in národně. Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 60 kr.? — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 26. aprila 1895. i................................ Politiški oddelek. stranke mogle delati vzajemno v pomoč ponesrečeni Ljubljani in deželi. V taeih slučajih umakniti se morajo vsake osebne in strankarske koristi, treba je gledati občne interese. na velikim veseljem omenjamo, da je ta nesreča v Ljubljani pokazala, da vse avstrijske narode vendar veže Po potresu. Nesreča, ki je zadela velik del slovenske domovine, je pač jedna nastrašnejših. Proti njej člověk neve nobenega pomočka, tudi znanost ne ve nobenega znamenja, kdaj da pride. Proti nalezljivim boleznim imamo zdravniško rovi nesrečne Ljubljane. Večji dunajski listi so v uvodnih neka vez ljubezni in sočutja. Časopisi ki so Slovanom nasprotni, pozivljejo prebivalstvo, da se spominja z da pomoč in razne varstvene naredbe, ki pripomorejo, da se ne razširjajo, pri ognju gasimo, tudi vodi postavimo za- grajo, ali jej vsaj uidemo. Proti potresu pa do dandanes ne vemo prav nobenega pripomočka. Tudi prorokovanja Falbova niso prav nič zanesljiva, tako, da nikdo ne ve, ki jo ima kot prestolno mesto avstrijske države. Mestni člankih zahtevali pomoči. Tudi prihaja pomoč od raznih stranij, od Nemcev in Slovanov, od poslednjih seveda še bolj, ker so nam sorodni po jeziku in krvi. Posebno tudi Dunaj kaže, da se zaveda dolžnosti i kdaj da pride potres in če se bode še ponavljal. svet je dovolil 5000 gld. za Ljubljano, in mej prebival Škoda, ki jo je napravil potres v Ljubljani in ne- stvom se nabira. Naši rojaki na Dunaji osnovali so po katerih krajih na Kranjskem, je mnogo večja, nego se je s sprvega mislilo. Poznejši vedno ponavljajoči se potresi vedno bolj zrahljavajo zidovje. Celo vrsto hiš bode treba podreti in znova sezidati. V Ljubljani je že sedaj vedno seben pomoćni odbor, kateremu je na čelu grof Hohen wart, duša mu pa drugod spominjajo se nas ? dvorni svetnik Šuklj e. Pa tudi celo mestni zastop v oddaljenih pomanjkovalo stanovanj, a to pomanjkanje bode sedaj še Črnovicah je dovolil 300 gld. Vse posnema vzgled premilostljivega vladarja, ki večje pomoči, ko je razrušenih toliko hiš. Tukaj bode treba hitre je bil prvi podařil 15.000 gld. in pa kazal svojo oče-ako nećemo, da se pokažejo še hujši nasledki tovsko skrb tudi za nas Slovence. Seveda vse te podpore potresa, kajti ljudje bivajoči pod milim nebom ali pa v še ne bodo zadoščale; udarec, ki se je prizadel središču šotorih se bodo prehladili in nastopiti utegnejo razne Slovenije, se bode še le čez več let dal popraviti bolezni. Kakor se je Zagreb pred petnajstimi leti razdejan Ljubljana sama se v taki nesreči gotovo pomagati povzdignil lepši iz razvalin, ravno tako upamo, da se ne more, treba je pomoči od druzih faktorjev. Najprej je povzdigne tudi Ljubljana še krasnejša, nego je sedaj. Obu poklicana država, da kaj stori v tem oziru. Sešel se pavati ne smemo, temveč zaupajmo v božjo pomoč, v zopet državni zbor in vlada mu bode v kratkem gotovo pomoč dobrih ljudij in pa v svoje lastne moči. Pogum predložila predlogo, kako pomagati nesrečni Ljubljani, nega Bog ne zapusti. Potreba je, da se vse hitro reši, kajti gledati bode treb a » Smatramo pa za svojo dolžnost pozivljati prebival da se že do jeseni ljudem poskrbi potrebnih stanovanj. stvo, da se pomiri. Po skušnjah iz dosedanjih potresov J Vsako odlašanje in cincanje bilo bi tukaj škodljivo Se- so pogubni prvi šunki, poznejši pa niso več tako veda je potreba, da tudi naši domači faktorji tukaj vse potrebno store in to hitro brez dolgega ugibanja. tacih okoliščinah je pa pač potreba skupnega de mocni če se tudi morda še precej časa ponavljajo. ča sov Po- o ka- sebno se to vidi pri potresih iz novejših terih imamo natančnejša poročila. Le o velikih potresih lovanja raznih strank. Zato je pa potreba, da se tudi iz prejšnjih stoletij se zatrjuje, da so poznejši šunki bili naša domača politična nasprotja ublažijo, da bodo vse hujši od prvih, a dotični viri niso popolnoma verojetni. Seveda tega nobeden ne ve, kedaj da se popolnoma i Ukaz, da se bode po vseh farnih cerkvah pobíralo umiri zemlja. Rahlejša tresenja se po nekaterih potresih za Ljubijano, pričakuje se od oblastij vsak dan ; privatno čutijo še cele mesece, seveda to zlasti v vulkaničnih de- pomožno akcijo pa ukazuje Iju bez en. želah. V Ljubljani pa upamo, da se zemlja poprej umiri, ker naše mesto je oddaljeno od ognjenikov. Naj slovenske pač tudi ne bilo nikjer na slovenski zemlji posojilnice ali hranilnice, ki ne bi Končujemo svoj článek z željo, da se vsestransko pomagala po svojih močeh s kakim zneskom Ljubljani Î vse stori, da se pomaga ponesrečenim krajem, hvaležnost Tudi občinski in okrajni zastopi, ki sami niso nič prebivalstva bo vsem zagotovljena, kateri se ga spominjajo. prizadeti po potresu, naj bi se z dejansko pomočjo spo- Vsa Slovenija pomagaj Ljubljani! Slepe prirodne moči, ki snujejo po svojih večnih 0 nepremakljivih „zakonih", a se pri tem prav nič ne me- nijo za to, je li njihovo gibanje in delovanje člověku in temu, kar si je on v potu svojega obraza y z naporom vseh svojih duševnih sil ustvaril, v prid ali v usodepolen minjali Ljubljane. Pokažimo zjedinjeno « tudi v dejanski ljubezni do našega Slovenijo našim sosedom sedaj odnega središča Vsa Slovenija pomagaj Ljubljani! A. A š k e r c Politični pregled. kvar te brezčutne in krute prirodne moči razrušile so v par trenutkih malo ne do cela našo belo Ljubljano I • Čitajočim porocila o opustošenji, ga pro »zr o čil v tem našem mestu potres, ježijo se nam lasje, a na oči nam silijo solze. Tis'oč in tisoc ljudij trpi a t r p i dolž li e m tem tiči veliki tra popolnoma gični moment. Ob velikih katastrofah padejo često tište pregraje, m ■ . ^ ki ločijo sovražno nasproti stojeće si stranke in sosedne narode. To se je potrdilo tudi v našem slučaji. Ljubljano Državni zbor se zopet sešel v torek V prvi seji so poslanci grof Hohenwart, grof Kuenburg in vitez Zaleski predlagali, da se vlada pozivlje, naj takoj začne poizvedovanja in sledeče in v nekaterih krajih na o škodi, katero je prouzročil potres dne 14. t. m dni .na, Kranjskem zlasti v Ljublj Dolenjem Štajarskem in na podlagi tega začne obširno akcijo ter zahteva potrebnih sredstev še v tem zasedanji. Poslanec baron Schwegel je predlagal: Vlada se pozivlje: naj čim prej predloži nacrt zakona, s katerim se 1.) dovoli 25letno opro-ščenje davkov vsem novim poslopjem in prezidanim poslopjem v Ljublj se postavijo v Ljubljani in v drugih krajih na mesto vsled potresa podrtih poslopij, 2.) vsem tištim poslopjem pomilujejo vsi narodi, ki so zvěděli o njeni nesreći in ne v Ljubljani in okolici, katera je pa poškodoval potres pa jih samo naši vrli bratje čehi in Hrvati, tudi dunajski Nemci je vendar moč popraviti, ne da bi se podrla, se odpusti de obljubili so ji že dejansko pomoč. Humaniteta je pač krasna čednost in pravo kršćanstvo. In sedaj, ko naši Ljubljani prihaja na pomoč naš želnoknežji hišnonajemninski in hišnorazredni davek za pri hodnja tri četrtletja tekočega leta, v bodoče naj se pa jim do voli znižanje davkov, oziroma podaljša oproščenj To predlogo zagovarjali so poslanci vseh strank če to Izmej g re. slo- presvetli vladar sam, ko ji prihajajo na pomoč slovanski venskih so govorili grof Hohenwart Klun dr Ferjančič in bratje naši na severji in na jugu, ko ji pomagati hočejo Vošnjak. Posebno gorko je podporo Ljubljani priporočal dr tudi drugi narodi naše države sami roke križem držali? ali bomo mi Slovenci Vsa Slovenija pomagaj Ljubljani! Ljubljana je slovenskemu narodu več, nego kateri si bodi drug kraj na ozemlji njegovem. Kar Čehom i • i . t * « zlata Praga, Hrvatom Zagreb, Srbom Belgrad, Bolgarom . * Sv L £ • I P ' I % ^ . . . Já % 0 m . . . . I * - 4 i A # * Sredec in Rusom Moskva, to je nam Ljubljana. Ni sicer I I • ' , ^ glavno mesto avstrijske kronovine obsegajoče ves slo- A j P » , 1 à w m i ] ■ * flj il » • • i 1 * m % * * C * . * • _ ^^ venski narod, a je vendar naša narodna in" kulturna in zajedno metropola! Največje slovensko mesto najbolj slovensko. 7 tem mestu se čuti Slovenec, naj Tu _| T '» • * * * I ' 1 ' I I ) i * ' 4 " pride iz katere pokrajine koli, najbolj mej svojimi. iit * ( .0 »Ï jd \ Í r * > jK ' * ■• Í ( % je naše slovensko gledališče, Slovenska Matica, Glasbena Matica, tukaj največ slovenskih učilišč, tukaj je naš Russ, rojen Ljubljančan Sam je bil přišel v Ljublj in se prepričal, da bode treba blizu polo his podreti. Predlogi so se seveda jednoglasno vsprejeli. Minister Bacpuehem je ob Ijubil, da bode vlada vse storila, kar bode mogoče. •i te 5 te i I Obrtnija. wmm=t Stavbě po potresu. Zagreb se je po velikem potresu pred petnajstimi leti bil ves popravil in oziroma na novo sezidal. Pri gra- jenji stavb se je pa že oziralo na to, da bi jim kak nov potí pi ne škodoval. Potr letos se je čutil tudi v Zagrebu in elikonočne praznike je pokazal, v koliko I p . » * ^ V f narodni muzej, tukaj izhajajo za vso Slovenijo merodajni se je novo grajenje obneslo. politični listi, tukaj središče slovenske književnosti, Neki zagrebški list je porabil to priliko, da se je znanstvene in beletristične, tukaj ima stati višja dekliška obrnil do raznih stavbenih mojstrov, da se na podlagi šola itd. Ljubljana je kristalizišče slovenstva. In temu izkušnje izreko, kako se mora zidati, da navadni potres našemu kulturnemu in narodnemu središču preti poguba. stavbam ne škoduje in če grajenje v Zagrebu zadošča tej Rojaki! Nesreća, ki zadela Ljubljano, zadela je ob jednem torej ves narod slovenski. nalogi. Ker so izjave stavbenih mojstrov tudi za Ljubljano neke važnosti, hoćemo ob kratkem objaviti te izjave Dolžnost krščanska veže ves narod, čast njegova to stavbarjev. veleva in nujna potreba je, da se po vsej Sloveniji začne MSB tI ? >'U pomožna akcija za Ljubljano. ' 1 Stavbenik stolne cerkve Bollé se izjavil, da so dobre stavbě tako zidane, kot se sedaj zida v Zagrebu 16* ako se pri grajenji preveč ne štedi in napravijo potrebne poročila vseh specijalnih agentov, katerih vsak ima do vezi in oklepi. Tudi močnejšemu valovitemu potresu se ločen okrog in svoje področje za preiskovanje in opazo upirajo taka poslopj Pač pa dvomljivo, če bi stavbě vanje raznih stranij šolstva. Pomanjkanje prostora ne do posa prenašale najhujše navpične šunke, pri katerih se mezni deli poslopij z različno hitrostjo močno vzdigujejo Da pušča žujejo da bi kaj iz njih poročal, da si popolnoma zaslu-in se z obžalovanjem ločim od poročila opozorivši se dosegla absolutna varnost, je tukaj treba že- čitatelje na to, da ima država Massachussets samo 2,238.043 ^ m ^ ' 0 1 . , ' ^^ r leznega ali pa lesenega ogrodja, kateri se seveda potem prebivalcev obojega spola na ozemlji 8.040 štirjaških an- skrbno s kamenjem pokrije. Tudi se lahko gradile gleških milj in se po klimatiških zemskih razmerah jedva širši železne hiše do treh nadstropji. Vsi deli, ki kaj. no- dosti loči od moskovske in sosednjih gubernij. sijo, naj bi bili od železa. Napravili naj bi se stropi iz Od poročil posameznih držav prehajam k poročilu brunov ali pa lahko obokani z opeko na železne traverze. zveznega urada za narodno izobrazenje Zjedinjenih držav »•B ^ , . — h 1 t~ __ I " ■ I F ** Ker smo stoletja vajeni zidanih hiš, bi se tudi že- katerega delovanje omejuje se na statistiko, in če tudi so leznim poslopjem na zunaj moral dati vid, kakor bi bilo številke utrudljive, vender ne morem kaj, da bi ne na- iz kamenja. Bati se ni, da bi poslopje iz železa bilo po vedil nekaterih, ker so jako poučne, zimi premrzlo, po letu prevroče, ker se notri lahko ob- Na 62,622.250 prebivalcev Zjedinjenih držav po lože s slabimi vodili gorkote. Posebno gipsov beton jako popisovanji 1890. leta uštevši zamorce, indijance, Kitajce • ^ ». . slabo vodi gorkoto. Zunaj bi se poslopje ometalo z malto in divjake, ali pa prevlako z betonom, ali pa obložilo z marmorjem. (izkljucivši višje šole) vsega 140,277.484 dolarjev, ali se v tem letu izdalo za narodno šolstvo Lahki profili iz marmorja se jako lepo vidijo. Novem 224 dolarjev na vsacega prebivalca Jorku imajo po pet- in šestnastropne hiše iz samega že Južni Karolini se je izdalo za ljudske šole na leza, ki so zunaj zakrite z marmorjem. Seveda arhitektura vsacega prebivalstva 0.41, v Severni Karolini 0*44, v bi se morala nekoliko premeniti, ker drugo gradivo za- Georgii 0.53, v Alabami 0.57, v Južni Dakoti 3.65, v hteva drugačno grajenje. Massachusettsu 3.70 j v Kolorodu 4.08, in v Kaliforniji Kakšne druge stavbě bi se popolnoma zadoščale, on 4.29 dolarjev. Južne in južno zapadne države so izdale ne ve. Idejal proti potresu varnega poslopja je hiša iz povprek 0.96, države Nove Anglije in severnega vzhoda hlodov ali sploh svobodnostoječe poslopje iz elastičnega 2.76 država osrednega severja 2.81 in zapadne države materijala. Zidanju železnih hiš delà ovire stavbeni red, 3.35 dolarjev na vsacega prebivalca. předpisuje debelost sten v taki razmeri, da se!pri že- Prehajajoč potem k višjim učnim zavodom, ki se lezu ne dajo izvesti. On delà varne proti ognju in potresu. Bollè pa misli, da tudi načrt železne hiše, vzdržujejo na drž. stroške, nahajamo, da jih v vseh Zjedi- ^ fm- njenih državah 415 s 7918 profesorji in 118.581 učenci, po sedanji sisnemi brez in da ti zavodi imajo na 146,965.144 dolarjev cenjenega i _ napak zgrajene hiše dajo veliko varnost in se bodo- naj- premoženja, mej temi 74,070.415 v vrednostnih papirjih i brž ta sistema ohranila. (Dalje sledi.) in da so leta 1890. imeli od tega premoženja 10,801.918 dolarjev premoženja, in da so prosto voljna darila za te zavode v tem letu znašala 6,006.474 dolarjev in da je v njih knjižnjicah bilo 4,152.053 zvezkov. Mej vseucilišči 41: Poučni in zabavni del. : P > s* Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) -VII. je največ dijakov imelo vseučilišče v Harwardu v državi Massachusetts z 2.660 potem vseučilišče michi- v ganske države z 2640 dijaki, 15 vseučilišč je imelo tisoč in več dijakov, 45 pa od 500 do 1000. (Dalje sledi.) (iJalje.) .v ; ; Taki kraljevi darovi j v jednem letu in v jedni državi niso posamezni v Ameriki. Tako je nedavno novojorški veliki strojar Fairweather zapustil svoje premoženje blizu milijona dolarjev v korist učnih zavodov novojorške dr- # žave Ta oporoka je občno začudenje ne po vir kamor gre k blagoslovlj Presvitli cesar se bo baje na povratku iz Pnlj înju nove oklopnice dne' 8. ali sokosti svote, temveč zaradi tega, ker pokojnik živel t ustavil za kratek čas v Ljublj . rnaja da se sam prepriča o v najboljših odnošajih z ženo in otroki in v svojem živ ljenji ni bil baš radodaren — in je svojim otrokom za pustil v primeri z ono le neznatno svoto, „zadosti, da za grozni reôi potresa. Minister notranjih zadev marki Baquehem morejo živeti" enough to start with kakor se je mudi se ta dva dni v Ljublj provzroceno po potresu. da si osobno pogleda škodo Pomoč. Miûister notranjih zadev Prevzvišenost sam izjavil v oporoki. Otroci so brez ugovora se pokorili g°sP- marki Bacquehem je odredit splošno nabiranje dat v željam očetovim in se od bogastva. Za tajnikovim poročilom sledi razlaganje šolskih za- vseh tostranskih kronovinah in deželah, razun Kranjske, v ko rist prebivalcem iz Kranjske, * prizadetim vsled potresa. • Prevzvišeni knez in škof ljubljanski obrnil se je s posebno konov države Massachussets z všemi pcznejšimi dopolnili okrožnico do duhovništva ljubljanske škofije, v kateri opozarja in premenami ter komentarji sestavljalcev, potem pa letna vse one, katerim je prizanesel potres, da ponesrecencern po t 164 potresu pomagajo. Tuđi se je obrnil prevzvišeni g. knezoškoi do vseh avstrijskih škofov za pomoc. — Za pogorelce v Toplicah je deželni odbor kranjski dovolil 1500 gld. podpore. — Osobne vesti. Premeščeni so okrajni soduiki gg. : Mihael Novak iz Kostanjevice v Senožeče, Matej Kobal iz Se-nožeč na Vrhniko in Vajkard Gandini iz Idrije v Kostanjevico. Sodni pristav v Ljutomeru g. Fran Vedernjak je imeaovan okr. sodnikom v Idriji, sodni pristav v Krskem g. Iv Presker pa je premeščen v Ptuj. — Deželni odbor kranjski namerava, ko bo dovršen pregled vseh škod, provzrocenih po potresu, prositi ce-sarja, da se sklice deželni zbor, da sklepa, kaj storiti glede deželnih poslopij in zavodov in pomoči za Ljubljano in druge kraje v deželi, kateri so prizadeti vsled potresa — Deželni uradi premestili so se zaôasno v administrativno poslopje nove bolnice, le deželna blagajna je ostala v starih prostorih v deželnem dvorci. — Dopolnilne volitve v občinski svet ljubljanski so se preložile za mesec dnij in se razpisujejo 27. oziroma 29. in 31. dan maja, eventuelno za 28., oziroma 30. dan maja in za 1. dan junija. — Obrtna nadzornika. C. kr. vladnima komisarjema za nadzorovanje vseh obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem imenovana sta gg. : Fr. Levec, c. kr. profesor in okr. šolski nadzornik in Jos. Vesel, učitelj na c. kr. obrtni strokovni šoli v Ljubljani. Dosedaj sta opravljala ta posel dva tuja gospoda, nevešča slovenščine. — Družba sv. Cirila in Metoda javlja slovenskemu svetu britko svojo izgubo. Ud družbinega vodstva g. Matej Moćnik, se je po noči, 15. aprilja, preselit v boljšo domovino. Pokojnik je bil od začetka v družbinem odboru. Svojim krščanstva prešinjenim domoljubnim nazorovanjem in svojim blagodejnim vplivom je jako veliko k temu pripomogel, se je ves čas in med všemi vodstvenimi udi tudi v burnih dôbah ohraaila neizkaljena in stroga edinost ; ôna edinost, ki je naši družbi najbolj utrdila med narodom tisto naklonjenost, s kojo nas tako dobrotno odlikuje vse Slovenstvo širom naše domovine. — Hvaležnimi čutili do moža tako krščanskega in tako narodnega prepričanja toraj izrekamo danes to željo in to prošnjo, da naj bi slovenski narod ohranil Mateja Močnika v trajnem spominu; mili Bog pa mu usadil unkraj groba ne-beško veselje. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Za slovensko šolo v Velikovci so od 15 mare. do 10. aprila t. 1. darovali: SI. „hranilnica in posojilnica za Spodnji Dravograd" prav zdaten dar 200 K, si. ženska podružnica v Gorici 100 K, zajedno kot prvo polovico pokroviteljine. Pač lep dokaz domovinske ljubezni in slovenske vzájemnosti je to, da vrle goriske rodoljubkinje poleg številnih domačih šolskih zavodov podpirajo prepotrebno in zapuščeno našo deco v Korotanu. Dalje so darovali : SI. posojilnica v Glinjah na Koroškem 40 K, si. kmetska posojilnica na Vrh-niki 30 K, si. „Odbor katoliškega slovenskega društva za ra-dovljiški okraj" 20 K. vč. g Anonymus 10 K, hišna družba „Omizje" v Mozirji svoj VIII. prispevek v znesku 10 K, vč g. Franc Tavčar, kurat pri sv. Joštu pri Kranji, 4 K, in č. g. Fr Ferjančič, kapelan v Trnovém v Ljubljani 3 K. — G. pošiljatelj zdatnega daru „hranilnice in posojilnice v Spodnjem Dravogradu" nam je poslal vsoto z željo, da i ta „ kani enček" pomaga, da se slovénka sola v Velikovcu čim preje dviga iz tal. To je tudi naša želja. Zato kličemo zahvaljujoč se gg. darovateljem vsem rodoljubnim Slovencem : Zbirajmo kamene in kamenčke, da se prej ko prej vresniči rek : Kamen do kamena palača. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obrnila se je na glavni ravnateljstvi c. kr. državnih železnic in c. kr. priv. južne železnice, s prošnjo, da bi ti znižali za 50 °/0 voznino za ves stavbeni materijal, ki se bo dovažal za popravljanje, oziroma za nove stavbě v kraje, kjer je potres napravil škodo. — Vojaške vaje je korno poveljništvo za letošnje leto za vse kranjske reserviste sistiralo, ker v deželi primankuje delavcev in ima prebivalstvo vsled potresa veliko škodo. — Vino, moka in kava. Mestni fizik dr. Kamnerer na Dunaji je te dui predaval o novejših preiskavanjih pijač in jedil. Našlo se je, da se vinu in moki primešavajo razne druge stvari. V zmleti kavi so se tudi našle razne zdravju škodljive stvari. Zato se občinstro svari pred kupovanju zmlete kave in njenih namestkov. Gospodiuje najbolje store, ako kupujejo Kathreinerjevo sladno kavo, ki je čisto prirodni pridelek. Na to naj posebno gledajo gospodinje. Potres. Danes je nam nadaljevati poročilo o strašném potresu po Slovenskem. Točnega poročila pa nam še danes ni mogoče podati, ker še ni vse točno preiskano. Toliko je gotovo, da je potres, ki se še vedno ponavlja, mnogo huje razdeval, kakor se je sprva mislilo. Po Ljubljani še komisije ogledujejo hiše. Delavci pa hiše podpirajo od zunaj in znotraj, huje razrušene pa zače-njajo podirati. Žalostěn je pogled na belo Ljubljano, ko je po vseh ulicah polnih podpor. Poškodovana je v Ljubljani vojaška bolnica in skladišče tako, da se je posebna komisija izrekla, da se morata podreti. V dotični komisiji sta bila dva in-ženerja došla z Dunaja in njiju sklep je potrdil tukaj-šnji podmaršal. Tudi se je izrekla komisija, da se mora podreti vojaška erarična hiša v Hilšerjevih ulicah, kjer je nastanjeno krajno poveljništvo. Seveda mora sklepe potrditi še vojno ministerstvo, predno se izvrše. Ves razbit je stari nunski samostan. Treba ga bode podreti. Tudi novo šole pred nekaj leti sezidano uršulinsko poslopje je močno poškodovauo. Tudi je poškodovan Zatiški dvorec kjer je sedaj deželno sodišče. Vse obravnave vrše se torej v porotni dvorani v Hrenovih ulicah. Na pokopališču je potres poškodoval ali pa tudi popolnoma razsul več spomenikov. Vsi so pa mocno nagnjeni na razne strani. Cerkev je pa tudi močno poškodovana. Ljubljanski grad je tako poškodovan, da so morali kaznjence odposlati v Iruge kaznilnice, marburško in graško. Predsednik tehniškega urada na ljubljanskem državnem kolodvoru se je s svojim uradom preselil v Kranj. Jako hudo je poškodovan južni kolodvor. Brzojavne žice so morali dati na posebne kole, ker sq se odtrgale od poslopja. Stolp nad kolodvorom bodo morali podreti. V Tavčarjevi hiši na Dunaj ski cesti je potres zlasti hudo gospodaril v stanovanjih pod streho. V bláznici na Studenci je staro poslopje močno poškodovano. Hišni zdravnik, ki je stanoval v tem po-slopji, se je moral izseliti. V novih hišah so pa po-škodbe neznatne. — Nova bolnica v Ljubljani ni skoro nič poškodovana. Marijanišče je hudo poškodovano. Podrli so se ďm- niki in stene so pokale v drngem nadstropji. K sreči se ni pripetila nobena nesreća. Gojenci so v najlepšem redu paroma odšli na vrt. Ker je bilo mrzlo, so našli kmalu zavetja v dveli hlevih, kjer so kmalu pospali. Skoda je znatna. Streha proti jugu je mocno razdra-pana. Na zapadni strani se je z vrha utrgal kos zidu. V kapelici je obok mocno razpokal. Na sv. Petra predmestji se je te dni ubil delavec, kateri je pri neki hiši nekaj popravljah Na Cesarja Josipa trgu je hudo poškodovalo dva pijonirja pri gra-jenju neke barake. Podrla se jim je stená, ko so jo postavljali. Jeden izmej njih je že umrl. Omeniti je, da je v Ljubljani tudi v zasilnih sta-novanjih porodilo se že nekaj otrok. Umrlo jih je pa seveda tudi nekaj. Več ljudij je zbolelo vsled strahu i in prehlajenja. Kolikor se sedaj more vedeti, bode 10 % hiš treba podreti, to je nad 100, 80 °/0 hiš je hudo poškodovanih, 10 % pa manj. Popolnoma nepoškodovana pa ni nobena liiša. v 0 Občinski svet ljubljanski je v nedeljo imel sejo. Predsednik župan Grasselli prečita naj prej dopis c. kr. deželnega predsedstva, v katerem se naznanja, da je vlada rekvirirala še jedno kompanijo pijonirjev, ki bodo zavarovali vsa javna in ona privatna poslopja, kjer javni interes to zahteva. Prošnji za cel bataljon pijonirjev se ni moglo vstreči, ker ni potrebnega materijala in bi vsled tega toliko pijonirjev ne imelo delà. V dopisu naglaša se nadalje velika potreba solidnih stavbinskih tvrdk, tukajšnje tvrdke nikakor niso v stanu, sezidati in prezidati skoro celo naše mesto, zatorej bo treba obrniti se do solidnih vnanjih stavbinskih firm. Treba pa bode tudi intenzivnega nadzorovanja pri pre-zidavanji in grajenji hiš, kajti zidati se bode moralo po posebnem sistemu čvrsto in trdno. Potem poročal je obč. svetnik Hrasky o načinu, kako bi bilo pomagati siromašnim hišnim gospodarjem, da jim bode mogoče zopet zgraditi in temeljito popraviti porušene svoje hiše. V celi Ljubljani pač ni poslopja, ki bi ne bilo trpelo po potresu; večina hiš morala se bode temeljito prezidati, mnoge se bodo morale B HiGg^h j4, r^Bffi. r ^ y - HaiSBBtf vSk -tl^iIS ň 9 7^nnHflHff4 podreti in na novo zgraditi. Ali kje naj vzamejo zadol-ženi hišni posestniki sredstva za to, posebno sedaj, ko bode zidanje neprimerno drago? Velike javne zgradbe, ki se bodo takoj morale početi graditi, podražile bodo silno popravljalna delà. V interesu hišnih posestnikov, mestne obcine, mestne in kranjske hranilnice pa je, da hiše obdrže svojo vrednost in da se ceno in solidno prezidajo ali na novo zgradijo, to je pa le mogoče, ako se poprave in nove zgradbe nepremožnih hišnih gospo-darjev izvrše za faktične troske, to je, ako občina ljubljanska zida in popravlja sama brez dobička v vseh onih slučajih, v katerih si lastnik sam ne more pomagati. Drugim gospodarjem moglo bi se pomagati na ta način, da porušene zgradbe, ki segajo čez regulacijsko črto, mestna občina odkupi in podere. Vsem tem za- htevam moglo bi se ustreči le z ustanovitvijo mestne stavbinske banke, katera naj bi razpolagala z denarji 1.) z jednim delom podpor, namenjenih tej svrhi; 2.) z zakladom za mestno regulacijo, ki se ima takoj ustanoviti; 3.) s prinosi mestne in kranjske hranilnice in drugih kreditnih zavodov z ozirom na hipotekarno obre-menjenje dotičnih objektov. Mestna stavbinska banka bila bi podrejena občinskemu svetu, upravljal pa bi jo direktorij, obstoječ iz članov občinskega sveta in kreditnih zavodov. Kreditni zavodi pa naj bi opustili obresto-vanje hipotekarnih posojil tako dolgo, da se poslopja popolnem popravijo. Poročevalec konečno predlaga: 1.) V svrho sanacije po potresu provzročene škode ustanovi se mestna stavbinska banka. 2.) Imenuje se pro-vizoričen direktorij, ki naj se posvetuje o organizaciji ter naj v 8 dneh predloži pravila mestnemu svetu v odobrenje. 3.) Magistratu se naroča, da povabi v direktorij članove ljubljanskih hipotekarnih kreditnih zavodov. Obč. svet. Hribar. omenja, da bi v tako važnej zadevi kazalo sklicati enketo in še le na temelju njenih sklepov naj se store nadaljnji koraki glede ustanovitve banke. Predlog Hribarjev je bil soglasno vzprejet. Y enketo bili so iz voljeni iz občinskega sreta gospodje : Hrasky, Hribar, Gogola, dr. Stare in dr. vitez Bleiweis, nadalje pošljejo v enketo po jednega člana: c. kr. vlada, mestna hranilnica, kranjska hranilnica in stavbenih obrtov zadruga. Enketi predsedoval bode župan Grasselli. Obč. svet. Hribar stavil je sledeči nujni predlog: 1.) Da se omogoci vzpostaviti vsled potresa skoro popolnoma razdejano deželno stolno mesto Ljubljano, naprosi se visoka c. kr. deželna vlada, da izposluje 251etno davčno osvobojenje za nova in vsa čez polovico prezidana poslopja, ki se zidajo od 1. maja letos do 31. decembra 1899. leta. 2.) Gospodu županu se naroča, da ta sklep neutegoma naznani c. kr. deželnemu pred-sedstvu. Vtemeljujé svoj predlog naglašal je predlagatelj, da mora država mestu našemu priti na pomoč, drugače bodo premnogi obnemogli pod težo bremen. Obč. svet. Ravnihar nasvetuje, naj se deluje na to, naj bi se 15 u/0 popust od hišnega davka. ki je name-njen za popravo hiš, zvišal v sedanjih tužnih razmerah na 50% Po nasvetu obč. svet. Gogole odstopila sta oba predloga pravnemu odseku s pristavkom, da je tudi za pobiranje davka izposlovati moratorij. — —. * ■ j * H — 0 Mestni komisar Tomec poročal je o poškodbi me- m * i ščanske bolnice. Vsa zgradba morala se bode menda demolirati, ali pa vsaj podreti drugo in prvo nadstropje, katero je popolnem uničeno. J. C. Mayer, ki je do sedaj imel svoje prodajalnice v tem poslopji, prosi mestni zbor, naj se mu v „Zvezdi" nakaže prostor, kjer bi mogel zgraditi tri velike barake, v kterih bi nadaljeval kupčijo na debelo. Občinski svet ugodil je Mayerjevi prošnji ter dovolil zgradbo treli barak, ki pa smejo stati le dve leti. Konečno sklenil ja občinski svet po nasvetu obč. svet. Gogole, naj se takoj da izdelati sedaj prepo- * 166 trebni splošni mestni načrt; dotični akt naj se takoj izroči stavbinskemu odseku, da v 14 dnevih poroča in stavi primerne predloge. Po nasvetu obč. svet viteza Zittererja pa se je sklenilo, naj v bodoče mesto ostane celo noč razsvetljeno zaradi nevarne pasaže mimo podrtih hiš. Zgodovina ve povedati o več potresih na Kranjskem. Prvi potres, o katerem se bere, je bil leta 1340., torej pred 555. leti. V šestnajstem stoletju so bili potresi 1509., 1511. (posebno hud v Ljubljani), 1512., 1590. V sedemnajstem stoletji so bili potresi v letih 1621., 1622., 1626., 1641., 1643., 1672., 1684., 1691., in 1699. leta. Za osemnajsto stoletje ni nobenili podatkov. V devetnajstem stoletji so pa bili potresi v letih 1823., 1825., 1829., 1833., 1836., 1840., 1845., 1856., 1883. in 1895. leta. Y Št. y idu pri Ljubljani je bil potres ravno tako hud, kakor v Ljubljani, y se hiše so poškodovane, posebno pa cerkev. V njo ni varno hoditi, zato pa masuj ej o zunaj. Hudo je poškodovana kapelanija in obe šoli. Po hlevih so se razsuli oboki. Na srečo je ostala živina nepoškodovana. Prava škoda se bode še le pokazala, ko se začne popravljati. Ko bi přišel še jeden močen sunek, se vse podere. Na Sorskem polji so se vode v vodnjakih ponižale za jeden čevelj, Sodi se, da je to v z vezi s potresom. Pri Jezerskem se je pa svet baje toliko udal, da se sedaj vidi na Šmarno goro, ko se poprej ni. Govori se tudi, da se je malo ponižal Repni hrib. Postojinsko jamo je pregledala komisija in se prepričala, da se v nj ej ni nič posebnega poškodovalo. Odprta je zatorej tujcem. y Dobrepolju je potres hudo poškodoval cerkev, šolo, kapelanijo in nekaj hiš. Pri cerkvi je poškodoval oboke in ščipalnike. y Tunjicah je bil tudi močen potres. Ljudje be-žali so iz hiš in pod milim nebom prenoćili, y nekaterih hišah podirali so se zidovi, dimniki in oboki ali so pa močno razpokali. Po potresu je izpod gora voda Tunjica belkast tekla. Na Dobravi pri Kropi je potres poškodoval posebno župnišče in šole. Župnik in učitelj ništa upala prenoćiti v svojem stanovanji. Župna cerkev ima tri velike razpoke. Papirnica v yevčah je tako hudo poškodovana, da se bode moralo jedno poslopje podreti. Dvesto de-lavcem se je zaradi tega moralo odpovedati delo. Če bodo na novo továrno zidali še ni določeno. y Medvodah je bil ob potresu naj večji strah. Ljudje so jokali, dimniki so se podirali, živina je tulila, konji so bili s kopiti. Prebivalstvo je prve noči přebilo na prostem, y Zgornjih Pirničah je nekega đ * moža hudo poškodovalo. y Preski je cerkev tako poškodovana, da se ne mašuje v nj ej. y Pecah je tudi potres napravil mnogo škode in strahu. Hudo poškodovane so župna cerkev, župnišče y in še tri druge hiše. Člověk ni nobeden mrtev. Ljudstvo je jako zbegano. Prebivalci stanujejo največ v le-senili stavbah, zlasti na kozolcih. Limberška gora ne kaže nobenega sledu potresa in cerkev sv. yalentina je popolnoma nepoškodovana. y Repnjah pri yodicali je posebno hudo prizadeta župnijska misijonska hiša, v kateri so nekdaj stanovali jezuitje. Ta hiša je močno razpokana, omet je odpadel, jedna stena se je nagnila na stran. y Kolovratu se je tudi silno treslo v noči od velikonočně nedelje na velikonoční ponedeljek. Pri neki hiši so imeli mrliča in sešlo se je veliko ljudij. Ko se je jelo tresti, se je tudi mrlič zganil z glavo, rokami in životom. Ljudje so pobegnili hitro iz hiše v strahu misleč, da mrlič vstaja, pri vratih pa bi se bili kmalu drug drugega zmečkali. y si so mislili, da se je treslo le v hiši, kjer je mrlič. Šele pozneje so zvěděli, da je tudi drugod se treslo. Potres je napravil dokaj škode. y Št. Juriju pri Kranji je potres hudo poškodoval župno cerkev. Obok nad korom ima na posameznih krajih za dlan široke razpoke. Glavni obok je počil po dolgosti. Svod v presbiteriji je razpočen, da se lahko roka vtakne v razpoke. Glavni obok ima na moški strani več velicih raz-pok. Cerkev se je morala zapreti in glavni obok se bode moral narediti nov, pa tudi več drugih popravil bode še potreba. Huje je poškodovana cerkev v yogljah, kjer se je ločil zvonik od cerkve. Obok je ves razpokan, komaj da se še vzdržuje. Tudi stene imajo velike razpoke. Ravno tako je poškodovana cerkev v Voklem. Na obokih so velike razpoke. V prebačevski cerkvi je tudi močno počil obok in ločila se je cerkev od zvonika. Cerkev na yisokem pa ni poškodovana, le zvonik je počil na več krajih. Cerkev sv. Katarine ima na oboku hude razpoke, ravno tako tudi cerkev sv. Rade-gunde. y Šent Juriju je močno poškodovano župnišče. Oboki pri oknih in stopnicah so močno razpokali. Dva dimnika sta se podrla. Pri mnogih hišah v šenčurski fari razpokali so zidovi in oboki. y Cerkljah potres ni dosti poškodoval dokaj trdne župne cerkve bolj je pa poškodovano župnišče. y si zvonovi so petkrat sami zvonili. Mrtvaški zvonček je padel na tla. Šmartinska podružnica se je morala zapreti. Od strahu je zadela kap dva moža v župniji. Posebno hudo je potres razsajal v yodicah. Ta vas ima 114 hiš in od teh jih 24 skoro popolnoma podrtih. Hudo so poškodovano župnišče, kapelanija, kapelica na pokopališči in več druzih predmetov. V Gorenjih Ležečah na Krasu je ob potresu ležal na mrtvaškem odru neki kmet in okrog njega gorele so svece. Ko se je zemlja stresla, ugasnile so svece, in mrliča je vrglo na tla. Pokojnikova žena se je tako prestrašila, da je zblaznela. Potres se je močno čutil tudi v Tržiči in okolici. Posebno je poškodovana Tržiška grajščina, kjer je oskrb-ništvo Bornovih posestev. Oskrbnik je moral nekaj dnij prebiti zunaj graj šcine. Druga Borno va poslopja so pa povse nepoškodovana. Na Crnučah je komisija spoznala, da se bode župnišče še dalo popraviti, a šola je pa uničena. Otroci bodo torej imeli dolge počitnice. ker ni druge pripravne hiše za nastanjenje šole. V Domžalah je ob velikem potresu živina tulila, ljudje vpili in jokali. Vse hiše so več ali manj poškodovane. Tudi tovarne za slamnike so poškodovane. Dim-nika ni videti skoro na nobeni hiši. Dve hiši bodo morali podreti, ker sta grozno razmesarjeni. Prebivalstvo přenocuje pod milim nebom. Tudi v Zalogu pri Ljubljani se je močno treslo. Zidovje je pokalo, dimniki se rušili, okna so ropotala. Ljudje so pobegnili iz hiš. Ljudje se ne upajo spati v poškodovanih hišah. Dobrosrčni trgovec Pangarčič je naredil velik šotor za otroke, da ne zmrzujejo. Ljudje prenočujejo v hlevih, skednjih in kozolcih. Tudi v Kašlju se je močno treslo. Cerkev sv. Andreja. Podružnica Device Marije v Polju je močno poškodovana. V Radomljah je potres podrl nekaj dimnikov. V neki hiši padel je omet s stropa in lahko poškodoval neko dekle. V Hotičah pri Litiji sta naj več trpeli šola in župnišče. Poslednje je posebno v gorenjih prostorih močno poškodovano. Dimniki so se podrli. Šola ima na zunanji strani devet razpok. Učilna soba je močno poškodovana. V učitelj evem stanovanj i se je udri strop. Skoro gotovo bode treba nove šole. V Trnovém in Ilirski Bistrici na Notranjskem ni napravil potres dosti škode. Huje je pa bilo v bližnjih Kosezih, kjer ni nobena hiša nepoškodovana. Dimnike je podrlo. zidovje je razpokalo in na mnogih krajih se porušilo. V Sent Rupertu na Dolenjskem je potres ustavil stenske ure in hiše so močno razpokale. V neki hiši, v kateri so imeli mrliča, so ljudje, ko se je jelo tresti, v naglici kar skozi okna bežali. V Javorjah nad Škofjo Loko je tudi potres nekoliko poškodoval hiše in pa župno cerkev v Javorjah in podružnično Četeni v Ravni. Na Vrhovji in Višenci v Šenturški župniji je potres porušil dve hiši in bodo morali sezidati novi. V Sidroži je pri neki hiši se podrl obok. V Vašeku poleg cerkve sv. Lenarta se je odtrgal neki tram in je le malo manjkalo, da ni ubil dveh dekel. Župnišče na Šenturški gori je močno poškodovano. Pa tudi druge hiše so trpele. V Št. Jerneju na Dolenjskem je podrlo sedem dimnikov, jednega na šoli. Hiše imajo velike razpoke, ravno tako tudi cerkev. Velika zvezda z debelim stre-lovodom na zvoniku se je čez sredo prelomila. V Kranji se je pri potresu pokazala čudna přitažen, da so vsi električni zvonci, ki so v zvezi z vodo, zvonili. Pri Majdičevem mlinu je mej potresom ugasnila električna razsvetljava. Po potresu je pa zopet sama začela goreti. Na Brdu so jako poškodovane grajščina, cerkev in župnišče. Več hiš je poškodovalo v Prevojah in Ra-folčah. V Krašnji je jako poškodovana cerkev. V šmartinski fari pod Šmarno goro je potres močno poškodoval skoro vse hiše. Posebno je pa potres napravil dosti škode pri cerkvah. S Šmarne gore se je trgalo in v nižavo valilo kamenje. Ubilo je ob potresu jedno deklico. V Bizoviku se je podrl strop pri neki hiši, v kateri sta spala gospodar in gospodinja. Gospodar se je bil skril pod posteljo in tako se rešil. Ženi je pa po-dirajoči se strop std glavo. Skoro vse hiše so močno razpokale. Tudi na Koroškem čutili so o veliki noči precej hud potres. V Pliberku je poškodovano župnišče in cerkev, podrlo se je več dimnikov in mnogo zidov je razpokalo. Dne 22. t. m. se je potres ponavljal. V Nazaretu na Štajerskem je hudo poškodovalo cerkev in samostan. Na Dobrolju je nekemu kmetu po-čila hiša. Rečiskemu župnišču so se podrli dimniki. V Gornjem gradu na Štajerskem so pri potresu skoro vse hiše razpokale, najhuje je poškodovana kne-zoškofijska grajščina, kaplanija, župnišče, šola in sod-nikovo stanovanje. Šola se je morala zapre ti. Mnogo škode je napravil potres pri cerkvi in šoli v Bočni, Poškodoval je močno cerkve pri sv. Radegundi, sv. Frančišku in v Radmirji. V Laškem trgu je potres poškodoval grad, v katerem so bili nastanjeni uradi, slovenska šola, kaplanija in več hiš. Cerkev sv. Mihaela ima tudi več razpok. Poškodovane so vse podobe svetnikov. V Spodnjem Dravogradu so tudi podirali se dimniki in pokalo starejše zidovje. Tudi zemlja je dobila več razpoklin. Potres, ki je velikonočni ponedeljek vznemirjal prebivalstvo v Ljubljani čutil se je dalje po svetu, nego A se je sprva mislilo. Mej drugim so ga čutili tudi v si-rakuški pokrajini na otoku sicilijanskem. V vsej pokrajini podrle so se cerkve in vojašnice. V sedem-najstih gledališčih v Italiji bil je zavladal silen strah. Najhuje je bilo v Terenizu. Gledališče je bilo močno napolnjeno. Ko se je streslo, drli so ljudje iz gleda-lišča v divjem begu. Več oseb so podrli in pohodili. Tudi je morda to v zvezi s potresom, da je blizu Sevrignana na Rimskem jelo nastajati jezero, katerega voda ima žveplo v sebi. Obseg jezera že meri nad jeden kilometer. Ljudje hodijo v velikih množinah gledat čudno prirodno prikazen. Profesor Vodušek je izrekel nastopno mnenje o ljubijanskem potresu: Znano je nam vsem, da raste tem bolj zemljina gorkota, čim globokeje kopljemo vanjo; in tako je naša zemlja v svojem osrčji še sedaj popolnoma razbeljena, kakor je bila i na svojem površji pred tisoč in tisoč leti. Navadiii dež ne prodira globoko pod površje. Ako pa traje deževje dolgo časa, leze voda vedno dalje proti drobu zemlje in se začne slednjič spreminjati v sopar, kadar prispe do dovolj vroče plasti. Ta sopar množi se vedno bolj in jame nazadnje razganjati svoje obližje in tako nastane — potres. Pretekla zima je bila od novega leta precej mila, snega ni bilo padlo posebno veliko. A po prazniku sv. treli kraljev se je sprevrglo vreme prav temeljito: sněžilo je cel teden v jedno mer — in sicer zelo močno. Sredi januvarija zavladalo pa je najeclenkrat južno vreme: veliki sneg izginil je v kratkem skoro do zadnjega — pod zemljino površje. Toda po nekaj dneli je začel zopet naletavati sneg in trajali so zameti skoro mesec dnij. Tudi najstarejši ljudje pač ne pomnijo podobne zime. Snežene barikade po ljubljanskih ulicah in dvoriščih sesedale so se prav počasi, — in še le začetkom aprila izginile so po večjem. Ne samo pri nas, tudi v sosednjih deželah da se isto konstatovati. Zemlja je torej popila v preteklem četrtletji iz-venredno mnogo mokrotě. Ta spremenila se je — kakor sem razložil zgoraj — v sopar, ki si je napravil pač z zadnjim potresom potrebno pot. Seveda pojavila se je njega sila najhujše takoj začetkoma, to ni bilo drugače mogoče. Sedaj pa, ko ima svojo pot; pripravljeno, ne bodo se več ponavljali taki strašni šunki, kakor so bili prvi, temveč čutili bodemo le še neznatne tresljaje. V Zagrebu se tudi ni zgodilo drugače pred 15. leti: potres přišel je po izvanredni cleževni jeseni. Pač sem smatral že tedaj vodo za vzrok te grozne elementarne prikazni: a naši najnovejši dogodki potrdili so me še bolj v tej moji sodbi. Gosp. inženir Val. M. Živic v Trstu je priobčil v nekem listu článek, v katerem razvija svoje nazore o vzroku potresov. Gosp. inženir misli, da je poslednji potres nastal vsled tega, ker so se poclrle podzemske jame. Da pa je potres občutiti tako daleč, moremo si tolmačiti tako, da se v podzemskih jamah trgajo ogromna skalovja, ki padajo s strašno silo na spodnje trdne in elastične plasti, katere so nepretržna in jednakomerna podlaga celim dežel am. Tak dogodek provzroči jednako gibanje, kakoršno nastane, ce vržeš kamen v vodo. Nastane valovje, ki je v sredi kratko in močno, in postaja v obkrožju širše in slabeje. Zato občutimo nav- pičen sunek, ako se je kaj pogreznilo v naši bližini, a valovit in tim slabši potres, kolikor bolj smo oddaljeni od kraja kjer se je pogreznilo. Umevno je pa, da se pri takern pretresanju mora ođkrušiti in zrušiti tudi tako skalovje, ki ni kompaktno in trdno z vezano in to baš tako, kakor se odkruši omet raz zidovja. Potres v jedni jami poruši torej tako skalovje v drugi, ta potres provzroči zopet, da se odtrga skalovje v tretji jami i. t. d. :Tako -se more potres širiti po celili dělili sveta Iz vsega tega zaključuje gosp. inženir, da nastane potres tedaj, kedar se odloči pozemsko skalovje takó, da ne more ostati več v ravnovesju. Kakor pa nihče ne more prorokovati, kedaj se podere stara hiša sama po 0 sebi, tako ne more nikdo znati, kedaj nastane potres. Umevno je, da vlažnost in deževje povspešuje tako rušenje. Učeni profesor Hoernes je imel v soboto v priro-znanskem društvu v Gradcu predavanje o potresu v Ljubljani. Ker je za Ljubljančane to predavanje jako zanimivo, tedaj navedemo glavne točke tega predavanja.: v „Tragičen ljubljanski potres ne zanima le Avstrijer temveč ves- omikani svet in je torej umestno, da razvijeni svojo in učenih geologov teorije o potresu. Razni uzroki napravljajo različne potrese in taki so: 1. Po-grezilni potresi, ki nastajajo, ako se pogreznejo pod-zemeljske votline. ki so nastale vsled podzemeljskih voda ali po drugih elementih. Taki potresi so le kra-jevni. 2. Vulkanični ali eksplozijski potresi, ko nastajajo šunki, katere napravljajo plini, izvirajoči iz delujočih ali pa tudi ugaslih ognjeniških žrel. Predavatelj je naveclel več vzgledov. 3. Tektonični ali dislokacijski potresi, kakeršni je bil v Ljubljani v noči od 14. na 15. aprila in sledeče dni. Ti potresi nastajajo s kupi- 4 ^ + M m! . m • «■ ' čenjem in krčenjem zemljinih plastij v gorovji, pri čemer se zemljini sloji premičejo, pogrezajo, lomijo in trgajo, in se pri tem zemlja trese in potres opustošuje, Razpoke se delajo v linearnem potresnem pasu v prečnih sunskih crtah valovito od Ljubljane proti Trstu in njih okolici v južnih vzhodnih alpah v mladih rušenjih plastij s podzemskim bobnenjem, ropotanjem in pokanjem do Južne Tirolske, Italije in Južne Ogerske. Za opazovanje smeri potresa služijo seismometri, kar bode še le v teku časa mogoče. Trajanje potresa je jako različno. Prvi šunki so najmočnejši in največ škode napravijo in je jako verjetno, da se ti šunki več ne ponavljajo, ali vsaj v taki sili ne; a so slučaji, da se je potres ,po-ponavljal tedne, mesece, ali cela leta. Zato naj Ljub-ljančani sami le pogumno in brez strahu zopet zidajo. kar je hudo omajano, naj se ne popravlja, temveč naj se nove hiše zidajo brez mnogih nadstropij in brez obokov. To so najbolja varstvena sredstva. Iz podrtin se bode razcvela nova lepa Ljubljana, kakor je Zagreb po potresu 1880. leta se pomladit in polepšal. Sploh je predavatelj apeloval na dobrodelnost. Gradec pa stoji z okolico trdno v starih gorskih sloj ih. Falbovo prerokovanje potresa po Novakovem sistemu iz konstelaci] planetov, meseca in solnca se zaradi tega, ker nima nobenega uzroka, tudi v tem slučaju glede na čas in kraj ni obneslo, temveč se je pokazalo, da je % neutemeljeno." Spomniti se moramo ob kratkem raznih dobrot-nikov. Vseli ni moč naštevati, kajti pomoč prihaja v veliki meri. Nadvojvoda Evgen 3000 gld., nadvojvoda Karol Ludovik 500 gld. Naši rojaki na Dunaji osnovali so zlasti po pri-zadevanji gospod dvornega svetnika Sukljeja pomoćni odbor, ki bode začel veliko akcijo. Na čelu temu odboru je grof Hohenwart, in v njem so najodličnejše osebe, mej drugim trije knezje Windischgràtzi in pa grof Harach. Rudeči križ je přepustil v porabo svoje vozove v Ljubljani in poslalo v Ljubljano svojega zastopnika, da so se potem postavile štiri barake tega društva. Z vozovi tega društva so se bolniki iz razrušene civilne bolnice prepeljali v bolnico za silo, kajti trajno bivati na vrtu ni bilo mogoče. Dunajski „Volkskuchenverein" in pa „Freiwillige Kettungsgesellschaft" sta postavili svoji kuhinji v Ljubljani in razdeljevala hrano mej uboge ljudij. Kranjska hranilnica je tudi poskrbela za hrano več tisoč Ijudem. — Posojilnica v Celji je poslala za poškodovance v Ljubljani 250 gld. — Finančno ministerstvo pa je v podporo prebivalstvu dovolilo 25.000 gld. Trboveljska premogokopna družba je darovala 3000 gld. Dunajski mest ni zastop 5000 gld., zagrebška občina je poslala 600 gold,, občinski zastop mesto Črnovice 300 gold., Kranjski deželni odbor je daroval za Ljubljano 10.000 gld.. kranjska hranilnica je za prvo podporo podělila trpečemu prebivalstvu 5000 gld., deželna pomoćna družba kranjska je podarila na predlog ces. svet. Mur-nika 1400 gld.. resko mesto 400 gld., Rotšild 5000 gld., E. Mayr v Ljubljani 1000 gld., baron Born 1000 gld., koroška hranilnica 1000 gld., A. Toman v Kainni gorici 2500 gld,, goriški župan je nabral 400 gld. Janko Urbančič pod Turnom je poslal 1000 gld., graška vzájemná zavarovalnica 2000 gld,. banka Slavija 500 gld., goriški rodoljubje 310 gld,, brezimeni dunajski dobrot-niki 1000 gld,, tržaški mestni svet 750 gld., praški mestni zastop 2000 gld., baron Schwegel 300 gld,, Vladika Strossma3T 300 gld., Schôller na Dunaji 2000 gld., Josip Gorup v Reki 1000 gld. Economo v Trstu 500 gl., reska mestna občina 200 gld., Winkler c. kr. dež. precl-sednili v pok. 50 gld.. Živnostenská banka v Pragi 500 gld., Reinelt v Trstu 500 gld., borzna deputacija v Trstu 500 gld., prva češko-mravska to varna za stroje 200 gld., posojilnica v Karlinu 200 gld. Poleg tega je pa darovalo še več drugih dobrotnikov večje ali manje zneske, ali zaradi pomankanja prostora vseli ne moremo navesti. _ — Podsut premogokop. V premogovniku Steyereggu na Štajarskem je podsulo delavea Franca Pavrića. Iz vlekli so mrtvega. — Roparji. Jednajst našemljenih roparjev napalo je te dni grajščino viteza Czervinskega v Malinovski na Poljskem in oropalo. V gradu so bile samo ženske, s katerimi so roparji grdo ravnali. Tri roparje so že dobili. — Samomor gardnega častnika. V Peterburgu se je ustřelil mlad castnik carske garde. Zapustil je pismo svoji materi, v katerem pravi, da mu ni druzega kazalo, ko se je strastno zaljubil v mlado soprogo carjevo. — Vlak zaměnil. Velikonoční ponedeljek je v Bischof-hofenu neki kmet hotel se peljati s poštnim vlakom v Solno-grad, a je vstopil po zmotnjavi v brzo vlak, ki je vozil v Inomost. Ko je zapazil, da se je zmotil, je skočil z vlaka. Obležal je pol mrtev. Nesli so ga na kolodvor, kjer se je kmalu zavedel. Ker je bil le malo opraskan, se je takoj še lahko odpeljal s poštnim vlakom v Solnograd. — Poskus samomora z izstradanjem. Blizu Dunaja našle so nabiralke rož v nekem gozdu lepo oblečeno de-klico popolnoma oslabljeno ob nekem potoku. Ko so odpeli obleko navidezno mrtvi, našli so pismo njeni teti, v katerem naznanja, da je sklenila umreti za gladom, ker so jej umrli stariši in pa zaročenec Aleksander. Tega noce, da bi morali zanjo sorodoiki skrbeti. Prosi jih le, da jej napravijo lep pogreb, za kar naj porabijo njeno uro in njen nakit. Mimo je pripeljal neki mlekar^ ki je imel mleko in balzam, ter se je kmalu nekoliko opomogla. Potem so jo naložili na voz, odpe-ljali k teti na Dunaj, katera jo je z veseljem vsprejela, ker nima svojih otrok. — Nevesti zamenjala. V neki vasi pri Meranu sta dva fanta imela uzeti dve sestri. Pred pustom sta bila okli-cana. Malo pred poroko sta pa zgovorila se. da nevesti za-menjata. Ker ste bili zadovoljni tudi nevesti, se je to zgodilo. Sedaj po veliki noci sta bila na novo oklicana in dne 10. aprila poročena. — Kotze oproščen. Vojaško sodišče je oprostilo dvor-nega obredarja Kotzeja. ki je bil obdolžen, da je on pisal veČ sramotilnih pišem, v katerih se grde najvišje osebe berolinskega dvora, Sedaj se bode pa začela preiskava proti drugim osebam, ker je obravnava pokazala, da so najbrž nektere druge osebe krive. Glavna nasprotnika Kotzejevva sta bila dvorna maršala Schroder in Reihenbach, ki sta napela vse sile, da bi bil Kotze obsojen — Pri vajah ustreljen. Pri strelnih vajah v Berolinu je zadel jeden strel naddesetnika Langerja, ki je bil takoj mrtev. Sodi se, da ga je někdo ustřelil iz maščevanja, kajti naddesetnik ni bil priljubljen pri vojakih ; — Modra razsodba. V Renski Palaciji sta se minolo zimo vračujoča se z drsališča sprla dva fanta in je jeden druzega udaril z drkalico in malo poškodoval. Stvar je prišla pred sodišče. Državno pravdništvo je predlagalo tri dni zapora in pa, da se odvzame corpus delicti. Sodnik je pa razsodil; da se zatoženec pač tri dni zapre, corpus delicti se pa ne odvzame, ker se ne ve, s katero drkalico ga je udaril, z desno ali levo, utegnili bi mu torej napačno vzeti in storiti krivico. — Blazneci na Dunaji. Na velikonoční ponedeljek so izročili na Dunaji zaradi blaznosti vsled pijanosti občni bolnici jednajst oseb. — Roparji so ga přijeli. Mej Monastirom in Pero v Turčiji napali so roparji svaka serajevskega podžupana Petro-viéa, 601etnega veleposestnika Petrakija in ga odpeljali v gore, Sedaj zabtevajo 3000 napoleondorov odkupnine. — Mrtev najden v vodnjaku. V Satoralji-Ujkelyji našli so posestnika Franca Konstantina mrtvega v vodnjaku. Govori se, da so ga usmrtili njegovi svojci, da podedujejo za njim. — Samomor starca. V Gradci se je z revolverjem ustřelil petinsedemdesetletni hišni posestnik Avgust Zurngast. Povod samomoru je neka neozdravljiva bolezen. — Najdena mrliča. Na Raachbergu pri Gloggnitzu našli so delavci dva moška mrliča, že precej segnita. Poleg njiju našli so revolver. Zgodil se je dvojní samomor ali pa umor in samomor. ; — Mlad morilec. V Emmersdorfu na Bavarskem je petnajstletni učiteljski sin na ulici umořil svojega oceta. Z nožem mu je přeřezal vrat. Tržne cene. V Ljubljani dne 10. aprila 1895. Pšenica gld. 8*— kr., rž gld. 6 75 kr., ječmen gld. 7 50 kr., oves gld. 7 — kr., ajda gld. 7*50 kr., proso gld. 7*50 kr., turšica gld. 8'— kr., leča gld. 12-— kr., grah gld. 10'— kr., fižol gld. 11'— kr. Vf-jlTj* tř * B rf ^ ' .,•■71 £ i - - p , -1- V r^ • - / ^ * / * - i * ' >| V /U (Vse cene veljajo za 100 kgr.) - 170 Loterijske srećke. V Brnu dne 24. aprila t. 76, 53, 43, 19, 36. Na Dunaji dne 20. aprila t. 1.: 43, 16, 47, 27, 67 V Gradci dne 20. aprila t. 1.: 21; 28, 1, 63, 8t. 10.656 i i zagotovljeno skakoče živo svežo vjete, razpošilja doposlane, vsak poštna torbica franko proti povzetji colnine prosto komad velikanov rakov, solo 100 rakov đ arj e ter za : težake, tesarje in zi-voznike z vpreženimi vozmi HALLER Stanislav št. 24. Poljsko, Avstrija. je v Ljubljani obilo trajnega zaslužka. Zato se pozivljejo, da pridejo semkaj in se oglasé pri podpisanem magistratu. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, 22. dan aprila 1895. Župan. - - •a. T & % # « Sr « % A ► ... . I I . • • ■ •#.< V Schutzmarke. Kupuj trgovci, pravi star pregovor. branjevoi laliko upora^lja moje podjetje. kajti tako lika trgovina, kot je moja. ima vsled kupovanje velikih mno- žin blasa kateri gotov denar drugih prednosti ni?ke stroške naposi kupovalcu korist. Mlčnl vzorci zasebnim kupovalcem zastonj ln franko. Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar krojače nefrankovano Blago obleke. prirejene lekarne Angelj Varhu C. Brady v Kromerižu (Moravsko). kapljice so vže starozanesljivo in znano oživljivo in krep- čilno zdravstveno sredstvo želodec prebavanje. Samo prave so z zgoraj stoječo varstveno znamko in podpisom Cena: stek. i dvojne stek. 70 Vsebina naznanjena. Marijaceljske želodečne kapljice Ljubljani Piccoli Svoboda Beccarich; v Škofji Loki prave dobe Postoj ni : Karl Fabiani Radov ljici: v lek. A. Roblek; v Novemmestu: v lek. S. pl. Sladović Črnomlju J. Blažek Ribnici Ančik Peruvlen dosking visoko duhovščino, predpisano blago uniforme c. kr. uradnikov, telovadce, livrejo, sukno veterance. požarne brambe. bilard igralne mize, prevlake vozove. Največja zaloga štajarskega. koroškega skega lodna gospe gospode cenah, tudi 20kratno združenje blago, potni pledi o tirol- izvirnih tovarniških more dati. Perilno Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno, pošteno, trdno, čisto volněno sukno jedva splača krojač, priporoča cene cunje, Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) največja zaloga sukna v vredmsti milijona goldinarjev. Pošilja proti povzetju ! Svarilo: Agentji in krošnjari imajo navado svojo slabo robo vsi znamko »Stikarofskijeva roba« prodajati. kupovalci škode varovali, naznanjam bodo takim ljudem na noben način robo prodajem. Odgovorni urednik: Avgost Pucihar. — Tisk in založba Blasnikovi nasledniki