Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobota 28. iulija 1934 Stav. 169 Le(6 VMI' MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Ufednlitvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talafon urednittva 2440, uprava 2455 Izhaja razsn nadalje in praznikov vsak dan ob 1®* uri / Velja masažno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku 1 Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun it. 11.409 K JUTRA Beg narodi sodstev v Metje Položaj v Avstriji se urejuje ■ Poraz ivn Ikih Itithrlevcev in umik v Marenberg ■ Zadnji boji na Štajerskem in S?oroS’-?em ■ DQ9n$»tfov pogreb - Položaj po Papenovem imenovanju • Italija in resne oe- sede Anglije OČIŠČEVALNA AKCIJA. | šev, ki se istotako bližajo naši meji. DUNAJ, 28. julija. Mobilizacija j kj i° h°do prekoračili tekom dauaš-Heimwehra, ki jo je odredil podkance lar knez Starhemberg, je bila v sploš flem že včeraj popolnoma dovršena ,n so bile posamezne čete odposlane v one pokrajine in kraje, kjer narod* nesocialistična vsaja še ni bila zadušna. Ugotovilo se je namreč, da so prodni socialisti v nekaterih krajih Gorenje Avstrije, Solnograške, zlasti Pa Štajerske in Koroške še vedno gospodarji položaja. Dočim se je četam vlade posrečilo očistiti štajersko ozem I.ie med Gradcem in jugoslovansko mejo, so se ponekod na gornjem Štajerskem Hitlerjeve! včeraj še držali. Še bolj napet položaj pa je bil na Koroškem, ki je prišla s svojo vstajo nekako pozno. Tam so še včeraj Hitlerjeve! imeli v svojih rokah razne kraje. Predvsem Pliberk in ono ozemlje, ki meji na Jugoslavijo. Po današnjih sporočilih so Heim\vehrovci in vojaki str- tudi ta upor. vendar pa pravijo dru-tte vesti, da Koroška še ni popolnoma očiščena. ZADNJI KRVAVI BOJI. GRADEC, 28. julija. Urad avstrijske domovinske brambe sporoča: V Radgoni bliža Čiščenje koncu. V Leobnu. Brti-cku ob Muri in v nekaterih drugih krajih pa se bijejo še vedno srditi boji. Enako ie v Greifenburgu in Lienzu. MIHstatt in Greifenburg sta v rokah narodnih socialistov. Pri Ottenschtagu so poizkusile nekatere avstrijske narodnosocialistične legije iz Nemčije vdreti v Avstrijo, kar se jim pa ni posrečilo. Tudi v predmestjih Solnograda se še strelja. njega dneva. Zatrjevali so, da so v tem predelu Avstrije, za našo kobansko mejo, vsi prebivalci pristaši narodnega socializma. URADNO POROČILO O POLOŽAJU, DUNAJ, 28. julija. Danes ob 10. uri do-i poldne je sprejel opolnomočem niinistc in poslanik Ludv ig zastopnike tiska v palači državnega kancelarja in jim sno-ročil, da je razen v nekaterih kra:«h Štajerske in Koroške po vsej Avstr ji red in mir. Nadalje je sporočil, d't s" je sestal ministrski svet pod vodstvom pod' ance-larja kneza Starhemberga, da izkaže zad- (rebtio, da se sestavi na Dunaju pomirljiva vlada. To hi pa mogla sestaviti samo osebnost, kj ni bila doslej preveč tfTcroirana v boju z narodnimi socialist*'. Temu se pa seveda upirajo predvsem prdkoncoUr knez Starhemberg, min‘f'sr E ’lu!Sekn‘gg in drugi. Vse je od vlsno sc'5"! od edlcčUve državnega pred Ssd;iika Miklasa. V vladnih krogih zamerijo NemčiM tudi to, da ie Imenovala Bapena za poslaivka. ne da bi poprej za-nrcsha dmalsko vIa''o za sporazumno "dobritev. Von Paoen se ie včeraj z letalom odn'!!a! v Monakovo, kjer čaka Tia avoment. nakar bo takoj odšel na Dunaj. Po poročilih iz Italije, so tudi tam nezadovoljni z akcijo za sporazum med njo čast pokojnemu kancelarju dr. Doli- Nemčijo in Avstrijo v takem smislu, da fussu. Izjavil je, da bo vlada ostala zvesta pokojnemu kancelarju in njegovemu delu. Mimo tega je bil na tej sii sestavljen tudi poseben ministrski varnostni odbor s Eeyem na čelu. ker se pozicija UPORNIŠKA ČETA BERKU. MARENBERG. 28. V MAREN-julija. Kakor DOLLFUSSOV POGREB. Truplo umorjenega kancel rja dr. Do'l-fussa ne bo pokopano v ponedeljeV, kakor se je nameravalo, ampak že danes popoldne. Priprave za pogreb so že izvršene in so ogromne. KDO BO KANCELAR? DUNAJ, 28. julija. Po imenovanju von Papena za nemškega poslanika na Dunaju, se mnogo razpravlja o vprašanju, kdo poslane Dcllfussov n-a slednik. Imenujejo se razna imena, med njimi dr. Kunschak, dr. Schusch-nigg, knez Starhemberg, bivši minister dr. Ender, general Vaugoin in dunajski župan Smitz. Kdo ima največ jzglcdov, zaenkrat še ni znano. RINTELENOVA KRIVDA. DUNAJ, 28. julija. Bivši rimski poslanik dr. Rintelen, ki se je v samo drugod, so se Hitlerjeve! dvignili pro-j merilnem namenu ustrelil v prsa, je v Ji režimu tudi v dolini Cakave, kjer je ] bolnišnici umrl. Preiskava je dognala, bilo njihovo središče v Ivniku, kamor s« se po pritisku vladnih čet umaknili Gidi Hitlerjeve! Iz Zelenega Travnika 'n od drugod. Vladne čete pa so včeraj prikorakale tudi na Ivnik, od koder so se pričeli uporniki umikati proti jugoslovanski meji ter jo na Radiju Prekoračili. V Marenberg je prišla četa 102 upornikov, ki so odvrgli orožje že na avstrijski strani in prišli k nam tako razoroženi. Obmejni organi so lili sprejeli in spremili v Marenberg, S-!i .nastanili začasno v hmelj-ski sušilnici, oj tu bodo begunci odposlani v Maribor, kjer se bo odločila njihova nadaljnja usoda. Begunci so večinoma mladi kmečki iantie, delavci. dijaki in med njimi je tudi neki od-yetnik. Splošno so slabo oblečeni iz-»ntičenf in silno potrti. V Avstriji so bili vsi oboroženi s samokresi in puškami ter so imeli tudi dve strojnici. Vašemu Poročevalcu so izjavili, da so se umak ni!l pi-ed bataljonom Hehmvehrovcev zarotR tc^a. ker niso hoteli prelivati krvi. v resnici pa fzgleda. da so se le zbali. Mimo tega so izjavili, da ie za njimi še približno 300 njihovih tovari- da je bil nedvomno zapleten v vstajo in določen, da prevzame vodstvo nove vlade, če bi se revolucija posrečila. Dobljena je tudi listina, »a kateri stoje Imena nekaterih osebnosti, ki naj bi tvorile Riutelenovo vlado. Veliko senzacijo je pa zlasti vzbudila vest, da je bil v vstajo zapleten tudi sef kriminalnega oddelka dunajskega redarstva dvorni svetnik dr. Stein-hauesel. Uporniki, ki so napadli kan-celarjavo palačo so Izjavili, da so pričeli akcijo v imenu omenjenega kakor tudi policijskega inšpektorja Gotzman-na. Oba sta bila že aretirana in sta v zaporu. bi se ustvaril kak kemoromis, boje, da bi se s tem oslabila Italije v Avstriji. DUNAJ, 28. julija. Vršilec dolžnosti nemškega roslauika na Dunaju ie zaprosi! avstrijsko vlado za agrement za novega nemškega poslanika Franza von Papena. Nobenega dvoma seveda ni- da bo vlada agrement podelila, vendar šele no pogrebu dr. Dolifissa. NEMŠKI UKREPI ZA POMIRJENJE. BERLIN, 28 julija. V tukajšnjih političnih krogih so prepričani, da je postala na meravana demarša velesil v Berlinu zaradi avstrijskih dogodkov po imenovanju von Papena za nemškega poslanika na Dunaju brez" 'dmetna. Če se pa kak korak vendar’ irene, bo to kvečjemu o-siabljena in prijateljska verbalna nota. Oba glavna ukrepa nemške vlade, Imeno vanje Papena za poslanika in odpoklica-nje dr. Rietha, sia bila osebno delo Hitlerja. Berlinska vlada je že pripravila vse potrebno za uspešen nastop von Papena na Dunaju iu s tem tudi na novo ureditev razmerja med obema bratskima državama. Vsa Avstriji sovražna propaganda je ustavljena. Tisku je naročeno opustiti vsako neprljateljsko kritiko avstrijskih razmer. Habicht ne dobi naslednika in Frauenfeld ne sme več govoriti v radiu. Tudi izraz »Avstrijske legije« se več ne uporablja, govori se le še o taboriščih av strijsklh beguncev. Ta taborišča bodo se- daj razpuščena. Istotako pa bo Nemčija tudi odpravila takso 1000 mark za potova nje v Avstrijo, čim bo von Papen prevzel posle poslanika na Dunaju. ITALIJA IZGUBILA GLAVO. RIM, 28. julija. Dogodki v Avstriji so italijanske politične kroge in vlado popolnoma zmedli. Bali so se zlasti, da bi se po umoru dr. Dolllussa posrečila na-rodnosocialistična revolucija, kar bi pomenilo za vselej konec italijanske politične nadoblasti v Avstriji. Zato so ukrenili vse potrebno, da se to, če bi bilo potrebno, prepreči tudi s silo. Mussolini je poslal knezu Starhembergu brzojavko, v kateri je izjavil, da stoji Italija za njim z vso silo, tudi s svojo vojsko. Obenem ie takoj poklical k sebi oba podtajnika ministrstva vojske In letalstva, generala Baistrochija in Valleja ter odredil vse pri prave na avstrijski meji na Tirolskem in Koroškem. Italijanski tisk pa napada ves čas Nemčijo tako strahovito, kakor v zgo dovini žurnalistike skoraj ni znano. Iz vsega tega je razvidno, da Izgublja Italija glavo, ker bi se, če bi izgubila Avstrijo, podrla še niena zadnja zunanjepolitična pozicija lit bi doživela popoln diplomatski polom. ANGLEŠKA LEKCIJA ITALIJI. LONDON. 28. julija. Angleški tisk se drži zelo objektivno in trezno v poročanju o položaju, ki ie nastal v Avstriji, zaradi katerega vsi italijanski pa tudi nekateri francoski listi dolže edino Nemčijo. Londonski tisk pravi, da se nemški vladi ne morejo dokazati nobene direktne zveze z dogodki v . Avstriji, ukrepi, ki »ih je storila nemška vlada včeraj pa dokazujejo celo nasprotno, da hoče ostati Nemčija daleč ob strani teh dogodkov in storiti vse, da se najde z Avstrijo po*1’ — za mirno sožitje, dasi ima prav Ne a v Avstriji izmed vseli evropskih držav največ interesov. Posebno neugodno pa delujejo tukaj histerični napadi Italijanskega tiska, ki je kakor se zdi popolnoma izgubil glavo in napada Nemčijo z besedami, kakršnih se nemški tisk napram Italiji še nikoli ni posluževal, niti za časa svetovne vojne. Priznava se sicer, da ima Italija v Avstriji mnogo interesa, ker gre za njene pozicije, ki si jih ie pridobila s težkimi žrtvami in popuščanji, a se tu vendar dobro ve, kako nenaravne in nevzdržne so. Italijanski tisk lahko besni in je to le njegova zadeva, vendar ie zelo slaba usluga za svetovni mir iu konsolidacijo, če se namesto, da bi se zadeva lokalizirala, hoče iz nje ustvariti mednarodni konflikt. Dva petletnica svetovna vosn*» NA DANAŠNJI DAN JE PRED 20 LETI AVSTRO-OGRSKA NAPOVEDALA SRBIJI VOJNO. POSLEDICE PAPENOVEGA VANJA. IMENO- DUNAJ, 28. julija. Imenovanje von Papena za nemškega poslanika na Dunaju je sprejela vsa avstrijska javnost z velikim zadovoljstvom, dočim se v krogih vlade opaža neko nerazpoloženje, kar je razumljivo, ker ustvarja to imenovanje resne hoje za sestavo nove vlade. Splošno se sodi, da bi bilo v interesu pomir-ienja med Avstrijo in Nemčijo sedaj po- BEOGRAD, 28. julija. Današnje 20-ietnice napovedi vojne s stran! bivše Avstro-Ogrske takratni Srbiji, ki je izzvala potem najstrašnejšo vojno, se spominjajo vsi tukajšnji listi z daljšimi članki m opisi spominov 28. julija leta 1914. in naslednjih dni. Prav tako posvečajo tej obletnici veliko pažnjo tudi vsi listi ne samo po Jugoslaviji, marveč po vsej Evropi in vsemu svetu, dasi so sicer preokupirani z avstrijskimi zadevami, ki stoje trenutno v ospredju. Ko se pa v naši državi spominjamo te žalostne obletnice in zlasti tudi žrtev, ki jih je svetovna vol na zahtevala od človeštva, posebno mnogo pa za naše osvobojenjc in zedinjenje, moramo vendar ugotoviti, da nam je zmaga ob koncu ustvarila ood lago za lepši razvoj in napredek. Kakor znak usode ie, da ie sedaj Balkan pomirjen, dočim so postale središča evropskih nemirov tiste države, ki so leta 1914. hotele uničiti naš nacio-nalni dvig._______________ navdušuje kod lepo petje. Kjerkoli si bodi, €b\si povsodi! PROIZVOD : ,,UNION' ZAGREB, Dnevne vesti Slovo primarija docenta dr. Matka od bolnišnice Poslovitev gospoda doc. dr. Matka. Ob priliki odhoda gospoda docenta dr. Matka, šefa internega oddelka tukajšnje bolnišnice na novo službeno mesto, je izdala uprava splošne bolnišnice vsem nameščencem zavoda sledečo okrožnico: »Gospod docent dr. Ivan Matko, šef internega oddelka tukajšnje bolnišnice je bil z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 30. junija 1934 O Br. 14171 sprejet v državno službo in postavljen za višjega svetnika ministrstva socialne politike in narodnega zdravja ter zapušča naš zavod po 15-letnem službovanju. Gospod višji rnini-sterialni svetnik je vso dobo svojega dolgoletnega službovanja v naši bolnišnici posvetil vse svoje moči in obširno strokovno znanje zdravstvu v zavodu in izven njega. Uprava splošne bolnišnice v Mariboru smatra zaradi tega za svojo častno dolžnost, da izreče gospodu viš min. svetniku — ki je odklonil vsako drugo obliko poslovitve — ob priliki nje govega odhoda tem potom za njegovo požrtvovalno delovanje priznanje in zahvalo, želeč mu v njegovem novem sluz benem delokrogu obilo uspehov. Zastop-nik upravnika dr. Mirko Černič, 1. r.« Gospod višji ministerialni svetnik doc. dr. Matko se je vodstvu za priznalne poslovilne besede pismeno najprisrčneje za hvalil, poudarjajoč, da je posvetil zavodu vse sile, zavedajoč se visokih dolžnosti do svojega službenega mesta. Z željo, da bi zavod vedno procvital zagotavlja, da bo tudi na svojem novem službenem mestu z budnim očesom zasledoval njega na, p rede k. Uprava strelskega okrožja in Zvezna strelska družina Maribor pozivata svoje članstvo, da se v čim večjem številu u-deleže pogreba generala Rudolfa Maistra, ki bo danes ob 16. uri. Zbirališče strelcev ob 15. uri pred Narodnim domom. Slov. trgovsko driištvo v Mariboru poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba našega osvoboditelja generala Rudolfa Maistra, Sprejem v vojaško službo. V Službe nem vojaškem listu z dne 21. tm. je razpisan natečaj za sprejem v državno službo pri ministrstvu vojske in mornarice fzrakoplovstvu) treh diplomiranih strojnih inženerjev in treh diplomiranih strojnih tehnikov. Podrobnejša navodila so na razpolago v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, med uradnimi urami. Učiteljsko društvo za Maribor mesto je podarilo 300 Din Učiteljskemu domu v Mariboru namesto venca na grob umrlega nacionalnega borca g. generala Maistra. Promenadni koncert. Jutri, v nedeljo 29. f. m. bo v mestnem parku od 10. do 12. promenadni koncert. Igrala bo vojaška godba pod taktirko kapelnika gosp. Svobode. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Vidmarjeva lekarna .»Pri sv. Archu« na Glavnem trgu. Mariborski otok! Za v nedeljo, 29. tm. najavljeni zabavni večer sc zaradi obolelosti enega umetnika končnoveljavno pre loži na 2. avgusta. Avtobusni promet bo ta dan do 23. ure. Dijaška kolonija v Martinščlci. Iz Maribora odpotuje druga skupina za Mar-tinščico v torek, dne 31. julija ob 18. uri. Zbirališče pred kolodvorom ob 17.,K). Poroke. Pretekli teden so sc v Mariboru poročili: ključavničar Leopold Kozel in delavka Neža Gojčičeva; kurjač Prane Ljubša in tkalka Elizabeta Rojso-va; žični pletar Karol Kovač in gdč. snovalka Julijana Otgrajcnškova; posestnik Karol Brodnjak in posestniška liči Terezija Skrbinškova. Bilo srečno! Umrli so. Zadnje dni so v Mariboru umrli: Anica Aprisuikova, posestniška hči na Teznem, stara 20 let; franc Vor-sič, zasebnik, star 91 let; Aleksander Bru mee, sin tkalca, Vekoslava Lcševa, hči tkalke; Apolonija Divjakova, žena železničarja; Barbara Dctičkova, viničarka; Silva Kaiserjeva, hči železničarja, stara h let. Naj počivajo v miru! Tuji avtomobilisti pridejo v Jugoslavijo. Naš »Avtokiub« sodeluje pri VI. med narodni alpski vožnji. Letos vodi proga te vožnje in sportno-turistične manifestacije avtomobilizma prvič skozi Jugoslavijo, Prijavljenih je že okrog 150 dirkačev. Start bo 7. avgusta v Nizzi in 12. avgusta prispejo dirkači v Zagreb. Pot ih bo vodila iz Zagreba preko Podsuse-Ja, Sombora, Kostanjevice, Novega mena, Ljubljane, Kranjske gore, Podkoren-,kcga sedla in Beljaka in dalje skozi Avstrijo proti Miinchenu. Bolgarski pevci v Jugoslaviji. Subo-iško pevsko društvo »Graničar« je povabilo v Subotico na gostovanje sofijsko pevsko društvo »Kaval«. V Subotici bodo nastopili v jeseni in obiskali ob tej priliki tudi druge večje kraje naše države. III. Mariborski teden od 4. do 15. avgusta 1934. Revija kulturnega, gospodarskega in dru žab n e ga življenja mariborskega okrožja. 12 velikih razstav, mednarodne športne pri reditve, mednarodni šahovski turnir, razni kongresi in zborovanja. Gledališke predstave in koncerti pod milim nebom. Zaključek 15. avgusta veličastna Beneška noč z velikim ognjemetom na Mariborskem otoku. 50 odstotni popust na železnici in parnikih. Kljub vsakodnevnim ciganskim koncertom in predstavam se popolnoma re-novirajo prostori »Velike kavarne«. V kratkem času se bo imenovano podjetje štelo med najelegantnejše vse Slovenije. Od danes naprej se toči v hotelu »Orel« plzenjsko pivo! Danes zvečer na vrtu restavracije »Union« koncert. Igra »Triglav-jazz«. Grški letalci v Beogradu. Danes bodo priletela iz Bukarešte v Beograd tri grška letala. V Beogradu bodo prisrčno sprejeta. Nemški novinarji obiščejo Jugoslavijo. Naša država je povabila v goste okrog 30 nemških novinarjev, zastopnikov največjih nemških listov, da se oddolži Nemčiji za potovanje jugoslovanskih novinarjev po Nemčiji. Nemški novinarji pridejo k nam po dosedanjem načrtu sredi meseca avgusta in ostanejo v Jugoslaviji kakih 15 dni. Ogledali si bodo1 vse važne tujskoprometne kraje v naši državi. V Sloveniji si bodo ogledali nemški novinarji predvsem Ljubljano in Bled, uajbrže pa tudi Maribor, če se bodo vračali domov preko Avstrije. Mednarodni šahovski turnir v Curihu. V XII. kolu prekinjene partije so sc končale z naslednjim rezultatom; Jolmer je porazil Miillerja in dr. Euwe Bogoljubova; partija Flohr: Bernstein se je končala remis. Končno stanje po XII. kolu ic naslednje: Aljehin in Tlohr 10, F,uwc 9 in pol, Bogoljubov 9, Niemcovič, Lasker, Stahlberg in Bernstein 7. Jolmer 6 in pol, Henneberger 5 in pol, Miiller in Rosselli 4, Grob in Gygli 3 in pol, Nacgeli in Joss 1 in pol točke. Nova občinska uprava v Beogradu. Notranji minister Zika Lazič ,ie na podlagi člena 1. zakona o občinah ra/rešil dosedanje odbornike beograjske občinske uprave ter imenoval nove glede na razširjeno področje mesta Beograda. Toča hudo ranila mlinarja. Pretekli ponedeljek, ko je tudi v okolici Čakovca divjala silna nevihta, se je mlinar Stefan Korunek vozil z vozom proti svojemu mlinu, V trenutku, ko je izpregal konja, se je vsula silna toča, ki je moža tako nevarno ranila na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Čakovcu. Njegovo stanje je zelo resno in dvomijo zdravniki o njegovem okrevanju. V okolici Čakovca iti Varaždina je toča tedaj ranila še več ljudi, najhujše poškodovan pa jc nesrečni mlinar. Dve nezgodi. V Spodnji Polskavi št. 46 je padel 48Ictni viničar Jakob Pcrgertnik in 'zadobil luidc notranje poškodbe. 20-letnemu mizarju Ivanu Pragertu pa ie padlo veslo na levo nogo in mu jo hudo poškodovalo. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici. Radost na miku in soiacu vam daje Pre'd solncenjem morate svoje telo drgniti z Nivea kremo ali Nivea oljem. S tem zmanjšate nevarnost solnčarice a dobite obenem prekrasno bronasto barvo kože. NI VEH ua ztabi in sotnail Polnilna peresa z zlatim In navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. Iz strelske družine. V dneh 11., 12. in 13. avgusta bodo strelske tekme zveznih strelskih družin maribbrskega strelskega okrožja na vojaškem strelišču v Mariboru, in to kakor zadnja leta v času Mariborskega tedna. Obveščamo vse strelce in prijatelje strelskega športa, da se v čim večjem številu udeleže tega nacionalnega in viteškega tekmovanja. Zvezna strelska družina Gorica pri Pragerskem priredi 29. tm. slavnostno otvoritev strelišča z veliko vrtno veselico. Ob 13. uri sprejem gostov pri slavoloku, 13.30 otvoritev strelišča, slavnostni govor in govori zastopnikov raznih korporacij, poklonitev častne diplome g. nar. poslancu Antonu Krejčiju. Ob 16. uri odhod na veselični prostor. Prosimo vsa društva, da se te proslave udeležijo. Strelska družina na Pobrežju, Jutri obvezno ostro streljanje na vojaškem strelišču. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandeljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, Sokol Maribor III., Krčevina - Košaki vabi p. n. občinstvo iz Maribora in okolice, da se udeleži v nedeljo 29. julija ob 20. uri gledališke predstave »Rokovnjači«, ki se vprizori na letnem telovadišču v podaljšani Aškerčevi ulici. To priljubljeno narodno igro režira domačin br. dr. med. Albert Sentočnik. Muzikalne točke (overturo, koračnico »Mladi vojaki« ter kuplete) bo pa izvajal mariborski orkester pod taktirko gda. Koudelke. — Vstopnina je zmerna: 10, 5, in 3 Din. Polovična voznina ferialcev. Feriaina zveza sporoča, da je prejela od železniške direkcije v Ljubljani naslednjo odločitev: Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu nas je obvestila, da zadostuje za člane Ferialne zveze legitimacija. Iz tega razloga članom Ferialne zveze ni potrebno več pokazati poleg ferialne članske legtiniacije tudi dijaško knjižico. Seja vodstva gasilske zveze. Pretekli torek je imelo vodstvo gasilske zveze v Beogradu sejo, na kateri so obravnavali razne aktualne zadeve, tičoče se gasilstva, Razpravljali so tudi o statističnih podatkih gasilskih organizacij in o poletnem poročilu gasilskih enot. Predloženi so bili predpisi o nstrojstvu in poslovanju nadzornega odbora gasilske zveze, predlogi za odlikovanja gasilcev, gradivo za tečaje gasilskih nadzornikov vse države, ki bo v Zagrebu, osnutek ga silskega grba, ki je bil tudi sprejet, navodila za preprcČcnje požarov, zakon o požarni policiji itd. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 20.3 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura jc znašala I6.S stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 21 stopinjah 739.5, reduciran na ničlo pa 737; relativna vlaga 78; preteklo noč Jc padlo 0.4 mm dežja; vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved pravi, da bo vreme vroče in dabodo tu in tam nevihte. Ceneno meso. Na stojnici za oporečeno ueso pri mestni klavnici bodo prodajali v ponedeljek od 7. ure naprej 170 kg govejega mesa, kg im 4 Din in 7 kg svinjine po 7 Din kg, in sicer največ 2 kg na osebo Grajski kino. Samo še nekaj dni premiera »Pirati zraka«. Veliki senzacionel-ni film napete vsebine. Pripravlja sc »Črni bazar«. Kino Union. Do vključno nedelje vele-opereta »Kralji valčkov« z R. Miillerjevo, Rosy Rarsonyjevo, Paulom Hbrbigerjem in Willy.iem Fritschem. Veseli film lepih melodij, glasbe in pesmi. Mariborski teden od 4. do 15. avgusta 1934 .res Narodno gledališče za časa Mariborskega tedna. Za letošnji Mariborski teden uprizori mariborsko gledališče Golievo novo komedijo »Kulturna prireditev v Crni tniaki« na prostem, in sicer na o-troškein igrišču na koncu Tyrševe (preje gornje Gosposke) ulice. Delo je duhovita in jako zabavna satira ter jc doseglo v Ljubljani veliko število predstav. Pri vajah za to delo se je izkazalo, da je izbrani prostor izredno akustičen in zelo primeren za letno gledališče. Ves ogromni aparat vodi glavni režiser J. Kovič. Nastopijo Dragutinovičeva, Zakrajškova, Kraljeva, Savinova, Gorinškova, Barbi-čeva, Čepičeva, Križajeva, Tovornikova, P. Kovič, Skrbinšek, J. Kovič, Medven, Grom, Gorinšek, Blaž, Rasberger. Fu-rijan, Nakrst, Harastovič, Crnobori, Ver-'donik. Šandeker, Lobnik, Turk. Razen tega še nastopi velika komparzerija in godba »Sloga«. Vsega skupaj nastopi o-koli 140 oseb. Prva predstava ho na dan otvoritve Mariborskega tedna, v soboto 4. avgusta ob 20. uri. Prodaja vstopnic pri .gledališki blagajni. Zveza za tujski promet v Mariboru (Putnik) organizira veliko tujsko prometno razstavo, ki bo obsegala razne diapozitive, reliefe, fotografske motive letovišč, zdravilišč, planinskih postojank in mest bivše mariborske oblasti; prikazane bodo vse lepote našega severnega dela države, ki ima vse pogoje za razvoj tujskega prometa. Razstavi bo- priključen poseben oddelek »Naš Jadran« s prekras nimi obmorskimi motivi. Tujsko-promet-na zveza je z velikimi žrtvami nabavila za to razstavo popolnoma nov najizbra liejši material, ki bo vzorno urejen podal pregledno sliko razvoja tujskega prometa. Na razstavi se bodo delile v svrho propagande naših lepih krajev razne revije, brošure, prospekti in drugi reklamni material. Obiskovalci »Mariborskega tedna« uživajo 50% popust na železnici in parnikih. Izkoristite priliko za obisk Maribora, jugoslovanskega Merana. Pisarna »Mariborskega tedna« je od danes naprej v prostorih Otroškega vrtca v Razlagovi ulici. Uradne ure od S.—■ 12. in 14.—18. Telefon št. 23-87. Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Današnji trg je bil precej bogato založen. Slanina rji so pripeljali 9 voz svinjine in slanine, 48 voz krompirja,, čebule, kumare in druge zelenjave in 45 voz hrušk, jabolk, grozdja, sliv ter drugega sadja. Posebno nizke cene so bile perutnini, in sicer so prodajali: piščance 12 do 15 Din, večje piščance 16 do 28 Din, kokoši 25 do 35 Din, race 15 do 25 Din, gosi in purane 25 do 50 Din, domače žajce 4 do 25 Din. Cene zelenjavi in sočivju so bile naslednje: krompir 2 do 3 Din, čebula 2 do 4 Din, česen 6 do 8 Din, hren/ do 8 Din, paradižniki 3 do 4 Din kg, cvetača 3 do 5 Din, glavnata solata 0.25 do 1 Din, zeljne glave 0.25 do 1 Din, kumarce 0.10 do 2 Din, buče 2 do 3 Din; kislo zelje 2 do 3 Din kg. Sadje: jabolka in hruške 3 do 5 Din, grozdje S do 10 Din, breskve in marelice 5 do 8 Din, slive 3 do 4 Din, ringlodi pa 3 Din kg. Precej jc bilo na trsu tudi lesene robe, ki so ji bile cene sledeče: grablje 5 do 7 Din, vile 8 do 10 Din, pleteni koši. košarice, jerbasl, košare za potovanja po velikosti in kakovosti od 3 do 65 Din, škafi pa 15 do 3U Din. vročica) . m—■—■———i—■!— i nn-im-— — - jss3s5ala Rudolfa Maistra, ki je prispela v Maribor v četrtek kmalu popoldne, se je razširila povsod z bliskovito naglico. Naše uredništvo so klical: telefoniono z vseh strani predvčerajšnjim in včeraj ves dan ter spraševali, če je to mogoče. Žal smo jim morali potrditi. Maribor je objela globoka žalost, pa tudi vse podeželje, odkoder se pripravljajo danes nešteti na pot v Maribor, da se še zadnjič poslovijo od svojega junaka. Mestna poslopja, kakor tudi poslopja mnogih zasebnikov. so že sama izvesila žalne zastave in niso šele čakala na poziv mestnega župana g. dr. Lipolda. Vsa društva pa so se pripravljala na sejah za današnji pogreb. Že včeraj dopoldan je bila na mestnem magistratu skupna seja predstavnikov občine in zastopnikov mariborskih ter okoliških narodnih društev ter korporacij. na katerih so bile ugotovljene vse podrobnosti glede pogreba. Na tej seji se je določilo, da bo nosil na čelu pogrebnega sprevoda, ki se bo razvil izpred mestnega magistrata proti mestnemu pokopališču na Pobrežju, spredaj podčastnik tukajšnje garnizije križ, za njim bo korakala gedba »Drava«, sledila pa bodo dru štva in korporacije, kakor Sokoli, viteške čete NO, člani Jadranske straiže. lovci, obrtniki itd. Za društvi in korporacijami bodo korakali gasilci, za njimi bo šla vojaška godba z delom vojaštva, za katerim bosta dva častnika nosila na blazinah Maistrova odlikovanja. Tem bodo sled:li Maistrovi borci, za njo duhovščina, nato Pa se bo vozila na lafeti krsta pokojnega generala. Za krsto bodo korakali svojci, zastopniki civilnih oblasti, častniki, članice Slovenskega ženskega društva, godbeniki in drugi, ki se bodo pogreba udeležili. Sprevod bodo zaključile ostale čete mariborske garnizije. Kakor smo izvedeli. bo zastopal vojnega ministra g. polkovnik Boža Putnikovič. dočim se bo divizijski general g. Hadžič udeležil pogreba sam osebno. Deputacije bodo prispele tudi iz Ljubljane in od drugod. Sinoči ob 16. uri je bila v mestni posvetovalnici na magistratu žalna seja mestnega občinskega sveta, katero je o-tvoril in vodil župan g. dr. Lipold. V Posvetovalnici je bil postavljen ob tej Priliki tudi Maistrov doprsni kip. okrašen »s cvetjem. Seje so se udeležili polnoštevilno vsi mestni svetniki v žalnih 0-biekah. Župan dr. Lipold je uradno sporočil smrt generala Maistra ter nato orisal njegovo življenje in zasluge za Maribor in vso našo domovino. Poudaril je, da bo Maistrovo ime zapisano vedno z zlatimi črkami v analih Maribora. Ob koncu so vsi navzoči vzkliknili pokojni- ku v večno slavo in čast. Ves govor župana so poslušali stoje. Soglasno je oh-činski svet sklenil, da se v priznanje zaslug izvršil pogreb na občinske stroške in izreče sožalje pokojnikovi družini. Ob tej priliki'je župan prečital tudi sožalne brzojavke ljubljanskega župana in drugih. Istotako jc povabil vse svetnike, naj se danes ob 9. uri udeleže sprejema krste, popoldne ob 16. uri pa pogreba. Truplo pokojnega generala Maistra je bilo sinoči z avtofur,gonom našega mestnega pogrebnega zavoda prepeljana z Unca v Maribor, kjer je bilo preko noči položeno v kapelico na pokopališču. Davi so pa krsto z njegovimi zadnjimi ostanki prepeljali v prehod pod mestni magistrat, katerega so primerno uredili, ter jo posta vili na mrtvaški oder. Ob privozu krste k mestnemu magistratu so se zbrali tamkaj občinski svetniki z županom g. dr. Li-ipoldom načelu, kakor tudi zastopniki raznih društev, občin, korporacij itd. Obenem ga je pa tudi že takrat pozdravila velika množica meščanov in okoličanov, ki se je hotela posloviti od njega še s pekropitvijo. Ob mrtvaškem odru je bila postavljena straža njegovih borcev in vojakov. Ves čas, od postavitve na mrtvaški oder pa do pogreba, so defilirale mimo velike množice. Pogreb bo danes ob 16. uri izpred mestnega magistrata na mestno pokopališče na Pobrežje. Pred magistratom bo blagoslovil trupla lavantinski knezoškof g. dr. Ivan Tomažič, ki bo tudi osebno vodi) žalni sprevod in opravil pogrebne ceremonije. Pred magistratom se bo poslovil od pokojnika samo mestni župan g. dr. Lipold, nakar se bodo razvrstili pogrebci in se bo sprevod pričel pomikati proti Pobrežju. Ob grobu bodo govorili velikemu pokojniku v slovo še ostali govorniki. za katere je določen poseben vrstni red. Poleg skoraj vseh mariborskih godb, ki bodo igrale pri pogrebu žalne koračnice, bodo nastopili tudi združeni pevci mariborskih pevskih društev z žalostinkami. Zadnja pot generaSa Maistra po slovenski zemlii Včeraj zvečer je mariborski pogrebni avto pripeljal z Unca pri Rakeku v Maribor truplo generala Maistra. Bila je to zadnja pot slovenskega generala in pesni ka po slovenski zemlji. Od meje do meje je še enkrat potoval naš mrtvi heroj, kakor da bi hotel še enkrat pregledati vse svoje oddelke in nam vsem zaklicati, naj ne omagamo v boju, ki ne bo prej končan, dokler ne bodo vsi Jugoslovani pod eno streho. Koder je vozil mrtvaški voz z generalom, povsod so se od njega poslovili na jiajlepši in najginljivejši način. Na Uncu so kmečki fantje in dekleta okrasili krsto s cvetjem, ob odhodu pa je domača duhovščina blagoslovila truplo. Na Unec so prispeli tudi generalova žena in njegova sinova Borut in Hrvoj, ki so spremljali generala na vsej poti v Maribor v posebnem avtomobilu. Ginljivo ie bilo slovo tudi na Rakeku, kjer so se od pokojnika poslovili zastopniki oblasti in tamkajšnje občinske; uprave. Pa tudi po vseh vaseh od Unca do Ljubljane so povsod pričakali mrtvaški voz in mrtvemu generalu na najlepši način izkazali poslednjo čast. Posebno iskreno je bilo slovo naše pre stolnice Ljubljane. Na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo se je zbrala ogromna množica. Truplo je blagoslovil ljubljanski nadškof g. dr. Rožman, v slovo pa so mu Spregovorili zastopniki oblasti in občine. Enako ganljivo je bilo nato slovo po vseli krajih od Ljubljane do Maribora. Povsod so se ob cesti zbirali ljudje in v tihi žalosti izkazovali pokojniku poslednjo čast. Pozno zvečer je truplo generala Maistra prispelo v Maribor. V'. Jugela-t-fc. d , »Zagreb. Ož’as jc • reg.*pot? S. Br.M2 314 od 25- VI. 1534. ASPIRIN pomaga pri zvišani temperaturi. ASPIRIN je mala tableta z velikim učinkom. tabietscjme vtisnjen Bayer-jev aspirin j Stran 4. Marfliarsk! »Ve čer n ik« jutra. V M a r i 6 o r u, dne 28. VII. 1934. Problem naše meje Vzdolž severnih mejnikov Mikavne so kobanske planote in mikavna njih blagodejna tišina, zlasti v poletnih odtenkih zorečega žita in cvetočega maka ter skoro, skoro tudi ajde. Vsakotoliko ti iztakne oko tudi tradicionalni lan, našo staro industrijsko bilko, ki se vrača v znamenju razmer ali bolj določno: v znamenju težkih gospodarskih prilik, a istočasno tudi modrega Izmikanja. Kobanec, ki je bistveno gozdar, je res občutno gospodarsko prizadet, ker s 1 CK> Din za m3 gradbenega lesa je plačano komaj njegovo delo. A on dobro ve, da ne tiči vsa krivda v nizkih cenah na svetovnem trgu. Iz razgovora s pametnim ondotnim možem sem izvedel, da se vedno bolj zavedajo, odkod izvira prvo gospodarsko zlo. »Ob vodi«, je govoril »obstoja veletrgovina z lesom, ki ima tudi trgovino z mešanim blagom. Od nje zavisi vsa občina s tisoči ha gozda. Tja oddamo svoj les in nakupimo blago, ker v gotovini se nam noče izplačati.« Od merodajne strani sem tudi izvedel, da je ta hiša zelo dvomljive nacionalne vrednosti in naš jezik dosledno prezira. V tem začaranem krogu polzi Kobanec (in drugi) naglo navzdol, tako rastejo socialne, gospodarske in tud i narodne krivice, in če pojde tako dalje, ne bpmo imeli kaj obiokavati. Gospodarsko onemogli, za katerimi potuje telesna in duševna onemoglost, ne bodo tvorili trdnih mejnikov. S tem vprašanjem se človek nehote ozre po otrokihr po tem našem mostu v bodočnost. Kaj naj pričakujemo od rahitičnih, bledičnih, škrofu-loznih in bedastih otrok? Samo breme! Edino ugodnim prirodnim prilikam — višinskemu solncu, zdravemu zraku in vodi itd. — se je zahvaliti, da ni večje umrljivosti, dasi so tudi higienske prilike izredno slabe. Je vedno in povsod ista resnica: z mizerijo potuje nevednost in z nevednostjo mizerija. Vendar pa je treba podčrtati tudi drago resnico: poklicani niso in ne obračajo temu vprašanju potrebne pozornosti. Nedvomno moreta cerkev in šola z železno doslednostjo in vztrajnostjo doseči zelo mnogo. Naj bo Kobanec kot hribovec-gozdar še tako počasen in težko dostopen, tak vendar ni, da bi stalno odklanjal vse dobro in koristno. Ce n. pr. obstoji že snaga oči, moremo počasi ustvariti tudi snago razuma. Priroda, oziroma nauk o njej nudi za to dovolj prilik. Sicer pa je ljudstvo v svojem bistvu zelo zdravo in tudi duševno prožno ter ga mi menda v tem oziru podcenjujemo. Izraz mu manjka, scyeda, fraze ne pozna, ker je vse njegovo življenje le delo. Prav tako ni res. da je tako zelo individuali- stično in nesocialno usmerjeno.'Kdor ga zna opazovati v njegovem medsebojnem življenju, bo našel prav nasprotno. Kot samostojen gospodar je vajen bolj ukazovati kot pa poslušati in je bolj aktivno kot pasivno bitje. To in mogoče tudi slabe skušnje ga odvračajo od teženj, zrast-lih izven njegovega območja. Medsebojna pomoč in u služnost, podpiranje služinčadi — kar vse smatra kot samo po sebi umevno — razločno govore o njegovem socialnem značaju. Ko je izobraženec, prijatelj nekega ondotnega kmeta dejal temu ob neki priliki, zakaj ne odslovi v tej krizi del služinčadi, ga je ta osupel pogledal in zavrnil: »Tako? Sedaj,. ko jih tako zelo ne potrebujem, naj jih vržem iz hiše! Zemlji so služili, ona naj jih sedaj redi!« Tudi otroci njegove služinčadi so prav tako negovani kot njegovi lastni. Lep nauk onim, ki se opirajo le na besede! Zato se ne smemo čuditi, če nas ne razume. Kljub velikim utesnitvam in odpovedim vztraja in zre v bodočnost dovolj pogumno. Dovolj bistro presoja naše in drugih razmere. »Pri nas je težko, pri sosedu pa še težje; njegov (kmetov) davek je razmeroma štirikrat večji od našega. Toži se in je obupan,« mi je dejal obmejni kmet. Dober poznavalec Ko-banskega pa mi je med drugim povedal tudi tole: »Z dosledno in prepričevalno besedo boste prav tega človeka odvrnili od zmot, n. pr. od onega poveličevanja nemščine kot edino vrednega jezika. Seveda mora prihajati beseda od osebnosti, ki jo kmet ceni in spoštuje. V svojem delu neizprosni in nekompromisni morete kmalu doseči povoljne uspehe. Prav te dni mi je priznal nad 70-letni možakar, da je tudi naš jezik mnogo vre den in bi se rad enkrat sešel z onim gospodom (menda učiteljem), ki jim je pred leti nemščino naravnost vsiljeval. Že samo to spoznanje je velik napredek. Ne mislite, da ta človek potvarja. Kar reče, drži.« Ta ugotovitev nas sili. da ponovimo že tolikokrat izrečene besede: Prav meja zahteva najbolje kvalificiranih delavcev, poznavalcev kmečkega življenja in duševnosti, ki so gospodarsko strokovno verzirani. Sedanja praksa pri nastavitvi pa kruši idealnim delavcem voljo do dela. Obmejnemu delu manjka jamstvo za poznejše boljše mesto in primerna nagrada. To naj velja tudi za Kobansko, katerega tla so sicer bolj skopa, a bi mogla dati še mnogo, mnogo več, zlasti v pogledu živinoreje in sadjarstva. Ljudstvo je prepuščeno samemu sebi in si ne zna pomagati. Povsod toliko pri-rodnin — črnice, maline, brusnice, užitne gobe, — ki gredo po zlu. Že sam pogosti stik z ljudstvom, pametna in topla domača beseda, bi ga mogla razgibati. Prvo in najboljše sredstvo pa je res pesem. Ž njo se mu najprej in najlažje približaš, ona ruši staro in gradi novo duševnost. O tem nas more prepričati Kapla. Nikdar ni tam obstojal pevski zbor. Sedaj je. Pevci hodijo po dve uri daleč. Dovolj velika žrtev! Kdo jih je navdušil? Zaslugo imajo .požrtvovalni »Jadra-naši«. Njih pesem je razgibala celo stare — one, ki so jo (staro pesem) v svoji mladosti — pred nemškim »dranjrom« — slišali in mogoče tudi sami peli. Moralna opora je bila tudi obdaritev siromašne dece po »Mejaših«. Spet pričakujejo, da Jih »Jadran« obišče in so pripravljeni kriti niegove zadevne stroške. Nikdar mi ni še bilo žal izleta v to stran in smatram vsakotoliko »inšpekcijo« za svojo moralno obveznost. Priporočljiva je krajša tura Fala—Sv. Duh— Ožbolt—postaja Sv. Lovrenc in druga daljša: Brezno (ali Marenberg)—Remšnik —Sv. Pankrac—Kapla—Ožbold—postaja Sv. Lovrenc. Sv. Pankrac (900 m) je mikavna izletniška točka, a zelo malo obiskana (povprečno le po dva izletnika na dan). Avstrijci vedo veliko bolj ceniti zdravstveni učinek te tišine. Res pa je, da se izletniki jeze na pomanjkljivo markacijo in slabo postrežbo v koči. Nazaj grede z enega in drugega izleta pa morete dobiti odlično postrežbo v gostiln: znanega narodnega borca in dobrotnika g. Jurca pri Ožbaldu. Več stika s Kobanci! Od naših malih na morju Iz kolonije v Kaštelu Lukšiču Mamicam smo obljubili, da jim bomo pisali o njihovih fantkih. Danes izpolnjujemo svojo obljubo. Rog ve, ali tudi ve tako sodite o svojem naraščaja? No. to nam boste pozneje lahko povedale. Ker ne maramo prav nikogar izpustiti, začenjamo kar pri vrhu in od tam bomo šli navzdol ter se ustavili pri Benjaminu. Gospo Ravterjevo imamo zelo radi: dobro nam kuha in z veselim obrazom deli, da nam itak dobra hrana še bolj tekne. Gospod Ravter nas oskrbuje z vsem, česar ni v Lukšiču, po to mora v vroči Split. G. doktor Velker skrbi za naše zdravje. Prav nalahno prijema za rane, pa tudi nc predpisuje preveč gren- kih zdravil, s katerimi tako radi nagajajo taki gospodje takrat, ko bi si človek želel nekaj boljšega od vsakdanjega. Prefekta?! — O njima borno povedali svoje mnenje šele doma. Hvala Bogu! Samo da ne bi prišlo v časnike! Med nami pa letuje tudi šest koroških Slovencev. Prav prijetno se počutijo nu našem sinjem Jadranu. Dobro jim je v naši domovini, žal, da jo bodo morali kmalu zapustiti. Iz slovenjgraške okolice so nam poslali v kolonijo Medveda. To je pa tudi edino strašno ime v koloniji; vsa druga so bolj pohlevna. Pretežna večina ostalih je iz Maribora, torej znanci, ki jim je bilo treba le malo časa, da so se znašli in ustvarili pisavo družbo. Prva skupina je tipično mariborska. To je tista, ki jo dan za dnem najdemo pod drevesom, kjer igrajo karte po vzgledu mariborskih penzionistov, seveda z razliko, da obsega njihova kvarto pirska umetnost samo »črnega Petra«. Druga skupina je ribiška. Tvorijo jo: Erich, Oto, Miran, Bogdan in Bonči. Ves božji dan drže trnke v vodi in na večer se jih mora ga. Ravtarjeva še vseeno usmiliti, sicer bi ostali brez večerje. Njihov ribolov Je zastonj. Tako je tudi prav. Kdo bo plačeval, če ničesar ne ujame ... Tretja skupina, h kateri pripadajo bogatejši »krogi«, se ukvarja z ladjedelništvom in vrši obenem tudi promet. Dozdeva se nam, da bodo še v tej sezoni opustili s tolikim navdušenjem započeto delo. Omenjena zadeva je- res vedno samo eno sezono aktualna — tako nekako je bilo tudi v Mariboru, vsekakor pa gre tej skupini priznanje, da smo si doslej o-gledali že nekatere parnike kakor »Kvarner«, »Bled«, »Dubrovnik« itd. Z vsemi temi bi bilo veselo živeti, ko bi ne imeli med nami ljudi, ki nam po dnevnem veselju kale spanje. To so tisti neustrašljivi junaki, ki pripovedujejo ob večerili tako grozne stvari o strahovih, da človeku kar naenkrat mine spanec. V tem so odlikujejo Magdalcnčani, Pobre-žanom pa sploh ni primere. Vsi slove kot dobri pevci; Bonči pa si je pridobil še posebno slavo, ko se je postavil s harmoniko. Harmonika! Zopet tipična mariborska zadeva! Teti Šire-mandi smo napravili za god podoknico, ki je bila burna kakor kako kmetsko »gostiivanje«. Končujemo s slavno, najmlajšo trojico, ki jo tvorijo Lojzek, Boris in Marko. Lojzek slovi po svojem novem načinu plavanja in izrednem junaštvu. Boris se Je zaljubil v piščalko, Markec pa bi kar naprej gledal na uro. No, če ga vprašate, kdaj borno prišli domov, vam bo prav natanko povedal: Domov bomo prišli v torek, 31. julija ob 6. uri zvečer. Mamice, pridite po nas! Na veselo svidenje! E. P. Kulturne vesti Nemški pisatelj iz rodu koroških Slovencev Zanimive ugotovitve nemškega tiska Koroški nemški pisatelj Josip Perko-»igg, ki si je v nemškem slovstvu v zadnjih letih ’U'trI IX)t v vrste upoštevanih leposlovcev, ie napisal tudi roman, katerega snov je vzeta iz zgodovine naše Dalmacije ter se dejanje dogaja na Lo-padu in v Dubrovniku. Perkonigg. ki je slovenskega pokolenja, iz rodu Pcrkov-nikov in zna tudi sam dobro naš jezik. Je študiral okolje za svoj roman v sami Dalmaciii, kjer je zbiral tudi podatke, v kolikor so mu bili potrebni. Roman je vzbudil pozornost tudi v Nemčiji, kjer so porabili to priliko nekateri listi, da so obširneje opozorili na Perkonigga. Nas pa bo pri tem zanimalo zlasti to, da izvajajo izvor moči njegovega pisateljskega talenta prav iz tega, da je — slovenskega pokolenja! Nemški listi pišejo pr. tem o slovenski, odnosno slovanski Čuvstvenosti južnih Korošcev, iz katerih rodu Je Perkonigg. V tej Čuvstvenosti je zajel svoje intimne globine in mehkobe, katere je oplodil še z nemškimi elementi in ustvaril tako novo, zdravo oblikovno umetniško siio. Tako nemški listi. Dasi nas mora kot Stovence boleti, da je po Koschatu in \ leserjevi to že tretji iz rodu naših koroških bratov in sester, ki je postal upoštevan tvorec nemške umetnosti in kulture. nas ta ugoditev vendar navdaja z nekim zadoščenjem It zaradi tega. ker te tako temeljito razlikuje od glasov, ki prihajajo iz vrst koroških Nemcev in re-negatov Wuttejeve sorte. Dr. Wutte (sam renegat) in njegovi se namreč z vsemi svojimi silami trudijo, da bi sebi in svetu dokazali, da Korošci sploh niso Slovenci, še manj seveda Slovani, marveč nekakšna bastardna rasa Vcndov. Povzpeli so se do trditve, da so to Nemci, ki so v preteklosti sprejeli nekaj slovenske govorice, iz katere je nastal »vendski dialekt«, mešanica dveh jezikov! Iz teh zaključkov izvajajo tudi zahtevo, da Korošci niso nikakršna narodna manjšina in jim zato tudi ne pritičejo pravice manjšinske zaščite. Slovenstvo in slovanstvo priznavajo le neznatni peščici koroških Slovencev, dasi so tudi ti kri iste krvi in se poslužujejo istega narečja kakor oni, ki naj bi bili poseben vendski narod. Prečudovita logika in še prečudovitejša »znanost«! Kaj neki porečejo dr. Wutte in njegovi k tem poročilom nemških listov, ki se prav nič ne ozirajo na njihova odkritja vendske narodnosti in pišejo odkrito, da je južna Koroška, iz katere je izšel nemški pisatelj Perkonigg slovenska in slovanska? Kaj porečejo zlasti še k temu, da pripisujejo ti listi prav slovenskemu in s tem slovanskemu poreklu Perkonigga vse zasluge za moč njegove pisateljske umetnosti? Da jih bodo, njih, renegate, desavuirali pravi pristni Nemci' v Nemčiji. gotovo niso pričakovali. -r. Kolektivna razstava prof. Antona Gvaj ca. Umetniški klub »Brazda« v Mariboru piircdi za časa Mariborskega tedna v drugem nadstropju dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici kolektivno razstavo slik svojega najstarejšega člana, akademskega slikarja prof. Antona GvaJ-ca, ki bo obsegala okoli 50 novejših :n najnovejših njegovih del. Prof. Gvajc, ki je izšel še iz generacije naših slikarjev pred impresionizmom, je ostal zvest svoji smeri skozi vse razburkane dobe slikarskih giban.i zadnjih petdesetih let in je prav zaradi tega pri nas Slovencih edinstvena pojava. V Mariboru so njegove slike dobro znane, zato ho gotovo tudi ta njegova najnovejša kolektivna razstava vzbudila primerno zanimanje. Za jesen pa pripravlja »Brazda« večjo razstavo, katere se bodo udeležili več ali manj vsi likovni umetniki, ki žive v območju bivše Spodnje Štajerske. Nova knjiga Ksaverja Meška. Ksaver Meško, ki slavi letos sedemdesetletnico svojega nenavadno plodovitega in dragocenega pisateljskega življenja, in o katerem je nedavno izšla Pr' * iskovni založbi v Mariboru v posebni knjigi obsežna študija prof. Antona Ovna, jc izdal te dni v Mohorjevi knjižnici v Celju svojo novo dramo -Henrik gobavi vitez«. Dramo jc nazval »božični misterij v štirih slikah«, njegova snov pa je zajeta iz časa križarskih vojen. O delu bomo objavili še i/črpnejše poročilo, menimo pa že sedaj, da bi. bilo potrebno, tudi našemu mariborskemu gledališču misliti na primerno proslavo Meškove sedemdesetletnice! »V žaru in čaru šumovitega Pohorja«. Dr. Fran Mišič, ki je naši čitajoči javnosti dobro znan po svojih poetičnih opi*iJl naše ožje domovine, je pravkar izdal novo knjigo »V žaru in car« šumov:tega Pohorja«, ki obsega 200 strani in ie tudi bogato ilustrirana. O delu, ki sc dobiva pri avtorju v Mariboru ali v knjigarnah bomo obširneje spregovorili. Cankarjev »Kralj na Betajnovi« napolnil blagajno. Gledališče v Banjaluki je menda edino gledališče v Jugoslaviji, ki ne pozna krize. Uprava je pravkar objavila zanimive podatke, iz katerih posnemamo: Vsega je dalo to provincialno gledališče v sezoni 254 predstav, in sicer 124 v Banjaluki, 130 pa na raznih gostovanjih. Izmed jugoslovanskih avtorjev jc dosegel največji uspeh Cankar s »Kraljem na Betajnovi«, ki je doživel več repriz in prinesel blagajni največje dohodke. Banjaluka ima gledališče šele štiri sezone, pa si je ob sodelovanju zasebne iniciative in banske uprave že priborila lastno zgradbo in stalno napreduje. Antologija jugoslovanske mladinske p -ezlje. V Beogradu bo izšla letos v jeseni debela, okoli 500 strani obsegajoča in lepo moderno opremljena antologija jugoslovanske mladinske poezije s slikami in življenjepisi vseh v njej zastopanih srbskih, hrvatskih in slovenskih mladinskih pesnikov. Izmed mariborskih bodo v antologiji zastopani Ivo Šorli, Radivoj Rehar in Danilo Gorinšek. Prihodnje leto bo pa izšla v isti založbi in redakciji antologija jugoslovanske mladinske proze. fpominiaife se CMD Spori SK Železničar : Varaždinski SK Jutri, v nedeljo ?9. tm. bo gostovala enaistorica Varaždinskega SK v Mariboru ter nastopila proti SK Železničarju k Prijateljski tekmi. Varaždinski SK je nasprotnik, ki je našemu občinstvu dobro znan. Njegovi nastopi v Mariboru so vselej privabili na igrišče lepo število gledalcev. Gosti raz- polagajo z dobrim moštvom, ki je trenutno v odlični kondiciji in so prav letos dosegli lepe uspehe. Jutrišnja tekma obeta napet boj, ker so sc tud: Železničarji vestno pripravili. Tekma se bo odigrala na novem igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti, in sicer s pričetkom ob 17.30. Pričetek lahkoatletskega tekmovanja ■ta prvenstvo Maribora. Včeraj popoldne se je pričelo na novem igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti letošnje lahko atletsko tekmovanje za prvenstvo Maribora. Tekmovalo se je v dveh disciplinah, in sicer tek na 800 m in tek na 5000 m. Rezultati so bili naslednji: Tek 800 m: 1. Muraus (SK Železničar) v času 2:08.6; 2. Hofer (SK Rapid) 2:08.9; 3. Visnovič (SK Rapid) 2:10.4; 4. Ledinek (SK Železničar). Tek 5000 m: 1. starman (SK Železničar) v času 17:08.1; 2. Kangler (SK Maraton) 17:12.3; 3. Podpečan (SK .Železničar) 17:40; 4. Štrucl (Maraton); 5. Herič (Železničar); 6. Škamlec (Ma- raton); 7. Straub (Železničar). Tekmovanje se bo nadaljevalo danes popoldne, končalo pa se bo juitri dopoldne. Okrožni odbor LNP, službeno. Službujoči odbornik pri tekmi Varaždinski SK:SK Železničar je g. Fišer. Za sodnika se delegira g. Nemec, predtekmo bo pa sodil g. Jančič. Predsednik. Poverjeništvo JLAS, Maribor, službeno. Današnje tekmovanje se bo pričelo zaradi pogreba generala Maistra šele ob 17.30. ISSK Maribor v Celju. ISSK Maribor gostuje jutri, v nedeljo 29. t. m., v Celju ter bo odigral proti SK Olimpu prijateljsko tekmo. Delo našega Sokolstva ~ II «■ ■■mi ■■■■■-------mr Sokolski praznik v Račah vsakega gradbenega do.volienia in lTre-z-načrtov ilovnate stavbe in lesene barake. Ker spada ta kompleks še v predmestno občino Studenci, kjer veljajo poostreni gradbeni (regulacijski) predpisi, se bodo omenjeni hišni, posestniki morali zagovarjati pred oblastjo. Občinska uprava opozarja vse one, ki si nameravajo postaviti v studenškem, oziroma radvanjskem okolišu kakršnekoli, četudi le zasilne stavbe, da se popreje seznanijo z gradbenimi predpisi v občinskem uradu. V izogib kazni je treba prijaviti tudi vsako spremembo gradbe, če ne bo ustre zala prvotnim načrtom. Pfuj Sijajno uspeli nastop Pretekla nedelja, ki je bila za Sokolsko ■društvo v Račah pravcati praznik, bo °'stala slehernemu udeležencu v trajnem spominu. Še mlado, a kleno sokolsko društvo je priredilo svoj tretji letni nastop. Le oni, ki obiskuje in pozna delovanje in nehanje teh sokolskih edinic na 'tašem podeželju, bo razumel trpljenje in Prizadevanje agilnih sokolskih delavcev, ki ga postavljajo v izvedbo njih ciljev: letnih nastopov. Lahko rečemo, da s svojimi podvojenimi močmi zastavlja naše članstvo na podeželju vso svojo skrb k čim lepšemu realiziranhi teh svojih letnih-praznikov. Izžeto in izmučeno po celodnevnem napornem poljskem delu pri-hiteva na večer na telovadišče vedrili obratov, a iz oči jim sije skrita radost in veselje po novem delu k uresničenju "1’vrševih idej. Vse premalo razumeva to naše bratsko meščanstvo, ki ga na takih nastopih lahko prešteješ na prste ene roke. Novega elana bi dal številnejši obisk bratov Mariborčanov agilnim sokolskim delavcem na našem podeželju, novega koralnega ugleda pa tudi društvom, ki Se često borijo za svoj obstanek. Kljub teinu je pokazal Sokol v Račah, da gre v bodočnost z optimističnim očesom. Lep poletni popolda/i je dal prazniku še svoje posebne obeležje. Kmalu popoldne so .se pričeli zbirati telovadci; deca. in naraščaj, kakor tudi številno Članstvo na telovadišču veleposestnika g. Bachlerja, — ki pa ni za nastope nič kaj primeren — za odhod k sprevodu na Sokolskega društva Rače postajo Rače—Fram in odhod po vasi. Strumno so korakali Sokoli in Sokolice zagorelih lic v sprevodu z godbo iz Ptuja, številno občinstvo br. Alojzij Falež, ki je delalo sprevodu gost špalir. Na telovadišču je pozdravil Sokole in ševilno občinsvo br. Alojzij Falež, ki je v lepo zasnovanih besedah orisal zgodovino in boi za obstoj društva, pozdravil župnega delegata br. Krajnca, zastopnike telovadce sosednih društev iz Slivnice, Hoč, Frama, Razvanja in Sv. Marjete na Dravskem polju ter z vzklikom največjemu Sokolu Nj. Vel. prestolonasledniku Petrai zaključil svoj govor, nakar je godba zaigrala državno himno. Sledil je nato skladno podan nastop dece, naraščaja, članov in članic pod vodstvom načelnikov: br. Moravsa in Bobiča ter načelnice s. Romihove. Dobro izpopolnitev programa je izvedel s svojim naraščajem in deco tudi br. Mihelič iz: Hoč, ki je istočasno občinstvo tudi prijetno zabaval. Nemalo užitka- je imelo občinstvo tudi ob vzornem nastopu telovadcev domačega in sosednih društev na orodju, pri katerem izvajanju so bili deležni čestih ovacij. Ves potek nastopa je bil dobro organiziran, za kar si je stekel nevenljivih zasluig tudi br. Zorn. Tako je Sokol v Račah ponovno pokazal sad svojega žilavega prizadevanja, neumorljivega hotenja k uresničenju idej največjega Sokola br. Tyrša, k čemur mu iskreno čestitamo in kličemo: »Le tako naprej!« Zdravo! -k. Pobrežje Združenje gostilniške obrti na Pobrežju opozarja vse svoje člane na odredbo banske uprave, po kateri smejo imeti gostilne napis samo z označbo, ki jo predpisuje § 76. obrtnega zakona in je skladna z izdanim dovoljenjem. Obratovalnice se’ morajo v napisih označevati po določilih obrtnega zakona. Do konca tega pa smejo obdržati gostilne, ki so si pridobile Pravico po predpisih, veljavnih pred 5. nov. 1931 označbe, kakor so jim priznane v koncesijski listini. Ta izjema velja za turistične kraje in sme ban na utemeljeno prošnjo rok tudi podaljšati. Nova odredba pa dobi obvezno moč 1. avgusta 1934. Pek r e Žrtev zahrbtne davlce. V Pekrah je v nedeljo zbolela 6-letna Silvi ca, hčerka železniškega uradnika Slavka Kaiserja. Zdravnik je ugotovil davico, vendar Je takojšnji prevoz v mariborsko izolirnico ni mogel rešiti. Na veliko žalost staršev, sorodnikov in prijateljev, zlasti pa še otročičkov iz studenškega otroškega vrtca, je umrla. Pogreb na studenškem pokopališču je v torek popoldne jasno pričal, da s težko prizadetimi starši so-cuvstvuje vse prebivalstvo. Pevci »Drave« so z lepima nagrobnieama lajšali gor je nad izgubo nadebudne Silvice. Naj ji bo zemljica lahka! Radvanje pri Mariboru Barako v Zgornjem Radvanju. V zadnjem casu so si številni priseljenci od blizu in daleč nabavili v Zgornjem Radvanju — tik pod Pohorjem — stavbišča (večinoma na obroke). Misleč, da se v tem nekdaj gozdnem okolišu sme prosto graditi, so si posamezniki postavili brez Nečloveško postopanje staršev z otrokom. V vasi Pristava in njeni okolici, občina Sv. Barbara v Halozah, se je že delj časa govorilo, da zakonca Andrej in Jera Hvalec, posestnika v Pristavi, postopata nečloveško s svojim lt-letnim sinom Jakobom in ga imata zaprtega v hlevu popolnoma zanemarjenega. Ta govorica je prišla na ušesa tudi orožnikom v Leskovcu, ki so se podali na dom imenovanega posestnika, kjer se jim je nudil grozen prizor, ll-letnega, nekoliko omejenega Jakoba Hvaleča so našli zaprtega v kravjem hlevu v tako zanemarjenem stanju, da so se vsi navzoči naravnost ustrašili. Otrok je v taki nesnagi in ima po vsem životu kraste od blata, gnoja in prahu, da mu je zaradi te nesnage popokala koža ter so se napravili mozolji, iz katerih se-izliva gnoj pomešan s -krvjo. Otrok, ki je zaprt že več mesecev, je popolnoma propadel, da ga ni drugega kakor kost in koža. Zaradi tega nečloveškega postopanja je ondotiio prebivalstvo skrajno razburjeno in sta oče in mati te sirote prijavljena sodišču. Podoben primer so odkrili orožniki iz Zavrča pri viničarju Filipu Mlakarju v Gorenjskem vrhu. Imenovani ima 4-let-nega sinčka Alojzija. Njegova žena, odnosno otrokova mati,-je že skoraj eno leto dni v bolnišnici v Prelogu zaradi neke očesne bolezni. Filip Mlakar je tako nečloveško postopal s svojim otrokom. ga pretepal in mu ni dal nikake hrane, da je od gladu skoraj umrl. V pravem času je prišla rešitev in so otroka, da ne umre od gladu, izročili v oskrbo občini Zavrč. Brezvestni oče pa pride pred sodišče. Pogreb notarja Carlija. V sredo 25. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku notarja Antona Carlija. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, posebno iz pravniških kmgpy.-Eogre:ba--sta-: se'-ude' ježila tudi oddelek ptujskega Sokola in četa veteranov'z mestiiO godbo Ha čelu; pokojnik je bil namreč član obeh društev. Knjiga iz plutovine. V Sanfeloidi Quixelsu na Španskem bo kmalu izšla knjiga z naslovom »Psalter tiskana na listih iz plutovine, ki bo eden najdragocenejših prvotiskov, kar jih,ima katalonščina in ki sega nekako v leto 1600. Založnik tega izvirnega poizkusa je Oktav Viadar, znan že po izdaji »Dona Ouiota«. Odtis »Psaltra« je zelo posrečen. Napravljen je po fotografijah vsake strani izvirnika, ki ga hrani madridska narodna knjižnica, čeprav bo »Psalter« tiskan na plutovini, vendar ne bo knjiga težja od enako obsežnega del-’_ na pergamentu. Napoleonova maska. Prihodnje dni se bo v Parizu prodajala posmrtna maska Napoleona Bonaparta iz zbirke princa Demidova. Masko je napravil po Napoleonovi smrti na otoku. Sv. Helena zdravnik dr. Automardii. Shranil jo je v kaseto iz ebenovine. Ma-. sko cenijo na ves tisoč frankov. Ob istem času pridejo na javno dražbo tudi razni dokumenti in pisma iz Napoleonovega življenja. Najbolj zanimivo med temi predmeti je Napoleonovo pismo, v. katerem ponuja kot poveljnik italijanske vojr ske v Passarianu 25. septembra 1797., svoj odstop. Mesec dni po tej ponudbi jp. Napoleon podpisal pogodbo v Campo-formiju. Vrabec s štirimi očmi. Dunajski vivarii v Pratru j-3 dobil te. dni nenavaden prirastek mladega vral> ca, ki je padel iz gnezda. Glava vrabca ima štiri oči. Doslej se je že večkrat primerilo, da so našli ptičje mladiče brez peruti, zato pa z dvema paroma nog, V takšnih primerili je verjeten sklep, da gre za posežek narave nazaj v davnino. ko so bili ptičji predniki še četve-ronošci. Primer vrabca s štirimi očmi pa. se ne da pojasniti, tembolj, ker je glava vrabčj-ega mladiča drugače popolnoma-normalno oblikovana. Dobra iznajdba. A: »Zakaj si dal tvoj avtomobil pobarvati na eni strani z rdečo, na drugi'strani pa z modro barvo?« B: »Človek božji, slišati bi moral; kako si priče pri sodni obravnavi nasprotujejo.« Mali oglasi Razno KAVARNA »PROMENADA«. V nedeljo, dne 29. julija koncert Triglav-jazza. Ocvrti piščanci komad 18 Din. Prvovrstno vino In pivo v sodčkih. 3065 JOS. T1CHY IN DRUG. Konces. elektrotebnnično podjetje. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah ZLATO. zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orožnova ulica 8 2642 MILOSTIVA! Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira. Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni. P. Semko, krznarski mojster. Gosposka ulica 37. 1651 ŠIVALNE STROJE, kolesa in otroške vozičke proda po ugodnih cenah Alojz Ussar, Trubarjeva ul- 9-1. 2540 VINOTOČ NA KALVARIJI (Jan) stara in nova vina. 3002 VSA TAPETNIŠKA DELA in popraviila izvršujem hitro, solidno in poceni. F- Novak, Vetrinjska ulica 7, Koroška cesta 8. 3042 GOSTILNA »JERUZALEM« Vetrinjska, ulica 3 (Kirbiševa hiša) sprejema dnevno abonente. Opoldne piščanci ali pečenka 6 Din, večerja 5 Din. Celi pečeni piščanci ali ocvrti 15 Din ob vsakem času. Dnevno velika izbira specialnih jedi zelo poceni. Prvovrstna vina, dobra postrežba, Vino čez ulico liter 7 Din. Se priporoča gostilničar. 3046 ■ Službo dobi Učenka pridna'iri poštena, s predpisano Šolsko izobrazbo, vešča poleg'slovenskega jezika, tudi nemškega v govoru in pisavi, se takoj sprejme v jtrgpvini,. z mešanim;- .blagom. 'POnudbe na trgovino Legat, Meljska cesta 57. ■ 3050 TAPETNIŠKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Anton Čerin. Pristaniška 3. • 3064 POSTREŽNICO za- dopoldne sprejmem. W'ii-sonova 13.-1. Sobo odda SOBO takoj oddam mirni stranki. Šolska ul. 6, Pobrežje pri Ma-nhoru. 3071. LEPO SOBO z divema posteljama in prostim vhodom oddam. Glavni trg 2-1, vrata 7. .3077 DVE SOBI in kuhinjo oddam stranki brez' otrok. »Rapid«, Gosposka ul. 28. 3080 POSOJILNO R. Z. Z0. P. m. NARODNI DOKI USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev Rezervni zaklad 0,668.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice In na tekoči račun ter lih obreatuje najkulantnej* Stran 6. ttarlborslf} »Ve5erntk« Jutrt V M a r I Ti o r 11, "dne 28. VIT. 1934'. —nwm i»n 1. 1 ~i—rriiihiiiT MARIJ SKALAN: 106 Stopil je na krov galeje in sam sne! Atlantu obvezo z oči. Vojščak se je radovedno zastrmel vanj in se nato ozrl še po krovu in okolici. »Izvrstno skrivališče,« je zamrmral »Tu bi vas težko zasledili.« »Vendar ste bili že tik nas. Če ne bi bili dovolj previdni, bi bili izgubljeni.« »Ne vem,« je vzJklitonil ujetnik, »ki je med tem opazil Savadagakovo orožje in za spoznal. »S takim orožjem so oboroženi samo naši častniki.« »Tudi na galejah?« »Tudi« »Potem smo mi močnejši.« Evalasta in Ista nista več vzdržali. Izvedeli sta že, kaj se je zgodilo in sta hoteli -od blizu videti ujetnika. Stražarja pred votlino ju nista mogla zadržati, morala sta se vdati. Ko sta bili'na galeji, se je Ista krčevito oklenila Savadagaka. 'Hvala ti, najhrabrejši med najhra-brejšimi!« je zajecljala. »Pod tvojim vodstvom je beg varen,« je dejala princesa. »Storil sem samo svojo dolžnost,« je Roman iz prazgodovine človeštva. odgovoril pribočnik. »S tem, da sem ujel tega živega, sem izvedel vse. kar sem potreboval.« In Savadagak je sporočil princesi vse, kar je izvedel od Atlanta, samo o princu Savadagaku ji ni črhnil besede. Ni je hotel vznemirjati in je mimo tega vedel le predobro, da bi ga v svojem strahu za brata lahko ovirala pri nadaljnjem delu. Potem je spravil na galejo preproge in blazine iz votline ter pripravil vse za odhod. Skrbelo ga je še samo, kaj naj napravi z ujetimi konji. Pobiti jih ni maral, če jih pusti privezane, poginejo, če jih izpusti, pa lahko opozore ostale zasledovalce na usodo tovarišev. Vendar se je po dolgem oklevanju odločil za zadnje. »V nekaj urad bomo že daleč od to,« si ie dejal. »Nai potem tudi odkrijejo, da smo se skrivali v tej globeli. Odposlal je vojščaka po stražarja ob robu goličave in mu naročil, naj odveže konje ter jih izpusti, da odidejo kamor hočejo. Ko je bilo tudi to opravljeno, so se uprla vesla v umazano vodo in galeja je zapustila svoje skrivališče. V drugi polovici popoldneva je počasi plula proti Kaii, da ob mraku nadaljuje po njej pot v morje. Atlantu je Savadagak razvezal vezi in ga sprejel po trdni obljubi, da ne bo skušal pobegniti, v svojo službo. Pomagal je veslati. Malo pred mrakom je ubežna galeja naglo in gibčno zaplula v veletok in pričelo se je irbežniško potovanje druge noči. ki je bila prav tako deževna in temna. kakor prva. Spet je sedel Savadagak na krovu in strmel v noč. Ob šumenju valov je sanjal o svoji daljnji domovini in snoval načrte, kako bi rešil princa Aftagada, kajti grozeči m«' j usodi ga ni mogel in ni smel prepustiti. Vedel je predobro, da bi potem kljub srečni vrnitvi v domovino bilo izgubljeno življenje vseh ubežnikov. Noč potovanja po Kali je minila mirno in iz daljave je polagoma prihajalo novo jutro, malo manj deževno, a še vedno precej megleno. Galeja je ob prvi zori plula vzdolž golih nizkih obal, za katerimi so se širile nedogledne nižine. Nikjer ni bilo nobenega drevesa in še matij primernega skrivališča za prekodnevni od-počitek. Ubežniki so morali previdno piliti dalje, upajoč, da bodo naposled le kje našli iskano, a to upanje se jim ni uresničilo, dasi so potekale že prve dopol- danske ure in so se tudi megle pričele razgubljati. Savadagak je postajal nemiren, a tudi ostalih se je polaščal vedno večji strah. Galej, ki bi mogel naleteti nanje, se ne bi bal toliko kakor naselbin, zlasti pa .mest. Dotlej je k sreči opazil na bregovih veletoka le nekaj manjših atlantskih selišč. Okoli desete ure dopoldne je dosegla galeja mesto, na katerem se je Kala v ostrem ovinku obračala proti večerni strani. Bregovi so postajali višji in bolj skaloviti, vendar so bili še vedno čisto neobraščeni. Ti bregovi so na ovinku onemogočali pregled reke v večjo daljavo, ki bi bil sicer mogoč kljub redki megli in rahlemu dežju. Savadagak je zato uka zal zaustavljati brzino galeje, katero je usmeril k levemu bregu. Ta previdnost je bila edina rešiteljica iz največje prve nevarnosti, ki je prežala za velikim skalnatim pomolom na ovinku. Savadagako-ve bistre oči so jo opazile takoj, čim ie galeja dosegla sredino loka levega brega. Za pomolom je stala srednjevelika galeja Atlantov, ena izmed onih, ki so bile odposlane na zasledovanje ubežnikov. Ko jo je Savadagak opazil, je ladjo zaustavil ia jo okrenil nazaj proti toku; upal je, da je zasledovalci morda niso opazili, a ta up je bil prazen. Prodam enodružinska hiša naprodaj. Do 20.000 Din gotovina, ostalo v knjigah. Pobrežje, Lovska ulica 19. 3041 PRODAM OIOG na oljnato os z rumeno opremo. malo rabljen. Naslov v upravi lista. 3045 branjarija na prometnem kraju takoj naprodaj. Naslov v upravi lista, 3047 DVOSTANOVANJSKA HIŠA z vrtom naprodaj. Polovico kupnine takoj, ostalo v mesečnih obrokih. Aleksandrova cesta 57, Pobrežje. 3048 VEČ STO ZABOJEV IN SODOV od masti takoj naprodaj pri Legatu, trgovina, Meljska cesta 57. 3049 HIŠA. tri sobe in kuhinja naprodaj proti gotovini in hranilni knjižici. Studenci, Vrtna ulica 1. pri Rapidovem igrišču. 3061 ENODRUŽINSKA NOVA HI-ŠA za 43.000 Din naprodaj. Pekarna Bogovič, Ptujska cesta. Tezno. ’ 3062 OTROŠKI VOZIČEK. dvosedežni, modeme izvedbe, snažen, ceneno prodam. Naslov v upravi lista. 3063 PRODAM tri polovnjake pristnega vina. Ivan Ločičnik, Rošpoh 125, 3068 ŠE NEKAJ SOLNČNIH STAVBIŠČ proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji Schwarz, Klavniška ul- 14. 3072 GOSTILNIŠKO OPREMO 6 miz, 18 stolov, 3 sode, kozarce, prodam. Vpraša se: »Rapid«. Gosposka 28. 3075 DVE ZDRAVNIŠKI KNJIGI »2ena kot domača zdravnica« za 250 Din naprodal- Knjigarna, Gosposka ul. 28. 3079 Kupim VLOŽNO KNJIGO do 50.000 Din Mestne hranilnice Maribor iščem. Ponudbe pod »Takoj« na upravo. 3052 Stanovanje DVOSOBNO, popolnoma prenovljeno stanovanje takoj oddam. Zrinjskega trg 5. 3042 DVE SOLNČNI SOBI s kuhinjo oddam. Dravska ulica 8. 3044 Soomnite se CMD Pouk PROFESOR pripravlja srednješolce za popravne in sprejemne izpite, zlasti v jezikih. Naslov v upravi. 3043 NEMŠČINA po hitri, lahki, sigurni metodi. Naslov v upravi lista. 3060 Lokal DELAVNICO primerno za obrtnika, oddam takoj. Vprašati Slovenska ul. 16. 30S3 Posest HIŠO PETSTANOVANJSKO 110.000 Din, enodružinske od 20.001) dalje, posestva od 3 do 250 oralov, gostilne, vile, grajščine, trgovske hiše prodaja Posredovalnica. Maribor, Slovenska ul. 26. 3074 ■ GOZD 3 orale, blizu mesta. 25-OuO. Novozgradba, soba. kuhinja, vrt, 17.000. Vj|a. 5 sob, kuhinja, vrt, 180.000. Posestvo, 28 oralov, lep sadonosnik, Din 100-000.—. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28. 3076 Pozori Patentirana novosti Pozori HIGDENIČNI PEPELNIK JMPERIAL" z zapornim pokrovom na vzmet. S tem aparatom je odpravljen ves dim in smrad, ki ga povzročajo odloženi odpadki cigar, cigaret in vžigalic. Čuva namizne prte, da se no sežgejo! Z enim samim pritiskom na gumb padejo vsi ostanki cigar, cigaret in vžigalic v spodnji del aparata, ki se potem, ko se gumb izpusti, zopet hermetično zapre. — HiirijCnični pepelnik popolnoma odgovarja današnjim zahtevam čistosti, hjgljene in udobnosti po stanovanjih, v družabnih, poslovnih in jedilnih prostorih; posebno v teh je potrebno, da se gostje pri jedi zaščitijo pred neprijetnim dimom, ki ga povzročajo razni tleči ogorki v odprtih pepelnikih. Elegantna oblika! Velika trpežnost! Nizke cene! Za hotele, restavracije In kavarne naravnost neobhodno potreben! Naročila pri naših pohiomočnih zastopnikih ali pa direktno pri tvrdki: .TEHNIČNI BIRO" higUmltnlh izdelkov M' Maribor, Kolodvorska ulica 1 3070 REVIGAL proti kčžnim boleznim Reg. pri Min. s. p. in nar z. v Beogradu. Ime zakonom zaščiteno kon. Št. 8407-9-10 lideltvalec: Lekarnar BRHNISLHV UONDiNl Slovenska Mita (Dimka banovina) Reg. pod S. br. 6540 od 5. IV. 1934. Vata 1* * VEKA • Maribor Pohištvo iz mizarstva We$iak je poceni, lepe oblike in ustreza vsem zahtevam. Stanovanjske in spalne sobe v vseh cenah. Moderne kuhinjske opreme. JEKf-IMor Jaksandrova 15 m Opravilna številka IX I 2194/33-17 Dražbenijaklic Dne 19. septembra 1934 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Sp. Radvanje vi. št. 313, 63, 565, 320 Cenilna vrednost Din 205.471*— Vrednost pritikline: Din 1.180-—, kar je všteto gori prt cenilni vrednosti zemljišč. Najmanjši pontidek Din 136.980-68 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na | uradni deski sodišča v Mariboru. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX. dna 3. julija 1*34. Centrala: MARIBOR OosposJcjT^s/ovafisk« uHce RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR ■ MaJOol/ »aro« nalolba dinarja, kar /•mil s« vff pri te/ hranilni tl Dravska banovina s talim svojim pramoianjam in x vso svoj« davino moijo — — H r a n 11 n i t • 11 w f i u / a »s« v dmnarno Minko »pada/ofa posla tožno In ku Im n t no Sprejema ?;!i“}**-**JS£SCPodružnica: CELJE ««'*' l#daja konzorcij »Jutrft« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.