* Stev. 329. V Trstu, v soboto 27. novembra 1915. Letnik XI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Ur.d iStvo: Ulica Sv. Frančiška A»i5kega S: 20, L nadstr — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nctrankirana pisma se ne sorejcmalo in rokopis! se ne vračajo. Teleion uredaiStva in uprave itev- 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K 24. Za pol leta . . . -............. ra tri mesece................. n nedeljsko izdajo z* celo leto . ......5.2B za pol .............. ...... 2.60 Posamezne številke .Edinost* se prodajajo po $ vlnarfe*. zastarele iteriike po 10 vinarjev. Oglasi se računao ni milimetre v širokosti ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oelasi denarnih zavodov ........T.....mm po 20 vin Oglasi v teksta lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: ... .2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, mjcnanf pa 40 vinarjev Oglase sprejema inscratnl oddelek .Edinosti*. Narolaln* Id reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izktjvlno U upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Upcava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Fr.vi:;Sca Asiškega ŠL 20. — Poštnohranilnlčni račun It 841.65" Pregled najnovejših MM/. Italijansko bojišče. — Srditi boji na Goriškem traiajo dalje. Laški napadi v osla-vijskem odseku cxlbiti. Boji na severnem robočju Vrha sv. Mihela so trajali čez noč. Napad na vrhunec se je izjalovil. Naskoki na šmartinski odsek odbiti. Lahi še nadalje namenoma obstreljujejo Gorico. Dosedanja škoda na poslopjih se ceni na 25 milijonov kron. Srbsko hciišče. — Naše čete so vrgle sovražnika čez sedli Goleš in Kozaro in /.ivze e Čajnice. Na Oilievi planini Crnogorci vrženi. Južno Novega pazar ja se vzpenjajo naši na Mokro planino. Kosovo p.,! i t* je vse v rokah zaveznikov. — Boljani so prvi vdrli v Prištino, za njimi pa Nemci. Rusko bojišče. — V Galiciji, ob Stvru ri v središču nič novega. Na severu Rusi odbiti pri Bersemiinde in njihov prehod čez Miso pri Pu!pah preprečen. Zapadno bojišče. — Na več mestih fronte artiljerijski boji. Drugače nič bistvenega. Turška bojišča. — Nič poročil. Razno. — Ententna nota Grški. Amrleš-ka smatra pogodbo o grški neodvisnosti še za veljavno. I artjMpfea topi. DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se razglaša: 2h novembra 1915, opoldne. {talijansko bojišče. —- Položaj na Goriškem se ni izpremenii. Srditi boji trajaio dalje. Ponovni sovražnikovi napadi proti oHavijskemu odseku so se izjalovili. Na severnem pobočju Vrha sv. Mihela se je ponoči še vršil boj. Naskok na vrhunec tega hriba Je zadušil naš o-tfenj. N«pade proli šinartinskeinu okolišu ^!Ro občutnih protinapadov. Dan je bil razmeroma miren in so zamogle naše čete o-svojene postojanke znatno ojačiti. Na Kalvariji. zapadno Gorice, se je nadaljeval naš napad. Dosegli smo grebensko črto, ki smo jo obdržali kljub izredno srditemu sovražnemu artilerijskemu ogniu. Na kraški planoti so bili slabejši sovražni napadi tekom noči odbiti. Zjutraj se je zopet povsod pričelo delovanje. Osvojen je bil en močen strelski jarek pri cerkvi sv. Martina na Krasu. Včeraj je bilo skupno rteiih 93 mož, med njimi 7 oficirjev. Danski list o vojni z Italijo. KOPENHAGEN, 25. (Kor.) «Politiken« pi-e: Med bojišči velesil se vrše pravza-I rav hudi boji le še na italijanskem. V tore! je preteklo pol leta, odkar je napovedala Italija vojno in avstrijski generalni štab ne opozarja brez povoda na dejstvo, da se nahajajo avstrijske čete po štirih bitkah ob Soči še vedno na isti obrambni črti, ki so si jo izbrale začetkom vojne. — Čeprav je cenitev italijanskih izgub na pol milijona morda malo previsoka, pa vendar njihove vsekakor velikanske izgube niso v nobenem razmerju z doseženimi rezultati. V splošnem se bore Italijani še vedno na istem mestu kakor pred šestimi meseci. Srbsko bojitte. DUNAJ. 26. (Kor.) Uradno se razglaša: 26. nov. 1905, opoldne. Jugovzhodno bojišče. — Ob gornji Drini se boreče c. in kr. čete so porinile sovražnika čez prelaza Goleš in Ko-zaro ter so zavzele Cajnice. Na GHjevi planini jugozapadno Sjenice so naši bataljoni vrgli vse Crnogorce. Južno Novega pazarja se vzpenjajo naše kolone na Mokro planino. Jugozapadno Mitrovice smo pregnali srbske zadnje čete. Kosovo polje je popolnoma v rokah zaveznikov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 26. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 26. novembra 1915. Balkansko bo]liče. — Jugozapadno Sjenice in Mitrovice so bile vržene sovražne zadnfe čete, ki so se na več krajih še držale pred fronto armadne skupine generalfeldmaršala pl. Mackeusena. Vrhovno armadtio vodstvo. SOFIJA, 24. (Kot.) Agence teL Bulgare poroča: Uradni komunike o operacijah dne 23. novembra pravi: Za Prištino se Je vršil deset dni trdovraten boj. Potem ko je naša armada Srbe definitivno obkolila s severa, vzhoda in juga, je napel sovražnik vse sile, da se vzdrži. Ker pa vsled našega prodiranja ni mogel vztrajati, je bil vržen iz njegove postojanke in prisiljen k umaknitvi proti zapadu. Ob 2Yz popoldne je eden naših konjeniških polkov prispel kot prvi v mesto, spremljan od naših čet, na severu pa od oddelkov sosednje nemške kolone. Števila ujetnikov in plena še ni mogoče dognati. Bolgarski protest proti vporabljanju dura dum krogelj. SOFIJA, 25. (Kor.j Bolgarska vlada je vnovič vložila pri vladah nevtralnih držav protest proti vporabljanju dumdum-krogelj po Angležih in Francozih in grozi, da odredi sicer povračilne odredbe. Brezupen položaj srbske glavne armade. BAZEL. 25. (Cenz.) »Baseler Anzeiger« piše: Srbska giavna armada ie stisnjena danes na ozemlju, ki meri komaj 7000 štir-jaških kilometrov, a je vrh tega še po večini brezpotno gorovje. Položaj Srbov je popolnoma brezupen, kajti čeprav zamo-reio izvojevati morda še kak lokalen u-speh na tem ali onem prelazu, vendar je njihovo preskrbovanie nemogoče. Krepek kordon zaveznikov mora prejalislej prisiliti Srbe h kapitulaciji. Po poročilih francoskih listov spremlja srbsko armado na tisoče beguncev, ki jim manjka živeža. tako da se odigravajo prizori brezmejne obupnosti. Nezadovoljstvo med francoskimi četami na Balkanu. ATENE. 25. (Cenz.) Po zanesljivih poročilih iz Aten je opažati med francoskimi četami na Balkanu v zadnjem času vedno večje nezadovoljstvo, ki se pojavlja že očitno. Oficirji in moštvo mrmrajo nad balkansko ekspedicijo, ki jo smatrajo za popolnoma brezpomembno akcijo. Izredno velike izgube Francozov še povečujejo slabo razpoloženje. Govori se, da je tudi general Sarrail precej istega mnenja kakor njegovi oficirji. Gjevgje-Sija in Kavala sta prenapolnjeni s francoskimi ranjenci. Naši vojni ujetniki v Srbiji. DUNAJ, 26. (Kor.) Dunajski preskrbni 'jdbor Rdečega križa je po zanesljivi zaupni osebi nevtralnega inozemstva prejel brzojavko srbskega podpolkovnika Ša-penca, poveljni' j vseh vojnih ujetnikov, oddano v Prizrenu 19. novembra, ki pravi, da si prizadeva z vsemi močmi, da bi v korist vojnim ujetnikom, katerih usoda mu je zelo pri srcu, storil vse, kar dovoljujejo dosedanje razmere. Vsebino lote fetverozvezt GrJki. LUG ANO, 25. (Kor.) »Corriere della Sera poroča iz Aten: Nota četverozveze pričenja z izrazi dobrohotnosti in simpatije za Grško in zahteva, da 1. srbske, angleške in francoske čete pri eventualnem njihovem prestopu na grško ozemlje ne bodo razor ožene in nad-legovane, ampak se Jim pusti akcijska svoboda: 2. da se akcija ententnih čet olajša s tem, da se jim dovoli prosta vporaba vseh potov in železnic, kakor tudi drugih potrebnih naprav; 3. da smejo zavezniki provizoričao zasesti druge točke Grške; 4. da pride na imenovane zahteve urad-no-obvezen, pismen odgovor. Včeraj zjutraj, torej pred vsakim odgovorom na to noto, se je govorilo, da ie angleško poslaništvo v Malti zadržane transporte rži za Grško spustilo in odpovedalo biokadne odredbe. Italijansko poslaništvo je obvestilo grške časopise o izjavah nekega italijanskega lista, češ. da so Italijani polni simpatij za Grško in da bodo po vojni grško-italijanske vezi kulture in interesov spojene še tesneje. — »Secolo« pravi, da je Grška sprejela zahteve glede sigurnosti zaveznikov in izrazila nado, da pride do popolnega in ne slabega sporazuma s četverozvezo, ko bo ta bolj konkretno formulirala svoje želje. Ententa ni zahtevala demobilizacije Grške. LONDON, 25. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Poslaniki četverozveze niso zahtevali v Atenah demobilizacije grške armade, ampak so samo predlagali, da naj ne bodo v pasu, kjer operirajo zavezniki, nobene grške čete. Mirna blokada Grške. LONDON, 25. (Kor.) »Daily Tele-graph« pravi v uvodnem članku: Urad- ni dementi blokade Grške je seveda resničen dobesedno. Ne zanika pa. Česar ni mogoče zanikati, da so ententne vlasti uvedle mirno blokado Grške. Z ovstrnsko-nskesi tojltfn. DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se razglaša: 26. novembra 1915, opoldne. Rusko boiiSče. — Nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z neiftcrnsKein Milita. BEROLIN, 26. (oKr.) Wotffov urad poroča: Veliki slavni stan, 26. nov. 1915. Vzhodno bojišče. —(tflndenbur-gova armadna skupina): Poizkus Rusov, da bi pri Pulpah prestopili Miso, se |e izjalovil. Sovražni napadi pri Bersemiinde in na zapadni fronti Bersemiinde so odbiti. — (Prlnea Leopolda Bavarskega in Linsingeuova armadna skupina): Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Z zflpfltfneta um. BEROLIN, 26. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 26. nov. 1915. Zapadno bojišče. — Na več mestih fronte artiljerijski boji. Drugače nič bistvenega. Vrhovno armadno vodstvo. Novačenje za angleško mornarico. LONDON, 25. (Kor.) Admiraliteta sporoča. da bo načrt novačenja za mornarico v bodoče isti kot ga je sestavil lord Derby za armado. Od novincev, ki se prijavijo, se pokličejo najprej mladi nepo-ročenci, pozneje starejši,neporočenci, potem mlajši poročenci in končno starejši poročenci. Angleška gornla zbornica. LONDON, 25. (Kor.) Vvojvoda Marl-borough je opozarjal na gospodarsko vprašanje mnogoštevilnega nabiranja vojakov med polje delskimi delavci. Angleška je opustila svoje staro stališče in se je iz-premenila v veliko vojaško vlast v kontinentalnem smislu. Vlada naj militarizira narod, če misli, da tako dobi vojno, in naj premisli natančno, kaj zmore Angleška vojaški, na morju in financijalno. Lord Selbavvne je dejal, da je zbornica gotovo edina v tem, da mora Angleška postaviti na bojišče kolikor mogoče veliko armado. Popisovanje poljedelskih delavcev da se je vršilo nepopisno površno. Vojni u-rad se trudi sedal, da bi dal na dopust neobhodno potrebne poljedelske delavce. Lord Lansdovvne je izvajal, da je poljedelsko vprašanje le del skupnega vprašanja. Prešli smo neopaženo s stališča dežele z majhnim ekspedicijskim zborom na stališče dežele, ki govori o milijonski armadi. Vprašanje je, ali vsi, kt so se oprijeli te politike, vidijo, kako se mora v bodoče izpremeniti industrija, ki bi morala izhajati odtod. LONDON, 25. (Kor.) V spodnji zbornici je državni tajnik sir Grey na vprašanje, ali je dobila Grška od izbruha vojne predujem od zaveznikov in ali jej je isti obljubljen, odgovoril, da je to zelo kočljivo vprašanje in zato ui umestno, da bi se v sedanjem trenotku poročalo podrobno o finančnih transakcijah Velike Britanije in njenih zaveznikov, kakor tudi nevtralnih držav. V trenotku ne more dati nobenih podatkov o grškem vprašanju. LONDON, 25. (Kor.) Na vprašanje, ali še velja pogodba iz leta 1863., s katero so Angleška. Francoska in Rusija jamčile za neodvisnost Grške, dasiravno je ustavljeno ustavno delovanje grškega parlamenta, je odgovoril državni podtajnik lord Cecil, da je težko reči, da bi bili prekršeni pogodbeni pogoji. Na vprašanje, ali se vse angleške in francoske čete na zapadni fronti podrede enemu vrhovnemu poveljniku, je odgovoril Asquith, da se to ni smatralo za pametno. LONDON, 25. (Kor.) V tiskanem odgovoru na neko vprašanje v dolnji zbornici je izjavil Asquith, da je v letu 1912. dospel iz Berolina neformalen predlog, ki je izvajal, da bi bilo želeti, da bi kak angleški minister posetil Berolin v svrho zasebnega, neoficijelnega razgovora. Nato je šel lord Haldane v Berolin ter je izvršil svojo misijo v popolno zadovoljnost svoje vlade. Prepoved izvoza bombaža In železne rude iz Angleške. LONDON, 24. (Kor.) »London Gazette« priobčuje napoved, da se prepove izvoz kapoka, bombaža vseh vrst in železne rude. _ Preračunjevalni kurz za Švico in Nemčijo. DUNAJ, 25. (Kor.) Preračunjevalni kurz za plačila v Švico je bil določen do na-daljnega: za 100 frankov 133 kron. Preračunjevalni kurz za plačila v Nemčijo je bil določen do nadaljnega: za 100 mark 140 kron. Izvozne prepovedi na švedskem. STOCKHOLM, 25. (Kor.) Vlada je izdala izvozno prepoved za žganje in opojne pijače izvzemši wisky, patoko, rum in arak, ter vato, prejo in sukanec iz bombaža. Prepoved velja od 25. t. m. dalje. Podržavljenje Putilovih tovaren. MOSKVA, 25. (Kor.) »Ruskojo Slovo« javlja, da preidejo Putilove tovarne v državno upravo. Več nameščencev bolniške blagajne Putilovih tovaren je bilo aretiranih zaradi revolucijonarnih spletk. Izvoz krzna iz Rusije dovoljen. PETROGRAD, 25. (Kor.) Kakor se poroča uradno, je finančni minister dovolil izvoz nekaj vrst krzna v zavezne in nevtralne države. Ruska duma. PETROGRAD, 25. (Kor.) »Birževija Vjedomosti« poročajo, da bo dal finančni minister kovati na Japonskem za 12 milijonov rubljev denarja. Isti list poroča, da so člani dume, ki so se sestali k raznim odsekom, prosili ministra za notranje zadeve, naj upravnim potom odpravi progone, ali pa jih vsaj za 1. 1916 omeji. PETROGRAD, 25. (Kor.) »Rječ« poroča: Seje dume bodo trajale le dva do tri tedne. Razpravljalo se bo o proračunu. Glavno delovanje ostane v komisijah in ne bo dosti oficijalnih debat. Hvostov, minister za notranje zadeve, bo prečita! kratko izjavo vlade. Pred sklicanjem dume se namerava izvršiti rekonstrukcija ministrstva. _ Avstrijski poljedelski minister v Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 26. (Ogr. kor.) Poljedelski minister dr. Zenker je ob V2IO dop. prišel v ogrsko poljedelsko ministrstvo, kjer so se nadaljevala včeraj pričeta posvetovanja. Minister in njegovi spremljevalci so se ob 2 popoldne vrnili na Dunaj. Odlikovanja. DUNAJ, 25. (Kor). »Streilleurs Mili-tarblatt« poroča: Njegovo Veličanstvo cesar je podelil: Leopoldov red I. razreda z vojno dekoracijo generalu konjenice baronu Kirchbachu v priznanje zmagovitega vodstva armadnega zbora pred sovražnikom; vojaški zaslužni križec II. razreda z vojno dekoracijo gin. Josipu Kroupa v priznanje odličnega in uspešnega vodstva pehotne divizije pred sovražnikom; oficirski križec Franc Jožefove-ga reda s trakom vojaškega zaslužnega križca višjemu štabnemu zdravniku prof. dr. Robertu Doerru v priznanje iz-bornega službovanja pred sovražnikom; red železne krone III. razreda z vojno dekoracijo: podpolkovnikoma Francu Kar-dasehu pp. št. 67 in Hugonu Franczlu pp. Št. 85, stotniku Rudolfu Heinzu pp. št. 13 v priznanje hrabrega nastopa pred sovražnikom, padlemu stotniku v rez. Ludviku Hessu 4. polka tirolskih cesarskih lovcev in za ranami umrlemu ritmojstru Ivanu vit. Jedrzejoviczu ul. p. št. 2. v priznan ie hrabrega zadržanja pred sovražnikom. Položaj. 26. novembra. Vesti o dogodkih v Atenah, ki smo jih priobčili v današnji številki, pomenjajo presenečenje za tistega, ki se je vdajal mnenju, da so se dispozicije tam doli že ustalile in da so črte bodoče grške politike že definitivno določene. Sedaj ve, da se ukrepanja odgovornih faktorjev v Grški še vedno vrše v znamenju omahovanja in poizkusov, kako bi prerili svojo ladjo, ne da bi zadeli ob Scilo centralnih vlasti in Karibdo entente. Te dni bi se bilo moglo soditi, da je Grška že uredila svoje račune na način, ki bo pomenjal prelom z entento. Odgovor, ki ga je dala Grška na noto četverosporazuma, nas pa poučuje, da ta sodba ne velja, ali da je vsaj prenagljena. Po tenorju grškega odgovora se more celo sklepati, da se je Grška — bolje je, da si ne zatiskamo oči pred dejstvi — dala vendar-le nekoliko prestrašiti od entente. Prosimo! Kako naj razumemo drugače pasus v odgovoru, da Čete zaveznikov — ako stopijo na grška tla — ne bodo razorožene ter da bodo imele na grških tleh svobodo akcije?! No, odkrito rečeno: prvo zagotavljanje nas ni presenetilo, ker smo morali biti pripravljeni nanje iz dveh razlogov: radi geografičnega položaja Grške ob morju, kjer gospodarijo Francozi in Angleži, in pa zato, ker je Grška militarično prešibka, da bi hotela rizkirati tak radikalen čin. Ali drugo zagotavljanje?! Akcijsko svobodo obljublja Grška zavezniškim četam na svojem teritoriju! Pri tem ostaja le še odprto eno važno vprašanje: kaj bo pa s srbskimi četami v takem slučaju? Ali se bodo tudi te prištevale k zavezniškim četam in ali bodo deležne istega postopanja?! Kaj pomenja to? Po našem preprostem razumu to, da se Grška že sprijaz-njuje z možnostjo, da se vojno pozorišče prenese tudi na grška tla in da bi Grška..... čakala na poznejo odškodnino, ki jo jej zagotovila ententa. In naj ta odgovor Gr- ške obračamo kakor hočemo, dobivamo po tej noti vtis, da Grška se nagiblje k četverosporazumu. Med drugimi ste še posebno dve vesti, ki vzbujate pozornost in pomisleke. Prva je londonska vest, da so poslaniki naznanili, da se je položaj »razjasnil«; druga pa pariška, da bo r.ev-traliteta Grške napram zaveznikom »dobrohotnega značaja«. Ce je Grška res dala taka zagotovila in če se tu ne rabi beseda le v namen, da prikriva misli in resnične namene, potem je ni možno tolmačiti drugače, nego smo rekli mi gori. A bolj nego kedaj moremo zahtevati od naše diplomacije: pazite na izpremenijivo grško vreme! Paralelno z dogodki v Atenah se nadaljujejo poizkusi terorizma od strani četverosporazuma na Romunskem. Ta namen ima — kakor smo že včeraj rekli — poplava z vestmi o ruskih pripravah v 8esarabiji. List »Dreptatea« je razposlal okrožnico z vprašanji diplomatom če— tvornega sporazuma. Odgovori so taki, da ovajajo namen strašenja, češ, da Romunska ne bo mogla več dolgo ohranjati nevtralnosti, ker da je ententa sklenila, eventualno nastopiti tudi proti Romunski? Mi pa menimo, da se tudi ta kaša ne Do jedla tako vroča, kakor se kuha. Tako sodijo tudi tisti romunski politiki, ki niso slepo zaverovani v rusko diplomacijo. Gori omenjeni romunski list pripominja, da ti politiki smatrajo te grožnje z operacijami proti Bolgarski za enostaven bluff, kot rakete, ki naj omamijo oči romunskih rnerodajnih krogov, kar pa se ne posreči, ker Romunska nikakor ne dovoli prehoda ruskih čet. Kralj in ministrski predsednik da sta uverjena, da je zmaga centralnih vlasti, če že ne povserr-gotova, pa vsaj zelo verjetna. V tem se bliža v Italiji otvoritev par lamenta, torej se bližajo kritični dnevi prvega reda. To nain potrjajo tudi obupni poizkusi Cadorne, da bi do 1. prihodnjega meseca mogel sporočiti v Rim o kakem uspehu. Značilna za razmere v Italiji in za italijanske politike ie trditev v »Corriere della Sera«, da bo vedenje Giollttija ugodno za vlado. Ta stranka da izjavi po svojem govorniku, da noče imeti nič skupnega s protinarodno stranko oficijelnih socijalistov, ki so nasprotni vladi le zato, ker so proti vojni. S tem bo menda dovolj jasno povedano, da se Giolittijeva stranka izjavlja za to zločinsko vojno. In če se kaj takega dogaja na zeleni veji Gio-littijeve »nevtralnosti«, česa je šele pričakovati s suhe veje vojnih furij Salandre, Somiina itd.?!! Pa tudi za naše državnike bi bila to grenka lekcija, da so se, stikajoč po italijanskih politikih, ki bi bili nasproti naši državi lojalni in odkriti, lovili za fikcijami, za nečem, česar — ni!! In na podlagi takih fikcij se je godilo pri nas marsikaj----pst, prst na usta! AprovlzacljsKe stvari. Nove kruint izkaznice. Izkaznice za kruh in moko za 9. 10. 11. in 12. teden se začno izdajati dne 29. novembra. Iti bo po nje 11a sedeže krušnih komisij v uradnih urah proti povrnitvi odrezkov izkaznic 7. tedna (rdeče barve.) Posebna legitimacija ni predpisana, pač pa imajo komisije pravico, da v dvomljivih slučajih zahtevajo, naj se stranka legitimira. * ft s Kaj dobimo prihodnji ledeni Prihodnji teden (od 29. novembra do 5. decembra t. 1.) se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijskega odbora in sicer na eden odmerek živilske izkaznice: 1 kg koruzne moke po 60 vin. kilogram: M» kg testenin po K T32 kilogram; V4, kg kave po K 3'80 kilogram in bela moka. ki pa se dobiva na krušne izkaznice. 6 * * Olje. Olje, ki se bo dobivalo ta teden v običajnem razmerju, mora zadostovati za dva tedna. Prodajalo se bo polovica navadnega olja po K 4'— liter, polovica pa najfinejšega po K 5*— liter. Kupci si lahko nabavijo polovico svojega odmerka navadnega, polovico pa najfinejšega olja. DomaČe vesti. Patrijotlčna zbirka volnenih, gumijastih in kovinskih predmetov v vojne svrhe je imela v preteklem mesecu oktobru nad vse zadovoljiv uspeh. Skavtski zbor, ki se je tako nesebično posvetil tej akciji, je ob koncu oktobra poslal na Dunaj nad 12.000 kilogramov predmetov omenjene vrste, kar je pač gotovo prav lepo izpričevalo za patrijotično čuvstvovanje in za požrtvovalnost tržaškega prebivalstva. Sfran U. »EDINOST- štev. 329. V Trstu, dne 27. novembra 1915. Nabirajo se ti predmeti sedaj seveda tu :i še dalje. Kdor bi hotef darovati kak tak predmet^fiaj to pismeno javi tržaškemu cesarskemu komisarju ali pa poveljni-štvu skavtov v ulici Castello št. 2. Kakor hitro bo zagotovljena zadostna množina tel? predmetov, jih pridejo pobirai posebne patrulje skavtov. Železni možnarji, ki so določeni v zameno za možnarje iz medi, doslej še niso prišli, pridejo pa na vsak način tekom prihodnjega meseca. Stranke, ki so se javile za zameno možnarjev, se zato opo-z^iaio. da bodo tedaj skavti zamenjavali las podobnem onemu, ki mu je Brougham pritisnil pečat nezvestobe in izdajstva. Izplačevanje obresti obligacijskih kuponov državnega dolga. Pooblaščeno po c. kr. finančnem ministrstvu, je odredilo c. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu z odlokom dne 18. novembra 1915 št. 1-30/54 začasno, da se bodo izplačevale obresti obligacijskih kuponov državnega dolga pri blagajni c. kr. glavnega carinskega urada v Trstu (u!. Sta-zione Št. 8). Od danes naprej so v predprodaii vstopnice za slavnostno prireditev v proslavo 67Ietnice vladanja Njegovega Ve- i;i. narie, in se torej naprošajo, da imajo I Hčanstva cesarja Franca Josipa L, pri 7. napre! v to svriio pripravljene mož- < vratarici Narodnega doma v Trstu. Cene: na] je iz medi. Lože po 8 K, sedeži v dvorani po K 1'20, 1 ki eni sleče dobavljanja plina. Proti I K T— vin., na galeriji 80 vin.. sto- žanje dočim bodo obstoječe zaloge oglja, ako bi kon um trajal dalje v sedanji men, v malo dneh popolnoma porabljene, je Plinarna prisiljena, poseči po že naznanjenih odredbah. Za sedaj se zaprejo pri vseli odjemalcih brez izjeme števci, ki da-jajo plin v svrhe kurjenja (kuhinja, peci. kopeli itd.) in s tem se odpravi tudi raz armade. Svetoivanska podružnica C. M. D. priredi slovenskim otrokom »Miklavžev večer« z raznovrstnim sporedom in nastopom Miklavža v nedeljo. 5. decembra. Kdor hoče poslati otrokom daril* naj jih prinese v otroški vrtec vsaj dan poprej. |ifbile: v Sokcistvu. »Sokol' v Krome- svctljava po spojih z napeljavo kurjave rižu na Moravskem je slavil te dni 50-let (v kuhinji, v sobah za kopeli itd.) Nada- .... Ijevaio pa bo dobavljanje plina potom obstoječih števcev, ki dajajo plin izključno za razsvetljavo prostorov. Gospodje odjemalci se poživljajo, naj se na nikak način nico svojega obstanka. Ustanovljen je bil I. ISfn. Prvi občni zbor se je vršil dne 5. novembra rečenega leta. Rešen obtožbe. Pred sodnijo v Zadru se - ie vršila te dni razprava proti don ------- - • - - , j , • i ^v i v i i oiui iv vini i u 111 u « u |ji uii uv/i; ne dotikajo napeljav v svrho, da m se ta §ifni ^estroviču, župniku - dekanu v Ro-odredba preprečila, in naj iz ste\tc\, ki „ ki {rn ftVJu)j| nrft7tii«k-p odredba preprečila, ostanejo v rabi, ne pridobivajo plina za žancu, ki ga je ovadil vodja orožniške I postaje-, da je širil lažnjive vesti o vojni. Ker pa je potek vse razprave — izvzeinši izpovedbe rečenega orožnika — pričala v prilog obtoženca, je bi!_ župnik-d£f^ an Mestrović rešen obtožbe. Mestna zastavljalnica. Danes od 9 d^p. do 3 pop. se bodo rro laj < ; na dražbi dragoceni predmeti t-erije 135. zava ljeni meseca maja 1914. na zelene listke. in sicer od št. 242.M00 do št. 244.400. dtuge namene, nego v one, v katere jim ie dosedaj služil števec, oziroma napeljava. in to v izogib posledic in popolnega izkijučenja od vsake nadaljnc dobave. Priporoča se vsem odjemalcem v splošnem interesu skrajna varčnost pri porabi plina, posebno pa uradom m zavodom, naj v svrho štedenja s plinom za razsvetljavo uvedejo nepretrgan urnik. Cim bodo razmere dopuščale, začne plinarna takoj zopet s sedaj ustavljenim dobavljačem v meri in na način, ki se naznanita pravočasno. Izplačevanje pokojnin c. kr. državnim penziicnistom (začasne pokojnine, pokojnine državnih uradnikov in slug, prispevki za vzgojo, provizije tobačne tovarne in finančnih straž, milostni prispevki in pre-skrhnine) izvršuje škofijski ordinarijat v Trstu, ulica Gavana 16; in sicer od 8 in pol predpoldne do 12 in pol: 1. decembra: od črke A do črke E in vsi milostni prispevki; 2. decembra: od črke F do crke I: 3. decembra: od črke K do črke M: 4. decembra: od črke N do črke R; 5. decembra: od črke S do črke T; 6. decembra: od črke U do črke Z. Za izplačevanje gornjih pokojnin mora vsakdo prinesti s seboj: pobotnico brez koika, podpisano od dotičnega zupnega urada in lastnika, oziroma upravitelja hiše poleg tega pokojninski dekret, ou-nosno kak drug dokument, s katerim dokaže pravico do pokojnine. 18-48—1915. Blizu 70 let je od tedaj —■ od viharnih časov, ki so pretresali Evropo in majali tudi stebre naše monarhije, od dogodkov, ki nam vzbujajo grenke spomine. Kakor sedaj Viktor Emanuel III.. tako je tedaj njegov praded Kari Albert napal našo državo, svojo sosedo. I u se zgodovina ponavlja, ne panavlja se pa tedanja sodba Angležev o Italiji in nje ve-denju. Dne 12. aprila l. 1&48. je lord Brougham v angleški spodnji zbornici izrekel tako-le sodbo o Italiji in kralju Karlu Albertu: Pod prazno, krivo in sleparsko pretvezo je kralj Albert Sardinski začel vojno proti svojemu sosedu, cesarju Avstrijskemu, rod krivo in sleparsko pretve- pr0Si:0 se podatki o naslednjih osebah: zo. da ima. kakor govore naši pariški pn-1 - - - - - - Padel je s kolesa. Včeraj dopoldne ob polidesetih je prišel prosit pomoči na zdravniško postajo 301etni nadzornik a-provizacijske komisije Demitrij Dreossi, ki stanuje v ulici A. Volta št. 6. Dreossi je šel namreč ob devetih zjutraj od doma. da se poda v službo. Da bi pa prej prišel, je zasedel kolo, a na nekem ovinku je radel s kolesa in se precej težko pobil nad levim očesom ter si izvini! desno roko. Zdravnik mu je seveda podelil slučaju primerno pomoč, naravnavši in trdno obve-zavši mu zvrnjeno roko. Rezal je meso, pa ne vemo, če je bilo goveje, ali svinjsko. Le to nam je znano, da ga je bilo malo, in ravno zato se je 221etni Anton Garomin, ki stanuje v ulici Giulia št. 22, lirezal v palec leve roke. vsled cesar je moral na zdravniško postajo, da mu je zdravnik desinficiral rano in obvezal porezani palec. Drobtina oglja je priletela 25Ietni učiteljici Lavri Russijevi, ki stanuje v ulici D. Rossetti št. 26, v levo oko ter se ji za-pičila v belino očesa. Russijeva je na vse načine skušala, da bi se sama rešila nepridiprava, a ves njen trud je bil brez vspeha, dočim ji je oko vedno bolj oteka-lo. Slednjič je šla Russijeva na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik izdrl iz cčesa rečeno drobtinico oglja. Umrli so: Prijavljeni dne 21 t. m ra mestnem fizikatu: Kuiot l^ea, 8 meseeev, uh sv. .Justi št. 7A-, Bor-s to Mihael, 52 let. nI. Hei Carradori wtev. 1 — V me-tni bolnišnici dne 26. t, m. : Dobrila Fran, " let. Bidol' ' v*m, 45 let; Neumuller A d - lgiza, 22 le1; Germek Karmen, 10 mesecev ; Leitner Hugo n, i) let. Kdo ve kal? iatclji, »misijo , da odreši »podjarmljene narode v Evropi in da jim ponudi roko-pomočnico. Hod to pretvezo je dal lanski ustaji pobude in pomoči. Stopil je s svojimi četami na avstrijsko ozemlje in je s tem podal nov dokaz o znanem svojem »poštenju«. Napovedal je Avstriji vojno, da bi podprl upor podanikov Avstrije, in il ie to potem, ko je še 22. ni. meseca Franc Huber, gostilničar v Bovcu .in Doinicijai Hub^r iz Gorice sta se zaradi vojnih dog dkov izselila i/ novca oz. Gorice >n se ne ve za njun mi- sedanji n;i'l »v Kdor b: vedel za nju. naj blago-vol sporočiti njun sedanji naslov našemu ure 1-ni-tvu, ker čakajo v Trstu važna pisma iz Amerike na njo. Cerovi. Darovi, došli ccsarskemu knm sarju. Henrik -------.m . eeht Red ere r K lOJ /a božične darove \'oja- zagotavljal, da ničesar ne želi iskreneje, lo na b. jiS u. J-sip s it na-el za i-^ubij no nei o prijateljskega občevanja z Avstrijo sta o K 25 z t boi^ar^ki Rdeči križ. Kom. Leo;.uld in prijateljskega razmerja gotov ilo »e bilo dano — _ ---------- gov vojni manifest. Ni ga primera v zgo- k irjst avstrijskega Rdečega križa v »ocevanja Z /V\»inj«J Sta o n. -j z 1 ooi^ar^Jii nueri khz. ivoin. i.eo;oia me~ia Žnjo To za- Brunner K 40 za božične darove našim vojakom 7? i7čn| tnV jugozapadne &rm:tde Avgust1 bla-er (\Tiesb Jen JJ, a JL tzsei nje- ' svo.em svaku Vikturm Preiffiju K 1(>00 v soproga K no v korist be^nre?m iz Farlanije in Istre in K 40 za „vojaški dan~. Za božične dar*>ve nasini vojakom ob toči Lorenc lionnert K i0 in Lorenc Baver K 10. MALI OGLASI. Izpred soditfa. Mleko posneto in predrago. Nekatere mlekarice so prebrisane ženice. Mislijo si: Posnamem mleko, smetano prodani drago, mleko pa potem tudi še kot ne posneto. Vse to bi Šlo, saj v Trstu se vse proda, ko bi ne bilo tržnih komisarjev. I rini komisar Selva Romano pa je, ko je dne 3. t. m., pregledoval mleko Gruden Mariji iz Samotorce št. b našel mleko posneto, a ženska ga je vendarle prodajala po 56 vin. liter. Radi tega jo je naznanil sodišču radi pretirane cene in po-kvarjanja živil. Na razpravi, ki se je vršila pred okrajnim sodnikom dr. Pollanzem. je obtoženka piznala. Zaslišan tržni komisar je dodal k svoji ovadbi, da je bilo posneto mleko, ko je tako izgubilo skoraj vso redilno snov, vredno Kvečjemu 20 vin. liter. Sodnik je obhodil obtoženko na 5 dni zapora, poostrenega z enim postom. Obtoženka je sprejela kazen, zastopnik drž. pravdirištva pa je priglasil vzklic radi prenizke kazni. tt * o Dne 3. novemba je prinesla na trg Rdečega mosta mleko Josipina-Tence, iz Sv. Križa št. 250 doma. Tržni komisar Romano Selva, ko je pregledal mleko, je ugotovil, da je bilo posneto tudi to mleko. Ovadil je tudi njo sodišču radi pretirane cene in pokvarjanja živil. Na včerajšnji razpavi, ki se je vršila pred okrajnim sodnikom dr. Pollanzem, je Tencejeva priznala, da je bilo mleko posneto. Po zaslišanju tržnega komisarju je sodnik zaključi! razpravo, obsodivši obtoženko na 5 dni zapora z enim postom. Obtoženka je sprejela kazen, zastopnik drž. pravdništva pa je prijavil vzklic radi prenizke kazni . Srečen zakonski stan. Na izpreliajališču proti postaji pri Sv. Andreiu sta se srečala dne 4. novembra zakonska Kobber Franc in Katarina, stanujoča v ulici Capoano št. 4. Ker med njima razjeda črv jeze in sovraštva srčno žilico, sta se, mesto da bi se lepo razu- /OnnO ^oj^6 električne svetiljke, baterije vedno IfCpllC sveže. Gramofoni, plošče, naočnike. Poprave po zmernih eanab. — „Helvetia", Barriera štev. 19 r>93 H. Gol se je preselil v ulico S. Sebastiano št-2. Specijaliteta gum;jevib in higijenič nih p-edmetov. Ceniki zastonj. r>87 Važno za preprodajalce! na debelo v v^aki količini: srajce, maje, spodnje hlače, r-kavice, žepne rutice, p pe. čistilo za čevlje in drugo blago. Jakob Levi. Via S. Nicolo lt). 524 KUPUjem vsa^e _vrste- J^ob Margon, mci. ul. f^olitario 2l (pri mestni boln š- 5*16 Konja velikega, Rodik. močnega proda Ivan Ceh, 502 u umu Zlato,srebro in platin kupuje Čistilnica dragocenih Ramnou R. DUSSICH & C., Ul. AcaueM EZ. IIIII ZDRAVNIK M. Dr.Karol Perničič ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). ZAHVALA, Podpisane zahvaljujejo najsrčneje vse one osebe, katere so počastile o priliki pogreba spomin poz. Tsresije Stubel, posebno pa g. dežel. posl. Antona Miklarca, cenj. učiteljsko osebje ter učenke in učence VI. raz. skedenjske ljudske šole. Družine : Stubel, pl. KIeinmayr, Škerjanc. scaisr • mmmmm • v« Čistilo za čevlje, pode in kovine prodaja GAZULLI & C.o Trst - ulica Cnrpison št. 2 - Trsv I Umetni zobje | ^ z In brez CeUustf. zlate Krone In obrobhl j VILJEM TUSCHER i vi^uv TIf.'" - •• v '■ konces. zobotehnik TRST, ul. Cossrma št. 13, II. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. Baker, med in dryg@ kovine ter ieleznine kupuje po najviSjih cenah Mn Ssabar Trst, uE. dat Toro 4« Avtorezirano podjetje za prevažanje soli, sprejema naročila in prevažanje:^ sofi po zmernih cenah. odpretja rlaž„\ota!1ale zsciovUeniii oSilck za možne, žensKs in dečke „Alls Grnnd! FaBUrlcfiB" Lozej Anton, ki je prišel mimo in opazoval ta »srečni parček«, ju je razdružil, stopil med nju in ju povabil na policijo. Ženka, ki je bila menda v »ofenzivi«, ker je bil njen možiček »slučajno« nekaj vinjen, je dobila »bunko« na čelu, tako da je morala iti po zdravniško pomoč na »Igeo Radi tega ljubeznivega postopanja se je moral zagovarjati Frane Kobber pred o-krajnim sodnikom Comelom, kjer je sicer priznal dejanje, a rekel, da ga je napadla njegova ljuba ženica, in da je tudi on dobil »darilce« od nežne »polovice«. Pokazal je sodniku neko že zaceljeno odrgnino na licu. Ženka, ki je bila tudi zaslišana, pa je povedala, da je »on« kriv. da vse za-pije, kar zasluži, da ga ne more pripraviti na pravo pot. Ker sta bila oba gostobesedna, je sodnik, da se ju reši čim hitreje, podelil obema strog ukor, zagrozivši, da bo vdrugič namesto ukora zapor. — Va bene, sior judicel — in šla sta drug za drugim. _ po astitev ve. da ie tO tisti mO:;. ki ie V letu 1820 za- darove v. j:ikom iki bojišču in K 2 > za vo a ! i snoval likajo, a mu'ie V odločilnem tre-i dan (2 dac.) Kom Dijomzij Xvdias po Leon-,ii n«-.ku zmanjkalo pojZiima. kar se bržkone sejaj zoret zgodi; da je to tisti mož, ki je _da resi svojo nevredno osebo — izdal tiste, ki jim je bil dolžan zvestobe.^ — Zgodovina se ponavlja. Zopet nudi Italija ogabni prizor, ki ga je v 1. 1Mb angleški lord s tolikim ogorčenjem — fotografiral. — Ali nekaj se je temeljito izpremenUo: angleška sodba o lojalnosti in kvaliteti naših sosedov. Čudno se sučejo kolesa usode in — politike držav in narodov. Italija ie bila pozneje naša zaveznica in je skozi tri desetletja uživala dobrote tega zavezništva. a danes bije proti nam krvav boj pod isto prazno in sleparsko pretvezo,« da hoče izvršiti svojo »misijo« odrešenja podjarmljenih narodov Lvrope! Zagrešila je torej isto -friidijo kakor v letu 1848, ki jo je lord Brougham žigosal z ogorčenje:^ in studom! In današnja Anglija? Je _ zaveznica Italije! Uničevalna sodba, ki jo je angleški lord v 1. 1H48 izrekel o kralju Karlu Albertu, nada danes z vso svojo rožno težo nazaj na angleške dr---- k<>t sokrivce na grdem činu, na G. IIas;liu K 1 za avstrijski H Ječi križ Leopold Vianello K 50 za božične darove vojakom na bo-jiSču in K 50 zi av trijski Rdeči križ. Obrinski uradniki v korist sklalu za brezjo tlne K 233*95 kot doj«du !o k prisp v u za nit-sec oktober in K *6B -0 kot prispevek ; a me-tc noveD ber. Mak-i) miljan P'unner tvrdka -inovi Jakoba Bmmcija K 3'"» v kor.^t naš,m vojfckom na bojiičn. Tvrdka Lustig & Bedoarz K 50 za božične darove rojakom na jugozapadni fronti. V isti namen Blanka in Friderik Zaccaria K 20. Anton Dej.'k ml 1'0 za .voja>ki dan", K 1» 0 r.a božične darove našim »ojakom na jutro ai adni fr nti, K v korist skladu za vdove in »irote padi h v vr.jni in K 50 za okrepčevalnice na Krasu. Peter Dodmas-ei in Gospodarstvo. Svobodna pot do Carigrada. Uspeh v Srbiji ni samo politične in mi-litarične, ampak tudi velike gospodarske važnosti. V prvi vrsti je sedaj omogočena zveza po Donavi do Bolgarske in Romunske, a je tudi železniška zveza s Carigradom vzpostavljena. Bolgarska kot agrarna dežela, ki sedaj, v vojnem času, ne more nikamor eksportirati, more nam in Nemčiji odstopiti žita in tudi jajc, kar vse se bo moglo odslej z lahkoto dovažati k nam. Razun tega ima Bolgarska obilno ovac, ki niso pri njili prihajale vpoštev kot hrana, dočim bodo pri nas dobro došle v prehrano prebivalstva. Iz Turčije se bodo mogli izvažati konji, a tudi Turčija ima mnogo ovac. Poleg vprašanja živeža se polaga še večja važnost v rudarske proizvode Bolgarske in Turčije, a tudi v Srbiji je — kakor znano — zadostnih množin raznih kovin, posebno bakra, tako, da se bodo mogle naše zaloge izpopolniti. Kot dovozni artikli iz omenjenih dežela prihajajo še vpoštev tobak, riž, janjčje kože in predmeti iz kože. Posebno se morejo iz Turčije uvažati sadje, sredstva za strojenje, oljke, vino in kava. bombaž, a posebno volna iz azijskih predelov Turčije. Naš izvoz v te dežele ne bo pomemben, razun seveda gotovih produktov za bolgarsko in turško vojsko, ako boste kaj potrebovali od nas. Kot najvažneji uspeh svobodne poti do Carigrada je smatrati izrabljanje rudnih skladov Turčije v Aziji, ki lahko odpomore današnjemu pomanjkanju pri nas. »n. L1.« Ulica Barriera vecchia štev. 10 in 15, K^r smo se preskrbeli pravočasno z raznim blagom, prodajamo še vedno po zmernih cenah. Posebnost : ranglan za možke in dečke* majhni paletots, površniki in obleke za dečke in deklice. A. - Trs t ul. S- Lazzaro 15, V. defle TorrK Velika iibera srajc, ©vreS-nikov, zspasSraikov, ovratnic robcev, pieleniR "m nogavic. — Ceree zmapste. Posfrežbs točna. 3P Potrti od žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni sin ozir. brat cand. ju r. Josip Rutar C. in kr. praporščak v rezervi dne 16. t. m, na kraškem bojišču padel za domovino. Na pokopališču v Gorjanskem počiva mladi junak. SV. KRIŽ pri Rog. Slatini 22. novembra 1915. Matija Rutar, c. kr. višji sodni svetnik, oče, Ernestina Rutar, mati, in družina. FRANJO KNEZIC - TRST Nova in edina slovenska prodajalnica : 'ar v uSIcs Barriera vecchia if. 24 Velika zaloga jesenskega blaga po nizki in pošteni ceni. - Uljudno vabim, da se vsakdo prepriča o istinitosti. Z FRANJO KNEZIC, ul. Barriera vecchia 24. L. v oblibi jajc na debelo in Mno po 8 K kumin! prodaja se v zalogi v Trstu ul. S. ZaccaHa it v. 3. Zaloga oglja, drv, petroleja v ul. del Volto št. 2, ul. Boschetto it. 13, ul. degli Artisti št. 4. ' Schichi;^vfffalni prasak ' Iv Ženska hvala Schlchtovo perilo — Volno perilo Cenejši In najboljši mfin pranja s ^ Zamoči perilo nekoliko ur aH preko noči s pralnim praškom „Ženska hvala". Peri torej dalje kakor navadno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka „Jelen14 — je Še potrebno, da se dobi najlepše perilo. Prihrani delo, tas, denar in milo. Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši. Dobiva se povsod!