnica msgr. Kjudra. Msgr. Anton Kjuder je praznoval minolo nedeljo 25 letnico svojega župnikovanja v Barkovljah pri Trstu. Barkovljani so tem povodom priredili svojemu zaslužnemu, ljubljenemu župniku lepo slavje in mu poklonili krasen srebrni kelih. To slavje je veljalo obenem kot slovo, kajti msgr. Kjuder so v kratkem umakne v pokoj in se naseli v svoji rojstni vasi Kazlje.
p 50 lotnica političnega društva »Edinost« v Trstu. Dne 2. t. m. je minulo 50 let od ustanovitve političnega društva »Edinost« v Trstu. Tekom tega časa je imelo društvo šest predsednikov: dr. Bizjaka, Ivana Nabergoja, prof. Matka Mandiča, Ivana Goriupa. dr. Oto-karja Rybara in dr. Josipa VVilfana, ki sedaj načeluje društvu.
p Nevarno je obolel župnik na Voger-skem g. U r š i č.
p Strašen samomor. V Zaloščah si je v napadu blaznosti razparal trebuh in zabodel v srce vinogradnik Jožef Harej. Nesrečnež je prišel vsled vinske krize % veliko denarno stisko in ni mogel več preživljati družine. Iz obupa je veliko pil. Skrbi in pijača sta mu omračila um, da je na tako strašen način napravil konec svojemu življenju,
p Še en duhovnik moral čez mejo. Te dni se je izselil na Štajersko, ker ni dobil državljanstva rihemburški kaplan Leopold Arko. Bil je neumoren javni delavec in je dosegel na krščanskem prosvetnem polju velike uspehe. Ravno to pa Italijanom in slovenskim odoadnikom ni bilo prav ter so mu izpodko-pali tla.
p Smrtna kosa. Umrl je v Svetem pri Komnu posestnik Avgust A b r a m. — V Pečinah je umrl kovač in gostilničar Josip Trušnovec.
p Kamenarovič na svobodi. Te dni so Izpustili iz tržaških zaporov upravnega svetnika Banke Adriatike Čira Kamenarovida. Prav-tako so izpustili iz zaporov tudi upravnega svetnika iste banke odvet. S. Cacoparda.
Iz Llubliane.
SKriDjlca SLS v LiubPani le
<41
■EBE. €&
Kandidat:
Dr. finton Korošec
Namestnik:
Franc Terseglav
še ena nagrada.
Na razpis nagrad za najtočnej.šo pogo-ditev volivuih rezultatov za celo državo v znesku 1000 dinarjev in za Slovenijo še posebej v znesku 500 dinarjev smo dobili žo do danes jako veliko število rešitev.
Z ozirom na velikansko zanimanje, ki vlada za izid volitev v Ljubljani, razpisujemo še eno nagrado v znesku
500 dinarjev
za onega, ki najbolje ugane š t e v i -loglasov, ki jih bodo dobili posamezni kandidatje v Ljubljani. V slučaju več enakih rešitev bo odločil
žreb.
lj Pogreb č. M. Purgaj bo danes, v četrtek, ob 4. popoldne iz Marijanišča na pokopališče k Sv. Križu.
lj Promocija. G. Franjo C i b e j iz Gorice je bil na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije.
lj Volivni shod narodnega ploha pri Lahu v Šiški. V torek zvečer se je vršilo sijajno zborovanje ljubljanske demokratske stranke v gostilni pri Lahu v Šiški. Iz Ljubljane sc je valil v Šiško ves narodni ploh kakor parni valjar. Ko se je ploh privalil pred zbirališče, je prvi skočil z njega g. Turk (Sir Joc Otto-man), ki je začel zbranim zborovalcem govoriti tako: »Cenjeni možje, dragi volivcil (Gospod Likozar sam pri sebi: Dragi so res od vraga!) Torej dragi volivcil Mi smo se zbrali, da bomo v nedeljo volili in mi bomo tudi volili. Mi pa ne bomo volili tistih ljudi, ki lažejo, da sem jiz rekel pri Košaku gospodom mesarjem, da jc meso predrago, ampak tiste bomo volili, ki vedo, da sem jaz mesarjem rekel, da je meso prcpoccni. (Burno odobravanje, živahni živio-klici mesarjem.) Če bi bilo meso po d narju kilo, kam bi pa prišli? Kako bi se pa mi, ki imamo, od onih razločili, ki bi radi imeli? Ali naj potlej mi krmo jemo in oves zobljemo kakor moji konji, če bo vsak pri-tcpcncc prato jedel in l.avtižarjcve šniclne? Tega v Ljubljani nikoli ni bilo in tudi nikoli ne bo, ampak mi bomo jedli Lavtižarjevc šniclne, ki so najbolj debeli, mi, ki imamo! Tako sem vam zdaj vse povedai in zato vas prosim, da vsi volite v nedeljo narodni ploh, da bo g. Lavtižar lahko na njem ta de!'e'e šniclne sekal za nas. — Za gospodom Turkom
je povzel besedo g. LikAzar, ki je rekel da
morajo biti vsi naprednjaki za to, da se Časopisje uničuje, ne pa za to, da je tega plevela vedno več. Ranjki dr. Tavčar ni imel prav, kor se je boril celo svoje življenje za svobodo govora in zborovanja. Zborovati sme samo narodni ploh, ki ima denar in cekine, ne pa tisti, ki nič nimajo in ki naj gredo zvečer ob osmih spat, ne pa po Dolenjski cesti razgrajat, da človek še spati ne more. — Zborovale! so oba govora navdušeno odobravali, nakar se je ves narodni ploh zavalil zopet nazaj v Ljubljano na ples, kjer je ploharil do ranega jutra.
lj Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je promoviral na univerzi v Zagrebu g. Adolf Ločniškar iz Ljubljane. Čestitamo!
lj Občni zbor »Lovskega društva« se je vršil ob precejšnji udeležbi v pondeljek dopoldne v steklenem salonu restavracije na južnem kolodvoru. Zborovanje je otvoril predsednik društva g. dr. Lovrenčič. Uvodoma je pozdravil zborovalce, zastopnike iz Maribora Ln Celja, lovskega referenta pri pokrajinski vladi svetnika Šivica in zastopnike listov. Predlagal je, da se pošlje kralju udanostna brzojavka, nakar se je spomnil 10 med letom umrlih članov, pri čemer so se dvignili zbo-rovalci s sedežev. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je ustanovilo društvo do sedaj 5 podružnic in sicer v Radovljici, v Celju, v Mariboru, v Ptuju in najnovejša je v Murski Soboti. Društvo šteje 2350 članov, med temi 128 ustanovnih. Društvo izdaja tudi svoje lastno glasilo »Lovec«, ki je izšel v minolem letu v 24 številkah po približno 3500 izvodov. Dalje je omenil poročevalec razne dobro uspele prireditve in tekme. Denarni promet je bil precej velik, vendar izkazuje bilanca nekaj primanjkljaja vsled neplačanih računov. Po sprejetju oleh poročil se je razvila mestrma precej živahna debata o društvenih prireditvah in tekmah, o kolektivnem zavarovanju proti nezgodam, o vzgoji lovskih čuvajev v za-ne-'jive ovce, o ustanovitvi lovske knjižnice, o raznih predavanjih. Sprejet je bil predlog Mariborčanov, da se ustanovi —• maribor-ko oblast popolnoma samostojna jrodružnica s popolno avtonomno upravo. Tudi se je goverilo o tem, da bi se radarski revirk Hrastnik, Trbovlje in Zagorje združili v eno samostojno podružnico. Po kratki deb-.ti je predsednik zborovanje zaključil z lovpkim pozdravom.
lj Umrli so v Ljubljtni: Amalija Cebu-lar, žena umirovljenega profesorja, 69 let — Fran Pavlič, železn. pjduradnik, 58 let. — Silvester Perko, zava; ovalni potnik, 57 let
—	Fran Vrhovec, posestnik, 69 let. — San-tina Svetina, absolventka trgovske akademije, 22 let. — Feliks Gruber, rejenec, 18 mesecev. — Sel mar Kruhme, zobotehnik, 53 let
—	Jurij Sterligov, bivši ruski gardni častnik, 47 let. — Marija Rajšelj, posestnikova žena, 54 let. — Marija Bertoncelj, žagarjeva vdova, 30 let. — Terezija Kapus, užitkarica, 34 let
—	Josipina Polenšek, novorojenka. 1 dan — Rudolf Mihelčič, gojenec, 20 let. — Lucija Smeh, bivša perica, hiralka, 39 let. — Slavi-ca N., najdenka, hiralka, okrog 7 let — Tomo Brdnik, rejenček, 8 mesecev. — Kristina Kazafura, vdova nadučitePa, 64 let. — Terezija Jerančič, bivša delavka v predilnici, 81 let.
lj Jugoslavenska banka d. d., podružnica v Ljubljani, prenesla je svoje dosedanje poslovne lokale iz Kolodvorske ulice št 26 v moderno opremljene in vsem zahtevam odgovarjajoče nove prostore palače »Ljubljanski dvor«, kjer nadaljuje vse svoje bančno poslovanje v razširjenem obsegu.	(683)
lj Dobrim srcem. Starejša gospa, ki nima že 3 leta lastnega stanovanja, čeprav je tu pristojna, brez pokojnine ln podpore, v obupnem stanju, prosi dobra srca za kakršnokoli podporo, dokler hišni gospodarji ne dobijo svojih pravic. Darila na upravo pod »Dobro srce«.
Naznanila.
Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi svoje člane na VI. redni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 28. februarja ob 16. popoldne v dvorani Univerze v Ljubljani z običajnim dnevnim redom.
Jugoslovensko veterinarsko udruženje — sekcija Ljubljana ima mesečni sestanek v soboto, dne 14. februarja ob sedmih zvečer v hotelu Štrukelj.
Krekova prosveta v Ljubljani bo imela v nedeljo svoj občni zbor zvečer ob tričelrt na šest v svojih društvenih prostorih. Ob «edmifc zjutraj bo sv. maša s pridigo v alojzijeviški kapeli. Vse članice povabljene.
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi prvo mesečno zborovanje v petek, dne 6 februarja v tukajšnji ženski bolnici točno ob 6. zvečer s sledečim sporedom: 1. Eklamp-sija, prof. dr. Al. Zalokar. 2. Resekcija drob-nega črevesa in kirurške demonstracije, asistent dr. R. Blumauer. 3. Profilaksa ošpic v praksi, klin. asistent dr. B. Dragaš. 4. Demonstracija dveh zanimivih slučajev, dr. AL Piran L
Ženski odsek Krekovo mladine namerava
prirediti tečaj ženskih ročnih del. Vabijo ee vse one, katere bi imelo veselje do ročnega dela. Prijave se sprejemajo od 8. do 15. t. tn in sicer vsak dnn od ti. do 7 zvečer v Jugoslov Strokovni Zvezi, Stari trg 2, 1. nadstropje. Začetek tečaja 15. t m. ob 10. dopoldne. — Od bor ženskega odseka Krekove mladine.
Gospodarstvo.
Maš izvoz v decembru.
V toku celega lanskega leta je znašal izvoz 10 in pol milijarde dinarjev.
V	teku meseca decembra lani smo iz Jugoslavije izvozili 400.830 ton svojih produktov v vrednosti 'J53.194.079 dinarjev napram 274 tisoč 837 ton v vrednosti 827.974.102 dinarja, kar znači porast v količini za celih 48 odstotkov, v vrednosti pa za 15.13 odstotka.
Glavni predmeti našega izvoza v mesecu decembru 1924 so bili sledeči (p(rva številka pomeni količino v tonah, druga številka pa vrednost v milijonih dinarjev): koruza 92.474 — 189.0, pšenica 23.879 — 104.1, gradbeni les 77.080 — 94.8, sveže meso 2198 — 51.2, jajca 849 — 30.0, surov baker 502 — 21.6 itd.
V	teku celega lanskega leta je dosegel naš izvoz 3,919.700 ton v vredn. 9.538,774.432 dinarjev, medlem ko smo v teku leta 1923 izvozili samo 3025.914 ton v vredn. 8.048,843,930 dinarjev. Iz teh številk je razvidno, da je bil izvoz v letu 1924 po količini za 819.780 ton ali 29.4 odst., po vrednosti pa za 1.489.930.502 dinarja ali 18.5 odstotka večji kakor izvoz v letu 1923.
Med izvoznimi predmeti v mesecu decembru lani je koruza najvažnejša; izvoz ko-ruzn je dosegel v decembru 1924 rekordno višino* V mesecu januarju t 1. je bil izvoz koruze gotovo še večji. Žita, vstevši tudi moko, se je v decembru lani izvozilo 130.046 ton ves izvoz 400.830 ton) v vrednosti 362 milijonov dinarjev (ves izvoz 953 milijonov dinarjev).
Izvoz živine v decembru 1928 in v decembru 1924 je bil sledeč: konji 3761 in 2841 komadov, goveda 14.187 in 7.635 glav, prašiči 11.395 in 5.514 glav, drobnica 62.996 ln 57.216 glav. Izvoz živine je torej v teku leta padel, kar je za nas velike važnosti, saj je živina eden največjih izvoznih predmetov. Vznik za to nazadovanje izvoza živine leži v porastu dinarja. Konkurenčne države našemu izvozu živine so Ogrska, Romunija in Poljska, katerih valuta ni poskočila in ki so izrabile porast dinarja za večji izvoz živine v Avstrijo in Češkoslovaško.
g Cene živin«, telet in prašičev dne 4. februarja 1925 v Ljubljani. Voli rejeni za kg žive teže Din 10.75 do 11.25, voli za vprego 9 do 10, krave rejene 7.75 do 8, krave klobasarice 5.50 do 6.50, teleta težja debela 15 do 16, teleta lažja 13.50 do 14. prašiči špeharji 16 do 17, prašiči peršutarji 13 do 14, prašiči zaklani po kakovosti 17 do 19, banaški špeharji 21.50 do 22 Din. Včerajšnji živinski semenj je bil dobro obiskan. Prigon živine je bil precejšen. Zlasti se mora poudarjati dejstvo, da je izostala tokrat bosanska živina, katero se vsled padlih cen tukajšnje živine ne izplača več do-važati v Slovenijo. Tako je bilo videti tudi pravo sliko naše domače okoliške živinoreje. Upanje je, da zopet oživi polagoma ljubljanski semenj, ki je navadno jako zapuščen. Sicer ni bilo posebne živahnosti opaziti pri kupčiji, pač pa se vidi, da se dobro rejono blago vendar lahko proda. Za navadno rejeno živino pa ni bilo dane« nobenega zanimanja, tako da je bilo sklenjenih samo par kupčij. Nekoliko je popustila tudi kupčija s teleti. Cene teletom so nekoliko nazadovale. Istotako ceno peršu-tarjem. Nasprotno pa je opaziti, da se prašiči špeharji lažje prodajo. Kupčija se je nekako ustalila in ni pričakovati nobenih sprememb v cenah. Omeniti je še, da je bilo na včerajš-
njem semnju tudi nekaj plemenskih prascev, ki so se prodajali pod 200 do 250 Din.
g Konkurza. 0 imovini Juste Repičeve, omožene Kramarjev e, trgovke v Polzeli, sedaj v Kamniku, je razglašen konkurž; istotako o zapuščini po Karlu Z e 1 a n u, trgovcu na Pragerskem, umrlem dne 19. septembra 1924.
g Poravnalna postopanja. O imovini Nike Zipserjeve, neprotokolirane trgovke v Zelečah pri Bledu, se je uvedlo poravnalno postopanje, istotako o imovini Ivana S e -v e r j a, trgovca v Velenju ter Viktorja Petana, trgovca v Brežicah.
g Občni zbor. Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem 18. februarja 1025; >Balkan«, d.k d. za mednarodne transporte v Ljubljani 20. februarja 1925.
g Likvidacija. Osrednja zadruga lesnih producentov in lesnih trgovcev za Slovenijo v Ljubljani; Živinorejska zadruga na Brezni-ci, r. z. z o. z. ter Kmetijsko gospodarska zadruga v Oplotnici. Imenovane zadruge so se razdružile in prešle v likvidacijo.
g Gibanje cen v veletrgovini v mesecu januarju t I. Belgrajski »Privredni pregl°.'L objavlja indeksno številko cen v veletrgovini za mesqc januar t. 1., ki je 2012 napram 2112 v decembru 1924. Iz tega je razvidno, da so cene od decembra na januar padle za 100 točk ali 5 odstotkov, medcem ko je v istem razdobju narastel dinar za skoro 15 odstotkov. Indeks v zlat u je bil v januarju 1925 170, v decembru 1924 165 in novembru 1924 153. Cene se še niso prilagodile tečaju dinarj*», ker je bilo pričakovati znatnejšega popuščanja cen, kakor je v resnici nastopilo. Sedaj pa so cene tako visoke, da nadkriljujcjo one na svetovnem trgu, kar se bo kmalu pokazalo, ker bo zaradi tega začel naš izvoz pešati.
g Državne finance v mosccu oktobru. Iz uradnih podatkov je razvidno, da so znašali v mesecu oktobru 1924 državni dohoi" i 1.017,684.785 dinarjev, izdatki pa 932,532.0 i dinarjev. — Od t. aprila 1924 do 31. oktobra 1924 so dosegli državni dohodki 6.120,104,573 dinarjev, medlem ko je proračun določal dohodke v višini 6.000,583.333 dinarjev. V istem razdobju so bili državni izdatki 5.908.008.717 dinarjev (proračunski izdatki 6.069.583.333 dinarjev).
{, Žalostna statistika našega voznega parka, Na naših normalnotiruih železnicah imamo 1920 lokomotiv. Od teh je 1160 v prometu, a 760 je pokvarjenih, torej 40 odstotkov lokomotiv je izven prometa! Potniških vagonov je 2030, od teh je. pokvarjenih 1140, torej 53 odstotkov! Skupno število tovornJE nagonov znaša" 32.200, od teh je 11.700 izven prometa — torej 30 odstotkov. Ako en tovorni vagon donaša za 84 ur 200 dinarjev, znaša dnevna škoda pri teh 11.700 neizkoriščenih vagonih dnevno 2.340.000 dinarjev ali mesečno okoli 70 milijonov dinarjev!
g Izvoz jajc v decembru 1924. V teku meseca decembra 1924 smo izvozili 849 ton jajc napram 977 tonam v novembru 1924. Vrednost v mesecu decembru 1924 izvožene količine jajc je znašala 30.6 milijona dinarjev napram 33.1 milijona dinarjev v mesecu novembru 1924. Izvažala so se jajca v decembru 1924 v Švico (za 20.9 milijona dinarjev), v Avstrijo (za 4.7 milijona dinarjev) ter v Ita-1'jo (za 2.4 milijona dinarjev. — Skupno je znašal izvoz j-jc v cclem letu 1924 20.128 ton napram 17.241 ton v letu. 1923.
g Izvoz lesa v decembru 1924. V mesecu decembru 1924 smo izvozili 77.680 (v novembru 99.316) ton stavbnega lesa v skupni vred-
nosti 94.8 ( v novembru 103.4) milijona dinarjev. Največ je šlo stavbnega lesa v Italijo (za 64.7 milijona dinarjev), potem v Francijo (799.9 milijona dinarjev) ter v Madžarsko (za 8.7 milijona dinarjev). Izvoz lesa za kurjavo je znašal v mesecu decembru 1924 29.320 (v novembru 50.881) ton v skupni vrednosti
8.3	(v mesecu novembru 15.5) milijona dinarjev. Izvažal: smo les za kurjavo v Italijo (za 4.8 milijona dinarjev) ter v Ogrsko (za
3.4	milijona dinarjev.
g Promet lesa v tržaškem pristanišču. V te':u lanskega leta je znašal uvoz lesa v Trst po železnici 2.469.080 met. stotov, kar pomeni napram letu 1923 povišek za 440.675 met. stotov. Iz Jugoslavije prišlo lani lesa 970.830 met. stotov (leta 1923 1.101.808 met. stotov), iz Avstrije 803.142 met. stotov (1923 457.152 met. stotov), iz Italije 310.458 met. stotov (1923 294.302 met. stotov) in iz Češkoslovaške 297.965 met. stotov (1923 pa samo 99.945 met. stotov). Zanimivo je padanje uvoza iz Jugoslavije, ki je znašal leta 1922 še 999.718 met. stotov. Za razlog temu padanju navajajo, da Jugoslavija dirigira svoj izvoz lesa skozi druga pristanišča.
Borze.
4. februarja 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.57 -2.60 (2.5675-2.5875), London 296.95 -299.95 (294.50-297.50), New-yoik 61.48 -62.48 (61.16-62.16), Pariz 3.3450 3.3950 (3.3030-3.3530), Praga 1.8187-1.8487 (1.8210 - 1.8510), Dunaj 0.00867 - 0.0887 (0.0801), Curih 11.04-12.04 (11.85-11.95); efekt, dolar 60.75—61.75. — Tendenca čvrsta, promet slab.
Curih. Be1graA, 8.3750 (8.3750), Budimpešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.2330 (1.2340), Italija 21.56 (21.53), London 24.815 (24.82), No\vyork 518.10 (518.10), Pariz 28.05 (28.03), Praga 15.28 (15.30), Dunaj 0.0073 (0:0073), Bukarešt 2.8750 ((2.68), Sofija 3.76 (3.7550).
Dunaj. Devize: Belgrad 1143, Ko-dnnj 12.640, London 339.500, Milan 2949, New-york 70.935, Pariz 3843, Varšava 13.600. -Valute: dolarji 70.460, angL funt 837.700, franc. frank 3835, lira 2935, dinar 1137, češkoslovaška krona 2072.
Praga, Lira 141.15, Zagreb 55, Pariz 184, London 162.15, Newyork 33.80.
VREDNOSTNI PAPIRJL
Ljubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo iz leta 1921 64.75 (blago), 2 in pol odstot. državna renta za vojno škodo 128—130, Celjska posojilnica d. d., Celje 209—212, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 230 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 124—126, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 896—900, Slavenska banka, Zagreb 70—80, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 146 (blago), Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 410 (blago), Združene papirnice Vevče 101 (denar), »Split«, anon. družba za cement Port-land, Split 1250 (blago), Stavbna družba d. d., Ljubljana 280—290, 4 in pol odstot. kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 90 (blago).
Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 105—107, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 59.50, Ljubljanska kreditna banka, tu, 235—239, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 890—895, Slavenska banka, Zagreb 75, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 59, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osi-jek 750, Našica 39, Guttman 670-685, Slavonija 57 —60, Trboveljska premogokopna družba, tu 390—415, Vojna odškodnina 129 130, 7 odstot. inv. posojilo 66.50.
Dunaj. Živnostenska banka 905.000, Al-pine 437.000, Greiuitz 139.000, Trboveljska družba 463.000, Hrvatska eskomptna banka 154.000, Leykam 110.000, Hrvatsko-slav. hip. banka 68.000, Mundus 897.000, Slavonija 67.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: smrekovi hlodf, od 25 cm premera naprej, 4 m dolž., zdravo blago, fco nakladalna postaja 240—260, deske, 40 mm in 50 mm, IIf. vrsta, fco meja 480 (denar), deske, 20 mm—14-32 mm, 25 mm do 16-32, SO mm—16-32, 50 mm-16-32, B., I. in II. vrsta, paralelno prizmirano blago, fco Pliberk 775 (blago), borove deske, 50 mm, 4 m dolž., fco Pliberk 730 ((blago), črešnjevi hlodi, od 25 cm prem. naprej, od 2.50 m dolž., fco naklad, postaja 2 vag. 320—330 (zaklj. 320). — Žito in poljski pri-s k i pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 475 (denar), koruza nova, dobavitev februar, fco Postojna trans. 275—280, koruza nova, dobavitev marec, fco Postojna trans. 290 (blago), koruza nova, dobavitev april, foo Postojna trans. 300 (blago), koruza nova, def., umetno sušena, fco Ljubljana 250 (blago), oves srbski, par. Ljubljana 330 (blago), krompir beli, fco dol. postaja 300 (denar). — Stročnice, sadje: fižol ribničan, čišč., fco Postojna trans. 155 (blago).
Cerkveni vestnik.
c Nočnim častilcom se uljudno naznanja, da je nocoj redno celonočno češčenje presv. Reš. Telesa. Molila se bo 8. ura: Ceščenjo preblažene Device Matere božje Marije. — Uljudno vabimo može in mladeniče, da se nočnega češčenja sigurno udeležite.
Turistika in šport.
SK Jadran. Sestanek rednih članov vseli sekcij se vrši dne 6. februarja ob pol osmih zvečer v gostilni »Pri Roži«, Židovska ulica. Udeležba obvezna. Tajnik.
Lmbezen in zlato. 8
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
»Vse polno živeža za pse, Kama.«
»Hm. Ob devetih pripeljem sani do semkaj. Prinesem snežne čevlje. Šotora ne. Ali naj vzamem lahke postne sani? Majhne sani?«
»Lahkih poštnih ne,« je odgovoril Daylight odločno.
»Velik mraz je.«
»Potujemo prav lahki — da veš. Imamo množino pisem za ven, množino pisem za nazaj. Močan hrust si. Mnogo mraza, mnogo pota, pa dobro.«
»Pa dobro,« je zinil Kama in se udal. »Mnogo mraza, vraga se brigam zanj. Ob desetih bom pripravljen.«
Zasukal se je na mokasinovi peti in odšel ne-zrušljiv, liki sfinga, ne da bi dal niti dobil pozdrava, ne da bi se ozrl na levo, desno. Devica je odpeljala Daylighta v neki kot.
»Glej, Daylight,« mu je rekla s pridušenim glasom, »popolnoma suh si.«
»Do zadnjega ficka.«
»V bl°gajni pri Macu imam osem tisočakov--«
je pričela.
Daylight ji je segel v besedo. Predpasnik se mu je prikazni prav blizu in zbal se ga je kakor neukro-
čeno žrebe.
»To je vseeno,« ji je odgovoril. »Suh sem prišel na svet, suh poidom odtod, in suh sem bil večino ca a, kar sem prišel semkaj. Pojdi, zapleševa valček.«
Poslušaj vendar,« je silila. »Moj denar leži tam mrtev. I ahko bi ti ga posodila za živež,« je naglo pristavila, opazivši vznemirjenost na njegovem obrazu.
r /a živež mi nikdo ne skrbi,« se jo glasil odgovor. Sam skrtrm zanj in kadar kaj dobim, je vse moje. Nc, hvala ti, dekle. Prav lepa hvala. Za živež si priskrblm s tem, da vozim pošto sem in tja.«
»Daylight!« je zamrmrala nežno prosvedujoč.
On pa jo je kakor v nenadnem razgretju povlekel na plesišče' in ko sta se v valčku sukala po prostoru, je ona premišljala, o železnem srcu možaka, ki jo je držal v rokah in so ustavljal vsem njenim zapeljivostim.
Drugo jutro ob šestih je z grlom, osušenim po viski, pa vedno še gospodar sam sebe slal ob bari in vsakemu vpognil roko. Ta igra se je vršila na sledeči način. Dva možaka sta se postavila ob vogalu bare; oprla sla desni komolec ob baro, sklenila desnici in jo skušala drug drugemu pritisniti navzdol. Nastopali so drug za drugim proti njemu, a nikdo mu ni pritisnil roke doli, niti 0'af Henderson niti French Louis v/.lic svoji mogočni velikosti. Ko so mu ugovarjali, da je vse skupaj samo trik, jih je pozval iznova na borbo.
»Čujte,« je vzkliknil. »Sedaj pa nekaj drugega. Dvojo storim: najprvo poteh tam svojo vrečo zlata; drugič pa stavim, da potem, ko boste vi drugi privzdignili od tal vse vreče moke, kar jih morete, dodam jaz še dve vreči vaši pezi in privzdignem celo šaro od tal.«
»Pri Bogu, veljak je kričal French Louis visoko nad splošnimi dobroklici.
»Počakaj malo!« je zavpil Olaf Henderson. >Jaz zmorem prav toliko kot ti, l^ouis. Polovica slave je moja.«
Ko so položili Daylightovo vrečo na tehtnV*, se je pokazalo, da jo bilo zlato v njej ravno štiri sto dolarjev vredno. Louis in Olaf sta se pogodila vsak za polovico. Iz Mac Donaldove shrambe po prinesli vreče moke, ki so tel tale po petdeset funMvfft a.iprvo so poskušali razni drugi. Vsak se je posla vil na dvoje stolov, vreče pa so zvezane z vrvjo ležale pod njimi na tleh. Na la način je marsikateri od njih mngel dvigniti štiri, pet sto funtov, nekateri ccio šest sto. Za njimi sta se vzdigovanja lotila oba orjaka, kojih vsak je dvignil sedemsto. French Louis je nato pri-dodejal šo eno vreoo in vzdignil sedemsto in petdeset
funtov. Olaf je naredil isto, toda po osemsto funtov nista mogla vzdigniti. Poskušala sta vedno iznova; čelo so jima ro6ile kaplje znoja in kosli so pokale v udih. Posrečilo se jima je pač premakniti pero, ampal; od tal je n:sta mogla dvigniti.
»i'ri Bogu. To pot si se pa hudo urezal, raylight,« je dejal French Louis, se vzravnal in skočil s stolov. »Samo človek iz železa premore kaj takega. Še sto funtov več ne, prijatelj, niti deset!«
Odvezali so vrvi od vreč, ko pa so pridodali še dve vreči, ja stopil Kearus vmes.
»Samo še eno vrečo.«
»Dve!« je nekdo zavpil. »Dve je bila stava.«
»Saj nista vzdignila zadnje peze,« je ugovarjal Kearus. »Vzdignila sta samo sedemsto in petdeset.«
Daylight pa je dostojanstveno pometel celo zmedo.
»Kaj pa se rukate tako? Kaj pa je ena več? Ako še one ne morem vzdigniti, gotovo tudi dveh ne bom mogel. Kar gori z njimi!«
Stopal je na oba stola, pocenil in se sklonil, da sta roki prijeli za vrv. Nelahko je premaknil noge, napel mišice ob poizkusnem potegu, pa zopet odnehal, da popolnoma pripravi telo.
French Louis ga je malodušno gledal in zavpil:
»Potegni kakor hudič, Davlight. Kakor hudič!«
Dayliglitove mišice so se napele v drugič in topot zares. Polagoma je porabil vso energiio svojega sijajnega telesa in povsem neopazljivo brez sunka ali natezanja se je cela peza devet sto funtov pridvi^nila od tal in zanihala med nogami liki nihalo naprej in nazaj.
Olnsu ITendersonu se je zvil silen, slišen vzdih-ljaj iz prsi. Devica, ki se je nezavestno napenjala, da so jo vse mišice bolele, je odjonjala. French Louis pa je spoštljivo zamrmral:
M' sieu Dayllght, pozdravljam. Jaz sem samo eno veliko dete. Ti pa si velik možak.«
Daylight je izpustil breme, skočil na tla in krenil k bari

ZA POSTNO IN VELIKONOČNO DOBO priporoča Jugoslovanska knjigarna
cerkvenim zborom sledeče skladbe s Adamič, velikonočne pesmi za mešani zbor.
Part. Din 16, gl. po Din 6. F&ist, 10 cerkvenih pesmi za meiani zbor. —
Pari. Din 20, gl. po Din 4. Foerster, 12 cerkvenih pesmi za meSani zbor.
Part. Din 12. Foerster, Lamentacije in Očitanja za mešani
zbor. Part. Din 8. C rum, velikonočne pesmi in Regina coeli za
mešani zbor. Part. Din 10. Bladnik, velikonočne pesmi za meSani zbor in Regina coeli. Part. Din 8.
Hladnik, Regina coeli za mešani zbor. Din 5.
Hribar p. A. Postni in velikonočni napevi za mešani zbor. Part. Din 30, gl. po Din 10.
Klmovec, Rihar renatus, 21 pesmi za mešani zbor. Part. Din 24, gl. po Din 8.
Lahamar, velikonočne pesmi za mešani zbor. Part. Din 10.
Premrl, Slava sv. Križu, postne pesmi za mešani zbor. Part. Din 12.
Sattner. postne pesmi za mešani zbor. (Par-titura razprodana), glasovi po Din 6,
Sichcrl-Premrl, velikonočne pesmi za me~ani zbor. Riharjevi, Vavknovi, Cvekovi, Ger-bičevi in drugi napevi. Part. Din 30, gl. po Din 4.
ZA NASE ODRE.
Burke b šaljivi prizori. 18 burk in laloiger
enodejank za mešane vloge. 20 Din. Veseloigre in šaljivi prizori za aamo moške
in ženske vloge. 16 Din.
Vse naše. Burka v enem dejanja. Spisal F. S. Finžgar. 18 Din.
Na krivih potih. Igra v petih dejanjih za samo
ženske vloge. 12 Din. Nedeljske are na društvenih odrih. Štiri igro-
kazi za samo ženske vloge. 16 Din, Martin Krpan, Dramatska pripovedka v petih dejanjih. Spisal Fr. Govekar. 26 Din.
Jugoslovanska knjigarna v LjubljanL
Meteorologično poročilo.
Ljobllann 106 m a. m. v«. Normalna barometereka višina 786 mm.
caa •paao-ran ia	Haiu-oietei t mm	termo, metai f C	feiiifun 'lile rane« » 0	teb«, < etrov
S./2. 21 b	7471	1-7	13	Jaano
4./2. 7 ti	7421	- 2-1	09	megla
14 b	7438	31	1-0	luno
» na
0«
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica D!n !'50 ali vseka beseda 50 par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Ppplfn poštenih staršev, UCOIVU kj ima veselje do pekovske obrti, sprejme v pouk z vso brezplačno oskrbo v hiši. - Jernej MULEJ, pek. mojster, BLED. 6<i0	) Absolventa srednje tehnične šole, strojnega oddelka, sprejmemo. -Ponudbe s spričevali ter zahtevkom plače pod »Absolvent« Stev. 682 upravi lista.
KUHARICA in dobra GOSPODINJA iSče službe v župnišču 1. marca aH aprila. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 676.	
	KONTORISTINJA z večletno prakso, zmožna knjigovodstva, strojepisja in blagajniških ter vseh konto-arskih poslov, išče primer, mesta. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi pod St. 671.
Potnika J S Č e tovarna »Svetlin« za prodajo kemičnih izdelkov proti mesečni plači in dnevnicam. Reflektira se samo na zmožnega potnika proti kavciji. — Samo resne ponudbe je poslati na IVAN KORDIŠ, Ljubljana, Vegova olica št. 2. 674	
	TRAPIST v vsaki množini razpošilja po povzetju kg po 20 Din Mljekarska udruga, Virovitica, Slavonija. 573
	200.000 Din pOSOjila iSče trgovec z dobro Hočo trgovino v svrho nakupa blaga za sezijo. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Varno« na upravo »Slovenca«.
zdravega, z do-tuullua brimi spričevali meščanske šole, sprejme trgovec na Štajerskem. Hrana in stanovanje v hiši. - Ponudbe na upravo lista pod »Dober računar« štev. 677.	
	Prodam 15 DELNIC Zadružne gospodarske banke po Din 130.—. - Cenjene ponudbe pod »DELNICE« na upravo lista. 693
Knjigovodja SE ISČE, zmožen tudi drugih pisarniških deL - Naslov v upravi lista pod št. 668.	
	Pianino naprodaj. - Naslov se izve v upravi lista pod šiev. 691.
Monterja spretne in zanesljive, išče električno podjetje. — Ponudbe z natančnimi podatki pod »Monterji« štev. 651 na upravo »Slovenca«.	
	Štedilnik Gosposka al. St. 6, II. nadstropje, desno.
	Delavniški PROSTOR iščem v mestu. Skladišče, klet ali slično preuredim na lastne stroške. - Ponudbe na upravo lista pod »Selitev«.
HrOnOP " tr<5°vino z LliOJSOU meš. blagom na deželi se takoj sprejme. Po-	
goji: zdrav, krepak in najmanj 1 razred srednje šole. Prednost imajo tudi nemščine zmožni. — Ponudbe na opravo pod »Učenec 684«.
VJničaija
!87e lastnik 2 oral vinograda. Lepo stanovanje v vinogradu. Plača v naravi In v gotovem denarju. Podrobna pojasnila daje Peter PANJAN, Hrastovica, Slavonija. 647

S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnik om, prijateljem in znanccm, da je preminula naša dobra mati ozir. stara mati, gospa
Kristina Kazafura
vdova nadučit. v pok.
Pogreb se vrši v četrtek dne 5. februarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Trnovo, Pred Konjušnico št. 2, na pokopališče na Vič.
Ljubljana, 4. februarja 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
n
u^tatmaaaammaaaammaaamaamamBa
Generalni konzul Italije
poživlja
kraljeve podanike Italije, prebivajoče v slovenskih pokrajinah države SHS, da najnujnejšim potom pošljejo generalnemu konzulatu v Ljubljani sledeče podatke:
Krstno ^ Ime, rodbinsko ime, domovinstvo, krstno ime in rodbinsko ime matere, rojstno leto, kraj rojstva, krstno ime in rodbinsko ime žene, . ali so samrki ali oženjenl, imena otrek, n ih rojstno teto, Številko potnega lista, kraj, kjer sedaj prebivajo in natančni naslov,'
Ti podatki sc morajo poslati na naslov: KR.	I
GENERALNI KONZULAT ITALIJE - urad C,	I
felenburgova ulica št. 7, Ljubljana (Ro. Consolato	I
Generale d' Italia, Ufficio C),	j
O Pnorilni 1/AMti,l	'
----------u.ill .IVUC.UI.	I
i^^isissaDsanaaDaBiBBogiaBaaBBHBa
Izdaja konzorcij »Slovenca*.
■ ■
a ■
■
1000 brezovih
Pocinkana mreža
za vrtove, t m visoka, i pre-nesljlv ŠTEDILNIK, 60X90 cm, 1 VRATCA za pekovsko peč, zelo močna, vlita, po znižani ceni naprodaj pri MALENšKU, Boh. Bistrica.
PRVOVRSTNO -OC
stanovanje
mpfplie NAPR0DAJ p«
IIIC1CI zapne m uradu v visokem pritličju, obstoje-TRSTENIK, p. Kranf. 669 če iz 3 sob, kuhinje, pred-
-.—„ ' ' _______ i sobe, kopalnice z vsemi pri-
PRODA SE NOVA I tiklinami. poleg tega vrt za zelenjavo v skoraj novi vili, pol ure oddaljeno od ljublj.
TRGOVSKA OPRAVA
sproti šole. Priporočam se pol leta naprej. - Ponudbe tudi za razna mizarska dela je oddati na upravo lista do in popravila.	620 15. februarja pod: »Visoko
pritlično stanovanje it. 64S«.
Naprodaj MOTOR
ZARADI PRESELITVE
18 KS za surovo olje, DI-	,e naprodaf dobro ohranjeno
NAMO MOTOR z voltme-	POHIŠTVO. - Poizve se v
trom za luč, VELA 10 m dol-	upravi lista pod Stev. 639. ga, iermenica in JERMENA, STRUŽNICA za
__	Na Križu, dobre pol ure od ZfcLEZO, Kamnika — se tako| VRTALNI STROJ, vse za .	. „-, .
pogon, majhna SPINDEL-	0DDA T na'Cm 11154
PRESSE in razno orodje; PriPrav"a za k,a^e«a VP°J;0:
jenca ali rokodelca. — Več
najnovejši tno-poljubne za dame in gospode r a z p o S i.l j a _ KNAFELJ ALOJZIJ, strok, ogleda se od 9- «1 in 2—4 se" Uve^pri "cerkvenem pred- I uJi'elj za krojaštvo — Ljub-Cesta na Rožnik štev. 29. I stojnišlvu v Komendi.« ' ljana, Križevniška ulica 2.
simimt
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku Vsak ogas, pa bodisi v veliki aii
m oglase
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren 1 st za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-
pa tudi v priprosti
majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je .Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
Kroje jj
Razglas.
Polenovka
J"^ NAMOČENA
Fran Kiiam
Ljubljana. MASLO
v vsaki množini razpošilja v zavojih po K, K, K kg po 50 Din Mljekarska udruga, Virovitica, Slavonija. 574
PRI OKRAJNEM SODIŠČU V TRŽIČU te vrši dn« 7. februarja ob 15. ari J«r« JAVNA DRAŽBA "mL ZARUBUENIH PREMIČNIN!
530 raznih moških in ženskih čevljev, raznih čevljarskih potrebščin, žebljev, sukanca itd., 2 komplet, električnih motorjev, 1 velike železne blagajne, 4 visokih izložbenih omar, 1 velike kredence, t dolge zoie, t rajava kobile, 1 težkega voza, 1 voza (zapravljivček) 1 kočije, 1 pisalne mize, 1 koncertnega glasovirja, tei raznih drugih stvari.
Ker je cenilna vrednost zelo ugodna, se reflektanti opozarjajo na to dražbo.
ŠOLSKE SESTRE V MARIJANIŠCU naznanjajo, da je njihova
prednica
Mati Lidvfna Furpj
bivša vrhovna prednica Kongregacije šol. sester III. reda sv. Frančiška
v 64. letu starosti, v 46. letu svojega poklica, odšla včeraj zjutraj, previdena s svetimi zakramenti, k svojemu Bogu po večno plačilo. Pogreb bo danes popoldne ob 4. uri.
Preblago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 5. februarja 1925.
Od Ministratva za trgovino
in obrt Koncesijonirana
KROJNA ŠOLA
Li (ID LJANA. ZldOVSKO 5
Tečaj za krojače, Šivilje in dame, ki se želijo izobraziti za družinsko krojenje.
Zo zamudnine toiso-vanje do 10. februarja
Rorposiilonle In Izdelovanje najmodernejših hrojev zo gospode tn dame f i!
Južnih src smo 2. februarja spremljali na njegovi zadnji poti prečastitega gospoda
Zahvala.
JM1G0LAT0R
inbalacijaki aparat n« ame manjkati v nobeni družini, nabaviti si k* mora vsak posameznih, ako fkrbi za svoje zdravje. — , AUGOLATOB" z<lravi z najsigTirneišim uspehom vsa bolezni sapnih organov, kakor: Pra-hlajente, kašelj, oalovakt kašelj, nahuha, goltancnl ln bronhialni „	,	k a ar. vratna ln pijn&na bolezni,
vnetje pljnenlb konto, poaladloa lnflnenoo, astma Itd. Itd. — Prrdnoati aparata: razblapuje oljnate in vodene tekočine. Ni v mkaki zvezi s kurjavo, torej ognja varon. Komodno more a« n porabljati tndi v postelii. Takoj po nporabi ae paciient lahko poda na mrzli zrak, for je popolnoma zavarovan pred ponovnim preblajengem. Preaeoatljlv nfilnak takoj po nporabi. Cena popolnega aparata »AUOOLATOB' Dla 130'-Zahtevajto brezplačnih prospektov. — Generalno zaatop. za S lig
Jože CebulJ. agentura-komisija
Jeaenlce na Oorenjakem
župnika na Vranskem.
•skreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej težki izgubi, izrazili sožalje; gloloko ginjeni se zahvaljujemo nepregledni množici iz domače in iz drugih župnij, ki ga |e spremila na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo: g. dr. Šerko-tu za pomoč v bolezni; pre-častitemu gosp. dekanu Medvedu iz Braslovč za ginljivo pridigo in vsem preč. gg. duhovnikom. Nadalje se zahvaljujemo za častno zadnje spremstvo: okr. sodniji Vransko; zastopnikom okr. zastopa Vransko; pošt. uradu Vransko; šolskemu vodstvu in učiteljskemu zboru šole Vransko; zastopnikom kr. šolskega sveta Vransko; županstvom občin: trg Vransko, Prekopa, Sv. Jeronim; zastopnikom fin. kontrole in orožništva; Vranski in prekopski požarni brambi ter pevskemu društvu »Vrahska vila«; cerkvenim pcvcem za ginljive žalostinke; Marijini družbi Vransko. — Vsem in vsakemu posebej naša globokočutena zahvala s prošnjo, da ohranite vsi udeleženci blagopokojnika v ljubečem spominu! Bog plačajl
Vransko, dne 2. februarja 1925.
M*;	,
IGNACU ERV&R/ kplan. — ŽALUJOČI SORODNIKI.
Odgovorni urednik: Viktor Ccnfič v Ljubljani.
I? Obiščite ?!
8. iliiislii medmi
(POMLADNI SEMENJ) S. do 14. marca 1925.
3IEDNAR0DNA IZLOŽBA VZORCEV izdelkov industrijo in obrta.
Brezkonkurenčne cene I
125.000 posetnikov, med temi 25.000 inozemskih kupcev iz 70 držav.
Znatno znižane vozno cono na avstrijskih železnicah. — Za prestop meje se kupi samo potna vizum-znamka za aK 15.000.— (0.25 dolarja).
Pojasnila daje »WIENER - MESSE« A. O. - WIEN VIL, kakor tudi častna zastopstva v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4; Zveza za ptujski promet za Slovenijo; ] »P u t n i k s>, potovalna in prometna B pisarim. Aleksandrova cesta 8. | Josip Zidar, Dunajska cesta 31.
Jucoslovanska tiskarna v Ljubljani.