Lefo Ulll., stew. 02 Celje, totrek 27. julija 1926. Fosfnina piačana u gotouini. Izhaja v toreks četrtek En soboto. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Posamexna stevüka I Uin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. ¦ ; ' ' ' S9 IB ^^1 H ^^1 ^H ^H HI ^H hH ^H ^^B Uredniitvo in upravništvo s Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se nc vračajo. Ogtasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Misli o Panevropi. Praški časopis »Die Wahrheit« je vprašal več znaiiih oseb doma in na tu- jem, kaj mislljo o pomenu in možnosti uresiiit'enja panevropsike mLsli. Znani pacifist profesor Foerster je clejal: »Prava sprava med narodi ne ljo mogoča, če se člani vsake človeške družbe ne dvignejo iiz n.oviih posebnih razmer, če ne bo veliiikih in poguamiih zagovornikov objiektivnosti, duševno in moralično tako svobodnih, da priznajo resnico tudi tedaj, če obsoja. njrh last- no dejanje. Spraviti se moramo najpr- vo z resnico in z nravnostjo, potein bo mogoča tudi sprava med narodi. Mino- ritetno vprašanje, Panevropa, židov- sko vprašanje, reakcija, paci/fistični razvoj — wsa la vprasanj'a homo mogli re&iti le, če bo prišlo kaj višjega vmes kakor pa samo poHtična tehnika. Kon- gresi' itn spravnie konference tega ne bo- do napravile, pokazati se niora evrop- ski gentleman, z vzornimi notramjepo- litičnimi in zuinanjepolitičniiini nava- dami in sodbami. Nekje na kakem bla- gosrovlljene.m krajiu in v kakiili bl'ago- slovljenih dušah se m'ora napraviiti za- četek, da praznujemo tudi tradicijo so- seda in da imenujemo kietev v lastnih tradicijah s pravini imenom, da od drugega ne zahitev.amo samo, temveč da inn tuidi ponudimo uisluigc, žrtve in kompenzacije v velikein slogu, z eno besedo, cla za.tremo grdi »jaz«. Če se to ne bo zgodilo, se bo svet zrusi! v pro- kletstvu sovraštva.« Vsi ne more jo taiko globoko govo- riiti kakor Foereter. Prof. Kafka pravi saano: »Pravim-o spoznaruje notranjih vprašanj nam Panevropo naravnost vsiljujte.« Prof. Radl pise: »MMim, c-e sem pra.v odkritosrčen, da bi bila Panevro- pa kaj hitro skupaj, če bi mogli na- pravili Pangermanijo, Panitaliijo. Pan- inadžarijio ltd., to se pravi, težkoče ni- so v zunanji politiki, temvec v notra- nji.« Trgovski minrster dr. Hotovec je piisal: »Že več-desetletij zastopatm idejo gospodarsko zdruienih držav Evrope; te dTŽa.ve naj bi bile samo gospodarsko spojiene, sicer bi pa morala bifi vsaka di'zava politično popohioma samostoj- na in vsakemu narodu bi moral biti zajamčen polnä, kulturni razvoj. Go- spodarsko iizpoln.juj.oce se nasledstvene države bi bite jed.ro, okoli katerega bi se nani/zale druge skupimo.« Cisio gospodarsko plat problem a obravnasva nepodpisan clanek, ki dela za gospodarsko zgradbo Evrope ta-le načrt: »OWika gospodarske obnove Ev- rope se danes še ne more določiiti na- iancixo v v»eh posameznostih. Če bo enkrat možmost panevropskega gospo- darsha got ova stvar in vv bodo hotels Ncti'odi v srvrhio samoobrane It I po tej poti, bo najprvo noobhodrao potrebno, da .stopijo države in njih gospoda-rski faktorji v stik ki da začnejo na temefju pametne reci^rocitete s cariin^kimi in kartelnimi pogajanji;. Da bo iitnelo ev- ropsko gospodarstvo potem cisto di'uge pogoje za bodocno.st in da se bo obliika IDrodukoi'je razviila iz malega v veliko, sploh, da bo nastopifo potem veliko ki- lenzivneJLse gospodarstvo, kakor je da- nes, to nam kaže zgled memške države pred carimsko zvezo in po nji. Seveda moramo biti pripravljeni na to, da se nova orijentaciija teihni&ko vit jiih je moral poznaiti, kajti zarežal se ji je im ji po- kimal, ko je hodil po prstih okoli nje; potem si je pa, ko se je za nekoliiko ča- sa ustavii ie prishiskoval, odvezal od telesa veliiko vrečo in začel oprezno ple- zati, KmaJu je sedel med vejami in tr- gal jabolka, ki so padala vs vreco, dru- go za druigim, v kratkih, enakomernih prestedkih. Priigodilo se je pa, da je eno iizmed jabolk padlo po strani na zeifi- 1 jo in se talokalo v grmovje, kjer je sta- la popolnoma skriita klop pred kameni- to vrtno mdaico. Pri tej mizi pa je — in na to ni racunal fant — sedel ml*ad mož, oprt na laket nepremicno. Ko se je dotakniJo jabolko njegovih nog. je skocil prestrasen po konci; trenutek poznieje je stopil previdno na stezo. Te- daj je videl, kako se je tarn, kamor je sijal mesec. zibala veja, pohia rdečih jaholk. V mesecilni se je iztegniia roka in izginila takoj k jabolk om v temni senci listov. Pripkzil se je pod drevo mi zapaizil tudi koncno fanita, ki se je okfopal. kakor veliika črna gosenica, debla. Da je bil mož lovec, ne bi bilo zaradi njegw^e brade in oguljenie lov- ske suknje težko reci; v tern trenutka, ga je morala prijeji nekaka lowska strast, kajti brez sape, kakor bi bil pol noči Čakai, da ujame fanta na jahlani, je stegnil roko skozi veje, jo položil ti- ho, a trdno na cevelj, ki je visel brez obrambe na deblu. Cevelj je potegnil, trganjo jabolk gori je prenehaTo, ali re- čena ni bila nobena beseda. Fant je vlekel, lovec je držal — to se je god'ilo nekaj ca-'sa; koncno je za- čel fant prositi: »Ljii'bi gospod!« »Paglavec!« 2Celo potetje so kukale preko pi ota!« »Čakaj, ti že kaj pusfim za spo- min!«, pri tem je priijel višje in zagra- bil fanta za hliace: »Kaksna raševina pa je to?« »Maoisester, ljubi gospod!« Lovec je potegnil nož iz žepa in ga poskusil z roko odpreti. Ko je si-iisal fant, kako je pero zasikacito, je posku- sil splezati navzdol. Oni mu je pa bra- nil: »Le pocakaj«, je rekel, »ravno prav mi sedaj visis!« Fant je misl'il, da je izgubijon: »0, Jezu.s!« je rekel, »saj so mojstrove! — Li niinate prav nobene palice, fjubi gospod? Lahko bi obračunaM z menoj samim; je vec veselja pri tem; to je vsaj gibanje; mojster pravi, da je to tako, tako dobro kakor ježa na spre- hod . . . . Tod a — lovec je zarezal. Ko je fant čutil mrzli nož, ki je polzel tako blizu njGgovega mesa, j« spustif polno vreco, da je pad la na tla. Oni pa je vtaknil skrbno iizrezano krpo v žep te- lovnika. »Sedaj pa vsekakor že lahko pri- des doli,« mu je rekel. Dobil ni nobene- ga odgovora. Pot ekel je trenutek za tivimlkom, ali fanta ni bilo. S svojega vzvi&enega mesta je zapazil, ko se mu je godilo spodaj slabo, kako se je tain v hiši odprlo ozko okence. Mala noga se je prikazala — fant je videl belo no- gavico, ki se je svetila v mesečini — in Slran 2. »NOVA D 0 B A« Srpy. 82. Jiakorje dclala ze Pasa jtara matt. bilo je pravilno. Kuhala ie svoio kavo samo s Pravim Franckovimkavniiti pridatkom. Ta je danes ševedno rako fin KaKor izvrsfen pridatek K zrnah' In žitni Kavi rer bo ro l"ucfi zmeraj osfal. dviga nied Ijudstvom cut oticne odigo- vornosti in prave čtovečnosti. Da ne bi pokret, ki sicer dobiiva raizne drobne denarne prispevke, a izdaja za to list, revijo in knjiige, prevcč propagkal ide- alizma v našiih iieMealnidi časih, so mu davčne oblasti nialožile 47.000 Din dav- ka. Ker vodstvo V. P. E. pokreta tega denarja ne zmore, bodo morali najbrzc na dražbi proda.ti to, kar inn a vod'stvo v svojih prostorih. Tudi sLcer se listi pritožujejo, da obiasti ne gredo pokre- tu na roko. Pa kaj drugega naj Vido- vic pričakuje od sv. Birokratiija? Mar je njemu za eticni preporod, ki ga še ni v nobenem paragrafu afi miniistrski odredbi! c ŠOLSKE UČNE IN P0M0ŽNE KNJIGE. Miinistrstvo prosvete je na predstavko Glavnega prosvetnega sve- ta v Beogradu z odlLokom 0. N. br. 1659 z dne 4. joilija 1926 odredik», da naj vfii pisatelji, odnosno založniki uč- niih in pomožnih knjig, namenjonih za srednje, meščanske, osnovne in stro- kovne sole ter za učitefjišča, svoje knjir- ge, ki še niimajio aprobacije mimMrstva prosvete ali ki jiili doslej še niso pred- ložili v revizi-jo, dopošljejio teniu miniH strstvu šoliske knjiige v ponovni pre- gled najkaisneje do dne 1. avgusta 1926. Omenjene knjiige naj se predlože nepo- sradno rninistrstvu prosvete in sicer vsaka v treh i#vodiih. Bar a Cevljl se prodajajo po lo- varnläkj cent prl A. Drof enik, G^ni c TAKSA'NA MEŠČANSKIH Š0- LAH. Genemlno ravnaterjstvo posred- niili clavkov Je izdalo rešLtev, po katea'i je smatrati vse meseanske sole v Slo- veniji — v ostalih pokrajinah pa tern slične sole *#¦ za istovrstne z nižjo srednjo šok). ^Ea te sole veljajo pri kol*- kovan-ju spričeval ltd. enake takse ka- kor za niizje srecliiije sole. c IZ SREDNJEŠOLSKE SLUŽBE. S ptujske realne gimnazije je preme- ščen v Celje g. prof. dr. Karel Zeienik. Gaspodicna dr. M. Zalaznikova pa je premeščena s tukaj&nje gimnazije na Ptuj. c DAN P0ŽARNE BRAMBE. V nedefyo due 1. avgusta priredi prosto- Violjna požariia braniba v Geljui .s^:oj dan. Ves dan se bodo prodajale cvetli- ce, prod magi^tra'toni bodo razpostav- Ijeno vse gasilno arodje društva, ob de- setih dopoidne se bo vrsiilla pred magi-, stratnim paslopjem solska vaja, a ob enajstih predpotdne yezba pred skla- diiščnim poslopjem tvrdke Rakusch na Kralja Petra cesti. Z defiilkanjem pro- stovol'jnih ga.silcev po Presernovi niüci bo ofiicijelni del prireditve končam. Po-, poklne ob treh \)rd se začne veseliica v goizdni restavraciiji, kattere ciisti dobicek gre za nabavo gasLPaega avtomobila. c GOSTJE IZ AMERIKE. V na- šem mestu se sedaj miudita dva Ameri- kanica-Celijiama. Dociim živi g. Roland Kits, ravimtelj v jugoslovenskem oddel- ku Frank Saksea* Sbitobenk v Newyor- ku, že več tedno\r v Jugoslaviji w. pro- učuje nase razmero, jo pi-Lsel te dni iz Ameriike na daljiši dopust tudi g. Milan Slaje, kapsan pri sl'ovenski farni cer- kvi v Glevelandu. Oba gospoda ostane- ta tu še nekaj tednov. c SMRTNA KOSA. Umrla sta 77- letna Neža Slokan, posestnica na Lavii st. 6 in Leopold Kraiijc,43-letnii sodar v Ozki iiiliici. Zadnji je bolebas že dalje časa za tuberkulozo in je umrl v javnr bolnici. c TOMBOLA NIŽJIH P0ŠTNIH USLUŽBENGEV se je vršiJla v nedeljo 25. jiulija ob veliki ucleležbi obcinstva od bfiau in dalec. Radi ugodnega vre- mena se je priredidev izvršila precej naglo. Glavn« dobitke so dobili sledeči: ŠLvalni stroj Marina Ka-vs,. soproga brz. mojstra v Gelj'u; moško.-JcolovEiiiil Krivec, kljuiea.vniiica:rski v.a.jenec; ku- liiojeko opravo V. Weber, GLedal'iska ulLca 5; eetrti dobiltek Milia Weber, Klavna uliica 1; peti dobiitek Regorsek, Franc, Ljubečno 2o;.šesti dobitek čeč~ ko Jože, Zagrad 5; sedmi dobiitek Les- nik Maks, Sp. Hudinja 24; osmi dobt- tek Trbovc Tereza, St. Jur ob Juž. žel.; devart,~a da nianjka urejeinega sport nega pr pst or a, kjer bi se niogle razvi'ti vse panoge športa, tako i hazena. Da-li he Ž)i' bila glazi'ja najiprikladnejiša za to? *' [.\ ____________^M. Kino. MESTNI KINO. V pondeLjek še traja »Lov za zfatom«, v torek, ß^Ap in četrtek pa se bodo kazali »TrgoNrci z dekleti«. Sipom domovine. s FORD V JUGOSLAVIJI Neki radikaLski poslaaiec je vložtl ipfi trgo- viiikskein miaiiiS'tru ponud'bo znanega ameriškega tovarnaria Forda, ki želi v Jugoslavijii zgraditi svoje tovarne, ki bodo zal'agale ves BaiLkan z' Fordfövimii avtomobili. Ford bi pofeg tega'gVadil tiudi po državi za avtomobilski.-rjromet ugodne ceste in bi zaposlM le :domače delavstvo. Tovarne bi vodi,ll ameriskr iiiiženirji in «trokovnjaki. Ponudba je ,,zgolj pr.iinji^ijtehfBga značaja, Če jo bo S'Tada šptejela, sole pride do podrobne- ga razgovora. š AMERIŠKI POSLA^IK V ŠLO- VENÜ11: Ameriški posfeünik v BBogra- du, Prince, hoče letos svoj dopust pro- . biiti v^lSloveniji, da 'sö*( seznani poleg srbohrvaisčine, ki jo dobro obvlada, tu- di s slpven&činio. ;. ŠNAŠPOSLANIK V ANjGORI. •'Jiigosloyenski poslanik v turški repu- biiiki, g. Tiča Popovič, je prispel te dni v Anigoro ter bo danes izrocil svoje po- verilne list ine predsedni'ku rep^liike. š SLIKAR BUŽAN POZV'Xn NA BLED. Znani hrvatski vsfikar Ja^f) Bu- žan jo projel od kraljievega adjiitanta genera la Hadžica pLsmo, s katori>m mu sporoča kralge^'O željo, naj pride tekoni tedna na Bled z vsemi pplrejjščinami za svoje umetniiiško delo. B.tizin je od- potovai* na Bled. ' Quasija les, SulikoIjSulfarol.Salojdin.Mazavomilo, Tobačni izvleček, Losol-katraiioV'pre- parat, Fenoftalein papir so priponločki za pokončavanje mrčesa na trti, hmelju, vrtnicah in drugih rastünah. Dobe se v drogeriji SANITAS, .'Celje. kmalu je staso celo dekle zunaj na dvo- risču. Nekaj časa je še držalo z roko odprto okno, nato pa je slo pocasi k piotu in se naslomiliö s polovico telesa proti temnemu vrtu. Fant si je skoraj nategnir vrat, da bi prizor opazovai. Todaj so se mu pa menda vsllile razno- vrstne misli - kajti raztegnii je usta do uses in se postavil razkoračeno na dve nasproti s: stojeci veji, docim je z eno roko vlekel skupaj poškodovani del obi eke. »No, ali bo kmaru?« je vprašal onJi. ' ' ' »Bo že«, jo rekel mladenič. »Pritiii vend a r doli!« »Samo škoda je«, je odvrnid fant in \griznil v jabolko, da je slišal lovec, kako j'e hrusitnil", »šamo to je škoda, ila sem ravno cevljaft*.«' »Kaj pa, če ne bi bil čevljar?« ... xCe bi bil krojač, bi si labiko sam zakrpal luknjo«, in jedel je svoje ja'bol~/ ko naprei : Mliwli mož je ißkaf v žepu ''Ajjjllr novec, pa jc našel le novec za cSm^m larja. Že je hotel roko potegniiti iz zf- pa, ko je začul razlocno, da je nekdo prijvmal za kljuko in hotel odpreti vrt- na vrata. — Na cerkvenom stofpu je bilo ravno dvanaj'st. — Zdrznii se je. »Tepee!« je zamrmral in se udarril po čelu. Nato je zopet segel v žep in rekel mehko: »Ti si gotovo siin revnih stairšev?« »Saj veste«, je rekel fant, »vse se težko prisluzi.« »Pa vjemi to-le in si daj zakrpat.« Po teli besedah mu jo vngef novoc. Fant je segel po njem, ga začuden obrnil proti mesečiiii hi si ga, muzaje se, vtaknil v.žep.- Zunaj, na dolgi stezi, ob kateri je stala jabbna med greilami, je biilo slir šati male fcorake in sumenje obLeke na pesku. Lovec se je vgriiziiit v ustaiice; hotel je faiita s silo zvleci z di'evesa, ta pa je skrbno potegnid noge v viisino, drugo za drugo. Bid je zastonj ves trud. »Alii ne slišiš?«, je rekel liripavo. »sedaj laliko greš!« »Seveda«, je rekol fant, »če bi imel le vrečol« »Vrečo?« - »Preje mi je padla na tla.« »Kaj me to briga?« »No, liju'bi gospod, vi stojite ra.vno tu spodaji!« Oni se je sklonil k vreči, jo vzdig- niil nialo od tal in jio zopet pust if pastk »Le vrzite ročno«, je rekel fant, »bom že vj.el.« Lovec je obupno pogledal gori na- drevo, kjer je stala med vejami temna pastaKra. Ko je pa slisal, da prihajajo inai'i koraiki v presledkiih vse bliiije, je stop id naglo na stezo. Predmo se je na- dejal, je viselo dekle na njegovem vratu. »Hen/rik!« »Za božjo vofjo!« ZajJi'l ji k usta in pokazal n.a drevo. Giwlala ga je z zacuitoiiLmi ocnii.; toda oiitffllM za to zitienid in jo je potisniil,z.,obßiaa roka- rna v grmovje. .,. / 'i J »Fant, proklet! — Ali, da mi ne j prides več nazaj!« In pobral je tožko j vročo na tleh, zajecal in jo vzdignil kvišku na drevo. »Da, da«, je rekol fant, ko je one- lmu vzel oprezno svoje breme iz rok, »to so ona rdeca; pa so težka«. Pri tern je vzel' košček vrvice iz žepa in zvezal vrečo eno ped nad jabolki, konec vrvi Va je zabegnil z zobmi. Potem ,si jo je oprtal na name skrbno in pop.ohioma pravilno, da je bilo breme enakomerno razdeljeno na prsa in hrbet. I\o je v s\oje zadovoly'isitvo končavje p.rijel vt- jo, ki je mofela nad njegovo glavo in jo strasel z obema rokama.. »Tatovi na ja- blani!« je zakrical in skozi veje je pa- da lo zrelo sadje na tla. Pod njkn je zašumelo v grmovju, zasl'iSal se je ženski gljia^, vrtna vrata so zaropotata in, ko je fant še enkrat iztegnil vrat, je ravno videl, da se je malo okeiico zo])et zaprl'o in da jo iz- ginila v njem bola nogavica. Trenutek pozneje je jezdil na vrt- ni ograji in gledial tja, kanior je nje- gov novi znancc tekt 1 hitrih nog v me- sečini. Ob toj prifiki je ate-fcel v žep, oti- paval jo svoj spebrni novec im se za srhejal tako mogoüao* da soi/lriiu jabol- ka kar poskakovula'na hrbfu. Končno. ko je že vsa hisa tekala s palicaim in svetilkami po vrtu, se je spu&t'id tiho r.a drug'i- ^aui na Ila im šel počasi preko cest^ vi>b'sedo\ vrt, kjer je bis doma. Stev. 82. ,^____ »NOVA DOBA< Stran 3. š TURISTA POGREŠAJO. V to- rek popoldne ob šestih se je napotil' mlad turist iz Beograda, po inienu Oil- man, od Logarja, kjeg>jp bival s svojii- mi starsi, skozi Ma$LÄfeLkot na Mrzlo goi'o. Ker so ni vrnil -jpo dogovoru so se zacel'i zang skrbeti. in ga iskatk Iskanja ye je pridno udeleževalo tu>di orožni- štvo, a do nedelje pop old ne i'/guMjene- ga turista nko našLk Drugi turhsti tr- de, da so slišali v borovju pod Mrzlo goro človeški glas, venidar pa izgub- Ijenca niso v nedeljo do srede večerke mogl'i zadediti. s ONIM, KI SO SLUŽBOVALI MED VÜJNO V AMERIŠKI ARMADI. Viada Zediaiijenili dtfžav Severoameri- •iskidi se je odločila, da olajša povratek oniiin osebam, ki so skižile vojaščiino v USA v casai od 5, aprila 1917 do 12. novembra , i'9l'8. Te osebe (veterani) imajo doJ20, mäja 1927. pravico po- vratka v Ameriko pol eg oseb, ki smejo v Amei'iko po dopustni izseljeni&ki kvo- ti. ProsilcL ^norajo dokazati, da so slu- žiti v anieri&ki armadi boditsi na kop- nein, bodjt^i pri mornarici, Pojasnila daje amer^x.kQ112-11^ v Zagrebu. s PRVA""VLOŽNA KNJIŽIGA POŠTNE HUANILN1CE. Kralj je vzel prvo vložno knjižico postne hraiiiiiin-ice na ime pi'eiitolonaslednika Petra z naj- večjio d'opVtötoi'O vtogo 25.000 Din ter dal s tern'^jndstvu lep vzgled za varče- vanje. š FALZIFIKATI 1000-DINAR- SKIH BANKOVCEV. Referent zagreb- ške krimmaTne policije dr. V. Bogda- novič, ki je pred tedni v sprenistvu švi- carskega profqsprja eksperta A. R. Reisa odpdto'val v inozemstvo, se je prošli petek . vrnil v Zagreb. V zadevi falziifiikacije 1000-dinarskih baiikovcev je prepotmial Francijo in Belgijo. Do- gnal je, da so ra»zen dveh vsi krivci pod ključem. .Z^plenjenih je bilo dosfej 19 takih fal^ifokatov. Za Gjuro Krznari- čem, ki je glavni krivec v tej aferi, je bila Izdana tirälica. s POLOVICNO ŽE^EZiNIŠKO VOŽNJO V ZDRAVILNA ^pPÄLI- ŠČA (pri nas Rogaška Slatina, Do- brna, Riniske Toplice, Laško, Sfatiria Radenci.) imajo v.s^iislu najnoyej'spga ob^•estila generalne železriiške diirekci- je v Beogradii on,j. ppsetniki, k\ se^pri blagajmi izkažejo,\la ne plai-ujojo vee kot 30 Din neposrednega davka in ako prebijej.o na zdravljenju ^ii^maiij^. 15 tdll'š POSTAJA LIPOGLl^ÄnkED PONIKVO lN,j.JOLJCANAMI bo do oktobra gotpva, ker defo izredno na- preduje. JRostajališče bo prLrejeno na mariborsjj^'strani lipogla.vskega pre- dora, ker je to v veliiko korist konjiska- niu okrajiU, ki j,e za postaJalisco pri- speval lepo y&oto 10.000 Din. š NAŠI ÖFIGIRJI VOJAŠKI GO- JENGI V FR^piJI. Minißtrstvo voj- ske in morriärice je vsklenilo, da od- poišlje letOK dva oficiirja kot svoja go- jenica v vi&j.o vojuo solo v Franciji. Pravico do natecaja imajio samo slu- saterji prvega letni'ka višje vojne aka- demije. Prijave je treba po službeni ])oti posl^t^rniniistrstvu najka-sneje do 1. avgustfij^^oločena kandidata mora- ta dne 10,. a^igi^sta odpotovati v Fran- «i'j'o. '„uTJ. Š SOLKA^SKI MOST. Žeiezni,ska Uiprava se~ je 'm or a la končno odločiti, da obn.ovi*PWft!aii«ki most in sicer v pr- votni obliTc'i; zgradi se torej kameniti obok, cegat1 'pretner znaša 96 m. Stro- ški so prbracunjeni na 8,500.000 lir. Zidan pa most no bo iz nabrežinekega kamna, marveč je dal materi,jal neki kamniolojii pri Vicknu, ki je bofj po ce- ni. Za ves obos »se potrebuje (3400 reza- nih kamnov. š UBEŽNI VLOMILEC ZOPET POD KLJUClEM. Iz Celovca porocajo, da je tamkaj&nja žandarmerija zaloti- la nevarnega vlomittca in tolovaja Bla-- /a Korenjaka, ki je nedavno pobegnis iz kaanilinkx1 v Gradcu. Med tern časom je Korenjak baje izvršil več vlomov \ Jugoslaviji in na Koroskeni. š SAM0M0R MUSLIMANSKEGA MUJEZINA. V bosenskem Livnu si je v četrtek mujezim Mehmed ofondija Manidj.uka z vel-ikim nožem razparal trebuh, tako da so izstöpila čreva. V vetikiih mukali je kmalu podlegel tež- ki paškotl.bi. iHazlog obnpnetnu eimu je noiugodna resitev agrarnega ATirasanja. š KA&AKI, KI SO OROPALI OKR0ŽNEGA NACELNIKA BLAŽI- ÖA, OBSOJENI NA SMRT. Iz-Xirane Porooajo, da jo tamkajšnje sodušče ob- sodilo znana razbojnika Abdulalia Možno je, da so nekatera mila dobrct Boljse, kakor Schicht-ovo, ni niii eno. Najboljše je edino znsmlia „JELEJT , Kupuite le najboljse milo ! Pri uporabi sc izkaže, da je najcenejše. 5odite previdni, ako Vam pohujajo druga mila kot „ravno tako dobra, kakor Schicht-ovo". Za najboijšo kakovoit jamčita le ime SCHICHT inznamka „3ELEN". Bojka in Bečirja Nurdina, oba iz ohri'dskega okrožja, ki sta lani oropala in odvedlrt;iokrožnega naeelnika Blaži- ča iiz Bitolja, na smrt na vešali.h. iv Is ZANtMIVA ARETAGIJA V SA- RAJEVÜ. V Sa.rajevu je bil .aretiran ravhatefj podružnice zavaro\ralnic8 »Jiigosla.vi'ja« Nikola Vranič. Govori: se, da je generakii ravnatelj zavaro- valnice v Beogradn, Obradovic, ugoto- vil, pri preiskavi prknanjklja'j v zne- skii 1.5 milijona dinarjev. s BOMB A UBILA DVA PASTTJV JA'i V okolici sola Liivari sta naš!"a pa- Sjtirja SJaykd-in Mato Markoviidna }m- ži ijioinböV'^Kaftero sta se zacela iigrati. Bomba je nenadoma eksplodiirala in oba pastirja ubila. Bomba ie iz vojue dobe tor nemskega iizvora. š NESREČA PRI KOPANJU. V nedeljo popoldne so se šle v ribnik pri Račju kopat tri deklice. Pri kopanjn so se zacola deklicam udirati melika ilovnata tla. Kliicafe so na ponioč. 16- letno Lejo Zorčevo je gospa Kotzbeko- va rešila, njena 14-lietna sestra Zofka in 13 in pol letna kreinarjeva licerka šiijanec pa sta med torn postal i žrtev neva.rne kopelji. š ŠTIRIDESET DELAVCEV SE JE PONESREGlLO. Kakor izjavljajo iiz PeČi se je ob priliki silne plohe mod Andrigevico in Pec jo ponosrocilo 40 do- la.vcev, ki so bili zaposleni na cesti Pec- Andrijevica. Iz vode so potegniili saino dve trupti. š STEKE1 OSEL. Na posestvu Ante Ladjarja v .sarajevski okolki je obol'el na steklini mlad osel, ki je zacel griizti lastiio meso. Ogrizel je tuidi dve asebi. ki sta ga hoteli spraviti v hlev. Osla so ustrelili, ogrizoni osobi pa od- dali v Pasteurjev za.vod v Sarajevu. š ZAPLENJENO ŽGANJE NA DONAVI. Motorni člon finančne kon- trole »Zmaj« je pri Slankamnu na Do- navi zalotil tiihotapce, ki so vozili 10 t icsoc litrov neobdavčenega žganja. — Trošarina za to žganje znasa 112.000 dinarjev. Žganje je bilo zaplenjeno. š PO 30 LETITT 0DKR1T UMOR. 0 priliiki popvavljanja nasipov pri !)raguljabrogu v Baranji so detavci j)riiliono 1 in pod zemljo naleteli na okostje 18^ db 20-letnega irloža. Glava je bila po^feMoma razbita? Po mnenju strokovnjaköf :3"e i"ožalo truplo najmaiij 20 do 30 let v zemlji. Ocividno gre v tern shioaju za nmor, a morivka ni r a DIVJI PRAŠlCl NA KOCEV^ SKEM. V kocevskiih gozdovi'h so se div- ji praišiči ta-ko zarediili, da ostaijajo pra- va nesreča za tamkajšnja pol ja. Prejš- nja leta s ose lotevali pridelkov še-le jeseni, ko je začela zoreti kormza, Tetos pa že sedaj rijejo za krompirjem. Po- trebna je odpoinoc. Gospodarstvo. g ^LJUBLJANA V JESENI«. Ta- ko se bo imienovala velika pokrajiiiiiska raz&tava, ki jolDriredi tetos od 4. do 13. septembra Uprava Lj.ublja-nskega velo- sejiina pod pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja Aleksandra. Prireditev bo ob- segak sledeče razstave: avtomobilisko, rnk^orjev, koles in potrebsciiv; radio; biigijeno; slovensko upodabljajočo uinotnost; razstavo psov in konj; vrt- narsko; kmetiijsko. Kmetijska razsitava bo lobsegala v.se panoge našega agrar- nega goispWatfitva. Letosnji velesejern se je sicer vršii v času, ki je bil zelo vsrepno izbran. Vendar imamo dovolj tvrdk, ki" jini ]e jesenski term im bolj priaiieren. Na Lzrečno žeijo takih tvrdk bo priredi-tvi prikljueena tudi razstava onißi tvrdk, ki pridejo v pošte.v za je- sentsko in zimsko sezono.. Te dni bodo tvrdke lirejele tozadevne tiskovi.ne. Ka- teri tvrdki slučajno ne bi bile posiahe, naj jih zahteva ckI uprave velesejina. Se nepatentLrani novi izumi, razstav- ljeni na toj Pokrajinski rajzstavi, uži- vajo pravo prveiiiStva v sniislu §§ 90, 107 i;n 113 zak. o zakščiti iniduistrij.ske svojLne. Za razstavfjalce in obuskoval- ce so že dosežene iste prevozne ugod- nosti, ki so veljale tudi za lotošnji volo- sejöm. g NAZADOVANJE NAŠEGA IZ- V0ZA. Liisti poročajo, da postaja naš i-zvoz govoje žiivine in svinj od tedna do tedna niaiijši, ker so pri nas previlsoke cene. Na diuiajiskeni govejem trgu sta nas v zadnjem öasu Romvin.ija in Mad- jar.ska skoraj že popolnorna iizrinili, a Poljska nam hudo konkurira v izvoza .sviinj. Tudi v Italijo se izvaža iiz naše države veliko manj ži.vine nego pred meseci, kor je i'ira padla, a prevoz in oa.rina staneta toMko, da je jugoslov. zi/vi»na tudi za Italijo predraga. Pada» njo našega izvoza se ßo letos tembolj obemtMo, kor je žetev radi vremeiiiskih neizgod splošno jako slaba in bi botel kiuotovai'ec vsaj živino prodati po pri,- niernd ceni. g GOSPODARSKI KROGI IN PO- VODNJI. Skupina industriijcev in tr- govicev je izrociila HrBadi spomönicö, v kateri predlaga, kako bi so dalo pomoci od povodnji pri:zaideteniu ])rebi\alstvu. Moinorandum vsebuje Medeče pred lo- ge: 1. Državni uradniki se odjiovedo polovi:ci ene mesečne place. 2. Narod- na banka da poinožnemu odboru na raizpal'ago lanskoletne dividende. 3. Uprava monopolov, državna hiipote- karna banka in vse druige javno-iiprav-1 ne korporaciije in podjetja se odpovedo polovici tantijem, ki so dospele za lan- sko leto. — Ti bogatasi. ki hočejo urad- Opomine v kuverti z izpolnjenimi poloznicami so te dni prejeli naročnikl, ki se ne znienijo nifi za priložene položnice niti za probije in opomine v listu, da bi poravnali za- ostalo naroönino. Ne zavedajo se, ko- liko s svojo zanikrnostjo povzromjo upravi nepofrebnega dela. Prosimo vse, kateri so dobili opmnine, da noha- žejo naročnino tekom 8 dni. Ustavili jim bomo sicer list, naročnino pa po- tom odvetnika iztirjali. — Tudi ino- zemske naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, prosimo, da nam primer- nim potom jsto nakazejo. Vprava. niLstvu vzeti še te drob tine — so zno- ruli. Š ZANIMIVA REŠITE.V V TI- SKOVNI PRAVDI. Zagrebsko »Novo Svijetlo«, ki ga iizdaja profesor Mato Segher, je bilo nedavno v nekem proti- ai'koholnem Claneicu med škodljiivimi pijačajni imenoma navedlo Tesličeve likerje, az katere se d«la velika rekla- ma. Velehuluistrijarec Peter TesHč (Sir- sek) je zaradi tega proti ]>rof. Segher- ju kot odigovornemu uredniku »Nov. Svijetla« vložil tožbo zaradi oškodova- nja na ca-sti im gospodarcskem kredkn. Za,grebški sodni stol je pa tožbo zavr- nil kot neopravičenio, ker je »Novo Svi- jetlo« navajalo samo iiotorična dejstva in je bilo imenovanje Tesl'iceviih tiker- jev osnovano vsled posebne reklame zanje. G. Teslilc se je nato pritozil na bandki stol; ki je pa sedaj rešitev prve- ga sodisča v cel'oti poitrdiL kaučuk pete in podplate je potrebno, da nosite ob vsakctn vremenu. «Palma» ni razkošje, ker daje elastično, ugodno hojo ter je tembolj za vsakega praktičnega in štedljivega Človeka neob- hodno potrebna, ker je dosti trajnejša in ceneja kot koža. En poskus Va? bo takoj prepričal. Potem ne boste več hoteli nositi čevlje brez «Palme». . 21—18 VEZNA TISK^ RNA V CELJU izvrluje vsa tisk&rska dete okusno in po zmerni cem Strap 4. >NOVA DOB A« Žtev. 82. Pupilarnovaren in javnokor»isten denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celjska Ustanovljena /eta 7864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. V lastwi paiaci l>x*i kolodvopu. Vsi hranllnlčnl posit setzvršujejo natKulantneJe, Slitro Intoč« no. Ugodno obrestovanje. Pojasnlla in nasveli brezplacno, Vrednost rezervnih zakladov nad CO C O I § a S o I -^ Q. I - "° O D. :=, o Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z om, zavezo v Gaberju prl Celjn Obrestuje hranilne vloge po 6°/o» Večje stalne vloge po doROvoru najugodneje. Prl naložbi zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dom. " Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. N 3 3T W ft < 1 '*r o Cas je denar! Zahvala. Ob priliki bridke izgube nad vse ljubljenega soproga in očeta, gospoda OTMARJA BERNARDA posestnika se iskreno zahvaljujem ysem prijateljem in znancem ter daroyalcem venccv, nadalje vsem, ki so spremili blagopokojnika na zadnji poti, posebno gaberskemu gas. društvu, pevcem ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v dneh žalosti na katerikoli način sočustvovali z menoj. Vsem še enkrat iskrena zahvala! Neža Bernard, Sp. Hudinja. Tiska in izdaja Zvezna tlskarna. - Odgovorni so: za izdajatelja Pawel Zabuko&ek | za tiskarno Milan Četlna | za redakcljo Vinko V. Gabero. - Vsi v Celju