ttMMBeau 3taxUk* 1 M». Leto X.v it. 15. PoStnina ptefana v gotovini. V Uubllanl, 14. cprlla 1923. V organizaciji |e noC, kolikor nofl — toliko pravico Orsdttiitve in uprav«; Ljabgsm. ftriNfeargova ulico It ML Ishajs vsako soboto. St*n« posamezna Štev. 75 p, mesci no Din 3'—. leSoittno 35 Din. — Za Člane icv«4 pa 60 para. Oglasi: prostor 1 X*S mm 1-50 Din. Dopisi mora}« Mii frankinj.-. In podpisani, ter opremijtn? • ttamp. dotične organizacij* Rakopisi st ne vračajo. Reklamacij« so poštnine proste. ®a*llo Strokovne komisijo za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GDSJ ) Praznovanje 1. Hala. Letošnje pra moranje proletarske-»k«#* praznika mora biti najglas-»ejsi kij« proti reakeijji Ib za politično Ib gospodarsko svobodo proletariata. SSato bodo aa&? orgaataaeije pm-sftuovaio ta praenik Jim slovesnejše. Tndi j>Zve»* neodvisnih organizacija •»» Je poslala dopis, da želi z nami skupno praznovati n«3 skopni pra«-»ik. Plenom Strokovne komisije, ki k« zboroval dne 15. t. m. bo skupno praznovanje gotovo odobril. Vse naše organizacije naj izvolijo kkkoj majske odbore, ki naj pripre-vij. vse za feim slovesnejši nastop: V krajih, kjer se nahaja vet po-družni« nadih organ kad j, naj stvori j« skupen majski odbor. V onih krajih pa, kjer imajo tudi »Nezavisni« svoje organizacije, naj pa na$ majski odbor stopi v svežo z njihovimi organizacijami, in naj se dogovori vse potrebno asa skupno iiraanovanje. Po govornike pa pišite na Strokov« o komisijo za Slovenijo, Selen-Hnrgova uliva 6./II. Ljubljana. Shode prijavi oblastem vsak majski odbor sam. V one kraje, kjer organizira proslavo I. maja politična Stranka, tja bo pa ona poslala svoje govornike. Ustvarjajoče delo In maJomeUansko kritikarjenje. Slovenci smo narod velikih be-«ed in majhnih dejanj. Vse velike probleme, ki jih po drugod rešujejo ■a univerzah, na strokovnjaških zborovanjih, na sejah in na shodih, vse lo rešujemo pri nas pri kapljici rajnega vinca. Vse govorjenje, ki služi drugim zn iskanje prave poti, se vrši pri nas za razvedrilo in kratek iaa. Same besede in besede brez dejanji Pa drugod se tudi kregajo za to ali drugo stvar, a potem ko so v debati drug dragega prepričali, ali pa pridobili vsaj večino za dotično stvar gredo potem na delo in skušajo dotočno stvar tudi izvesti v življenje. Pri nas pa ne tako. Danes se kregamo o eni stvari — jutri pa vzamemo zopet kaj novega, ker nas staro nič več ne zanima. Tako pretekajo dnevi, tedni in lete, mi pa ostajamo stari Janezi, ki žakaio s prekrižanimi rokami, eni, da jih bo rešil Rim, drugi Moskva, tretji London in četrti Amsterdam. če pa pride kdo, ki hoče res kaj delati in ki nam pove, da se bo moral pastir truditi, če bo hotel postati kovač, takrat pa zakričimo, da je dir ktator ali terorist, ki hoče komandirati. Nas ne briga, če je tako pojmovanje ugnezdeno v meščanskih vrstah. Meščani naj sami gledajo kako se bodo izkopali iz otroških čeveljčkov. Mi pa, ki se prištevamo članom razrednih bojnih organizacij, mora-rao pa skrbeti, da tako ideologijo iz naših vrst čimpreje s korenino vred-krujemo. Razredne organizacije imajo v programu spremembo družabnega reda. Na mesto današnje zasebne (privatne) lastnine hočejo postaviti družabno lastnino. V novem družabnem redu ne bo smel nihče reči, to I« moje in to je tvoje, temveč bo rekel — to je naše. Jasno je torej, da bodo morali oni ljudje, ki so si nadali to nalogo, premagati silne ovire, če bodo pa to hoteli, pa ne bodo smeli biti« tako pomehkuženi kakor so tisti, ki vzdržujejo današnji družabni red. Biti bodo morali boljši, krepkejši in vztrajnejšii To je pogoj, in če tega pogoja ne bumo izpolnili, ne bo spremembe in ne bo nikoli boljše kot je Hedaj. To' je torej vzrok, da zahtevamo, da naj bo proletariat boljše vzgojen in bolj požrtvovalen in discipliniran, kot je meščanski svet. Seveda ni mogoče vsega tega, kar v eni. noči izvesti. Ni mogoče zahtevati, da bi se človek kar črez noč spremenil. Stara navada je železna srajca. Tudi s tem morajo računati tisti sodrugi, ki žele hitrejšega napredka. In boljšo je napraviti danes samo en korak in jutri zopet enega, kakor napraviti danes dva naprej in jutri tri nazaj. Napačna je šola onih, ki mislijo, da je dovolj, če je le mala četica onih, ki korakajo k svojemu cilju. V izrednih časih oh razsulu ali sličnih pojavih je resnica, da mnogokrat zadostuje par bistrih glav in energičnih src. Če pa v normalnih ali vsaj pol-normalnih časih tako dela je pa posledica vedno ta, da dotiini. ki hitrejše korakajo, zgube vez z maso (individualizem), se zalete ob ovire, za katere so prešibki, dožive poraz, povrh pa ostane, še masa brez tistih elementov, ki jo navajajo k napredku. Zato je treba združiti oba ta dva elementa in delavsko gibanje bo zopet ozdravljeno in usmerjeno k napredku. Mislimo, da so nas sodrugi na levi in desni razumeli, kaj hočemo. Hočemo konstruktivnega dela In odpraviti malomeščansko čvekanja. Nacionalna ideja v službi kruhoborcev V Strojnih tovarnah v Ljubljani Je bil zaposlen inž. Heller, ki je bil rodom Prus. Njegovo obnašanje na-■**mn delavstvu, zlasti pa napram uradnišlvu je Mo v mnogih ozirih grajevredno. Ker so to njegovo obnašanje kljub večkratnim opominom s strani kovinarske organizacije ni spremenilo. so zaupniki Osrednjega društva podali pri vodstvu pritožbo, ter zahtevali naj se napravi temu početju konec. To priliko so pa izrabili nekateri uradniki te tovarne, ki so se zavzemali m mesto, ki ga .je zavzemal omenjeni inž. Heler, ter so naščuvali nekaj mladih študentov-OrjunaSev, naj Heller ja s silo odstranijo i2 pisarne. In res je zgodilo, da je pretekli pon* deljek prišlo popolnoma nepričakovano v tovarno nekaj teh mladeničev, ki so omenjenega gospoda odstranili iz pisarne. Pri tem so pa navajali, da so to storili radi tega, ker je ta gospod žalil narodni čut uradništva in delavstva. Mi nimamo vzroka braniti g. Hel-ierja, ker smo bili sami na tem, da pri vodstvu tovarne dosežemo njegov odpust. Vendar pa moramo ugotoviti, d« ni resnica, da bi bil omenjeni koga nacionalno žalil, temveč je imel to napako, da se je s preveliko vne? mo trudil povečati profit naših slo-vouskih kapitalistov in je pri tem neusmiljeno in robato priganjal ljudi k garanju. Drugič pa povemo ua ves glas, da ue bomo dopuščali nikomur izven v tovarni zaposlenih, da bi se vmešaval v notranja razmere v tovarni. Osred. društvo kovinarjev ima v tovarni večino organiziranih, zato naj vsakdo, ki v tovarni ni s čem » dovoljen, naznani to naši organizaciji To je veljalo do sedaj za krščanske socialce, z« narodne socialce, za neza-visne in bo veljalo tudi za Orjunaše. Če se pa Orjunaši tej demokratični večini ue bodo pokoravali, bo pa kovinarska organizacija znala tudi proti tej manjšini uveljaviti svoje demo kraticno načelo. Kovinarska organizacija nima nit': proti narodno zavednim uradnikom ali delavcem, da bi se pa z narodnostjo delala kupčija za boljše službe, tega pa resna delavska OTganiea cija,. kakor je 0. D. K. ne bo nikdar dopustila. Kar se pa tiče vesti, ki jo razširjajo nekateri, da bo prišel g. Heller zopet nazaj v službo, pa izjavljamo, naj sedaj, ko jo že zunaj, kar lepo tam ostane in naj sl med tem časom, dokler si no preskrbi nove službe, odvadi dosedanjega načina občevanja a ljudmi. Vesel pojav. V uede>iJo S. aprila 1923 rc je dogodil v Celju dogodek, ki bo z Fatimi črkami zapisan v rgodovlno klavskega gibanja Slovenije. Združile so se tri socialistične struje (Mariborčani, >Rde8i Prapor in »Naprej«) v veliko soda-iistično stranko Jugoslavije. Nikdar se nismo hoteli vmešavati v notranje razmere proletarskih političnih strank, ker se zavedamo, da imajo strokovne organizacije v delavskem gibanju svoj poseben delokrog. Dolžni smo pa kot vestni poročevalci zabeležiti vse, kar se v delavskem gibanju pomembnejšega zgodi. In tak vele važen dogodek se je dogodil preteklo nedeljo v Celju. Po dolgotrajnem in mučnem medsebojnem boju so se sešli v nedeljo zastopniki vseh treh proletarskih struj SSJ, da se porazgovore o zopetnem zedinjenju v enotno politično organizacijo. Na ta sestanek so povabili tudi zastopnika naše »Strokovne komisije, ki naj bi kot nepristranska oseba pomirjevalno vplival na navzoče delegate. Predsednik Strok, komisije s. Svetek je na tem sestanku navzoče zastopnike vseh treh proletarskih struj takole nagovoril: Cenjeni sodrugi! Naša Strokovna komisija sicer ni strankarska institucija vendar ugotavljam, da so pripadniki vseh na tem sestanku zastopat) ih skupin obenem člani naših v: [rokovnih organizacij. In kakor ni-mam posebnega pooblastila od Stro- kovne komisije, tako sem po drugi strani prepričan, da bo S. K. odobrila mojo izjavo,, da v njenem imenu iskreno pozdravljam vsako delo, ki ima namen združitev proletariata v enotno falango. Svetujem vam, da ne razglabljate po preteklosti, da ne odpirate ran, temveč da pozabite, kar je bilo in greste takoj na delo, da doženete, kako bi bilo mogoče doseči čimprejšnje združenje, ki je proletariatu zelo potrebno. Jaz va; še enkrat zagotavljam, da vam bo proletariat, Če ga privedete do enotnosti trajno hvaležen. Poslanec s. Nedeljko Divac, ki se je udeležil tega sestanka kot zastopnik glavnega odbora SSJ, Je v daljšem govora prikazal potrebo zedinjenja, ter istotako pozval navzoče so-druge naj ne brskajo po preteklosti in naj skrbe za bodočnost proietarl-jata. - Nato so so prijavili k besedi ss. P. Uratnik, Eisinger, dr. Koran, Franjo Koren, Jeram, Petejan in Golma-j>or, ki so se v bistvu vsi izrekli za zedinjenje. Na koncu je v imenu Mariborčanov stavil s. Petejan pismen predlog (ki bo v pol. časopisju objavljen) ki vsebuje točke, da se takoj ustavi časopisen boj, da se izvoli skupen odbor, ki ima nalogo sklicati v teku dveh mesecev kongres, na katerem naj se izvrši popolno zedinjenje. proletariata v SSJ. Predlog je bil od vseh navzočih zastopnlov soglasno sprejet in s tem je bil prvi korak k zedinjenju napravljen. S kovinarskega kongresa. Na dnevnem redu letošnjega kongresa je bila tudi točka: delo za enotno kovinarsko organizacijo v Jugoslaviji. Bila je to ena najvažnejših točk letošnjega kongresa In je vzbudila med kovinarskim delavstvom mnogo zanimanja ili diskusije. Rele-riral je k tej točki s. France Svetek, ki je podal sledeče poročilo o zedi-njevahnem delu v preteklosti in o smernicah tega dela v bodočnosti: Pri delu za zedinjenje kovinarjev cele Jugoslavije je bila kovinarska organizacija postavljena pred vprašanja, ki jih ni mogla meni nič tebi nič kar prekoračiti. Mnogo pa je zedinjevalno delo oviralo lin onemogočava lo neprestano sklepanje kolektivnih pogodb. Sestave teh kolektivnih pogodb so vzele toliko časa, da je pravo organizacijsko delovanje zaostajalo. Aparat pa, « katerim je razpolagala kovinarska organizacija, je zadoščal komaj za delo pri mezdnem zboljšavanju kovinarskega delavstva. Največ pa je seveda pri tem trpelo delo za ujedinjenje, ki bi tudi zavzelo mnogo časa. Tudi je treba za fiametno in trezno delo komisij, ki bi stavile pametne predlogo, za komisije pa je treba časa in denarja. Samo iz teh razlogov se ujedinjeval-qo delo ni vršilo znotraj naše organizacije, temveč izven nje. To delo izven naše organizacije pa je bilo zelo čudno in naš centralni odbor je bil ponajvečkrat pri tem delu le napadan. Delo za zedinjenje mera biti delo in plod pameti, a ne srca. Da bi se n. pr. pri zedinjenju z bratskimi or ganizacijami na jugu razbile naše organizacije, to bi bilo zelo čudno zedinjenje. Leta 1920 se je vršil tivolski kongros, ki je formelno zedinil kovinarje Jugoslavije. Tudi je sprejel tozadevne sklepe, ki jih bomo mi brez dvoma dosledno izvajali. . Današnje stanje zcdinjevalnega vprašanja pa je sledeče: refleks tega kongresa je brez dvoma refleks volje članstva. Sklepi tega kongresa nam bodo vsem sveti. Kovinarski proletariat ima iz preteklih let precej izkušenj; kovinarji hočejo danes zedinje-afe, hočejo pa tudi organizacijo, ki bo slonela na modernih pridobitvah naše dobe. Na tivolskem kongresu smo se pridružili kot samoupraven del Savezu metalcev (kovinarjev) Jugoslavije. Proti temu zedinjenju nismo storili do danes niti enega koraka še. Trdimo pa lahko smelo, da ie bil ta kongres bolj kongres posameznikov, ki so imeli vsak svoje politične instnikcije. Na zagrebški kongres smo šli nekoliko nepripravljeni, ker smo se ravno tisti čas utapljali v velikem delu. Prepričani pa smo in za to prepričanje se bomo tudi. borili, da je samouprava posameznih pokrajin nujno potrebna. Vrhovna instanca naj izvršuje in nadzira le motne akcije, ostalo organizacijsko delo pa naj vodijo organizacije v posameznih pokrajinah le samo. Stavka, ki jo n. pr. podpirajo kovinarji cele Jugoslavije, je mnogo uspešnejša, čim več bojnih sredstev imajo stavlcujoči. Pri naših akcijah v Sloveniji smo bili naslonjeni sami nase. To jo bilo za organizacijo mogoče dobro, ker smo s tem okrepili in preizkusili moč naših vrst. Nasprotno pa smo podpiirali slovenski kovinarji tudi bratske organizacijo na jugu; tako smo prispevali gmotno pri bjelovarski stavki in smo poslali stavkajočim nekaj tisočakov. R tem pa smo istočasno vršili delo, ki ga je sklonil in odobril tivolski kongres. Zedinjovalno delo je treba gledati izključno le s strok, stallžča. Med tem, ko smo kovinarji v Sloveniji popolnoma enotni, dasi imamo toliko političnih struj, se vrši na jugu še vedno boj med posameznimi kovinarskimi organizacijami. Obe organiza-zaciji pa imata pomešane elemente od katerih sheme eni za Moskvo, drugi pa za Amsterdamom. Vprašanje zedinjenja je prineslo v organizacijo torej veliko nejasnosti. Zlasti pa še radi tega, ker debata za katerokoli internacionalno orientacijo, še ni bila otvorjena. Nevednost in pristranost pa kvarita jasnost na internacionalno orientacijo. Debato o teli vprašanjih bo spravila na dnevni red še-le moč od spodaj navzgor. Pri tej debati bodo važna predvsem vprašanja taktike, ker imamo dve poti do enega' cilja. Za Amsterdam pravijo, da je zbirokratizirana internacionala. Cc so tu kaka sporna vprašanja, tedaj je predpogoj, da bo imela vsaka diskusija kak uspeh in sploh tudi pomen, da delamo pri tem s pametjo. Jasno je danes, da delavski pokrot dveh internacional ne bo prenesel in zato je treba debato otvoriti, da si bo proletariat na jasnem. Pri na« pa je debata o tem vprašanju internacionalne orientacije zelo otežkočena oziroma sploh onemogočena: radi zakona o zaščiti države. Samo radi tega jugoslovansko delavstvo ne more priti v čiste vode. Kakor pa bo kongres sklenil, tako bo seveda morala organizacija spremeniti internacionalno smer. Ako bo pa večina nekaj sklenila, se mora temu večinskemu sklepu manjšina pokoravati, kajti to je bistvo orole-tarsk edemokracije. Vprašanje internacionalne orientacije je v danih razmerah, ki vladajo pri nas najbolj otežkočuje zedinjevalno delo. Na jugu to vprašanje ni tako važno, taktična vprašanja in vprašanja internacionalne orientacije so nekoliko bolj postranska, ker je nastal spor na jugu mnogo bolj radi nekakega mladinskega pokreta. Obsojamo zlorabljanje instinkta delavskih mas. Simbol delavskega pokreta naj ne služi za navduševanje to se pravi: masa naj ne koraka z zapitimi očmi za rdečo zastavo. Ljudje, ki hočejo to napačno taktiko odpraviti in dosedanje napake tvorijo tako-zvani mladinski pokret. V naši države vladajo danes izredne razmere, delavsko gibanje je buržoazija pritisnila k tlom, zato bi bila lopovščina, če bi se javno v časopisu napadlo katerokoli internacionalno orientacijo, ki se radi izrednih zakonov braniti ne more. To, kar sem hi navedel, je bistvo pokreta na jugu. Govoril sem z zastopnikom podsaveza metalcev (kovinarjev) Jugoslovijie, ki je izjavil, da so docela strinja z našim gibanjem in stoji glede internacionalne orientacije na istem stališču, kakor mi: da se razprši že vendar- enkrat nejasno in težko ozračje. Vprašanje samouprave pri nas ni več sporno. Stojimo vedno na stališču, da se centralistični aparat vedno jiolagoina zbidokratizira in one-mogočuje potem vsako organizacijsko delo. Hočemo, da rešuje vse manjše akcije samoupravni del saveza, za večjo akcije pa sklepa in daje smeri centrala. Takozvano :• mahersko?. zedinjenje mi odklanjamo in ga ne bomo nikdar priznavali in zagovarjali. Dokler proletariat na jugu ne uvidi potrebe samouprave, toliko časa se ne bomo zodinjovali. Za nas to ni vprašanje denai-ja, temveč tu odločuje drug moment: gospodarsko vprašanje. Kaj ima proletariat od tega, če mu centrala napravi in reši vse organizatorice naloge. S tem bi se le oddaljevalo proletariat od končnega cilja. Sklopi, bi niso prežeti od delavskih mas, nimajo smisla in ne morejo roditi kakih uspehov. Dovolj jasno nam priča o tem dejstvu izbruh svetovne vojne 1. 1914. Stojimo pa na stališču, da j« vse vprašanje diskusije. Medtem ko stara socialistična šola ni stala na stališču debate, stoji nova šola na stališču debate, ki se jo mora udeležiti predvsem delavska masa sama. O potrebi samouprave nam dovolj jasno govori zgodovina sama: Zdru-žene države, današnja Rusija itd. to so najlepša zgledi, kako rešujmo vprašanje samoupravo in centralizacije. Pri tej dobati pa naj ne odločuje srce, temveč pamet. Debata pa delavstva ne sme razdvajati, kajti to so notranja vprašanja organizacije, ki nrore boriti na zunaj obroč enote. Hočemo pa, da se vprašanje samouprave reši z debato, ki naj bo plod daljšega časa. Pri tem vprašanju pa naj pomaga reševati živo življenje, n no papirnate resolucije. Po zaslišanju tega referata predlagam, da sprejme kongres, sledečo resolucijo, ki jo bom delegatom od točko do točko tudi natančno pojasnil. (čita resolucijo od točko do točke). RESOLUCIJA za zedinjenje kovinarjev Jugoslavije 1. Skupščina odobrava nastop delegatov O. D. K. na zagrebškem kongresu, ter izreka ponovno svojo neomajno voljo po združenju vseh kovinarjev v enotno organizacijo. 2. Priznavamo sklepe tivolskega kongresa zedinenja 1. 2. in 3. oktobra 1. 1920 v Ljubljani in čutimo dolžnost povdariti, da bomo te sklepe brezpogojno vpoštevali. 3. Naše razmerje do »Saveza metalcev (kovinarjev) Jugoslavije- je določil skupni zedinjevalni kongres 1. 1920 in smatramo, da naše zedinjenje ni bilo sklenjeno na odpoved. — Smatramo se torej /a samoupraven dol 'Saveza roetaleev-kovtnarjev Jugoslavije«. 4. Življenjsko važno vprašanje kovinarjev iz cele države je zedinjenje v enotno organizacijo, zato ne borno zamudili nobene prilike, da blagodejno vplivamo na upravo »Saveza metalcev-bovinarjev Jugoslavije?; in na upravo »Centr. pododbora Saveza metalcev-kovinarjev v Beogradu-;, da se nastali spor ublaži, ter privede članstvo v enotno in močno organizacijo, ki je kovinarskemu proletariatu brezpogojno potrebna. 5. Kot bazo za zedinjenje vseh kovinarjev v eno organizacijo smatramo: a) strankarska neodvisnost organizacije. b) upoštevanje volje članstva izražene na statutarno priznanih forumih/ c) popolna svoboda izražanj it misli. d) proporcionalno zastopstvo. 6. Iste metode, ki jih bomo uveljavljali pri odstranitvi spora med obema organizacijama na jugu bomo uveljavljali tudi v Sloveniji. a) skušali bomo preprečevati vsak razkol z omenjenimi načel!. b) onim sedrugom. ki se še ie katerikoli vzrokov ne nahajajo v naši organizaciji, zagotavljamo, da bomo tudi napram njim spoštovali v točki 5. našteta načela tako, da bodo imeli tudi oni v organizaciji iste pra vice in seveda tudi iste dolžnosti, kot jih ima sedanje članstvo. 7. Točke v internacionalni oricn laciji bo znova obravnaval skup« kongres kovinarjev1 iz cele države Do tedaj pa ostane v veljavi tozadeven sklep tivolskega kongresa iz Jefa '1920. 8. Zgradba enotne kovinarske organizacije so more po našem najglo hokej šeni uvorjenju zgraditi le nn t» način, da so ustvari organizaciji enotno vodstvo, posamnim delom organizacije naj se pa zagotovi čim širša samoupravo. 9. Pooblaščamo centralni odbor 0. D. K., da stori vso korake, ki hj privedli do čimprejšnjega zedinjenja vseh kovinarjev po smernicah resolucije. Socialna politika. V gospodarstva. Pod tem naslovom je prinesel -Slovenski Narod«; dno 5. aprila 1923 neresničen in naravnost bedasti poziv Akcijskega odbora občega pri-vredničkega Saveza v Jugoslaviji. Ta privrednički Savez je namreč trdno prepričan, da je kriva gospodarske krifce v naši državi edino-le sodalno-politična zakonodaja, speci-elno pa še zakona o zaščiti in zavarovanju delavcev. Zlo, ki ga je rodila socialno-poli-tična zakonodaja v gospodarskem pogledu, pa še povečava »pristrano, le interesom delavstva namenjeno? delovanje ministrstva za socialno politiko — tako misli osješki privrednički Savez. Kako mislijo kapitalisti v splošnem? Proletarijatu je prav, da ho vrgli delodajalci krinko s sebe in da so se predstavili svetu v oni obleki, ki jo nosi izkoriščevalec delovne sile. Odpor proti socialno-političnim pravicam delavstva so poostrili med delodajalci pravilniki, ki jih jo izdelalo ministrstvo za socialno politiko In o katerih so razpravljati it delodajalci I delojemalci na dveh anketah, ki sta se vršiti v Beogradu. Zakon o zaščiti delavcev predvideva te pravilnike. In sicer oni za- 'kon, ki so ga predelali in po »vo|e prikrojili baš oni ministri, ki so bttft v bivši vladi predstavniki teh »p*f-vredničkih« krogov. Zato pomenja ta zakon o zaščiti delavcev za delavstvo nezadovoljiv* in nezadostno rešitev njegovih sod-alno-političnih pravic. — Kljub temu pa je poskusilo ministrstvo za socialno politiko ta v zakonu normirani minimum socialno-političnih pravic okrniti šo potom izdelanih pravilnikov. In izpreminjevalnt predlogi, Id no jih stavili delojemalci na teh anketah, so usmerjeni ravno za tem, da se varuje zakon, izdelan po kapitalističnih predstavnikih. Če bo zato ministrstvo uvaževalo te predloge, bo samo popravilo zagrešeno kršitve zakona, ne pa ugodilo kakim »nevarni uk- delavskim zahtevam. Umevno je. da narašča ofenziva kapitala in da zavzema boj med delom in kapitalom vedno ostrejše oblike. — Ministrstvo, ki hoče varovati zakon, dela to v interesu kapitala, ker ve, da bi revolucionarni proletariat sicer vedel za dvigajočo se reakcijo drugačnih zdravil in lekov. Delodajalci bodo seveda v tem vprašanju »klasno solidarni«. —- Prav tako solidaren pa bo tudi proletariat pri obrambi uzakonjenih in zahtetfi novih socialno-političnih pravic. Kovinarska stroka. Bolniške podpore. Kongres kovinarjev, ki se je vršil na velikonočne praznike na Jesenicah je sprejel nov pravilnik, ki vsebuje nekaj novih določb. Najvažnejša izmed teh je odprava rednih bolniških podpor. Iz blagajniške statistike (glej današnjo tabelo) je razvidno, da vzamejo bolniške podpore 14 odstotkov dohodkov, med tem ko so ostale redne podpore (brezposelna, potna In pra-vovarstvena) jako malenkostne. Ker pa so sprojemali bolniško podporo samo oni člani, ki so zaposleni v plavžarskih podjetjih, so bile izdane te podporo v veliki meri na račun članov, ki ne reflektirajo na bolniško podporo. Teh članov je skoro dve tretjini. Zato so nekateri delegati zastopali mnenje, naj sprejemajo bolniško podpore vsi člani* ali pa nihče. Izdajati bolniške podporo vsem članom pa je nemogoče, ker bi s tem Osmi. društvo kovinarjev ne bilo \e£ bojna organizacija, temveč navadna zasebna bolniška blagajna, ter bi tudi izdatki presegali dohodke. ~~ Največ razumevanja za to so pokazati delegati z Jesenic, kjer je polovica članov pri bolniškem skiadn, ki so predlagali, da se redne bolniške podpore odpravijo. Predlog za odpravo bolniške podpore je bil nato z nadtričetrtinsko večino sprejet. Muta. Dne 8. aprila se je vršil redni o boni zbor podružnice kovinarjev ln sorodnih strok na Muti, na katerem so bili izvoljeni sledeči «o- drugi.: Predsednik: Vinko IkKlriaia, namestnik: Josip Ott, tajnik: Josip Orosel, namestnik: Josip Ott, bhqsiq[-nik: Jurij Srebotnik, namestnik: Feliks Jamemik, za zaupnike: Alojrij Podpečan, Ivo Waukmiiller, Franjo Hude, Ivo Skacedovnik, Franja Ki-klaužina, August Preglavi, Vinko Porta, Josip Ott, in Josip Kresnik. V odbor: Josip Ulčnik, Fridl Tratnik, Aleks Schauta, za preglednike: hm VVirtnik Ln Rupert Kumpler. Stavka kovinarjev nemške štajerske. Kovinarji v nemški štajerski so stopili v stavko, ki zavzema vedno vočje dimenzije, tako, da se dane« nahaja v stavki že nad 2000 kovinarjev. Tovarne Imajo dnevno 72 milijonov nemško-avstr. kron škode. Stavka bo usodepolna zlasti ker ho v stavko stopili istočasno tudi rudari« - Mezde dunajskih kovinarjev. Po zadnji pogodbi med dunajskimi delodajalci in dunajskimi kovinarji, Id jih zastopa avstrijska kovinarska zveza, imajo kovinarski delavci sledeča zboljšanja: 1. vsi delavci in delavke imajo 4000 odstotno draginj-sko doklado na temeljne mezde preil vojno (dosedaj 3800%); 2. poleg tega dobe delavci in delavke doklad® na uro: delavci nad 22. letom starosti 2000 avstr, kron (dosedaj 1900); delavci pod 22, lotom (brez mladinskih delavcev) 1200 kron (dosedaj 1140); delavke po 1000 (dosedaj 900 kron), vajenci 600 avstr, kron (dosedaj 570). >D B L A V B Cc. 8TRAN S. Kemlina strdka. Possor! Steklarji v Straži pri Rogatcu se nahajajo v stavki za zboljšanje njih mezdnega položaja. Delavci te stroke, he iščite dela v steklar ni Straža. Dalje so nahaja v mezdnem gibanju delavstvo: tovarne papirja v Vevčah. Medvodah, Goričanah, Radečah in Sladkem vrhu ob Mnri, cementne tovarne v Mojstrani, kemične tovarne v Mostah in kemične tovarno v Libojah. Delavstvo, ki je brez dela, naj ne išče v 7g.>raj omenjenih tovarnah dela. Celje-Pečovnik. Dne 7. aprila se je vrSil strokovni sestanek zaposlenih delavcev apnenice v Pečovniku, katerega se je udeležil s. Rejc, ki je priporočal ustanovitev, podružnice fa ciničnih delavcev v Celju. K tej po* drtižnid naj bi sc pridružili ttodrugi iz kemične tovarne in mestne plinarne, Id pa danes žali bog nimajo med seboj eodrngov, ki bi hoteli voditi samostojno celjsko podružnico. Kodrugom v apnenici pa svetujemo, da sklicujejo strokovne sestanke in shode, katerih se pa morajo Uidi ločno in polnoštevilno udeleževati. Medvode-tioričane. V nedeljo, dne 15. aprila popoldne se bo vršil strokovni shod zaposlenega papirniškega delavstva papirnice Medvode-Goričane ozir. članov in članic Osred. društva kem. del. imenovane podružnice. Začetek točno ob 2. uri popoldne. Sodrugi in sodružice, poživljamo vas, da se strokovnega shoda polnoštevilno udeležite. Nihče izmed vas naj ne manjka. Monopolska stroka. Mesnice se boje! V torek 10. t. m. so sklicali /krščanski« socialci v gostilni Rupar javen shod tobačnega delavstva. Kot govornika na shodu sta bila naznanjena g. duhovnik Smodej in poslanec SLS g. Kremžar. Ker so bile na dnevnem redu shoda tudi mezdne zahteve, se je shoda udeležilo tudi večje število naših sodrugov in sodružic, ki so na shod povabile tudi zastopnika Strok, kom. s. Svetka, ki je imel nalogo podati mnenje v Save«u organiziranega delavstv« k tem mezdnim zahtevam. Gosp. Kremžar je začel takoj v začetku svojega govora udrihati po naših sodrugjh in po organizaciji. — Očital j« delovanje Ant. Kristana, če ravno dobro v6, da se Kristan v strokovnih organizacijah sploh ni udejstvoval m da od 1. 1914 sploh ni bil član nobene naših strokovnih organizacij. S svojim nastopom je pa izzval silno ogorčenje navzočega delavstva in šele na obljubo, da bo dobil besedo tudi zastopnik Strok, komisije, so se duhovi pomirili. Nato je govoril g. Smodej, ki bi imel popolen mir, če bi istotako ne izzival. Končno je predložil nekako skrpucano spomenico, ki ni nič dni-aege kakor slab prepis naše, ki je že vložene in za katero se vrši po celi državi po vseh tobačnih tovarnah vroč boj med delavstvom in med Upravo monopola. Na koncu njegovega govora, ko bi to morala vneti o spomenici debata, da je mogoče povedati, kaj je v njej slabega ali dobrega, so pa g. klerikalci prav po figarsko zaključili shod, ker so se bali, da bi jim sodrug Svetek ne dokazal, da so oni tisti, ki razbijajo edinstveno organizacijo, ki se nahaja sredi boja za zboljšanje delavskega položaja, dočim oni skli- Dopisi. Litija. Naša topilnica sse je popolnoma ustavila. Odpuščeni so vsi delavci razen strojnikov, vratarja in nekaterih uradnikov. Če pomislimo, da so bili mnogi izmed odpuščenih že 10, 20 in celo več let uslužbeni in aa so fii v tej dobi iztekli nekaj pra-vic ua pokojnino, potem šele vemo. kakšen udarec bo to za tiste, ki si bodo morali na stara leta izžeti in izčrpanj svojih sil. ko so pustiti vso mladost v tovarni, sedaj iskati si druge službe. Vemo, da jadikovanje nič n« pomaga, kajti taka jn pač ^pravica« v kapitalističnem družabnem redu. — Vse bolj no* pa jezi dejstvo, da nam nihče prav ne pove vzrokov, zakaj se je tovarna ustavila. G. ravnatelj pravi, da radi tožbe, ki se že več ko dve leti vleče radi flebel. Ko smo pa zadnjič odposlali de-putacijo treh zaupnikov, katero je vodil s. Svetek na Pokrajinsko upravo, je pa rekel g. dr. Mam, da bi radi tožbe tovarna vseeno lahko obratovala, kajti ustaviti bi morala Jele takrat, če bi tovarna tožbo v zadnji in-stauci zgubila, kar pa po mnenju strokovnjakov ni pričakovati. Več kot gotovo je torej, da to ni pravi vzrok, temveč je verjetnejše, da jo tovarna ustavila obrat vsled valut-: ne krize, kt izvira iz pomanjkanja gotovuve. Več pojasnil bi lahko dali gospodje pri Slavinski banki, katere last je topilnica. A oni molče, kajti kriza zanje ne obstoja. Oni so si rešili svoj kos mlečnega kruha. Mogoče jim bo pa takrat nekoliko žal, ko bodo delavce zopet iskali, p« strokovno izvežbanih ne bodo našli, kajti ti se bodo raztepli po svetu za kruhom. Lesce. Pri nas v tovarni verig srno bolj tihi ljudje in zato svet tudi malo ve kakšne ljudi imamo tukaj kot preddelavce, delovodje in uradnike. Prav značilen človek med vsemi temi je g. delovodja V. Ta g. V. jo tako dober, prijazen in olikan, da mi delavci ne moremo razumeti, kje se jo tako izobrazil. On je namreč tako dober, da takoj obljubi in pokaže vrata, ako kak delavec ne piska v njegovo in podjetniško piščalko. V drugem oziru pa zna delavce obkladati s tako lepimi priimki, da se mi taki Izobrazbi ne moremo zadosti priučiti. Mi opozarjamo g. V., da je že dovolj dolgo med nami in mislimo, da je zadnji čas, da se privadi tukajšnjim odoo-šajem, sicer zna kaj hujšega doživeti; posledice naj si pripiše potem samemu sebi, ker to mora izginiti, du bi se delavce nazlvalo s cigani in ba- rabami. Ako je tako delal tam, kjer je bil poprei. mi tega ne razumemo kakii delavci so to bili, da so to taro nziranje mogli prenašati. Mi ga opozarjamo na to, da naša potrpežljivost mineva in se naj zaveda, da Uvi med gorenjskimi koreninami! — Delavci v Leecah. Prosveta. eujejo zakotne shode, na katerih hočejo sprejemati separatistične mezdne zahteve, ki niso nič druzega, kot vaba za 8LS. Vsakemu pametnemu delaveu ali delavki ja jasno, da imajo vse tobačne tovarne v državi samo enega gospodarja In da nič ne pomaga če vlože delavci; iz samo ene tovarne spomenico. Če tarei hočemo, da bo imela spomenica kak aspoli, mora stati m ajo delavstvo k vseh tobačnih tova-rea v državi. To je pa mogoče izvršiti le oni organizaciji, ki ima po vseh tovarnah svoje članstvo. In taka organizacija je naš /Savess monopol-s kih delavcev«. Zato je pa razbijat) enotnosti vsakdo, ki odteguje delavstvo pod krinko vere ali narodnosti. Naš Savez nikomur ne prepoveduje njeeove vere ali narodnosti, ker je razredna organizacija, ki vodi razreden boj revežev proti bogatinom. In v tem boju je razdeljeno ljudstvo ne po veri ali narodnosti temveč: delavno ljudstvo v enem in kapitalistični postopači »a v drugem tabora. To gospodje klerikalni kolovodje sami dobro vedo, a boje se, da bi tudi njihovi zapeljanci toga ne zvo-deli. Zato so zaključili shod, da bi jim s. Svetek ne potegnil krink raz obrazov. Pa se še. vidimo, kajti naša organizacija bo v najkrajšem času sklicala svoj shod in na tem bomo pa obračunali. Že. naprej pa lahko zagotavljamo, da bodo tudi krščansko socialni delavci na našem shodu smeli govoriti, ker mi se pa resnice ne bojimo. Krščanskim socialnim kolovodjem bije v tobačni tovarni zadnja — ura. Resnica zmaguje i Karabiju. ^hitro- št. 84. prinaša oceno Seliškarjevih pesnitev >Tr-bovljsK. V tej soceni« pravi, da manjka pesmim — srca. N® koncu te ocene pa pokaže zakaj gre, kajti knjigo tako-le priporoča: »Kdor jo želi čd-tati ter jo potem postaviti v omaro, da mu bo tam za okras, naj jo naroči pii Slov. Socialni Matici v Ljubljani.; Ni nam treba Seliškarjevih pesmi braniti, ker se branijo same. Vemo pa, da ne vplivajo n« srce kakega malomeščanskega jpjomtarja« —ker ga nima, ker ga je podaril svojim predstojnikom ali pa zadušil v vinu ta dimu Itake ^purgarske* beznioe. OoMvcd, ki je napisal oceno, naj nam prihodnjič napiše kaj o draginji koru*e, fižola, ali kaj sličnega, ker je za to stroko gotovo tudi dobro podkovan. IWi*T#tw ljudska rivok* ftoU. V Ljubljani se }e aa željo driavrtkih krogov ustanovila »li&no, kakor po drugih v ožjih krajih Slovenije, ljudska unlveraa, ki je namenjena predvsem delavstvn. Delo »e uidveree je namenjeno izrecno le delavstvu ter pc bo ozd mio le na njegove težnje In potrebe. 7.a letos je na dnevnem rejue vo/J v kulturnem navoju k> ki ..imajo ualogo, poglobiti pojmovanje «u> dernih kulturnih in /Jiarmtvenib pojavov Predavanja ao elede&e razporedena ta bo mo Cm in kraj vsakega tudi v >Delave»i m ljubljansko delavstvo naznanili: 1. Proletariat in problemi uiegove U <>bra*be .{& oprita)- 2. Kulturni pojpen deta. ft. Vsesplošni raavoj in njegove gibal ne sik. , i 4. Rezvoj orodja in tehnike do dane« rn vpliv Iznajdb na ta razvoj. 5. VpUv ruToj« tehnike su nailm )»r* izvajanj* in njtjgov nun«% 6. Vptlv natln« proiavajanja na r»*vo| droibe. 7. ii Julij Marto v. V aredo 4. t. m. je v zdravilišču v nemškem Schuarz-jmkiu umrl voditelj rusk. socialistov-ctenjaevikov. Julij Mariov je oeeb-riost ki je tesno spojena z zgodovino ruskega socializma. Dolgo dobo let je deloval z Leninom za uresničenje »ocialističirik idej. Oba preganjana od ruskega eari stičnega režima, sta potovala po domala celem svetu in na oba so vplivale okoliščine in razmere različno. Njiju skupna pot se je kmalu cepila in istočasno so se «opil« tudi vrste zatiranega proletariata. V niški revoluciji jo Mariov veliko sodeloval in mnogo delal za uresničenje proletarske demokracije. Proletarska bolezen (jetika) ga j« potisnila v politično (sadje, kjer je pa do zadnjega delal za združenje razcepljenega svetovnega proletariata. Njegove zasluge za proletariat pa bo cenila zgodovina delavskega gibanja. — Kosija se pripravlja. Ruska vlada je v zadnjem času baje naredila pri nemških in .švedskih tvrdkah 3 milijone pušk in pri čeških tovarnah 126.000 pušk. Nadalje bo iadelala Nemčija za rusko armado 40 zrakoplovov. Meščanski časopisi se pri teh veateh zgražajo, češ, Rusija so oborožuje. Jasno je, da imajo najmanj pravice zgražati se nad temi poročili. Sovjetska delegacija je pred-..t-zaU na genovski mirovni konferenci in na moskovski razorožiti eni konferenci, da se evropske armade iftiaujšajo in razorože. Če tega kapitalistične vlade nočejo storiti, sovjetska vlada ne more gledati in držati t*ok križem In čakati, kdaj bo kak plačan general najvadel in prekoračil rusko mejo. Sicer je pa ruska vlada znatno zmanjšala armado • in njene ‘'hoške, kolikor je pač mogla v danih razmerah storiti. Sovjetska vlada je nadalje odobrila predlog Trocke-ga, da se zgradi 8 križark, 30 rušilcev, 30 podmorskih Čolnov in 4 oklopne ladje. S tem bo oborožena in pripravljena tudi ruska mornaric«. — Tudi s terorjem vlada burio-»Jtja. Poročali smo zadnjič, da je do- bila Romunija novo ustavo. To ustavo je romunska meščanska vlada vsilila ljudstvu takoreknč s silo. Opozicija v parlamentu je bila precej močna in vlada se jo je precej bala. Imela je tudi svoja zborovanja in svoje lokale, kjer je razpravljala tudi o novi ustavi. Pred hišo, kjer so sa nahajali ti lokah, je v ustavnih bojih pripeljal neki general svoje vojake, ki so pripeljali s seboj btizgalnice z rezervoarjem 10.000 litrov vode. S terot brizgalnicami je prebil šipe oken in je na ta način brizgal vodo v lokale, kjer so se nahajali opozici-onalni poslanci. Vodo je brizgal toliko časa, da je preplavil ves tamoš-nji trg in dotične opozioionalne lokale. To je dobro, da se b terorjem ne <14 dolgo vladati, ker >sve do vremena' . — Brezposelnost — pada. Številke •vtatistilcy brezposelnega delavstva kažejo v zadnjem času, da je doba največje krize brezposelnosti končana in da se brezposelno delavstvo eioer še zelo počasi vrača zopet v tovarne, ki sprejemajo tn rabijo več delavne moči. Na Češkoslovaškem je še »kore 250.000 brezposelnih delavcev, na Ogrskem 850.000, na Dunaju samem pa še 100.000. Število brezposelnega delavstva znaša v večini dežel eno tretjino do ene polovice onega števila, ki je doseglo v največji krizi svoj višek. To pa velja za v »e one dežele, kjer je gospodarska kriza našla svoj višek in se sedaj gospodarsko konsolidira in z njegovo konsolidacijo pada seveda tudi Število brezposelnih. Jugoslavijo ta gospodarska kriza še ni zadela, mora pa jo na vsak'način. Jugoslovansko delavstvo Čaka prav gotovo še velika brezposelnost. Pripravimo sel Gorje onemu, ki ne bo pripravljen! — Angleški delavci za enotno internacionalo. Zborovanje neodvisne angleške Delavske stranke ko je pridružilo akciji Dunajske aociali- -tične internacionale, da se ustanovi enotno mednarodno organizacija kateri se bodo pridružile v9e delavske socialistične stranke. Nizozemske delavske stranke nn leviei. 1. in 2. L m. so imele nizozemske delavske stranke kongres, ki jo imel odločati o -ociali stični in internacionalni orientaciji nizozemskega »oci alističnega gibanja. Delavski zastopniki so se izrekli na kongres« z 99 proti 84 glasovom za moskovsko internacionalo. 0 sklepu kongresa bodo odločali in imeli končnoveljavno besedo člani organizacij. Ako se člani delavskih strank izrečejo za Moskvo, se stranke definitivno priključijo moskovski internacionali. Češkoslovaška. Nedavno so se vršile v kkodoviti tovarnah v Plznu volitve obratnega sveta kovinarjev, ki so pokazale Bledeč rezultat: Socialni demokrati . . 4160 glasov komunisti................2514 ■> narodni socialisti . . 1343 > demokrati................249 krščanski socialisti . . 75 > (mandatov je 20: socialisti 11, ko- munisti 8, narodni socialisti 3). — Cene življenskih potrebščin so z ozirom na to, da se je vrednost češke krono zelo dvignila, znatno padle. Vlada je iz tega razloga državnim nameščencem znižala plače; . proti temu pa se državni uradniki upirajo. —- Češkoslovaška vlada bo v kratkem izdala zlat kovan denar. Španska. Španija — dežela črnega klerikalizma in istočasno anarhizma stoji po precej burnem anarhističnem pu-ču pred splošnimi reformami. Vlada je predložila na pritisk naprednih strank reformo volilne pravice, ki predvideva proporcionalno volilno pravico. Posebna pažnja bo posvečena socialnemu vprašanju. Priznane bodo strokovne organizacije. Z ozirom na žalosten finančni položaj deželo bo španska vlada pričela temeljito reformo v finančni politiki. — ZmanjSal* bo kredite za vojsko in mornarico. Z ozirom na te iziavo vlade so atentati, ki so bili do zadnjih dni na dnevnem redu, precej ponehali. Angleška. Ker hočejo železniške družbe n* \ngleškem znižati svojim uslužbencem mezde za 6 šilingov’ tedensko, preti nevarnost, da izbruhne splošna zel-^aučarska stavka. — Kongres no vozelandske delavske stranke jo sklenil, da se skuša otvoriti konferenco vseh delavskih strank angleškega imperija (tudi iz kolonij),'ki bi naj1 ustvarile zedinjeno Delavsko stranko britske države, ki bi s tem povečala vpliv na zunanjo politiko Anglije. Kongres b« jo pridružil tudi protestu angleške Delavske stranke proti nihreki zasedbi. Soeialisti v Stockholmu. Pri občinskih volitvah v Stockholmu, 14 so se vršile pred nekaj dnevi, so ee končale s sledečim rezultatom: občinski Bvet Ima 100 članov; od teh inu^o: socialisti ..... konservativci . . . liberalci................ komunisti .... 44 članov 40 < 9 > 7 > Lenin. V zadnjem času se arijo razrn precej Izmišljene vesti o Leninovi bolezni. Brez (tvorna jo Lenin težko bolan ln je opustil svojo državniško delo. Meščanski listi orinašajo že komentarje o Leninovi smrti, da leži že na smrtni postelji obdan od sovjetskih vojakov in sam Trocki nadzoruje hišo, kjer leži Lenin. Takih vesti »mo imeli že na tisoče in Še vodno jo Lenin živ. Neštevifno atentatov je bilo po poročilih iz finskega aestrt Helsingsfosu ntpravljonih nanj, stokrat je bil že na smrtni postelji itd. itd. Kdo bi tem poročilom še Iraj verjel. Lenin boleha na neki bolezni in čisto gotovo je, da no bo večno živel, ampak zato so svet na bo podrl. Listnica uredništva. Vsled preobilice gradiva smo morali izpustiti mnogo gradiva. Med drugim tudi odgovor na članek s. Mi-kiča lAmstredam ali Moskva*. Pregled dohodkov in izdatkov podružnic Osrednjega društva kovinarjev v mesecih januar in februar 1923 O o h o d k I Podružnica Pristajal« h diplH kiNtei Od Članskih prispevkov po ] bm i Dis 51» 4 Ki 3 Ki 2 K« 1 Ki Din P Din Din Din Din Din Din Din j p Jesenice 132 40 528 7785 3i00 717 39*15 Ljubljana 105 — 2520 1720 2272 618 220 31 78 50 Celje so — 306 65 3% 801 422 409 93 90 Javorulk 24 — 1420 4254 782 104 -80 Dobrava 72 112 174 1906 31^1 32- Kamnik 114 186 125 432 570 548 1 esce 21 72 80 752 885 128 2« 6 — Store 36 10 364 615 496 69 80 50 Tezno 60 132 625 <68 966 326 11^ - 30 Ouštanj 36 • 260 1734 648 2781 2 70 Mula 24 i 1749 1374 152 19- Litija (nas in 1 8 372 1 Pala . . 69 120 37* 121 , 1 Izdatki ImjmM Din 90j— 26720 794- 792- 42 - Podpore pdai | kotalila | ulflni Din Jp ] Din p Din I p 55 224 1C01— 112- 25 257210 227 1032 -636- 54 60 937*60 503- 81 60 - 100- pgNtat Din p 110 primuli. Dn | p Din p 1000* Din p 13350 i ten Din I p 50 66 I ’ 10- T 152 33- fctr! t«tratn. Din I 1248 50 756 45 239 90 658 40 251 10 197 50 1%80 159 — 263 30 292 -327 50 35-57 30 Centrali i 5 >5 miti i cntrell CltJM n poslano u Esi Im im Ifiti tir. k. ii n ii skl Din 1 P Din P Din | p Din P 7441 1 |80 3760 80 783*50 2897 30 6316 185 1194 — 248 75 4874 iO 1771 ’84 716 40 155 50 899 94 4784 '40 1204 80 2511- 3328 60 1717 90 1079 40 224 87 413 63 1767 5!) 1066 |20 222 13 479 17 1771 20 414 — 86 25 1270 95 1428 ;15 265 :o 55 25 1107 |70 1443 1120 8>i 233 50 88 70 898 10 830 40 1731— 3882 10 829 20 172 75 2880 15 273 1 284 40 5925 396 10 j 183 3812 1 174 98 Iskre, Gotovo, razvoj tega sveta gre tudi brez tebe svojo pot Tudi proti tvoji volji gre. Toda najmočnejši pravijo: Tudi od nas je mnogo odvisno, predvsem od nas delavcev. Ali te ne mrzi, ko stojiš ob strani švigajočega plamena, ki posega v tvojo družino? Stopi do kovača usode, da te najde iskra, ko udari kladivo po nakovalu. Ali se ne bojiš, da boš moral nekoč reči: Živel sem, da umrem, medtem ko so drugi ponosni v zavesti: Umrjem, ker sem živel? Idi z nami, bodi naša opora proti nezavednim. * Rimski »užeuj je bil zvezan z verigami, mezdni delavec pa z nevidnimi nitmi na svojega lastnika. Šarao da ni ta lastnik posamezni kapitalist temveč je to kapitalistični razred. — (K. Marka.) Prišel bo čas, v katerem bo sa- moobsebi umevno pripadal vsak delavec delavski organizaciji, da doseže svoj vpliv. Samo organiziranim delavcem pripada bodočnost sveta;.oni bodo oznanjevalci novega časa, bojevniki za boljši in pravičnejši red vseh naših socialnih odnošajev, oni tvorijo temelj organizacije družbe, v kateri ne bo bodisi tlačenih in tlačiteljev, bodisi izkoriščevalcev in izkoriščanih. A. Bebel. Čevlji domačih tovarea Peter Ko-/Jb* & Ko z znamko »Peko« so naj-bobši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova očeta št. 1. V imena Strok. kom. (P. odb. GD3-L) Izdajatelj: Frane Svetek. Odgovorni urednik: Ive Meznarič, liska tiskarna Makso Hrovatin. R0SUA-F0NSIER ZAVAROVALNA IN POZAVAROVALNA DRUŽBA V BEOGRADU Osnovni kapital 5,000.000 O Pri Ravnateljstvo podružnice za Slovenijo v IMilani, Sodna al. 21 Družba izvršuje zavarovanja .vsih vrst:- 1. zavarovanje proti požaru; 2. zavarovanju proti posledicam telesnih nezgod; 3. zavarovanje proti Škodi po toii; 4. zavarovanje proti vlomu in tatvini; 5. zavarovanje vseh transportov; 6 zavarovanje jamstvene dolžnosti; 7. vseh vrst zavarovanj življenja pod najugodnejšimi pogoji; 8. zavarovanje stekla. Slavna zastopstva se nabave v vseb vefjb krojili.