JUTRA:
Marmonta
Poitnma plačana v gotovini
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 223	Maribor,	pondeljek	1.	oktobra	1928
Svitanje?
počim se režim v Beogradu pripravlja na to, da si z vsemi mogočimi injekcijami podaljša življenje, s pomočjo zaupnic radikalskih policijskih poslancev, s pomočjo vodenih resolucij radikalskega glavnega odbora, s pomočjo posojil s strani švedskega vžigaličnega trusta in podobnimi sredstvi, dotlej pa vztraja vsa pre-čanska javnost z malimi izjemami enodušna v enotni, nezlomljivi fronti in nadaljuje borbo. Borbo, ki ni le odločilna za bodočnost vsega prečan-skega naroda, temveč tudi za nadalj-no usodo celokupnega naroda, tudi onega v Srbiji in Črni gori.
Izgledalo je nekaj časa, da bomo ostali prečam v tej borbi navezani sami nase. Zdelo se je, da bodo mase v Srbiji in Črni gori ostale pod vplivi cincarskih političnih komandantov, dasi jim sedijo za vratom kakor volkodlak in jim pijejo kri. Glasovi, ki so dolgo časa prihajali iz tamošnjih delov države, odnosno molk, ki je vladal tam na vse strašne dogodke, ki so grozili razbiti skupno državno stavbo. — vse to je vzbujalo nade, da bo narod v srbijanskih krajih otresel raz sebe verige, v katere je skovala cincarija njegovo mišljenje.
Prvi svetel trenutek smo doživeli nedavno, ko je vsa Črna gora hotela na VBTflČŠfri narodnem zboru v Podgorici dvigniti svoj glas proti načinu politike, ki jo vodijo vlastodržci v Beogradu. Režimovci so se ustrašili tega glasu in so ga zadušili z žandar-
ii,	prepovedali zborovanje in s surovo silo razgnali tisoče črnogorskih Seljakov, ki so prišli na zbor. A tihi protest črnogorskega naroda proti na silju in tlačenju svobode je povedal več nego bi bile povedale glasne re-zolucije zbora.
Včeraj pa smo doživeli, da je v Jagodini, v osrčju Šumadije, zborovalo okrog tisoč srbijanskih seljakov. Nastas Petrovič in njegov prijatelj Momčilo Ivanič sta govorila in priznala v polnem obsegu upravičenost borbe in zahtev KDK. Oba sta tudi odločno povdarjala, da je beograjska cincarija In njena politika glavni krivec današnjih razmer v državi. Odločno sta obsodila način, kako režim pod krinko zakona o zaščiti države proglaša dve tretjini državljanov za protidržavne, kako so celi deli države, kakor n. pr. vsa Črna gora, stavljeni pod ta zakon. Momčilo Ivanič je iznesel tudi zanimive, doslej še neznane podatke, kako Je bil pokojni Stjepan Radič že 1. 1919. v Beogradu od službenih organov beograjskih oblasti skoro na smrt »izbatinan« in kako se mu je tudi 1. 1922., ko je hotel priti na proslavo desetletnice ku-manovske bitke v Beograd, službeno s strani takratnega ministra za notra-fija dela. g. Koste Timotijevlča sporočilo, da ne jamčijo, da bi se Radič in njeprovi tovariši zdravi in celi vrnili v Zagreb.
Značilno je, da je vsa množica srbskih seljakov na tem zboru v Jagodinl odločno odobravala! govore obeh politikov, še bolj značilno pa je, da je z ostrimi protesti prekinila govor ne-kecra sorodnika Velje Vukičeviča. ki je hotel braniti režim in je napadal Hrvate Občinstvo mu ni pustilo, da bi končal govor.
Ti	seveda	še	niti	od daleč
zn"k'f*:tf''zttf»nK vendar pa se
' !-'>* oravt) svitrnio v st^no temo blodenj, v katerih še vedno tava velik del srbijanstva.
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam Sak. zav. v Ljubljani št. 11.409 Valja meiečno, prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglaai po tarifa
Oglasa aprajama tudi oglaani oddalak -Jutra" v Ljubljani, PraSernova trtica it. A
Epilog k Poljšakovi aferi
ZDRAVNIŠKA ZBORNICA V LJUBLJ ANI DISCIPLINIRALA VSE ZDRAVNIKE, KI SO SE ZAV ZEMALI ZA POLJŠAKA.
LJUBLJANA, 1. oktobra. Disciplinarno sodišče zdravniški zbornice za Slovenijo v Ljubljani je kaznovalo dr. Harpfa in dr. Vilimeka s prepovedjo izvrševanja zdravniške prakse za dobo enega leta, dr. Tajnška pa na 3.000 Din globe, ker so svoječasno dali priznalne izjave o Poljšakovem zdravljenju in ker sta prva dva podpirala zahteve po usta-
novitvi Poljšakovega sanatorija. Zdravniška zbornica je utemeljila discipliniranje omenjenih treh zdravnikov s tem, da so s svojim postopanjem podpirali ma-zaštvo, kršili zdravniško molčečnost in ogrožali zdravje bolnikov, ki so se zaupali Poljšaku. Možen je priziv na disciplinarni senat ministrstva za narodno zdravstvo, ki pa nima odložilne moči.
Sokolska tombola v Mariboru.
Ob izredno velikem zanimanju občinstva, ki je občudovalo bogate dobitke velike sokolske tombole, sc je včeraj popoldne pri najlepšem vremenu ista vršila na trgu Svobode, ki se je mahoma napolnil od tisočev iskalcev sreče. In nazadnje so le morali priznati, da je sicer mnogo poklicanih, a le malo izvoljenih srečnikov, ki bi bili deležni tornbolske sreče. Zanimivo je, kako pravično oz. primerno so padli praktični dobitki na posamezne izvoljence sokolske Fortune:	prvo
tombolo, kompletno elegantno spalnico je dobila vdova Marija Bagari: Leskovar Jože, jetniški paznik in krojač v civilu pa se je prav široko nasmejal drugi tomboli, šivalnemu stroju; Orbanič Drago, železniški uradnik je zadel kuhinjsko opremo, ki je bila določena za tretjo tombolo; dijaku Mirkotu Černiču pa se je pripeljala sokolska fortuna na finem moškem kolesu, ki je bilo določeno kot 4. tombola, dočim je zadnjo tombolo, voz drv. zadel delavec Franc Požar, a zavidljiv gramofon — neki podeželski učitelj. Sokolskemu društvu je tombola vrgla lepo vsotico dobička.
Odpiranje In zapiranje trgovin.
Veliki župan mariborski je dovplH, da velja vkljub drugačnim določbam čl 1 naredbe o odpiranju iu zapiranju trgovin do nadaljnega naslednji obratovalni čas v smislu prošnje gremija trgovcev: za stroke z deveturnim delovnim časom od 7.30 do 12 in od 14 do 18.30, za stroke z deseturnim delovnim časom vštev-šj trgovine z mešanim blagom od 7. do
12.	in od 14. do 19. ure.
Beg Iz življenja radi bolezni.
Železniški pleskar 421etni Karol ZunkO je že dolgo bolehal in radi neozdravljiv« bolezni je bil silno potrt. Nihče pa ni mislil, da je popolnoma obupan. Ko se je sinoči njegova soproga Marija s hčerko Leo in hišnim gospodarjem vrnila domov v Frankopanovo ulico št. 12, je bil nesrečni mož že mrtev. Obesil se je na mrežo kuhinjskega okna.
Nezgoda v službi.
HabenschuB Peter, trgovski r>o-močnik iz Rume, je v vojašnici 32, art. polka tako nesrečno padel, da je dobil na čelu precej globoko rano. Morali so pozvati rešilni oddelek, ki je ponesrečenca odpremil iz artilerijske vojašnice v bolnico. — Vesti, ki so se o tem slučaju raznesle (najbržc od okolice vojašnice), da je imenovanega zabodel v glavo z vojaškim bodalom neki narednik, so popolnoma iz trte izvite in brez vsake podlage.
Krvav pretep v Lajteršpergu.
Skoro ni sobotne noči In tudi ne nedelje. da ne bi v Lajteršpergu tekla' kri. Z osebno varnostjo je tam bolj po domače, oziroma — ker ni več orožnikov, ki so bili strah vseh pretepačev — sploh ni varno hoditi tjakaj in marsikateri Mariborčan, ki bi rad šel na nedeljski oddih proti Lajteršpergu. se ali podviza brzo domov, ali pa se sploh ne podaja v nevarnost. — Davi sta se oglasila dva fanta v ne več prismojenih letih in sicer Ciril Z., star 28 let z rano na glavi in desni roki in pa 321etni Srečko K., tudi iz Pesni* ce, katerega pa je nekdo z nožem sunil blizu levega očesa. Oba rojaka sta bila najbrže na skupni zabavi v Lajteršbergu, kjer velja staro pravilo, da ni bilo nič »heca«, če so val veseličarji, ne meneč se za štcviln« izzivalne klice — odšli mirno p® svev-ih vKrtih domov. —«
Dva velika zbora KDK v Mislinjski dolini
Včeraj 30. sept. je tudi Mislinjska dolina dvignila svoj glas ter na dveh velikih zborih, v Slovenjgradcu in Mislinji, jasno dokumentirala svojo odločno voljo, vztrajati v vrstah KDK v odiočni borbi za zmago pravice in resnice,
V	Slovenjgradcu se je vršilo zbo rovanje v dvorani hotela Goli, ki je pa bila premajhna za nad 300 zborovalcev in so morali mnogi stati in poslušati na hodnikih. Predsedoval je zboru starina slovenjgraških Slovencev g. župan Vrečko. O političnem in gospodarskem položaju ter o izgledih borbe KDK sta obširno in zanimivo poročala narodna poslanca gg. dr. K r a m e r in Pucelj ter so zborovalci v polnem obsegu odobravali njihova izvajanja. Kratko sta govorila tudi še gg. dr. Kukovec in dr. Novačan.
Preč kritičnim 7. oktobrom u FJustriji
DUNAJ, L oktobra. Čim bolj se bliža usodni 7. oktober za Dunajsko Novome-sto, tem večje vznemirjenje se polašča vseh političnih krogov. Afera se je sedaj še poostrila. Kakor se govori, je nižjeavstrijska deželna vlada izdala u-kaz, da mora policija pohod socijalnih demokratov dne 7. oktobra v Wiener Neustadt prepovedati. Na drugi strani pa so socijalisti za ta slučaj že zagrozili, da bodo delavci brez • rediteljev in ne oziraje se na prepoved napravili pohod v Wiener Neustadt in preprečili demonstracije Heimwehrovcev. Položaj postaja torej vedno bolj kritičen. Kljub prepovedi pa se še vedno vrše pogajanja, da se doseže kak sporazum.
Nesreča dueh italijanskih ietalceu
RIM, 1. oktobra. Znana italijanska letalca, majorja Conzo in poročnika Crosio ter njihovega radiotelegrafista je zadela na povratku iz Strass-bourga v domovino, katastrofalna nesreča. Iz Strassbourga sta letela v smeri ob reki Rodau proti jugu. Potoma pa sta zašla v strašen vihar, ki je postal za vse usoden. Letalo se je moralo vrniti v Valence, pri pristajanju pa je zapletel vihar aeroplan najprej v električno napeljavo visoke napetosti, potem pa ga treščif v vodo. Major Conzo, poročnik Crosla in radiotelegrafist so utonili,, oba monterja pa sta bila lahko ranjena in odprem Ijena v bolnico.	.	.	..
PARIZ, oktobra. Po poročilih iz Gibraltarja sta v nedeljo dopoldne pri Cordobi na Španskem trčila dva brzo-vlaka. Tri osebe so bile ubite, 15 pa težko ranjenih. Do 9. zvečer niso prispeli v Gibraltar niti potniški niti za Gibraltar določena Dojta
V	Mislinji, kjer je bilo zborovanje ob 2. popoldne pri sr. Iršiču, se je zbra-
lo	krog 250 zborovalcev. Zbor je vodil ugledni posestnik g. Iršič. Tudi tu sta: govorila v prvi vrsti poslanca Pi*celj in dr. Kramer obširneje o perečih dnevnih vprašan/ih ob splošnem odobravanju ogromne večine navzočih. Le naki neizkušeni mladenič se je skušal ;miščati v ogenj za SLS, pa mu je slabo uspelo. Zborovalci so na obeh shodih zlasti obsodili postopanje poslanca Pušenjaka, ki je na sramoto Slovencev podpisal /.narti predlog, naj se Radiča spozna ' za umobolnega, v katerem predlogu ;e je že grozilo z umorom.
Tako so tudi v Mislinjski dolini H vrije, poprej zapeljani po lepih besedah in obljubah SLS, začeli misliti trezno in realno. Prodira spoznanje o nesreči, ki jo prinaša Slovencem politika SLS.
Težki spopadi s policijo u Nemčiji
BERLIN, 1. oktobra. Narodno-socijaii-stična delavska stranka je priredila včeraj manifestacijsko zborovanje proti Da\vesovemu načrtu, katerega se je u-deležilo nad 10.000 ljudi. Med zborovanjem se je zbrala na ulici velika množica, ki je skušala udreti v zborovalno dvorano. Pri tem je prišlo med obema strankama do težkih spopadov. Končno je morala nastopiti policija, ki je posegla po pendrekih in se poslužila tudi orožja. Po dosedanjih potočilih je blo 22 narodnih socijalistov ranjenih, od katerih sta dva kmalu podlegla težkim poškodbam. Policija je končno razgnala množico in zaprla vse bližnje ulice.
HAMBURG, 1. oktobra. Pri občinskih volitvah v Geestachtu je prišlo do krvavih spopadov med frontnimi bojevniki in socijalisti. Obe stranki ste tudi streljali in je bila pri tem ena oseba ubita, mnogo pa težko oziroma lahko ranjenih. Po prvih poročilih je 12 težko, nad 100 pa lahko ranjenih.
RIM, 1. oktobra. Včeraj so čutili v mestu Asslssiju močen potres. Sunki so trajali več minut in so povzročili med prebivalstvom pravo paniko. Več hiš je dobilo velike razpoke in so v nevarnosti, da se porušijo. Človeških žrtev ni bilo.
MELBOURNE, 1. oktobra. Na cestnem križišču pri Oeelongu je pravkar došli potniški vlak zgrabil neki avtobus In ga popolnoma razbil. Pet oseb je obležalo na mesto mrtvih, šest pa jih je bilo težko ranjenih.
PARIZ, 1. oktobra. Vsled nepojasnjenega nesporazuma so orožniki v Llllu včeraj streljal! na posetnlke nekega kinematografa, ki so jih smatrali stavku-joče demonstrante. Ena ženska in dva otroka ste bila pri tom ubita. Uvedena je naistrožia preiskav.*
ssaa.,
Zdravilna moč kratkih radij*
skih valov
VELEZANIMIVI BIOLOŠKI POIZKUSI V ZAVODU PKOF ESAU-A V JENI.
Profesor Esau, vodja tehno-fizikalič-ttega instituta na vseučilišča v Jeni, le svetovno znan po svojih uspehih na radio tehničnem polju. Posrečilo sc mu je namreč stvoriti jako kratke radijske valove z mogočno energijo, ki se s pridom vpo-rabljajo pri najrazličnejših radijskih napravah. Učenjakova raziskavanja so pa tudi privedla do dragocenega sredstva na zdravstvenem polju; s kratkimi radijskimi valovi se da temperatura v notranjih delih in plasteh človeškega telesa v jako veliki meri zvišati.
Asistent prof. Esau-a, dr. E. Schliep-fiake, ki se bavi z učinkom teh valov na biološkem polju, je dognal, da poginejo muhe pod njihovim vplivom takoj, miši v nekaterih sekundah, podgane v nekaj minutah, a večje živali v daljšem času. Smrt je povzročena po nekaki toplotni otrplosti, ki je posledica naglega dviga telesne temperature.
Zdravilstvo pozna že različna sredstva, ki razgrevajo človeške organe, kar povzroča, da se le-ti napolnjujejo s krvjo. Razlika med dosedanjimi sredstvi za ogrevanje in ogrevanjem potom kratkih radijskih valovih je pa ta, da prva ogrevajo le kožo in tik pod kožo se nahajajočo tkanino, .slednji pa ogrevajo potom kože organ enakomerno v vseh njegovih plasteh.
Pri pravilnem količevanju kratkih valov se ni opazilo nikdar ogrožanja živega staničja, tako da je imenovani zdravnik prešel takci od poizkusov na liudeh in sicer najprej na lastni osebi. Ako drži
človek roko v žarišču, nima v začetku kljub zvišani temperaturi, nikakega ob čutka, pozneje se javlja občutek toplote a se celo pri vporabi močnih energij ne pojavlja nikdar občutek neprijetne, ozir škodljive vročine. Opazoval se je znaten dvig temperature v notranjosti želodca in ledvic z učinkovanjem teh kratkih ra> dijskih valov na samo kožo!
Svojstvo teh valov, da segrevajo ena komerno tudi notranje plasti človeških organov, je za zdravilstvo neizmerne važnosti. Po dosedanjih poročilih je to ogrevanje rodilo obilne sadove pri zdrav ljenju tuberkuloze. Napolnjenje bolnega organa s krvjo ima namreč ta učinek da se razpadajoči tkanini dovajajo v po tencirani meri redilne snovi, bela krvna telesca in drugi faktorji, ki močno vpli' vajo na ozdravljenje dotičnega organa, Ogrevanje se je doslej dosegalo z raz ličnimi sredstvi, tako na pr. z diatermijo, t. j. s pomočjo elektrike, s podvezova njem, (metoda prof. Bier-a), s kemičnim razširjenjem krvnih posod (dr. Doppler jeva metoda pomlajevanja), s polivanjem s toplimi tekočinami, masažo itd. Učaiek kratkih radijskih valov pa ogromno nad kriljuje vsa ta imenovana sredstva, ker se z njimi dovaja razmeroma jako visO' ka toplota prav lahko v notranjost najbolj skritih človeških organov.
Iznajdba prof. Esau-a tvor: znatno pridobitev na medicinskem polju in se more mirno nanizati v isti red, v kojem se nahajajo zadevne iznajdbe na podlag radijskih rontgenovih žarkov.
Poziu Uočnikoue družbe
Kadar izidejo Vodnikove knjige, se vsako leto priglaša še par sto Slovencev, ki bi radi dobili Vodnikove knjige. Vsi ti odidejo navadno brez Pratike, ki se je tiska le toliko, kolikor ima družba članov. Da bi letos zadostili vsem z vsemi knjigami, se obrača Vodnikova družba, predno izda letošnje svoje publikacije, še enkrat na slovensko javnost s pozivom, naj ji nemudoma pristopijo kot Člani za letošnje leto še vsi oni, ki ji do sedaj še niso pristopili bodisi pri pover jenikih v svojem kraju, ali pa pri vod' stvu Vodnikove družbe v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16. Lahko se pa prijavijo tudi v knjigarni Tiskovne zadruge v L-ju bljani, Prešernova ulica 54, ozir. v Ma riboru, Aleksandrova 13.
Vodnikova družba se je potrudila, da Izda za letošnje leto knjige, ki bodo vsestransko ugajale:
1. Vodnikova pratika za leto 1929. Ta Izvrstno ilustrirana knjiga je postala to pot res prava narodna pratika. Koledarski del je zasnoval in izvirno lepo narisal slikar Maksim Gaspari. Pratika prinaša pa seveda tudi mnogo zelo zanimivih poljudno pisanih člankov iz narodopisja, tehnike, prirodoslovja, kulturne zgodovine, zdravilstva itd., ter zabavni kotiček za mlade bralce. Seveda je pratika bogato ilustrirana.
2. Fran Govekar: »Olga«. Povest je zajeta iz burnega življenja povojnih let in globoko razgrinja bolesti, rane in strasti, ki so tedaj razjedale pod pritiskom trenutnih vojnih milijonarjev vse naše javno živl;enje v mestih in na deželi. Pc-ves* je pisana jako močno, v njej nastopajo tovarnarji, duhovniki, učitelji in učiteljice, obrtniki in kmetje. Kdor jo bo .začel Citati, je ne bo popreje odložil, dokler je ne prečita do konca.
3. Ivan Matičič: »Na mrtvi straži«. Povest je slavospev davnim graničarjem. Jedro ji sloni na zgodovini Herbarta Turjaškega in na burni dobi sredine 16. stoletja, ko je sila turškega gospodarstva posegala globlje in globlje v našo zemljo. Pozorišče dogodkov se razteza doli j	Luke- Deloma se razpletajo dogodki v Ljubljani v plemskih krogih Turjačanov, dalje v Beli Krajini, v Karlovcu, Senju in na turški meji ob Bosni, iv povesti so oživljeni borci iz Beie Krajine, Uskoki iz Žumberka, Hrvati iz Banovine. Med krvave bojne dogodke je vpleteua mlada ljubezen Jurana Vida in njegove Bare ter Ijubavno razmerje Špeharja do Katice. Povest bo ugajala naj-fcršim slojem.
4. Ivan Lah: »V borbi za Jugoslavijo«.
Ob desetletnici Jugoslavije je smatrala Vodnikova družba klub težkim razme ram, v katerih živimo, za svojo dolžnost, da izda primerno spominsko delo. Ako hočemo prav razumeti naš sedanji položaj, je potrebno, da poznamo pot, po kateri smo hodili. Knjiga nam podaja pregled 19. stoletja, ki je najvažnejše v zgo dovini evropskih narodov. Od prihoda Napolehovega do svetovne vojne je naša zgodovina ena sama borba razdel nih, zasužnjenih in zatiranih jugoslovanskih narodov za svobodo in združenje. V knjigi so popisani najvažnejši dogodki iz naših nacijonalnih bojev do izbruha svetovne vojne. Knjigo poživlja okoli 100 slik iz te dobe.
Ta lepi književni dar Vodnikove dru žbe naj zbere še zadnje čete naših prijateljev, ki bodo za 20 dinarsko članarino bogato poplačani z lepimi knjigami. Naj tudi poverjeniki posvetijo še nadnje dni nekoliko truda naši književni družbi.
mariborsko gledališče
Ljubljanska opera gostuje v Mariboru
v drugi polovici oktobra v veličastni Smetanovi operi »Dalibor«, vendar samo v slučaju, če bo gledališče do 5. oktobra razprodano. Abonenti imajo 101o popusta, če dvignejo vstopnice do ,3. oktobra.
Pred otvoritvijo mariborske gledališke sezone. V soboto, 6. t. m. se bodo v mariborskem gledališču nanovo odprla vrata v novo gledališko sezono, ki obeta biti zelo zanimiva in pestra. Za otvoritveno predstavo se vprizori efektna Cankarjeva drama »Hlapci«. Delo je naštudirano v skoro čisto novi zasedbi in novi režiji, kar bo nedvomno povečalo zanimanje občinstva. Učitelja Jermana bo kreiral novo angažirani član g. Rakuša, učiteljice bodo ga. Bukšekova, gdč. Kraljeva in gd., Starčeva. V originalni figuri kovača Kalandra bo to pot nastopil g. Grom. Zapitega in širokoust-nega učitelja Komarja bo igral g. P. Kovič, župnika pa g. J. Kovič. Takoj za »Hlapcu bo sledila Quitiy ova komedija »Moj oče je imel prav* z g. Gromom naslovni vlogi. Je to nadvse zabavna in duhovita reč, ki nam bo nudila par kratkočasnih večerov. Tretja dramska premijera bo psihološka drama »Terese Raquin«, delo nesmrtnega francoskega naturalista Zola-ja. V tej žaloigri je poverjena naslovna vloga gdč. Kraljevi. Vsa tri dela režira g. J. Kovic.
3Uariborski m dnevni drobil
fnanifestacijski zbor KDK u Celju preložen
Prvotno za 14. tm. za Celje določeni manifestacijski zbor KDK je preložen v smislu sklepa vodstvene seje v Zagrebu na nedeljo 28. oktobra, na kar se opozarjajo tem potom vse organizacije in vsi zaupniki obeh koailranih strank.
Načaljna zborovanja KDKu mariborski oblasti
V nedeljo, 7. okt. bodo sledeča zborovanja v gornjegrajskem okraju: Ob 9. zjutraj v Ljubnem veliko zborovanje za občine Ljubno, Bočna, Gornji-grad, Nova Štifta, Luče in Solčava, v dvorani pri g. Podpečanu;
Ob 2. popoldne v prostorih gost. Fiirst v Rečici ob Savinji za občine Rečica in Kokarje;
Ob 5. popoldne v gost. Steblovnik v Šmartnem ob Paki; na predvečer v soboto 6. okt. ob pol 8. zvečer v dvorani hotela Ilirija v Mozirju za občine Mozirje trg in okolica.
Na vseh shodih bosta govorila nar. poslanca dr. Pivko in Pucelj.
Oktober ali uinotok
je začel z dežjem in zamolklim grmenjem kakor sredi leta. Bila sta pa tudi zadnja dneva septembra čisto poletna iii se je prvi dan oktobra začel v pravi sopari. Za Merkurjeva leta, med katera spada tudi 1. 1928, napoveduje stoletni koledar v oktobjru deževje do blizu sredine, potem pa zope.t lepo vreme. Ljudsko vremensko prerokovanje ne pripisuje deževju začetkom mesca nobenega po sebnega pomena. Važni dnevi nastopajo šele v drugi polovici Tako n. pr.: Sveti Luka (18), sneg prikuha, — kakoršno vreme Urša (21.) prinese, tako se rada zima obnese. V splošnem so pa o tekočem mescu razširjeni sledeči vremenski reki: Če listje odpadlo blizu debla leži, prihodnje nam leto obilo rodi. — Ko žr-jav leti na tuje, brž se zima približuje. — Na iužah stržek, blizu je snežek.
Včeraj, ko je bilo tako prijetno toplo in celo malo soparno, je le redkokdo mislil na »snežek«. Po okolici je bilo vse polno izletnikov in praznovalo se je re^ cordno število »trgatev pod streho« — običajnih jesenskih gostilniških zabav.
Odprava potnih vizumov med Češkoslo vaško in Jugoslavijo.
Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani naznanja, da je bila glasom odloka ministrstva zunanjih zadev v 3ragi podaljšana odprava potnih vizumov med Češkoslovaško in Jugolsavijo do konca leta 1928. Potniki se morajo izkazati le z veljavnim potnim listom. Vidiranju so podvrženi nadalje samo še začasni potni listi in potne konsignacije
Koncert Ljerko Spilier.
Violinist Ljerko Spilier, ki nastopi v petek, 5. tm. v veliki kazinski dvorani, si je izbral nastopni vzpored: 1. Mozart: Sonata b-dur. 2. Mendelssohn: Koncert e-mol, op. 64. 3. Chamson: Poeme op. 24. 4. Lhotko: Guslarska in Hrvatska rapsodija. 5. Paganini - Szymanovwskv: Trois caprices št. 20, 21, 24. — Lhotkovi kompoziciji se proizvajata prvič. — Vstopnina je običajna in predprodaja vstopnic na običajnih mestih.
Mihaelova nedelja.
Včerajšnja nedelja je bila takozva-aa Mihaelova nedelja, ki je po stari radiciji posvečena koncu gospodarskega Jeta, ki se začenja 1. oktobra vsakega leta. Koncem gospodarskega leta pa je navada, da dobijo hlapci, dekle, viničarji in pastirji svojo plačo. Ob tej priliki ali obnavljajo svoje služ )ene pogodbe, ali jih razdirajo. Novi posli in drugo pomožno osobje se sprejema %z. »udinja«. V Razvanju pri Mariboru so imeli Mihaelovo žeg-nanje in trgatveno veselico. Stara navada je, da na ta dan prihajajo v Razvanje hlapci, dekle, viničarji in pastirji, ki se tu snidejo s svojimi starimi in tudi novimi gospodarji. —
Himen.
Davi sta se poročila g. prof. Pero Cest nik in gdč. Berta Petričeva. Vrlemu pedagoškemu paru iskreno čestitamo 1
Sestanek Jugoslov. - češkoslovaške lige.
V torek, dne 2. oktobra, točno ob 18. bo v »Grajski kleti« zopet širši sestanek J-Č. lige. Dnevni red je važen, med drugim razpravljanje o zletu v Brno, prosla vi češkega državnega praznika 28. oktobra, češkem tečaju, sestanku delegatov Saveza lig in kongresu lig v Jugoslaviji za leto 1929. Udeležba vseh članov širšega odbora torej nujna.
Spor v ruški tovarni še ni poravnan. Vodstvo tovarne je v soboto že pristalo na to, da sprejme 4 delavce nazaj v službo, dveh pa noče. Pogajanja in posredovanja se še danes nadaljujejo. Izmišljena je vest nekega nemškega tednika, da so delavci preddelavca pretepali.
Pravcata senzacija
za staro in mlado sta bila brezdvom-no nemška globetroterja Feldgen in Reiss, ki sta v soboto prispela v Maribor s svojim ladijskim avtomobilom po sistemu »Fletner-Rottorschiff«. Imenovana sta na potu okoli Evrope ter j‘e njuno potovanje po lastnih zatrdilih športno-naučnega značaja. Na potovanju okoli našega kontinenta delata fotografske snimke, katere jima bodo po dokončanem "izletu« bojda služile za predavanja doma. Zanimivo vozilo: pol ladja s kabino za spavanje, predpisano zgrajena ladja z dvema dimnikoma, krmilom in motorjem, katerega pa sta morala vsled defektov že v Španiji prodati. Od Španije do Jugoslavije sta prepotovala z motorjem, ki vleče ladjo na kolesih, ter se bosta odslej posluževala le glavnih državnih cest. Dosedaj sta prepotovala okrog 25.000 kilometrov. Na potu se preživljata s prodajanjem razglednic, predstavljajočih čudno vo zilo. Spremlja ju mlada, izredno krotka lisica. Kot svetska gentlemana (po poklicu sta artista) nimata fiksne prodajne cene ter se zadovoljujeta s prostovoljnimi darovi od 10 par do kovača. Startala sta spomladi 1. 1926. v Kielu, kamor se nameravata vrniti jeseni 1. 1930. — Dosedaj sta prepotovala celo Nemčijo, Švico, Holandsko, Belgijo, Francijo,''Portugalsko, Španijo, skozi Gibraltar v Italijo. Do Napulja sta zabeležila 19.200 absolviranih kilometrov. V Jugoslavijo sta prišla iz Italije po kopnem. — Je tudi svojevrsten poklic, tako van-drovstvo, ki ne pozna brezposelnosti.
Čitalnica francoskega krožka se je preselila v čitalnico študijske knjižnice (malo kazinsko dvorano). Odprta bo kakor doslej ob sredah od 18. do 20. ure Vinska trgatev, ki jo priredi podružnica Jugoslovenske Matice v Mariboru, se radi prireditve društva rezervnih oficirjev ne bo vršila v soboto, dne 6. oktobra, kakor je bilo javljeno, marveč v soboto, dne 13. oktobra in sicer v dvorani in na verandi Uniona. Istotako se bo tudi otroška športna prireditev, ki jo organizira športno društvo »Maribor«, vršila šele v nedeljo, dne 14. oktobra. Podroben program bo pravočasno javljen.
Cercle francais.
Francoski krožek v Mariboru otvarja zopet svoj francoski otroški vrtec in raznovrstne kurze za odrasle. Vpisovanje za vse te kurze bo v torek, dne 2. oktobra od 18. do 19. ure na drž. realki. Ob tej priliki se bodo dajala tudi vsa potrebna pojasni la. Pouk se začne v petek, dne 5. oktobra na drž. realki. —	1832
Obrtna zadruga izvoščkov, voznikov in imetnikov avtotaks v Mariboru, priredi v. prid podpornega sklada v nedeljo, dne 7. oktobra pri Anderlu v Radvanju veliko vinsko trgatev, združž-no s plesom in raznimi zabavami. Pričetek ob pol 3. popoldne. Od pol 2. naprej bodo posetnikom na razpolago na Glavnem trgu vse vrste vozila proti odškodnini 10 Din. Izkaznice se bodo dobile pri vsakem šoferju ali izvoščku in bodo vejale za vožnjo tja in nazaj. Druge vstopnine ne bo. Za plesalce bo preskrbljeno veliko plesišče, igrala bo vojaška godba.
1863
Zdravnica dr. Klara Kukovec
ordinira od 1. oktobra v Krekovi ulici 18.
1856
Esperantskl sestanki
se vršijo vsako sredo ob 8. uri zvečer v hotelu pri »Zamorcu«	1858
Samostanski harem v Pl očku
NADŠKOF MARIJAVITSKE SEKTE NA OBTOŽNI KLOPI RADI MNOGOŽENSTVA, GOLJUFIJ IN PERVERZNOSTI.
Speri
Tekme za poškočbeni fanč
Včeraj je bilo odigrano na igrišči; SK Rapida prvo kolo, ki je že obenem semi-finale, nogometnih tekem v korist sklada za poškodovane igralce. Pričakovati bi bilo, da bodo vsaj za tako prireditev, čije dohodki pojdejo v človekoljubne namene, storili vsi klubi Čim največ za dober uspeh tekem- Žal se to včeraj ni zgo dilo. Če je mogel postaviti prvak 1S3K Maribor svoje kompletno prvo moštvo; če je dala SK Svoboda, kar je sploh mogla; če je SK Železničar poslal na igrišče svojo najmočnejšo enajstorico — je športno javnost izredno neprijetno dirnilo dejstvo, da je tvoril'edino izjemo Rapid, čigar člani prvega moštva so šli raje na zabavo v Marenberg in pustili težko tekmo z najmočnejšo postavo Železničarjev svoji rezervi, ki so jo pojači-
li	le s četvorico Tergletz, Klippstatter, Venko in Lešnik- Rezultat tekme s tako postavo smo prerokovali in se nismo varali. Ni čuda, da je občinstvo od igre, ki jo označi najbolje rezultat 8:0 za Železničarja, že davno pred njenim zaključkom odhajalo; še manj pa je čudno, da publike, ki je vedela za manever Rapida, na igrišče sploh bilo ni...
MARIBOR—SVOBODA 11:1 (7:0).
Maribor, ki je nastopil proti Svobodi kompleten, je imel lahko stališče- Za Svobodo je igralo le devet mož. Upajmo, da bo SK Svoboda v kratkem prebolela krizo, ki jo ovira v razvoju. Po stalni eklatantni premoči Maribora so streljali uspešno Gujo 4 krat, Vodeb 3 krat, Pepček 2 krat, Pavlin enkrat in Laznička enkrat. Za Svobodo je dosegel gol Kropf. Sodnik g. Fischer je imel v iair igrani tekmi lahko stališče.
M I LO
Pred sodiščem v Plocku na Poljskem se vrši že več dni razprava, ki meče temne sence na kulturno in napredno dobo. Sam bi si človek ne bi mogel predstavljati, kaj takega v sedanjem veku.
Bivši katoliški nadškof in sedanji nadškof posebne verske sekte Kovval-ski je obtožen posilstva, bigamije in goljufije. Zaprli so ga že lani, ker so radi gmotnih zadev nastali spori v njegovi sekti in so oškodovani verniki iz maščevalnosti iznesli na dan raz ne umazanosti svojega dušnega pastirja in voditelja. Dokler je bilo z denarjem vse v redu, so bili pa vsi zvesti in navdušeni pristaši sekte, ki se imenuje marijavitska — in tudi oblasti se niso brigale za njeno početje.
Kovvalski je imel pred leti že kot katoliški duhovnik razne umazane afere in moral je zapustili župnijsko mesto. Mož si je takoj ustanovil lastno — cerkev in značilno je, da je takoj pridobil na svojo stran ženski samostan v okolici Ptocka. Z nunami je bil že od poprej dobro znan. Vse so pristopile v njegovo »vero« in s prednico neko Koslo\vsko se je celo poročil. Oblasti so ta zakon priznale in tudi sekta inarijavitov ni imela nobenih zaprek. K njej je pristopilo tudi precej duhovnikov —- posvetnih in sa mostanskih. Ko\valski se je proglasil za nadškofa.
Središče nove vere je bil ženski samostan, kjer je žena Kowalskega ostala kot prednica ter zbrala okrog sebe lepo število mladih novink. To so bila dekleta od 12 do 18 let.
Kowalski je bil večkrat »zamaknjen« in razodel se mu je »mističen zakon«. Ta nova vrsta življenske zveze med moškim in žensko je bila navadna bigamija, povrh pa še uvedba pravih perverznih orgij. Z »mističnim zakonom« točno po božjem razodetju v svoji zamaknjenosti je za-.ČeL.sam nadškof Ko\valski. Najlepša dekleta svojega samostana je razdelil na tri skupine, pripravne za mistično zakonsko življenje. Dekleta prve skupine je poljubljal samo na usta, drugo skupino tudi drugam, s tretjo je pa delal, kar je hotel. Ta skupina je bila že v »mističnem za-
konu«. Na razpravi se pripovedujejo o tem gorostasne stvari.
Nadškofova žena in prednica'samostana, ki je umrla lani malo pred aretacijo Kowalskega, je skrbela za gmotne zadeve famozne cerkve. Novinke, ki so prihajale v njen samostan, niso bile samo za mistično ženitev z nadškofom in njegovimi sobrati, temveč tudi za zbiranje cerkvenega premoženja. Ob vstopu je morala vsaka nekaj prispevati v samostansko blagajno, in če je kaj podedovala, je to zapadlo samostanu, odnosno marijavitski cerkvi. In to posvetno blago je povzročilo, da so črni oblaki zagrnili marijavitsko idilo.
Nekateri sobrati Kowalskega, bivši katoliški duhovniki so se seveda tudi oženili po vzgledu svojega mojstra in ker so se čutili oškodovane in prikrajšane pri »mistiki« in pri deležih iz skupne blagajne, so nastali prepiri, ki so vodili do razkritja.
Na razpravi so doslej zasliševali samo mnogoštevilne priče, med njimi tudi dekleta iz vseh treh skupin »mističnega zakona«. Javna razprava se seveda večkrat prekine ter spremeni v tajno. Neka učiteljica, ki je bila najeta za šolski pouk mladih samostanskih novink, je izpovedala, da je že tekom nekaj tednov spoznala, da je samostan pravi — harem. Nadškof tudi otrok ni pustil v miru. Dvanajstletne deklice so bile često od pouka klicane k njemu. Učiteljica je službo sama zapustila. Proti nadškofu priča tudi več duhovnikov, njegovih bivših samostanskih sofrudnikov, ki so deloma sekto marijavitov zapustili, deloma pa še delujejo v njej v okraju Lodza in Dombrova.
Kowalski je krepak mož okrog 55. let. Po pripovedovanju prič in gotovo tudi po uspehih sekte je kot govornik naravnost sugestiven, drugače pa lokav, oblasten in častihlepen. Njegovi gimnazijski sošolci pravijo, da je bil že v mladosti zelo razuzdan. Kadar ga vodijo iz ječe v razpravno dvorano, imajo orožniki in pazniki mnogo dela, da odrinejo trume marijavitov, ki se mečejo pred svojim nad škofom na kolena, da bi mu poljubili roke in plašč.
ŽELEZNIČAR- RAPID 8:0 (5:0).
Železničarji so bili sigurni zmagovalci, vendar niso pokazali bogve koliko sistema v svoji igri. Igrali so: Mernik; Wagner, Bauer; Vogrinec. Frangeš, Stau ber; Petan, Pollak, Kristl, Pavlin, Pez-diček. Rapid je nastopil z enajstorico: Ciisar; Plazovnik, Lešnik; Fučkar, Sitn-merl, Seifert; Letnik, Tergletz, Klipp-statter, Venko, Schein. — Gole so zabili Krist! 3, Pollak 2 in Pavlin 3. Roti 16:4 za Železničarja. Sodnik g. Nemec je bil slab.
Mladini Maribor—Svoboda 3:0 pf-
Ker mladine Svobode na prvenstveno tekmo ni bilo, je dobil Maribor dve točki in tekmo 3:0 par forfait.
Hazena 155K (Daribor -SK Ilirija 9:6 (5:Z)
Prvaku našega okrožja jc včeraj prvič uspelo premagati hazenskega prvaka Slovenije, ljubljansko Ilirijo. Zmaga je toliko pomembnejša, ker je bila dosežena na ljubljanskih tleh vpričo publike, ki je brez izjeme navijala za Ilirijanke in Pa ker gre za prvenstvo Slovenije. V prvi finalni tekmi dosežena zmaga z razliko golov — tri — nam daje upravičeno upanje, da bo rezultat drugega finala, ki se odigra v nedeljo v Mariboru, prinesel družini ISSK Maribora tudi prvenstvo Slovenije.
Rivala za prvenstvo LHP sta nastopila včeraj v naslednjih postavah: ISSK Maribor: Hilda; Zinka; Hildica, Vida; Danuška, Olga, Verica. SK Ilirija: Ke-zele; Brodar; Tratnik, Schiffer; Priv-šek, Bernik, Jermol.
Zmaga Mariborčank v razmerju 9:6 (5:2) je popolnoma zaslužena. Družina ISSK Maribora je predvedla zlasti v prvem polčasu mnogo boljšo igro od nasprotne sedmorice. Po odmoru it pritis-
nila Ilirija s silnim tempom, toda ambi-cijozno igrajoče Mariborčanke se niso dale potlačiti, marveč so obdržale popolnoma odprto igro. Ugotoviti je treba, da je potekla vsa tekma v dovoljenih dostojnih mejah. Kolikor je foulov sploh bilo, jih je pripisovati polžkoma od dežja premočenem terenu.
Pri družini ISSK Maribora so obe vse igralke na mestu- Dale so požrtvovalno, tehnično in taktično jako dobro igro* Napad je lepo kombiniral, edina napaka je bila previsoko podajanje žog. Kriiska vrsta je izborno rešila svojo težko nalogo. Branilka je bila — z eno besedo — povsod. Tudi Hilda,kije igrala svojo prvo tekmo, je dobro prestala svoj krst v golu.
Pri Iliriji ni bilo vse, kot bi trebnlo. Vratarica kakor tudi branilka sta bili jako dobri, kar se more reči tudi o kril-ki Tratnikovi. Schiffer je bila slabša, radi česar so bili omogočeni prodori naši Verici. Bernikova je bila izvrstno krita in se ni mogla uveljaviti kot običajno. Jennolova in Privškova sta bili shbi.
Kratek potek igre. Menjajoči napadi. Ilirija vodi v 5.’ z golom Privškove. Olga že v 8.’ izenači. Mariborčanke se izkažejo kot boljša sedmorica In dosežejo v 12.’ in 18.’ vodstvo po Verici. Bernikova takoj za tem leže ostro strelja in izboljša score na 2:3. V 23.’ je uspešna Verica, v 24.’ Danuška. Polčas 5:2 za Maribor, koti 4:2 za Ilirijo.
Po odmoru doseže Olga že v !•’ šesti gol za svoj klub. Ilirijanke pritiskajo z vso silo in n« brez uspeha: v 2.’ doseže gol Privškova, v 9.’ Bernikova, —
Slepa (baCma
SCHICHTOVO
Sokolstvo
Starejše telovadce
sokolskega društva v Mariboru opozarjamo s tem, da se vrši redna telovadba vsak p o n d e 1 j e k (ne v sredo) in p e-tek s točnim pričetkom ob pol sedmih in konča ob osmih zvečer. — Telovadi se v gimnazijski telovadnici. — Pozivamo člane tega oddelka, da prihajajo točno v telovadnico. V navedenem času se lahko v telovadnici priglasijo tudi vsi oni čiani društva, k S žele v tem oddelku telovaditi. Odsekov odbor.
Seja Ptedniaškega zbora se bo vršil* v torek 2. trn. ob 20. v drn-*tveu! (Narodni dom).
ceni lepo perilo Ji in skrbi, da h o r j dolgo trajno in se vedno blešča- 8 lo od snage. Ona radi tega rabi le 8
6:4 — Verica izrabi lep pas Olge in zabije v 10.’ sedmi gol za Maribor. V 11.’ pošlje žogo v mrežo Jermolova, v 15.’ zopet Verica. V 18.’ ne prizna sodnik regularnega gola Verice, ki pa pošlje ponovno v 22.’ žogo v mrežo. Jerrriolova ustvari v 24.’ končen rezultat 6:9. Koti 4:4.
Sodil je g. Sancin sicer jako objektivno, a je zaustavljal igre v enako škodo obeh strani.
Liublfana:	drugo	kolo	prvenstva	la
razreda: Primorje—Hermes 6:0 (3:0), Ilirija—Slovan 5:0 (1:0). Rezerve: Primorje—Hermes	10:0,	Ilirija—Slovan
14:0. Drugorazredna tekma Grafika--Na takar 11:3.
V	r v* r r* v T v t„?r^
I9& -JONESE:	—5
Edgar Wallaee: .
Žaba z r aško
(The Fellowship with the Frog.)
To se je tudi takoj potrdilo. Videl je hermelina, tekočega za zajcem, nad seboj krožečega kragulja in končno nedaleč od poti tudi sled do jazbine.
Tekom let, odkar se je pečal s snemanjem filmov, se je Bennet v prirodi marsikaj naučil. Kar je drugim ostalo prikrito, to je on takoj opazil s svojim bistrim in izvežbanim očesom. Tako tudi tokrat sled previdnih jazbecev. Po skrbni izbiri in prevdarku je namestil svoj a-parat v grmovju, računajoč s tem, da so jazbeci jako previdne in plašne živali in to še posebno, kadar imajo mladiče. Da so mladiči, je pa videl iz sledov. — Gumb za odpiranje in zapiranje aparata je imel spopolnjen s posebno, konstrukciji električnega zvonca podobno napravo, ki mu je omogočala, da je lahko slikal daleč proč od aparata. Poiskal si je primeren prostor, razgrnil po travi svojo suknjo ter se vlegel.
Z daljnogledom je opazoval jazbino, v roki je pa držal pripravljeno napravo, da lahko ob ugodnem trenutku sproži ali odpre svojo kamero. Ko se dobre pol ure pri brlogu ničesar ni zganilo, se mu je naenkrat zdelo, da se nekaj giblje. Pozorno je gledal ter opazil, kako kuka črni smrček jazbeca iz jazbine. Previdna potekala za minuto, pet, - deset, - pet-žival si pa ni upala na plan. Minuta je najst — a ničesar se ni več zganilo. V solncu na mehki trati je bilo Bennetu tako udobno, da se nad tem ni jezil in kmalu se je s čutom udobnosti združila tudi utrujenost in megle spanca so se zgrnile nad njim.
Zaspal je in imel je lepe sanje. Sanjal je o uspehu, o miru in svobodi, o vseh željah svojega srca. V sanjah je čul tudi glasove in oster pok kakor strel. Zganil se je v spanju. Sprožilec aparata je bil še vedno v njegovi roki.
Tistega dopoldneva ob devetih sta prišla dva utrujena potepuha v Leverstock. Starejši in večji je obstal pred gostilno »Pri rdečem levu« in je krčmar skozi okno nezaupljivo ogledoval nova gosta.
»Pridi notri,« je godrnjal Le\v Brady.
Ray je bil vesel, da sme slediti. Krčmarjeva postava je pa zaprla pot.
»Kaj hočeta?« je vprašal.
»Nekaj bi pila.«
»Zastonj ni nič,« je odvrnil krčmar ter motril potepuha od glave do pet.
»Kaj govorite o »zastonj«,« se je jezil Lew. »Moj denar je ravno tako dober kakor od drugih.«
»Samo če je pošteno pridobljen,« je menil krčmar. »Sicer pa pokaži, če imaš sploh kaj!«
Lew je izvleke! pest drobiža in gospodar »Rdečega leva« se je umakni! od vrat. »Le pridita,« je dejal, »a si ne mislita, da sta tu doma. Ko spijeta, idita svojo pot.«
Lew je naročil in gostilničar je postavil naročeno pijačo na mizo.
»Pij, Carter!« je dejal Lew. Ray je pil in slaba pijača ga je dušila.
»Vesel bom, ko se enkrat vrnem,« je govoričil Lew. »Vam samcem je vseeno, kje ste, težko je pa nam oženjenim, četudi žene niso take, kakor bi morale biti.«
»Nisem vedel, da si oženjen,« je menil Ray.
»Marsikaj nisi vedel,« se je rogal tovariš. »Seveda sem oženjen. Nekdo Ti je to že povedal, a si imel premalo možgan, da bi verjel.«
Ray je pogledal moža z največjem začudenjem. »Mar misliš to, kar je rekel Gordon?« Le\v je prikimal. — »Menda ne misliš reči, da je Lela Tvoja žena?«
»Seveda je moia žena,« je odvrnil Lew hladnokrvno. »Sicer ne vem, koliko mož je že imela, a to je gotovo, da sem njen sedanji.«
»O Bog,« je šepetal Ray.
»No — kaj pa je s Teboj?« Ne zijaj tako neumno. Saj nimam ničesar proti temu, če si zateleban v mojo ženo.«
»Tvojo ženo?« je dejal Ray in videlo se je, da je ves iz sebe. »In sedaj mi še povej, ali spada k žabam?«
»Zakaj ne?« je odgovoril Brady. »Ali ne znaš bolj tiho govoriti? Debeli lopov tam v kotu vleče vse na ušesa. Seveda je pri žabah! Vsi smo zločinci, ti tudi. Lola ima tudi najrajši zločince. Mogoče boš imel uspehe pri njej, če boš opravil par poslov ...«	|
»Bestija!« je vzkliknil Ray ter ga udaril v obraz.
Predno si je Brady opomogel, je že bil krčmar med njima. »Ven, ven, poberita se!« je vpil in pri vratih je klical vse sosede. Brady je žugal Ray-u s pastjo.
»To mi boš drago plačal, Carter!« je klical. »Obračuna! bom s Teboj!«
»Jaz tudi s Teboj, lopov!« je vpil Ray ves divji.
Tedaj ga je pa zgrabil močen hlapec in ga vrgel na cesto. Počakal je na Bra-dy-ja, ki je prišel iz krčme po isti poti in na isti način.
»S Teboj sem gotov,« je dejal. Obraz mu je bil bled in glas se mu je tresel. »S prokleto bando sem gotov! Vrnem se v London.«
»Tega ne boš storil,« je rekel Lew. »Poslušaj me mladenič! Ali si znorel? V Gloucester morava, da rešiva svojo nalogo. Če nočeš iti z menoj, pa pojdi malo naprej.«
»Sam grem!« je dejal Ray.
»Ne bodi neumen!« Le\v je pritekel za njim ter ga prijel za roko. Trenutek je bila situacija nevarna, potem se je pa Ray pomiril.
»Saj Ti ne verjamem,« je dejal, ko sta bila že pol ure daleč od »Rdečega leva«. — »Zakaj si poprej tako govoril?«
»Jezila me je Tvoja dobra volja. To je vsa resnica. Nekaj sem se Ti moral zlagati, da Te razburim. Drugače bi sam znorel.«
»Ali je res to z Lolo? «
»Seveda ni res,« je odvrnil Brady. »Kaj je njej za človeka, kakoršen sem jaz! Niti malo ne! Lola je dobro dekle.
Pozabi vse neumnosti, ki sem jih kvasil, Ray!«
»Sam jo bom vprašal, meni ne bo lagala,« je menil Ray.
»Seveda, Tebi že ne,« je pritrjeval Levv.
Bližala sta se cilju in Brady-jeve oči so iskale tri drevesa. Naenkrat je zagledal, kar je iskal.
»Pojdiva tja, vse Ti bom povedal,« je dejal. »Danes ne grem naprej. Noge so mi ranjene, da ne morem več hoditi.«
Vodil je Ray-a na trato pod drevjem. »Tu se vsedi,« je menil. »Pila bova in kadila.«
Ray je sedel ter podprl glavo z rokami. Tako tužen in izmučen je bil, da bi vsakdo razven Lewa imel usmiljenje z njim.
»Resnica je,« je začel ta počasi, »da Te ima Lola res rada.«
»Zakaj si mi pa poprej take stvari pra vil? — Slišiš?« — Ray se je ozrl.
»Kaj je bilo?« je vprašal Brady. Tudi on je bil pri kraju s svojimi živci.
»Zdi se mi, da se je nekaj zganilo.«
»Veja se je zlomila, — lahko je bil tudi zajec. Saj jih je tu na stotine,« je menil Lew. »Ne, ne, Lola je poštena.«
Iz žepa je potegnil steklenico, jo od-mašil ter jo gledal proti solncu. »Pošteno dekle,« je zamišljeno ponavljal. »Taka bo tudi ostala.« Nalil je čašo. »Na
ujeno	oom	pil! — Ne, Ray, pij
rajši Ti prvi!«
Ray je zmajal z glavo. »Ne maram take pijače,« je dejal.
Tovariš se je smejal. »To je pa lepo! Če še kaplje Whiskyja ne preneseš, ko se pije na Lolino zdravje, potem si pa res...«
»Daj sem!« Ray je zgrabil za čašo ter jo izpil v enem dušku, potem jo pa vrgel nazaj. »Uff — ta Whisky mi ne diši. Sploh mi ni zanj in ni dobro, če pije človek po sili.«
»Od začetka ne diši, pa se ga človek navadi in prijeten mu je.« Brady je pozorno gledal tovariša.
»In kam pojdeva iz Gloucestera?«
»Nikamor. En dan ostaneva tam, se preoblečeva in se odpeljeva domov.«
»O, kako neumna ideja!« je menil Ray Bennet, odpel na široko oči ter zazehal. Zleknil se je v travo, podložil roke pod glavo ter zehal. »Ti, Lew, — kdo je pravzaprav žaba?«
Lew Brady je izlil ostanek pijače iz steklenice v travo, skrbno očistil čašo in stopil pred svojega mladega tovariša, ki je naenkrat zaspal.
»He, Ti — vstani!« je zaklical.
»Odgovora ni bilo. Zaklical je še enkrat in glasneje. »He, vstani!«
Speči Ray je nekaj zamrmral, se obr nil na drugo stran in mimo obležal.
domhu la McijaUM nmhin ebtinetn:	bwt<«	30	p,
Mjmanjti ai«*ek Din 9-—
Mali oqlasi?s£3L
p mm
Din 10
Hitro popravilo ur,
ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom!	1887
Samostojen strojni in Stavbeni mizar
ki izdeluje tudi razno drugo pohištvo, išče mesto delovodje ali mojstra. Ponudbe na upravo lista pod »Samostojen«.	1830
Šofer - mehanik
je gg. interesentom za več ur na dan na razpolago. Ponudbe pod »Postranski zaslužek« na upravo lista. 1839
Lepo dobroohranjeno jedilnico kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Jedilnica«.	1868
Službo dobi takoj gospodična,
izurjena v trgovini za špecerijo, delikateso, trafiko. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra moč«.	1865
NI Vam treba kupiti
Oglejte si le naj večjo, iz 150 ra ličnih vrst sestoječo zalogo k r Z H a
pri tvrdki
L. Ornik, Koroška e. 9
in našli bodete to kar rabite, Začudil?
Vas bodo izredno nizke cene in ugodne plačilne olajšave 1737
Le urnol
Le urnol
Modna trgovina
ANTON PAŠ
Maribor, Slovanska ul. 4
notreb5čine za krolače in šivilje
Glasovir
lepi, dobro ohranjen, takoj na prodaj za 6000 Din. Naslov pove uprava lista.	1860
Z 10—15, oktobrom se odda
velika soba z 1—2 posteljema in 1 soba z 1 posteljo event. z delno uporabo kuhinje in klavirja. Lega solnčna pred parkom. Ogledati od 13.—14. are. Naslov v upravi lista.	1859
Lepo solnčno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj 2 osebam. Nasi. pove uprava lista. 1857
Žaganje drv po zelo nizki ceni pri M. Selfried, trgovina z drvami, lesom in premogom, Maribor, Gregorčičeva ulica L 1841
Novo portugalsko vino se toči v gostflni pri »Zelenem vencu«.	1831
Bukove cepance,
okroglice, mehke cepance, kolobarji kraj niki; celi in 1 m dolgi, premog, svetli, v komadih in kockah, na debeb in drobno, kakor tudi peklenica in rujavi premog, oglje za kovače in likanje, žaganje drv z motorno žago tudi v hišo. Vse po konkurenčni ceni. Se priporoča M. Selfried, trgovina z drvami, lesom in premogom,
Maribor, Gregorčičeva ulica 1.	1842
       ' ,
Veliko solnčno sobo
meblirano, oddam dvema gospodoma, tudi dijakom brez hrane. Tattenbachova ulica 16/11, vrata 15.
Zdravo deklo
30—42 let staro, z lepimi spričevali, urno, čisto, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, sprejmem takoj. — Naslov pove uprava lista.	1862
Odda se
lepa solnčna soba s posebnim vhodom v bližini parka, mlademu solidnemu gospodu ali dijaku višjih razredov. Naslov pove uprava lista.	1829
Triko svilo
140 cm široko za obleke in perilo d C 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg Maribor.	X
Električne Inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorj aparate, elektro blago po konkurenč: ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovei ska ulica 16.	X3
Kavarna Park
sprejme abonente na dobro domačo hra-no.	1825
Prevzem trgovine!
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem z danaSnjlm dnem prevzela
trgovino z mešanim blagom v Frankopanov! ulici št. 10
lUadevata sl bom postreči z najboljšim blagom po zmernih dne-vnih cenah ter se priporočam za dober obisk
Dnevne ob O. url zjutraj avale mlako In podvo!
Z velespoStovanjem 1866	Frančiška	Fljavi
Drva in odpadke
od žage (v kolesih) ima vedno na zalogi
Attemsova lesna Industrija v Slovenski Bistrici
Zahtevajte oovsod ..Veternik*
Cenj. damam naznanjam, da sem svoj damski salon ter zalogo klobukov preselila iz Gosposke lil. 31
v Vetrinjsko ulico štev. 22
Kakor 'oslej se bom tudi v bodoče prizadevala, da postrežem cenj. odjemalke s Čednimi in modernimi klobuki po najnižjih cenah. Prevzamem tudi vsa popravila in predelavo po nizkih cenah.
1867	Se priporoča in prosi za obilen obisk Ljud. Lorger, modistinja.
Izdala Konzorcil »Jutra« v Uubljani: predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Broiovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detelav Maribora,