203. številka
Ljubljana, v torek 4. septembra 1900.
XXXIII. leto.
[Ztyz vsak dan zvečer, izimfii nedelje ln praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske de2ele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za joden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežela toliko več, kolikor znaSa -najina. _ Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h. se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolč rrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12.  Upravnlštvu naj se bla« govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga BL 12.
.Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
„Gospodarska zveza" in posojilnice.
s iz klerikalnih posojilniških krogov.)
.Gospodarska zveza" famozno skrbi, pa j    sa posojilnice, katere po svojih tra-v vsakem kotu ustanavlja, ampak brezdanjo malho. :ika posojilnica namreč mora biti vizije Člen kake zveze oziroma cen-v'aše navidezne  Raiffeisenovke so zdrnžene z „Gospodarsko zvezo", h bode na  podlagi svojih pravil rav pošteno pomolzla Po zveznih ra vsaka posojilnica vzeti delež Ta delež se nič ne obrestuje; lotični posojilnici leto za letom v izgubo, mora pa poleg tega jspodarski zvezi" jamčiti za tri ž, t. j. za 3000 K. Z i slučaj, da -Gospodarska zveza"  izgubo, seže najpopred na posojilnične deleže, ka i se morajo po obstoječih pravilih Dj polno doplačati ter, ako bi to ne za-ovalo v pokritje izgube, celo jamčeno ,-oto 3000 K potrojiti.
To pa je ravno za male posojilnice nomenljivo in opasno. Male posojilnice imele že sedaj premalo zaupanja, a imele ga v !.odoče še manj, ker bodo nasproti Ivomljivemu zavoda, kakor je »Gorska zveza", koje dejanje in nehanje skrito, misterijozno, s tolikim zane. Mi dobro vemo, da ima a zveza" za plače svojim usluž-prostore in druge potrebščine ■  a razven dobljene državne pobrane členarine (deležev) pa dohodkov nihče ne pozna. Ob lem zboru podala je sicer neki jn prispevkov in izdatkov, iz njenega faktičnega imetka nihče ne spozna. Po tem računu ospodarska zveza" celo nekaj la — počasi! Ako so med iz
kazanimi sprejemki tudi deleži posojilnic in druzih členov, med izdatki pa plače njenih uslužbencev, potem ima ista že sedaj obilo izgubo in posojilnice, ki so plačale delež \ ob novem letu lahko kaj posebno neprijet nega zaloti. Ako „Gospodarska zveza" pošteno postopa, zakaj nam ob občnem zboru ni podala specificiranega računa prometa, izgube ali dobička in bilanc? Če že ni hotela takega računa občinstvu objaviti, dolžna je bila to storiti tistim posojilnicam, katere so plačale delež in zanjo jamčijo. Čemu tako skrivnostno, prikrito ravnanje? Zakaj ne pride na dan z jasnim računom, kakor drugi zavodi, n. pr. vrla naša kmetijska družba ?
Seveda, one posojilnice, katere so z domačim denarjem (vlogami) dovolj založene in tedaj izposojil ne potrebujejo, pač ne bodo šle v okorno nastavljeno past ter bodo — ako imajo le količkaj presodka — rajše pristopile h kaki drugi zvezi, ali pa ostale pod državnim nadzorstvom. Drugače pa je za tiste posojilnice — in teh ne bodi jih treba, je baje največ — ki iščejo izpo-sojila pri „Ljudski posojilnici", katero dobe le pod tem pogojem, da imajo pri „Gospodarski zvezi" plačan delež 1000 K.
In to je ravno čudno. Na ustanovnem shodu neke posojilnice omenil je jeden vde-ležencev nasproti navzočemu uradniku „Ljudske posojilnice", da bode ista, ako se bode pajdašila s famozno „Gospodarsko zvezo", prišla v nevarnost in ob zaupanje, na kar je dotični gospod izjavil in kategorično trdil, da „Ljudska posojilnica" ni spo jena z „Gospodarsko zvezo", temveč je popolnoma nezavisna od nje in samostojna. Če res nima z „Gospodarsko zvezo" nikake obveznosti, čemu ji tedaj goni male posojilnice pod nož? Raiffeisenovke, ako pravilno in pošteno poslujejo, delajo z malim dobičkom, ako tudi ves odbor, razven taj nika, brezplačno deluje. Zakaj naj bi li na leto 55—60 K (obresti plačanega deleža) „Gospodarski zvezi" žrtovale, poleg 'egapa še odgovornost nosile?
Posojilnice slednjič od „Gospodarske zveze" ničesar nimajo. Ako jih njen revizor vsako drugo leta pregleda, kar v 2—3 urah lahko opravi, pač ni toliko vredno, kolikor se na obrestih deleža izgubi Sicer pa ima .Gospodarska zveza" od malih posojilnic itak dovelj dobička, ker jim slabe, zastarele tiskovine za slano ceno prodaja. „Ljudska posojilnica" pa tudi nima prav, da na tak način pomaga male posojilnice odirati, ker ji taiste, ako si izposojujejo pri nji, ali vlagajo, množe promet in dobiček.
„Gospodarska zveza" je pač jedini zavod, ki za ničevne koristi zahteva tako visoke brezobrestne deleže in toliko jamstvo.
_ X.
Preosnova našega hišnega najemninskega davka.
(Predaval odbornik dr. V. Gregorič na drugi glavni skupščini društva hišnih posestnikov v Ljubljani dne 18. maja 1900.)
(Dalje.)
Bivši avstrijski fiaančni minister dr. Kaizl piše v svoji knjigi „Von der Ueber-\valzung der Steuern" sledeče:
„Gotovo je, da hišnega najemninskega davka ne prenaša navadno ali vsaj dolgo časa lastnik hiše kot tak ali drugi s hišo združeni dohodki ali pa dohodek najemnika. ■
„Čim bolj so davki na ta način urejeni, da resnični dohodek državljanov ne tvori samo vira, ampak tudi podlago pri odmeritvi davkov, tem ložje se doseže resno mišljeno jednakomernost pri obdavčenju, naj se to zgodi že potem le po razmerju ali po progresivnosti. Čim bolj se toraj bliža jednakomernosti obre-menjenje davkoplačevalcev z direktnimi, oziroma ako se prelože na dotične konsu-mente, z indirektnimi davki, temveč jam stva je za to, da bodo davke resnično oni nosili, za katere so določeni, tembolj go tovo bode preobloženje izključeno. Direktni
davek pa, ki bi ga utegnil davkoplačevalec preložiti, je po zgoraj označeni meri onemogočen, ravno tako je onemogočen indirektni davek, ki se kljub nameram davčne oblasti ne da povsem preložiti in na ta način davčni pritisek na davkoplačevalce provzroča.
Ker moramo smatrati sodbo bivšega finančnega ministra v njegovem lastnem področju gotovo kot merodajno, si pač ne moremo misliti ostrejše obsodbe cele uprave tedanjih naših obstoječih doklad in hišnega najemninskega davka.
Dr. Kaizl išče ideal vsakega direktnega davka v jednakomernosti obremenitve. In to je tudi najbolj pravo, kakor smo pred zakonom kot državljani vsi jednaki, in kakor se mora tu z vsemi jednako postopati, tedaj je gotovo tudi logično pravilno, da se tudi z vsemi davkoplačevalci pred davčnim zakonom jednako ravna. Zatoraj bi se, recimo, dohodek 1000 gld. jednako ne obdačil, naj zasluži potem teh 1000 gld. kak rentier, obrtnik ali trgovec, zdravnik ali odvetnik in slednjič tudi hišni posestnik ! Vsak se trudi na svoj način, in če se že morajo delati razločki, bi se moralo najbolj onega obdavčiti, ki se najmanj muči. A kako drugače je v praksi. Toliko vrst davkov imamo že, da se človek res že skoro več ne izpozna. In potem ta silni razloček pri obdavčenju. Dočim pla čuje kapitalist od svojega dohodka v vrednostnih papirjih, recimo od 3000 gld. samo 36 gld. osebnega dohodninskega davka, deželnih in občinskih doklad pa prav nič ne plačuje, mora hišni posestnik pri istem dohodku plačati hišnega najemninskega davka z dokladami vred 900 gld. in Se 36 gld. osebnega dohodninskega davka. Pri nižjih postavkah je razmerje še bolj čudno urejeno. Tako bi plačal rentier od 1250 gld. dohodka le 7 gld. 20 kr., hišni posestnik pa preko 300 gld.!
Narodno gospodarskim ozirom se pa pridruži še jeden odločno davčno politični
vc
ISTEK.
V Olimpu.
. Poljski spisal 11. Sienkie\vicz. (Konec.)
u je stopil pred aposteljna črno-jjdon, z nočjo v očeh in s n trizobom v roki. mu je zaklical Peter:
Bj ne  boš več ti dražil in miril več ne boš ti vodil v tiha prista-ladij, katere so zabredle na širokem emveč zvezda morja." o je Pozejdon  to začul, je zakričal, od hipne bolečine ranjen, ter se razlil v pružno meglo.
« * *
-^ato se je dvignil srebrnolokasti Apol z izdolbeno harpo ter šel k svetima • žema. Njemu je sledilo počasi devet *juz, slične deveterim belim, mramornatim kipom. Prestrašene Muze so stale kakor °Kainenele pred sodiščem brez diha v prsih, brez upa v srcih. Toda žareči Apol se je obrnil k Pavlu ter začel govoriti z glasom, ki je donel kakor krasna godba
»Ne usmrti me, gospod, in ščiti me, KaJti sicer bi me moral obuditi k novemu življenju. Jaz sem cvet človeške duše, njeno veselje, jaz sem luč in hrepenenje h Bogu.
'> gospod, veš najbolje, da pesem ne bo Več hitela v nebo, ako ji stres peruti. Ro-
tim vaju torej, svetnika, ne morita pesni!"
Za trenotek je vladala tišina Peter je dvignil svoje oči k zvezdam, I avel je položil roke na ročaj svojega meča, naslonil obnj svoje čelo ter se globoko zamislil.
Slednjič se je dvignil, mirno je naredil znamenje križa preko žareče glave boga in zaklical:
„Pesem naj živi i nadalje!" Zatem je sedel Apol k nogam apo-steljnov. Noč je postala še svetlejša, jazmin je dišal še bolj, studenci so žuboreli vese lejše. Muze so se stisnile skupaj, kakor krdelce belih labodov in z glasovi, ki so se tresli še vedno od strahu, so začele peti tiho nenavadno pesem, kakoršne ni bilo še nikdar čuti na vršinah Olimpa :
„Pod tvojo pomoč se podajamo,
sveta Mati božja . . .
Daj, ne prezri naših prošenj,
temveč varuj nas zlega . . .
O, gospodarica ti naša . . . Tako so pele v zeleni travi, dvigajoče oči proti nebu, kakor belozastrte, pobožne, nune.
Tudi drugi bogovi so šli min. o. Kolo Bakha je hrumelo mimo, divje razbrzdano, ovenčano z bršljanom in vinsko trto, ob oroženo s citrami in tirzovimi palicami. Hrumelo je mimo z divjim vpitjem besnosti in obupanosti — ter se pogreznilo v neizmerno brezdno.   *  * *
Sedaj je stopilo pred aposteljna drugo božanstvo, ošabno, ponosno in bridko — in ne da bi čakalo vprašanja ali obsodbe, je začelo z zaničljivim nasmehom na ustnih govoriti:
„Jaz sem Pa las Atena. Ne prosim za življenje, saj sem le mamilo. Mene je poslušal, mene molil Odisej, ko se je postaral, mene je poslušal Telemah, dokler mu ni noben las senčil brade. Saj mi niti ne moreta vzeti nesmrtnosti; hotela sem vama le povedati, da sem bila prazna senca, prazna senca sem in prazna senca ostanem v vsej večnosti."
* *
Naposled je prišla vrsta nanjo, najlepšo, najčastitljivejšo vseh boginj.
Prišla je krotka, krasna, solznega očesa. Srce jej je utripalo pod sne ž no belimi prsi kakor ptičku, ustni sta se tresli kakor otroku, ki se boji stroge kazni. Zgrudila se je svetnikoma k nogam, iztegnila, svoji božanstveni roki ter začela ponižno, boječe govoriti:
„Grešna sem, kriva sem! Toda o go spod, jaz sem sreča ljudi. Usmili se! Odpusti ! Jedina sreča ljudi sem!"
Bojazen in ihtenje sta ji vzela glas. Toda Peter jo je pogledal poln usmiljenja, položil svojo staro roko na njene zlate lase, in Pavel se je sklonil k šopu poljskih lilij, odtrgal jedno, se dotaknil boginje s čašo in vzkliknil:
„Bodi odslej kakor ta cvetlica, toda živi, sreča človeštva".
Mej tem se je zdanilo. Jutranja zarja je zrla rožnato izza višin goril. Slavci so molčali, pač pa so čižki, ščinkovci, vrabci in penice potezali zaspane glavice izpod vlažnih perotij ter ponavljali: .Jutro, jutro!" Zemlja se je zbudila smehljaje in vesela, kajti vzeli jej niso pesmi in ljubezni.
Mikrokosmos".
Češki spisal Avg. Evg. Muž i k. Sovražnik.
DoČim napija vsakdo svojemu prijatelju, napijam jaz na zdravje tebi, le tebi, moj sovražnik, moj največji sovražnik in škodovatelj! Bodi dolgo živ in zdrav, bodi silen v svojem delovanju; nikdar ga ne zanemarjaj in ne pozabi pri tem name, častilca svojega! Klanjam se ti in visoko te cenim. Kajti ti mi nevede izkazuješ uslugo bolj prijateljsko kot najudanejši moj drug. Ti provzročaš, da ne postanem prevzeten na domnevane uspehe, temveč sem si vedno v svesti slabosti človeškega delovanja — ti, kričeča, živa vest moja, prihajaš v mojo notranjost in uničuješ tam mahoma vse čine, ki bi vzklili iz prevelike moje bujnosti — zaradi tebe postajam sam svoj in silen — ti  si mrazenje čistega,
drsnega zraka--če bi se tebe ne bal,
kako bi se ne porušil ?
Ako me ljubijo nebesa, naj stoje' pri tebi in te krepe!
vzrok proti temu brezmejnemu obremenjevanju. Schiifile pravi: „Direktni davki zgreše svojo pravo nalogo, da bi jednako-merno zadeli srednjo davčno moč, čim viSje raste davek, ako narasto hišni davki od 5° o ali 6°/o (8 — 10% v slučaju potrebe) bode to v sedanjosti najvišje, kar je sploh dopustno.
Radi svoje res izredne visokosti je torej naš najemninski davek že od svojega početka postal nekak indirektni davek, ne združuje pa v sebi one koristi, ki jo dajo indirektni davki!
Pri indirektnem davku bi moralo biti namreč davkoplačevalcu mogoče, kakor omenja tudi dr. Kajzl, da ga more v navadnem znesku preložiti. Naš hišni najemninski davek je pa navzlic svoji neprimerni visokosti kot takozvani dohodninski davek urejen kot direktni in ne dovoljuje radi tega preložitve v navadni visokosti davčnega zneska, kajti taka morebitna preložitev je kot večji najemninski dohodek podrejena hišnemu najemninskemu davku in dokladam.
Na Bavarskem in Pruskem se merijo tudi doklade po davkih, ki se plačujejo od poslopij; toda ti davki ne znašajo kakor pri nas v Avstriji 20-26%%, ampak 3 85—4%.
Stanovanje je jedno izmed najnujnejših potreb vsakega človeka. Neobhodne življenske potrebe pa bi se ne smele po najvišjih zakonih modernega narodnega gospodarstva ali prav nič, ali pa le v prav majhni meri obdavčiti. Stanovanja pa se radi tega nenavadnega obdavčenja in radi čisto flskalične uredbe tudi nenavadno po-dražujejo. Te mučne razmere pa prete, da se bodo še mnogo poslabšale, če bode rastla denarna potreba dežel in občin v dosedanji meri. (Dalje prih.)
T LJubljani, 4. septembra K položaju.
„Reichs\vehru poroča, da uživa Koerberjevo ministrstvo popolno cesarjevo zaupanje, ter da je stališče kabineta tako trdno, da o krizi ni možno govoriti. Ako se kak minister s politiko in taktiko Koer-berja ne strinja, odprta mu je pot, da izvaja konsekvence. sR«ichs\vehr" piše, da se glede parlamenta še ni sklenilo ničesar, ter da je Koerbsr v avdijenci pri cesarju po ročal le o tekočih poslih. BN. Fr. Press e" pa javlja, da se splošna kriza reši še ta teden. Ministrstvo ne odstopi. Drž. zbor pa se razpusti, a gotovo še ni, ali se hkratu razpišejo volitve. Bržčas bo Koerber nekaj časa vladal s § 14. Gotovega ne ve nihče Danes ima ministrstvo sejo radi položaja. Glagolica v cerkvi.
Iz Rima poročajo „Narodnemu Listu": Roma locuta, causa iiciita est. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je vprašanje gla-golice rešeno tako, da ostane glagolica v rabi po onih cerkvah, po katerih se je rabila cd pamtiveka, ali kjer se je vsled zani-kernosti dotičnih oseb opustila ali bila na katerikoli način prepovedana. Dekret se je našim škofom že dostavil ter se jim sočasno ukazalo, da morajo ravnati v smislu odredbe. Ta resolucija sv. kolegija je važna zategadelj, ker je ž njo odredba leta 1898. glede glagolica odpravljena ter so svečano potrjene naše pravice, glagolica pa rešena odprtega brezdna. Za to odločitev so si pridobili največjo zaslugo dalmatinski duhov niki, ki so delali neumorno, zbirali in pošiljali v Rim starinske, neoporečne dokaze, iz katerih se je sv. kolegij prepričal, da 1. 1898. izdana naredba ni v skladu z zgodovinskimi pravicami Dalmacije. Z današnjim dekretom pa prizna kolegij zgodovinske pra vice slovenskega jezika v dalmatinskih cerkvah. Latinizatorjem se je torej zopet jedenkrat naskok na naš jezik korenito izjalovil !
Zapadni Slovani in Rusi.
„Novoe Vremja" piše: Zapadni Slovani zlasti Čehi, jako mnogo besedujejo o slovanski vzajemnosti in o moralni obveza-nosti ruskih bratov, podpirati jih s svojim sočustvom v nejednaki borbi s pangermaniz mom. Oni imajo navado tožiti, da jih Rusi premalo poznajo, da malo zasledujejo njih borbo, katero bijejo na zahodu za vse slo vanstvo. Meni pa se zdi, da je dolžnost ne le na strani Rusov. Ako Čehi žele, da bi jih mi poznali in ocenjevali, je njih dolžnost poskrbeti, da se nam olajša znanstvo z njimi: ne naše, nego njih delo je, da se izda   na ruskem jeziku  temeljit vodnik
(putevoditelj) po čeških in v obče po zahodno slovanskih deželah. Govoril sem o tem ne enkrat z odličnimi češkimi deja-telji: oni so bili očividno popolnoma tega mnenja ter so obečali, da se „pute voditelj" izda. Bomo videli! A s tem sem izpolnil nalogo ruskega potovalca, ki je imel srečo prav v središču Evrope, ne daleč od naših mej in ne daleč od naših običajnih potov za mejo, najti mnogo novega, nepričakovanega, obogatiti se z izvirnimi in mogočnimi vtiski ter s spoznanjem, da nas čaka tukaj še velika naloga.
Vojna na Kitajskem. Vsi časopisi se bavijo s sklepom ruskega zunanjega ministrstva, da umakne svoje čete iz Pekina in začne mirovna pogajanja. Nemški listi se seveda togote ter dokazujejo, da je nastala v „koncertu vele-vlastij velika disharmonija". A tudi neka teri angleški in francoski šovinistični listi se delajo jako ogorčene radi samovlastnega postopanja Rus1 je, kakor bi bila Rusija komu odgovorna za to, da ne mara nada ljevati klanja in pustošenja po Kitajskem ter noče svojega vojaštva pošiljati v smrt brez vzroka. Ruska zunanja politika je dosledna v t-m, da imej Kitajska mir, v katerem se more razvijati in napredovati. Nemčija pa bi rada igrala ulogo roparja, česar ji Rusija ne dovoli Odtod ves gnjev ! Resnica je, da je dosegla nemška državna umetnost, zlasti politika Viljema II, na Kitajskem velik tiasko. Velevlast, ki je huj skala za vojno, je bila Nemčija, nemški poslanik pl. Ketteler je najbolj žaljivo postopal proti Kitajcem, in nemški misionarji so provzročili največ nevolje med narodom. Nemčija in njen cesar sta v prvi vrsti zakrivila nemire na Kitajskem, a potem kli cala na maščevanje ter prelivanje krvi. Velevlast, ki je vedno svetovala k zmernosti in miroljubju, pa sta bila slovanska, absolutistična Rusija in njen car. Nemški cesar je spustil celo serijo krvoločnih go vorov v svet ter zabičeval vsakemu od-delčku vojakov, naj jim bodo vzor Huni, ter naj ne dado Kitajcem nikakega par-dona. Rusija in Japonska pa bodeta s svojo mirno, taktno politiko dosegli več kakor Nemčija, a vrhu tega jima bo Kitajska kot svojima prijateljema še hvaležna. Nemčija bo imela le velikanske stroške, a poleg moralne škode — sijajne blamažo. Končno pa bo še nemški državni zbor povedal svoje mnenje nemški diplomaciji, ki meče milijone proč za nič in za nič, ne da bi prej vprašala zastopnike davkoplačevalcev, ali so s tem zadovoljni. Govori se, da je nemški cesar po neki vojaški paradi pri obedu častnikom dejal, da Nemčija Pekina ne izpusti iz rok, če bi bilo treba vseh korov. No, Nemčija ni absolutistična država, in Viljem II. se bo pač pazil, da si s svojo trmo in smešno bojevitostjo ne ustvari še doma vajvečjih blamaž!
Dopisi.
Iz Krope, 30. avgusta. „Kdor bere „Slov. Narod", ima greh.* Nisem verjel, da so padi* te ali podobne besede na skalo, kjer plodonosno niti ne kale. V dokaz mi je to, da klerikalci berete „Narod." Če bi ga ne brali, ne mogel bi moj, povsem resničen dopis iz Krope izzvati jedne izjave od slav. županstva v Slovencu in neznanega dopisnika v Slov. Listu. Iz obeh omenjenih pa prav druzega ne morem konstatirati, kakor le to, da oba, izjava in dopis, ne moreta pobiti nobenega dej s t v a iz mojega dopisa. Glede na izjavo dostavljam, če je bil res razgovor o žup-nišču pred 30 leti, zakaj ga niso že takrat zidali, ko je bil vendar trg Kropa bolj de naren kakor za Časa zidanja, in če so Kro-parji res tako globoko hvaležni, čemu so se potem za časa zidanja tako rotili in jezili?
Kar pa dopis pripoveduje o neki zmedenosti in škornjici, mi je pa zvabilo samo rahel nasmeh. Koliko razumem o socijalnih zadevah, o tem dopisnik ne more soditi, ker sam ve gotovo veliko manj o njih ko jaz. Da pa počenjajo kaplanje in tudi žup niki v svojem fanatizmu nesmiselne in nezrele stvari, ve vsaka brezzoba ženica. So izjeme, pa — malo. Podvojenih naročnikov Naroda nisem videl, ker potem jih bi bi bilo 10. Če je ubožao hišo v Kropi oskrbovala cerkev do 1893. 1, jo je oskrbovala iz denarja župljanov. Kdo drugi pa zalaga    cerkev   z   denarjem? Antikrist
menda ne. Tedaj je liberalni zakon prav pravilno postopal, da jo je dal županstvu v oskrb, kjer je več kontrole v denarnih zadevah. — Mene je vzgojil narodni učitelj, Kroparjem dobro znan, veren katoličan, vendar pa odločen naprednjak. Dandanes se dajo razločiti katoličani v katoličane in psevdokatoličane. Teh zadnjih je več ko prvih in prav te vzame vsak na piko kakor tudi jaz. Kroparje poznam jaz prav dobro in tudi njih razmere in to tudi če nisem v Kropi. Vedno me veseli, če slišim o kakem napredku v Kropi in najsibode tudi, še tako malo. Toda v tem ne bode napredka in izboljška prebivalcem, če se bodo upcljavale razna psevdokatoliška društva. Temu bode vsak nekoliko misleč človek pritrdil in o tem sem pisal v zadnjem dopisu. Kar pa se mojega prepričanja tiče, povem, da sem „prepričan" brez kosila na Visokem, kjer še nikoli nisem bil. Dopisnik je nalovil v svojem dopisu cel „foglovš" muh in jih lehko izpusti, da mu bodo glorijo brenčale. Zajedno ga pa zagotovim, da pridem še v Kropo, da vem še mnogo zanimivega, in da bodem tudi še pisal. Na svidenje! K. N.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4 septembra.
— Kranjčeva slavnost. Včeraj dopo ludne ob 11 uri 50 min oddana je bila v Velenju brzojavka o Kranjčevi slavnosti. Ta brzojavka nam je bila dostavljena ob 6. uri 10 min. zvečer, potovala je torej iz Velenja v Ljubljano ravno sedem ur. (Po telefj -ničnem naznanilu ob 5 uri 20 min. je bilo že tudi prepozno.) Ko nam je brzojavka došla, je bil naš list že izdan. Brzojavka se glasi: Kranjčeva slavnost vršila se je ob najkrasnejšem vremenu in ob velikanski vdeležbi priprostega ljudstva. Celjska društva, „Sokol", moško in žensko pevsko društvo je vpeljal v sijajno okrašene Skale ban derij kmetskih fantov na konjih; povsod streljanje s topiči, zlasti o prihodu. Pozdrav v Velenju in Skalah je bil prisrčen. Slavnostni govor dr Karlovška, ki je trajal nad jedno uro, je navdušil občinstvo. Petje mešanega zbora je bilo tako krasno, da se je morala točka za točko ponavljati. Politično oblast je zastopal glavarstveni voditelj g. Capek, društvo „Pravnik" dr. Štor, Švigelj, Milčinski, „Pisateljsko društvo" Rutar. Vsa društva so zvečer priredila v Šoštanju po trgu lep obhod z godbo. Sledil je sijajen koncert z izvrstno godbo. V Stari vasi in Radmirji so leteli kamni na izletnike, a v Šoštanju so razgrajale ponoči nekatere barabe.
— Lep vzgled katoliške pokorščine
daje poljski župnik oče Kolar. Mi smo bili že večkrat primorani, se pečati s tem možem in smo ga morali že večkrat nekoliko pokrtačiti, zato ga pa danes toliko rajše pohvalimo. Oče Kolar so zdaj nekaj dni sila slabe volje. Nobena stvar jim ni prav. Na vse se jeze, kakor Človek, kateremu se je zgodilo kaj prav neljubega. In zgodilo se jim je res kaj takega. Propadli so pri kom-petenci za župnijo v Kranju Pravi se, da je škof Bonaventura očeta Kolarja z lastnoročnim pismom pozval, naj kompetira Pisma sicer nismo imeli v rokah, ali da je kaj ta-cega pri našem škofu mogoče, o tem ne bo nihče dvomil. Oče Kolar so menili, da imajo kranjsko župnijo že v žepu, a glej, vzlic škofovemu lastnoročnemu pismu je niso dobili. Tudi oče Kolar so propadli in se zdaj jeze, da je dobil to lepo faro kurat Koblar. Toda oče Kolar so dober kristijan in vedo, da morajo biti škofu brezpogojno pokorni. Vedo pa dalje tudi, da je Koblar kot človek in duhovnik pravi ideal, bitje brez najmanjšega madeža, ki tudi očeta Kolarja v vsakem oziru daleč nadkriljuje, in zato niti ne povedo, kako jih skeli, da niso postali župnik v Kranju. Da svoje nevolje ne morejo popolnoma prikriti, je pač umljivo, saj so tudi od krvi in od mesa, ali že njih premaganje samega sebe je vredno javne pohvale.
— Slovensko gledališče. Na novo angažovalo je dramatično društvo za dramo pet igralskih močij in sicer gospico Kri stinoRUckovo, ki je bila doslej ljubimka in heroina na plzenskem odru; potem Srbkinjo, gospodično Mileno A le-ksandrino pl. Kataninovo, ki je doslej na raznih odrih igrala subretske in karakterske ženske uloge; dosedanjega sa mostojnega gledališkega vodjo, gospoda Adolfa Dobrovolnega   za resne ju
naške, karakterne, reprezentacijske in starejše ljubimske uloge; mladega hrvatskega igralca gosp. Josipa Štefanaca za mla-dostne, ljubimske in junaške uloge ter go-spoda  Otoka rja  Boleško   za   igrali t drugih ljubimskih ulog ter za šaržirane in komične uloge. — Tako se je storil i korak v sistematičnem izpopolnjevanji našega dramskega osobja, katera popolni -. je bila že skrajno  potrebna.   V svrho toč-nega in hitrejšega priučevanja novega n pertoarja delila se je za bodočo gledah . sezono režija za dramske predstave; n zorstvo in del režije prevzame   g. Adolf Dobrovoln^, a režiserjema določili se tudi Anton Verovšek in Rud Deyl.  Skušnje za prvo dramsko norite Anzengruberjevega .Dolskega župn vršile so se že pod vodstvom gospoda An' Vero vseka, kateremu je  doslej dodelj^ režija tudi igre, Hauptmannovega „Bob: vega  kožuha".   Gosp. Adolf Dobr volny   vodil   bo   režijo   druge novi* „Sedmih   gavranov", nadalje Shak pearjeve igre   .Romeo  in Julija" Šamberkove glume „Valvazorjev tr dočim režira g Rudolf Deyl Anzeng berjevo igro,  .Četrta božja zapove ' in igro  „Šivilja". — Z gosp. Ignacij. Borštnikom  vrši   se  dogovor zaradi l večkratnega gostovanja; tesnejše ga nav • zati na slovenski oder, žal, ni bilo mogo • ker je gospod Borštnik osobito po pri/.i vanji vplivnih kritikov trdno sklenil r širiti svoje  umetniško delovanje in pre piti na nemški oder ter bo že prihod spomlad gostoval na Dunaju.
— Gostovanje gdč. Noemi v Pragi V .Narodnem divadlu" je nastopila min li teden naša operna pevka gdč. Nc naslovni vlogi „Prodane neveste'
segla, kakor poročajo češki listi, pr? uspeh.   Listi hvalijo njen sveži, dac prekrepki, a velesimpatični glas, njen cela pravilno prednašanje ter premi.% igro.   Gdč- Noe*mi je žela mnogo pr: ter se ji je zlasti koncem tretjega d burno ploskalo.
— Dopolnilna državnozborska volitev na Koroškem. V soboto se je v Beljaku shod  zaupnih  mož nemškon < nalne stranke tega volilnega okraja, d stavi kandidata za državnozborski a
na mesto odstopivšega gosp. Ghon časa se je mislilo kandidovati znan sestnika Orascha, a ta kandidatura -opustila, in kandidatom je bil izvolj gor Janisch iz Borovelj.  V tem, Nemci tako marljivo pripravljajo za litev, se Slovenci niti ne ganejo. Proti je bilo v tem okraju res teško kaj opraviti a zdaj bi se moralo vendar vse stori' se pridobi ta mandat. Bojimo se pa, d i prav ničesar ne stori.  Odkar je g opustil politično delovanje in to vsle . fidnega natolcevanja „Slovenca", je d ščina jedina voditeljica koroških Slov . od tedaj nazaduje slovenska stvar na c črti tako, da je strah, in v tem tiči I vzrok, da se za to dopolnilno državno/, sko volitev nihče ne zmeni.
— Slovensko šolstvo v Trstu deljo se je vršil pri sv. Jakobu v mnogoštevilno obiskan shod, na katere: je razpravljalo o slovenskem šolstvu v mestu. Sprejeti sta bili dve resoluciji zahteva od vlade, naj že vendar jed da odgovor na rekurz, ki je bil pre podan v zadevi slovenskih šol v Tra bo možno obrniti se do državnega m druga resolucija pa nalaga odboru p nega društva „EJinost", da izda prok cijo v vseh slovanskih jezikih, s ka* prosijo vsi Slovani za podporo za slov. šolstvo v Trstu.
— Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana" naznanja tem potom, da je VI i rodna dirka, ki je bila napovedana i september 1.1., preložena na 23. septembri t. 1. in sicer zaradi tega, ker prirede dne 16. t. m. narodna društva v Kranju veliko narodno veselico v prid Prešernove^ menika Ona slovenska kolesarska dro
ki nameravajo pri tej klubovi dirki sodew vati z jedno dirko svojega društva za pf-venstvo na dirkališču za dobo 1900 l '11 izvolijo naj to javiti odboru kluba n»jk^ sneje do 10 t. m., da omogočijo pravo?«*00 sestavo vsporeda dirke. Dne 16 septembra t 1. pa priredi klub mesto dirke na vae stransko željo ob ugodnem vremenu dru-štven izlet v Kranj. __
(kST Dalje v prilogi. ISJi
Priloga »Slovenskemu Narodu11 št 203, dn6 4. septembra 1900.
_ Iz Kranja se nam poroča, da je
na včerajšnji licitaciji v župnišču kupil g. Pavšlar ves gnoj za novega župnika Ko-blarja. Ta nežna obzirnost na potrebščine novega župnika je kar ginljiva!
_ Trgovski shod na Dunaju se vrsi
dne 8. septembra t. 1. avstrijskih in bo zastopan na njem trgovski stan iz vseh kronovin. Tudi „Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko" odpoSlje tja tri svoje delegate.
_ Notranjsko  okrožje  akad. fer.
društva „Save" priredi v petek, 7. t m, v Idriji koncert, in sicer v korist podpornih društev za slovenske visokošolce na panaju in v Gradcu. Natančneji program se objavi pravočasno.
— Dolenjske železnice. V preteklem mesecu sta bila osebni kot tovorni promet na progah te železnice živahna. Izvažalo se je največ lesa in premoga, a tudi dokaj živine.
— Poročil se je g. Anton Kocuvan, trgovec v ŠoStanju, z gdč. Franjo Ei bensteinerjevo   iz   Zagorja   ob Savi.
Čestitamo!
_ Učiteljske premembe. Provizorno
8ta nameščeni gospodični Marija Bole v št. Vidu nad Vipavo in Julija Ga-brovšek v Erzelju.
— Slovenski Sokol v Ameriki. Poroča se nam iz Leadville (Colo): Tukaj smo ustanovili društvo .Slovenski Sokol", ,Slovenic American Eagle Club", ki vzlic slabim časom še precej dobro napreduje. V
Slovenskem Sokolu" nas je zbranih nad 50 čvrstih slovenskih mladeničev, ki skupno gojimo telovadbo in delujemo po svojih močeh, da oživimo narodno zavednost mej ro jaki. Predsednik in ustanovitelj „Sokola" je g. Vekoslav Kostelec, doma iz Fužin na Dolenjskem, ki se je že mnogo trudil in je mnogo žrtvoval za slovensko stvar v Ameriki. Tukaj je dosti slovenskih rojakov. Ti delajo večinoma v rudotopilnicah, kjer zaslužijo po 2 do 5 dolarjev na dan. Mnogo jih dela tudi v rudokopih, v katerih pa je delo radi vode silno težavno. V okolici je pa tudi kakih 50 rudokopov, kjer kopljejo zlato. Naši slovenski rojaki pa niao samo delavci. Nekateri so tako srečni, da imajo svoje lastne rudokope. Prvi mej njimi je g. Josip Golob, doma iz Semiča, ki ima po občni sodbi že več kakor milijon goldinarjev premoženja. Tudi marsikateri drugi je že našel srečo pod zemljo. Leadville je jedno najvišjih mest v Ameriki, leži namreč 12.000 čevljev nad morjem, v velikem jarku nepreglednih „Rocky Mountains" ali kame nitih gora. Naj bi „Slovenski Sokol" v teh slavnih gorah zbiral pod svojo zastavo vse slovenske rojake, ki se tam nahajajo, in naj budi in krepi v njih narodno zavednost, da ostanejo zvesti svojim slovenskim materam in svojemu slovenskemu narodu.
— Laškega kavalirja so spoznali te dni v Kamniku od najboljše strani in vedo zdaj, kake vrste ljudje spadajo v Trstu mej fine kroge. Ta kavalir se je pripeljal z motor-vozom v Kamnik. Voz se mu je bil pokvaril in zbobnal je kar Štiri kamniške obrtnike, da mu ga popravijo. Ti obrtniki so se trudili ves dan in srečno popravili voz. Ko pa je bilo delo končano, je laški kavalir pokazal, da je pri denarnici konec vsega njegovega kavalirstva. Obrtniki so mu za storjeno delo računali 16 gld., a laškemu gospodu se je to zdelo preveč in začel se je ž njimi prepirati kakor kak mešetar. Ker obrtniki od svojega zaslužka niso hoteli ničesar odpustiti, je tržaški Lah naredil konec vsemu pričkanju s tem, da se je v sedel na voz kakor bi ga hotel poskusiti ter jo je odkuril, ne da bi bil sploh kaj plačal. Obrtniki so jo vdarili za njim. Tekli so sicer kar so jih noge nesle, ali »vitega Laha niso mogli dohiteti. Toda Lah a& ni dolgo veselil, da je obrtnike opeharil, k° je prišel v Žalec, so ga pozdravili — orožniki, ki so bili mej tem brzojavno obveščeni o tem, kaj se je zgodilo v Kamniku, •D tu ni Laha vsa njegova gostobesednost DJč pomagala Moral je založiti vseh 16 gld., sicer bi ga orožniki ne bili pustili naprej.
— Ne kupujte kisine kisline. Ta kisina kislina (Essigsaure), tudi vinacet ime novana, izpodriva v sled mogočnih sredstev 8 katerimi raspolagajo fabrikantje, vedno boli s tržišča zdravju ugajajoče pridelke vinskega in spiritnega kisa, i to je le mo-8oče, ker kupovalcem niso znane škodljive ^ nevarne lastnosti tega surogata, ki obstoji iz 80% hydrata kisine kisline (Essig-«aurehydrat) in je 20krat močneje od na-
vadnega spritkisa, tako da en sam požirek te tekočine zadostujej povzročiti naglo smrt. Kisi na kislina je torej pravi strop. Slučajev, da so se po neprevidnem vžitkn te kisline ljudje zastrupili, je mnogo znanih, navesti pa hočemo le dva, od katerih se je pripetil eden v Ravnembrdn! kjer je sin svoji materi vzel iz rok čašico te kisline viil mali požirek in drugi dan po groznih bolečinah umrl. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. V drugem slučaju je 321etni kamnosek R. R v Miiblhausnu jako močan in krepak mož nmrl v štirih dneh potem ko je neprevidno dodal premalo vode tej kislini in jo vžil. To so dokazi, ki dosti jasno govore proti nakupu te kisline- Da se dovoljuje tekočini s tako nevarnimi lastnostmi prodaja v prostem prometu, tega ni lahko razumeti, popolnoma nerazumljivo pa je kako, da se more prištevati po obstoječih zakonih to strupeno kislino vžit-ninskim sredstvom (Genussmittel)! Posljedice vžitka te tekočine se pri vseh slučajih smrtnonosne, ker sežge notranje prizadete dele trupla in nedvomljivo tedaj je kisina kislina kemični prednkt, ki se mora prištevati strupom, kako se tudi v družin državah smatra takim, le pri nas mu je dovoljen prosti promet. Vinacet je pa ravno isto kakor kisina kislina, rabi se to ime le z namenom premotiti konsumente. če objavljamo te vrste, storimo to le v interesu konsumentov, da jih opozorujemo na nevarnosti te tekočine, katera že zdavnej bi ne smela priti v javni promet, ker je tudi nepotrebna, saj imamo dosti domačega vinskega in spritkisa in to prav po ceni. Opozarjamo pa tudi vse v to poklicane oblastva, naj resno razmotrivajo je li dopustljiv prosti promet tako nevarnej tekočini, katera spada v vrsto kemičnih strupov, z do stavkom da je skrajni čas v varstvo zdravja in življenja občinstva kaj storiti, da se omeji prosti promet te kisline na prodajo katero predpisujejo postave za različne strupe.
— Velika tatvina. V lnščilnici riža v Trstu so prišli na sled velikanski tatvini. Iz te tovarne se je sčasoma odpeljalo mnogo vagonov riža. Skoda znaSa nad 200.000 K. Tržaška policija je aretirala že več, v to tatinsko zadevo zapletenih oseb.
— Porotne obravnave. Včeraj pričela se je pri tukajšnjem deželnem sodišču tretja letošnja porotna sesija Pri prvi obravnavi bil je 23 let stari kmetski fant France Za-krajšek iz Velikega Mlačevega obtožen hudodelstva uboja. Dne 17. junija slavili so v Berlanovi gostilni v Boštanski vasi poroko posestnika Franceta Janežiča. Med svate prišlo je tudi nekoliko nepovabljenih fantov, med drugimi tudi France Zakrajšek. Svatje so pustili fante plesati; šele proti jutru, ko so hoteli z gostilničarjem račun narediti, rekla sta ženin Janežič in svat Martin Galič fantom, naj gredo domov. Drugi so res odšli, le Zakrajšek ni hotel zapustiti gostilne, vsled Česar je nastal med njim in Galičem prepir. Obtoženec je potegnil nož ter ž njim sunil Galiča dvakrat v hrbet, jedenkrat pa v prsa. Posestnik Galič je vsled zadobljenih poškodeb že čez par ur umrl. Zakrajšek je bil krivim spoznan ter v smisla obtožbe obsojen na pet let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 18. junija vsakega kazenskega leta. — Pri drugi obravnavi sedel je na zatožni klopi 39 let stari rudar Ivan Otrin iz Idrije, obtožen hudo delstva uboja. Binkoštni ponedeljek bilo je več rudarjev v Šinkovčevi krčmi v Idriji, med njimi tudi Anton Tratnik v knapovski obleki. Zaradi tega so ga tovariši .vlekli" ter delali razne opazke, kar pa je Tratnika jezilo. Zlasti je Tratnika zbadal radar Otrin, vsled česar ga je Tratnik z roko po ustih udaril. Rudar Ivan Otrin zgrabil je na to četrtlitrsko steklenico ter jo vrgel Antona Tratniku v glavo. Tratnika pocedila se je kri po obraza, vendar je še nekoliko časa sedel za mizo, potem pa ga je krčmar peljal v podstrešje, kjer je ležal do srede, ne da bi bil kaj zavžil. V sredo odpravil se je k sodišču, kjer je napravil ovadbo; tudi v četrtek bil je za delo nesposoben, v petek pa je obležal ter sledeči torek umrl. Po izvida izvedencev imel je Tratnik čelno kost strto ter v lobanjo vtisnjeno; vsled tega vneli so se mu možgani. Otrpnenje možgan pa je nastopilo vsled poškodbe s steklenico. Obtoženec je dejanje sicer priznal, vendar pa izjavil, da ni imel namere Tratnika poškodovati, in da je vrgel stek-
lenico proti njemu, ne da bi bil kaj meril, 1« slučajno da ga je v glavo zadel. Otrin je bil le pregreška § 335. k. z. krivim spoznan ter obsojen na šest mesecev zapora, poostrenega z jednim postom mesečno.
— Nagloma je umrl včeraj popoladne na južnem kolodvora delavec Kari Grdič iz Zagorja na Hrvatskem. Pripeljal seje bil v dražbi dragih delavcev z Zgornjega A v str i j skega, in je bil namenjen domov. Ko je izstopil iz vlaka, mu je priSlo slabo, in pri izhoda se je zgradil mrtev na tla. Ker je bil v obrazu črn, so nekateri že ogibali, če ni morda za kolero ali kugo umrl. Ta strah je prepodil policijski zdravnik dr. Illner, kateri je konstatoval, da je Grdič nmrl za pljučno boleznijo. Mrtveca so prenesli v mrtvašnico pri sv. Krištofu in ga bodo ob-ducirali.
— Strah v Jakobijevi hiši. Nepopisen strah se je bil danes ponoči prijel atanov-nikov v Jakobijevi hiši na Starem trgu St. 4. Neka gospa je zasledila tatu v hiši, kateri je, zagledavfli jo, zbežal in se nekje v hiši skril. Nobeden se ni upal iti za tatom. Odprli so okna in klicali policijo na pomoč. In res kar najedenkrat so se pridrvili policaji pred hiSo in jo obsedli, da bi jim tiček ne uSel. Tat je menda videl, kaj ga čaka in se je udal. Zlezel je iz svojega skrivališča in se je predstavil kot ljubček neke v hiši stanujoče dame, ki se je bil vtihotapil v hifto, in ga je bila neka gospa zasačila, ko je nesel Črevljičke v rokah. Policija je morala brez opravka oditi, ker ljubčka niso hoteli izpustiti, dokler se je hiša stražila
— Sadje kradejo otroci na vrtovih ob Dolenjski cesti. Včeraj sta bili spet dve deklici zasačeni, ko sta kradli jabolka na vrta Marije Piankar. Natresli sta vrečico jabolk in jih odnesli domov.
— Nadležen kroinjer. V Lekanovi kavarni na Sv. Jakoba trgu je priSel danes ponoči krošnjar T. B. in je silil goste, da bi igrali na Številke. Bil je tako nadležen, da so mu postavili koS z blagom pred vrata in poklicali stražnika, da ga je odstranil.
— Na Paichelnovem vrtu raste lepo in dobro sadje, ki ima zelo privlačno moč na razne paglavce. Včeraj se jih je bilo več priplazilo čez zid na vrt, a so bili prepodeni in jeden celo prijet. Stariši in učitelji naj bi otroke poučili, da je sadje krasti prepo vedano.
— Ponesrečil je delavec v Cinkel-novi tovarni, Josip Matevže Ko je deval jermen na stroj, mu je prišla roka med vretena, in mu jo (je zdrobilo. Bil je prepeljan v deželno bolnico.
— Izgred provzročil je v Lokarjevi gostilni v Vegovih ulicah neki krojač. Pomiril ga je stražnik.
— Paleo odtrgalo je včeraj ne Glin-cah 11 letne mu dečka Adolfa Babica. Hotel se je nekemu kolesarju od zadej na kolo vsesti, a je pri tem prišel z desno nogo mej napore in mu je odtrgalo palec.
— Tatvina. Delavca Ivanu Vizarja na Strmi poti St. 11 je včeraj popoldne ukradel nekdo iz kovčega desetak. Tatvino je opazil Sele zvečer, ko je priSel domov in jo takoj naznanil policiji Sumljiv je bil tatvine v isti hiši stanujoč delavec Franc Pindar, katerega je policija se ponoči prijela in zaprla Pindar je znan tat in je tudi res ukradel desetak Vizarja, kar je tudi sam priznal.
— Pri streljanju ponesrečil je predvčerajšnjim v Stenicah fant Ivan Japelj. Pripeljali so ga ponoči v bolnico.
— Na tla podrla je danes dopolodne v sv. Florijana ulicah neka voznica Marijo Krištof iz Zatičine, katera je bila na glavi poškodovana
— Izgubljena Je bila minolo sredo na pota čez Mestni trg, Frančiškanske ulice in po Dunajski cesti do »Slona" zlata verižica, takoimenovana oficirska verižica z ametist-kamnom. Kdor je verižico našel naj jo proti primerni nagradi odda v kavarni .pri Slonu".
— Meteorol. mesečni pregled. Minoli mesec veliki srpan je bil srednje topel in ne preveč moker. — Opazovanja na toplomera dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 14 6°, ob dveh popoldne 22 9», ob devetih zvečer 175* tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 183°, sa 0-4» pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 73 59mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 01 mm pod normalom. — Mokrih dnij bilo
je 12, padavina znaša vsega skupaj 170 Imm. — Izmed vetrov prevladoval je severovzhodni.
* Najboljša madjarska umetnika sta
Hrvata Bukovac inFranges. Rimska .Tribuna", ki je med najodličnejSimi ita lijanakimi listi, piSe namreč pod naslovom .LUngheria" o madjarskih umetnikih na pariški razstavi ter hvali med vsemi najbolj Bukovca in FrangeSa. Znano je, da je dobil Bukovac kot .madjarski" umetnik odlikovanje na pariSki razstavi. Tako znajo Madjari hrvatske talente zlorabljati sa lastno slavo!
* Knez črnogorski v nevernosti. Ko je bival knez Nikola v italijanski luki Bari, je dobil za stražnika policijskega komisarja Veronica. Komisar je moral od daleč spremljati kneza povsod in skrbeti, da se mu kaj ne zgodi. Skrb za varstvo in velika odgovornost pa sta komisarju zmeSala glavo. Ko je Sel knez v luko na sprehod, je komisar nakrat zblaznel ter začel kričati, kazaje na kneza: .K meni, tri Štirje možje! Vrzimo tega starca v morje!" Knez je prebledel in potegnil meč. Množica pa je zgrabila blaznika in ga odvedla na policijo.
* Dobre misel monskovskege kneza.
Monakovski knez je priSel do prav dobre ideje. Njegov paviljon v Parizu na Quai d' Orsay ga je veljal precej denarja in vendar ni nič kaj posebnega, ker ni mogel pokazati kako posebnost iz svoje deželne kulture. Tedaj je Se le videl ta knez, da so vsi narodi razstavili v svojih palačah uprav ono, kar jim donaSa največ denarja. Takoj prime za pero in prosi francosko vlado, da mu da koncesijo za napravo javne igralnice v njegovem paviljonu. In če je tudi ponujal pol milijona, se niso mogli Francozi navdušiti za to ženijalno idejo in glavni vir monakovskega narodnega bogastva ostane med .mirno borbo narodov" ob Seine le ,hors de concours."
* Komedija. V me de la Federation za me Suffren v Parizu se nahaja velikanski amfiteater, pred katerim je postavljeno prav slikovito Število koč in barak. Okoli 250 oseb od vseh vetrov: Mahabeloi, ASanti, Sudanezi, Culukafri, Buri, Cowboyi, Texanci in Mehikanci predstavlja tukaj neko .Spek-takeI"igro v petnajstih slikah: Flibusterji v Tran8vaalu. Tu ss vidi kapitana Bottomboj in VVeatern kot umetna strelca, Bura Hox-borna, ki je se pred sedanjo vojno služil pod Joubertom in Cronjem, kočijaža Kar-ryja, ki je Sest let vozil prezidenta Krugerja. To vse, bodisi pristno ali nepristno, jaha, strelja navskriž ob glasovih afrikanderske godbe — in ljudstvo ploska, se smeje ter veseli — ko se žaloigra, katere far«; o tukaj občudujejo, tam doli v Afriki resnično igra.
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 4. septembra. Notranjepolitična kriza se je zasukala v toliko, da je nje težišče zopet pomaknjeno v ministrski svet Ta se bo moral sam odločiti glede sredstev, pri čemer pa ni pozabiti, da glede sredstev, ki pridejo v poštev, ni mej ministri soglasja Kadar pojde Korber drugič k cesarju, mora priti ali s pozitivnimi predlogi ali pa z demisijo. Ministri so zdaj vsi na Dunaju, a ministrski svet še ni sklican. Sodi se, da se utegnejo ministri še najprej zj edini ti na razpust poslanske zbornice. Priporočajo se sicer tudi še druga, drastičnoj ša sredstva, vendar ne verjame nihče, da bi se jih vlada lotila.
Dunaj 4. septembra Posl. Hogler je odložil svoj mandat
Brno 4. septembra .Lidove No-viny" javljajo, da je iz vrše valni odbor mladočeške stranke sklenil, da nima vzroka nasvetovati klubu poslancev premembo dosedanje taktike, ker vlada češkemu narodu ni dala zahtevanega zadoščenja
Budimpešta 4. septembra Policija je prišla na sled nekaki anarhistični zaroti zoper bolgarskega kneza Ferdinanda.
London 4. septembra Buri oblegajo Ladvbrand. Angleška posadka hoče vsa živila sežgati, da ne pridejo Burom v roka Položaj je kritičen vendar je pomoč Angležem že na pota
London 4. septembra. Buri so 31. avgusta poskusili razstreliti vodovod v Johannesburgu, pa so bili pregnani.
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše sredstvo z=
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (9—36)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
M. Leuetek-a v IJiiblJanl.
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici:
Dnć 29. avgusta: Marija Vodnik, kajžar-jeva hCi, 14 let, otrpnenje srca. — Marija Pevc, dninarica, 71 let, goba. ... AQ
Dne" 31. avgusta: Josip Krafinja, dninar, 4« let, jetika. — Alojzij Kropf, delavec, 30 let, jetika. - Josip Purkart, delavec, 34 let, vročnica
Dne 1. septembra: Uršula Stupica, delavka,
37 let, jetika. ■ .
V otroški bolnici.-
Dne" 3. septembra: Ana KreC, krojaCeva b6i, 1 leto, jetika.__
Meteorologično poročilo.
Vliln« n»d morjem 8088 m. BieJnJl i.r»6nl tUk 788 0 mm.
Cas opazovanja
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
Stanje: baro-   g, > metra | S g v mm. i h _§
Vetrovi
Nebo
11
7414
7436 7422
13-5 SL zahod pol oblaC.I |
100 \b\. svzhodj megla L, 18*4 si. vzhod pol. oblaCj^j
Srednja včerajšnja temperatura 168D, nor-male: 16 6°.
JDuLna-Jslca. "borza
dne 4 septembra 1900. Skupni državni dolg v notah ....    97 60 Skupni državni dolg v srebrn ....    97 20
Avstrijska zlata renta.......11680
Avstrijska kronska renta 47„ .... 9790 Ogrska zlata renta *?/,.  ...      .  . 11510
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 90 85
Av8tro-ogr8ke banCne delnice ...
Kreditne delnic?.......
London vista
flem&ki drž. bankovc sa 100 mark
80 mark...........
80 frankov..........
Italijanski bankovci.......
G' kr. cekini..........
1702 -664 — 242 — 11810 2364 1928 90-40 1138
Dva ali trije dijaki
iz boljših hiš sprejmejo se v stanovanje in hrano. Strogo nadzorstvo. (1762—2) Več pove iz prijaznosti Felix Toman Resljeva cesta št. 26.
Firm. 98,00
Einz. I. 151
Firma-Eintragung
In das hiergerichtliche Landesregister fiir Einzelfirmen wurde eingetragen die Firma „Erste Unterkrainer-Bierbrauerei des Otto Ferles in Got-tschee". Der Firmainhaber Otto Ferles vrird zeich-nen: (17«6) „Otto Ferles"
K. k. Kreisgericht Rudolfsvvert
Abth. III., am 27. August 19C0.
(Vpis firme. V tusodni trg. register za po-samne firme se je vpisala firma: „Erste Unterkrainer-Bierbrauerei des Otto Ferles in Gottschee" (prva dolenjska pivovarna Otona Ferles a v Ko-čevji). Imejitelj firme Oton Ferles bode podpisoval: „Otto Ferles". — C. kr. okrožno sodišče v Novem mestu, oddel. III, dne 27. avgusta 1900.,)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odkod te ZJmblJaa* jož. kol. Proga dea Trbli. Ob 12. uri 6 m. po noći osobni vlak v Ti bil, Beljak, Celovec, Franatensfeste, Ljubno; Cez Selzthal v AnsMse, lil, Solnoprad, Zeli ob jezeru, Lend - Oa-Btein, Inomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 in. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-seubfeste, Ljubno, Dunaj; cez Selzthal v Soluosprad, Inomost, čez Klein -Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob li. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljr.k, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.  —  Ob 4. uri tt m
Eopolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, jubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeno, Curib, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Lino, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsku, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zve čer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 miu. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novouieato in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri &4 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 5o m. zvečer. — Prihod V Izubijano juž. ko). Proga la Trbiža Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Liuca, Stevra, lila, Ausseea, Ljubna, Celovca. Beljaka, Frau-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobui vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri Iti m. dopoludue osobni vlak ■ Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteuia, Ljubna, Celovca, Pou-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zeusfeste, Pontabla. — Ob 6. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Fraucovih vaiuv, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bu-dejevio, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope — Proga lz Novega mesta In Koaovja. Osobui vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 3. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod te LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob I. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob tt. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Ljubljano drž. kol. te Kamnika. Ob ti. uri r.i m. Ejutraj, ob 11. nri 6 m. dopoludne, ob 8. uri 10 m in ob 9. uri 55 m. zvečer,. poslednji vlak le ob ne deljah in praznikih. (1305)
Firm. 99.00
Kundinaeliiiiig.
Einz. I. 30
Vom k. k. Kreisgerichte RudoIfswert wird bekannt gegeben, dass im Handelsregister tur Einzelfirmen die Loschung der Firma: „Adolf Pauser, Spezerenvarenhandlung in Rudolfswerta v ollzogen worden ist.
K. k. Kreisgericht Rudolfsvvert
Abth. III., am 31. August 1900. (Razglas. C. kr. okrožno sodišče v Novem mestu, naznanja, da se je v trgov, registru za posamne firme izvršil izbris firme: „Adolf Pauser, špecerijska trgovina v Novem mestu". — C. kr. okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek III., dne 31. avgusta 1600. (1785)
Hiša na prodaj
je v L j ubijani, v Kurji vasi, na dolenjski cesti.
V hiši so 4 sobe za gostilno pripravne, dalje ima 2 kleti, 2 hleva, 3 svinjake, kegljišče in vrt. 18 delov močvirja in 6 oralov hriba. Cenjeno je posestvo na 16 500 gld.
Kdor želi kupiti, naj pride na dražbo v Križankah tO. dne septembra 1900 ob 9. url zjutraj. (1784—1)
Pričetek šole na mestnih ljudskih šolah,
Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani in sicer:
Na I. in II mestni deški 5 razrednici, na mestni nemški deški 5 razrednici, na mestni dekliški 8 razrednici, na vnanjih dekliških šolah pri ss. Uršnlinkah, na mestni nemški dekliški 6 razrednici in mestni 2 razrednici na Barji začne se šolsko leto 1900/1901.
-v torek, dno 18« septembra t. 1.
s klicanjem sv. Duha.
Za vpisavanje bivših in sprejemanje novih učencev in učenk je določen 17. september t. 1.
Vpisavalo in sprejemalo se bode: za I. mestno deško 5 razrednico v. šolskem poslopji v Komenskega ulicah; za drugo mestno deško 5 razrednico v šolskem poslopji na Cojzovi cesti; za mestno deško nemško 5 razrednico v šolskem poslopji na Erjavčevi cesti; za vnanje dekliške šole pri ss. Uršulinkah v uršulinskem samostanu; za mestno nemško dekliško 6 razrednico v šolskem poslopji na Erjavčevi cesti, za mestno dekliško 8 razrednico v šolskem poslopji na Erjavčevi cesti, in za mestno 2 razrednico na Barji v šolskem poslopji na Karolinški zemlji.
Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani smejo se sprejemati v mestne šole le z do voljenjem c. kr. mestnega šolskega sveta. (1781—i)
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne 30. avgusta 1900.
Hiša z vrtom
na Selu št. 13 pri Ljubljani se proda.
Cena se izve pri Janezu Židanu na
Selu Št. 8. (1743—3)
vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dobro izurjen v manufakturni in špecerijski stroki, 24 let star, sedaj vodja filijalke, želi službo premeniti. — Nastop 1. ali 15. oktobra.
Ponudbe pod šifro ,,J. K. 1000" na upravništvo „Slov. Naroda". (1748—3)
Firm. 242 Einz. I. 244/1
Bekaiiiitmachung.
Bei dem k. k. Landes- als Handelsgerichte Laibach wurde bei der itn Register tur Einzelfirmen eingetragene Firma:
„Jo's. Bruss"
zum Betriebe einer Kriimerei und Specereiwaren-handlung in Unterloitsch auf (Jrund des ULter-gabs- und Ubernahms Vertrages vom 18. Juni 1899.
a) Die Loschung des bisherigen Firma-In-habers Josef Bruss, und
b) die Ejntragung der uunmehrigen Firma-Inhaberin Johanna ver\v. Marguč, geb. Bruss, HandelHfrau in Unterloitsch No. 11 mit Ausdeh-nung des Eetriebes auch auf Gemischtvvaren-handel vollzogen.
K, k. Landes- als Handelsgericht Laibach,
Abth. III., am 30. August 1900. (Razglas. Pri c. kr. dež. kot trg. sodišču v Ljubljani se je pri tvrdki, vpisani v register za posamne tvrdke rJos. Bruss , kramariji in špecerijski trgovini v Spod. Logatcu na podlagi oddajnega in prevzemalnega sklepa od 18. junija 1899 a) izbrisal dosedanji imejitelj tvrdke Jožef Bruss b) vpisala sedanja imejiteljica tvrdke Ivana vdova Marguč, roj Bruss, trgovka v Spod. Logatcu St. 11 s tem razširjenjem, da se bode prodajalo tudi mešano blago. — C. kr. dež kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. avgusta 1900. leta.) (1777
Važno
za vse srednješolce, po. sebno pa za enoletno prostovoljske aspirante.
V vseh knjigarnah monarhije se dobiva za-držaj učnega gradiva za vsposobljenostno ftktUb za enoletno prostovoljno službo z dotičnim i ! -benimi predpisi, obrazci prošenj za komaj b vredni znesek 1 14 .»o li. (1741—::)
lajši dijak
vsprejme se na stanovanje
in hrano.
(1751
Naslov v upravništvu „SIov. Naroda"
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, izurjen v železnini, želi vstopiti kot magaciner v kako tovarno ali temu primerno službo.
Ponudbe pod šifro „Železninar" n;i upravništvo „Slov. Naroda". (1749
Domač učitelj
z zmernimi zahtevami, ki je že poučeva' se išče v nemško rodbino za učenca IV. a razreda gimnazije v Ljubljani.
Nemška vprašanja pod „Hauslehrer' v Kranj, poste restante. (1750—2
Izurjene šivilje
1783 1
se takoj sprejmejo na Sv. Petra nasipu št. 33.
Proda so
(1750
hiša štev. 18
v Streliskih ulicah.
Izve se pri gosp. dr. Vallentschag-u, odvetniku v Ljubljani (Dvorni trg št. 3).
Spretne, solid.ne
potovalne uradnike
(ak«izit«>i«jo)
za vse zavarovalne stroke VMpreJiii«» prof i vlMolti proviziji, sšasoma tudi m mtmtmm pluro tukajšnji glavni zastop stare, na skem že dolgo poslujoče tuzemske zavaroval.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se i ' ljajo pod: „akviziter 'tA" upravništv.i Naroda". (1531 I
Št. 723.
Pričetek tečaja.
M. 5. sv.
Prvi mestni slovenski otroški vrtec v Homenskeica ulicah in drugi mestni slovenski otroški vrtec v Cerkvenih ulicah
se letos otvorita
v sredo, dne 19. septembra
s sv. mašo, katera bode za I. otroški vrtec v farni cerkvi pri sv. Petru, za II. otroški vrtec v farni cerkvi v Trnovem ob polosmih zjutraj.
Vpisovali se bodo otroci v ponedeljek, dne 17. in v torek, dne 18 septembra t od devetih do dvanajstih dopoludne in od treh do petih popoludne, za vsaki otrošk; vrtec v dotičnih Šolskih prostorih, in sicer v Komenskega ulicah št. 12 (I. nadstropje in v Cerkvenih ulicah št. 21.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne 30. avgusta 1900.
(1782-1
Zarad napredovane sezone se prodaja
poletno modno blago
po globoko znižanih cenah; mej tem je;
2000 met. volnenega blaga .....   met. od 20 kr. naprej 3000   „   pralnega      „    I.kval..  .     „    „ 20 „ 2000   „   foulardina(podSiv za suknje)   „    a   9 „
kakor tudi okolu
lOO komadov svilnatih bluz najnovejše facone a 4 gld. 50 kr. 2000 metrov ostankov se odda po ceni.
Za garancijo, da to ni kako sleparstvo, je vsakomur prosto, da neugajajoče vrne.
Z velespoštovanjem
Konrad Schumi & Comp. (i7io-4) l#Pri novi tovarni'1
V Ljubljani, Dunajska cesta št. 6.
£-■£
M -* C S
— ta • O
c m
n >
S8*
N
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
Styria kolesa ^
STYR!A"
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča.
Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123-69) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati. Ceniki poštnine prosti, -gaj
Filiala v Kamniku: Janko Pohlin. pranc ^
i—i
03
OD
03
Stev- 6SS9.
Zakupni razglas.
zaradi zagotovljenja kruha in ovsa za leto lOOl.
Zakupna obravnava bode						Za nastopne približne preskrbovalne			Približna	tekoča	1
	3 C "o co 60 ca E E 0	za	č5*			potrebščine posad-kinih čet, zavodov in deželno-bram-benih odelkov			leina poireDSCina znaša za čas od 1. januvarja 1901 do 31. dec. 1901		
		zakupno postajo	E "c >o C O t_ 3 v»	za	čas	na dan					Specijalni pogoji
	C co > o					kruha a	ovsa a		kruha	ovsa	-
© c	trn m m		C O			840	840	4200			
	L_ a.		M	od	do	gramov			porcij	meter.	
tj	>					porcij				centov	
8 i »5	O (D •d (15 H	Ljubno Šmarje Judenburg Bruck ob M.	-			217 IG 352 350	—	—	78120 5760 126720 126000	—	Staviti se morejo tudi ponudbe na izdelovanje kruha iz erarične moke. Prevzemniki za oddajanje kruha, oziroma peke iz erarične moke, mogo dobiti v Celji erarično pekarijo za dobo pogodbe v zakup proti plačilu mesečne najemščine 22 K in proti temu, da napravijo manjše poprave objekta iz lastnega in ga zavarujejo proti ognju.
m »• AS h e -t •	c o (a Ul H ® 0 « rv cd cd t" E-,H  tj © H £S ti °"S 21 ca ■o a	Ptuj Celje Slov. Bistrica Strass	-	. 3 a 1 © O 1	r a 1 © O 1	340 370 100 45		143	124100 135050 36500 16425	2200	Ta zakupna prepustitev pa se mora izrecno pogoditi z dodatkom najemščine v ponudbi, ako se isto želi. Za postajo Gradiška se mora izdelavati kruh v mesecih junij do inclusive septembra 1901 na polovico iz pšenične na polovico pa iz ržene moke, v ostalih mesecih iz */, pšenične in a/8 ržene moke in je dodati na vsak q moke 140 gr kumina. Lastna ali v najem vzeta zalagališča za* kupnikov ne smejo biti od vojaških prebivališč oddaljena nad 19 hm; v nasprotnem slučaju morajo zakupniki poskrbeti brezplačno prepe-Ijavo kruha in ovsa.
Ct. 1900	O-orica via Mercato št. 1	Gradiška		in H ti	rf	31			35111		
o vri				i>	H (D						
&		Št. Vid ob G. Trbiž	-	?" (j (S	0 (D	350	8	151	127750	2340	
	0 (D	Malborget Predil	-	«r-> i	t 0	75 17	—	—	27375 6205	—	
-	i> 0 r-i	okop, Predilsko sedlo									
		Jezernica	-			18	—	—	6570	—	
•	(D 0	okop, pri Rajbelskem jezeru Bovec				17			6205		
«*		(Bovška kluža)									
		Wolfsberg	-			155	8	152	56575	2355	
Opazka : Razven poprej navedenih oskrbniških potrebščin in potrebščine za četna koncentrovanja v zakupni postaji z morebitno 25% večjo potrebščino mora zakupnik preskrbeti potrebščino za k vojaškim vajam poklicane dopustnike, rezervnike, nadomestne rezervnike in deželne brambovce po aktuelnih pogodbenih cenah, dalje moko, sol, drva in pekovske potrebščine povodom vsakoletnih vaj vojaških pekov.
Potrebščina za prehode ima se ponuditi po točki IV. zvezka pogojev
X/ a mm
1. ) Pri teh javnih dobavnih obravnavah se bode oziralo samo na pismene ponudbe. Narejene morajo biti po priloženem formularju in imeti kolek za 1 krono za P°lo. Zapečatene ponudbe imajo zgoraj omenjene obravnavne dni vsaj «*o lO. ure «lopolu«lne doiti pri dotičnih c. in kr. vojaških oskrbovalnih ma-gacinih (točka XVII. zvezka pogojev); na poznejše ali v brzojavni obliki došle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi se v kaki ponudbi cenina postavka v številkah in pismenih ne ujemala, velja postavek v pismenih za pravi. Vsakej popravi v ponudbi pridejati lr*ia ponudnik svoj podpis.
2. ) Za obravnavo veljajo določila zvezka pogojev z dne 31. avgusta 1900, ki je pri vsakem gori imenovanih vojaških oskrbovalnih skladišč v dveh istopisih uradno Ugotovljen in vsaki dan istotam ob navadnih uradnih urah na vpogled. Vsak ponudnik zavezan je držati se pogojev, ki so obseženi v tem zvezku, že s tem, da stavi ponudbo. Jednako glaseči tiskani pogoji so na vpogled tudi pri komi inten-
anciji, pri drugih vojaških oskrbovalnih skladiščih, potem pri političnih okrajnih
oblastvih in deželnih kmetijskih družbah kornega področja. Taki zvezki pogojev dobe se proti plačilu 8 h. od tiskane pole pri vseh c. in kr. vojaških preskrbovalnih skladiščih, na zahtevanje se pošiljajo tudi po pošti.
3. ) Vsak ponudnik, izvzemži podjetnike, v pogodbeni zvezanosti stoječe, popolnem preverjene in obravnalni komisiji znane kot zmožne in zaupne, ima ne oziraje se na njegovo kavcijo o zmožnosti in zadostnem premoženju za prevzetje navedenega podjetja dobiti soliditetno in zmožnostno spričevalo in sicer, če ima proto-kolovano firmo, od trgovske in obrtne zbornice, sicer pa od pristojnega političnega oblastva prve instance, katero spričevalo ne sme biti nad 2 meseca staro in ima na prošnjo podjetnika pri trgovskej in obrtnej zbornici, oziroma političnem oblastvu vsaj v dan pred obravnavo doiti dotičnemu c. in kr. vojaškemu preskrbovalnemu magacinu. Posledice kake morebitne zamude zadevajo vsekako le podjetnika.
4. ) Vsak ponudnik, ki nima pravice do oproščenja, mora zagotoviti svojo ponudbo s 5% varščino od vrednosti vse za oddajo določene množine. Varščina se ne
sme pridejati ponudbi, temveč se mora s ponudbo v posebnem kuvertu tako odposlati, da varščino v to poklicano vojaško preskrbovalno skladišče lahko prevzame, ne da bi odprlo zapečateno ponudbo. Varščini je pridejati tudi njena specifikacija, ravno tako se mora varščina v ponudbi specifikovati. Občine so ulaganja varščine in kavcije vsekako oproščene in se kakor tudi kmetijske družbe in producenti posebno opozarjajo na predstojeće razpisano zakupno preskrbovanje vojaških potrebščin; isti uživajo pri jednakih ponudbah glede kvalitete in cene prednost nasproti drugim podjetnikom; vendar morajo prvotni producenti svojim ponudbam priložiti spričevala, v kojih je potrjeno, da so zares producenti in da je vsa ponuđena količina njihov proizvod. Producentom se more oproščenje ulaganja varščine in kavcije dovoliti le za predmete, katere sami proizvajajo; izjaviti pa morajo v ponudbah, da za izpol-njenje prevzetih zavezanosti jamčijo s svojim premoženjem. Na ponudbe, v katerih se izgovarja ponižanje kavcije, ki  se ima po predpisih uložiti, se ne bode oziralo.
5. ) Skupne ponudbe, to je ponudbe v katerih se izgovarja, da se prevzame oskrbovanje kakega predmeta na postaji le, če se hkratu dobi oddaja jednega ali več drugih predmetov, dopuščajo se le za predmeta kruh in krma v postajah, kjer se potrebuje krme le za deset konj.
6. ) Oddajati imajo se predmeti v dotičnih postajah neposredno onim, kateri jih imajo pravico dobivati ter ne smejo biti skladišča zakupnikov od vojaških prebivališč oddaljena nad 19 km; v nasprotnem slučaju morajo zakupniki poskrbeti brezplačno prepeljavo kruha ali ovsa. Za prevažanje predmetov v konkurenčne kraje, mora se v smislu točke XVII. zvezka pogojev staviti posebno ponudbo, ker sicer bi se smatralo, da je prevažanje obseženo že v ponujanih cenah. Prijednacih ponudbah za prevažanje ima ponudba onega, ki je dobil zakup, prednost.
7. ) Ponudniki se odreko, da ne zahtevajo, da bi se vojna uprava glede izjave o vzprejetji ponudbe morala držati v § 862. občnega državljanskega zakonika, potem
V Gradci, dne 3L avgusta 1900.
v članih 318 ir 319 avstrijskega trgovskega zakona določenih obrokov, v katerih m je izjaviti, če se vzprejme ponudba.
8.) Oddaja kruha in ovsa ima se praviloma vršiti od 5 do 5 dni. Če krajevne razmere in interes čete brez večjih stroškov za vojaški erar dopuščajo, morejo . razpisani dobavni obroki za oves raztegniti na 10 do 15 dni.
9) Kruh oddajati morajo načeloma peki. Kruh se ima izdelovati iz riene moke v štrucah po 2 porciji po 1400 gramov. Principijelno je staviti ponudbe na arendovanje kruha; vzprejemale se bodo pa tudi ponudbe civilnih pekov za izdelovanje kruha iz erarične moke; v zadnjem slučaju se morajo ponudbe glasiti na plačilo za peko od metrskega centa popečene moke vštevši sol, drva in sv« Tudi je podjetnik zavezan, moko za peko na svoje stroške od železnice dati odpeljat: in istotako prazne vreče vračati na železnico, izvzemši slučaj, če v ponudbi izidi pravi, da tega ne more prevzeti.
10. ) Cene za zakup  staviti se imajo doštevši užitnino in druge davščine; od porcije kruha a 840 g in od porcije ovsa a 4200 g.
11. ) Zakupniki so izključeni od olajšav železniškega vojaškega tarifa.
12. ) Vojaška uprava pridržuje si pravico, da sme oddati kake morebitno ra/ položitve zaloge mej pogodbeno dobo.
13. ) Moštva vojaške oskrbovalne oprave ni moči dajati zakupniku v pom dokler ne izide drugačna določba.
14. ) Vsak ponudnik ima v svojej ponudbi izrecno izjavili, da se podvrže d ločham  za to  obravnavo  pripravljenega zvezka  pogojev  z  dne 31. avgusta 190 Ponudbe, ki obsegajo krajšo nego 14dnevno zavezanost, se ne bodo  mogle vpo števati.
G. in kr. intendancija 3. voja.
1 krono kolek
Ponudbeni formula r.
Jaz pod pisanec izjavljam s tem vsled razglasa štev. GGG9 Gradec z dne 31. avgusta 1900, da hočem oddajati zakupnim potom za zakupno postajo .......................... s konkurenčnimi kraji
porcijo kruha a   840 gr po ..................... h. reci:
»      ovsa   a 4200 gr po ..................... h. reci:
za čas od 1. januvarija, do konca decembra 1901, preskrbovanje po točkah.....zvezka pogojev preskrbovati in za to ponudbo jamčiti s priloženo
varščino ........................... K -................... h. obstoječo iz ..............................................................................................................
Nadalje se zavezujem, če dobim zakup, vsaj v 14 dneh po uradni objavi dopolniti varščino v lOodstotno kavcijo in dajem vojaški upravi pravico, ko bi to opustil, da -
to dopolnitev izvede s pridrževanjem zakupnega zaslužka. V ostalem se podvržem razen pogojev naznanjenih v razglasu tudi pogojem, ki se nahajajo v zvezku pogojev z dne 31. avgusta 1900, napravljenem za razpisano razprav (Eventuvelno.) Glasom priloženega odloka ....................................................... v ...................................................... se bode moje solidnostno in zmožnostno spričevalo neposredno odposlalo krojaškemu
preskrbovalnemu magacinu.
I-, dne...... 1900. I. I. stanujoč v I.
Formular za kuvert ponudbe.
C. in kr.
vojaškemu preskrbovalnemu magacinu
Ponudba vsled razglasa St. 6669 za nakupno obravnavo z dne ...........................
I-
Založen« 1847. |jtf- Založena 1847.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
36
v Ljubljani
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. M
XXXX>OOĐOOOOQOOOC
oderce
najnovejše facone,
>:
>: >■
najboljši izdelek v
pripore ča 36
"♦j    Alojzi} Perschc >J
* Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. *
!♦!»:•:•»:♦:•:•:♦:>»:•>!
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. 12
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in cepit
perila, kravat itd.
1»« najnli | ilm cenah.
Ljubljana, Dunajska cesta 13,
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme
In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Selenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejsih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdela vanje
talarjev in baretov.
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
urar
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule. jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete _po- nizkih cinifi:
iToTroa»tl ▼ žepnih . in stenskih, uran so vedno v zalogi. 36 Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J P. G0LDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila in vnanja naročila točno in ceno.
_ 36
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
Hitita*
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga 36
suknenih ostankov. ,
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk w Narodne Tiskarne
97