Narodni Gospodar
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani „Zadružne zveze- dobivajo list brezplačno.	. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; S	vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za
za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. *	večkratno insercijo po dogovoru.
Posamezne številke 20 vin.
Telefon štev. 216	V Ljubljani, 25. januvarja 1908.
C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. oorske „ „ „ 15.648
Vsebina : Zadružni tečaj v Mariboru. Gospodarski shod v Velikovcu. Češko kmetijsko zadružništvo. Novi vinski zakon. Mlekarstvo in perut ninarstvo. Gospodarske drobtine. Vprašanja in] odgovori. Zadružni pregled. Književnost. Občni zbori. Inserati
Zadružni tečaj v Mariboru.
Po vsem Slovenskem raste zanimanje za zadružništvo ; dan za dnevom prihajajo želje po ustanovitvi raznih zadrug. Da pa morejo zadruge uspešno vršiti svojo nalogo in se izogniti vsem neprilikam, je ne-obhodno potrebno, da so vsi oni, ki stojijo na čelu zadrug, in sicer člani načelstva in nadzorstva dobro poučeni o poslovanju zadrug in da umejo knjigovodstvo. To znanje si naj pridobijo potom zadružnih tečajev. Zadružna Zveza v Ljubljani je že priredila tri take tečaje v prejšnjih letih v Ljubljani, letos se je vršil v času od 7. do 10. januarja zadružni tečaj v Mariboru, priredil se bo še razim več manjših tečajev zadružni tečaj v Celovcu in v počitnicah na Koroškem in Štajerskem zadružni tečaji za bogoslovce, dijake itd.
Zadružnega tečaja v Mariboru se je udeleževalo ()4 udeležencev iz celega sp. Štajerskega in jeden udeleženec iz Kranjskega; bili so zastopani skoraj vsi okraji in razni stanovi. V torek dne 7. jan. je otvoril shod predsednik „Zadružne Zveze“ v Ljub-Uanh S- dr. J. Krek, ki je pozdravil navzoče in predaval o ciljih in pomenu zadružništva. Na to je voditelj tečaja potovalni učitelj „Zadružne Zveze11 v Ljubljani, kateri je imel vsa predavanja, govoril o zgodovini zadružništva in podal sliko cele zadružne organizacije. V praktičnem delu tečaja, kateri je vsak dan sledil predavanjem, je poučeval revizor „Zadružne Zveze11 v Ljubljani, g. Vek. Pelc knjigovodstvo, do-čim je voditelj tečaja nadzoroval vknjižbe udeležencev in jim dajal potrebna pojasnila. V tem praktičnem delu so izdelali udeleženci knjigovodstvo jedne Raiff-eisnovke, napravili dve bilanci in se seznanili z vsemi predpisi glede kolekov, davkov in pristojbin
ter poslovanje z Zadružno Zvezo in oblastmi. Pri posameznih vknjižbah se je razložilo celo poslovanje posojilnic in so udeleženci sami stavili mnogo vprašanj. Isti dan popoldan seje vršilo predavanje" „Ustroj Raitteisnovk, njih narodno-gospodarski, nravno-vzgo-jevalen in socialen pomen.11 Predavatelj je v svojem predavanju obširno govoril vzlasti o Raiffeisnovkah kot pospešiteljicah varčevanja.
V	sredo se je predavalo o nakupovalnih in pro-dajalnih zadrugah v zvezi s strojnimi zadrugami: posebno se je povdarjala važnost skupne prodaje jajc, sadja, sena in živine. Popoldan se je govorilo o dolžnostih članov načelstva in nadzorstva in dala navodila za seje in izdelala dva zapisnika sej.
Četrtek je bil namenjen proizvajalnim (produktivnim) zadrugam in sicer se je razpravljalo o mlekarskih ter vinarskih in sadjarskih zadrugah. Popoldan so se razložile vse važne določbe za občne zbore in izdelal jeden zapisnik.
V	petek so se obravnavale razne vrste zadrug, vzlasti melioracijske (zboljševalne), živinorejske zadruge itd.
O velikem zanimanju, s katerim so sledili udeleženci pouku, je pričala kratka skušnja, katera se je priredila v petek popoldan. V sklepnem predavanju je zaci tal voditelj tečaja nacrt bodočega zadružnega dela na sp. Štajerskem in sklenil z željo, da bi udeleženci v svojem domačem kraju pospeševali zadružno delo.
lečaj sta posetila gg. drž. poslanca dr. A. Korošec in h r. 1 isek ter mnogo odličnih mariborskih Slovencev.
V	četrtek 9. jan. zvečer se je priredil zabavni večer, na katerem se je izreklo mnogo napitnic in izrazila želja, da zadružno delo na sp. Štajerskem s
pomočjo „Zadružne Zveze11 v Ljubljani napreduje.
Ob priliki tečaja se je vršil tudi gospodarski shod, na katerem so se razpravljala razna važna gospodarska vprašanja in sklenilo vsako leto prirediti na sp. Štajerskem javen gospodarski shod v ta namen, da se na njem razmotrivajo zgolj gospodarska vprašanja in širi zanimanje za gospodarsko delo.
Na vsestransko željo so se dali vsi udeleženci tečaja z učitelji vred fotografirati in se bo izdala brošura, ki bo vsebovala vsa predavanja.
Upati je, da ta krasno uspeli tečaj ne bo ostal brez koristnih posledic, temveč bodo vsi udeleženci širili zanimanje za zadružništvo in delovali na ta način za gospodarsko povzdigo štajerskih Slovencev.
VI. Pušenjak.
Gospodarski shod v Velikovcu.
Dne 18. decembra 1907. se je vršil v Velikovcu gospodarski shod, kateri bode dalekosežnega pomena za gospodarski razvoj koroških Slovencev. S tem shodom se je namreč začela doba intenzivnega gospodarskega dela, katero se je prej tudi vršilo na Koroškem, katero pa je zbog preobilega dela na političnem polju in pomanjkanja narodnih delavcev, kateri bi imeli čas in zmožnosti ter veselje do gospodarskega dela, v zadnjem času nekoliko zaostalo. Živahno gospodarsko delo pri drugih Slovencih in krasni uspehi tega dela so vzpodbudili nekatere mlade koroške rodoljube, da se zanimajo za gospodarska vprašanja.
Gospodarski shod se je vršil v „Narodnem domu11 v Velikovcu. Prostorna dvorana je bila nabito polna vrlih koroških kmetov, kateri so od blizu in daleč prihiteli na shod. Predsednik shoda dr. J. Brejc, predsednik političnega in gospodarskega društva za koroške Slovence, omenja v pozdravnem govoru potrebo gospodarskega dela za koroške Slovence ter podeli besedo g. J. Legvart-u, mlekarskemu nadzorniku iz Ljubljane. Govornik razpravlja v poljudni besedi razne kmečke težnje, govori obširno o sredstvih za pospeševanje živinoreje, katera je glavni vir dohodkov za kmeta na Koroškem, o mlekarstvu, katero bi se lahko na Koroškem razvilo kot jedna najbolj dobičkanosnih gospodarskih panog, o obdelovanju travnikov in o povzdigi perutninarstva. Obširen govor ki je podal kmetom temeljita navodila za povzdigo kmetijstva, je našel vsestransko navdušeno odobravanje.
Drugi govornik Vlad. Pušenjak, potovalni učitelj „Zadružne Zveze11 v Ljubljani je poročal o bodočem gospodarskem delu na Koroškem. V uvodu svojega govora je omenjal, da je povzdiga kmetijstva mogoča le potom samopomoči, potom zadrug. Zadruge so poklicane in najlažje delujejo za zboljšanje kreditnih in produkcijskih razmer kmetijstva. Za koroške Slovence bo radi tega le mogoče z dobro razvito zadružno or-
ganizacijo zboljšati kmetijstvo. Ustanovitev samostojne kmetijske družbe za koroške Slovence, katera bi bila v sled vsestranskega nasprotovanja sila težko izvedljiva, se ne priporoča, ker kmetijske družbe nudijo le potrebna sredstva za pouk v kmetijstvu in pospeševanje posameznih panog, nikakor pa ne primernih in zadostnih sredstev ter pogojev za skupen nakup kmetijskih potrebščin in skupno prodajo pridelkov kmetijstva. Temelj vsem zadrugam so kreditne zadruge — posojilnice. V tem oziru so koroški Slovenci dobro preskrbljeni; na Koroškem deluje nad 30 slovenskih posojilnic. Pohvalno se mora omeniti delovanje teh zavodov za pospeševanje varčevanja. Saj so koroške posojilnice med slovenskimi posojilnicami one, ki imajo veliko več hranilnih vlog kakor rabijo sredstev za podeljevanje posojil in niso redke posojilnice, ki imajo nad 200.000 kron odvišnega denarja; v celem je nad 2 milijona K denarja iz koroških denarnih zavodov naloženega — izven koroške dežele. Glavni pogoj za uspešno zadružno delo, trdni denarni zavodi, na katere se morejo druge zadruge naslanjati, je dan, na razpolago so zadostna domača denarna sredstva, iz katerih lahko črpajo zadruge primeren kredit, po večletnem delu posojilnic se je izvežbalo dokaj upravnikov zadrug (člani načelstva in nadzorstva), kateri bodo lahko sodelovali pri drugih zadrugah, in se je smisel za zadružništvo razširila tudi med širšimi sloji naroda. Ce pomislimo, da knjigovodstvo in v obče poslovanje drugih zadrug ne provzroča niti toliko dela kakor vodstvo posojilnic, se ni treba bati, da bi, če se razne vrste zadrug ustanovijo, iste ne uspevale.
Najprvo je na Koroškem potrebno ustanoviti v vsakem okraju nakupovalno in prodajalno zadrugo s strojnimi zadrugami po posameznih večjih vaseh ali občinah, Te zadruge naj vršijo skupen nakup vseh kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, močnih krmil, semenja, galice, kmetijskih strojev in kmetijskega orodja ter skupno prodajo vseh kmetijskih pridelkov, vzlasti žita, fižola, leče, jajc, sadja, sena in živine. Ščititi kmetovalce pred izkoriščanjem pri nakupu kmet. potrebščin in pri prodaji kmet. pridelkov, nuditi jim ugodno priliko ceno nakupovati kmet. potrebščine kolikor mogoče najboljše kakovosti in hitro ter dobro vnovčiti kmet. pridelke je naloga kmet. nakupovalnih in prodajalnih zadrug. Te zadruge so temvečjega pomena za kmetovalce, ker neposredno vplivajo na to, da se zboljšajo kmetijski pridelki, da se pomnoži njih množina in se kmet proizvajalec seznani z zahtevami občinstva ter tem zahtevam primerno uredi svojo produkcijo. Kar se tiče prodaje kmet. pridelkov pridejo v poštev žito, fižol, leča, jajca, sadje in živina. Lepi uspehi gospodarske zadruge v Sinčivasi, ki je jedina delujoča skladiščna zadruga med Jugoslovani, naj vzpodbudijo rodoljube
v drugih okrajih k ustanovitvi kmetijskih zadrug. Ni potrebno zidati tako velikih skladišč, kakor je skladišče v Sinčivasi; v začetku si zadruga pomaga z najetimi prostori oz. postavi kolikor mogoče priprosto skladišče blizu železnične postaje in še le pozneje, ko stoji zadruga na trdnih nogah, lahko postavi, če razmere zahtevajo, večjo stavbo. Posebno se bo morala pozornost obračati na skupno prodajo sena, jajc, sadja in živine. Zadruga naj zbira jajca od članov vsak teden jeden- ali dva-krat in pošilja v zabojih naprej, jajca redno vsak mesec plačuje in nudi na ta način članom redne, stalne dohodke. Ob jednem pa postanejo člani bolj dovzetni za izboljšanje perutninarstva, za dobavo primernih pasem, dobrih jajčaric in za umno rejo in krmljenje perutnine, osobito kokoši. Dejstvo, da vsi trgovci, kateri kupčujejo z jajci in perutnino, v kratkem zelo obogatijo, dočim dobivajo kmetje le neznaten skupiček za jajca in perutnino, najjasnejše govori za potrebo skupne prodaje jajc in perutnine.
V dobrih sadnih letih je težko spraviti sadje v denar, in še se dosežejo nizke cene, dočim bi zadruga lahko sadje v veliki množini izvažala v dežele, v katerih je sadje slabo obrodilo, oz. v inozemstvo, vzlasti Nemčijo. Zadruga bi tudi lahko izdelovala sadni mošt, kateri se lahko dobro proda, če se upoštevajo pravila umnega kletarstva.
Posebno hudo je kmet oškodovan pri prodaji živine. Živino goni na sejme, kar je spojeno s trudom, stroški in zamudo časa, in doseže cene, katere nikakor ne odgovarjajo cenam na velikih trgih. Nakupovalna in prodajalna zadruga zbira živino v svojem okolišu s pomočjo v posameznih župnijah stanujočih zaupnikov, kateri naznanjajo za prodajo priglašeno živino načelstvu zadruge, določi dan za odpošiljatev, zaznamuje, stehta in zabeleži prignano živilo in jo odpošlje naravnost (vsak teden jeden ali več vagonov) na Dunaj, kjer od splošne zveze kmet. zadrug v Avstriji ustanovljena posredovalnica za prodajo živine, isto po na dunajskem trgu obstoječih tržnih cenah proda. Ta posredovalnica odvzame zadrugi vso skrb za prodajo živine in deluje brezplačno; člani zadruge imajo na ta način možnost doseči cene, katere obstoje na dunajskem trgu, po odbitku stroškov voznine in zavarovalnine. Ker se izključi cela vrsta prekupcev in prihranijo pota in stroški, ki nastanejo pri obisku sejmov, je največje važnosti skupna prodaja živine.
Splošno se čuti pomanjkanje delavcev; mnoga kmetijska dela zaostanejo, oz. se površno opravijo, ker primanjkujejo potrebne delavske moči. Povrh tega pa se še delavske moči podražujejo od dne do dne. Treba bo v večji meri uporabljati stroje kot nadomestilo za manjkajoče delavske moči. Posameznik si ne more nabaviti strojev, ker mu primanjkujejo v to potrebna sredstva in ker bi se mu mnogokrat radi
tega, da se stroj rabi le za kratek čas v letu, ne izplačalo nabaviti strojev. Zopet je zadruga na mestu, ki nabavi za posamezne večje vasi ali občine stroje, katere da članom proti majhni odškodnini, namenjeni za plačevanje obresti in amortizacijo nabavne glavnice, na posodo. Delo s stroji se priporoča, ker se hitrejše, boljše in jednakomernejše izvrši, ker je neodvisno od vplivov vremena in ker je, kar je treba posebej povdarjati, tudi cenejše. Izmed strojev pridejo v poštev mlatilnice, travniške brane, žitni čistilniki (trijerji), žage, tehtnice za živino, stiskalnice (preše) in mlini za sadje; kot gonilna moč za te stroje se priporočajo motorji z bencinom. O ustroju in delovanju take strojne zadruge se lahko vsakdo pouči v Sent. Vidu pri Ljubljani, kjer že prav izborno deluje taka zadruga. V najbližji bodočnosti je treba na Koroškem delovati za ustanovitev kmetijskih nakupovalnih in prodajalnih zadrug v zvezi s strojnimi zadrugami!
Povzdiga živinoreje je le mogoča potom živinorejskih zadrug, katere naj delujejo za upeljavo dobrih, za dotične krajevne in podnebne razmere primernih pasem živine. Ustanovijo se naj živinorejske zadruge za govejo živino in prašiče.
Če se bode izboljšala živinoreja in upeljale vzlasti dobre krave molznice, se bo tudi pridobilo več mleka, in treba bo misliti na mlekarske zadruge. V drugih slovenskih deželah, kjer mnogokrat ni tako ugodnih predpogojev za mlekarske zadruge kakor na Koroškem, deluje že okrog 140 mlekarskih zadrug s prav izvrstnim uspehom. V današnjem času, ko dohodki iz kmetijstva nikakor ne odgovarjajo stroškom in ko kmet ne more računati skoro na nobene stalne dohodke, je ravno mlekarstvo ona gospodarska panoga, ki donaša redno vsak mesec stalne dohodke kmetovalcu.
Na Koroškem se v mnogih krajih pečajo revnejši sloji z nabiranjem gozdnih jagod in se te, v prvi vrsti prusnice in borovnice, razpošiljajo na vse strani, oz. se izdeluje žganje iz njih. Tudi v tem oziru se ljudje silno izkoriščajo in bo naloga zadrug za vnovčenje gozdnih jagod, da odpravi to izkoriščanje in nudi nabiralcem jagod boljše dohodke.
Na Koroškem so tudi ugodna tla za zadruge za izboljšanje (melijoracije) in primerno uredbo pašnikov in planin.
Dela je še veliko, a to delo treba sistematično vršiti. Treba je, da se to delo izvršuje iz središča koroške dežele, iz Celovca. V ta namen se naj dosedanje posojilnice in druge zadruge združijo pod okriljem ,,Zadružne Zveze“ v Ljubljani, katera naj ustanovi za koroške posojilnice in zadruge podružnico v Celovcu, katera bo imela svojega uradnika, ki bo s predavanji in tečaji budil zanimanje za gospodarsko delo na Koroškem, ustanavljal zadruge, jim dajal potrebna navodila in izvrševal postavno predpisane
- 20 —
revizije. Kot denarna centrala za koroške zadruge naj služi posojilnica v Celovcu.
Ker zbog pomanjkanja časa ni mogoče obširnejše razpravljati o posameznih točkah, naj se priredi v zimskem času zadružni tečaj v Celovcu, kjer bodo udeleženci imeli priliko se natančneje poučiti o raznih zadružnih vprašanjih. „Zadružna zveza v Ljubljani11 bo drage volje vse potrebno oskrbela. Priredil se bo v počitnicah tudi zadružni tečaj za duhovnike, bogoslovce, dijake itd.
Predsednik shoda dr. Brejc se zahvali predavateljem in poziva navzoče, naj razmišljajo o načrtu gospodarskega dela, se posvetujejo z uplivnimi gospodarji v domačem kraju in delujejo za ustanovitev one zadruge, katera je za krajevne razmere najbolj primerna in potrebna!
Izvanredno zanimanje za vsa obravnavana vprašanja nam je porok, da sad tega velepomembnega shoda, kateremu naj sledijo slični shodi v drugih okrajih, ne bo izostal, temveč se bo na Koroškem razvilo živahno zadružno delo ! *)
Vlad. Pušenjak.
Češko kmetijsko zadružništvo.
Osrednja jednota čeških gospodarskih zadrug v Pragi (tistfedni jednota českych hospodafskyeh spole-čenstev) obsega samo zadruge (okoli 1400), ki so osnovane na podlagi Raiffeisnovih načel. Schulze-De-litscheve zadruge, ki se ustanavljajo na Češkem že od sedemdesetih let sem, so združene v Deželni jed-noti posojilnic (Zemska jednota založen). Kakor kaže zadnja statistika za 1. 1905, je bilo teh posojilnic na Češkem 482, na Moravskem 312, v Sleziji 12, v celem torej 806. Na Češkem se strogo ločite zveza Raiffeisnovih in zveza Schulze-Delitschevih zadrug. Kavno vsled te stroge ločitve je češko kmetijsko zadružništvo tako enotno, dočim na Moravskem in v Sleziji ni tako, ker so n. pr. pri Osrednji zvezi moravskih zadrug ne le Railfeisnove, ampak tudi Schulze-Delitscheve zadruge. Ravno tako je v Sleziji.
Češko zadružništvo na Moravskem se je razvijalo tako-le: Raiffeisnovk se je oprijela katoliškona-rodna stranka in jih je združila 1. 1897. v Osrednjo jednoto čeških denarnih zadrug za Moravsko in Sle-zijo s sedežem v Brnu (Ostfednl jednota). Jednota je imela koncem 1. 1906: 390 Raiffeisnovk. Mlekarne, nakupovalne in prodajalne zadruge, živinorejske in denarne zadruge, deloma po Raiffeisnovem, deloma po Schulze-Delitschevem sistemu, pa so združene v liberalni „Osrednji zvezi čeških gospodarskih zadrug na Moravskem (Ostfedni svaz) v Brnu. Zveza deluje
*) Ta članek se je vsled tega, ker je pisec bil skoraj ves čas na potovanju, nekoliko zakasnil. — Opom ured.
od 1. 1899. in je štela koncem 1. 1906 617 zadrug. O natančnejšem delovanju teh dveh zvez se človek lahko pouči iz letnih poročil, ki jih izdajate zvezi.
Osrednja jednota se je razvila v mogočno zadružno organizacijo. Ta dokazuje njen denarni promet, kije znašal 1.1906 47,318.264-05 K, za 3,651 248-28 K več, ko 1. 1905. Denarni promet vseli članic se je zvišal od 49,598.141*57 K na 56,291.707*72 K, rezervni zaklad od 336.168*09 K na 445.323-49 K in čisti dobiček od 152.903-11 K na 174.856*73 K. Osrednja jednota ima kot denarno središče zelo lepe uspehe. V primeri z letom 1905 so narasle hranilne vloge za 26 ^/o in sicer na 7,700.954-41 K, posojila pa na 5,109.050*47 K. Čisti dobiček Osrednje jednote je znašal 1. 1906. 21.203-83 K. Imela je več denarja nego ga je rabila in je vložila okoli poldrugi milijon kron v banke, za kar se ima zahvaliti tudi blagovnemu prometu, ki ji donaša lep dobiček. Leta 1906 je nakupila 233 vagonov umetnih gnojil in 768 vagonov premoga, prodala je pa za 32.891 K krmil, zlasti ovsa in semenja.
Za zadružniško izobrazbo skrbi glasilo (fsrednje jednote „Vestnik11, za činovnike pa se prirejajo tečaji za knjigovodstvo in zadružništvo.
Osrednja zveza gospodarskih zadrug na Moravskem obsega: 1.) denarne zadruge, deloma po Raiffeisnovem, deloma po Schulze-Delitschevem sistemu (1. 1906 236), 2.) nakupovalne in prodajalne zadruge (66), 3.) živinorejske zadruge (88), 4.) mlekarne (95) in 5.) druge zadruge (132), v celem torej 617 zadrug. Denarni promet zveze je znašal 1. 1906 71,939.912 13 K, 3,597.081-96 vlog in 2,373.833-61 posojil, čisti dobiček pa 12.772-73 K. Izmed 236 denarnih zadrug jih je bilo 160 z omejenim, 76 z neomejenim jamstvom. Med posojilnicami zavzemajo posebno mesto takozvane okrajne gospodarske posojilnice (okresni hospodarske z41ožny), ki so se razvile iz nekdanjih žitnih ali kontribučnih fondov. Ti žitni fondi so se ustanovili za časa Jožefa II. in so bili nekako vaške posojilnice, kjer so ljudje shranjevali svoje žito, da so si ga potem izposojevali za seme, kedar je bila slaba letina. Žito, ki se ni porabilo, so prodali in denar so posojevali na osebni kredit. Kontribučni fondi so bili v prvi vrsti namenjeni za osebni kredit. Pozneje se je žalibog večinoma posojevalo na hipotečni kredit, tako da niso ustrezali fondi svojemu prvotnemu namenu. Vsled zakona od dne 22. svečana 1882. 1. so se spremenili žitni fondi v okrajne gospodarske posojilnice, ker je bil njihov dosedanji ustroj neprimeren.
Zelo lepo se razvija blagovni promet zveze. Iz-prva se je kupovalo in prodajalo le nekaj vagonov, 1. 1906 pa sc je prodalo 195 vagonov poljskih pridelkov v vrednosti 734.667*11 K, kupilo so je pa 2998 vagonov gospodarskih potrebščin v vrednosti
H88.447'71 K, največ premoga, namreč 2088 vagonov. Od 1. 1899 —1906 se je kupilo 15.095 vagonov za 4,528,997-54 K, prodalo se je pa 579 vagonov za 2,059.303*74 K. Ves promet je torej znašal 15.674 vagonov v vrednosti 6,588.301*28 K.
Tudi mlekarstvo se lepo razvija in donasa moravskim kmetom vsako leto večje dohodke. Dočim je bilo 1. 1906 na Češkem samo 37 mlekarn, jih je bilo na Moravskem 95.
Največja češka zadružna zveza je „Jednota čeških gospodarskih zadrug v vojvodini Sleziji11, ki deluje od leta 1901. Zal, da se ni osnovala prej, ker bi se bila lahko ohranila ne-le zadruga v Katerinkah, ampak tudi marsikatera druga zadruga. Polom nekaterih zadrug je vzbudil v ljudstvu nezaupanje do zadružništva, tako, da ne napreduje zadružno delo v Sleziji tako, kakor bi lahko napredovalo: kajti nezaupanje je najhujši sovražnik zadružništva. V Sleziji je 88 čeških zadrug, in sicer 52 Raitteisnovk, 12 Schulze-Delitschevih posojilnic, 2 nakupovalni zadrugi, 15 konsumnih društev, 3 mlekarne, 1 žitno skladišče,
1 žganjarna za špirit, 1 tkalska in 1 tiskarska zadruga. Od teh 88 zadrug jih pripada 73 k Jednoti. Denarni promet Jednote je znašal 1. 1906 5,338.518*95 kron, čisti dobiček pa 2836*19 kron. Tudi blagovni promet Jednote se lepo razvija, čeravno je v Opavi še posebno središče za nakup in prodajo žita in sploh vseh poljskih pridelkov ter gospodarskih potrebščin, centralno gospodarsko skladišče za Slezi j o in Moravo. Centralno skladišče je imelo od 1. junija 1906 do 31. maja 1907 4,464.457*86 K prometa in je prodalo 204 vagone žita, 1001 vagon različnega blaga in 139 strojev. Dobička je imelo 4810*29 K.
Jednota pa je prodala zadrugam 797 vagonov gospodarskih potrebščin v vrednosti 133.367*49 K.
Glasilo Jednote je list: „Založenske a Družstevni Rozhledy“.
1. Statistika zadrug pri Osrednji jednoti in Osrednji zvezi na Moravskem.
(Po češkem „Zadružnem koledarju'.)
1 5 o « us	Raiffeisno-vih poso- i jilnic	Schulze-Delit-scherih posojilnic	nakupovalnih in prodajal-nih zadrug	mlekarn	raznih zadrug	kontribučnih fondov	živinorejskih zadrug
18911*	—	22	14	20	17	—	16
1899	—	40	28	29	55	—	39
1900	--	81	41	46	113	—	50
1901	—	141	50	58	179	—	50
1902	—	159	55	69	206	—	54
1903	320	224	129	83	215	5	60
1901	338	235	69	95	109	—	84
1905	358	240	66	98	125	—	89
1906	390	236	66	95	132	—	88
* Pri ustanovitvi.
Statistika čeških zadrug v Šleziji.
Koncem leta	Raiffeisnovk;	<i> .d o 9 ► a A m	skladišč	mlekarn	žganjarnaza špirit	tkalskih zadrug	zadruga za zelenjavo	konsumnih društev
1870		2	—	—	—	—		—
1873	—	3	—	—	—	—	—	—
1891	—	4	—	—	—	—	—	—
1892	—	5	—	—	—	—	—	—
1893	—	5	—	—	—	—	—	1
1894	—	5	—	—	—	—	—	1
1895	—	5	—	—	—	—	—	1
1896	1	5	—	—	—	—	—	4
1897	3	5	—	—	—	—	—	6
1898	8	5	—	—	—	—	—	8
1899	9	5	—	1	1	—	—	10
1900	16	5	—	1	1	—	—	10
1901	20	5	1	2	1	1	1	12
1902	24	5	1	2	1	1	1	12
1903	26	11	1	3	1	1	1	12
1904	39	11	2	3	1	1	1	16
1905	48	12	1	3	1	1	1	15
1906	52	12	1	3	1	1	—	13
Češko zadružno gibanje še ni doseglo svojega viška. Ne le na Moravskem in v Sleziji, ampak tudi na Češkem je še dovolj občin, kjer so ugodne razmere za to ali ono zadrugo. Izpopolniti je še tudi treba temelj zadružne stavbe, denarne zadruge. Kakor kažejo razmere, se bodo v bodoče zelo lepo razvijale mlekarne, zadruge za proizvajanje cikorije (čekanka), skladišča, nakupovalne in prodajalne zadruge. Ljudje se več ne bojijo obveznosti, prodajati svoje gospodarske pridelke le potom zadruge. Vedno bolj umevajo veliki gospodarski in socialni pomen zadružništva.
Največ čeških zadrug je sedaj na Polabskem in na Vzhodnem Češkem ter na Hani, kjer tudi umno kmetijstvo najlepše napreduje. Sploh je češko zadružništvo med vsemi avstrijskimi narodi najbolj razvito. Za marsikaj se mora pač zahvaliti tudi deželi in vladi, ki podpira češko zadružništvo z izredno velikimi podporami. L. 1905 so dobile 104 češke zadruge podporo. Ustanovni kapital teh zadrug je znašal nad 6,000.000 K in poldrugi milijon kron podpor sta dovolile država in dežela ter 1 milijon brezobrestnih posojil.
Da sloni češko zadružništvo na zdravih temeljih, to je sijajno pokazala takozvana „nouzova akce“ t. j. podporna akcija v korist čeških kmetov, ki so jih bile prizadele velike uime, toča in suša. L. 1903 je pobila toča okoli 60 okrajev na Južnem Češkem in na Moravskem in je uničila vse poljske pridelke ravno pred žetvijo; 1. 1904 pa je bila velikanska suša, ka-koršne niso pomnili niti najstarejši ljudje. Vsega je manjkalo, krompirja, repe, žita, zlasti pa sena, otave in detelje, tako da se je bilo bati, da bo živinoreja in svinjereja za nekaj let uničena.
Tedaj je začela vlada v korist čeških kmetov veliko podporno akcijo, katere se je udeležilo tudi
češko zadružništvo. Teške zadružne zveze so takrat žrtvovale tisoče in tisoče, da bi vsaj deloma zmanjšale veliko bedo čeških kmetov. In združenim močem se je to res posrečilo. „NouzovA akce“ pa je bila obenem tudi dobra šola za češko zadružništvo.
O bodočem razvoju češkega zadružništva si ne moremo narediti jasne slike, ker je cela češka zadružna organizacija še premlada. Oe se bo razvijala v znamenju centralizacije ali pa decentralizacije, kakor pri nas, to pokaže bodočnost.	A. Veble.
Novi vinski zakon.
Zakon z dne 12. aprila 1907. I. o prometu z vinom, vinskim moštom in vinsko drozge.
(Konec.)
§ 7. Za lažnivo oznamenilo v smislu §§11 in 12 zakona o živežu je sosebno šteti:
1.	Oznamenilo vina ali vinskega mošta, kateremu se je pridejal cuker, za „prirodno (pristno) vino11 ali „izvirno vino“, „prirodni mošt“ ali „Izvirni mošt“ ali kako podobno oznamenilo tako, da utegne zbuditi mnenje, da se ni kaj takega pridejalo.
Isto velja za sladka (desertna) vina, razen tega tudi za primer, da so se v njih narejo uporabljale rozine ali korinte ali pa več nego en prostorninski odstotek alkohola;
2.	tako oznamenilo vonjavih in začinjenih vin, ki jih ne d& spoznati za vonjavo ali začinjeno pijačo.
§ 8. Prepovedano je narejati za prodajo, na prodaj ponujati in prodajati:
1.	druge nego v § 2, odstavek 2 navedene vinu podobne in vinovite pijače;
2.	zmesi, katere so po svoji sestavi namenjene za to, da služijo za pomoček naprave vinu podobnih ali vinovitih pijač.
Kdor ravna zoper to prepoved, kaznuje se zaradi tega prestopka po § 10 zakona o živežu in uporabljajo se določila §§ 20 do 23 zakona o živežu. Vinovite pijače v zmislu tega zakona so:
«) tropinščnica, to je pijača, ki je napravljena z vretjem ali izluženjem vrelih ali nevrelih vinskih tropin z uporabo vode z drugim ali brez drugega pridevka;
b)	„podolženo“ vino, to je iz vinskega mošta ali vina z uporabo vode z drugim ali brez drugega pridevka napravljena pijača:
c)	drožno vino, to je iz droži ali vinske gošče z uporabo vode z drugim ali brez drugega pridevka napravljena pijača;
d)	zmesi vina z vinovitimi pijačami, z vinom iz sadja, jagod in slada, z medico ali z vinu podobnimi pijačami.
§ 9. Nareja tropinščnice za lastno domačo potrebo (družino, posle, nameščence) je vezana na dolž-
nost priznanila pri pristojnem občinskem ali krajnem pndstojništvu s povedbo napravljene množine.
Posode ali shrambe, v katerih se nareja ali leži tropinščnica, morajo imeti napis, ki se dobro vidi in daje nedvomno spoznati vsebine.
Natančneja določila je izdati ukazoma.
§ 10. Vsak imetnik kletnih ali drugačnih pro štorov, v katerih se nareja vino za prodajo, obdeluje, na prodaj ponuja ali prodaja, mora v teh prostorih na kakem vidnem mestu v razločnem odtisu poočititi §§ 2 do vstevši 14 tega zakona.
§11. Kdor ravna zoper predpise §§ 4, zadnji odstavek, 9, 10 tega zakona ali na podstavi § 9 tega zakona izdane ukaze, njega naj politično oblastvo prve instance kaznuje v denarju do 200 K ali z zaporom do 14. dni.
§ 12. K prostorom, v katere smejo po § 3 zakona o živežu hoditi postavljeni nadzorni organi, da opravijo pristoječa jim uradna dejanja, oziroma v katerih je po § 4 zakona o živežu opraviti preglede, spadajo tudi kleti in drugi prostori, ki služijo za na-pravljanje, shranjevanje ali na prodaj ponujanje vina ali vinskega mošta, namenjenega za prodajo.
Nadzorni organi imajo pravico v te prostore stopiti zunaj ponočnega časa in, če vse kaže, da se dela ponoči, tudi v tem času, da izvršujejo ta zakon.
§ 13. Za izvrševanje in nadzorovanje v tem zakonu obseženih predpisov je v kletih in drugih obrto-valnih in skladnih prostorih vseh tistih, ki se bavijo s prometom vina in vinskega mošta (proizvodnikov, trgovcev, krčmarjev, vinotočnikov itd.) zdaj pa zdaj uradno ogledavati.
Da vrše to kontrolo, naj se, potem ko se je dobilo mnenje dotičnega deželnega zbora postavijo posebno strokovno izobraženi, zaprišeženi, državni kletni nadzorniki. V vsaki izmed kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, je postaviti enega takega kletnega nadzornika; a lahko se tudi v kaki izmed teh kraljevin in dežel, kakor kažejo razmere, postavi več nadzornikov ali pa tudi za več dežel samo eden tak nadzornik. Ti kletni nadzorniki so podrejeni političnemu deželnemu oblastvu in na najvišji instanci poljedelskemu ministrstvu.
Kletne nadzornike je z njih uradno prisego zavezati, da hranijo v tajnosti opravilne in obratne razmere, za katere zvedo, s pridržkom naznanila kakih protizakonitosti; sosebno morajo v najstrožji tajnosti hraniti, kar so jim proizvodniki in podjetniki za tajno proglasili o tehničnih uredbah, načinih postopanja in kakih posebnosti v obratu.
Kako opravljati kontrolo in preglede, in katere pravice imajo gori imenovani kontrolni organi, o tem naj se zmisloma primerno uporabljajo določila zakona o živežu.
§ 14. V tem ukazu za vino in vinski mošt ukrenjena določila se uporabljajo tudi na vinsko drozgo.
§ 15. Ta ukaz dobi moč tri mesece potem, ko se je razglasil.
Hkratu se razveljavi zakon z dne 21. junija 1880. 1. (drž. zak. št. 120) o nareji in prodaji vinu podobnih pijač.
§ IG. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojim ministrom za poljedelstvo, za trgovino, za pravosodje in za notranje stvari.
Na Dunaju, dne 12. aprila 11)07. 1.
Frane J o ž e f s. r.
Beck s. r. Klein s. r. Bienerth s. r.
Auersperg s. r. Fort s. r.
Mlekarstvo in perotninarstvo.
Nevarnosti mlekarn za neizobražene kmete.*) Z
veseljem moramo pozdravljati lepi razvitek našega mlekarstva v zadnjih letih. V njem je našel naš ubogi, zadolženi kmet nov vir dohodkov, ki mu je bil pred 20 leti še skoraj čisto neznan. Poraba mleka v mestih in raznih industrijskih krajih postaja vedno večja, z dežele se uvozi v mesta vedno več mleka.
Najnovejše naprave so omogočile tudi, da se mleko iz najbolj oddaljenih krajev, iz najbolj skritih vasi lahko in brez velikih težkoč uvaža v mesta.
Neomejeni razvitek prodaje mleka iz dežele v mesta pa lahko postane za kmetski naraščaj pogubonosen. Kmetje, ki ne znajo ceniti važnosti mleka za gospodinjstvo, bodo prodajali skoraj vse mleko v mlekarne, doma ga pa bodo odtrgavali svojim mladim, neodraslim otrokom. Kolike važnosti pa je ravno mleko v mladosti, zna le isti ceniti, ki je videl otroke, ki so imeli dovolj mlečne hrane in otroke, katerim se je odtegovalo mleko. Začasno posestnik ima lahko veliko dobička iz prodaje mleka, pokvari pa si lahko s svojim neprevidnim ravnanjem ves svoj zarod.
Da bi razvitek mlekarstva slabo vplival na razvoj naroda slovenskega, si še ne upam trditi, ker imamo še premalo izkušenj iz te kratke dobe in ker se je dosedaj večinoma le prodajalo mleko, ki je bilo odveč v gospodinjstvu, vendar izkušnje iz drugih dežel nas učijo, da je treba opreznosti. Posebno iz Švice in Bavarske se že čujejo tožbe, kajti ravnotam je mlekarstvo jako razvito. Švicarski zdravnik Schuler piše v svoji knjigi: „liber die Ernahrungs-verhaltnisse der arbeitenden Klassen der Sclnveiz', da kmetje vsi od kraja brez razločka oddajajo mleko za izvoz v mlekarne, ki so opremljene z vsemi tehničnimi pripomočki veleobrli, in si ohranijo doma le posneto mleko. Vendar so bili toliko previdni, da se je zahtevalo, da morajo mlekarne za določeno nizko ceno oddajati mleko domačinom Kaj pa so zakrivile mlekarne, nam pričajo nabori 1. 1906 v lucern-
*) Prinašamo ta članek, ker priznavamo, da opozoruje pisatelj na zlo, ki bi moglo nastati pri nas pri zelo razvitem mlekarstvu. Toda od takega smo še zelo daleč. Sicer se pa v pravilih naših mlekarskih zadrug po večini nahaja določba, da morajo člani mlekarskih zadrug izročiti zadrugi vse dobavljeno mleko, „izvzemši onega, ki ga rabijo za domače potrebe"!	Op. uredništva.
skem kantonu, kjer niti 30°/o fantov ni bilo več sposobnih za vojaščino. Vsi pa so edini v tem, da je iskati vzrokov v nezdravem razvoju mlekarstva. Otrokom se ni dajalo več dovolj mleka, kmetje so rajši nosili mleko v mlekarne in kupovali za otroke razne nadomestke in moke, ki so jih mešali med vodo in dajali otrokom, kakor delajo na nekaterih krajih s teleti, katerim odvzamejo kravje mleko in jih napajajo z vodo, kateri je ovsena moka primešana. Iste slabe izkušnje so napravili tudi v kantonu appencellskem in glarskem.
Še slabše pa so izkušnje na Bavarskem, posebno v istem delu dežele, ki meji na Švico, kjer se je mlekarstvo razvijalo kot v Švici. V deželnem okraju lindavskem ob bodenskem jezeru je bilo 1. 1907 od 604 za vojaščino odraslih fantov le 20 vsposobnih, 317 pa za vedno čisto nesposobnih. Krivdo pripisujejo vsi nezdravemu razvitku mlekarstva.
V	naši domovini pozdravljajo vsi razvitek mlekarstva, tudi jaz vidim v njem velik napredek v našem gospodarstvu, vendar vsi naj delajo na to, da bode našemu narodu ta novi vir dohodkov v korist in ne v škodo.
V	prvi vrsti mora biti dovolj mleka doma za ljudi,
potem se še le lahko odda v mlekarne. Boljše je prodati „špehu kot mleko, ker več koristi mleko dobremu razvitku mladine kot vsa druga živila.	Z. Planinšek.
Nekaj o reji kokoši. Ako obrnemo svoj pogled na perutnino, ki jo rede naše gospodinje, pa vidimo med njo kaj prižasto zmes vseh mogočih plemen, katere se mnogokrat rede na ljubo zali postavi, redkosti v deželi, ali na ljubo zalemu perju, ne pa na ljubo dobičku. Zlasti kaj otožno izgleda v reji naših kokoši, da lahko najdemo v eni sami vasi več nego kakih 10 plemen. Takoj na prvi pogled raz-vidimo, da naše gospodinje niso zadostno poučene o kokošji reji ter da ne poznajo plemen perutnine in njih lastnosti. Znati to ali ono perutnino prav imenovati, to še ne zadostuje, zakaj dobra gospodinja mora poznati tudi dobre lastnosti posameznih plemen ter si po tem izpoznanju to ali ono pleme izbrati. Radi tega hočem opisati nekoliko važnejših plemen po njih vnanji postavi ter njih lastnostih.
Mi nor k a. To je neka vrsta kokoši, ki so najbolj plodne, zakaj takšna kokoš iznese v drugem letu od 150 do 180 jajec. Jajca so kajpada iz početka majhna, kakor navadno, toda to nas ne sme begati zakaj v drugem letu nesejo takšne kokoši že kaj zala, velika, bela jajca. Te kokoši le poredkoma kvačejo ter se za valitev jajec manj prilegajo, radi tega pa učinimo prav, ako pri reji minork imamo poleg njih še nekatere kokoši brahmanke, mačice ali plimontke, ki sicer sorazmerno manj neso, pač pa dobro vale. Kokoš minorka je navadno bela ali črna, pa tudi drugačne barve. Ona je v ozkem sorodstvu s španskimi kokoši ter se razlikuje od njih le v tem, da ima le ušesno mrenico belo, med tem ko imajo one tudi lice belo.
Odrastle kokoši tehtajo 2 kg, petelini 3 kg, piščela je moči v 8, 9 tednih prodati.
Minorka torej ni nič večja, nego so naše domače kokoši, vendar urnejše raste, bolje nese in to celo po zimi ter ima kaj tečno belo meso.
Zlasti si prizadevajo razširiti minorke radi njih vrlin na Angleškem.
Izgledajo pa minorke tako-le:
1.	Imajo črno, na zeleno se lesketajoče perje, ki se jim jako prilega.
2.	Krepak, dovolj dolg, črn in na koncu nekoliko svetlejši kljun.
3.	So ponosne postave, šibke, srednje velikosti.
4.	Greben imajo velik, brez zakrivin, razdeljen na 5 do 6 širokih zobcev.
5.	Lice je gladko in krvavo rudeče.
6.	Oči so velike, temnorudeče.
7.	Ušesne ploščice so gladke, jajčnate podobe ter bele barve.
8.	Podbradek imajo dolg, širok, krvavo rudeč ter jako zaokrožen.
9.	Noge imaje sive s svetlimi kremplji, močne in dovolj visoke.
10.	Rep je visoko nasajen ter srpu podoben.
Bele minorke imajo razun belega perja kljun in noge rudeče-žolte ter bele kremplje.
Mnogi kokošarji zamenjavajo črne minorke s črnimi španskimi kokošmi ali pa s črnimi langshany. Ako pa pogledamo pozornejše, spoznamo takoj, da imajo ne le zgolj ušesne ploščice (kot minorke) marveč tudi vse lice belo. Črne laške kokoši imajo rumen kljun in rumene noge (minorke črn kljun in sive noge) ter ušesne ploščice tudi bele, toda manjše in bolj okrogle, njih postava pa je manj šibka, nego črnih minork.
Crni langshan je neka vrsta kokoši, ki izvira iz Manžurske. Rudolf vitez iz Prusije Kobierski hvali v svoji brošuri, ki jo je izdala c. kr. kmetijska dolnje-avstrijska družba, na vso moč to kokoš, a to ne le zastran nosečnosti, marveč tudi radi velike rasti in dobrega mesa. Po skušnjah čeških in moravskih kokošarjev ni moči te vrste kokoši preveč hvaliti, ker neso v primeri z minerkami zelo malo jajec, ki so sivkaste barve in njihova drobna piščeta le počasi dobe perje ter so jako občutljiva proti vlažnemu vremenu. Odrastla piščeta pa so vtrjena ter neso tudi po zimi. Odrastel petelin tehta 41ja do 5 kg, kokoš pa 3 1ja kg.
Znamenja črnih langshanov so naslednja: 1. Postave so velike in polne (ne šibke) z močnim, primerno zakrivljenim, temnim ali črnim kljunom. 2. Greben je manjši, lepo zaokrožen in nekoliko okrojen. 3. Lice in ušesne ploščice so rudeče. 4. Oči imajo temnosive. 5. Vrat je dolg in močan, noge srednje dolge ter z nežnimi kostmi, kremplji so beli in kožica na njih rožnata. 7. Rep je gost in kratek.
Perutnina ta se v poslednjem času močno križa z drugimi plemeni, pri nas pa, kakor že rečeno, se ni prikupila in radi tega jih je treba po navedenih znamenjih razlikovati od minork.
Cepanje mladih piščet. Mnogo piščet pogine vsled urne rasti takoj, ko se izvale. Slaba so tako, da ne morejo držati kril nakvišku. Dirjajo in se šopirijo tako, kakor bi jih neprestano zeblo. Takšna piščeta je treba takoj deti v topel hlev ter jih hraniti z odrezki mesa, s kuhanimi jajci, kuhano ržjo ter z razmočenim belim kruhom. Najpogosteje zbole že po prvih 14 dnevih, časih tudi v petem in šestem tednu. Mladim, slabim piščetom dajajmo marljivo polže, po katerih se močno ojačijo.
Ali je nosečnost kokoši odvisna zgolj od plemena in hrane ? Navadno pravijo, da je perutnina dosegla po načinu angleških mojstrov gotovi tip in da imamo plemena kokoši, ki se odlikujejo s to ali ono barvo, postavo in slučajno tudi z lastnostmi. Tako se hvalijo kot znamenite kokoši bele vijandke, rumene orpingtonke, gudanke, minorke, sedmogradke, golovratnice ter tudi naše domače kokoši. Mnogokrat govorimo o kokošarjih, ki rede ta plemena in marsikateri njih nosečnosti preveč ne hvali, med tem ko je drugi radi velike nosečnosti kar navdušen. Po skušnjah je
bilo dokazano, da tu gre za razna pokolenja tega ali onega plemena ; tako je dokazano, da so nekatera pokolenja (panoge) belih vandotek nesla slabo, druga pa pri isti hrani izborno in podobno se je opažalo tudi pri drugih plemenih. Iz tega izvira nauk za naše gospodinje, naj dado valiti kokošim zgolj jajca od takšnih kokoši, ki obilno neso ter najmanj jajec od kokoši, ki le slabo nesejo ter takšne kokoši odpravijo izmed svoje perutnine. Važno je kajpada omeniti, da za vzdrževanje koristnih lastnosti naših kokoši se priporoča zmerom vzeti petelina izmed tuje vrste Ako pazimo na izbero kokoši po nosečnosti ter se izogibamo sorodne plemenitve, pa postanejo naše kokosi, ki se z nosečnostjo že sedaj odlikujejo, v kratkem najboljše, ter tudi izmed vseh najbolj cenjene.
Kako je ravnati z zmrzllmi jajci. Večkrat jajca pozimi zmrznejo. Zmrznjena jajca je treba počasi olajali na ta način, da se denejo v pripravno posodo in se na nje nalije mrzla voda. Cez nekaj ur se naredi na jajcih ledena skorja. Nato se voda previdno odlije in zopet nalije nova voda. Še le potem se spravijo jajca na gorkejši prostor. Ce se pa pokaže zopet ledena skorja na jajcih, se obnovi še enkrat voda, dokler ne preneha zmrzovanje vode. Na to se vzamejo jajca iz vode in dobro obrišejo. Spraviti jih je na primerno topel kraj, kjer se ni bati mraza in tam se jih obrača vsake 4 do 5 dni, dokler se ne porabijo.
Jajca kot živež. Reja kokoši, katere zavzemajo med perutnino prvo mesto, daje pri vzglednem oskrbovanju zdatne dohodke. Glavna korist, ki jo imamo od kokoši, so jajca. Ta pa tvorijo kaj važen trgovinski predmet, ki ima ter bo imel neprestano dokaj kupcev, zakaj na milijone jajec se vporabi pri pripravi raznega živeža in tudi zdatna množica za druge namene. Najsi tudi pri nas reja perutnine ne stoji na oni stopinji popolnosti, na kakoršni bi imela in morala biti, ni mogoče vendar nikakor zanikati, da bi se tukaj ne bil napravil korak k boljšemu. Da je temu res tako, odseva tudi iz tega, da izvožnja perutnine, zlasti pa jajec, neprestano raste. Tako se je iz Avstro-Ogrske izvozilo jajec:
L°ta 1892 ..................za 46,804.000 K.
„	1894 ..................... 75,774.000	,
„ 1896 ..................„ 79,802.000 „
„	1898 ....................  79,996.000	„
,1900 ......................  90,000.877	„
Jajca se izvažajo iz avstro-ogrske države največ na Nemško, na Angleško, Švicarsko, v Belgijo in dr. Ker jih dobivamo od kokoši, se je treba pobriniti za to, da se njih nosečnost pomnoži. To dosežemo s tem, da vpeljemo dobro pleme, ki se odlikuje ne le zgolj z nosečnostjo velike množice, marveč tudi velikih jajec. Razun tega redimo le mlade kokoši ter jih redno oskrbujmo in krmimo s primerno hrano.
Kokoš, ki slabo nese, znese na leto komaj kakih 70 jajec, srednje dobra 120, dobra pa 150, zelo dobra celo 200 jajec. Važnost pa počiva ne le na množini, marveč tudi na teži jajce. Tako n. pr. se smatrajo za majhna jajca, ki tehtajo le okolo 33 g kos; na 1 kg jih gre kakih 30, za srednja ona, katerih tehta kos 50 g, na 1 kg jih je treba 20; za velika ona, katerih eno tehta 70 g, na 1 kg jih je treba 15.
Pri teži 60 g odpade na
lupino 6 g ali 10-69°/o beljak 36 „	,	60 42 „
rumenjak 18 ,	„	28~89 „
60 c/	100-00 °/o
— 25
Najvažnejši del je beljak in rumenjak, najsi tudi se celo lupina uporabi pri domačiji.
Beljak obsega:	Rumenjak obsega:
vode................. 85 00 °/o	4719 °/o
suhe svarine .	. .	15'00 ,	52 81 „
100 00 °/o	100 00 °/o
beljakovine . .	.	12 00 °/o	15’63°/o
izvlečka in maščobe	2'70 „	56 22 „
pepela...............0'30 „	0'96 .
15 00 °/o	52-81 °/o
Vsled tega obstoji kokošje jajce iz naslednjih sestav: vode 75 °/o, suhe tvarine 25, beljakovine 11-92, maščobe in izvlečka	soli 0"45 °/o. Največjo važnost ima jajce kot
živež, ker pripada k najbolj redilni hrani. Ako primerjamo sestavo jajec z nekaterimi drugimi živili, pa se nam pojavi naslednja posledica:
	voda 7°	suha tvarina 7»	belja- kovine 7»	maščoba 7»	izvleček 7o
Krompir		74-50	25 50	200	010	21-50
Kruh iz rži . . . .	37-22	62-78	612	0.30	55-18
Kruh iz pšenice . .	20-39	73-61	8-62	0-60	62-98
Mleko		88-00	12 00	3-20	4.00	400
(irah		14 50	85-50	23-00	200	53-50
Leča		14-50	85-50	26 00	2-50	50 50
Jajce 		75-00	25 00	11 92	1-20	6300
Goveje meso ....	73-48	26-32	18 17	5-86	0 11
Telečje meso . . .	73-91	26-09	19-51	5-37	—
Prašičje meso . . .	54-63	45 27	16 58	28-03	—
Sir		30 00	6100	23-00	3700	
Tržna cena jajec je različna, kakor sploh nanese letni Sas. Ako pa primerjamo pravo ceno n. pr. govejega mesa z jajci, pa se kaže naslednja denarna vrednost:
Govedina obsega ; Jajce obsega : beljakovine .	.	.	18-17 °/o	1V92	°/o
maščobe ....	5-86 „	12-63 „
drugih živil ...	011 „	— „
24'14 °/o	24'55 °/o
Obedve hrani imata po tehtnici okroglo 24 °/o živil. Ako velja kilogram mesa l K 20 v., velja 100 kg 120 K. Ker ima 100 kg jajec tudi 24 °/o živil, ima tudi ono ceno 120 K. Ako tehta eno jajce povprečno 50 g, jih je treba za 1 kg 20, za 100 kg 2000, ki stanejo 120 kron. Radi tega stane eno jajce brez obzira na letni čas 6 vinarjev, za katero ceno se pri gorenji ceni mesa že zamore kupiti. Najsi tudi imajo jajca, kar se leže tiče, enako vrednost, treba jim je vendar v drugih slučajih priznati prednost, ker so mehko kuhana laže prebavljiva kot meso. Jajca lahko nadomeste meseno hrano zlasti v poletnem času, ko ima meso zlasti na deželi kaj dvomljivo ceno.
Radi tega ni moči dovolj priporočati, naj se rabijo jajca bolj nego doslej za živež, ker dajejo kaj redilno in ceno hrano.
Ogrsko surovo maslo. Na Ogrskem izdelujejo veliko surovega masla, posebno pa v poletnem času. To maslo vsled svoje nizke cene zelo konkurira našemu. Vendar je Pa to maslo, kar se kakovosti tiče, mnogo slabejše nego naše. V poletnem času prenapolni ogrsko maslo vse naše Rge, na Dunaju, v naših primorskih mestih, in sicer za zelo nizke cene. To priliko radi porabijo trgovci z maslom m mešajo poleni naše maslo z onim. Ker bo pa maslo, katerega izdelujejo članice naše ,Mlekarske zveze8, nosilo
posebno registrirano znamko, v bodoče ne bo mogoče naše maslo na ta način diskvalificirati.
Gospodarske drobtine.
Kako je moči spoznati dobro kravo? Krava, ki dobro molze, ne bo nikdar debela in čim več dobiva živeža, tem več daje mleka. Mlečno kravo je mogoče izmolzli na smrt, to pomeni, da dobra molžnica dobi črez nekaj časa jetiko in ta bolezen jo ugonobi. Vsako dobro kravo je treba najmanj šest tednov pred povrženjem opustiti molzli, zakaj takšna krava molze od enega teleta do druzega. Da se to laže zgodi, se ji primeša nekoliko moke iz leče, ali iz čebule med krmo, po čemur zgubi mleko — razumi se samo po sebi, da se takšna moka ne sme dajati drugim molžnim kravam.
Glava mlečne krave je neprestano medla (suha), oči so velike, toda med očmi se nahaja dovolj globoka jama, nos je bodisi raven, ali grbast, vrat dolg in suh, rebra široko postavljena, dlaka in koža mehka in gladka. Vime krave mlekarice ne sme biti veliko grobo, meseno, marveč mora izgledati takisto kot goba, morajo se sesci skriti v njem ter biti zategneni navzgor. Pri vsaki kravi je obrneno nekoliko dlake od vimena do sram niče navzgor, kar se imenuje mlečnica, ali mlečno zrkalo.
Evo, čim bolj široko in daljše je takšno zrkalo, tem boljša molznica je krava. Od vimena pod život so napeljane mlečne žile, ob njih se na polovici života nahajajo jamice, ali nekakšne luknje. Cim boljša molžnica je krava, tem večje so tudi te jamice. Težavno je našteti vsa znamenja dobre molznice, ker teh je nenavadno mnogo, vsekako pa se pripeti, da naletiš časih na kravo, ki ima vsa znamenja dobre mlekarice, pa tudi takšne, ki imajo brez vseh znamenj obilno mleka.
Šota. Pomen šute kot kurjave postaja čimdalje manjši, tem bolj pa raste nje cena kot gnoj, tvarina za konservi-ranje (obramba pred kugo) in na zavijanje. Zlasti je šota velikega pomena kot gnoj. Težka, neprodorna tla, ki ti povzroča pri obdelovanju dokaj truda, postane po obilnem pod-oranju šote dokaj prhkejša, lažja, bujnejša in v kratkem času se obdela tako, da pridelek na tako pripravljeni zemlji postane bogat. V rahli zemlji tvori šota uprav narobe. Takšna prst poslane vsled v njej se zadržujoče vode bogatejša, kar tudi donaša večji pridelek. Pri tem še nismo omenili, da je šota koreninam zelo prijetna in da one v zemlji, kateri je primešana, dokaj bujnejše rastejo ter si vstvarijo v kratkem času dokaj vlaknastih koreninic. Poljedelec torej ne more učiniti nič boljšega, nego slehrno zemljo — rahlo ali težko s šoto dobro premešati. Ko bi pustili prej šoto ležati v gnojni jami, bilo bi to še bolje. V tem slučaju bi je nam ne bilo treba zmočiti, kar se ima zgoditi vsikdar pred pod-oranjem.
Šoto, kot sredstvo za konserviranje rabimo zelo dobro zlasti za sadje. Jabolka, ki jih položimo v šotin dlen, torej na suh prostor, se vzdrže zelo znamenito, tudi v vetru izpostavljenih kletih, v hladnih sobah ohranijo zaboji odlično svojo vsebino. Najbolje in najdalje se ohrani sadje, položeno v šoto, ako se zaboji zakopljejo v suho prst. Kot tvarina za ovijanje se odlikuje šota pri rečeh (sadju), katere ne vzdrže tlaku, n. pr. za grozdje, jabolk, hrušek itd.
Kako dolgo sc sme molzli molzna krava ? Splošno je razširjeno mnenje, da čim dalje, tem bolje je. Da, moja soseda je celo dejala, da je kravo treba molzli še celo tedaj,
ko že nima več niti kapljice mleka, zakaj čimdalje se baje molze, tem več mleka ima po povrženju. Zares, kjer krave ne vozijo, ljudje ne delajo prav, zakaj krava se mora najmanj 8 — 10 tednov pred povrženjem nehati molzti.
Tele v materi tudi živi od krave in šesmesečno tele potrebuje že dokaj mleka. Ako jo molzemo mi, ter jo molze tele — torej je iz tega razvidno, da se to godi na škodo matere in teleta. 3?
Da, ako se tako vtrudi, pa to škoduje tudi njeni prihodnji dojnosti. Ko bi se tudi ne bilo bati, da bi se v molžo godila škoda, je vendar že sestava kravjega mleka v 7. mescu povsem druga, nego v prvem, ali drugem. Tu se mleko že pripravlja čimdalje bolj v provspeh bodočega rejenca — teleta. Kdor se ukvarja z gospodarstvom, on dobro ve, da ima mleko v šestem mescu od krave, ki bi imela povreči, naj bi ga še toliko imela, povsem drug okus, nego v prvem. Da, proti koncu molže ima mleko tako neprijeten okus, da se niti rabiti ne da. Ta napačen okus se ne da odpraviti, nadomestiti z ničemur, ko bi tudi krmili kravo z najboljšo krmo. Tudi v tem slučaju, ko bi d oj n a krava celo v 7 mescu imela dovolj mleka, previdni gospodar opusti molžo, vendar ne nakrat, da to kravi ne bi škodovalo. Iz početka se krava molze po dvakrat, potem pa le po enkrat na dan. Pa tudi krmiti ji je treba bolj zmerno.
Dobre molzne krave. Francozje sodijo molzno vrednost krav po nekem posebnem znamenju; oni merijo oddaljenost zadnjih dveh reber. Bolj ko ste ti oddaljeni, boljša molzna žival je. Neko kmetijsko društvo je stvar preskušalo in našlo: Rebri oddaljeni 3 cm, krava srednje vrednosti, ki daje 12 — 15 l mleka na dan; rebri oddaljeni 4 cm — navadna žival, ki daje 16 — 19 l\ rebri oddaljeni 5 cm — dobra molznica, daje 20 — 22 Z; rebri oddaljeni 7‘/s cm — izreden slučaj, najboljša molznica, daje 26 — 30 1. Mi takih molznih krav navadno nimamo, živinoreja je pri nas še zaostala, ne znamo živali ne rediti, ne krmiti, a v drugih deželah je drugače. — Torej bi kupec po tem znamenju mogel ceniti vrednost živali. Pri nas se zdaj kravo ceni, ki je stegnjenega života in drobnih kosti. Stegnjeni život seveda tudi povzroči, da ste si zadnji dve rebri oddalj ni in se v tem strinja z merilom, ki ga rabijo Francozje.
Plesniva vinska posoda. Ce nam posoda po naših zidanicah plesni, ni prav nič čudnega, ako dobi tudi vino „dušeč." Zato pa bodi naša skrb, da vinsko posodo dobro shranjujemo in jo varujemo pred plesnijo. Plesenj se najprej kaže v prostorih, ki so vlažni. Zato pa treba take shrambe zračiti. Dobro jih je sem in tja zažveplati, ker je znano, da žveplo uničuje plesen. Posodo samo pa je skrbno očediti in obrisati, če se je je plesen prijela.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 10. (Ljudska hranilnica in posojilnica pri Sv. I. p. T.) Z ozirom na sedanjo denarno draginjo smo sklenili zvišati obrestno mero za posojila. Ker pa ne vemo natančno, kako postopati, prosimo Vas v tem oziru pojasnila. Še posebno pa glede tega, ali zamoremo povišati tudi obrestno mero starih posojil ?
Odgovor 10. Po § 10 Vaših pravil določuje načelstvo (v seji) visokost obresti od posojil z ozirom na denarne in časovne razmere. Ker je Vaš zavod raiffeizenska posojilnica, morate paziti na to, da ne zvišate obrestne mere posojil nad 6u/o, ako obrestujete hranilne vloge \>o 4ll20lo,
in to z ozirom na predpis Vaših pravil in zakona 1. junija 1889, ki določuje pogoje za dosego pristojbinskih olajšav. En tak pogoj je, da ne sme obrestna mera posojil s postranskimi pristojbinami vred (upravni prispevek, provizija) presegati za več nego 1 V^/o obrestne mere hranilnih vlog. Sklep načelstvene seje glede povišanja obrestne mere morate razglasiti v smislu §§ 41 in 28 Vaših pravil z naznanilom, nabitim v uradnici, z razglasom v „Narodnem Gospodarju" in še drugih lokalnih listih, ako se to načelstvu zdi potrebno. Sklep načelstva glede povišanja posojilnih obresti velja brez razlike za vse dolžnike, tedaj tudi za stare dolžnike. Tembolj, ker se v Vaših zadolžnicah nahaja določilo, da prevzame dolžnik obveznost „plačevati od tega posojila letne ... odstotne
(.......°/o) obresti, ako bi pa upnica povišala
obrestno merilo, pa tolike, kakoršne se bodo določile, a vendar ne višje kot šestodstotne."
Vprašanje 11. (Hran. in pos. v K.) Prosimo, da bi nam blagovolili pojasniti, koliko je načelstvo v svojem lastnem področju opravičeno dovoljevati v dobrodelne namene, seveda vedno imaje pred očmi gmotno stanje tega zavoda, da bi ne bil oškodovan? Pojasnila prosimo radi tega, ker je nek član nadzorstva očital načelstvu, da ni opravičeno dajati podpor niti 20 kron, kakor se je to zgodilo pred dvema mesecema.
Odgovor 11. Po Vaših pravilih ni to ne prepovedano, ne dopuščeno. Naloga načelstva je, da skrbno upravlja premoženje posojilnice. V izvenrednih slučajih sme načelstvo pač dovoliti malenkostne podpore v dobrodelne namene. Ker pa mora načelstvo z računskim sklepom itak predložiti občnemu zboru v potrjenje natančen obračun svojega delovanja, je vsakemu odboru že s tem mogoče razvideti, katere svote sme zagovarjati pred občnim zborom. V najskrajnejšem slučaju se zna zgoditi, da občni zbor ne potrdi dotičnih svot, tako da jih mora potem odbor povrniti posojilnici iz svojega. Seveda je najbolje, da se določevanje podpor prepusti letnim občnim zborom, in sicer iz tekočih dohodkov novega poslovnega leta.
Vprašanje 12. (Kmetijska zadruga v M.) Ali je treba priziv zoper naloženo pridobnino kolekovati ?
Odgovor 12. Prizivi zoper odmeritev pridobninskega davka pri podjetjih, ki so podvrženi javnemu polaganju računov, se morajo kolekovati s 30 vinarji, ako davek ne presega svote 100 K, s kolekom 72 vinarjev za vsako polo pa, ako presega predpisani davek navedeni znesek 100 K.
Vprašanje 13. (Kmetijsko društvo v M.) V naših pravilih ni nobene določbe o tem, kedaj da je glavna skupščina sklepčna. Koliko mora biti najmanj zadružnikov navzočih? Kako je treba postopati v tem oziru?
Odgovor 13. Ako pravila nimajo glede sklepčnosti občnega zbora nobenega predpisa, je potrebno, da se ravnate po predpisih zadružnega zakona. § 31 navedenega zakona se glasi: „Za sklepčnost občnega zbora je potrebno, ako ne določajo pravila drugače, da se istega udeleži ali da je na njem zastopana vsaj desetina članov." V slučaju nesklepčnosti se je pa treba ravnati po § 32 zakona, po katerem se mora sklicati v predpisanem času in na predpisani način drug občni zbor, ki je potem sklepčen, ne-oziraje se na število navzočih članov. Glasuje se z absolutno večino glasov, ako ni v pravilih drugačne določbe. Predsednik glasuje in obvelja v slučaju enakosti glasov ono mnenje, kateremu se je pridružil predsednik. Pravila
se pa smejo spremeniti edino le, ako za to glasujeti dve tretjini ‘ navzočih članov, seveda ako ni v pravilih v to svrho določeno drugačno število potrebnih glasov.
Vprašanje 14. (A. A. v Št. P.) Pri sosednji mlekarni je neki ud pravilno odpovedal svoj delež. Sedaj ko mu je pretekel čas izstopa in zahteva povračilo svojega deleža, mu pa zadruga noče istega izplačati, češ, da mu ga izplača še le tedaj, ko bo zadruga pokrila primankljaj. Ali je to pravilno?
Odgovor 14. Po § 77 zadružnega zakona ne sme posamezen član izstopiti iz zadruge pred pretekom poslovnega leta. Prej pa mora svoje članstvo odpovedati, in sicer vsaj 4 tedne poprej, ako ne določajo pravila daljšega odpovednega roka. Delež se pa po § 78 sme izplačati šele po preteku jamstvene dobe, ki znaša pri zadrugi z omejeno zavezo eno leto po preteku poslovnega leta, v katerem postane pravoveljaven izstop člana. Izplača se pa v smislu § 79 v oni višini, kakor jo izkaže računski zaključek izstopnega leta. Zadruga nima pravice zavlačevati izplačila deleža, pač pa ima pravico, da od deleža izstopajočega člana z ozirom na obstoječi primankljaj toliko odbije, kolikor sorazmerno odpade na dotičnega člana, in sicer po računu onega leta, v katerem je obveljal izstop člana. Ako ima izstopajoči član tudi po pravilih pravico do rezervnega fonda, se mu mora izplačati tudi del istega, kakor odpade sorazmerno na člana.
Zadružni pregled.
Nove slovenske in hrvatske zadruge v decembru
m.	1. V mesecu decembru so bile vpisane v zadružni register sledeče nove zadruge s slovenskim in hrvatskim poslovnim jezikom: na Kranjskem: Hranilnica in posojilnica na Mirni (sodni okraj Rudolfovo) n*; Kmečka hranilnica in posojilnica v Cerkljah pri Kranju (Ljubljana) n; Kmetska hranilnica in posojilnica v Št. Petru na Krasu (Ljubljana), n; Strojne zadruge v Mednu in v Savljah (Ljubljana), o. Na Primorskem: Kmetska hranilnica in posojilnica v Lokvi (Trsi), n; Fuškulinsko družtvo za štednju i zajmove (Rovinj), n; Vrvarsko društvo za štednju i zajmove (Rovinj), n. Na Štajerskem: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Urbanu nad Ptujem (Maribor), n; Ljudska hranilnica in posojilnica pri Sv. Lovrencu na dr. polju (Maribor), n. V Dalmaciji: Seoske blagajne za štednju i zajmove v Donjem Muću (Split), n; v Stobreču (Split), n; v Žrnovnici (Split), n.
Zadružna pekarna se je ustanovila v Pulju, ki je
s početkom t. 1. začela poslovati. Prodajala bo kruh po najnižji ceni 21 vinarjev in najvišji 48 vinarjev za vsak kilogram. Za fini kruh ne bo rabila „margarina", marveč pravo in dobro maslo.
Iz seje glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki se je vršila dne 28. decembra m. 1., povzamemo glede zadružništva sledeče sejne sklepe: 1.) Prošnjo živinorejske zadruge v Horjulu za državno podporo je glavni odbor sklenil popolnjeno s poizvedbami priporočeno predložiti c. kr. kmetijskemu ministrstvu. 2.) „Mlekarska zveza" v Ljubljani je prosila, naj ji c. kr. kmetijska družba kranjska odstopi vse v njenem področju zvrševane agende mlekarstva. Sklenilo se je na tozavni dopis odgovoriti v zmislu družbenih pravil.
*) n = aeom ijetvi, o = o;nejena zaveza.
Goriška eksportna zadruga za zelenjavo je imela koncem preteklega leta 480 članov. Občnega zbora dne
5.	t. m. se je udeležilo le kakih 60 do 70 zadružnikov. Iz zanimivega poročila posnamemo glede vpliva in delovanja zadruge v prošlem letu sledeče podatke; „Predsedstvo in odbor so imeli več sej, kjer se je razpravljalo mnogo važnih reči, osobito od početka, ali naj zadruga že prvo leto sama razpošilja krompir, ali pa naj se omeji samo na to, da določa krompirju, ki se ima prodati, minimalne cene, pod katerimi ne sme noben zadružnik prodati pridelka. Glede na to, da je bilo malo časa za lastno kupčijo in glede na velik riziko, sklenilo se je v eni teh sej, da se ne bo zadruga sama pečala s prodajo, marveč da prepusti kupčijo dosedanjim trgovcem, kateri pa se morajo zavezati, da se bodo pokorili odredbam zadruge. Ti so na to zahtevo pristali in se zavezali, da bodo plačevali krompir najmanj po oni ceni, katero določi zadruga. V nasprotnem slučaju bi se ti trgovci bojkotirali. Zadruga je bila natančno informirana o cenah krompirju drugod, zlasti v Nemčiji in zato je mogla tem svetovnim cenam primerno nastavljati tudi cene domačemu blagu. Nekateri trgovci, ki bi imeli radi več blaga, začeli so krompir nekoliko dražje plačevati, nego je bila nastavljena najmanjša cena in s tem je zadruga povzročila v naših trgovcih nekako mejsebojno konkurenco, ki je prišla le našim kmetom v prid. Člani zadruge so se zvesto ravnali do zadnjega po odredbah osrednjega odbora in celo oni, ki niso bili še v zadrugi, so izpolnjevali, kar je bilo zadružnikom naloženo. Od trgovcev ni niti jeden prelomil zaveze in so vsi plačevali blago vsaj po oni ceni, ki je bila določena. Tuji trgovci so sicer skušali spraviti v obstoječo slogo nered, ker so pošiljali neresnične brzojavke, toda njihova nakana se je takoj izjalovila, ker je zadruga zasledovala natančno nastavljanje cen po posameznih trgovcih. Krompir, ki bi se bil brez zadruge prodajal po 3 do 4 krone kvintal, se je po posredovanju zadruge prodajal nad 7 K za vsak kvintah* — Posneli smo to poročilo, da razvidijo naši zadružniki, kako se da edino le z edinstvenim nastopom kmetovalcev dosegati izboljšanje cen kmetijskih pridelkov. V edinosti je moč!
Kamnarska obrt na otoku Braču. Trgovinsko ministrstvo, ki je že 1. 1906 Klesarski zadrugi v Pučišču na otoku Braču prepustilo v rabo moderne stroje za klesanje kamena v vrednosti 25 009 K, je sedaj isti zadrugi odstopilo posebno napravo za obdelovanje kamna po strmih bregovih, ki velja 30.000 K. Na ta način je zadrugi omogočeno, da razvije intenzivneje to obrt in ji da popolnoma moderni pravec.
Zadružni Dom v Bclemgradu. Nekateri poslanci-zadružniki so predlagali začetkom decembra meseca preteklega leta srbski Narodni skupščini, da bi se zemljišča in zgradbe sedanje Narodne skupščine darovali belgradski zvezi kmetijskih zadrug. Narodna skupščina dobi namreč v kratkem popolnoma novo palačo. S tem činom bi država pripomogla zvezi do onega dostojanstvenega ugleda, ki ga zasluži kot eminentno narodno-gospodarska naprava.
Beogradska zadruga je sklenila otvoriti svoje podružnice v Stari Srbiji in Makedoniji. Doslej ima že podružnice v Skoplju in Solunu, v kratkem pa otvori še ono v Bitolju. Kredit v Stari Srbiji in Makedoniji je sicer še zelo malo razvit. Kar ga je, je v rokah drugih narodnosti. Zato je v narodnem oziru zelo koristno, da je sklenila Beogradska zadruga razširiti bančno poslovanje tudi na omenjene turške provincije.
— 28 —
f Dr. Robert ltaffay, mnogoletni načelnik nižjeav-strijske zadružne centralne blagajne in odbornik Splošne zveze kmetijskih zadrug na Dunaju je vmrl dne 4. p. m. Bil je zelo vnet in marljiv delavec na zadružnem polju. Slovencem, ki so se vdeležili lanskega I. avstrijskega zadružnega shoda na Dunaju, je Raffay v spominu kot poročevalec k prvi točki shoda: O zgodovini zadružnega razvoja na Nižjeavstrijskem.
Skrb nižjeavstrijskega deželnega zbora za zadružništvo. Na Nižjeavstrijskem, kjer se je razvijalo zadružništvo posebno po prizadevanju deželnega odbora, nimajo posebne zadružno-zvezne revizije. To oskrbuje namreč deželni odbor po posebnem „deželnem inšpektoratu za zadružništvo*. Ta urad ima 14 revizijskih uradnikov, ki se plačujejo iz deželnih sredstev. Reviziji po deželnem odboru je podvrženih sedaj 781 zadrug, in sicer 533 hranilnic in posojilnic, 177 mlekarskih zadrug, 21 skladiščnih zadrug, 9 vinorejskih in 41 raznih drugih zadrug. Za podpiranje zadružništva se nahaja v vsakoletnem deželnem proračunu postavka 300.000 kron. Zanimivo je, da se ta podpora vporablja izključno za gospodarske, tedaj nedenarne zadruge. Leta 1906 se je
n.	pr. iz tega zaklada porabilo 146.455 K za nadaljno pokritje izgube pri skladiščnih zadrugah. Te zadruge se zelo težko razvijajo, dasi so za žitno trgovino izredne važnosti. Mnogo trpe vsled velikega nasprotovanja trgovstva in pa zato, ker kmetje-pridelovalci žita še ne znajo izvrševati strogo zadružno disciplino. Svoječasno so skladiščne zadruge izkazale skupno izgubo 579.858 K. Deželni odbor izvršuje asanacijo vseh skladiščnih zadrug in pokriva iz prispevkov dežele prejšnjo neizogibno izgubo. Za amortizacijo zadružnih stavb in strojnih oprav teh 21 skladiščnih zadrug je deželni zbor lansko leto dovolil 103 028 K podpore. Vsi uradniki (poslovodje) imenovanih zadrug so sedaj uradniki Zveze nižjeavstrijskih kmetijskih zadrug Za njihove plače je dobila Zveza 1. 1907 45.000 K subvencije. Predsednikom skladiščnih zadrug se je iz deželnih sredstev izplačalo 20.000 K nagrad, da se jih s tem navduši za skrbno in previdno gospodarstvo. Nadalje se je dovolila podpora 32 841 K „Gozdarski in kmetijski zadrugi" v Sv. Vidu pri Golsen-u, 47.811 K pa „Ni-žjeavstrijski kletarski zadrugi" na Dunaju. Pri prvi zadrugi se je zgradila zadružna žaga in umetni mlin, da zamorejo tamošnji kmetovalci boljše vnovčiti svoje gozdne izdelke in si ceneje nabaviti moko. Razvoj obeh zadrug in izredne težkoče, s katerimi je bil ta razvoj spojen, so povzročili pri obeh zadrugah znatne izgube. Dežela jih je pa vedno pokrivala iz deželnih sredstev, samo da je zadruge asani-rala in postavila na trdna tla. Priznati je treba, da neguje nižjeavstrijska dežela zadružništvo kot skrbna mati. Mi pa bi bili zadovoljni, ako bi pri nas dežela le kot mačuha skrbela za naše zadružništvo.
Kiiietijskn centrala za prodajo živino na Dunaju, katero je koncem minulega leta ustanovila Splošna zveza kmetijskih zadrug, je doslej prodala 481 komadov živine, in sicer 183 volov, 105 bikov, 151 krav, 41 telet in eno svinjo, v skupnem znesku 148.120-96 K. 206 komadov je bilo iz Nižjeavstrijskega, 176 iz Gorenjeavstrijskega, 69 iz Štajerskega, 6 iz Koroškega, 15 iz Moravskega in 9 iz Galicije. Na Dunaju so v zadnjem času cene živini izdatno padle, ne pozna se pa to na cenah mesa.
Zadružništvo in prebivalstvo v Nemčiji. Po nemških uradnih statistikah je sedaj okrog 26.000 zadrug na Nemškem ki imajo približno 4 milijonov članov. Ti so izvečine družinski očetje. Ker odpada po uradnem štetju povprečno 4‘Zs oseb na vsako družino (I. 1905), se sme po primernem
odbitku računati, da združuje zadružništvo 16 milijonov prebivalcev. Nemčija ima sedaj približno 62 milijonov prebivalcev, tedaj je četrti del vsega prebivalstva spojenega v zadrugah. Kje so oni časi, ko se je še mislilo, da je zadruga brezpomemben poizkus na gospodarskem polju?
Furlanska zveza kmetijskih zadrug s sedežem v Gorici je sklenila posredovati pri prodaji pristnih kmečkih belih in črnih vin kmetovalcev, ki so združeni v organizaciji te zveze. Onim, ki se zanimajo za pristna furlanska vina, bodi omenjena zveza pri slučajnem nakupu toplo priporočena.
Denarni trg. Izredno visoka tendenca denarnega trga je začela nekoliko odnehavati. To se razvidi iz tega, da večje banke druga za drugo znižujejo svojo obrestno mero za diskont. Državna banka v Berolinu je diskont znižala na 61/2°/o, lombard na 71/2°/o, Narodna banka v Bruselju diskont na 50/o, Francoska banka v Parizu na S'/z^o, Narodna banka rumunska v Bukareštu na 7°/o. Na Angleškem, kjer je sedaj privatni diskont izpod 41/2°/o, se pričakuje z gotovostjo, da bo angleška banka v Londonu v kratkem znižala obrestno mero za diskont na 5°/o.
Književnost.
Ivan Podlesnik „Knjigovodstvo". 1. del. Založila „Katoliška bukvama*. Ljubljana 1907. Cena K 3-20. — To je prvi del knjige, katero smo svoječasno naznanili v našem listu. Izšla je koncem preteklega leta v zelo lični opremi. Veseli smo je, ker smo prepričani, da bo prišla posebno prav vsem našim izobraževalnim društvom, ki imajo dolžnost naše ljudstvo navajati k boljšemu, izobraženejšemu napredku.
I.	izišli del „Knjigovodstva" je namenjen društvenemu življenju. Prinaša pouk v knjigovodstvu društev, čebelic, za mladeniče in gospodarje. Poleg strokovnega pouka prinaša tudi pregledna in koristna navodila za društveno poslovanje. Knjigovodstvo se naslanja na teorije enovitega knjigovodstva in izvaja praktične primere na podlagi temeljne, kronolo-gične — opisovalne knjige (blagajnični dnevniki) s sistematično razporedbo v razkrojevalni glavni knjigi. Na prvi pogled se zde posamezni knjigovodstveni primeri in sestavki preobširni in okorni, nepotrebni balast za poedine voditelje društev, odnosno mladeniče in gospodarje. Isti uspeh bi se lažje in z manjšim trudom dal doseči s sinkronistično, tabelarno izpeljanimi knjigami. Toda knjiga zasleduje določeno tendenco: v manjšem in lažjem delokrogu hoče posameznika priučiti in vsposobiti za knjigovodstvo večjih podjetij, bodisi zadružnih (posojilnice, gospodarska društva), ali pa individualnih (trgovec, obrtnik). Knjigi se pozna, da je le predpriprava, uvod k ostalim dvem knjigam o zadružnem in trgovskem knjigovodstvu.
Priznati je treba, da je gospod pisatelj praktične oddelke knjige mojstrsko izvedel. Živi pač v neprestanem stiku z društvenim življenjem, tako da natančno pozna potrebe in vsposobljenost društvenega življenja za nadaljno samoizobrazbo našega ljudstva.
Za teoretični del pa si je izbral kot vir gospod pisatelj knjigo, ki je med strokovnjaki vpoštevana kot ena najboljših strokovnih spisov iz knjigovodstva. Namreč knjigo: F. Hugli „Die Buchhaltungssysteme und Buchhaltungsformen". Na temelju te knjige podaja g. Podlesnik v „Uvodu" v zelo primerni obliki katekizma (Vprašanja in odgovori) začetni
teoretični pouk v knjigovodstvu. Podajanje knjigovodstvenih pojmov sledi po moderni materialni dvoračunskovrstni teoriji, katero je ravno rajnki Hugli poleg prof. Schaera najbolj razširjeval in branil zoper izvajanja Berliner-ja in drugih knjigovodstvenih strokovnjakov. Ali je g. pisatelj pristaš te ideje, ki jo je v Avstrijo znanstveno in praktično zanesel prof. Ziegler, se sedaj ne da še trditi. Potrebno je, da se prej vpogleda vse tri dele knjige, tako da se dobi celoten in enoten pregled. V prvi knjigi podani teoretični podatki so šele nekak torzo celotnega dela. Vidi se pa, da stoji pisatelj še veliko pod vplivom personifikacijske teorije, katere se je navzel s poukom v naših trgovskih šolah. Razvidno je to z osme strani knjige. Priznavamo pa, da je ravno ta način še najbolj razumljiv strokovno neizobraženemu učencu, dasi mu pozneje moti jasnost knjigovodstvene tehnike. Zato pa je pouk po personifikacijski teoriji le mehaničen in ne more učenca nikoli popolnoma vglobiti v bistvo znanstvenega knjigovodstva.
Definicija enovitega knjigovodstva na st 10 je dosloven prevod str. 19 iz prej omenjene Hiiglijeve knjige. Tam je ta definicija zaključek teoretične razlage knjigovodstvenih računskih vrst na temelju dvoračunskovrstne teorije, ki jo je utemeljeval in razširjeval Hugli. V knjigi g. Podlesnika pa stoji bravec neposredno pred to povsem znanstveno podano definicijo enovitega knjigovodstva, ne da bi ga prejšna vsebina pripravila na umevanje znanstvene razlage. Kdo nepoučenih bravcev naj n. pr. neposredno razume bistvo »računske vrste o delih imetja"? Prehod pa bi bil razumljiv, če bi bil g. pisatelj vporabil Huglijeva izvajanja na str. 3 njegove knjige. Veseli nas pa, kakor že prej omenjeno, da vporablja g. pisatelj baš eno najboljših strokovnih knjig. Zakaj iz tega smemo pričakovati, da dobimo z naslednjimi knjigami nekaj res dobrega.
Tehnično nebistvena sta n. pr. tudi naziva „enostavno" in „dvostavno" knjigovodstvo na str. 10, in sicer vsled tega ker temeljita na podmeni, da se pri prvem knjigovodstvu zabeležbe poslovnih dogodkov izvrše le z enim stavkom, pri drugem knjigovodstvenem načinu pa z d voj n i m stavkom, kar pa ni res. Saj vemo, da se tudi pri enovitem knjigovodstvu vpisuje cela vrsta poslovnih dogodkov hkrati v dva računa, in sicer tem pogosteje, kolikor več računov vodijo poslovne knjige glede posameznih imovinskih sestavin. Izrazitejša in tehnično primernejša sta zato naziva „enovito" ali „enojno" in „dvojno" knjigovodstvo, ker označujeta le obliko, ne pa podstatne teoretične osnove knjigovodstva.
Dosledno s to podmeno izvaja tudi g. pisatelj v zvezi s Huglijcvimi trditvami, da je treba obstoječe knjigovodstvene oblike smatrati za strogo ločene sestave, ne pa za raznotere oblike enotnega knjigovodstve-nega sestava, ki se razlikujejo le po načinu in obsegu zapisnega podajanja poslovnih sprememb in učinkov. Hugli zadnje odločno zanikuje (Buchhaltungsstudien, str. 4.) V tem smislu je tudi svoječasno polemiziral z Manfredom Berli-ner-jem (Zeitschrift fur Buchhaltung), ki je zagovarjal enotnost knjigovodstvenega obračunstva. Novejši strokovnjaki pa se drže pojma enotnega sestava (Ziegler, Schar, Plank, Odental, Schmidt i. dr.).
Neistinita je tudi trditev na str. 11, da je Lucas Pa-tiolus (reete Luca Pacciolo) »iznajditelj" dvojnega knjigovodstva. Tozadevni odstavek je sicer povzet iz str. 89 in 91 prej omenjene Hiiglijeve knjige, toda g. pisatelj je prezrl Huglijevo stilizacijo: „Die Erfindung der doppelten Buchhaltung ist dem Franziskanermčnche Lucas Patiolus .... zugeschrieben worden." Pacciolo enostavno ni mogel
iznajditi dvojnega knjigovodstva, ker je bilo za Časa njegovega življenja pri benečanskih trgovcih v splošni rabi. Najstarejši dokument dvojnega knjigovodstva je tzv. “Libro della Massaria" (upravna knjiga) genueške občine iz leta 1 34 0. Pacciolo pa je svoj Tractatus izdal šele leta 1494. Tudi je že 36 let pred izidom njegove knjige napisal Be-nedetto Cotrugli iz Dubrovnika v svoji knjigi „Della merca-tura e del mercante perfetto" odstavek „Dell’ ordine di tener le seritture mercantili" (Kako naj se pravilno vodijo trgovski zapiski), kjer omenja dvojno knjigovodstvo. Ta spis pa je bil natisnjen šele 79 let potem, ko je izdal Pacciolo svojo knjigo „Summa de Arithrnetica itd." Pacciolo je imel priliko spoznati in vpogledati dvojno knjigovodstvo (scritlura doppia venetiana)pri bogatem trgovcu Ropiansi v Benetkah, kjer je poučeval kot domači učitelj njegove sinove. V svojem traktatu pa Pacciolo ni opisal v teoretičnem smislu dvojnega knjigovodstva. Podal je marveč le praktična navodila za vpisovanje posameznih poslovnih dogodkov. Pač pa je bil Pacciolo prvi, ki je podal tiskani opis knjigovodstva. (Primeri životopise in ocene Hugli-ja, Jager-ja, zlasti pa najnovejše podatke Staigmuller-ja in Kheil-a.)
Glede podrobnosti bi bilo omenjati, da zna zaglavje „Bilanca" na str. 44 pozneje motiti učenca, ko se bo pečal z istinitim računom bilance kot razkazom imovine. Iz istega vzroka bi bilo bolje, da se na str. 8 posamezne zborne knjige ne imenujejo z nazivom „Račun", marveč „Knjiga", n. pr. Blagajnična knjiga, Knjiga blaga itd. Preglednost vzorca na str. 33 bi precej pridobila, ako bi se vzorcu pri-dejala še stolpca „Skupaj" in „Zaostanek". Na str. 56 bi bil lahko g. pisatelj tudi še opisal račun za denarje, ki jih čebelica sama nalaga plodonosno pri domači posojilnici. To bi služilo v tolmačenje vzorca na str. 72. Naziv zaglavja „Naloženi denar" naj bi potem služil za vloge čebelice pri drugih denarnih zavodih, „Vloženi denar" pa za vloge poe-dinih čebeličnih vlagateljev.
Toda to so nedostatki, ki jih opaža le vešče oko knjigovodstvenega strokovnjaka. V celoti pa je knjiga srečno zasnovana in moramo biti g. Podlesniku hvaležni, da nam jo je napisal.	Svetoslav Premrou.
VABILO
na
redni občni zbor
Tovarne sodavice v Ljubljani,
registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se bode vršil dne 11. svečana 1908 ob 2. uri popoldan v restavracijskih prostorih gosp. V. Mrak-a (Novi svet) na Marija Terezije cesti.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč, zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1907.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Razdelitev čistega dobička.
7.	Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi Načelstvo.
VABILO
na
X. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jakobu ob Savi,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 9. februvarja 1908 ob 3. uri popoludne v hranilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in pregledovalcev.
2.	Odobrenje letnega računa za leto 1907.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
6.	Slučajnosti.	Odbor.
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
Šebreljske štedilne posojilnice,
registrovanega društva z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. februvarja 1908 ob 2. uri popoludne v uradu posojilnice.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobrenje letnega računa za leto 1907.
4.	Čitanje poročila o izvršeni reviziji po „Zadružni zveziK.
K obilni udeležbi vabi Ravnateljstvo.
Vabilo
na
sedmi občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Strugah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v župnišču, dne 9. februvarja 1908 ob 3. uri popoludne z naslednjim sporedom:
1.	Poročilo načelstva o izvršeni reviziji.
2.	Potrjenje letnega računa.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Prememba pravil.
5.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
k
II. rednemu občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice v Kamniku,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, za 11. upravno leto,
ki se bode vršil dne 9. februarja 1908 ob 3. uri popoldne
v uradnici.
Vspored:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje letnih računov za leto 1907.
3.	Sprememba pravil.
4.	Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
5.	Slučajnosti.	Odbor.
Vabilo
k
OBČNEMU ZBORU
Mlekarske zadruge v Selcih pri Škofji Loki,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bode dne 16. februvarja t. I. ob 7. uri zjutraj v prostorih hranilnice in posojilnice.
Vspored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1907.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo
na
redni občni zbor
Mlekarske zadruge na Dobrovi,
registrovane zadruge z omejeno zavezo", ki se vrši dne 9. februvarja 1908 popoldan ob 3. uri v mežnariji.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1907.
3.	Sprememba pravil.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Revizijsko poročilo.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VA B IL O
na
drugi redni občni zbor
„Živinorejske zadruge za Selško dolino*6,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo, 9. februvarja 1908 ob 4. uri popoludne v prostorih g. G Thalerja v Železnikih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Predložitev in odobrenje računskega zaključka za
leto 1907.
3.	Sprememba pravil.
4.	Volitev odbora.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi	Odbor.
VABILO
na
I. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Kranju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v pondeljek, dne 3. februvarja 1908 ob 5. uri popoludne v hranilničnem prostoru.
Dnevni red:
1.	Poročilo nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1907.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti	Odbor.
VABILO
na
Hranilnice in posojilnice v Zagradcu,
reg. zadr. z omejeno zavezo,
kateri bo v nedeljo, dne 2. februvarja 1908 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Čitanje revizijskega poročila.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računov 1. 1907.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Zagradec, 12. januvarja 1908.
O d b o r.

Zadružna tiskarna v Ljubljani
reg. zadr. z omej. zavezo
Sta,rl trg: šte-^r. ±0
priporoča
koverte s firmo, pismeni papir, vizitnice
ter vsa v to stroko spadajoča dela po
najnižji ceni.
Unanja naročila 50 točno izvršujejo.
Take table preskrbi zadrugam „Zadružna zveza11.
Prinnrnfta en ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim Ško-mpuiuua »o. đam |n pogkođin zvonov.
Edini domači zavod te stroke: IJubljana, Medjatova hiša.
Jajca za valiti
likih odpilili posestvih
jamčeno, da je 90°/o plodnih, od najvišje odlikovanih pasem, ki so kot čiste vzgojene na ve-
Minorka, črne in bele, Plymouth R., hamburške zlatice, takozvane velike fazanske kokoši, italijanske bele in jerebičje barve, Faverolles a 40 vin.; Vyandotte, srebrne in bele, velike Minerke, črne rdeč. greb. amerik. Novost, Italijanke bele rdeč. greb. Novost, italijanke jerebičje bane, rdeč. greb. Novost, Minorke bele, rdeč, greb Novost, Orpington bele, Brahma svetle a 50 vin. Velike pekingske race, bele it 60 vin. Amerik, veliki bron. purani 6. 1 K 20 vin. Bisernice srebrno viš. a 40 vin.
Perutninarstvo Smržice, Moravsko. (Smržitz, Mahren )	9—-1
e Ve
najprimernejša cena.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Prekupovalci se sprejmejo.
Dunaj 11/3.
Sodčki za surovo maslo.
Posnemal n iki mleka, (inetilei za surovo maslo.
C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
■er blagajne '•i
prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
M. Adlersfliigel
založnik Raiffeisnovih posojilnic
Dunaj, L, Franz Jo$epti$-Quai št. 21
247 24-2
gCC<mX)OCP^5535Q3 D33C>J^333Q30CKK)C>3«
32 —


mmmm
Stanje vlog 30. aprila 1907:	p fi 1 i 1a ;i	Denarni promet 30. aprila 1907:
čez 13 milijonov kron	za. štedenj0!	čez 19 milijonov kron
Ljtid$I^a posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1
sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 h na leto.
4i|2°|o
Stanje vlog 30. aprila 1907: K I3,927.62l'90 — Denarni promet v letu 1906: 55,I29.024,I8
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1907.
Dr. Ivan Šušteršič,	Josip Šiška, kanonik,
Od-Toomllcl:
249, X—2
predsednik.
Fran Povše,
podpredsednik.
Anton Belec,
vodja, graščak, deželni odbornik, drž. in dež. poslanec itd.	posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Anton Kobi,	Karol Kauscliegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v VVildonu župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Frančišek Leskovic,	Karol Pollak,	Ivan Pollak,	Gregor Šlibar,
zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku
5^2


Delniška družba Alfa Separaten, Dunaj, xn. uvienerbergstrasse 31
Zaloge: PRAGA, GRADEC, KRAKOV.
[Največja specijalna tovarna mlekarskega orodja, strojev in pločevinskega blaga. Popolne mlekarniške oprave in hladilne naprave.

Originalni itlfa taval posnemalniki model 1906
so naj večja popolnost posnemalnega stroja
J3redno zboljšanje.	Zvišana delavna zmožnost
Konkurenčne stroje zamenjujemo z Alfa posnemalniki pod najugodnejšimi pogoji.
Mfa-vrči za mleko Patentovane Issiardove hladilne naprave
iz posebno močne jeklene oklopne pločevine. Nizke nabavne cene. — Ohlajenje na 1—2° C.
Vse mlekarniške priprave najboljšega izdelka vedno v zalogi.
Ceniki na željo brezplačno in franko._Dopisovanje v slovenskem jeziku.
X—21

Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Svetoslav Premron, uradni tajnik „Zadružne zveze". — TIsek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. za v. v Ljubljani.