■■•i SOTM S':'





Edini slovenski dnevnik S ▼ ^edinjenih državah.
Teb« za vse leto. •. $3.00 < Ima 10.000 naročnikov j]J
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki,
fhe «mly Slovenian aJa^j
^ in me United 8t&tae ?• m mm
tawed every day accpt -: Sundays and Holidays
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4«87 CORTLANDT.
NO. 13. — ŠTEV. 13.
NEW YORK, SATURDAY. JANUARY 16, 1915. — SOBOTA, 16. JANUARJA, 1915.
VOLUME XXIII. — LETNIK XXHL
RES V ITALIJI SE JE RAZTEZAL PERZIJSKA VLADA JE POSLALA
t
Nemci so baje zasedli šest krajev v okolici Soissonsa. ~ V nemškem uradnem poročilu se glasi, da so se sovražni torpedni čolni zopet pojavili pred Westende. Na iztočnem bojišču ne morejo Nemci nikamor naprej. -- Vsled odstopa avstrijskega ministra za zunanje zadeve, Berchtolda, je po naziranju ruskih krogov končano upanje, da bi se sklenilo med Rusijo
in Avstrijo separaten mir. Prodiranje Turkov od Tabrisa v notranjost Perzije.
Boji ob reki Aisne. Berlin, Nemčija, lii. januarja. Nemško vojno ministrstvo je objavilo danes sledeče porodilo: — "Par torpcduih čolnov se je prikazalo včeraj pred Westende. Spremljale ko jih manjše ladij«', ki so se približale obali do razdalje devetih inilj.
Zavrnili smo francoske atake na obeh straneh Notre Dame de Lorette, severozapadno od Ar ras. Kn za kop, katerega smo pred osmimi dnevi vzeli Francozom pri Eeurie in katerega smo od ta-krat držali, je za nas zopet izgubljen. Ostri boji v tej okolici se nadaljujejo.
V tridnevni bitki smo ujeli .VJ(K) sovražnikov ter zaplenili 14 topov, šest strojnih pušk in par težkih topov. Izgube Francozov mi bile naravnost ogromne. Po končani bitki se je našlo štiri do pet tisoč mrtvih na bojišču.
Fmneoake čete so izpraznile lie verni breg reke Aisne, severo-iztočno od Soissons. Potom neprestanih bojev smo bili uspešni ter zavzeli več vasi severoiztočuo od Soissons. Francozi so imeli pri tem velike izgube. Njih umikanje južno ml reke Aisne se je izvršilo danes ter ga je kril ogenj težke artilorije. Kazmere. ki so vladale v tej bitki, so bile zelo slične onim, ki so bile odločilne leta 1870. Dasiravuo se ne more obeli bitk severno od Soissons primerjati z ono 18. avgusta, je vendar imelo bojišče približno isto razsežnost kot pri Gravelotte in St.
Andechv, v okolici Rove je zavrnila naša artilerija prodiranje Nemcev. Nemške baterije se je u-ničilo ter pognalo v zrak en neyi-
nevanje temelji na poročilih, iz katerih je razvidno, da spravljajo Nemci svoje ranjence iz Lodza in Piotrkova v Prusijo ter da se
ški depot municije. Razdejalo se 1 koncentrira močne nemške oddel-
je tudi zakope, katere so pričeli Nemci graditi na tem mestu.
Na neki točki dva kilometra se-veroiztočno od Soissons so naskočili včeraj Nemci vas St. Paul. I Mrli so že v vas. a mi smo jih zopet pregnali iz nje po kratkem boju. V okolici Craonne in pri Rheims je prišlo včeraj do ostrih artilerijskih bojev, tekom ko-jih se je večkrat prisililo nemške baterije, da so umolknile.
V okolici mesta Perthes, v Ar-gonih in na višinah pri Maas se ni pripetilo ničesar važnejšega.' Razdejali smo mostove preko reke Maas pri St. Mihiel, katere so zgradili Nemci. V gozdovih pri Aillv srno odbili naskok na zakope. katere smo zavzeli dne 8. januarja. V Vogezih. južno od Enomes siuo zavrnili nemški naskok po zelo ostrem infanterij-skem boju. Prodrli smo skozi ovire iz liodeče žice ter zasedli nemške zakope."
Havas-agentura je dobila danes neko poročilo od St. Omar. datirano z dnem 10. januarja čilu se glasi: "An naskočile danes nemške pri La Kassee, ki so zelo močno u trjene. Te pozicije se je preje obstreljevalo z artib'rijo. Pozicije se nahajajo na zelo važni strate-gični točki ter pomeni njih zase-denje prodiranje za eno miljo. "J)Hilv \[ajj Izgube Angležev so bile majhne,"
ke v Severnem Ogrskem in v Karpatih, kjer prihajajo Nemci Avstrijcem na pomoč.
Vsled odstopa avstrijskega ministra za zunanje zadeve, grofa Berchtolda. je uničeno upanje, da bi prišlo do separatnega miru med Avstrijo in Rusijo. Tak separaten mir je baje priporočil Rerch-told. d oči m je njegov naslednik. Buriau, oster nasprotnik vsakega kompromisa med Avstrijo in Rusijo.
V današnjem uradnem ruskem poročilu se izjavlja, da so odbili Rusi vse naskoke, katere so vpri-zorili Nemci pri Loetzen v Iztočni Prusiji ter na desnem bregu spodnjega teka reke Visle. Nemci so glasom istega poročila zasedli Kravs, vendar pa niso mogli držati te pozicije ter se umaknili v severni smeri.
Prodiranje proti Iztočni Prusiji.
Poročila s fronte kažejo nadalj-ne uspehe Rusov v Karpatih ter liadaljno prodiranje proti Iztoč-luarja. V poro-1 ni Prusiji. S to operacijo se na-gleške čete so merava pretrgati nemške zveze pozicije aH pa obrniti pozornost Nemcev na to točko ter s tem prikriti druga gibanja.
Privat.
Francozi so vprizorili ostro ata-, one Nemcev pa zelo velike." ko severno od Verduna in sicer' na naše pozicije v bližini Ailly. I	Protest papeža,
a se jih je vrglo na celi črti na- Rinif ltalija 15 janilarja. _ zaj \ okolici St. Mihiel so vpri-|T(lkaj j,. (lal|PS izve(i<.l0i ,ia bo zori11 Francozi par naskokov ter vložil papež protest proti areta-bo|J podirali proti na-j (.jj| kardinala Mercier, primasa s,m za kopom. S pomočjo naših I Belgije, od strani Nemcev. Ta protl.1askokov se jih je zopet pre- akdja l>(> ,,ohi|a ^ vHik(J y --
podilo ter m, imeti težke izgube, važnost, ker se jo \ ceraj zvečer so zasedle naše če- Lvetem kolegiju, par francoskih
te tekom bojev pozicij. Ko smo pa prenovili naš* lastne pozicije, smo se umaknili \/. francoskih ne da bi se spustili j v boj.
V	Vogezih ho se omejevali vče- I raj boji na artilerijske dvoboje."-
Zuavi io savseli nemške zakope.!
Pariz, Francija, 1."». januarja. Francosko vojno ministrstvo je objavilo danes sledeče poročilo: "Od morske obali pa do reki» je prišlo včeraj do težkih artilerijskih bojev, iued kojimi so bili nekateri naravnost srditi. Napredovali srno pri Lombnertzyde ter pri BecelMcr«. Severno od Arras so zavzeli Zuavi z hajonetnivn naskokom pozicije nasprotnika na centi med Arras in Lil le.
V	isti okolici, pri Target in St. I kurent kakor tudi severno od
Ženska je bila hraber vojak. London, Anglija, 13. januarja.
objavlja brzojavko z Dunaja, glasom katere se je neka Dunajčanka. Marija Weis-sinan, izkazala za jako hrabrega vojaka. l>a je ženska, so spoznali šele tedaj, ko so jo v svrho preiskave prevedli v glavni stan. Nato je bila prideljena sanitetnim četam, kjer se istotako izvrstno obnaša. V armado je stopila z izkazili nekega "prijatelja, bo sklenilo v j ki je služil kot enoletni prostovo-11 jec.
Anglija sadržuje pisma. London, Anglija, 15. januarja. Angleška vlada je sklenila, da bo odsedaj naprej odpirala pisma, naslovljena v dežele, s katerimi
Dospela jt
VELIKA PRATIKA
ta lato 1015.
V tej Prstiki so tiskani tudi: Zakoniti prazniki ▼ Zdr. državah.
—	S5pomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica.
—	Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. drisv. — Kako ao nastala imena nevero ameriških drža?. — Naselniike določbe. — Dan dela
—	Labor Day.	t Pratika velja a poštnino vred
12 eentov.
Razprodajalei jo dobe 100 komadov sa $8.
Publishing 0on S3 CortJantt »L, »ew York Oily.
Prodiranje Turkov v Perziji. London, Anglija, 15. januarja. Neka brzojavka na Reuter-jevo agenturo iz Teherana javlja, da prodirajo turške čete v notra-se nahaja Anglija v vojni. Vsled nj1»st Perzije. V poročilu, se gla-te odredbe ue bodo prizadeta pi-'si. da je dobila majhna turška četa, ki je pred par dnevi zavzela Tabris, večja ojačenja ter da prodiraš edaj skupna sila proti Inspa-hanu v srednji Perziji, 200 milj južno od Teherana. Nadalje se glasi v poročilu, da so ustrelili Turki na njih pohodu proti Perziji perzijske governerje v treh mestih.
Varovanje perzijske nevtralnosti.
Teheran, Perzija, 15. januarja. Kot oil govor na ultimatum perzijske vlade, v katerem se zahteva odstranjenje turških čet s perzijskega ozemlja, je sporočil turški poslanik tukajšni vladi, da je Visoka Porta pripravljena odstraniti svoje čete iz province Aserbaidžan kakorhitro bodo zapustili Rusi perzijsko ozemlje ter prepustili perzijski vladi kontrolo nad dotičniin ozemljem. Perzijski prestolonaslednik bo odpotoval v prihodnjih dneh iz Teherana v Tabris.
Preplavljeno ozemlje v Suez-pre-
kopu.
MIlan, Italija, 15. januarja. — Porodila iz Egipta kažejo, da so odredili Angleži obširne priprave, da branijo Sueški prekop proti prodiraj očim Turkom. — Da se vspričo majhnega števila vojakov, ki so na razpolago v tem o-zemlju. olajša obrambo, skušajo
sma. katera se odpošlje odprta. Angleško vojno ministrstvo je izdalo danes tozadevni odlok.
Vsled velike potresne katastrofe so misli Italije za nekaj časa popolnoma odvrnjene od vojnih načrtov, vendar pa računajo zavezniki z gotovostjo s tem. da se jim bo Italija konečno vendar pridružila.
Počasno prodiranje Nemcev ob Visli.
Berlin, Nemčija. 15. januarja. Glede položaja na iztočnem bojišču se je xlanes izdalo sledeče u-radno poročilo: "V Iztočni Prusiji in severni Poljski ni zaznamovati uikakih izpremerab. Kaši naskoki na Poljskem, zapadno od Visle, napredujejo, a zelo počasi. Pri zavzetju neke ruske oporne točke severoiztočno * od Ravke smo ujeli 500 Rusov ter zaplenili tri strojne puške. Vse protinasko-ke Rusov, vprizorjene na tem mestu z veliko srditostjo, smo odbili z velikimi izgubami za Ruse."
Rusi pričakujejo naskoka. Petrograd, Rusija, 15. jan. — Ruski generalni štab je mnenja, da nameravajo vprizoriti Nemei ofenzivno gibanje in sicer zapadno in jugo-zapadno od Varšave. Vsled tega Be je odredilo vse po-
trebno od strani Rusov. To dom- angleHfi častniki preplaviti večji
del ozemlja v okolici prekopa. S tem bo otežkoeeno prodiranje Turkov in olajšana obramba.
Nemiri v Indiji.
Carigrad, Turčija, 35. jan. — Proklamacija svete vojne je glasom sem došlih poročil pričela u-plivati na ustaško gibanje v Indiji. Revolucijonarne proklaina-cije se je vtihotapilo v vojašnice in v Bombavu so se vršili izgredi vojakov-domačinov, tekom kojih j je bilo ubitih 80 oseb. Poroča se nadalje o demonstracijah moha-medanskega prebivalstva. Ljudje jemljajo iz bank njihove prihranke.
Armenci na begu v Rusijo.
Petrograd, Rusija, 15. jan. — 80.000 Armencev je pri bežalo iz Turčije na rusko ozemlje. Ruske oblasti so odredile vse potrebno da se priskoči na pomoč begun-eem. ki so brez vseh sredstev.
Nadaljevanje bojev pri Kara-Ur-ganu.
Petrograd, Rusija. 15. jan. •— Generalni štab kavkaške armade je danes objavil, da se nadaljuje j z boji pri Kara-Urganu ter da je i bilo ujetih večje število turških častnikov in vojakov. Rusi zasledujejo na vse strani one Turke. I ki so bili pobiti pri Xolti, 55 milj zapadno od Karsa.
Jamstvo za ladije.
Washington, 1>. <\:K jan. __ O lasom današnje objave angleškega poslanika se bo izpustilo zajete ladije proti gotovi kavciji, vendar pa le v slučaju, da so s tem zadovoljni srnini ki mornariškega sodišča.
V objavi poslanika se glasi: "Čeprav ne more angleška vlada obljubiti, da bo proti jamstvu izpustila vse v rokah mornariškega sodišča nahajajoče se ladije in parnike. pa vendar izjavlja, da se ne bo ustavljala takemu oprošče-nju, seveda le v slučaju, da je mornariško sodišče za to. Angleška vlada skuša s tem ohraniti prometu kolikor mogoče veliko število ladij."
Parnik "Bergensfjord" ustavljen.
Kristijanija, Norveško, 15. jan. Norveški parnik "Bergensfjord". ki je odplul dne 2. januarja iz New Vorka s tovorom za Bergen, je na visokem morju ustavila neka angleška križarka ter ga prevedla v Kirkwall, Škotsko. "Bergensfjord" je namreč vzel v New Vorku na krov štiri nemške rezerviste, ki so imeli napačne potne listine. Angleške oblasti so domnevale, da se nahaja na krovu parnika še več nemških rezervistov. Nemei so morali s parnika ter se j Hi je izročilo angleškim oblastim kot vojne jetnike.
Linčanje v Georgiji.
Atlanta, Ga., 15. januarja. — Drzen štirikratni linčarski umor se je izvršil včeraj zvečer v bližini Jasper County jetnišnice. Pocestna druhal je udrla v urad šerifa. mu odvzela ključe jetnišnice ter. odvedla štiri ljudi, seveda črnce, na morišče.
Žrt ve so bile Don Barber, njegov sin Jesse Barber in njegovi dve hčerki Eula in Ella Barber.
Glasom izpovedi šerifa se je vse štiri zalotilo pri tem, ko so strašno pretepali policijskega načelnika J. P. Williamsa iz Monticello. Nabili so ga baje zato, ker je uprizoril pogrom na neko skrivno pivnieo.
Premogarji na cesti.
Wheeling, W. Va., 15. jHn. — Na tisoče premogarjev z družinami vred je bilo danes od premoga rskih družb v iztočnem Ohiju prisiljenih zapustiti domovja ter , kampirati na prostem, ker so se j branili pričeti z delom pod pogoji. katere so jim stavili preinogar-'ski baroni. Posredovalni uradniki 'delavskega departmenta skušajo sedaj doseči sporazum med delav-1 ci in posestniki.
Naselniska predloga sprejeta.
Washington, J). C., 15. jan. — Burnett - Dillingham naselniška j) red loga bo jutri predložena predsedniku v podpis. Poslanska | zbornica je sprejela danes konferenčno poročilo z 227 proti 96 glasovom. V senatu je bila sprejeta .predloga s 50 proti 7 glasovom. Iz glasovanja v obeh zbornicah je .razvidno, tla je mogoče uveljaviti predlogo brez privoljenja pred-jsednika in tukaj se splošno domneva, da bo predsednik v res-■ niči vetiral predlogo. Predno se (pa odloči, bo odredil javno zaslišanje glede določbe, znane "pod imenom "naobrazbena klavzula".
OBSEG POTRESNE KATASTROFE V ITALIJI " POSTAJA GLASOM DOŠLIH POROČIL VEDNO VEČJI.
OZEMLJE, V KATEREM SE JE POJAVIL POTRES, SE RAZTEZA PRAV DO MEJE ŠVICE. V ALPAH SE JE POJAVILO VELIKO PLAZOV, POVZROČENIH VSLED POTRESA. — REŠILNO DELO SE VRŠI Z VELI KO ENERŽIJO. — IZ RIMA SE JE ODPOSLALO NA POZORIŠČE NESREČE 300 AVTOMOBILOV, NALOŽENIH Z RAZLIČNIMI PROVIZIJAMI. — NA STOTINE TRUPELJ SE JE ŽE SPRAVILO NA DAN.
Novo eksplozivno sredstvo.
Štirje detektivi so našli včeraj v hiši št. 145 Lexington Ave. v New Yorku množino kemikalij, kojih razstrelilna sila bi po izjavi inšpektorja Eagana zadostovala, da se požene v zrak eel i New York. Kemikalije so se nahajale v sobi- v kateri je preje stanoval neki George Cesare, 231eten dijak.
Cesare se nahaja od dne 10. decembra v Tombs zaporih vsled obdolžbe poskušene tatvine. Dr. Jurist, ki ima laboratorij na št. 19 Park Place, zatrjuje, da mu je hotel Cesare ukrasti en maskro-skon. Cesare je študiral v New Yorku kemijo ter se je bavil z izumom razstrelilne snovi, ki bi bila jačja kot katerakoli, kar se jih je dosedaj izumilo. Avgusta meseca se je obrnil na mornariškega tajnika Danielsa s prošnjo, naj mu preskrbi $500 za poskuse, in pozneje tudi na italijansko vlado, vendar pa so njegovo prošnjo naj obeh mestih odbili.
Denarje v staro domovino.
—o—
Promet g Avstrijo m J« tolik aboljial, da zopet pošiljamo d« nar v staro domovino. V slučaj« da bi se razmere pozneje na kal način predrugačile, in M m d ena na mogel izplačati določenim om bam, bodamo istega vrnili poiUJs tel jem.
▼ sedanjem pološajn pa ni m •liti, da bi denar dospel ▼ roka ai slovljenca tako hitro, kakor pre je t normalnem času, kar vsakd* ve, da tedaj potrebujejo pisma * Evropo, ali iz Evrope sem SS d» 26 dni in ▼ približno tem času ke da denar t stari domovini tud izplačan.
■ • ■ «1
K	t	K	9
	1.10	' 100™	30. OD
10....	1.10	' 110....	39.00
16____	S. 10	190...«	M 00
	4.10	130...•	38 00
2&....	5.10	140....	38.0C
so....	a io	lJSO____	36.00
	7.10	100....	«100
40....	8.lo	170....	84.00
«....	9.10	180....	I8.0C
60....	10.00	15)0....	88.00
H....	11.00	900___	40. nc
60....	13.00	360....	<0 08
66....	13.00	rtoo____	60 Of
TO....	14.00 -	386«...	70 0)
75....	16.00	40P....	so. or
80____	16.00		90.00
V..,.	17.00		100.00
90.... ■u ■	1S.C0		
Tvl ti M	UM »mhz au Outf it* Kot M		fcJtl
Rim, Italija, 15. januarja. — Na stotine, mogoče tisoče žrtev je še živih pokopanih pod razvalinami hiš. dočim so reševalni oddelki neprestano na delu, da spravijo ponesrečene na dan. Na stotine ranjenih prihaja vsako uro v Rim ter se jih nastauja v bolnicah ter v provizorično adaptiranih hišah.
Glavna izguba ua človeških življenjih in imetju je zadela mesto Avezzano ter 15 milj od tega mesta oddaljeni kraj Nora. Oba m<*-sta sta takorekoč izginila z zemeljskega površja in skoro celo prebivalstvo je našlo skupni grob pod razvalinami. V najmanj 60 prizadetih drugih krajih je bilo ubitih do 6000 oseb. Iz teh krajev prihaja večina ranjencev, dočim so v Avezzano in Sora skoro vsi mrtvi.
Situacija v Avezzano postaja š<i bolj resna vsled tega, ker je razdejan vodovodni sistem ter vsled tega ni mogoče dobiti dosti vode. Prometna sredstva se počasi zopet urejuje in ustanovilo se je dve provizorični bolnici ter taborišče za begunce.
V	nekem razrušenem zavodu se je nahajalo 140 deklic in tu se dela z vso silo, tla se reši eventualno preživele. Koliko deklic je bilo ubitih, se še ne ve za gotovo.
Potres povzročil plazove.
Današnja poročila iz severa kažejo, da je bilo čutiti potresne sunke prav do švicarske meje in da se je vsled potresa pojavilo v Alpah več plazov. Iz tega je razvidno. da se je raztezal potres po celi Italiji, izvzemši skrajni južni del.
Italijanska vlada in narod sta se hitro odzvala klicu na pomoč. Na tisoče vojakov se je odposlalo na pozorišče nesreče in rešilna dela se vrše neprestano noč in dan.
Centralni komitej družbe Rdečega križa je takoj posredoval ter ukazal vsem članom, naj se nemudoma odpravijo na pozorišče katastrofe.
Poslaništvo Združenih držav v Rimu se je ponudilo, da v vsakem oziru podpira reševalna dela. Prav kot pri katastrofi v Mesini bodo potekli celi tedni, predno bo mogoče ugotoviti izgube človeških življenj in imetju.
V	Riinu se je organiziralo privatno ekspedicijo z avtomobili. Več kot 300 strojev je pripravljenih. da odidejo v Avezzano, naloženi z vsem potrebnim.
Zadnja poročila iz Avezzano pravijo, da se je tam že izkopalo 500 mrtvecev ter rešilo na stotine ranjenih, pokopanih pod razvalinami.
Mraz in sneg poinnožujeta trpljenja preživelih. Stokanje in ja-dikovanje ljudi sega do srca kot poročajo časnikarski poročevalci, ki so odišli na pozorišče nesreče. Veliko ranjenih prebivalcev je že podleglo qaporom in ranam. V žepu nekega mrtvega se je našlo
.^100 ter listine, iz katerih je razvidno, »la se je dotični ua dan potresa vrnil iz »Združenih držav v Avezzano, da si kupi v tem kraju košček zemlje ter ustanovi do-movje. Ravno je. zapustil kolodvor. ko se je podrlo poslopje ter ga pokopalo pod razvalinami.
Rešilno delo v Sora.
Sora, Italija. 15. januarja. — Številni vojaški odelki so došli sem, da pQinugajo pri reševalnem delu ter stražijo imetje. Hiše. katere se še niso porušile, se lahko porušijo vsaki trenutek ter se no sme nihče približati poslopji m. Več kot 450 mrtvecev se je že izkopalo iz razvalin ter rešilo veliko število ranjenih oseb, ki so s« nahajale pod razvalinami. Preživele se je spravilo v koče in šotore izvan mesta ter se rleli mednje kruh*in druga živila. Rešilna dela vodijo vojaške in občinske oblasti.
Žalostni prizori ob poti. Chicago, 111., 15. januarja. Poročevalec "Daily News" je poslal iz Rima sledeči kablogram:
"Ravno sem se vrnil s prostora, kjer je stalo do srede zjutraj mesto Avezzano. Pot sem prevozil v sredo zvečer v avtomobilu, po cesti, ob kateri so na celi poti sedeli kmetje iz prizadetega okraja. Zbrani so bili krog velikih ognjev ki so metali žalostno rdeč osvit na vijugasto pot preko poljan, gričev in dolin rodovitnih in slavlje-nih Abrueov. Gruče kmetoC ob ognjih je bilo videti po celem di-striktu. ki je gosto naseljen ter posejan z mesti, vasmi in posameznimi poslopji.
Niti ena hiša ni bila obljudena in vse, mlado in staro, je prenočeT valo na prostem, ne glede na mraz in v vednem strahu, da jih ne preseneti nadaljni sunek. V Ta-gliaeozzo je bilo paziti prve znak<i potresa. — porušene hiše. Napol oblečeni preživeli so bili še vsi v krempljih strahu. Nekateri so jokali tiho vase, drugi zop^t so moledovali za kruh ter zabavljali na vlado, ki jim ne pride dosti hitro ua pomoč.
Med Tagliaeozzo in Avezzano je bila porušena ob železniški progi vsaka postaja in .stražnica. — Avezzano sam je bil slika kaosa ter je izgledalo mesto kot razdejano pred stoletji ter zapuščeno od prebivalcev. Palače, cerkve, vojašnice, samostani, tvornice in druga poslopja. — vse. vse je ležalo v razvalinah, iz katerih je bilo čuti tupatam bolestne krike, ki so postajali veduo bolj pritajeni."
•m-


Predloga proti prisilnemu cepijo-, njii ko«.
Albany, N. Y., 15. jan. — Prisiljeno cepljenje koz za otroke v javnih šolah naj bi se uporabilo le v slučaju, da se pojavijo v do-tičnem okraju koze. To odredbo vsebuje predloga, katero je danesV vložil državni kongresnik Tallet,
. ,. X ■
"GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.)
Owned and published by the
Slo?enic Publishing Co.
(a corporation.)
FRANK SAKSER. President.
» LOUIS BENEDIK, Treasurer. *
Place of Businees of the corporation and
addresses of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
Za celo leto Yelja list za Ameriko in
Canado........................$3.00
pt4 leta....................... 1.50
" leto za mesto New York........4.00
•" pol leta za mesto New York ... 2.00
" Evropo za vse leto...........4.50
" 44 ** pol leta.............2.65
" " četrt leta............ 1-70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan __i« vzemi i nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA**
("Voice of the People") tuned every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
AdTertitmeiit on ureamcnt
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne
priobčujejo. Denar naj ae blagovoli pofiiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo. da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poSiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
82 Cortlandt St., New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
feUljj
Lil*
Zaslužena brca.
Plemeniti grof Leopold Berch-tolii. dosedanji avstrijski minister za zunanje zadeve, je glasom pol-ofieijeluih poročil z Dunaja resig-niral. Cesar mu je podelil visok red ter ga v "milosti" vpokojil.
V teh kritičnih časih ne dela nobena vojskujoča se država brez tehtnih vzrokov in rada osebnih izpn memb na vodilnih adrnini-strai ijskih mestih. Predvsem pa JU' v oddelku za zunanje zadeve, ki bo igral zelo važno ulogo pri mirovnih pogajanjih, ki bodo prišla, če ne preje, pa pozneje. Še manj pa bi se dopustilo beg moža iz javnosti, ki v prvih štadijah velike svetovne katastrofe, kot jo doživljamo sedaj, igral tako važno ulogo kot ravno ta Berchtold. V sled tega so morali biti zelo teliini in neodoljivi vzroki, ki so pognali tega diplomatičnega kla ti\ it«vza iz urada.
Uraf Herchtold je bil dve leti avstrijski minister za zunanje zadevi', a je v tem primeroma krat keni času povzročil neizmerno zla. Poklican je bil v ministrstvo kot naslednik grofa Aehrenthala, ker se ga je smatralo za najodločnej-sega zastopnika osvojevalne poli tike, ki je dovedla leta 1908 do ajieksije Bosne in Hercegovine ter splošno do one agresivne balkanske politike, ki je v zadnjih petih letih dovedla dvojno monarhijo trikrat prav do roba voj ne. Ta minister za zunanje zadeve je bil predstavitelj klerikalne in nazadnjaške politike bivšega pre-Molonaslediiika v notranjem ter ml i*tega prestolonaslednika inspirit ane vojne stranke.
Kaditega ni nikogar, ki je zasledoval notranje-političui razvoj Avstrije, presenetilo, ko se je koncem julija preteklega leta o-p,;/.*Io, da Avstrija naravnost sili v vojno, ritimatum Srbiji je glede nesramnosti zahtev ter provo katoričnega tona prekašal vse, kar w? je dotedaj za vršilo v tej fctroki. Preobrat v zadnjem trenutku, ki bi skoraj dovedel do sporazuma med Avstrijo in Ru-fcijo, ki pa je bil prekinjen vsled izmenjave brzojavk med nemškim Viljemom in ruskim carjem, je bil baje uveden od strani starega cesarja Franca Jožefa, ki se je lotil stvari za hrbtom Berchtol-da ter proti njegovi volji.
Gotovo je to, da je sedaj izginuli minister za zunanje zadeve v tistih julijskih dneh igral zelo usodepolno in pogubno ulogo. č'e ne drugega, se je dal uporabiti od vojnih kamaril v Berlinu in na Dunaju. Mogoče je pa celo, da je igral pri eeli stvari prvo ulogo.
Naj je odgovorno za padec Berehtolda to ali ono, ali kaka dvorna intriga ali njega želja, da se sklene mir, — bili so tehtni in globoki vzroki, ki so povzročili, da je postal ta nazadnjaški, oko-refieli nasilnež še dalje na svojem mestu nemogoč.
Kletvice tisočerih, katere je pripomogel oropati prehranite-ljev, očetov in u*ož, pa mu bodo abdiie v njegov pokoj.
St. Michael, Pa. — Iz te naše naselbine nisem še nikoli čital nobenega dopisa, zato sem pa skle-j nil jaz nekoliko opisati tukajšnje razmere. Tukaj na$ ni prav veliko Slovencev. Zaposleni smo v preiuogorovu, delamo pa pet dni v tednu. Zaslužimo toliko, da se pošteno preživimo. Sem hoditi ne svetujem nikomur, ker se dela ne dobi. Veselega vam nimam kaj sporočati, ampak žalostno novico, da je umrl rojak Matija Hočevar. Pokojnik je šel 7. januarja zdrav, na delo, domov soga pa prinesli, j Dne 8. januarja je mirno v Go-, spodu zaspal in 10. januarja smo ga spremili k zadnjemu počitku. Pokopali smo ga na Dunlo, Pa. Pokojnik zapušča tukaj žalujočo soprogo in tri nedorasle otroke. Pogreba sta se udeležili dve društvi. Lepa hvala društvu Sin Slož. Domovine št. 190 v St. Michaelu, katero mu je darovalo krasen venec in se udeležilo polnoštevilno pogreba. Hvala tudi društvu S. D. P. Z. v Lloydell, Pa., ki ga je spremilo z zastavo k zadnjemu počitku. Ran j ke mu naj bode pa lahka tuja žemljica! — Poročevalec.
Aliquippa, Pa. — Zdaj v teh dolgih zimskih večerih prav pridno prebiramo list Glas Naroda, ki nam prinaša vedno novih novic. Zalibog se od vseh strani sliši, da gre z delom bolj slabo. Pa tudi tukaj se ne moremo pohvaliti, ker le toliko zaslužimo, da se pošteno preživimo. Zato ne svetujem nikomur sem hoditi za delom, ker se ga sploh ne dobi, in tudi brezposelnih ne manjka. Kadar se razmere kaj zboljšajo, bom že sporočil. Zdaj, ko je napočil predpust, so začeli fantje prav pridno stopati v zakonski jarem. Obilo sreče vsem novoporočencem v Aliquip-pa! Pozdrav! — Prijatelj lista.
Blaine, Ohio. — Vedno berem v Glasu Naroda o slabih razmerah, pa tudi jaz se ne morem pohvaliti. Tukaj smo že od prvega aprila lanskega leta na štrajku in še ne vem, kedaj bode prišel čas, ko bodeino zopet udrihali po premogu. Zelo trdovratni so kapitalisti. Ne poznajo nas in nočejo vedeti, da je tudi nam treba kruha in obleke. Ali prišel bode čas, ko bodemo stopili na prste in pokazali račun. Takrat bode tudi konec njih kraljestva. — Res žalostne reči se gode onostran morja. Lepa.mesta se rušijo, lepa rodovitna polja so sedaj posuta s trupli in poplavljena z rekami krvi. Koliko nedolžnih ljudi je brez strehe in doma, ki morajo počivati pod milim nebom in zmrzo-vati. Kaj je storila nedolžna mati, da sedaj plaka za svojim sinom, kaj je storila uboga žena, da jo je zapustil mož in moral iti v sovražni ogenj ? Kaj so storili nedolžni otroci? Pomislimo, kakšna žalost vlada v Evropi! Moje mnenje je: doli z orožjem, doli s kro-nanimi glavami in s klavnico! Zapodimo lenuhe od mize na polje! Ne bodimo sovražniki Nemca, Rusa. Srba, Francoza, bodimo prijatelji vseh narodov. Vsi smo trpini. Sezimo si v roke in zakličimo: doli z orožjem! Mir naj vlada med nami! — Fel. R.
Hartford, Ark. — Z delom gre tako slabo, da je polovica brezposelnih, zatorej ne svetujem nikomur hoditi sem za delom, ker se ga sploh ne dobi. — Hočem nekoliko spregovoriti o naših slov. Jednotali in Zvezah. Ako bi bili mi Slovenci složni in naprednega mišljenja in če bi v resnici hoteli dobro delati za naš mili slovenski narod, bi se morali združiti v eno samo slovensko Jednoto. katero naj bi podpiral vsak Slovenec. Bratje Slovenci, delajmo skupno za dobrobit in napredek našega naroda, delajmo za združenje naših slovenskih Jednot in Zvez, da bomo enkrat sezidali najbolj potrebno Slovensko Zavetišče. Koliko rojakov je nesposobnih za delo. koliko pohabljencev, ki milo zdihujejo, pa si ne morejo pomagati. Ako bi bili mi Slovenci složni in skupno delali v prid in napredek našega milega naroda, bi že zdavnaj dosegli, kar nam je najbolj potrebno. Na delo torej, bratje in sestre, dokler je še čas! Pozdrav! — Janez Robas.
Pankracij. J
Spisal Josip Stariha.
Rad bi zvedel za naslov ANTONA BUŠČAJ podomače Dudec iz Ceste, Dobropolje. V Združenih državah biva že, okrog pet let. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi na naslov: John Klavs, 1282 E. 55. St., Cleveland, Ohio.
(16-19—1)
Pankracij je ležal vznak na svi-slib, z rokami podloženimi pod glavo. Polnoč je že odbila v vaškem zvoniku, počasneje nego navadno so odbrneli udarci ure in se izgubili za hišo, za vasjo, v gozdu. Skozi strešno lino je sijal mesec Pankraciju naravnost v obraz. Trde, ostro zarezane črte so temnele okoli stisnjenih čeljusti in se vlekle prav gori pod oči ter zakrožile na senca in pod kratke, črne in ščetinaste lase. Drobne oči so strmele izpod nizkega čela, so svetile in temnele, kakor je ravno mesec bolj ali manj zasijal skozi redko vejevje ogoljene stare hruške na dvorišču. Pomežiknile so včasih te oči, za čelom se je tačas utrnila nerodna in nevšečna misel. In mnogo je bilo nocoj teh nerodnih in ne-všečnih misli, podile so druga drugo, rodile se ena iz druge. Zakaj to je bila zadnja noč, ki jo je imel prespati Pankracij pod krovom Cvetanove hiše. Zadnja noč. ker že proti jutru je bilo treba oditi v mesto in potem bogvekam. Da odide, to je gotovo, ali se še kdaj vrne, to ve le sam Bog. Cesar ga je poklical, zgodilo se je nenadno, kakor je treščilo pred tednom nenadno in skoro iz jasnega neba v staro črešnjo na Cve-tanovem vrtu. Cesar ne kliče nenadno zastonj, to je vedel Pankracij in to so potrdili hrupni glasovi na vasi, kličoči izza vsakega ogla, da pojdejo na vojsko fantje in možje, kolikor jih je kdaj nosilo vojaško suknjo. Med njimi je bil tudi on, Pankracij, hlapec Cvetanov. Ni mu bilo hudo, ker je bil poklican, a vendar je nocoj bdel, spanec ni hotel na njegove oči, vse življenje, borno življenje, ki ga je imel dosedaj za seboj, je stopalo mimo njega kakor romarska procesija na Sv. Visarje. Počasi je stopalo, tuin-tam se je dvignila pest, težka in trda. nad njegovo glavo, v presledkih je udarilo železno kladivo na hrbet, da se je skrčil in zvil. le redkokje se je prikradel solnčni žarek na njegovo teme. Odkar se je spominjal, je bil pri Cvetano vih, izprva pastir in hlapček, pozneje, po dovršeni vojaški dolžnosti, kot hlapec. Odnekod ga je prinesla mati, ki je umrla prav na teb svislih pred petindvajsetimi leti. Bilo mu je tistikrat dve leti, kakor so mu povedali Cveta-novi. Ker ni bilo pri materi nobenih papirjev, ki bi izkazali njegove pravice, ga je prevzela v o-skrbo občina ter ga izročila Cve-tanu. Toliko so pa vendar vedeli vsi, da je prišel na svet brez potrebe in samo v trpljenje in bridkost svoji materi, skratka, da je nezakonski otrok. In kot takšen je nosil vedno dosedaj pečat na svojem čelu in vse posledice tega neizbrisnega znamenja. V šoli so se ga izogibali soueenci in so-učenke, na paši so ga pretepali tovariši, pozneje pri vasovanju svojih sovrstnikov ni smel v njih krog. Tako je hodil sam samcat svojo pot, se je zak knil vase in sčasoma so ga imeli za molčečega bebca, ki 11111 ni treba privoščiti niti dobre, niti slabe besede. Vesel ga je pa bil Cvetan, zakaj delal je za dva in vedno molče, je bil zvest in pošten kakor zlata tehtnica. In zraven je bil zadovo ljen z vsako hrano in kar je bilo Cvetanu nadvse ljubo, mu ni bilo treba ničesar plačati. Zato mu je pa bilo hudo, ko so Pankracija potrdili k vojakom. Pri odhodu mu je stisnil v roko cel goldinar in mu je rekel: "Rad sem te ved 110 imel, Pankracij, in vsi moji so te radi imeli, zato mi je hudo po tebi. Kadar te zopet izpuste od vojakov, ti ni treba iskati doma drugod, vrni se k nam, ki te zopet radi sprejmemo." In Pankracij se je zaradi tolike dobrote razjokal, da so solze, debele kakor lešniki, kapale na leseno mizo v hiši, na kateri je stal v slovo polič vina. Odšel je od hiše in se ni zglasil dolga tri leta, ne s pismom, ne osebno, niti o največjih praznikih. Čez tri leta pa, jeseni, ko so Cvetanovi ravno spravljali krompir s prostranih in rodovitnih njiv. se je zglasil. Popoldne, ko je sijalo jesensko solnce z največjo veselostjo na napolnjene Cvetanove koše, se je hipoma pojavil za vasjo na Osojnikih in se je lista vil pred iznenadenim Cveta-nom. "Tukaj sem zopet, gospodar!" je dejal in se sklonil nad razorano brazdo. Takoj je začel nakladati krompir v jerbase in
dan pri njih, kakor bi ne bil od- nost. Najhuje pa mi je bilo nocoj, šel nikamor in bi ne bila med nje- Neprenehoma sem moral misliti govim odhodom minula dolga tri ua to tatvino, neprenehoma na te-' leta. 4'Kaj si delal ta leta, Pan- be... Revež si, Lojze, nimaš mno-' kracij?*? ga je vprašal Cvetan, ki g0 svojo družino moraš rediti z ni vedel od osuplosti, kaj naj bi delom svojih rok. Za sedaj bodo rekel. 44 Vojak sem bil", je odgo- te roke vzeli na vojsko. Tvoji voril Pankracij nakratko in delal ljudje, žena in otroei. jili bodo dalje. Njegov široki hrbet se je pogrešali, bodo morali stradati.' skrivil in vpogibal, njegove raz- .Jaz pa sem sam. vajen sem trpeti vite mišice na rokah so rjavele iz- jn pogrešati vsako udobnost. Kaj pod zavihanih rokavov. In delal bo z menoj izgubljenega, ako pa-' je zopet za dva. Tedaj je pa šel dem?... Pa čuj. nočem te zadr-Cvetan vase in od tistikrat je do- ževati, pojdi k ženi in otrokom še bival Pankracij na mesec po pet ta kratek čas — dovolj pičlo ti je' goldinarjev in mu je izročil Cve- odmerjen. Vzemi pa to tukaj, mo-j tan nekako nadzorstvo nad dru- ji prihranki so. vsi. kolikor mi jih gimi delavci...	ljP dal Cvetan v treh letih, odkar
Danes pa je bil poklican na sem prišel od vojakov, stoinpet-' vojsko in pozno v noč ni mogel deset goldinarjev. S tem naj je' zaspati. Na vasi so še prepevali rešen moj dolg do tebe, s tem po-1 fantje, iz bližnje gostilne se je mirjena moja vest. Naj pridejo' slišal šum, vmes celo ženski gla- prav tvoji družini... Z Bogom!", sovi, a Pankracij se ni zmenil za Predno se je Lojze zavedel, je vse to. Razen Cvetanovih ni imel izginil Pankracij naglih korakov, nobenega, pri katerem bi se bil Videl ga ni nihče več, odšel je bil moral posloviti, zato bo odhajal sam samcat, predno so se bili zbu-' z lažjim srcem kakor tisoči in ti- dili zjutraj drugi.
soči drugih. In vendar nocoj te ■--
nerodue in nevšečne misli, vedno j LISTNICA UREDNIŠTVA, se vračajoče, vedno se ponavlja-j A. S., Dietz, Wyo. — Dovodni-; joče. Bled in upadel je bil njegov ca (Vena) je ona žila, ki dovaja' obraz, celo potne srage so stale na izrabljeno kri v srce. Odvodnica1 tem čelu, od mesečnih žarkov ob- pa ona žjia ki pošilja v pljučih! litem. Kaj je mislil, kaj ga je te- osveženo kri po celem telesu. Od-j žilo, ko je bilo vendar vse njego-(vodnica se imenuje drugače arte-' vo življenje sama skrb in delo, rjja Odvodnice leže globlje v me-' samo trpljenje in zapostavljanje, su kakor dovodniee in žile. kate-j sama velika nepregledna žalost rc se vidi na rokah in po telesu in puščava?! Komu je storil kri- so vse dovodniee, vene. vieo, on, ki se mu je samemu pri-j Miss Mary S., Fairport Harbor. | godila najhujša krivica, da je bil Ohio. — Glede vašega brata se bo-i
vas obve-
BmDQDS UaaBOOBUBB
BB BB BB BB BB BB
BB
Navadni prehlad,
vnetje sapnike in influenza — zapuščajo bolniku vstrajni kašelj.
Radi tega bi si moral bolnik zapomniti, da se morajo napadi
kasija olajšati, bolečine zmanjšati in neudobnost ute&iti.
SEVERA'S
BALSAM FOR LUNGS
(Severov Balzam za Pljuča) je zdravilo za uživati v takih slučajih. Znano je že več nego trideset Jet kot uspešno zdravilo zoper kašelj, hripavort, eslevski kašelj, vnetje sapnika, in da-vico. Cena 25 in 50 centov. — Ako spremlja gonomenjene ;.epri'.il<e tudi prehlad, bi morali uživati tudi SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS (Severove Tablete zoper prehlad in hn-po) da preženejo prehlad. Cer.a 25 centov.
BB
SB
BB
BB
BB
BB
BB
E3E3 BB
BB
NE POZABITE
dobiti zastonj zvezek Sevsrovesfa Almanaha za Slovence za 1915. Vaš lekarnar ga ima. Vprašajte njega ali pišite nam ponj.
Kadar kupujete zdravila,
hočete tista, katera so zanesljiva. Vprašajte za Severova. Ne sprejmite nadomestitev. Zahtevajte pristna.
BB BB BB BB BB BB
BB BB
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Pouk v angleščini.
pahnjen na svet brez pravice do mo informirali, nakar življenja?! Ali ga je sedaj pre- stimo. magal strah pred smrtjo, misel, j da ga lahko že čez nekoliko dni j
za večno pokrije tuja, nepoznana	... _ r , _
zemlja?!...	j Prva m edini Slovenska Korespon-
Nenadoma se Pankracij dvigne	denčna Šola.
na svojem ležišču in si obleče jo- Poučuje angleščino po najnovejši meto-* .	.	. - di od treh do sest mesecev, potom dopi-
pic. Odločno strese z glavo, ces,	sovanja pišite za pojasnila
tako mora biti in nič drugače. Za. Slovenska Korespondenca Sola trdno je sklenjeno. In varno ka- (6119 St. Clair Ave.,	CW«*l«»d, 0.
kor po tleh stopa po lestvi na-j	i
vzdol in krene trdih korakov Kje je moj brat JAKOB FRANK, | proti koncu vasi. Trdo potrkaj doma iz Čelj št. 17 na Notranj-j
njegova žuljeva desnica na nizke duri pritlične hiše.
<'Odpri, Lojze!"
Notri se nekdo oglasi in pridrsa do vrat ter jih odpre.
"Kaj hočeš tako pozno, Pankracij?"
skeni Nadalje iščem prijatelja JOSIPA KALUŽA, doma iz' Narina pri Št. Petru na Krasu.! Prosim, da se mi javita, ali pa če kdo drugi ve za nju. da mi naznani. - Anton Frank, Camp J 31, Cheat Bridge, W. Va.
"Stopi ven, Lojze! Nekaj ti (16-19—1)__
imam povedati, kmalu končam.")Jaz Josip Log;u. im<ioinaČe Car iz
Lojze se sklone in stopi pred hišo.
"Semkaj sediva na to klop, kakor nalašč si jo napravil", izpre-govori Pankracij.
Sedeta. Mesec priplujc v tem hipu nad streho in posrebri klop in obadva si gledata hipec oči v oči. Pankracij položi roko na Loj-zetovo koleno in začne govoriti naglo in poltiho:
"Tudi tebe, Lojze, so poklicali. Zato sem moral govoriti s teboj še nocoj. Bog ve, kje bova jutri ob tem času, Bog ve, ako se vidi-'pj~~ va še kdaj na tem svetu. In hudo bi mi bilo, ako ne bi poravnal krivice, ki sem ti jo storil pred davnim časom."
Lojze ga začudeno pogleda. "Ti, krivico? Nikomur je nisi storil, Pankracij, kolikor morem presoditi jaz. To pa vein, da smo krivico delali tebi »si, kolikor nas je, in poleg nas tudi Cvetan. Vsi, prav vsi... "
"Nič ne dč", odgovori Pankracij. "Nisem je čutil te krivice in je ne pripoznam. Torej poslušaj. Ali se še spominjaš, ko smo se vozili prvič k vojakoni kot rekruti? Petero nas je bilo, med njimi ti in jaz. Na lojterskem vozu smo sedeli, peli smo in se smejali. Vzeli ste me medse, dasi vas nisem prosil. In tistikrat si izgubil ti na vozu goldiuar. imel si samo tri. Videl sem ga in skrivaj sem ga vtaknil v svoj žep. Ko si ukazal ustaviti voz in si preiskal vsak kot ter šel celo dolgo pot nazaj, da bi ga našel, se ni nič ganilo v mojem sreu. "Tudi ako sem mu tega ukradel jaz, mu ostaneta še vedno dva. torej toliko, kolikor imam sedaj jaz skupaj s Cveta-novim goldinarjem", sem si .dejal in nekam čudno zadovoljen sem bil sam š seboj, da sem prišel na takšen način do njega. Tarnal si in celo jokal tistikrat, a meni se nisi smilil, tiščal sem goldinar v žepu in lahko mi je bilo pri srcu. Nisi ga dobil nazaj, pri vojakih sem ga porabil s svojim takoj prvi dni, ti si bil pa gotovo do danes prepričan, da si ga izgubil."
Pankracij je umolknil, Lojze pa je dejal:
"Ni ti bilo treba zaradi tega hoditi k meni nocoj, Pankracij. Že davno je bilo to pozabljeno." "Nisem prišel zaradi tega, Loj-
Vrbiča št. !) pri Ilirski Bistrici iščem svojega brata JANEZA [ in strica ANTONA, oba podo-j mače Carova iz Vrbiča. Brat; Janez je bil pred dvema letoma J v Mavburgu, Pa., iu sedaj je baje nekje v državi Michigan. Stric Anton je bil pred 4. leti v Cass, "VV. Va. Prosim cenjene rojake, _ če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — Joseph Logar. Box 24, Cherry Grove, Pa.
(16-39—1)
bi zvedel za naslov mojega prijatelja FRANKA MOCl-LAR. Doma je iz vasi Stranj ski vrh na Kranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sani oglasi. — John Repovš, Box 166, Somerset, Colo.
Avstrijsko Srbsko Ruska Vojska.
Dobili sme iz Ljubljane knjigo s tem naslovom, z lepimi slikami. To je^trva knjiga o sedanji vojni v slovenskem jeziku. Dobili smo le 500 komadov. Cena 75c. Kdor jo hoče imeti naj takoj piše ponjo. Dobili smo tudi vojne razglednice Rdečega križa, petero vrst 25c. Cenik pošljemo zastonj.
SLOV. KNJIGARNA
S3S VukhflM St..	Mil weak«, Wis.
ze. Ves čas pri vojakih in ves čas nečke in ga stresati v novo pri- pozneje me je močil ta greh, je pravljeni voa. Kakor bi bil ves moje srce razjedala ta nepošte-
Novoletna razprodaja.
Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 40 centov steklenico.
Peter Keber,
1703 — 2nd Ave.. New York.
Kje je MARIJA LUDVIG, rojena Zalar? Doma je iz Rakitne pri Borovnici. Za njo bi rada zvedela njena sestra: Annie Lam-pe, 1680 E. 33. St., Lorain, O.
(14-16—1)
Kje je JOSIP BARICH? Doma je iz Vrha pri Vinici na Dolenjskem. Zadnjo dopisnico je pisal iz Duluth, Minn., meseca avgusta, potem ni več glasu od njega. Po njem poizveduje njegov brat Math. Barich. Če kdo izmed rojakov ve za njega, prosim, naj mi blagovoli naznanit njegovo bivališče, za kar se že vnaprej zahvaljujem, če pa sam bere ta oglas, naj ae javi ni: Math. Barich, P. O. Box 500, Butte, Meat. .(14-16—1)
as
ošl
Slovenska unijska
TISKARNA
Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da bo vaše tiskovine vedno narejene v unij ski tiskarni ? Naša tiskarna je popotno založena s najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materij alom is je največja alov. unijska tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
vsem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas.
GARANTIRANO DELO
da ste zadovoljni s tiskovino in da so izdela natančno, kakor želite. Predno so obraete kam drugam, piiite k nam po cene za vsako tiskovino, ki jo potrebujete. Pri nas je vedno cenojo.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Najstarejši slovenski dvotednik.
6119 St Gair Ave,, Cleveland, Okie
Važno.
Rojakom po Združenih državah priporočam svoje VINO, ki je prešano iz najboljšega Ohio-grozdja. Kd«,r ga naroči pri meni, bo zadovoljen.
Fino Catawba vino sod 50 galon $38.(X>, sod galon $20.00.
Fino Niagara vino sod 50 galon $:;6<>o, S,M| *J."i galon $1!U>0.
Fino Concord vino sod 50 galon $28.00, sod 25 galon $15.00.
Pri tem je že vračunan vojni davek.
Naročilu naj se priloži denar ali pa Money Onh'r ter natančen naslov.	•*
JOSIR i3!RK,
6006 St. Clair Street,	Cleveland, Ohio. ''
(12x 22-12 pon, sred, sob)
KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
"KRACKERJEV" fbrinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a'i gostilničar nima v zalogi, ae obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery.
Poitns naročila ae točno IzvTiuJefo
Prva, Slovenska veletrgovina.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04, sr. CLUB AVL, CLEVELAND, 0.

Težko sumljena.
(iz polnili spominov).
Hita je prcal It-1 i. Takratna krita. ki ji- pr«>/1l;i zanetiti na Balkanu splošen |k)/.ar, je bila končana.
Na Turškem so prišli na krmilo Mladoturk i, stari sultan Abdul' llamid je padel in prestol je zasedel sedanji sultan Married, ki je (pod vplivom uiladoturške revolu-eije dal otomauskemu earstvu u-ktavo.
Za vladal je mir v Turčiji, na Bolgarskem in v Srbiji, tišina tudi v razburkani Makedoniji. Takrat s.- j«- prvič jH»javila govorica. da bodo Srbi proglasili Niš za utoluo svoje mesto.
Tako je postal Niš kraj. ki j«' mjati zanimanje zlasti med rim občinstvom. Marsikdo, • preje lire/ zanimanja pe-mimo proti Sofiji in <"ari-ali proti Skoplju in Solu-je sedaj tu ustavil, da si o-to starodavno mesto.
jel vz»
pot II jo
ki M- j
Ijal tu gradu
Tudi s prijateljem sva ostala tu. da si ogledava Niš. to za Bel-grailom največje srbsko mesto.
Ril je krasen jesenski dan. Kakor sneg In'le so bile Sičevačke planine ti r se lesk -tale v žarkih dopoldanskega solne«. Šetala sva v parku ob rekih Nišavi ter vži-vala lep božji dan. Ljudje so prihajali mimo. obstajali in gledali za nama. kakor pri nas. ako se pojavi na ulici kak zamorec ali rde-čekožee. Nosila sva namreč na sebi turistovsko obleko, kar je v teh krajih nekaj izredno nenavadnega. Zlasti dijaki so naju opazovali s ,( rav slepimi očmi. Cesto sva slišala za svojih hrbtom, kakšno pikro opazko in vzklik.
Takole sredi še tališča je naju kratkomalo ustavil dijak žareči h oči z vprašanjem: "('ujete, vi jeste li Knglezi ne-li?"" Ne. Avstrijca i/ Ljubljane", sva odgovorila. Debelo je nju pogledal ilijaček in s prstom pokazal na najino obleko rekoč: "Pa kad imate ovakvo odelo!
Ko se je prepričal, da nisva to. /A kar je naju smatra, je dijak f'<stal prijazen in uslužen. Pridružil se je nama ter jel govoriti o raznih niških znamenitostih. Kazal je nama grad, kjer je pred 35 leti še paševal turški paša in kjer je potem eesto bival kralj Milan. V živem razgovoru smo prispeli do velikega železnega mostu. Tu se je dijak poslovil, midva pa sva jo krenila na drugo stran reke Niša ve.
Na mostu je prijatelj Janko obstal, vzel i/ žepa železniškega kurirja ter ga jel študirati. To je imelo usodepolne posledice.
Nasproti mostu je bilo široko zidovje z. velikanskimi starodavnimi vrati, prav gotovo še iz srednjega veka, ako ne celo iz rimske dobe. Vhod so stra/.ili štirje vojaki z nasajenimi bajoneti. Pristopila sva k njim |er jih vljudno vprašala, ako je vhod dovoljen.
*" N i je lire/ do/vole demurring ofi-
cira", j'*, bil osoren odgovor. Zamahnil sem z roko in pripomnil, da tega dovoljenja ne bova iskala. Hoj odgovor se je zdel vojakom sumljiv, to tem bolj. ker so preje videli prijatelja Janka, da je imel na mostu odprto knjigo in v njej zemljevid. "To so prav go-tovo vohuni", so si mislili vojaki in nemudoma svoja opazovanja sporočili poveljujočemu častniku.
Midva, nič zlega sluteč, sva korakala mirno za obzidjem dalje. Vrata so bila že kakih 3 do 4<K) korakov za nama, kar sva zaslišala odločno klicanje za sabo: — "Stojte!" "Ali velja to nama T" sva se nehote vprašala in osupne-no spogledala. Ozrla sva se. Za nama so tekli štirje vojaki z nasajenimi bajoneti. Prav brez vsakega dvoma so za nama tekli. Postalo je nama vroče, žila je nama je-la biti hitreje, burnjše. Situacija je nama postala takoj jasna: za vohune naju smatrajo.
"Vohun", vsa notranjost je pri tej misli vzkipela in že sva hotela dati glsno duška svojemu ogorčenju.
Med tem so prihajali vojaki vedno bliže in bliže. Ali naj protestirava proti neupravičenemu sumničenju, ali se jim naj celo u-preva? Upreti oboroženi sili, to bi bilo blazno in smešno obenem ! Kaj pa je takšnemu vojaku ležeče na tem, ako sproži puško? Samo en strel pa imaš prebito črepi-njo, po vrhu pa še obtiči na tebi oni nečastni sum, da si vohun. Listi pa bi »pisali: Ob reki tu in tu so zasledujoči vojaki ustrelili dva vohuna, ki sta si napravila načrte te in te trdnjave in hotela potem uteči. To bi stalo v listih in nihče bi se več ne zmenili za stvar.
"Nak!" sva si mislila, bolje je. se mirno vdati v usodo, morda juha vendarle ne bo tako vroča, kakor je bila skuhana.
Že so stali vojaki pred nama: dva za hrbtom, dva tik pred nama. njihovi brušeni bajoneti so se bleščali v žarkih jesenskega sobica.
"Hajdite s nami!" je bilo slišati povelje. In šli smo. Takrat so se jela odpirati okna ob sosednih hišah, na cesti se je zbrala številna množca. Iz množice pa je. bilo slišati vzklike: "Evo jih vohunov!"
Pobešeuih oči sva korakala v t eni sigurnem spremstvu mimo ljudi sko/i velika rimska vrata v trdnjavo.
Tirali so naju v malo hišico, stoječo sredi obzidja.
V veži so naju obstopili vojaki, v od jas traže pa je šel ra port i rat službujočemu častniku.
Z vohuni se seveda ne postopa |Hisebno fino in kavalirsko. Za !<► se je tudi zaslišanj«' z nama izvršilo v veži. Opravil pa ga je z o-sornostjo. kakršna <pristoja vojaku. službujoč stotnik.	«
"Po kaj ste prišli v Niš, kaj delate v Nišu". to je bilo prvo vprašanje. Ko sva na ti vprašanji odgovorila v primerni ponižnosti in polilevnosti. je gospod preiskovalni sodnik zarolincl nad nama, če morda ne veva, da je treba za vstop v "grad" posebnega dovoljenja "gospodina gradonačel-nika."
Seveda sva to zanikala. To je »■pravilo gospodina stotnika popolnoma iz ravnotežja.
"Kaj vi tega ne veste?" se je mož razvnel, "vsak kmet to pri nas ve, da civilistom ni dovoljen vhod v "grad", vi. ki ste inte-j ligentni in prihajate iz Evrope, 'Pa hi tega ne vedeli! Le ne dc-lajta se tako nedolžna!"
Jela je nama vzkipevati kri in uporno sva odgovorila:
"'Ce pa je pri vas tako. da si človek še mesta ne sme ogledati brez posebnega dovoljenja mestnega župana. potem pa kar z Bogom, ne bova niti vas, niti gospoda mestnega župana več nadlegovala. odpeljeva se kar s prvim vlakom. Sicer pa sva že mnogo prišla okrog po svetu, a kaj takšnega še ne. da bi človeku prepovedali ogledati si mesto."
('astnik naju j*1 gb-ilal ves o-s u pel. zmajal z glavo in pripomnil: "Gospoda, meni se zdi. da ilrug drugega ne razumemo."
In res. nismo se razumeli! — Častnik j«> mislil z besedo 'grad* trdnjavo, midva pa sva pod besedo "grad" razumela mesto, ker pomenja "grad" v književni hrvaščini toliko kakor po naše mesto. V dialektu pa pravijo mestu — varoš, trdnjavi ,j»a — grad.
Tako sva spoznala svojo zmoto in uvidela, da se nahajava v trdnjavi. Pri tej zavisti sva takoj postala ponižnejša. Kakor l»i trenil sva potegnila iz žepov svoje potne liste ter jili z vljud-im poklonom ponudila strogemu gospodu stotniku. Mrmra je je častnik vzel potne lisle in jih jel prelistovat i.
Ko se je prepričal, da vendar nisva nobena lopova, je odprl \rata na stežaj in naju uljudno povabi! naj vstopiva.
Toda sedaj sva midva jela igrati vlogo užaljenih. Z dostojanstveno pozo kakor da bi bila najmanj evropska diplomata, sva odklonila uljudno vabilo, se poklonila in odšla.
Skozi trdnjavska vrata sva stopala kot. zmagovalca, vojaki pa. ki so naju preje tirali v trdnjavo kot nevarna osumljenca, so nama salutirali in prezentirali. Ob pol eni sva prišla v svoj hotel.
Vse oči so bile obrnjene na naju, gostje so si namežikovali in skrivnostno šepetali med sabo. K nama je pristopil gostilničar.
"Kaj res, da so vaju prijeli kot vohuna?*' je vzkliknil. 'Hm. hm. pa vendar ne delate vtiska sumljivih ljudi!" je. mrmraje dostavil.
Skoro na to je ves zasopel pri-hitel dijak, najin znanec iz parka.
"Ali je mogoče", je klical, 'tla se je vam kaj takega prigodilo? Sramota! Vidite, tako smo še — nekulturni!"
Mladi prijatelj je med tem pozabil, da je prej naju sam gledal od strani kot sumljive tujce.
Drugo jutro sva se odpeljala proti jugu v deželo večnih nemirov v Makedonijo.
Tisti dan pa so lLsti z veliko rezervo sicer, a vendar priobčili vest, da so ob niiki trdnjavi prijeli dva Ljubljančana kot nevarna vohuna..
Uplenjeni topovi - nepo-rabni.
Franc Molnar poroča "Az Kstu": Žal mi je. da moram razpršiti priljubljeno mnenje da je
Kralj brez kraljestva.
Znameniti vojni poročevalec Luigi Barzini -poroča listu "Gior-nale d* Italia':
Kjer se zgublja mesto in ljudje, kjer so vile redkejše in kjer
prvi belgijski kralj. Albertov stric, ob svojem prihodu v novo kraljestvo prevzel vlado. Kajti tu je prag Belgije. Usoda čudovito zbližuje. Kralj se vrača k vili. ki je njegova prestolica, skromna stavba iz opeke, ki je napravljena po ukustt in za rabo kakega trgovca iz Con rt ra i ali Roulersa.
—, — ... ...........Na pesku se nepremično .pokoncu
tavati svoje peščene vršičke, tam stoječa pokaže straža. Vse naoko-koraka mož. sam — samcat za- '' ni živt* duše; ljudstvo je daleč.
mišljen, neobčutljiv za mraz. roke. na hrbtu zadaj prekrižane. Na njegovi visoki častniški čepici, ki po svoji obliki spominja na avstrijske kape, se sveti ge-
V tej samoti in molku se zdi. da ne živijo drugi ljudje, kakor ta dva človeka, kralj in vojak. Mislilo bi se lahko. <la v vili ni stanovalcev: pa nekaj oken je raz-
mogoče. topove, ki jih uplenimo j začenjajo zopet črnkaste. gole. Rusom ali Srbom, takoj obrniti |le, divje in umazane sipine začr-in z njimi streljati na sovražnika. Sicer se je vsekakor tudi to že zgodilo, n. pr. pri Mitrovici. kjer je neki nadporočnik nenadoma velel okreniti top tiiuoške divizije in streljati na Srbe z njihovim lastnim topom — dokler je bilo kaj municije; toda to je
bil žal le posamezen slučaj, ki se j hen črn jopič, priprost. m4 da spremeniti v sistem. Upb njeni topovi ne pomenjajo uit
več in nič manj. nego da smo so- J samotni sprehajalec pride vee-lvet'no ranjencem tolažbo svojega vražniku zmanjšali število
govih topov, svojih tojpov pa sjeave na morskem obrežju. Je |	1,1 zaiosma siem svoje-
teni nikakor nismo pomnožili ' kralj belgijski. Hodi z onim u- mu možu s pogumom žene. ki lju-
merjenim korakom, ki pomenja n;i,pet prevdarek. Njegovo modro
neralovo perje. Na sebi ima maj- JRvctljenih. Tam gori je kraljica l>"« "»-«• i-..^;.-- -------* i------ -r Elizabeta, ki se je ravnokar vrni-
brez
le-1 na. skoro meščanskega kroja, ki ,J| y/ enega svojih obiskov v bol-lič se poda njegovi jaki postavi. Ta '"»šnicah, kamor nosi neutrudno io- samotni sprehajalec pride več- i vt?dno ranjencem tolažbo nje- krat ob tej uri na ta košček puš- milega nasmehljaja. »a sjeave na morskem obrežju. Je | Bled« i" žalostna sledi
Pri tem naj nas tolaži okolnost. da si tudi sovražnik ne more nič
pomagati z nam uplenjenimi to- oko se ozira zdaj na morje, zdaj povi. Tako mi je stvar pojasnila na breg. V obrazu tiči silna in
neka vojaška osebnost v mestu, kjer je nastanjen naš generalni štab. — K uplenjenemu topu spada tudi streljivo. Kaliber poljskih topov, ki so v rabi pri vojskujočih se strankah, se razlikuje samo za 1—2 cm. toda ta mala razlika zadostuje, da streljivo ene armade ne prilega topovom druge. Saj bi ne bilo težko v naših ali nemških munieijskih tovarnah izdelovati pravo streljivo za uplenjene topove. Toda te
zbrana teža. Kralj Albert je komaj od daleč podoben svojim por-tretoin. Njegova mladost je nenadno odevetela. Tz lic je svežost izginila brez spomina. Zadnje nevihte so zatemnile njegovo kožo in bolečina je raztrpinčila črte v obrazu in jih spremenila v fizio-gnomijo strogo. krepko, polno globokega izraza.
Prav nobena stvar ne spremeni priprostega* življenja. Na dan kra-! Ijevega godu so v vseh Belgiji
zava je s stransportom. Glavna prijateljskih krajih praznovali zahteva glede streljiva kake ar- j sveto službo, manifestacije "Te made je ta. da je Čim enotnejše: Denm", razobešali so zastave, kolikor različnejša je municija.
tem večje so težave pri oskrbovanju topov na bojnem polju. Korist enotne municije je v tem. da kjerkoli pride kaka baterija v stik s kako municijsko zalogo ali trenoin, se lahko preskrbi s stre-Ijivom. Kjer je pa streljivo dvovrstno. je pa tudi delo dvojno. Kajti hitro in muhasto menja top svoje mesto v bitki in municija mora begati za svojo baterijo in jo iskati in vzdrževati stik med njo in municijsko tovarno. To je v današnjih razmerah skoro nemogoče. Zato vse artilerije stremijo za tem. da imajo enotno mu-nicijo za istovrstne topove. In ta municija se ne prilega sovražnim topom, ki so kakor izbirčen gost. ki se noče zadovoljiti z o-bičajuo domačo hrano; uvajati zanje posebno "kuhinjo" pa nikakor ne kaže. Ako bi uporabljali uplenjene topove, potem bi se lahko zgodilo, da bi municijski transport, predno bi dospel do teh sovražniku uplenjenih topov, ki so medtem menjali svoje mesto in .so bogve kje. srečal kako drugo baterijo, ki tudi potrebuje municije. Stvar bi bila sedaj taka. da bi ostali obe bateriji l»rez streljiva,
V izjemnih slučajih se seveda zgodi, da se s topom vred upleni »udi municija. V takem slučaju je mogoče top Uporabiti za nekaj sto strelov, tako da sovražnika Iiekaj ur bije lastno orožje. To je pa tudi vse. Kakor hitro poide streljivo. postane top navaden vojni plen. V zadnjih bojih je bilo dovolj zgledov, ko so spretni častniki za nekaj ur izkoristili Rusom uplenjene strojne puške. Tudi te so čisto drugačnega sestava nego naše in tudi njim se ne prilegajo naše patrone. Toda ravno pri strojnih puškah se navadno najde obilna municija, ki zadostuje za nekaj sto strelov. O priliki bajonetnih naskokov popuste Rusi navadno v svojih okopih strojne puške z m uničijo vred. O nekem našem pehotnem častniku se pripoveduje. da je z dvema takima strojnima puškama z munieijo organiziral v svoji mali četi prav pravcati oddelek strojnih pušk in izvrstno izvršil nalogo, da krije neki važen transport. Seveda je ta zasebna artilerija delovala samo toliko časa. dokle.r ni bila izstreljena zadnja patrona. Od tega trenot-ka dalje sta bili strojni puški mrtva glavnica — vojnega trofeja.
Sedaj je vsakemu jasno, čemu časih samo inilimeterske razlike med topovi in puškami posameznih držav. Ta milimeterska razlika jamči za zvestobo topov.
prirejali romanja in obhode in tu
bi. Samo enkrat, ob začetku vojske. se je oddaljila od moža. da je spravila otroke v London, ko se olikroženja Antvrerpena ni dalo več ustaviti. Dva dni kasneje jo je klical nazaj. "Toda. Veličanstvo". je "pripomnil njegov tajnik začudeno. 4* obstreljevanje se približuje... !"r "Ravno zato", je odgovoril kralj. "moral sem kraljiei obljubiti, da jo pokličem v nevarnosti."
—.20 —.30 —.40 —.15 —.15 —.25 —.20 —.15 —.20 —.20
—.60 —.20 —..15 —.20 —.80 —.60 —.25 —.30 —/JO —.60 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.35
—.20 —.20 —.80 —.10 —.50 —.20
Rodovina grofa Tolstega v vojni.
Rodovina velikega ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstega se dejansko udeležuje vojne. l)va sina. llja iu Leon. sta pri Rdečem križu na fronti. Leon je bil ž«* ranjen. Drug sin. Mihael, je blizu kralja ni nič, kar bi sponi i-1 rezervni oficir in *si je pridobil njalo svečanega dne. To je bil I red Sv. Stanislava. Ilči pokojnega zanj dan še bolj žalosten nego j pisatelja grofica Aleksandra, je di Migi. še bolj poln molčanja in !strežnica v vojaški bolnišnici v grenkosti. Okoli kralja je bila jBelostoku, vdova pa in hči grofi-globoka tišina, iu plaha in spošt- ; ca Tatjana sta dačo Jasuaja Po-
ljiva molčečnost kakor je ob bolečini. Kralj je bil zjutraj sain pri sveti maši. Snežilo je. V Fourne-
Ijana preuredili v bolnico in oskrbujeta ranjence. Tudi trije vnuki j Leva Nikolajeviča. sinovi grofa
tretji je poročnik pri mornarici.
su je množica v cerkvah zanj mo-i.Ilje. so v vojni. Eden j«- aktivni o-111».	•	'	Jfieir in je bil od avstrijskih vo-
Vsako nedeljo ob pol S. uri jakov vjet. drugi je prostovoljec, zjutraj gresta kralj in kraljica peš po ti kratki poljski poti. ki samotno vodi skozi sipine proti cerkvici. Zahajata k skupni maši. h kateri prihaja tudi ljudstvo, ki je še tU ostalo.
Tja in nazaj počasen sprehod! Kaj premišljuje? Kakšne misli mu vzbujajo ti kraji, ki so videli dvigniti se njegovo dinastijo v nedoločljivih časih začetka tega kraljestva? Bilo je prav v Ga Panne — danes majhnem ribiškem kraju — kjer je pred 84 leti
Iščem svojega sina JOSIPA BE-CAJ. Doma je iz Tregišča, fara Sv. Vid na Kranjskem. Pred tremi leti je bival v Washing-tonu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se sam oglasi svojemu očetu. — Andrew Pečaj. Box 32, Camp 45, La-belia, W. Va.	(15-18—1)
Bcračiea
Bitka pri Visu j Boj za pravico Boj s prirodo Božični darovi Burska vojska Car in tesar Cerkvica na skali Cesar Jožef II. Ciganova osVeta -Ciganska sirota, M zve/kov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Orna žena Črni bratje Cvetina borograjska Cvetke
Dama s kameljami, broš. Deseti brat (Jurčič) Deteljica Devica Orleanska Don Kižot
Dobrota in hvaležnost Doma in na tujem Dve povesti
Dve čudopoljni pravljici Erazem Predjamski Evstahija dobra hči Eno leto med Indijanci. Fabiola
George Stephenson, oče železnic Godčevsk katekizem Gozdovnik, 2 zvezka Grizebla Greh in smeh Grof Radeckv Grof Monte Cristo, 2 zvez-
ka, broš.	nO
Grofica bcračiea. 11)0 z v. $5.00 Hedvika, banditova nevesta —.20
nirlanda,	_20
Hildegarda	_20
Hlapec Jernej	_.60
Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	_20
TI ust rova ni vodnik po Gorenjskem	_20
Izdajalca domovine	—.20
Izlet v Carigrad	_.20
Tvan Resnicoljub	—.20
Tzanami, mala Japonka —.20
Izidor, pobožni kmet	_.20
Jama nad Dobrušo	—.20
Jaromil	_.20
Jetnikovi otroci	—.50
Kapitan Marvat,, morski
razbojnik	$1.00
Krištof Kolumb	—.20
Knez črni Jurij	—.20
Krvava noč v Ljubljani —.40 Križana umiljenost	—.40
Skrivnosti srca	/ —.50
S prestola na inorisče	—.20
Stanley v Afriki	—20
Strahovalei dveh kron, 2
zvezka	$l.G0
Sherlock Ilolmes, 1., 2., 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80
—.15 —.20 —.20 —.20 —.20
Šmartno pri Kranju Sv. Genovefa Sv. Notburga Sveta noč Srečolovec
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov Strelec
Šaljivi Jaka	!'
Šopek lepih povesti Sanjska knjiga, velika Slovenski šaljivec Skozi širno Indijo E Štiri povesti Strašna osveta Tegetthof
Turki pred Dunajem Tisoč in ena noč Tiun Ling Timotej in Eileiuon Trije rodovi I "pomiki
V	delu je rešitev Veliki vsevedež
V	gorskem zakotju Vrtomirov prstan Veliki trgovec
$5.00 —.20 —.25 —.20 —.30 —.35 —.35 —.20 —.50 —.25 —..tO $7.00 —.20 —.20 —.50 —.30 —.20 —.35 —.20 —.20 —.30
Amerikanci v nevarnosti.
Austin, Texas. 14. januarja. — Governer Colquitt je danes brzojavno naprosil poveljnika mehiških čet v Nuovo Laredo, da naj preloži izvršitev smrtne obsodbe nad štirimi tam vjetiini Amerikanci. Obdolžeui so, da so spravljali pr^ko mehiške meje živino, ne da bi za to plačali potrebnih pristojbin.
Za vsebino oglasov mi odgovorno ne nredništvo ne tmravniatvo
CENIK KNJIG
lcatere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIKI
Dušna paša, rudeča obreza —.80 Marija Varhinja	—.60
Marija Kraljica	—.60
Marija Kraljica, elegantno
vezano	$1.20
Otroška pobožuost	—.25
Rajski glasovi Rajski glasovi Rajski glasovi
vezano Rajski glasovi, vezano
—.40 —.60
elegantno
$1.40
Pot k Bogu, elegantno vezano	$1.20 Skrbi za dušo, elegantno
vezano	$1.20
Sveta ura, clegautno vezana $1.20 Voditelj v srečno večnost —.50 Vrtec nebeški	—.40
POUČNE KNJIGE:
—.50 —.40
Abecednik slovenski, vezan —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Angleščina brez učitelja Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano —.40 Berilo tretje, vezano	—.40
Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik	—.50
Domači živinozdravnik —.50 Evangelij	—.50
Fizika in kemija, vezano —.50 Hitri računar, vezano —.40 Katekizem veliki, vezan —.40 Katekizem mali, vezan —.15 KubiSna knjiga	—.40
Navodilo za spisovanje raznih pisem	—.70 Nemščina brez učitel ja, 1. in 2. del po —.50
Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vezano	$1.20
Novi domovinski zakon —.20 Pesmarica, nagrobnice	$1.00
Poljedelstvo	—.50
Poiioliii nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 , Sadjereja v pogovorih —.25
elegantno____j ,Seb impffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20
Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovar nemško - slovenski
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovar slovensko - nemški
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60
Slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 Sjjisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna us in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Voščil ni listi —.20 Zgodbe sv. pisma, vez. —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po —.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Andrej Hofer Aleš iz Razora Avstrijska ekspedicija Balkansko-turŠka vojna Baron Trenk Bele noči Belgrajski biser Beneška vedeževalka Beračeve skrivnosti
* —.20 —.60 —.20 —.35 —.20 —.20 —.20 —.20
Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Kako se je pijanec spreobrnil?	—.50 Kukelcev stan	—.15 Lažnjivi Kljuke«	—.20 Leban. 100 beril	—.20 Lepa Vida (Cankar)	—.80 Ljubezen in maščevanje,
102 zvezka	$5.00
Maksimilijan T.	—.20
Mati. soeijalen roman.	$1.00
Močni baron Ravbar	—.20
Mlinarjev Janez	—.40
Malomestne tradicije	—.25
Mrtvi gostač	—.25
Miisolina	—.30
Mir Božji	—.70
Mirko PoStenjakovie	—.20
Mladi Samotar	—.15
Na različnih potih	—.20 Na valovih južnega morja —.15
Na bojišču	—.35
Na indijskih otokih	— .-iO
Na jutro vem	—.35
Na preriji	—.20
Naseljenci	—.20
Na divjem zapadu, vez.	—.60
NajdenČek	—20
Nesrečnica	—.25 Narodne pripovesti, 1., 2.,
3. in 4. zvezek po	—.20 Nedolžnost preganjana iu
poveličana	—.20
Nezgoda n a Pa 1 a van u	—.20
Nikolaj Zrinski	—.20
O jetiki	—.15
Odkritje Amerike, vez.	—.80
Pasjeglavci	$1.00
Pavliha	—.20
Pod turškim jarmom	—.20 Pota ljubezni. 1 HI zvezkov $5.50
Potovanje v Liliput	—.20
Poslednji Mehikanec	—.20
Pred nevihto	—.20
Prihajač	—.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Pri Vrbčevern Grogi	—.20
Princ Evgen Savojski	—.-20
Prst božji	—.20
Punčika	—.20
Pijanec...	■—.40
Prva ljubezen	—.50 Prava in neprava ljubezen —.60
Pariški zlatar	—.25
Razne povesti, vez.	—.40
Repoštev	—.20
Randevonz	—.25 Revolucija na Portugalskem —.20
Ribičev sin	—.15
Robinson	—.40
Roparsko življenje	—.20 Rusko - japonska vojna, 4
zvezki	—.60
Rinaldo Rinaldini	—.25
Sad greha	—.60
Senila '	—.15
Sita, mala Hindostanka	—.20
Vojna na Balkanu. 13 zvez. $1.85 Vohun, ameriška povest —.80 Vitez iz rdeče hiše	$1.00
Žalost in veselje	_.45
Zadnji grof celjski	—.:{0
Za tuje grehe	—.60
Zlate jagode, .vez.	—.30
Življenjepis Simon Gregorčiča	—.50 Življenja trnjeva pot —.30 Znamenje štirih —.30
Za kruhom	_.20
Z ognjem in mečem. 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali
Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75
SPILMANOVE POVESTI:
1.	z v.' Ljubite svoje sovraž-nikc	—.20
2.	z v. Maron, krščanski deček	—5
3.	zv. Marijina otroka —.25
4.	zv. Praški judek	—.20
5.	zv. Ujetnik morskega roparja	—.25
6.	zv. Aruinugan, sin indijskega kneza	_.25
7.	zv. Sultanovi sužnji
8.	z v. Tri indijanske povesti
0. z v. Kraljičin nečak
10.	z v. Zvesti sin
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica
12.	z v. Korejska brata
13.	zv. Boj in zmaga
14.	z v. Prisega hurouskega glavarja
15.	z v. Angel j sužnjev
16.	zv. Zlatokopi
17.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev
10. zv. Mlada mornarja
—.25
—.30
—.30 —.30
—..'JO —.30 —.30
—.30 —.30 —.30
—.30 —.30
TALIJA:
Zbirka gredaliških iger.
Brat sokol	—.25
f'ijjani	— .40
Dohro došli	—.30
Doktor Hribar	— .20
Dve tašči	—.20
Idealna tašča	—.20
Nemški ne znajo	—.20
Pot do srca	—.20
Pri puščavniku	—.20
Prvi ples	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	—.30
Rokovnjači, naroda igra	—.40
Starinarica	—.20
V medenih dneh	—.20
RAZGLEDNICE:
NewyorSke, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, k orna d po	—.03
ducat po	—.25
Narodna nošnja in mesta
Ljubljane, ducat po	—.30
Z slikami mesta New Yorka
po	—.25
Album mest New Yorka	s
krasnimi slikami, mali	—.35
veliki	—.75
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske mali,	—.15
Avstro-Ogrske vezan	—.50
Združenih držav, iuali —.15 veliki	-	—.25
Evrope, vezan	—.50
Celega sveta	—,25
Balkanskih držav	—.15
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po	•—.25
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštn ib znamkah. Poštnina je. pri vaeh
$6.00' cenah že vračunana.
GtiAS NARODA, 16. JAXPABJA. 1915.
H	-
Jugoslovanska
B	=
a
Katol. Jednota
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik : .1. A. GKRM. 507 Cherry Way or box 57, Brad-doe k. Pa.
Podpredsednik: AI/MS BA LANT. 112 Sterling Ave., Bar-berton, O.
Glavni tajnik: 4 J KO. L. BR OZI4 IT. Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN* HOl ŽK, Box 105. Ely. Minn. Zaupnik: LOCIS KASTKLIC. Box 58:1, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN* J. 1VEC, 900 X. Chicago St.. J.liet, III. NADZORNIKI:
M IKK ZI'NK il. 421— 7th St.. Calumet, Mich. PETER š PEHAR. 422 N. 4tli St.. Kansas City, Kans. JOHN* VOGRICH, 444 6th St., La Salle, 111. JOHN AISEC. 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
PRAN .ICSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain. O. JOSEPH PISHEAR. 308 -<i. St.. Ro»k Springs. Wvo. tiKEiiOR PORKNTA. Box 701. Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSKPH MERTEL. od »Iruštva sv. Cirila in Metoda, fitv 1 Ely, Minn.
EOl IS < HAM PA. od društva sv. Srca Jezusa, St v. 2, Ely, M inn.
JOHN" < IRA IIKK, St.. od društva Slovenec, St v 114 Elv 31 inn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi I jat ve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednot« a na predsednika porotnega »porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pismo od strani članov s» ziralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA"
»lenarile posi-vse pritožbe
ne bode
Romar križa.
»pisal Januš 4 iolec
HI je
il brke, in nekako dosto-na preklieevaltii
V	nedeljo pO služIti božji župan nategnil in pogladil si /apel suknjo janstveno stopi oder pred cerkvijo. Nataknil si je še očala, jih pomaknil prav na konec nosa premotril preko naočnikov zbrane ob>"-aiie in j i m slo-Venno izjavil: "Pripeljali so včeraj na občino troje otrok, ki so brci očet« in matere, pa k nam pristojni. (V kedo želi katerega odbrali in vzeti /a rejenea, naj se oglasi takoj v krčmi."
V	gostilni je čakalo na oddajo troje, sirot. Starejša »Iva. Micka in Tinček, sta si, stoječ v k«'tu.z
zakrivala obraz. Kristl lojenevk. ležeč V povoju 'l.ji. j1' sramežljivo za.pt-k<»r »i bilo sram ne/.a-revšriiit' in osirotelosti.
»kanil
t, še rl pos
ral oči, «lolienr Ejudj.
Pajtarica je bila uboga v dobesednem jkomenu. ker je živela od milodarcv in mleka že priletne dobrot .ice koze-belke. Na stare rame si je naložila težavni križ. vzrejo in vzgojo osirotelega otroka. Z nežnostjo, ki je lastna, že nekako prirojena, ženskemu spolu. posebno starim ustom babi-eain. je negovala tujega otroka, pritrgovala lastnim ustom in ga preživljala. Dokler je brcal otrok še v povojih, kričal j«' le po nil«*-ku in za Kaf»> je bilo tedaj lah-v«j je je bila siroti do j na mati be'ka. s »"asom je pa Krist skobacal na noge, sklepal ročice iu prosil kruha. Se»laj je bila Ka-T.i prisiljena, večkrat kot »losb-j. opreti se na beraško palico in potrkati na darežljiva in usmi-ua srca.
S prikrito nevoljo jo je opletalo \e> krat to ptosjačenje za tujega otroka, a ves ln-rašk: trud j«- bi! pozabljen, kadar se j«> vrnila domov in k«> j«- ot?«.k s p«i-sn-nosreno mil> »1» nečim ylasop\
gospodarji in gospo« I i- , nago »•» il : "Ma.:i nje. so s.- trumoma vsuli skozi I prinesli dobrega.*"' »Iliri ter obešali zvedave. rado-1 Sedaj na starost, vedne in usmiljene pogini«* najba, j»- bila mama. plahe sirote. Ž»- v .pastirja »hma-iKata, in to im» sla Micka in Tine,-k. sta dobila Jce. povračala hitro svojega gospodarja. Do- ' Ijuhfznijo.
k? i
ste pa
jein ka je čuten [Migi (»»•na roka.
ob rubu gro-iie. mati, ali
ji je božalo sr a j<» z materino Kata se ni k«-sala, »l-i
nizal marsikateri so- j j,, vzela otroka. »la. eelo vesela a stegnil-i s«- ni no-ga j»» bila. k
ila hi
.. ........ier ji j»* s svojim o-
ga bila dviirn |;t jtroškim čeblatijem in izprašuva-in privita kot svojega na — u- njem kratil siuiljeno sre»«.
Micka iu Tin«
u- njem kratil dolgočasne zimske dneve in ve,Vre. Krist j«> dopolnil v Katini oskrbi tretje leto, znal je 1 e po moliti in priden je bil; kupil mu j«' sam oče župan bolj o« I raslih sirot j prve hlače iu klobuk. <la bi lah-
>k sta morala na-razen in stopala sta zajokanih o-či ob rokah novih očetov, ki sta
.s»> Usmilili
brez dolgove/nega barantanja in pogajanja. Kristl je pa obležal sam, zapuščen celo od brata in sestre, v krčmi ua postelji.
Ejinlje so se že razhajali, župan pa stopal resno zamišljeno po krčmi, se obračal sočutno s prošnjo do gospodarjev, a zastonj: dojenčka, ki je. vpil le po kruhu iu s«- š«' branil dela. ni maral nik-»lo. Zupan je ž»' nevoljett nad člo-Veško usmiljenoHtjo. plet«'l načrte, kako spraviti otroka v sirotišnico, dokler ne »loraste v pastirja. ko je stopila v krčmo Crešnikova bajtariea Kata. še to bom bara!. je menil, če se pa še
ne usmili, mora proč. v sirotišnico. Sicer usmiljena Kata je zmi-gavala m-kaj časa, z ramo in o»I-kirnavala z glavo, izgovarjajo se, da je sama reva in potrebna podpore. K»*r pa j»' oče župan le silil v njo in jej obetal mesečno rednino. je vzela povitega otroka in ga nesla počasi stopaje, v svojo borno bajto. Tako je dobil ono nedeljo tudi Kristl novo mater, čeravno staro in slabotno, a bilo jej je za zapuščenega dojenčka — materino srce.
Crešnikova bajta je čepela že vsa poklapana in okajena na strmini. Krila je izza davnih dni le Kato. in se»laj se je pa razlegal |K> njej menda prvič otročji jok
svojo zahtevo: smrt vranam. Ob-^globoko čuteče ljubezni do kruš-|čina je razpisala Solarj«un nagra-'ne matere, do po 4 vin. od vsake črne glave. |	* * *
Sedaj so se raztrgale marsika-j Prihodnjo nedeljo je. župan zo-tere hlače po drevesih, pa tudi pet prekliceval in vabil občane, nekateri požrešni vranji klun se (naj bi prišel kateri v krčmo in je zaprl za vedno Ni se čuditi, se usmilil sirote brez noge. Kristl če je strast vranjega lova opri-j je stal drugič na sejmu; prvega jetla tudi Crešnikovega Kristla. jse ni zavedel, ker j«' počival še v To«la to nezadolženo sovraštvo povojih, a ta drugi mu je ostal v
ko v tej opravi koračil v cerkev.
S tremi leti j«* videl Kristl prvič v hlačah domačo cerkev in tuje ljudi. Ta prvi obisk hrama božjega se je utisnil nepozabno njegovi nežno odgojeni duši in mu je bil nekak majnik in kažipot v življenju.
Odslej j»* Se veliko rajši molil in ubogal, ker sicer ne bi smel v cerkev, k Bogu samemu, kamor ga je tako vieklo in vabilo. Nedolžna otroška »luša se zadovolji z malim, tu»li Kristlova največja sreča, njegovo celo tedensko hrepenenje, ja bila svetla, v zlatu in čarobnih lučicah svetliku-joča se hiša božja.
Po izpolnjenem sedmem letu
je pa drčal Kristl vsaki »lan navzdol k fari v šolo. Sedel je v prvi klopi, ker je bil majhne postave in ljubljenec učiteljev, radi pridnosti in otroško-milega pogleda.
Kot šolar je bil doma tudi pastir belke, in začelo se je tedaj na Crešnikovem hribu novo življenje otrošk»>ga prepevanja in likanja.
Taisto leto, ko je naš Kristl prijel za tablico in knjigo, nagajala je celi občini in župniji krvoločno vranja zalega. Gospodi-uje so se. tako dolgo pritoževale radi ropa piščet, da so dosegle
»lo črnih roparie j»* plačal drago, da j«1 pomnil »lo groba.
Tik pašnika, po katerem j«1 tekal Krist za muhavo b»-lko. j»> stala visoka smreka, ki jV bila oklešena nad polovico. Prav pri vrhu so gnez»Iile vrane in morali so biti mladiči že precej godni, ker sta stara »Iva vedno zletava-la in jim donašala hrane. Pastir Kristl je skrbno opazoval življe-nje na smreki in je škrbetal v mislih na prislužene krajcarje. Dobro je videl n«'k»*g:i večera, »la so mladiči že stegovali vratove iz gnez»la : privezal je h«-lko s sra-botoin k brezi na pašniku, sani s«- pa oprij.d z nogami in rokami smreke ter plezal spretno pritajenim hrsk-hork proti \;r-. Ko s«' je oprijel vej. j»» postal, od veza I si prc<lpasnik. ga pripravil za polovljene mladiče in nadaljeval lovsko gonjo.
Lice mu j" žar»io veselja in sr-mu je hi,; no poskočilo radosti, ko je izpo»l vej pokukal v gnezdo. kjer so požrešno na sti-žaj kljune št i rje mhnliči. stara dva sta bil i z doma. Kristl si j,- ur-liapasel radovetlne otrošk«* o"*i. seg»4 z roko in posmukal mladi-v predpasnik. Pri«lrčal je s plenom »lo sr»*»li-n»', ko je zaslišal za njega pretresljivi: Kri—kra—kra. ravno nad glavo. Prekinil je v strahu plezanje. Stari vrani sta roparja kmalu zapazili in ena s»* mu j«* za-kadila v obupni žalosti in srdu s kljunom iu kremplji v glavo.
Na tak odločen napad Kristl ni bil pripravljen .prestrašil se je. pozabil, da je visok»i nad zemljo. spustil najprej sveženj z mladiči na tla. potein pa omahnil sam z glasnim krikom iu teb b-nil v jarek.
Zav»'»lel s,- je š«'-le doma na postelji, kjer mu je solznih oči močila čelo in nogo mama Kata. Grozno ga j«* zaskelela leva no-<ra in nakremžil je obraz v j»>k. Kata ga ni karala, š«' povpraševala ni veliko o vzroku nezgode, le sočutno je uprla vanj solzno oko. kot bi mu hotela s pogh'dom na lahko očitati: Kaj .pa sedaj? Sedaj boš pač <1 vojna sirota.
Dva dni je prebil Kristl v domači bajti v nepopisnih bol«*či-nah. brez trenutka spanja. So-s»*dje so prihajali. pogledovali nogo, pa vsak»'ga je pretresla croza pri pogledu na gob* kosti, ki so štrlele iz mesa. Nikdo se ni podstopil uravna ti ja nog»» in župan je odredil, da mora »lečko v bolnišnico.
Močne, hribovske, narave je bil Kristl, »la je prestal »lolgi prevoz na vozu in železnici. Zdravniki ni-ipustil; ker kot" pastir so »lolgo pouušljali in razinotri-vali. kako uravnati kosti, am.pak š«' isti dan j«' padla Kristlova noga pod nožem.
Se veliko jokal ni. ko se je prebudil iz omotice, ker sol/.e so mil bile ž»'. potekle. Kmalu je pozabi! na izgubljeno nogo in b»»-lečine, ker v bolnišnici j«' našel nove matere, še boljše in in-ž-nejše. nego je bila stara Kata — usmiljene sestre.
Ko je zapustil postelj. j»- hotlil nekaj časa ob berglji in paliei. k»*r je pa občina dala denar, so mu pomerili in napravili leseno nogo. Tej novi nogi se je prav hitro privadil in štorkljal je za sestrami iz sobe v sobo. Bolnišnica se mu j»* priljubila in menil je da ga bodo pustili za vedno pri dobrih materah.
Jokal je na ves glas. ko je prišel ponj sam žu.: an in ga peljal nazaj v »lomače hribe, kjer ni toliko nežnih in usmiljenih src. Vlak in vožnja sta otroku nekoliko ustavila solze in dospevšf z županom v domačo krčmo, je že radovedno vprašal: "Kje pa so mama — Kata*r'
Pri tem otročjem vprašanju se je županu utrnila solza, povesil je glavo in zamišljeno mol čal. Otrok pa je le silil z vpraša njem in mož mu je pokazal s prstom skozi oko na — mirodvor. Kristl ni razumel in je pogledal radovedno skozi okno, pa ni ni kjer zapazil matere, na pokopa lišču se ni gibal nikdo. Župan mu je razjasnil, da so mu med časom, ko je imel on druge matere, položili krušno v grob za vedno.
Ta kratka .povest je pretresla njegovo občutljivo otroško dušo do dna. Jokal je oeli večer, da se je veem smilil in jim bil za vzgled
trajnem spominu. Ljudje so zopet prihajali in pogledovali sočutno siroto za pečjo v kotu. N7 prosil z jezikom očetovskega sprejema, aiupak trkal je z lia-prej molečo leseno nogo na usmiljena srca. Ko počival še kot dojenček ua postelji, se ga je branil vsakdo. «: sedaj je že bil dora-stel v pastirja, četudi z leseno nogo. Takrat ga ni bilo treba v»-č vsiljevati, ponudilo se je. več gospodarjev. Vsi so ga sočustvovali in ga gladili; Kristl pa je proseče zrl v župana, naj on odloči in ga o»l<la očetovskim rokam.
Po županovi razsodbi ga je obdržal in popeljal na dom najinio-vitejši izmeti prosilcev. Kotnikov Sinia. Krist lov drugi dom ni bila razdrapana in okajena bajta, «m-nak ponosno stoječa hiša. Vendar Crešnikova bajta, »lasi borna, mu je krila ljubeče, materino src««: pri Kotniku je naše vse drugo, vse l«>,pSe. pa srca, ki bi g;, Ijidii-lo. kateremu bi s<- bil lahko potožil ni bilo po»l l»-po krito str»^-lio.
Koj drugi dan je nastopil svojo pastirsko službo in gnal sam kakih 25 ovac v reber na pašo. Živali so g« vzljubil«* koj v za»Vt-kti kot bi znale, da j.- zapuščena sirota, kateri se ne'suie nagajati. Prvo noč je spal še v hiši. drugo že v hlevu pri ovcah, ki bi mu naj odslej nadomeščale človeško družbo. Z rajno Kato sta zajemi-la 7 ene sklede pri skupni mizi" pri Kotniku pa mu je bil odkazan kot za pečjo. V roko so mu porinili lonček in le gledati je sru.-l na veliko mizo. kjer so sedeli in zajemali drugi, ki so imeli svoje in zdrave noge. Še z domačimi o-troei se ni smel igrati. ke»lo bi ga pač tudi re»lil in oblačil za prazno igranje!
Skraja se mu je tožilo po rajni materi Kati in bolnišnici, kjer se mu je godilo vse drugače. ,"a komu potožiti, kdo bi ga poslub-nil in mu vriel? Sčasom pa se je privadil samotnega kota za p»'č-jo. posebno lončka, slamnate po-st»>lj«' brez odeje in paše. Ovce niso stopale nikoli, kadar jih je gnal na pašo. pred njim. ali za njim, ampak v kolobarju so se vrtele okrog nj»>ga. Te ljubke in udane mu živali je vzljubil in kramljal je ž njimi kot s človekom. Saj so ga poslušale, ako jim je kaj pripovedoval in tožil. da. še cefo polegle so okrog njega in mu polagale glav.e prav na rahlo na sicer neobčutljivo — leseno nogo.
Edino, česar ni mogel zagrebsti v ,prepa»l pozabljivosti, je hila ,cerkev. V hram božji ga niso več
ni imel
praznične obleke, sploh so l»ili prepričanja, da je pastirjeva duša pred Bogom manj vredna.
Spomlad, poletje in jesen je preživel Kristl večinoma na pašniku, v samoti, med ovcami. Po zimi pa je pomagal pri rezanju krme in napravljanju stelje. Gospodar j<* bil ž njim zadovoljen, ker je bil tih. ubogljiv in mn je past i ro val le za .ponošeno obleko in skromno odmerjeno hrano.
K»>t. Kotnikov ovčji pastir je služil Kristl »lo 17. l»«ta. Xa županovo prigovarjanje ga je s 17. letom povzdignil gospodar v kra-varja z letnim plačilom in eno novo obleko.
Krist je bil povišan v težavno službo v hlevu in na polju. Gospodar je hotel in zahteval tako in fant se je udal. Kot hlapca so ga povabili k veliki mizi in dobil je tudi stalno postelj z o»lejo. Ni se prevzel v novi službi, veselil se je. ker je kot hlapec dobil novo o-bleko in smel vsako nedeljo v hišo božjo. V cerkvi se je lahko vsikdar nemoteno poglobil v srečne spomine na rajno mater Kato. ki mu je v otroško srce zasejala ljubezen do križa. Hranil je še vedno molek. ki mu ga je prinesla iz foožje poti in ne dal bi ga bil za nobeno ceno. v njega je najlažje molil za edino bitje, ki mu je dalo prvič in zadnjič okusiti : kaj da je ljubezen!
Kristla je kot mladeniča pačila le. lesena noga, drugače je bi1, krepke postave in tužno-milo prikupljivega obraza. Med tovariše in sovrstnike se je pomešal le malokedaj in še tedaj je bil tih in boječ.
Kristl se je rodil pod zvezdo križa iu ta mn tudi v cvetoči mla-deniški dobi ni hotela ugasniti in zatoniti. — Kot hlapec je pove-
zoval nekoč na njivi suho koruz-uico. Zagrabil je drugi snop in — bunk! Pičil ga je sršen na roko. Roka mu je vsled pika silno otekla, mraz ga je tresel in prisiljen je bil. iti za nekaj »Ini v postelj. Ot»'knila je počasi izginjala. a kopnela je ž ii]o vred tudi moč, roka-desniea je postajala vedno tanjša, sušila se je. Človek brez zdrave desnice pa je siromak brez dela in kruha.
Kristl je bil Kotniku dobrodošli kot brezplačen pastir, obdržal ga je tudi kot delavnega hlapca, a ni ga maral pod streho in k mizi kot brezdelnega berača.
Župan je bil pozvan in o«lpe-Ijal je siromaka v bolnišnico. Sprejet je bil s sočutjem in ljubeznijo. a n»» z isto nežnostjo kot nekdaj, ko je moral v ta zavod kot otrok. Niso mu takrat vzeli rok«-, pa tudi ozdravili ga niso. moral je č«»z mesec »Ini nazaj v domače planine, hrom na nogi in s suho desnico. Ustavil se j»- v isti krčmi, kjer j»> bil dvakrat oddan tujim ljudem in sedaj je bil tretjič na poniulbo. Prvič kot dojenčka se ga je oklenilo star-kino srce. v tretje se ga bode pa branilo vsako. Milo se je storilo siromaku, ko se je potopil v te misli in prvič se mu j«' kot mla deniču potočila solza živo čutečega. nezadolžeti«'ga gorja. _
Spomnil s»« j»\ kako mu je se kot otroku pokazal župan s prstom na mirodvor, na grob krušne matere. Tja na pokopališče so splavale nj«*gove misli in po miru. po večnem pokoju, j nelo njegovo srce. Sir. l»'l preselitve k bitju. K bilo v življenju tuje po k.... a tako sorodno po duši. prosil j,-Boga skorajšnjega svi.leuja- s krušno materjo.
Ko je ponujal takrat župan berača gospodarjem in gospodinjam pred cerkvijo, ga ni hotel nikdo, mnogo se jih je še taisto nedeljo ognilo nalašč krčmi, da bi jim k»lo ne usilil beraške nadlege. Zastonj je čakal Kristl. se deč v kotu za pečjo, zastonj prisluškoval vabečenm glasu in v srcu prosil podporne očetovske rok»i. Nikdo ga ni maral trajno pod streho — Živ ni mogel pod grudo: županova dolžnost je bila. nekaj ukr»»niti, »la se poskrbi za siroto.
Sklical je sejo in sprejel je bit predlog: vsaka hiša naj ga redi po »Iva dni!
Kristl je nasluhnil ta skl»-p. dotaknil se j«» žgeče njegovega srca. ker ga je pehal in valil "v jarek beraštva. Le ljubezen »lo Križanega. ki mu jo je vcepila v dostopno otroško srce bogaboj«*-ča Kata. ga je podprla v teh trenutkih. da ni omagal po«l težo tretjega križa, beraškega, ki je za mladega in ponosnega človeka najbridkejši.
Kristl je »lobil od domače občine le še malho iz domačega platna kot dedš»-ino in potni list na novem, bi-raškem »potovanju po župniji. Z 20. letom je nastopil težavno, počasno iu za njega zadnjo pot. Po nckati-rih hišah so ga spr»'jemali radi. ker se jim je smilil in postr»'gli so nm kot človeku, pri drugiu pa mu j»' priletela marsikatera surova b<*se-<la na uho in mu vsekala krvavečo srčno rano.
Delal je malo. k«*r ni mogel: po večini so ga pa gospodinje iu matere cenile, znal j»» pestovati in se ga otroci niso bali kot na vadnih beračev. Prosti čas je porabljal v molitev in v ogrevanje spominov, ki jih je bilo bore malo opasanih z vencem veselja, ampak največ mu jih je je .pognalo in vzrastlo po»l senco križa. Nikdo ga ni videl kedaj nc-voljnega ali celo jeznega: po njegovem obrazu se je vedno razlivala nekaka prikrita oto/nost in bolest. Ljudje so se ga z leti privadili. »la. vzljubili. ker je bil rc-»lkost Died bora vsakim darom zadovo'	e
zahvala ni le tekla raz ■.".'< pak je vsikdar izvirala ' sren. Tako je romal človek križa o»l hise do hiše. zanašajoč se na radodarna srca, celili 15 let. Težavna hoja mu je tiklonila hrbet in spomini bridkosti so ura pobelili glavo. Telesne moči so mu odpovedale. le duša je ostala krepka in močna, pripravljena še na o-strejše udarce. Prosil je občino, naj mu dovoli in pomore do stalnega bivališča blizu cerkve, ker slabost mu trga romarsko družico. palico iz roka.
Skromno prošnjo so mu usliša-li in nastanili so ga stalno pri posestniku, sosedu hiše božje. Od tod je zahajal vsak dan, ob slabem in lepem vremenu^ zavit v star, zakrpan voja£k& pljašč, in pokrit z okroglo kapo, sključe-
ne postave in oprt ob oglodano palico, v cerkev. Po službi božji je stopal vsikdar premišljenih korakov^ proti misijonskemu križu iu pokleknil na obe koleni, da je glasno zaropotala k-s»na noga po klečalniku. Mudil se je tiKlaj vsikdar «lolgo. zatopljen v molitev in prošnje do križanega J«*zusa. ki j<- edini prav nniel njegovo dušo in nezasluženo šibo. On mu je tudi kmalu usliAal zadnjo prošnjo, položila ga je njegova roka na bolniško postelj Par »Ini ga ni bilo več k sluz bi božji in uganil sem: Kristl je obolel. — Pozvonilo je * nekega popohlne z velikim zvonom in nikoli še nisem stopal v toliki radosti s Križanim k bolniku kot takrat, ko me je gnala dolžnost k vsled voljno prenaša nega trp
jljenja utrujenemu potniku — Kristin.	p
Ležal ni v hlevu, ampak v hiši. na lepo pogrnji ni postelji, iu solza mu je. zdrknila po licu. ko sem pri vstopu pozdravil: "Mir
tej hiši!"
Spoved j«» bila kratka, zahvala prisrčna. Pravil mi je, da j«i v e >« i kot že davno ne. ker so ga povabili za smrtno uro v hiš«) i i mu postlali snažno post«dj.
Kmalu po mojem odhodu j«' zatisnil trudne oči za vedno, lahko. brez boja. kot bi zaspal, u-trujeu po dnevnem »blu iu naporu.
Orob mu «li«"i skromen b sen križ. pa po mojem mnenju bi zaslužil rezan kamen z zlatimi črkami :
Tukaj počiva romar križa!

Za smeh in kratek čas.
3G
3E
m
KAJ NAS BRIGA VOJNA!
NAIVNO VPRAŠANJE.

—	Nikar s,- ne bojte, go-pa. Jaz sem imela t ti< I i tako bolezen.
—	Tako? Pa ste ozdraveli?
Tolažba.
diha.
Moj Bog. gospod -doktor,kaj bo z otrokom? Tako *ežko
— Frank, nikar ne stopi tako blizu prepada! Ali mi pa daj že vsaj denar, da se bom mogla pe- ljati domov.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Padel na južnem bojišču.
Dne
in sestoji večinoma iz ogrskih Slovakov.
Iz srbskega vjetništva je pisal . tir. Janko Sernec,.zdravnik v Ce-I so potegnili nedaleč od Vevč iz iju. y katerem kraju je interni-Ljubljanice in je prepeljali v mr-Van, v
4. decembra je pad.l poročnik Jo-j tvašnico k Devici Mariji v Polju, j ško Ilmle. Pri naskoku na črno- 1 topljenec je star okolu 30 let in
pismu ni })0vedaii0.
gorske postojanke je bil ranjen njegov sluga. Hude mu je priskočil ua pomoč in poklical sanitetno patruljo. Pri tem je dobil strel v ramo. Sanitetna patrulja je došla, da bi oba obvezala. Kar se vsuje cela toča krogel na sanitetno patruljo. Hude je dobil drugi strel v prsi. prav tako tudi korporal sanitetne patrulje. Oba sta bila v par minutah mrtva.
Padel je na bejnem polju, kakor poročajo uradni izkazi, Ivan Plevnik. desetnik hT. pešpolka, doma pri Devici Mariji v Polju. Ko se je otvorila knezoškofijska gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano, je vstopil v zavod in dovršil maturo z odličnim uspehom 1. 11)13. Nato je posta! enoletni prostovoljce. Odločil se je, da pojde V bogoslovje in je bil meseca julija sprejet v ljubljansko semenišče. Vojna mu je prekrižala načrte; v Karpatih ga je dohitela smrt. Ilil je tih. marljiv mladenič, ki se je posebuo zanimal za naravoslovje.
Padel je na severnem bojišču nadporočnik 15. pešpolka Viktor 1'očkar, sin spoštovanega ljubljanskega someščana Počkarja. Krogla u ruske strojne puške ga je zadela v glavo. S klicem: *4C'e-tovodja, prevzemite poveljstvo!'' se je zgrudil na tla in na mestu umrl.
Iz ruskega vjetništva. Slovenski vojak, ki leži v bolnišnici na Ruskem, piše: "Kijev, 23. novembra 1!»14. (Jotovo si misliš, da nisem več med živimi, a se nahajam kot vjetnik na Ruskem. V Kijevu sem v bolnišnici od 14. novembra. Bolan sem na nogah, a se čutim boljšega. V kratkem nas odpeljejo v Moskvo, ker tu je malo prostora za toliko bolnikov. Imam sc dobro ter sem se že privadil ruskih jedil, zlasti čaja. Imamo ga v obilici. Ruski običaj! Tu je že
fapadel sneg iu je zelo mrzlo, a še olj ho, Uo odrinemo proti stari luski prentolici. Kakor se sliši, nas pot vodi še dalje, in sieer v Sibirijo. Želel bi pa, da bi bil skoro mir ter da bi se zopet zdravi iu \eseli sestali. V Kijev smo prišli \/. Sam bora v tialieiji skozi Lvov-Brodv. Kijev je precej veliko staro rusko mesto, lina več stotiMOč prebivalcev. I** žal mi je, da ga ne moreni natančneje ogledati. Naj zadostuje sedaj glede mojega tekočega življenja ter mi ue zameri, da ti nisem toliko časa nič pisal. Razmere so bile take, tla mi ni bilo možno kaj poročati. 1'stno se bomo že bolj natančno
po zunanjosti sodeč pripada de
PRIMORSKO.
"i Z bejišča k pereki in od poro-
lavskemu stanu. Truplo je precej ke v boj. Z bojišča se je bolan veliko, močno nagnjito in je mo- vrni, učitelj Ciril Kafol yL ralo ležati v vodi že nad 6 tednov. vana Dm, ]!( liOVVmbra se po_
Oblečen je bil v črnopisane hlače, !ročil v kapucinski cerkvi v Gorici v triko in modropisano srajco. z gdr. Mnko M]eku^ učiteljico v modre spodnje hlače m črne iev-iL(lkov,u Kafol se	vrnil ua
.	'bojišče.
Alkohol! Na nekem travniku; Pogrešajo se. Od 2. oktobra po-pri Postojni so nash kletnega grviajo Jakoba Uvrif vojaka
prevžitkarja Josipa Biščaka iz L,7 pešpolka, 5. stotuije. Bil Suhorja mrtvega. Biščak je bil
Za slovenske grafofonske plošče, Columbia grafofone, zlatnino in srebrnino obrnite se oa^ie.
A. J. TERBOVEC, P. O. Box 25, Denver, Colo. (7—11 v sob)
je na
d u je Ivan Klemene, fotograf v tovarni torped na Reki.
I
DALMACIJA.
Uniformne čepice za srednješolce se uvajajo na vseh dalmatinskih zavodih. Gimnazijci imajo na čepicah črko <i. realci črko II in učileljiščniki črko P. Uniforme, ki jih je predpisala šolska uprava, se letos še ne bodo nosile.
pogovorili, ste zdravi
Kako je z vami? Kaj pravi sodčt
\[\ in še več kron, sedaj ga je. koli-
k v
oh. kolikokrat si želim en ek ali pa dva belca ali pa ! Komaj pričakujem tre-1»
ko h
on
»kusil nov pride-
kleti-kožar
terana notka
bk! Ali je kaj dobra kapljica! j P1'1 J 1,tr" ,l,1,'k« za ljubljanske
Tu
kor ga kdo hoče, po 5—6 K. Da bo v Ljubljani mleko zopet po stari ceni, je zlasti v vojnem času prav potrebno; kajti pomisliti je treba, da znaša po višek za 4 vin.
im
rad
prebivalce na eno kot 21M>,000 kron.
na Kusketu ne poznajo vina, okalice pijo, ki so »lične na-Itad bi znal kaj novic iz na-k raje v, n sam znam, da to ni uo, ker mi ne moreš odgovo-
Naslova Ti ne nimam stalnega 1 rek. sni c. Vesel sein pa, «la sem »a Biceka
leto nič manj
do |
>ril i k«
rojeu
ŠTAJERSKO.
Umrli na bojnem polju. Nadporočnik pešpolka št. 30 Pavel Bi-kr. nadgeometra Auto-v Mariboru, je v re-
ua R
bivali
J11
Umrl
lllld V
tvčuh.
le
p
fill do v
uasiov i lati, ker
la sem
d.i Ti lahko p«»- j /.ervni bolnišnici v Novem Sandc-hivanju. Kt*r mi «-u umrl na ranah, dobljenih na i večim pisati, sporoči Ti bojišču. Njegovega brata okr. ko-i drugim, da se nahajam misarja pri deželni vladi v Ljubili. <> mojem nadaljuem Ijani rezervnega poročnika dr. Fr Ti bom po možnosti po- Rieeka, ki se je boril na južnem takšno razglednico... i bojišču. pogrešajo. — 1'uirl je je \ ljubljanskem 1'ranči- major 2. bosensko-hercegovinske-i samostanu brat Kd-'ga pešpolka Avguštin Vodepp, ki ■liovec. Rojen lSV.i v Mo- j,, bil že nad 10 let upokojen. V le v stopil v frančiškanski vojno službo je bil zopet vpokli-ls~,7. in naredil slovesno ,.„„ (|ne :}0. avgusta. Poverili sti !2. februarja l*t»4. Ker je mu poveljstvo '13. črnovojniškega lovincija takrat mnogo bataljona. Na severnem bojišču j«' sol in tir dostajalo za uči- bil due 13. decembra smrtno ne-lolj duhovnikov, so se tu-j varno ranjen. Rajnika so prepe-lgentnejši lajiki posvetili ljali v Celje. — Iz Maribora po-k<> je tudi brat Edmund, ročaje: Seznam izgub št. 74 nam adko govoril slovenski, hr- je prinesel tudi tužno vest. da je lemški, italijanski in delo-i padel na bojnem polju dr Rudolf i francoski jezik. Ko so od- Silan, rezervni poročnik pri peš-ile. *»e je brat Edmund po-| polku št. 67. Pokojnik je bil za-pn>. lino vrtnarstvu in se vedeti iti značajen koroški Slove-tej stroki popolnoma iz- rie<\ doma iz Pliberka. Sodno pra-•ta 1!*14. je obhajal 50- kso je začel v Celovcu in služil lovne obljube, i »otem pa pozneje kot avskultant iu sodnik ■d hirati. Bil je vzgle- pri okrožnem sodišču v Mariboru, ink. porabi ji v svoj čas Ravno ob začetku mobilizacije je /a v*«', spoštovan od »obratov, ki bil imenovan za sodnika v Škof j« «o ga na/ivali z ljubeznjivitn ime- Loko. Dr. Silan je bil zmožen in noiu "stric	priljubljen uradnik, izboren ju-
Umrl je v Senožečah ondotni rist, vnet turist in prijeten dru-lestavrster Ivan Mlakar po krat- žabnik. V padlem smo izgubili ki mučni bolezni.	i vrlega narodnjaka in navdušene-
Umrla je Marija Cmbergerjeva.■ ga častilca naših lepih slovenskih dolgoletna goatilničarka planin, osohito Pohorja. Pešpolk v Židovnki ulici. Ljub- št. 67, pri katerem je služil rajni j Silan, ima svoj dopolnilni okraj 0 truplo nekega neznanca v Prešovu (madžarski Bperjes)
mLu	"	..........
di
L.
d«
idno red«
SLUŽBO DOBI.
Iščem slovensko- kuharico za " boarilinghouse *ker mi je žena umrla. Mora biti sposobna v gospodinjstvu. Plača $25 na mesec.
Frank 3Iodic, Box 83,	Brilliant, N. M ex.
(15-20—1)
...... ~ . . . .. . severnem bojišču. Po njem poiz-
alkoholik. Padel je v pijanosti na veduje Ki:dolf Hartol v Barkov-obraz ter se zadušil. — Pri vasi Ijah pri Trstu __ Po?rd,a se Ivan Kašeno v občim Loka so našli 68-1 Medve<L vojak 8. iovsk)>ga bata-letno prevžitkarico Alojzijo Da- ljoua stotnijo. Po njem poizve. car mrtvo. L bil jo je alkohol. |duje njt^OVa ŽIMla Terezija Med-
Požar. V Velikem brdu pri Po-j ved v 1 Vratih, pošta Livek. — Postojni je zgorela koča posestnika, greša se tudi Fran Lesar. 7. lov-Ivana Čiča. Posestnik se nahajaJskega bataljona. Po njem poizve-v vojni. Škoda znaša 2700 K ter je z zavarovalnino le deloma krita.
Izplačevanje odškodnin za konje in vozove. Dogaja se, da se odškodnine, ki jih vojna uprava izplačuje za prevzete konje in vozove posameznikom, ne more izplačat i.k ker je gospodar odšel vojakom iu ker se ne more obvestiti o izplačilu. Pri tem čestokrat trpi obrt in kmetija, ki je v rokah doma ostalih sorodnikov ali svojcev. Da se temu zlu odpomore, je finančno ministrstvo odredilo, da se na prošnjo svojcev pri vojakih služečini gospodarjem, ki so izročili vojni upravi svoje konje in vozove, za take slučaje sme postaviti kurator. da sprejema in sorodnikom izroča izplačila. Kura-torje postavlja potom finančnega ravnateljstva in potom finančne prokurature kompetentno sodišče.
Mleko zopet po 20 vin. "Slov. Narod'* piše: Pred enim mesecem so nekatere mlekarice v Ljubljani povišale ceno mleku na 24 vinarjev. Umevno je to naznanilo imelo v teh časih splošne draginje za posledico, tla so skoraj vse gospodinje odpovedale mlekaricam po 24 vin. in da si zlasti siroinašnejši sloji sedaj kuhajo mesto mleka prežganjko, čaj itd. Kakor se nam poroča, so mlekarice dvignile ceno mleka le za poskušnjo, češ: če bo šlo. če tie, pa ne. I*o praznikih pa bodo menda zopet vse mlekarice prodajale mleko po 20 vin. Na tleželi imajo namreč mlekarice toliko mleka, da iz njega izdelujejo maslo in sir. ker ga ne morejo svežega prodajati. Tudi ga mlekarne kmetom plačujejo večinoma po 10—12 vinarjev. Sedaj pa je še cena senu za polovico padla. Preje je stalo seno 11—12
Kje je moj brat ANTON KLUN podoinače Stefančev, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici na Dolenjskem. V Ameriki biva 15 let; pred 6. leti se je nahajal v Koslvnu. Wash., in potem v Montani. Prosim cenjene rojaki', ako kateri ve za njegov naslov. da ga mi naznani, za kar mu bodem hvaležen, ali pa naj se mi sam javi. ker mu imam zelo važne reči poročati. — Charles Klim. Box 646. Cliis-Jiolm. Minn._(16-10—1)
^	w Pazite na nič-
vredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-lerzAnchor varstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 VuhiBgtoa St., New Y*ric, N. T.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
T.WL leto 1915
Sedaj smo začeli razpošilja ti naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav Williama J. Fljnna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE" v kateri popisuje pisatelj resnič no zgodbo, kako je s svojimi po močniki zasledoval in konečno u gonobil zločinsko družbo, ki živ od izsiljevanj, ponarejanj in zs vratnih umorov. Ze sama ta po vest je vredna male svote. Polep tega je še nebroj drugega zani mivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo le tošnji Koledar izvanredno nga jal našim čitateljem. Cena: 30c
Ker je vsled uvedbe paketn* pošte poštnina za Koledar različ na, veljajo za posamezna držav« sledeče cene:
Koledar stane 30 centov s poštni no vred za sledeče države:
Connecticut, Rhode Island, De laware, District of Columbia, Ma ryland, Massachusetts, New Jer sey, New York, New Hampshire Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s postni no vred za sledeče države:
Alabama, Maine, Florida, Geor gia, Arkansas, Illinois, Indiana Louisiana, Iowa, Oklahoma, Ken tucky, Kansas, Michigan, Minne sota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Ca rolina, South Carolina. Nebraska Tennessee, Virginia, West Virgi nia, Wisconsin.
Za še bolj oddaljene države stan«
Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so:
California, Washington, Ore gon, Nevada, Arizona, Colorado New Mexico, Wyoming, Utah ii Idaho.
V naši podružnici Frank 8a kser, 6104 St. Clair Ave., Cleve land, 0., pri L. Balantu v Barber tonu, 0., in pri Frank Lebenn i Forest City, Pa., pri Charlesn Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chisholm, Minn., pri Chas. Kar linger ju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antonu Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown. Ohio, pri Ivanu Pajku v novi zla tarski trgovini nasproti Cone maugh pivovarni na Chestnut St.. Conemaugh, Pa., se prodaja na£ Koledar po 30 centov.
Kdor naroči Koledar, uj a» ozira na te cene.
Naročite ga prit
SLO VE NIC PUBLISHING OO «S Cortland t St. N*w York Cit?

Velika vojna mapa
* vojskujočih se eyropskih drža?.
Velikost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov.
Zadej'je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cenm ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije. Nemčije, Francije, Belgije in BalkaoNkik držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar|pošljite na:*
Slovenic Publishing Company,
82 CortWndt Stmt,	Now York, N. Y.
PHONE 24«
Zastopnik "GLAS NARODA**
m Cortlandt Street, N.w York, N. Y. ,
Frank Petkovsek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET
WAUKBQAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstno vmotk«. patentirana zdravila.
PRODAJA vožne listke vseh prPomorskih črt.
POŠILJA denar! v stari kraj sanesljho in pogteno.
UPRAVLJA joča dela.
v notarski posel spada-
NAZNANTL0.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za 4'Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
HARMONIKE
i»<W km*ar*n«*oH mto lsdelwjaa im
popraOa po najnlljlh wnth, a «tle trytlno te hdmIHto. V popra.ro iut-fl]lTO mkdo poftlje. ker win t% n*d IS let tukaj ▼ tem poalu In aedaj v svojem lastnem domu. V popravek run« kranjske kakor vse druse barmonlke ter računam po delil kakorSoo U* aa-stera kras nadaljnlh vpniuf.
JOHN WENZEL
1017 E. 62. St., Cleveland, Ohio.
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA ORIILL
Prodna belo vino po................ 70c. {jullon
' črno vino po ................ 60c. ,,
Drožnik 4 pallone za.................... $11.(»O
Brinjevec 12 Btekienic za................ $12.00
4 gallone (sodfek) za..........$16.00
Za obilno narocbo se priporoča
Marija Grill,
o308 St. Clair A?e„ N. E., Oeieland, Ohio
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljat ve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika jc le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 |dni.
Torej ni nobenega dvoma za Jpošiljanje denarjev^ sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $20 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.

Prihranek.
Absurdno se zdi navajati ljudi k varovanju največjega zaklada, — zdravia, — katerega ni tako lahko mogoče dobiti nazaj, kadar je enkrat izgubljeno. Opazimo pa lahko nevrjetno zanikrn ost, kot da vabijo ljudje bolezen in smrt v njihova telesa. Hranite rajše svoje zdravje kot pa dolarje. Onim, ki so izgubili zdravje ter ga želijo dobiti nazaj, priporočamo
TR1NER-JEVO
ameriško gliiir grenko vino
To naravno sredstvo obstaja iz čistega rdečega vira in zdravilnih zelišč ter ima večkrat hitre in dobre uspehe, ako se ga jemlje redno pri
. oslabelosti jeter, konstipaciji, izgubi teka, nenadnih slabostih, bolečinah v črevu, krčih,
želodčnem katarju
in pri vseh drugih boleznih, kjer je treba hitrega izčišče-nja telesa, ne da bi se ga oslabilo. To zdravilno sredstvo okrepča sestav ter mu omogoči delovanje brez vsakega prekinjenja. Dobro učinkovito je zdravilo pri želodčnih boleznih, onih na jetrah in v drobu.
V vseh lekarnah.	Cena $l.OO.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL.
Imejte vedno Trinerjev liniment pri roki. Morda ga ne boste rabili danes, a jutri vam bo prišel prav ter bo zmanjšal bolečine v mišicih in sklepih.
Cena 25 in 50c., po posti 35 in 60 centov.
BITTIR-W1NE
TRINE ROVO
HO&KE V1H0
—i i..............-
JOSEPH TRINO* 735 SAsMand Ave.
______________
V
Bluza.
Spisal Josip Ribičič.
ilT	(Konec).
Svojo ženo je ljubil iu najrajši hi ji izpolnil sleherno željo, a kaj. ko pa ni bilo mogoče. Moderni klobuki so lepi. to je vedel; tudi najnovejši kroji oblek bi ji krasno pristojali, pa kaj.. Vendar bi se Olga morala zavedati, da je le uradniška žena in ne magna tov«. Da. če bi se eden izmed teh stricev poslovil ua veke. tedaj bi že šlo. Ni lepo sicer, tla želi Hlrireui skorajšnjo smrt. a zakaj ko pa taki egoisti? Kakor bi se ke-sali, da so mu preveč dali pred poroko, drže sedaj svoje lil oŠ-njieke zaprte. — In zadnjič, ko jih je obiskal — toliko, da ga niso spodili. Kako je že dejal najstarejši: "Ali /.«• komaj čakaš, kaj? Pa lie bo še."
Tako je kovalo po Alojzijevih skrbeh, ko je nenadoma prejel brzojavko. da mu je najstarejši stric umrl. Ves v razposajenem razpoloženju je oblekel črno o-bleko. obljubil ženi in otroku cele gradove, dal svojemu obrazu primerno žalost ter se odpravil, tla spremi pokojnika k večnemu počitku.
Stopal je za krsto s sklonjeno glavo, želeč pokojnemu stricu najlepši prostor v nebesih, tetam Se veliko let zdravja, sebi pa u-godno oporoko. Ne preveč, ne čez potrebe, kajti Alojz ni čutil egoizma v sebi.
"Saj. ko bi ne bilo družine, bi tudi lic bilo teh misli — a tako......"
S to mislijo je vstopil Alojz z drugimi sorodniki vred v sobo. kjer je že čakal notar z važnim pismom in še važnejšim obrazom.
Alojz je dal svojemu obrazu najbrezbrižnejši izraz ter se ozrl
naokrog. Cndeč se. je zapazil, da okušata tudi strica iu v pajčolaue pogreznjene tete dati svojim o-brazoui isto kot on.
"Kaj nimate dovolj, požrešne-ži! Jaz vam vidim skozi farizejsko krinko."
Notar je začel čitati oporoko. Natuali je utihnil jok in vratovi ko se iztegnili.
Prišli- so ua prv«» mesto razlie-11 e uatauove. Alojziju so zamišljale pred očmi velike svote. Toliko, da ni vzkliknit; a premagal kc je in začel hitro seštevati ter odštevati od skupne zapuščine.
Prišla ho na vrsto društva iu Alojza je zaskrbelo, kajti kakor je vnagliet izračunal, je še malo preostaja lo. 1'pajoč. da se je zmotil je čakal ter iztegnil vrat še bolj. Končna svota je padla v naročje tetam....
! f	IU.
Minulo je dokaj dni. predno se je Alojz nekoliko vzravnal od hudega udarca. Z bojaznijo ga je gledala žena. s strahom otrok. Iu ko se je prvič SO|tet nasmehnil in vzdignil otroka v naročje, se je globoko oddUinila žena iu veselo zaploskal z rokama otrok.
< Hga je počakala se dan iu noč ter negotovo stopila k Alojziju iu mu poglailila lase, kar je imel vedno zelo rad.
"Nekaj bi te rada prosila. — Alojz!"
Kar nehote so se možu liamršile obrvi.
(>lohoko je Olga vzdihnila iu S«- hitreje gladila njegove lase. 44 Vse, kar sem imela bluz sem že porabila no, ne glej me tako. naj ne maram ničesar izrednega. Za dom bi rada. saj na ulico tako ne hodim. Tudi Olčica je že vse raztrgala ...
Alojz je ot rese I z jr|ave njeno roko ter stopal s težkimi koraki po sobi.
"Pomisli, žena. da sern kupil ve-lice, dragocen vem« za pokojnega strica, ki mu gotovo ne bo pomagal iz pekla. ... Da je pu vsa moja plača do zadnjega vinarja natančno odmerjena, bi tudi morala že vedeti. Satna veš. da tli moja krivda! Ali zapravljam? — No vidiš! Bluzo, bluzo.... Saj si imela takih reči dovolj, kara si jih mora se kaj dobiti, kajti najmanj pa dala? Pridi, poiskala bova. mora se kaj dobiti, kajti najmanj dva meseca sem sedaj ua suhem. Dolgov pa vei. da ne maram delati iz principov ne!" Tako govoreč m* j«, približal omari ter začel razmetavati po njej. Ni bilo mnogo. Kar je bilo. je tudi Alojz spoznal, da ni za porabo.
Že m* je hotel slabovoljen odstraniti. ko je privlekel iz kota že nekoliko obledelo rdečo bluzo. Razprostrl jo je ter je vprašaje pogledal ženo. Olga mu je stala ob strani iu zadrega ji je silila iz
"To je tista, saj veš. ki sem jo sama napravila." Alojz je še enkrat potresel z bluzo ter vprašal: "No in kaj manjka tej bluzi?" "Saj ti ne ugaja, saj si mi prepovedal nositi jo." 44 Prepovedal ?"
"Kaj več ne veš? Najprej pred poroko in potem prve dni...."
Alojz je zamahnil prezirljivo z roko.
4'Kaj vse ne blebeta zaljubljen fantin v medenih dneh! Kar oble-ei jo. prav lepa je. Kaj pa vendar hočeš? " Alojz ni mogel dokončati. kajti Olga 11111 je bila iztrgala bluzo iz rok iu jo vrgla v prejšnji kot.
"Pa je ne oblečeni! Rajša hodim raztrgana, da veš! Takrat ni bila dobra tebi. sedaj ni meni. Sedaj vidim, koliko je še Ijubez-
1 ni v tebi____"
In Olgo je sedla na stol in si zakrila obraz. Alojz pa je stal poleg nje ves v zadregi. Skoro z žalostjo v srcu je nato vzel klobuk iu gre«loč proti vratom «le-jal: "Ne morem ti pomagati, Olga. in ti z novo bluzo pokazati, če je še kaj ljubezni v meni!" —
IV.
Zopet sta minili dve leti. V Alojzijev«* družino je zopet pri-roraal otr«»k. Bil je deček in krstili so ga za Alojzija. Mesec dni po krstu je se«lel Alojz v kuhinji iu si podpiral težko glavo. Žena je zibala sinka.
Težke misli so tlačile Alojzija. Smrtna kosa mu je pobrala še ostala strica, iu oba strica sta bila spisala oporoki skoro tlobescd-iio enaki kakor prvi stric. Alojziju je to sorodstvo prineslo le nove stroške in nova razočaranja. Z vzdihom se je domislil vencev, še s težjim sinovega rojstva in krsta.
"Sosedova gospa mi je pravila, ila bo v nedeljo čitalniška veselica". je prekinila žena molk.
"Da bi lic bila", je odgovoril Alojz izpod pesti.
44 Pa ti se je vendar udeležiš kot predsednik?**
" r«lcl«'žiut se je", se je slišal vzdih.
'Ali me ne vzameš s seboj?" ga je vprašala.
"Ali sem te pustil že katerikrat doma? Nekam v tlaljo se je potopil Olgin pogled in r«»ke so nemirno ležale v naroeju. ko je negotovo zašepetala : "Pa nimam 110-belle obleke."
Kakor bi ga zbodlo, se je vzravnal Alojz.
"Ne razburjaj se. Alojz. No s krilom bi že šlo. četudi — no saj veš. da nisem izbirčna, a bluze res nimam nobene!"
"Olga. to ni mogoče? Kje pa je ona nova siva obleka?"
"Ona lanska? Prvič iz mode, drugič raztrgana."
"Tako. kje pa ona. ki me je stala skoro polovico plače?"
"Saj tisto krilo mislim, — bluzo pa nosim na sebi sedaj že dva meseca.''
"Ne. to ni mogoče, saj ti vendar kupujem neprenehoma cunjo za cunjo. Zdaj obleko, zdaj bluzo. zdaj klobuk!"
In Alojz je šel v sobo, začel razmetavati po omari. Kakor v zmagoslavju je kmalu zopet vstopil z rdečo bluzo v roki.
"Sem poglej — kaj pa .je to? Nova. čisto nova bluza! Še nikoli je nisi imela na sebi!"
Olga je počasi vstala in se vzravnala. "Alojz. vendar ne
boš---- Za veselico ta bluza, ki
ti je bila trn v očeh! Predsednikova žena.... "
44No. kaj pa si. če si predsedni-kova žena.... Ali si milijonarje-va!"
"Daj si dopovedat i. Alojz, saj bi moralo tebe biti sram. da bi sedela v tej bluzi poleg drugih.*'
4'Kaj mi mar drugih! Ali sem si jaz naročil posebno salonsko o-hleko za vesHico? Ali ne pojtlem v stari, ponošeni? Tvoja bluza pa je še čisto nova!"
Olga je sedla uničena ua stol. "Povem ti. da ne grem v t«*j bluzi, niti za kuhinjsko cunjo je ne maram!"
Alojzi jeva roka se je skrčila in zmečkala bluzo v pesti: 44Pa <lo-ma ostani, če si tak«i trmasta!"
Alojz je imel navado, da je v slučaju kake družinske disharmonije vzel klobuk iu šel. Tudi tega dne je ostal zvest svoji navadi. Vrgel je bluzo na mizo iu zgrabil klobuk in palico. A ni še bil pri vratih, ko s«- je pognala Olga proti njemu ter s stisnjenimi pestmi zasiknila: "Pa pcjdern. nalašč poj«letn. <la bo«lo vsi vedeli, kak hudobnež si. . "
"No, pa poj«leš nalašč", se je zasin«-jal Alojz čez rame iu zaprl vrata za seboj. —
Četudi je bila Olga trdno sklenila. da pojde nalašč na veselico v obledeli rdeči bluzi, vendar se
je zadnji ji i p premislila iu «>stala doma iu jokala. Alojz pa se je tistega dne napil kot že leta m>. | Ljudje so dejali, »la ni bil še nik- man. dar tako družaben in vesel.
Walsenburg, Colo.: Ant. fetich in Frank Blatnik, ttdianopolia, IncL: Alois Bud
PROŠNJA IN ZAHVALA.
Aurora, 111.: Jernej B. Verbič, 635 Aurora Ave. Oglesby, I1L: Math. Hribernik.
Tem potom se najprisrčnejše! D«!«!«, IU.: Dan. Badovinae. zahvaljujem tvrdki Frank Sakser Chicago, 111.: Frank Jnrjovee. in vsem rojakom, ki so mi šli do- I* Salle,	Mat. Komp.
sedaj tako na roko, in jih prosim, Joliet, 111.. Frank Laurich in
»la bi mi po možnosti še za nap rej nekoliko pomagali. Stanarino moram plačati, kupiti si moram nekoliko živeža in nekaj premoga. Srčna hvala družini Valentinčiče-vi, ki nam je poslala za božične praznike en dolar. Za pol dolarja sem kupil mleka, da so se otroci nekoliko pokrepčali, za pol dolarja pa kave in sladkorja. Meni se ni še nič ua boljše obrnilo, žena' je še vedno bolna. Kako rad bi s Martin Ko«, trdim delom preživel otroke in I Calumet, Mick. in okolieo: ž»'iio, toda ne morem. Nc prosim Pavel Shaltz in M. F. Kobe, rad, ki-r vem, tla ste mi žc veliko Detroit, Mich, in okolica: Jo-poinagali, rojaki. Ker je pa sila seph Glasič.
1 Manistique,
John Zaletel in Frank Bambicb. itinerax, Kana.: Jonn fttaie. Waukegan, HI.: Frank Pet-k o vlek in Math. Ogrin. '
•o. Chicago, 111.: Frank C erne, in Rudolf Požek.
Springfield, HL: Matija Bar-borii.
Frontenae, Kana. ta okoliec: Frank Kernc.
Mulbery, Kana. In okolico:
res velika in ker res potrebujem pomoči, se obračam znova na vas za malo podporo. Usmilite se re-vežev, ki vam bodo do smrti hvaležni.
Grove City, Ta.
John Zupan.
Darove blagovolite pošiljati na uredništvo Glas Naroda.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Barbare št. 1(5 v Willock, Pa., spadajoče v Forest City, Pa., tem potom naznanjamo, da bo izvanredna seja dne 10. februarja ob 7. uri zvečer. To pa zato, ker zamore postavno ukrepati le na delavni dan.
Kakor je vsetu članom znano, si je to društvo postavilo svojo »I".orano in uknjižilo na ime društva sv. Barbare. Ker se je pa kasneje dokazalo, da nobeno podporno društvo (Beneficial Society) ne more dobiti dovoljenja (licence) za držati opojne pijače,
zato je ist»> članstvo organiziralo zabavni klub pod imenom "Willock Social Association" (okrajšava: W. S. A.) in potem pod tem imenom preskrbelo postavno dovoljenje.
Ker je pa zadnja redna konvencija društva sv. Barbare v Pittsburgh!!. Pa., določila, da uaj vsako tak»i društvo, koje last nje svoje posestvo. odstopi prejkomo-
goče od društva sv. Barbare, rati.' tega so tu bivajoči člani sklenili, da se to posestvo prepiše o»l postaje št. It! na Willock Soeial Association. pod pogojem, da W. S. A. plača »Iruštvu sv. Barbare št. Iti $100 (sto dolarjev) odkupnine in »la ima društvo postaja št. 16 pravico s«'je ohdržavati in tudi v drugih slučajih brezplačno uporabljati prostore za dobo desetih let.
Vsak član postaje št. 16 je lahko član W. S. A., kateri je pristopil k »Iruštvu sv. Barbare št. 1<> »lo oktobra meseca leta lfl.'t. ak«i plačil j«' r»'»lno inesečnino, kakor jo klub določa. Kateri noče plačat, j»' lahko član samo društva sv. Barbare in opravičen do »dobrodelnosti, katere to društvo deli.
Torej udeb'žite se seje vsi člani brez izjeme, ker pozneje se ne bo moglo prav nič prenarediti.
Predsednik: Lovrenc Dolenc.
Tajnik: Anton Sutler. Box 212.
Zastopnik: Alojzij Mirt.
(14-16—1)
Izšla je
Učna knjiga j "VOJSKA WA BALKANU".
Vsltjil vsestranske želje naroii-li smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav iti najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešit kom je prideljen todi večji slovenski zemljevid bal kanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 1:3 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča ae pri:
Slovenic Publishing Co., 92 Cortlandt St., New York City
ROJAKI, NAROČAJTE S K VECJI IN NAJCENEJŠI DNE NA "GLAS NARODA", NAJ V NIK.
' TAŽJCO HAZNAMILft. mr Vsi potniki, kateri ca mm moravali potovati v staro jjT* domovino ta teden ali na narinjo potov* v pri* W hodnje, naj stanejo na iro-MT jih mestih, ker so tm paro-•V krodne družbe prekinile *a W nedoločen čas a prometom.
Kadar se zopet raamere pre W drugačijo, bodimo pravo poročali aa tem me
_Twrdka. Prank
MAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino aa "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge ▼ našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d. Ark. in okolica: Michael Cirar.
Sea Francisco, CaL: Jakob I <oviin
Denver, Colo.: John Debere in A. J. Terbove.
Leadville, Colo.: Jerry Jam-ntk.
Pueblo, Goto.: Peter Cul*" T
M. Roitz, Frank Janesh in John Germ.
•allda, Colo. In okolica: Louis Ceetello (The Bank Saloon).
___,

JlBtki
Mick, in okolico:
B. Kotrian. So. Kange, Mich, in okolieo: M.
D. Likovič.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrich in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Shara-
bon.
By, Minn, in okolico: Ivan Gonže, M. L. Kapsch in Jos. J. PesheL
Kveloth, Minn.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel.
Xlbing, Minn.: Ivan Ponle. Nash wank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatieh.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobe* Great Palls, Mont.: Math. Urich, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivee. Brooklyn, N. Y.; Alojzij Cela rek.
Little Palls, N. Y.: Prank Grego* ki.
Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Cb&a. Karlinger in Prank Kovačič.
Bridgeport, O. in okolieo: W*. lloSevar.
Zarbeton, O. in okolice! AJals Bal ant.
Collin wood, •.: Katk, 11*?
nik.
Lorain, Ohio in okolieo] lilt
Knrose 1735 E. 33. St.
Youngs town, O.: Ant. Ktkelj Oregon City, Oreg.: M Jnatln Allegheny, Pa. in okolice* M Klarich. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Sraddock, Pa.: Ivan Q«m. Bridgeville, Pa.: Bndolf Pie teriek.
Burdine, Pa. in okolice 1 Yoke
Keržian ik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonzburg, Pa.: Joka Kok
ieh.
lroughton, Pa, in okoltoo) rA
I lemaar.
Bxport, Fa. In okolica; 7oka
Prostor.
Forest City. Pa,: Karl Salav
in Frank l^ben. Farrell, Pa.: Anton Valentin
Hi.
Greensburg, Pa. in okolica: Venceslav Palčič.
Irwin, Pa. in okolieo: ffrank Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank Sato*-
uja.
Marianna, Pa. in okolica: Fr. Got 11 icher.
Meadow Lands, Fa. J Behnlta.
Moon Bun, Pa. in okolieo: Vs
Fittsbnrg, Fa.: Taniwi-f
vasnik, Ignaz Magist»'r in Z. Jak-Še in 1*. f{. Jakobich.
Unity Sta., Pa.: Joseph Kkerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Fa-pi«.
West Newton, Pa. in okolica: Josip Jo van.
Willock, Pa.: Frank Seme to Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton PalčI«. Winterquarters, Utah: Leuls Blasick. '
Black Diamond, Waak.1 Vi. Porenta.
Bavensdale, Wash.? Xakeh Bo mask.
Davis, W. Va. in okolica: John Brosich.
Thomas, W. Va. In okolica' Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp fel
Milwaukee. Wis.: Josip Tratnik. John Vodovnik is Frank Meh.
Shebovcan. Wis.* Anton Sta
rich in Frank Sepich.
West Allis, Wis : Frank Skek in Louis Lončarič.
Bock Spring«, Wyo.: A. Jutia in VaL Stalich.
•mmersr, Wyo.: Josip Metofc.
< i,
PRIPOROČILO.
Bojakom v Stcelton, Pa., okolici naznanjamo, da je
in
Mr. M. PAPIC,
1t8 Frederick St., Steelton, Pa.,
nas zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za na« list f4Glas Nar«i»la'' in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priponičamo. Upravništvo 'Glas Naroda*.
a. t—* * a *
BOJAlil NA K* »C o! TE SB Ni HLA8 NARODA", NfAJVSCT iA»VI5M*Kf DNKVNTI ▼
e.!* v A |
r « » • * u ' m—w
Ameriki is Amerikaoci.

Spisal
J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom h znano knjigo Rev. J. M. Trunka.
AMERIKA IN AMHRIKANC1
Ni naiS namen izreči na tem mestu kako kritik«), pač pa izjavlja mo, da je to izvrstno delo, kate rega bi si moral nabaviti vsak ro jak v Ameriki, bodisi v laaten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le pih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali Bamcga sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, ia je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani J^jigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini,
Slovenic Publishing Co., «• Cortlandt St^ New York City
Najmodernejša
TISKARNA

**
GLAS NARODA
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah.

Mo okusno, lirršoje prevode v druge jexte*
Unij ako organiziral Posebnost so drnštrena pravila, okrožnice, panfieti, ceniki iti
_ JJj ■■!
Vsa naročila pošljite
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.


Veliki vojni atlas
toiskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestey vseh yelesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov. na.20tih straneh in vsaka stran je 10£ pri 13J palca velikn.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obaega'devet raznih zemljavidor
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov^
Vsi;«emljevidrBo*narejeni v raznih barvah, dane vt»ak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tud£oznacen obseglpovršine, katero"zavzemajo^posamezne države.
Pošljite 25c. alijpa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. 1'ri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Cupapie fisneiaie Tiaosaiiaoiipe
,Francoska parobrodna družba.)
Diriktm (rta do Havre, Pariza, Švice, lnomosta to Ljobijani
Poštni pazniki so:
________itn brkati Um
ikpwUtotaM bodo postal« ■4r..O»ck« | Una. koitftuL te-
. išm, imtohknii« itn« lnili rln •otwj* m. ubSM Itd. aditnnlaf tnh iaS. h idmlli m i—!■! i li■■■ v VhUbiIm, Minil. «k M«ats in najbotf m lil« FSSl tiM mm Miki PiUi mm wrtanj.
JAKOB WAHCIC, 1091 M. §4th St, ClovaUnd, B.
.AIPBO VENCE 1 mm 4rm riUk«
"LK SAVO«"
lAflLOMAlMP
■«M» «Uak«
laklUUitwilak.
■ksprcsnl parnlkl umi
"Chicngo", "U Tonran^, ''Rochanbeu" b "Niagara"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Chesebrongh Building. Poftni parniki odplnjejo vedno ob sredah la pristanišča številka
«7. H. X.
& a) <s> &
NAJBOLJŠA
(S) <S> © <5>
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Gens t platno vezanf $1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dobe isto t podrnžnici fr. Sakser, 1604 St Qsir Ave., N. E.