Leto LXXIIL, st.65 194» Cena Din l.— Izhaja vsak dan popoldne izvaemši nederje in praznike. — mnerati do 80 netit Trst a Din X do 100 Trst a Eto 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji meeratt potit Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej- — >Slovenski Narod« Terja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVMttTVO LJUBLJANA, Knafljeva alftea š*. S »-22, 31-23. 31-24, 31-35 ta 31-38 Podriinlee : MARIBOR. Orajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, Uikfci št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: K ocen ova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnic* v Ljubljani st. 10.351. Največji bombni napad v sedanji volni Danes ponoči so angleški bombniki celih sedem ur bombardirati nemška letalska oporišča na severnih Frizijskih otokih ter povzročili na otoku Svitu veliko škodo — Bombardirali so tudi Hindenburgov nasip, ki veže otok s celino — Vsa angleška letala, razen enega, so se vrnila nepoškodovana London. 2D marca. s. rReuter) Angleški bombniki so danes ponoči izvedli največji dosedanji bombni napad v teku vojne, in sicer na nemška letalska oporišča na otoku Svit. Napad je trajal nad 7 ur. od 20. do po 3. uri zjutraj. Prvo poročilo o napadu je daj neka i po 20. uri v parlamentu ministrski predsednik Chamberlain na podlagi radiiskih poročil z letal, ki so v napadu sodelovala. Ob 21. je izdalo letalsko ministrstvo komunike, ki je javil, da so angleška letala napadla nemško letalsko oporišče Hornum na otoku Svit in povzročila resno škodo. Nadaljnji komunike je pojasnjeval, da m 3 na oto**u Sylt oporišča nemška teki prihajalo ob angleške obale Dola-^. :no in napadat trsovinske iadie. Ko-m u ke ie tudi ugotovil, da ie naoad na s- -i^nvor 7.3 nemški napad na Orknei-sko 'Točjc preteklo soboto. Zcrorai ziutra: r*n 3 ie sledil nadalinii komunike, ki ie dejal, da se napad na Svit še nadaljuje. Lakr»nićno ie b:lo dodano, da so nekatera v napadu udeležena letala iskali žarometi m da so jih obstreljevali protiletalski topovi. Dosiei točni rezultat napada še ni znan. Poročila letalcev šele zbirajo in vzporeja-jo. Ze sedaj pa ie znano da ie b:lo povzročenih več požarov na hangarjih, barakah in skladiščih ter da ie bilo menda pognano v zrak tudi celo municiisko skladišče. Letala so v mesečni nori lahko našle smer na Svit. Pri poznejših napadih na jim je tudi še svit povzročenih požarov pomagal pri orientaciji. Napade Je izvršilo zelo veliko število bombnih letal, in sicer v manjših skupinah, ki so skoraj brez presledka skozi 7 ur sledile druga drugi. Posamezne skupine so tako precizno izvrševale svojo nalogo, da so se vračale v Anglijo že. ko so naslednje še bombardirale objekte na Svitu. Do 3.30 zjutraj so se vrnila nepoškodovana vsa letala, ki so dotlej opravila svojo nalogo. Nekaj podatkov o obsegu napada daieio očividci z danskega otoka Romo in z juž-nozapadne obale Jiitlanda Očividci pripovedujejo, da so se naoad; pričeli kmalu po 20. Do 23. so našteli najmanj 82 eksplozij na Svitu. Skupno t>a računajo, da ie bilo vrženih mnogo nad 100 b<">mb Na danski strani se ie zbrala ogromna množica je opazovala napade. Pravijo, da ie bilo nebo od eksplozii ;n Dožarov tako razsvetljeno, da se je zdel napad kakor ogromen ognjemet. Prvi napad sta izvedli dve angleški letali, ki sta vrgli na Hornum 8 bomb Nato ie sledila druga skupina, ki ie zopet vrgla bombe. Tedai so stopili prvič v akcijo tud: nemški protiletalski topovi. Eno izmed an- gleških letal je preletelo ves otok Svit od pri napadih nepoškodovana vrnila. Poere-iuga do severa ter vrelo zaporedoma po ' šano letalo se ie že toliko zakasnilo, da ca dve bombi na Hornum. Rantum in List. Protiletalski topov: so streljali vse močneje in sirene so dajale znak za letalski alarm na vsem otoku. Kmalu je bilo c paziti več požarov zlasti pri Hornumu. Vse nebo je bilo razsvetljeno, eksplozije oa so se slišale do sredine Jiitlanda. Ena izmed bomb je morala zadet municijsko skladišče. Slišala se je strahovita detonacija, ki so ii v kratkih presledkih sledile še druge. Pozno zvečer sta dve letali bombardirali tudi Hindenburgov nasip, ki veže otok Svit s celino. Opaziti ie bilo dim in velike ognjene zublje ob nasipu. Po 1. zjutraj ie sledil zopet napad na List ob severni obali Svita. Povzročen: so bili požari, ki so lih videli do danskega mesta Tondern. Današnji komunike London. 20 marca. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo danes dopoldne nov komunike o bombnem napadu na otc": Svit. Ministrstvo potrjuje, da so povzročila angleška letala na letalskem oporišču v Hornumu zelo obsežno škodo in da je nekaj bomb direktno zadelo hangar i e in barake ob letališču. Komunike nadalje pravi, da so se razen enega vsa angleškn letala, ki so sodelovala je treba smatrati za izgubiieno. Komunike ne omenia. koliko letal ie bilo pri napadu udeleženih. Po zanesliivih informacijah pa iih ic bilo več nego v kateremkoli dosedanjem angleškem napadu v tt*iu vojne. Istotako omenia komunike samo napad na Hornum. medtem ko privatna poročila govore tudi o napadih na druge postojanke na otoku Svitu. Telekv v Italiji Trst, 20. marca. AA. (Štefani) Predsednik madžarske vlade Telekv je prispel včeraj v Trst. odkoder bo do dvodnevnem bivanju potoval v Rim. Budimpešta. 20 marca. s. (Reuter) Madžarsko zunanie min strstvo ie 5inoč: uradno obiavilo. da pride italijanski zunanji minister grof Ciano sredi aprila v Budimpešto. Nemška gospodarska pogajanja v Bukarešti Bukarešta. 20. marca. s. (Reuter) .JiTri dospe v Bukarešto dr. Schachl z niim na tudi podtajnik nem>kcga zunanioca mini-nistrstva dr. \Veizarres odpotuje Welles na ^ Con te di Savoia« v Ameriko. Welles se pred odhodom ni sestal več z ministrskim predsednikom Mussoliniiem. pač pa je imel popoldne po kosilu, ki mu ga je priredil zunanji minister grof Ciano, z grofom Cianom dole razgovor. Verjetno je, da ie ob tej priliki dobil Welles nekaj informacij o brennerskem sestanku. Sicer je pa sinoči predsednik Roosevelt v Washingtonu izjavil novinarjem, da vedo za vsebino breriner^ega sestanka sa- V Ameriki ne vidijo podlage za mir v Evropi Značilne izjave Roosevelto v ega tajnika — Welles bo prinesel samo informacije — Roosevelt ne misli poslati v Rerlin novega poslanička mirovne akcije že zato. ker bi s tem prevzele obveznost, da novo nastali inir tudi garantirajo. V tem pogledu pa je položaj Zedmjenih držav man in nespremenjen. Tako kongres kakor tudi javno mnenje sta nasprotna vsaki ideji političnega, vmešavanja Zedinjetiih držav v evropske zadeve WeHesova misija ae je torej zaključila točno samo na oni način, kakor ga ie predsednik Roosevelt že pred Wellesovim odhodom na^povedal. WeUes prinaša v Ameriko le informacije, pa nobenega, potrdila, da bi obstojala možnost sporazuma med vojujočimi se strankami. vVashingtOn, 20. marca. AA. Predsednik Roosevelt je izjavil, da ne misli poslati novega, veleposlanika v Berlin. Roosevelt je demantira! tudi vesti ameriškega tiska o nekih objavljenih rezultatih brennerskega sestanka med Hitlerjem in Muasohriijem. Wasn»agt<»n, 30. mesca, a (Havas). Včerajšnja izjnva RooseveKovega tajnika Barlvja, knk >r tudi dejstvo, da se Šumne r Weiies pred svojim odhodom ni več sestal z ministrskim predsednikom Musso-hnijern, smatrajo ta kot potrdilo, da. noče imeti ameriška vlada, nobenega opravka s poskusom rnirovne akcije, v kolikoa-ata tako akcijo Rim ali Berlin namerava-J«. z Wellesovo pomočjo. V ameriških krogih smatrajo, da kakorkoli bi bil mir zaželen, danes gotove strani skušajo mirovne akcije izrabiti samo za druge namene, namreč, da bi lažje dobile vojno. Ce je Berim nameraval preko Mussoiinija in Welleaa pritegniti Ze-dinjene države v mirovno akcijo, se je vsekakor ta poizkus že ponesrečil. Ministrski predsednik Mussolini noče izpreroe-niti stališča nevojujoče se stranke, ki ga. trenutno zavzema Italija. Kar pa se Ze-•Jfeiienih držav tiče, ne morejo podpirati Bolgarija se ne bo borila za tuje koristi Ministrski predsednik Bogdan Fttov o bolgarski zunanji politiki Sofija. 20. marca. e. V narodnem sobranju se ie včerai nadalievala razprava o odgovoru na prestclno besedo. Prvi ie govoril poročevalec Šotor Janev. ki je nagla-šal, da so bili vsi narodni poslanci, hi so govorili o tem zakonskem predlogu soglasni v pogledu zunanie politike in so samo izražali razna mnenia glede notranje politike. Poudarjal je. da ie sedanji brezstrankarski režim boljši kakor o^eišnii strankarski. O sunanii poteki * dajat da Jn pakt p prijateljstva med Jugoslavijo n* Bolgarijo jamstvo za mir na Balkana. Bolgarija si ie vedno prizadevala ustvariti prijateljico atmosfero s svojimi sosedami, toda zadržanje Bolgarije ie odvisno od stališča sosedov. Slednjič ie izjavil, da danes obstoje tri tendence v odnosa iih med narodi: Prvi so narodi, ki se bore za ohranitev statusa quo. potem so narodi ki se bore proti njemu, mi smo na v troti i skupini, ki zahteva mirno revizijo. mo oni štirje možje, ki so b"3i pri sestanku navzoči. Rim, 20. marca. AA. Sumner Welles je sprejel snoči v ameriškem veleposlaništvu ameriške novinarje ter jim izjavil, da ie kosil opoldne z grofom Cianom. Odklonil je vsako izjavo o rezultatih: svojih sestankov ter se omejil na ugotovitev, da ie sedaj njegova Dot do Evropi končana. Rim, 20. marca. A A. (DNB) V teku včerajšnjega dneva ie imel Sumner Welles med drugim sestanek s prvim tajnikom ameriškega poslaništva v Bukarešti. Bogdan Filov pred vsem o notranti politiki in ie rekel da ie sedanja vlada za oar-mentarni režim v okviru velikotrnovske ustave. Zanikal ie. da ie bil bivši ministrski predsednik dr. Kioseivanov proti parlamentu, kakor so to poudarjali mnogi govorniki. Novi režim ima sicer tudi svo- Pariz. 20 marca. AA (Havas) Daladier in vsi člani vlade so se podali v Elizejsko palačo, da predajo predsedniku republike Lebrunu kolektivno ostavko vlade. Pariz, 20. marca. j. (Havas) Malo pred enajsto uro je Daladier skupno z ostalimi člani vlade zapustil Elizejsko palačo, kjer je izročil predsedniku republike ostavko celokupne vlade. Vlada pri odhodu ni podala nobene izjave. Predsednik Lebrun je takoj pričel s posvetovanjem za sestavo nove vlade; Pariz. 20. marca. i. (Havas) Predsednik Lebrun se je toplo zahvalil Daladier za je slabe strarri. toda potrudili se bomo. da jih odstranimo in ustvarimo neka i novega. O zunanji politiki ie izjavil: Zunanji minister Ivan Popov bo imel pri L*.»o. da poda obširno izjavo o zunanii politiki Bolgarije, toda jaz moram vendar potrditi, da vodi vlada politiko miru in nevtralnosti, politiko, ki ie edina v skladu s koristmi bolgarskega naroda. Samo na miren način bomo mogli rešiti vsa sporna vprašanja. Storili bomo vse, kar Je v naši možnosti, da ohranimo politiko miru in nevtralnosti, toda ako bomo izzvani, bo ves bolgarski narod kakor en mož vstal v obrambo svoje neodvisnosti. Zaradi tega doprinašamo tudi velike žrtve, da oskrbi m o našo vojsko s potrebnim materialom. Moram pa poudariti, da se naša vojska nikdar ne bo borila za tuje koristi. Njen edini namen je. da brani Bolgarijo o red vsakim eventualnim napadom. Seia ie bila nato prekinjena in se bo nadaljevala danes popoldne, ko bo zunanji minister dr. Popov podal svoi eksooze. švedska bi zahtevala intervencijo če M bila Moskva stavita Finski težke pogoje in če ne M bilo prišli* do mirne rešitve Stockholm, 20. marca. AA. NB). Včeraj so pradstavn ikom tiska na odločilnem mestu izjavili, da je sklenitev obrambne zveze severnih držav sedaj v pripravljalnem stadiju. Konkreten načrt o obliki zveze še ni izdelan in vse to vprašanje je Se precej nejasno, dasi se ne smatra, da bi & 3. finsko sovjetske mirovne pogodbe pomenil težavo za sklenitev take obrambne zveze. S sovjetske strani o tem vprašanju še ni bila dana nobena uradna izjava. Tudi vprašanje utrditve AaJandskih otokov je bilo v teku po ga j an i v Moskvi samo do-taknjeno. Neposredna pogajanja o tem se niso vršila. Po pisanju tiska je švedski zunanji minister izjavil pred nekoliko dnevi, da je švedska v teku lmrovnih pogajanj v Moskvi sporočila sovjetski vladi, da bo smatrala za potrebno intervenirati, ako mir ne bi bil sklenjen. Vendar niso te vesti neposredno reproducirane izjave zunanjega ministra. S pooblaščene strani se v zvezi s tem trdi, ča je bilo za čaaa mirovnih pogajanj s švedske strani sporočeno Mosten, da bi švedsko javno mnenje lahko zahtevalo intervencijo v primero, če bi bili FMi-ski postavljeni tetki pogoji in če ne bi prišlo do mirne rešitve. Težavno stališče Finske male driave v mnaa finski vladi — Dolžnosti ji politiki 20. marca. AA. (DNB) Po odstopu ministra za narodno obrambo in prosvetnem ministra se pričakuje, da bodo nastopile v najkrajšem času spremembe v finski vladi List »Usi Suouri« ob tei priliki naglasa, da bo imela nova vlada v zunanii politiki velike naloge m da bo stališče Finske v novi Evropi posebno težko. List pravi, da se mora finska zunanja politika gibati v okviru samostojnosti države. Trenutna čustva ne smejo služiti smeri zunanie politike. Nikoli se ne sme pozabiti da ie Finska mala država, ki je no pravici mnedln v Evropi, ni na Finska po- je m antipatiie ne smejo mkob biti vodilne ideje finske zunanje politike. Rim, 20. marca. AA. Bivši predsednik finske republike Svinhufvud ie zapustil včeraj Rim ter se vrnil čez Nemčtpo na F*nsko. Izmenjava delovnih mo« med Jugoslavijo in Francijo Pariš, 21. marca. AA. (Havas) Senat je na včerajšnji popoldanski seji z dviganjem roke sprejel zakonski načrt s katerim se odobrava sporazum o izmenjavi de- sko raj dveletno sodelovanje. Takoj po odhodu odstopivše vlade je predsednik Lebrun sprejel predsednika senata Jeanne-nevja. Pred kosilom bo sprejet še predsednik parlamenta Herriot. Pariz. 20 marca s. (Reuter) Tajna se.ia francoskega parlamenta se jo končala šele davi po 3. uri. Na koncu je bila vladi izglasovana zaupnica z 2.19 proti 1 glasu, toda okoli 300 poslancev se je gla.sovan.ia vzdržalo. Določeno je. da se jutri parlament ponovno sesiane. danes ob 10. pa bo seja vlade. Splošno govore o bližn.ii rekonstrukciji francosko vlade. Iz notranje politine V JEZ MED SRJRSTVOM IN HRVATSTVOM Ne moremo se istovetiti s »hrvat^n om« onih — piše splitski »Narodni list« — ki bi našemu materinskemu jeziku in naši mali kulturi radi dali meje strankarskih organizacij. Ne moremo biti »Srhi« v momentu, ko se n. pr. Hrvatom v Bački in Baranji odreka pravica hrvatstva in ko jih hočejo spraviti na stopnjo lokalnih, predpotopuih grupacij. Jse manj pa s*' moremo istovetiti s »srbstvom« onih, ki menijo, da je vsako »popuščanje« Zagrebu v resnici popuščanje — tujcu. Mi ostanemo na mostu! Zaradi tega se bomo najodločnejše borili zoper šovinizem in »srbsko« hegemonijo, ki ponižuje na* dragi Beograd na stopnjo majhne balkanske prestolnice ter mu jemlje sijaj — ki ga je drago plačal s krvjo — prestolnice naroda, ki ima pravice in pogoje za bodočnost, in prestolnice velike države. Iz istih razlogov se bomo borili zoper »veliko« »hrvatstvo« našega lepega Zagreba, iz katerega sije še daljna tradicija Ilirstva m Strossmaverjevega jogoslovenstva. Med »srbstvom« v Beograda in »hrvatstvom« v Zagrebu ostanemo — jugoslo-venski nacionalisti. Med takim Beogradom ln takim Zagrebom — ker hočemo ostati vez med srbstvom in hrvatstvom. ZA PREHRANO PASIVNIH KRAJEV V kabinetu prometnega ministra je bila včeraj dopoldne konferenca pod predsedstvom ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Bud i savije vica. Konferenci so prisostvovali prometni minister inž. Bešllć, minister za kmetijstvo dr. Cn~ brilovič, minister za telesno vzgojo Tomič, direktor za prehrano dr. Cosić in predsednik Borze dela dr. Krm potic. Razpravljali so o vprašanju brezplačnega prevoza ljudske hrane in živinske krme z nakaznicami, ki se dobe pri prometnem ministra. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se nakaznice za banovino Hrvatsko odstopijo po določeni kvoti hrvatskemu bana, za ostale banovine pa se bodo te nakaznice odstopile direkciji za prehrano, ki bo vodila vse te posle in ki bo v primeru upravičenih potreb odstopila primerno število nakaznic banom. Zasebniki so absolutno izključeni in bodo na podlagi teh nakaznic dobili hrano ls tisti, ki so jo stvarno potrebni. Vsa ta dela bedo v bodoče izvedene po načelih, Id so bila določena na tej konferenci. TEŽKE GOSPODARSKE RAZMERE V CRNI GORI Te dni je obiskalo 150 kmetov ht raznih krajev Crne gore pod bana ziko Simonovića na Cetinja, kateremu so izročili spomenico o težkih razmerah kmetov zaradi pomanjkanja človeške hrane in krme sa živino. Kmetje so prosili, naj M oblasti začese z Javnimi deli, da bi mogli ljudje, kaj zaslužit L Obenem so zahtevali, da bi se morale zaradi velike draginje dnine določiti ie naprej. Pod ban Je obljubil kmetom, da bo banska uprava storila vse, kar JI Jb Chamberlain o mednarodnih dogodkih in o poteku vojne Položaj po fin s ko-sovjetski mirovni pogodbi — Odgovornost za bombardiranje civilnega prebivalstva je padla na Nem H jo — Angleški vojni cilji istovetni z Rooseveltovimi London, 20. marca. i. Ministrski predsednik Chamberlain je včeraj v spodnji zbornici po lesttedenskeni presledku sp»»t podal poročilo o poteku vojno in mednarodnega položaja. V obširnem govoru se jc dotaknil vojne na Finskem in tragedije linskega naroda, ki je pa niso krivi zavr;:-niki, ki so v* polni meri strorili svojo dolžnost. Pripravljenih je bilo 100.000 mo* za pomoč Finski, toda Nemčija je pritiskala na Norveško in švedsko, ki sta na podlagi tega izjavili, da ne moreta dovoliti prehoda rejnalarne vojsko, ker bi potem Švedska sama postala bojišče. Zato je za finsko katastrofo odgovorna Nemčija. Chamberlain se jf nato dotaknil še Wel-l^sovega obiska in orennerskega sestanka, naposled pa je govoril o sobotnem nemškem letalskem napadu na Seapa Flo\v. Poudarjal je, da })e bilo vrženih več sto bomb in da j<% bilo bombardirano tudi ei-vihio probi\aKtvo, kar Nemci upravičujejo. češ da j-- napad veljal vojaškim objektom Kakršnikoli so b!H nameni tega opravičevanja, je izjavil Chamberlain, bo «>dgover-no*it /h posledice lega napada ležala na pe\ crocitel jih. i.nninu, 20. marca, s. (Reuter). Pehata o rpošni vladini politiki v spodnjJ zbornici se je snoči nadaljevala še pozno zvečer. Glavni kritik vladine politike je bil bivši vojni minister Hore L'elisdui Tudi cirMgi poslanci, mod njimi mnosri konservativci, so kritizirali vlado, kor ni nudila Finski dovolj pomoči. Delavski poslanec Dalton jr očitni vladi, da kaže premalo odločnosti in poleta v svoji vojni politiki. Dejal je, da so v angleški blokadi Nemčije vrzeli in da. se nevtralne driavfl ne drže striktno svoje nevtralnosti. Za umnimi poslanci. ki so nasproti kritikam jrnerovarja li \ la pn!i-tiko. je drugič spregovoril ministrski predsednik Chamberlain. Zanikal je očitek, da bi dobivala Nemčija velike dobave skozi vrzeli v angleško franro^i blokadi. <"«' blokada ne more v pelni meri izpolnjevati svoje naloge, je 0 T 1 Chamberlain, je to zato, ker se Anglija drži inedimrodnili sakonuV, Nemčija pn jih ignorira, Kaz:«-n primera ladjo >;.-\Ii-mark« nI l»ll<» mogroČe ujrot«»\iti konkretne nobene kršitve norveških teritorialnih voda s t rani Nemčije, re pa hi bila Anglija tako kršitt-\ ugotovila, potem l»: I»il<- angleške ladj«- \:r*'s. oklevanja zopet zaplule \ norveške vode in vsako take nemško iadj?) napadle« Glede Finske je Chamberlain ugotovil, da. je finska vlada še nekaj dni pred sklenitvijo miru sporočila angl« škl vladi, i 1 o ostalo pri stališču generalnih štabov zaveznikov. Kljub drugačnemu Stališč U gfi *»eraliicga št^iba je. prevzela angleška vlada nase odgovornost in riziko za pošiljanje pomoči. Kar se tiče dejstva, dn angleško francoska akspedicijska vojska ni mogla na Finsko, je samo omeniti besede maršala Manner- heima. ki je dejal, da je bil tak perhod zavezniške vojske na Finsko nemogoč, čim sta Norveška in švedska odklonili dovoljenje zanj. Ni naši strani, je poudaril Chamberlain, ni bilo odklonitve. Glede splošne vojne politike je Chamberlain še enkrat ponovil, da popolnoma podpisuje besede predsednika Roosevaltu v n jr-oMpi sobotnem govoru in da Anglija. zasleduje iste cilje, kakor jih je Roosevelt v tem govoru označil. Sedaj pa, ko smo v vojni, je zaključil Chamberlain, delam ravno tako odločno, da dosežemo namen, ki smo si ga postavili, kakor sera preje odločno poskušal ohraniti mir. HalISaxov€ izjave London, 20. marca. AA. i Reuter). Včeraj popoldne je bila seja zgornje zbornice, na kateri je govoril zunanji minister Ha-lifax podobno kakor predsed. vlade Chamberlain. ki je podal o tekočih mednarodnih dogodkih v spodnjem domu obširno po-ločilo. Glede sestanka na Brennerju je lord Halifax dejal med drugim tole: Meni še ni znano, o čem se ej razpravljalo o p*'liki i stanka na Brennerju. Mogoče sta Musso-lini in Hitler govorila o miru. mogoče tudi nista. V vsakem primeru smo pripravljeni na vse, kar nam bo bodočnost prinesla, pa naj si b<» kaj dobrega ah' k^j slabega, in to z isto odločnostj*"», s aff-ro je navdahnjena naša sedanja borba- Glede sovjetsko finskega sporazuma je H:hfax dejal: Lahko smo prepričani, da ne bomo opustili glavnega cilja., namreč pemagati Nemčijo. Velik vtis Chamber-lamovih izjav London. 20. marca. s. (Havas). Včerajšnji govor ministrskega predsednika Cham berlaina jc napravil v angleških parlamentarnih in političnih krogih zelo velik vtis. To jc razvidno iz splošnega odobravanja, ki ga je bil deležen Chamberlain v zbornici, kakor tudi iz primeroma mlačnih govorov opozicije, še bolj pa iz hladnega sprejema, na katerega Je naletel glavni kritik vladine politike Hore Belisha. će je bilo doslej kaj dvoma o tem, da je angleška vlada res zamudila s pošiljanjem pomoči Finski usrodno priliko ali ne, je Chamber-lainov včorajnšij govor vse te dvome razpršil. Tudi vodja opozacije Attlee je odklonil možnost, da bi bila r-">gla trtgllja z nasiljem nad Švedsko in Norveško izsiliti pomoč Finski. Posebni poudarek vel;- Chamberlamovi ugotovitvi, <1[a leži odgovornost za oslabitev r,kandinavr>K:h držav, kakor tudi vseh majih držav sploh, na Nemčiji. Na podlagi tega prevladuje zopet v angleških političnih krogli) občutek, da nobena rešitev evropskih vprašanj ni mogoča brez poraza r>'- čije. Jasno je, da je Chamberlain v svojem govoru položil poseben poudarek na ta argument in zdi se, da je ravno to bil eden izmed razlogov za splošno odobravanje Chamberlninovemu govoru. Po sestanku na Brennerju V Berlinu računajo z odločilnem spopadom na bojišču — Italija ni v zvezi z nobeno „mlfrovno ofenzSvo" Berlin. 20. marca. e. V tukaišniih krogih noudariajo. da mora no raznih diplomatskih, bitkah in manjših snooadih na frontah neizogibno nr.ti do odločilnega trenutka, ko se pomerijo moči na vojnem t>o-lju; Nemčiia je pred odločilnimi in dalino-sežnimi ćtatf ./.\ i\> se čuje v Berlinu vsak dan iz ust najkomnetentneiž^h činiteliev. V primeru, da bi se ti dogodki zares začeli odigravati ria bojnem noliu no tem io gotovo, da se i v Hitler o tem razgovori al z Mussolinjjem. toda tu zatrjujejo, da razgovori na Brennerju niso šli za tem, da b: se Italija zavlekla v vojno. Glede na vesti v tisku zunadnih velesil so dali na Wilhelmstrasse naslednje pojasnilo: Govori se, da ic Nemčija takoj no likvidaciji sovjetsko finskega spora čutila, da bodo zapadne države zooet zače!e živahno diplomatsko akcijo v južno vzhodni Evropi. V sedanjem položaju Nemčija ne vid: razloga za zaskrbljenost. Sicer se priznava, da se je na Brennerju razpravljalo o tem področju, toda hkrati se zatrjuje, da ne bosta Ttaliia in Nemčija naoravili nikakih nasilnih sklepov glede na države iužno-vzhodne Evrope, dokler se ne bosta konzultirali in sporazumeli z vsako posamezno od teh držav. Domnevo možnosti o kakem posredovanru in možnosti za mir smatralo za popolnomn Tx>iXresno. Zapadne sile nikakor ne morejo razumeti, da ie Nem- ! č'ja po vseh izkušnjah, ki jih imela zadnje mesece, odločena, da to voino konča na boinem polju in da potom zavaruje svoje življenjske -nterese. Italijanski komentarji Hi m, 20. marca. AA. (Štefani) Diplomatski urednik agencije Štefani ugotavlja, da je naravnost smešno, če se Mussoliniiu pripisuje vsak trenutek vloga posredovalca. To piše demokratski tisk stalno in tako tudi o priliki brennerskeea sestanka. Italija dejansko želi končati svojo oborožitev za ob raj nb o svojih pravic, sicer pa ne obstojajo nobeni znaki, da bi Italija m Nemčija imeli namen pod vzeti iniciativo za mir. Potrebno je naglasiti, da stališče demokratskih držav dokazuje, da obstojajo v Evrom struje, ki nasprotujejo vsaki mirovni ideji. V enem oziru ie sedaj položaj glede vsebine brennerskih razgovorov razčiščen. Na podlagi časopisnih komentarjev in demantiiev je bilo iz Rima popolnoma jasno povedano, da ni brenner-ski sestanek v nobeni zvezi s tako zvano mirovno ofenzivo. Francosko vojno poročilo Pariz, 20. marca. AA. (Havas) Vrhovno S poveljništvu sporoča: Na vsem bojišču ni bilo posebnih dogodkov. Edino zapadno od Saare je neka nemška patrola zadela ob našo četo ter pretrpela znatne izgube. Živilski trg pred prazniki Danes je bil največji naval pri prodajalkah mlečnih izdelkov Ljubljana, 20. marca Živilski trg- je zdaj ž* v srediScu zanimanja. DrugI, dogodki se zdaj ljudem ne sd> več tako važni, kakor pr> čem so živila na trgrn in 6e jih jo na issbiro. Ljudje si ž#le vesele praznike, ne gledt na čase Pravijo, če so že slabi časi, zakaj bi človek ne smel pozabiti na nje vsaj o prazni-kih- Ce prideš zdaj na naš živilski trg, takoj sprevidi^, da živimo res v nevtralni državi. Vsega je na izbiro, vse lahko kupiš, č^ imaš denar. Toda zdi se, da je največja težava prav zaradi denarja. Zato se nam zdi letos vse dražje, živila «e »daj sicer niso mnogo podražila zaradi praznične konjunkture in nekatere vrste so |e oek> malo cenejSe, ker je več bla^ra, Meščani pa tožijo, da je bila letošnja zimu posebno draga ter da so izčrpani vsi krediti za Izredne stroške, kakršnim se 1 j mije o praznikih navadno ne morejo iaogni- j ti. Porabili so nuiogo več kurjave, ki je l razen tega že dražja, zato je treba varče-I vati na vseh koncih in krajih. To se pozna tudi v trgovinah. Doslej jc bil Se zc-! io slab promet in pra^aiifina konjunktura, : če sploh lahko o nji govorimo, s« je začela i runogo pozneje. Vendar tudi se te dni ni posebno živahno v trgovinah in zlasti ne nikjer tako kakor je bilo o bo£iČu in novem letu, ko so mnogi ljudje Kupovali v strahu pred večjo draginjo. Ne smete pa misliti, da ni živahno na zivUakean trgu- Panes je bil glavni, naj-živahnejši kupčijski dan pred prazn ki. ' Tnf js bil temu primerno zsJoteL Bilo je j zelo živahno povsod, razen pri mesarjih, ker ljudje svežega mesa Se ne kupujejo za ' raznike. z gnjatjo pa ae lahko zalagajo tudi ob drugih dneh. Največji naval je bil danes pri prodajal- , kan mlečnih izdelkov. Stojnic z mlečnimi ifldeUd je bilo dane* nekoliko ven, Blaga j je bilo dovolj. vend"j so se posamezne vrste podražile kakor p&č navadno pred prasnJki. Najdražja je smetana in malo drasje so tu in tam prodajali maslo. Danes je bilo napi-odaj tudi precej medu za potice. Čeprav je bila lani slaba letina za čebelarstvo, med ni mnogo dražji kakor je bil lani. Prodajajo ga po IS do 22 dn glede na posamezna vrste. 2e zadnjič smo omenili, da so orehova jedača zdaj cenejša kakor prejšnje čase pred prazniki, saj jih prodajajo po 22 do 24 din kg. Kljub temu pa jih goepodnje malo kupujejo. Marsikje ne bodo pekli potic. Tudi rozine ne gredo mnogo v denar: naprodaj so po 10 do 14 din kg. Dovolj je pa še vedno ljudi, ki se ne bedo odrekli dražjim priboliškom o praznikih. Zato jc bilo danes živahno povpraševanje po perutnini in je šla skoraj bolj v denar kaltor jajca. Pirhi bodo letoks malo dražji. Jajca So ne "bodo več pocenila pred prazniki in trg tudi ne bo več bolje založen z njimi kakor jo bil danes. Prodajali so jih po dinarju kos, po j.75 din par in po 10 din 10 do 11 kosov. Jajc jc bilo ■ianes naprodaj nenavadno mnogo. Trg jc bil tudi nenavadno dobro založen z zelenjavo, ki je pa gospodinje zdaj še ne kupujejo pc.sebno. Z zelenjavo se bodo nekoliko bolj zalagale tik pivi prazniki. Jutri in morda še v petek bo nekolik' živahnejša kupčija z mlečnimi izdelki in perutnino, v soboto se pa bolo ljudje za-1 igall svežim mesom in zelenjavo. V pe-:ek se nam ob?ta tudi nekoliko več postnih dobrot. Zdaj ljudje Isupujejo 'udi nekoliko bolj južno sadje, predvsem pomaranče, vendar prodajalke tožijo, da je kupčija jc slaba. Zborovanje trgovskih potnikov in zastopnikov Z občnega zbora Društva trgovskih potniUo in zastopali v v Ljubljani Ljubljana. 20. marca. >Društvo trgovinskih potnikov in zastopnikov in zastopnikov ■ tem pridobil legiti-19. t. m. ob lepi udeležbi članstva svoj XVI. redni letni občni zbor v palači Trgovskega doma. Zborovanj« je otvoril predsednik g. Janko Krek. ki je pozdravi! navzoče, zlasti pa predsednika trgovskega društva >Merkur# dr. Frana Windischerja, tajnika Združenja trgovcev g, Lojzeta Smuca in gr. FUipa Šibenika, in prečital pozdravna pisma tajnika zbornice za TCI dr. Plessa, predsednika Trgovskega združenja g. Viktorja Medena in še nekaterih drugih. Predsednik je podal kratek pregled dela in uspehov v preteklem letu, omenjajoč zlasti najvažnejše: novo pridobljene ugrodnoeti pri železniških vožnja n za trgovinske zastopnike. Daljše poročilo o delovanju odbora v preteklem letu je podal tajnik g Andrej Sturm. 2e takoj po ustanovitvi društva, skoraj pred 17 leti, si je društvo nadelo nalogo, da izposluje svojim članom znižano vožnjo po železnicL V vseh letih je bila to glavna točka, okrog katere se je gibalo vse delo odbora. Na neštetih sejah, tako v Zagrebu kakor v Beogradu, se je to vprašanje pretresalo skupno z obema tamkajšnjima bratskima društvoma. Dolsa leta trgovinski potniki niso mogli vzbuditi razumevanja za svoje težnje pri odločujočih oblastvfh in Sele larsiko leto je bil dosežen uspeh. Uredba o znižani voznini je stopila v veljavo 1. avgusta lani. je pn še nekoliko pomanjkljiva in jo bo treba izpopolniti. Vsekakor pa so trgovinski zastopniki sprejeli to uredbo z zadovoljstvom in priznanjem. Hvala za pomoč gre predvsem ta-fniku .jubljanske zbornice za TOI g", dr. Plessu, ki je bil društvu izredno naklonjen, zahvalo pa je društvo dolžno tudi svojemu prvemu predsedniku sr. Karlu Po- ljaku, ki je pivi ph5el debati na uresničenju težnje. Delo je bile dolgotrajno in težavno, z uresničenjem pa je storjen korak naprej, saj si je stan trgovinskih pot. nikov in astopnlkov s tem pridobil legih maci jo na pristojnem mestu. Druga važna stvar, ki zanima trgovi p-?kega zastopruka jc omejitev prometu f vozili na tekoče gorivo. Izi^dne razmere so prizadejale težak udarec stanu trgovinskih zastopnikov. Drufitvo je podvzelo vse potrebne korake, da se naredba glede omejitve prometa ublaži in stremi za :em, da se na pristojnem mestu upoštevajo potrebe trgovinskih potnikov. Društvo je tudi v preteklem letu sklenilo kolektivno pogodbo zavarovanja svojih članov a primer nezgode. Zavarovalna vsota je do najvišjega zneska 50000 din. Društvo vzdržuje tudi .. sifrerjev posmrtni sklad«, iz katerega preruejo svojci člana v smrtnem primeru 3000 din. če jc bil umrli vsaj pet let član društva, sicer pa sorazmerno manj. Društvo šteje sedaj 125 rednih in 142 ustanovnih članov ter nekaj podpornih članov. Po poročilu tajnika ie podtd blagajniško poročilo - Aloizij Gril. ki je poročal, da ima di-uštvo SS41 din čistega premoženja. Za n-idzorni odbor je poročal e^. Avgust IgliČ. ki jo predlagal odboru razrežnico s pohvalo vedno agilnemu blagajniku. Sledile so volitve novega odbora in je bil z vzklikom spet soerlasno izvoljen za predsednika g. Janko Krek. svoja mesta po so obdržali tudi vsi stari odborniki. Za predsednika razsodišča je bil izvoljen g. Fran Urek. ?Ca predsednikov predlog je ostala tudi članarina Ista. povišana py je pristopnina za nove člane na 200 din. Pred zaključkom občnega zbora sta bila Izvoljena za častna člana srg. Karel Seljak In .Tr.ro šfdovin. iglčna smrt v pismenih Ali je postala brezposelna šivilja Milka Perkovič žrtev nesreče aii pa si je končala živjenje? Krško 19. marca Nase vinorodne gorice so bile v noči od petka na soboto priča strarne borbe med življenjem in smrtjo komaj 361etne brezposelne šivilje Perkovič Milke, ki je v samotni sobici v zidanici, kamor jo je potisnila beca, postala žrtev neprevidnosti. Zanetila je ogenj in pri živem telesu zgorela. Ko je prišla v soboto popoldne v svoj vinograd Grozde Marica, mati Perkoviče-ve, je opazila, da se iz zidanice močno kadi. Misleč, da hčerka kuha, je stopila k vratom in vprašala >Milka, kaj pa delaš? Kako moreš biti v takem dimu?.. Toda vrata so bila zaklenjena in odgovora ni bilo. Vsa prestrašena je začela klicati sosede, prepričana, da v zidanici gori. Ko so vlomili vrata, so se prepričali, da res gori. Iz drma so Migali plamencki po tleh. Tla so gorela. Komaj pa so ogenj pogasili in se je dim razkadil, se jim je nudil grozen prizor. Na tleh je ležalo vse skrčeno in ožgano žensko truplo. Mati jc takoj spoznala svojo hčerko, ki pa je bila že mrtva. Ker so dali nekateri znaki slutiti umor, so pustili vse na mestu ter obvestiti o tem oblast, ki je takoj uvedla preiskavo. V ponedeljek je bila obdukcija, ki je potrdilat da je Per-kovičeva zgorela pri živem telesu. Kakor so izpovedale nekatere priče, je prejšnji večer popila par litrov vina in je morala biti popolnoma pijana. Ko je legla na svoje borno ležišče na tleh —- drugega sobica itak ni premogla. — si je gotovo prižgala cigareto, katere ogorek je povzročil ogenj in tudi njeno smrt. Možno pa je tudi, da ye Perkovičeva namenoma storila to ter izvršila na tak grozen način samomor, ker je večkrat izjavila, da se je naveličala življenia in da si ga bo končala, poleg tega pa je bila še neozdravljivo bobna in je živela v skrajni bedi. Zapušča komaj 12-letno hčerko Milko. Mož je šel v sredo v Maribor, kjer je baje dobil delo. V zvezi z odhodom moža je začela ljudska domišljija takoj namlgavati na nasilno smrt, posebno ker sta se mož in žena često prepirala, vendar pa je obdukcija jasno pokazala, da ne gre za nasilno smrt, temveč le za nesrečo. Pokojnico so pokopali včeraj na ; ■ >• lk< m pokopališču. Občni zb&t ;> Sla v ca« Ljubljana, 20. marca V soboto zveOSC se je vršil 06. redni letni občni zbor pevskega društva ^Slavec :, ki ea je otvoril in vodil njegov neumorni in požrtvovalni predse inik Roš Boris. Uvodoma je pozdravil vse navzoče, posebej pa župnega podstaicšino Kopu a Edi,ja, ki je prisostvoval občnemu zboru kot župni delegat. Zahvalil se je v toplih besedah d. bistvenemu pevovodji Vcuturiniju, za njegovo nad vse uspešno artistično vodstvo zbora. S klenimi besedami je izrazil uda-nost Nj. Vel. kralju Petru II. z globoko pieteto pa se je spomnil tragično premi-nilega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, W je s poklonilom društvenega prapora pokazal najvišjo naklonjenost i Slavcu-*-. Pozval je vse navzoče, da v mislih polotijo na Oplcnae. ter se tako oddolžijo njegovemu nenumjivemu spominu, kar so prisotni storili z minutnim molkom in trikratnim klicem — slava mu! Ugotovil je, da društveno življenje ni bilo tako, kot je članstvo pričakovalo; tudi na njegovo delovanje so močno vplivale sedanje težke sve tovne razmere, ki se čutijo vsepov Nato je prešel na dnevni red občnega zbore. V lepih besedah je izrekel tudi svojo veliko zahvalo časopisju za vso veliko podporo. Društveni tajnik .ie podal izčrpno poročilo čezletnega delovanja. Bilo je vec sej in sestankov, društveni zlet, maska-raua, koncert itd. Društvo je prejelo in poslalo več dopisov. Blagajnik je prikazal društveno denarno poslovanje, ki je bilo zadovoljivo. S pridnim sodelovanjem in vztrajnostjo vaega zbora bo Slavec lahko kmalu zadostil vsem svojim zaostalim denarnim obveznostim. Tudi društveni gospodar in arhivar sta podala svoja poročili, ie katerih je razvidno, da ima društvo velik arhiv šesto ječ iz vsakovrstnih kompozicij. Revizorja ste ugotovila točno . vođenje knjig in blagajne, nakar je bila vsem funkcionarjem pobeljena razrešniea Končno je -povzel besedo društveni pevo- J vodja Ventunni, lei je bodril člane k neu- | mornemu dslu, cH tako Slavec doseže me- j sto, ki ga je ie imel. in ki mu kot najsta- rejšemu slovenskemu pevskemu ^boru tudi gre. Na novo je bil ustanovljen prireditveni odbor, ki bo v bodoče vodil vse tozadevne posle, posebno \- pravcu bližajoče ae 60-letnice Slavcevega obstoja. Nato so se vršile volitve, pri katerih so bili z malimi izjemami izvoljeni vsi dosedanji funkcionarji, kar je viden znak vzajemnega sodelovanja. Volitve je vodil delegat 2upe Ropič Edi. Pri slučajnostih je bilo izreče-nik nekaj predlogov nato pa je predsednik Roš zaključil lepo uspel občni zobr. iz Celja —e Libija predstava za abonma bo v celjskem gledališču v petek 5. aprila ob 20. Gostovalo bo niitriborsko NaiX)dno gledališče, ki bo uprizorilo znano opereto Sidjnsve Jonesa }Gej4o«'. Dirigent je g. Ji-lanek, režiser pa g. Harastović. Neabo-i.enti dobijo vstopnice v pretprodaji v Slomškovi knjigarni. —c Celj>ki šahovski klub, prvak Slovenije, ki je v tekmovanju za prvenstvo Celjske šahovske zveze nedavno premagal šahovski klub v Šoštanju z 11 in pol : 4 in pol, je v neieljo v Celju v prvenstveni leknU premagal prvaka savskega okroft-ja, genovski klub Gaberje s 7:1. —c Redna seja celjskega mestnega »veta bo v petek 29. t. m. ob 18.30. —c Umri je na svoj god, na Jožeflovo, v Kersnikovi ulici 42 v 67. letu starosti bivši celjski gosUlničar in nišm posestnik g. Jc*ef FMlipčič. F»okojni je vodil e svojo soprogo Mai*ijo dolgo vrsto let znano gc^tilno v Gledališki ulici. Bil je doma s Krasa ter odločno nacionalen mož in kremenit značaj. Pogreb bo na vel ki četrtek ob 16.30 iz hiše žalosti v Kersn ko-v; ulici 42 na okoliško pokopališče. V celjski bolnici so umrli; v soboto 321 ©tria dni-norica Angela Pantnerjeva s Polul pri Celju in 421etna kočerjeva žena Marija Romihova iz Vodenovega pri Šmarju, v ponedeljek pa poldrugo leto stari delav-dev sinček Franc Balon iz uboj pri Po-trovcah. Pokojnim bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sozaljel c CelJ**i pododbor f KOIR sporoča* i bo v Četrtek 21. t. m. ob 19. v Oficir-. ;:cm domu obvezno predavanje za rezervne sanitetne in apotekarske oficirje. q i q i n i e a KOLEDAR Davne*! Sreda. 20. marca: Aleksandra D A N£ $ N J E PRI B r: DIT V E Kino Matica: Hotel Zora Kino Sloga: Rodna gruda in Zoro maščevalec Kino Union: Marija llona Ljudska univerza: pred .vanje umv. prof t'^ograjske univerze dr. N- Vutica o Tui-..nkh-Amonu ob 20. v mali Filharmoniji dvorani Predavanje inž. Emila Kricka xO novem železniškem mostu preko Save v Zagrebu ob 20. v predavalnici Udri:ienja jugo^lov. inženjerjev in arhitektov. Kongresni tr.-z 111. (Kazina) DEŽIK.N K L K K AKNE Danes: Dr. Km-:. Tyrše ra cesta 11, Trn-Koczv ded., Mestni trg 4. L'star, selenbur-gova ulice 7. i p o d .v f a Prušt\o »Nefa skrinja* f« Imelo včera) občni zbor Peli:it? rc četrti* leto in nabraio SC mu jc lepo štc\'Ho prob!etr:o\\ > > l~a?emo fa\'nosii. kako široko je polje delovanja tegi društva, priobčujemo dne\*ni red včcrjjšnjcgd občnega /bom. Evo ga.' /. Pozdrav in otvoritev občnega zboi Z. Recitacija rodoljubne pesnitve »Nafff« Obrazlcgn vzrokov nujne potrebe dru š11 -cneg:j delo v&nja. 4. Poročilo preteklega udejstvovanja, ?. Poročilo o lazdirzlnzm delu riajproJ nikov in po njih nuni alti škode 6. Predlogi o tozadevnih prciiukrcpih. 7. Poročilo o mrazumci^nju našega pri zadevanju m nenaklonjenosti meredajnih funkcionarjev in tisku, 5. Potujcevctnjc nase zenit'c m nešegs ljudstva s tujerodninu worc poron' tO varn in trgovcev 9. Poročilo o neumestnosti stališča ti državljanov napram tuđemu delovBnjU kof m šega naroda interesov v obče 10. Predlog za sestavo protestnih res->/:j cif na pristojna n srai'itve propagandne stalne razsta\ne hi šice našega kmečkega sloga in ustanovitve kmečke okrepčevalnice. 13 Ustanovitev L'fcljeja za irdelovan t osnutkov in načrtov v narodnem slogu '"n Ustanovi fev izdclovalnicc raznega narodnega blaga. 14. Sprememba pravil 15 Demisiia odbora. 16. Volitve predsedstva in flfevnggi od bora. 17 Sestava častnega upravnega in grad benega odbora raznih sekci) ter ttrokovne komisije v katero se lahko predlagajo /-/ di strokovniaki nečlani 78. Predlogi članom obrtnikom glede njih siroko\-nega soudejst\-ovanja 19. Predlog za sestavo prošenj na obla stva, institucije in denarne zavode ta mo ralno kot materialno pomoč 20 Protest proti vmešavanju neveščako} in nepoklicanih društev na etnografskem in obrtnem polju. 21. Rešitev vprašanja nosnic pravilnih domačih kmečkih oblačil za * lel še na ledvicah, se je zatekel zdravit v Zagreb, a bilo jc že prepozno. Radeče in tudi daljna okolica sta z njegovo smrtjo mnogo izgubila. Polanc je bil odločen rta rodnjak že pred vojno, zato je tudi moral mnogo pretrpeti od avstrijskih obiasti. Bil je soustanovitelj radeškega sokoUkega društva. Njegove sposobnosti so znali Radc-čani ceniti in so ga -tato tudi dvakrat izvolili za župana. Polanc je bil tudi pred sednik podružnice CMD. dalje Tujskopro-metnega in olepševalnega društva in krajevne organizacije JNS Gaailci so ga zs njegove zasluge izvolili za častnega člana. Vse te organizacije so izgubile dobrega dc Lavca ter ga bodo zelo težko pogrešale. Njegova smrt je zelo prizadela vse njegove številne znance m prijatelje, predvsem pa družino z goepo Fanči in hčerkama Slavko m Marico. -— Ohranili ga bomo v častnem spominu! Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in MaHboro. <*PD in JZSS 20. ///. 1940. Kranjska gora 810 m: —2, iasno, mrrno, 10 cm snega, sren. Buko\'nik: 50 cm snega. sren. Krnica: 120 crn snega, sren. Podkoren 800 m: 50 cm snega, sren. Radovljica: 3. oblačno oeojno 5 cm snoga, južen prisojno kopno Pokljuka 1300 m* —3, jasno, mirno, 60 era snega, sren. Bohinj-Zlatorog 530 m: 2, dež, 30 cm snega, sren. Dom na Komni 1520 m: —2, jasno, 100 cm snega, sren. Trigjlavska Jezera: —2. jasno mimo, 120 cm snega, sren. Valvazorjev dom 1180 m: 3, jasno, 35 cm snega prisojno deloma kopno. Senjorjev dom 1522 m: jasno, mirno. 40 cm snega, južen. Peca 1654 m: o, 60 era snega, južen. \ Stev. 65 »SLOVENSKI IM A K O D«, ****** *> Stran 3 DNEVNE VESTI — Akcijski odbor za zJm*ko pomot pri kneginji Olgi. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je sprejela včeraj ob 17.30 v Belem dvoru č.ane akcijskega odbora za zimsko pomoč: go. Vero P ero vi č, soprogo kr. namestnika, go. Vero Djuričič, soprogo predsednika beograjske občine, go. Olgo luč, soprogo senatorja Via-a I lica, VojLna Gjuričiča, preasednka beograjske občine ter rajnika odbora dr. Relijo Aranltovića. Nj. kr. Visočanstvo je izrabilo veliko zadovoljstvo nad letošnjim velikim uspehom plesa za zimsko pomoč ter se toplo zahvalilo vsem, ki so k temu uspehu pripomogli. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je z največjo pozornostjo poslušala poročila članov odbor o njegovem delu v letošnji zi-i..:, ki jc imelo tako glede zbranega denarja kakor glede pomoči revežem večji uspeh kakor v prejšnjih letih. Odbor je poročal tudi o želji, da se delo akcijskega odbora še bolj razširi ter je bilo sklenjeno, ca se zgrade stalne kuhinje za zimsko pomoč. ^osiopja bi zgradila beograjska občina na svojih zemljiščih. Letos naj bi Se zgrad 1 samo del poslopij s centralnim okla m. nakar bi se začele graditi šele ostale zgradbe ter centralna kuhinja za prehrano siromašnega prebivalstva Beograda. Vprašanje zgraditve tega kompleksa hiš. Id bi veljalo okoli 12 milijonov din, odvisi od mater ainih sredstev občine in pomoči, ki bi jo odbor dobil na dru gin mestih. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je izrazila željo, da se akcija za preskrbo siromakov, ki jo vrši oibor za zimsko po-moč, tako v Beogradu, kakor v drugih mestih države razvije do največje stopnje Viko da bi lahko nudila v vsakem potrebnem orimeru največjo pomoč. "Nobenih vetjih izprememb v novem davčnem zakona. V ponedeljek se je pri-čela v finančnem ministrstvu konferenca v iavkfh. Jugoslovanski Kurire poroča, da gospodarski krogi ne smejo pričakovati znatnih izp remamb v novem davč-ki bi pomenile uresn:čenje najmanjših zahtev. Na merodaj-nem mestu smatrajo, da zdaj ni čas za zr -lic zakona. Fmančni mini- im ne more izprenrnjati uredbe o Javkfh, ker bi v takem pri- - eru poe Unj člani vlade postavili svoje - itevt glede revizije in ta procedura bi zelo zavlekla. Gospodarski krogi lah-računajo samo z nekaterimi neznatnimi vam i izključno tehničnega značaja. I voz riža H Italije bo zelo skrčen. Italijanske pristojne oblasti so sklenile, da vedo izvoz riža, ker je bla lanska žetev zelo slaba- Ker naša eržava uvaža v iino liža iz Italije, bomo zaradi te pre-piizadeti. Razen naše države uvaže iz Italije še Madžari in švi- Našt i. a b: morala dobiti iz ; 15. marca do 15. oktobra okrog 1000 vagonov oluščenega in neoluščenega r bo ts prepoved ostala v veljavi, bo naša država uvozila samo okrog 100 vagonov nža iz Italije. Vlcegaverner Narodne banke dr. Be-lin na poti * London. Drevi odpotuje v T adon L viceguverner Nerodne banke dr, Ivo Belin na pogajanja o perečih vpra-j^njih blagovnega prometa med Jugosla-■ jo in Anglijo ter njenimi dominioni in kolonijami. Načeto bo tudi vprašanje poen ost., i in pospešitve kontrole blo-kadnih oblasti nad transporti, namenjenimi v n3šo državo, dalje se bo obravnavalo vpi izvoza naših rud in kovin ter ar.g-lefjkesja kredita za nekatere naše dobave. Dr. Belin ostane ' Londonu tri do štiri dni. potem se pa odpelje v Berlin, kjer se sestane 1. aprili, stalni nemško-sdevenski gospodarska ..dbor. ki bo ob-ravnsvaJ tekoča vprašanja jugoslovensko-nemške izmenjave blaga. Francuzi in uvoz naše živin . V Beogradu se mude zastopniki francoske direk-e za prehrano, da urede vse potrebno _ :de našega izvoza živine v Francijo. Francozi žele, da bi se izvažala večina za našo državo določenih živinskih kontingentov v obliki konserviranega mesa. Rariii-.ana zdravniška služba. Banska a dravske banovine razpisuje službo ivnil me zdravstvene občine Fa- ra pri Ko.-* - hi, okraj kočevski. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 5. aprila pri banski upravi. — Konfereaea direktorjev Higienskih zavodov. Po konferenci vseh upravnikov državnih bolnic, zdravilišč za tuberkulozne in umobolnic je sklical nvnister za socialno politiko in naroJno zdravje dr. Bu-disavljevič konferenco vseh direktorjev Centi alnili higienskih zavodov. Konferenca se je pričela včeraj in njen namen je proučti vso higiensko službo v naši držati in ugotoviti kaj je potrebno za uspešno higiensko delovanje med ljudstvom. Na podlagi teh ugotovitev bo izdelan načrt izpopolnitve vse zdravstvene higienske sluthe v naši državi. Konferenco je otvoril včeraj nvnister dr. Bu dišavi j ević, potem so pa direktorji Centralnih higienskih zavodov prečitall svoje referate. Konferenca *e danes nadaljuje. — Foroka. Na praznik sv. Jožefa sta ae rx>ročila v Rajhenburgu gdč. Vlasta Ha-mr!a. hčerka direktorja rajhenburškega rudnika g. ing. Jana Hamrla in g- Miro T. Mihelič, poručnik bojnega broda iz Šibenika. Mladima poročenoeraa obilo sreče! 158—n — Zvišanje količine bencina na karte. Na zadnji seji odbora za porabo tekočih goriv je bilo sklenjeno, da se zvišajo količine bencina na karte in sicer avtotaksi-jem po bencinskih kartah A od 30 na 40 litrov tedensko, po kartah B od 40 na 50. po kartah C od 50 na 70 in po kartah D od 60 na SO litrov. Avtobusom po kartah A od 30 na 40, po kartah B od 60 na 70, po kartah C od 95 na 100, po kartah D od 120 na 150 litrov. Razprava glede povišanja količine bencina po kartah (zdravniki, trgovski potniki itd.) je bila na željo Naredne banke odgođena, dokler ne bo sklepal o tem njen devizni odbor. — Razprava o pr*>racun*»Kih dvauaj***-nah. V finančnem ministrstvu so bile te dni redne ksuference finančnega in resornih ministrstev o proračunskih dvanajsti-nah za prve 4 mesece tekočega proračunskega leta Včerai dr»rx>!dne ie na bila v fin-iunem minististvu konferenca a pravosodnim; trgovmskim In m/nigtrom za telesno vzgojo naroda. Na tej konferenci £o se obravnavale proračunske dvanajsti-ne aa ta ministrstva. — Madžarski turisti v Splitu. Včeraj zjutraj je prispelo v Split okrog 100 madžarskih turistov. Dobra polovica se jih je odpeljala v Dubrovnik. Tujski promet je zdaj v Dalmaciji pred velikonočnimi prazniki nekoliko oživel. — Iz »Službenega lista«. : Sluz ovni list kr. banske uprave dravske banovine« St. 2S z dne 20. t. m. objavlja uredbo o dopolnitvi zakona o državni trošarini, uredbo o zvišanju draginjske doklade katoliškemu du-hovništvu. uredbo o spremembah zakonskih predpisov, nanašajočih se na prejemke državnih upokojencev, naredbo o izvozu konj, odločbo o načinu plačevanja s prostimi devizami za blago, uvoženo leto dni pred njim, ko se opravi plačilo in dopolnitev pravilnika o denaturiranju, prodaji in kontroli porabe vvhitespirita za industrijske namene in znižanje odstotka sredstva za denaturiranje. — Trgovinska pogajanja z Grčijo. V začetku prihodnjega tedna se prično trgov roška pogajanja med Jugoslavijo in Grčijo. Naša delegacija prispe v Atene v ponedeljek. — Nov grob. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Marija Rojina. Pogreb bo jutri ob 14.30. Pokojnici blag spomin, žalujoči hčerki naše Iskreno sožalje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo jutrnja megla, spremenljivo, malo hladnejše vreme, tu pa tam bo mogoče še malo deževalo. Snoči je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku 15. v Kumboru 14 v Splitu in na Rabu 11, v Ljubljani 10.6, na Visu 9, v Zagrebu in Sarajevu 5, v Beogradu 4. v Mariboru 1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.2. temperatura jo znašala 2 6 — T*"i nesreče. V nedeljo je padla 16-letna posestnikova hčerka Terezija Kmetova iz Lok? pri Zidanem mostu na certJ s kolesa in si zlomila desno ključnico. Ko je 35!etni delavec J. Tcrglav z Ločice pri Polzeli streljal v ponedeljek s topičem. je topič eksplodiral, pri Čemer je Terglavu razmesarilo desno zapestje. Na Vranskem si je 221etna mesarjeva žena Pavla Cuka-lova pri padcu na polzkih tleh zlomila levo roko v zapestju. Ponesrečenci se zdravijo v ce!j5ki bolnici. — Velik požar v Drvaru. V ponedeljek ponoči je do temelja pogorelo poslopje velikega skladišča, last Sipada. Zgorelo je 500 kuo. metrov gradbenega materiala in so škodo ocenili na 700.0C0 din. — Velika afera na gimnaziji v Sabcu Na realni gimnaziji v šabcu je bila odkrita velika hazardna afera med dijaki, v katero je zapletenih okrog 60 srednješolcev od 4. do 8. razreda gimnaziie. ki so hazardirali po kavarnah in v tukajšnjem parku. Na podlagi preiskave je b'lo 12 učencev izključenih in sicer cva četrto-šolea, en petošolec, štirje šestošolci en sedmošolec in trije osmošolci. Dva sta bila izključena za dve leti, ostali za eno le to. Petim je bil izrečen ukor učiteljskega zbora, 10 ukor direktorja. mnogim po ukor razrednika. Vsega skupaj je bile kaznovanih 27 dijakov in s tem je hazardna afera zaenkrat likvidirana. — Valvasorjev dom pod St°lom je stalno oskrbovan planinski dom, nadmorska višina 1180 m. Do Doma pridemo s postaje Žirovnice v poldrugi uri po izborno markirani zložni poti, kjer je na razpolago 10 dvoposteljnih sob, damsko in moško skupno ležišče. Hrana in postrežba prvovrstna po zmernih cenah. Iz Doma ie krasen razgled po Savski dolini tia do Ljubljane in na vse vrhove Julijskh Alp V okolici krasni sprehodi. Vrh Stola oddaljen dve in pol uri. — Dve žrtvi pretepa. Iz Lipe pri Blagovnici so davi prepeljali v bolnico dietnega posestnikovega sina Pavla zavbija in 201etnega Pavla Burkeljco. Oba sta posedala v vaški gostilni, kjer je bilo zbranih še več drugih pivcev. Vino je fante razgrelo, in se je v gostiln: pozno ponoči vnel hud prepir. Fantje se tu "i zunaj niso pomirili. Naenkrat pa so potegnili nekateri nože in sta slednjič obležala precej oklana po vsem životu na tleh Žavbi in Burkeljca Orožniki so uvedli preiskavo in so nekaj pretepače v že aretirali. — Nesreča ne počiva. V gozdu je padel železničarjev sinček Slavko Ložar iz To-mačevega in si zlomil desno roko. — Občinski ubožec Franc Mihelič iz Kranja je padel v ubožnici po stopnicah in si zlomil desno ključnico. — Ključavničarski pomočnik Stanko Papler iz Besnice pri Kranju je včerai čistil flobertovko, o kateri ni vedel, da je na>asana. Flobertovka se mu je v roki sprož la in mu je naboj udaril v roko ter v obraz. — Pekovski pomočnik France Kralj iz Kranja je včerai padel z motornega kolesa in se hudo poškodoval na glavi. Ima tudi notranje poškodbe. — Dva napada. Snoči je nekdo napadel na Cesti dveh cesarjev 20!etnega delavca Jožeta Kastelica in ga z nožem dregnil v obraz. — V Lescah na Gorenjskem je postala žrtev snroveža 351etna vdova pismonoše Antonija Zeleznik. železnikova je sedela v neki družbi v gostilni, kmalu pa jo je pričel nadlegovati pijan gost. Ker ga je odklonila, je nasilnež v jezi pograbil litrsko steklenico in jo na vso moč udaril po glavi. Železnikovo so težko poškodovano prepeljali v blnico. — Obrađen v vlaku. V osebnem vlaku na vožnji med Zagorjem in Hrastn kom je bila ukradena Avgustu Korenu usniata rjava aktovka, v kateri je imel žepno svetilko, brisačo, razne jestvine in nekad toaletnih potrebščin. Korena je tat oškodoval za 400 din. Iz Lfnbl^ne —Ij V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani pH frančiškanskem mostu se *edaj nahaja optik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. L —lj Prepovedano točenje alkoholnih pijač ob vpoklica vojaških obveznikov na orožne vaje. Zaradi ohranitve miru m reda je strogo prepovedano točenje alkoholih pijač in vsakršno oddajanje vsem na orožne vaje poklicanim vojaškim obveznikom in njih spremljevalcem bodisi v javnih lokalih ali tudi pri zasebnikih. Alkoholne pijače, ki bi jih nosili vpoklicani vojaški obvezniki ali njih spremljevalci s seboj, jim bodo odvzete. Prekrški te naredbe se kaznujejo z denarno kaznijo od 10 do 1000 din aH pa z zaporom od 1 do 20 dni. Prepoved velja za danes in za jutri 21. marca ter še posebno opozarjamo na vaje poklicane vojaške obveznke, da od tistega trenutka, Ko dobe noziv na orožne vaje, spadajo pod vojaaico disciplino. —lj Ljudska univerza, KongreSnJ trg, mala dvorana Filharmonije. Danes v sredo 20. t. m. bo ob 20. naše predzadnje predavanje v tej sezoni. Znameniti zgodo v nar in arheolog univ. prof. dr. N Vu-MĆ le Beograda bo govoril o Tut-ankh- Amonu. Svoje zanimivo predavanje je opremil s prekrasnimi barvanimi posnetki. Vstop prost. 157—n _Ij O novem železniškem mestu preko Save v Zagrebu bo drevi predaval g. inž. Emil Krtek, načeln k generalne direkcije dižavnih železnic. Predavanje bo ob 20. v preravalnlci TJdruženja jugoslovenskih in-ženjerjev in arhitektov — sekcije Ljubljane na Kongresnem trgu 1-H. (Kazina). Predavanje bodo' pojasnjevale skioptične slika. —lj Združenje brivcev, frizerjev In koz-netikov obvešča cenj. občinstvo kakor ! Ludi svoje članstvo, da bodo obratovalnice * Ljubljani na veliko soboto odprte le do i9. ure zvečer. Na velikonočno nedeljo ves dan zaprte, na velikonočni ponedeljek pa odprte od pol 8. do 12. ure. Uprava združenja 159—n —lj Kino Moste predvaja danes ob 20. uri nepreklicno zadnjikrat dva velefilma: Scipion Afriški in Ulica brez radosti, za enotno ceno din 3.50, predstava traja 4 ure. navedena filma se predvajata posled-njič v Ljubljani. Ne odlašajte, pridite! —Ij Razstava slik Mat j? Jame v Jakopičevem paviljonu ostane odprta od 9. dop. do 18. zvečer. —lj Vlom v paviljon na veleeejmu. Oni dan je bilo vlomljeno v paviljon Marije Ddrfel na velesejmu. Vlom lec je odnesel več električnih stikal, nekaj žarnic, več skodelic, vrčev in kozarcev, več steklenic likerja, dva dežnika, jedilni pribor in nekaj orodja ter prtov, škoda znaša 6000 din. Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. in 21. uri Pavla Wessely KINO UNION, tel. 22-21. MARIJA I L 0 N A v prekrasni ljubavni romanci iz preteklih zgodovinskih dni SAMO SE DANES! Madžarski glasbeni film iz družabnega Življenja, poln pikanterij, petja m godbe. Originalna ciganska kapela! Poje član pestenske opere dr. Pallo Imre! HOTEL ZORA KINO MATICA — TEL. 21-24 Predstave ob 16., 19. in 21. uri SAMO šE DANES ob 16., 19. in 21.15 uri DVOJNI SPORED ! RODNA GRUDA ZORO MAŠČEVALEC Ganljiva filmska drama iz življenja na Napete pustolovščine drznega junaka deželi. Očarljivi posnetki iz severne Ita- v borbi proti zavratnim nodvigom razlije, divna in zanosna muzika in plesi. bojniške tolpe v Meksiku. KINO SLOGA — tel. 27-30 Danes ob 2C. uri predvajamo na splošno željo občinstva dva velefilma „Scipion Afriški*' ,: Enotna cena din 3.50! s« Ulica brez rat"» "ti44 KINO MOSTE 4 ure zabave! Maše gospodarstvo januarja Vpliv mednarodnih dogodkov na naše gospodarstvo je Čedalje očitnejši Ljubljana, 20. marca Pravkar je izšlo poročilo Narodne banke o razvoju naro nega gospodarstva v januarju. Vsi podatki še sicer niso popolni, vendar nam dovolj jasno kažejo glavne značilnost; gospodarskega življenja v oasu evropske vojne. Zdi se, da je vpliv mednarodnih dogodkov na nase gospodarstvo če dalje bolj očiten od meseca do meseca ter da je v tem poročilu za januar očitnejši kakor v splošnem pregledu našega gospodarstva lani. Naslednje številke naj pokažejo, koliko je ta vpliv negativen ali morda pozitiven. Splošni piegled nam kaže. da se je denarni obtok znatno povečal. Decembra je bilo v obtoku za 9.69S milijonov din bankovcev, januarja pa 9.798 mil. din januarja in na 10.072 mil. din februarja. Lani anuarja je znašal 6.608 mil. din. Zelo se je tudi povečal obtok kovancev. Decembra je znašal 983 milijonov din. januarja milijardo, a nekoliko se je zmanjšal februarja, na 954 milijonov. Lani februarja je znašal 738 milijonov. — Hranilne vloge so se še nekoliko zmanjšale od decembra, ko so znašale 10.^.87 milijonov din, med tem ko so znašale januarja 10.130 milijonov. Lani januarja je pa bilo v denarnih zavodih naloženega 11.695 milijonov din. Čeprav vloge pri nekaterih zavodih nekoliko naraščajo, vendar še ni splošnega Izboljšanja že vedno je zelo rnočen vpliv splošne negotovosti. — Gotovina najvaž nejših 50 bank je sna šala lani januarja 316 n-.ilijonov din, letos pa 754 in decembra 848 milijonov. — Skupni državni do- hodki so znašali lani januarja 988 mil., decembra 1 149 mil. in letos januarja 1.07o mil. din. Cene se še vedno niso ustalile, če vzamemo za podlago povprečje let od 1926 -'930 (in eks 100), je znašala indeksna številka cen na debelo lani januarja 77.5. februarja 76.6, decembra 90.9 in letos januarja 93.'6 m februa-ja 94.9. Najbolj so podražili oa januarja do marca kmetijski pridelki, a mnogo manj industrijsko blago. Indeks cen na drobno je znašal lani januarja in februarja 83.5, decembra 91.5 letos januarja pa 93.6 in februarja 94.a. železniški promet je naiasel po številu naloženih vagonov v primeri s prometom lani istega meseca, ko je bilo naloženih 110.000 vagonov, za 10.000, a decpmbra je bilo naloženih 154.000 vagonov. Zelo je nazadoval pomorski promet. V naša pristanišča je prispelo lani januarja v skupni tonaži 1,307.000 ton ladij, letos pa samo 931.000 ton. Se mnogo bolj je nazadoval rečni promet, kar je pa treba pripisovati v veliki meri hudi zimi, saj so bile zamrznjene skoraj vse plovne reke. Zanimiv je piegled gibanja cen v nadrobni prodaji v 10 največjih mestih v državi. V Ljubljani je znašal indeks cen de* cembra 102.8, januarja pa 107.2. Cene so torej zdaj že viSje kakor 1. 1930. ko so bile najviije v zadnjih 10 letih. Pri tem je posebno zanimivo, da indeks cen v Zagrebu znaša le 100.6 Ljubljana se zelo približuje po naraščanju draginje Beogradu, kjer je znašal in "eks 108.6. Najbolj so cene narasle v Novem Sadu, na 112.6. Ksncsrt kvarteta Paltrsnleri Ljubljana. 20. marca Kvartet Poltronieri. ki ga sestavljajo A. Poltronieri, G. Carpi, G. Alessandri in A. Valisi, predstavlja umetniško visoko 3toječ corpus, vsebujoč vse odi ke godalnega kvarteta. Za vsakega poedinca izmed njih morer. r reči, da je umetn k, posebej še za prvega violinista, ki Ima svetel, blesteč ton in čelista. katerega ton je zopet metalno zveneč. Vsi pa tvorijo v izvedbi povsem skladno telo, v katerem se instrumenti spajajo; se bolj povzdignejo jasnost in lepoto zvokov nj hovi instrumenti. Njihova tehn;ka je nedvomno iz-menti. Njihova tehnika je nedvomno izvrstna, prav tako interpretacija. Na svojem ljubiianskem koncertu so najprej izvedli Mozartov »Kvartet v B-duru«. ki smo ga pred nedavnim slišali v izvedbi Ljubljanskega kvarteta: prikazali so ga prozorno :n umirjeno v hitrejšem tempu, kj je povzročal videz in ter p ne taci jski dobro se prilagajajoče ekspresivnosti. Zatem so izvajali Pick-Mangiagallijev »Kvartet v g-molu«, skladbo, ki je delana strogo te-matično, čeprav se tem a tka zavoljo pe- stre harmonično melodične spremenljivosti nek-Lko izgublja. Mangia^a.lijev kvartet je ri^an v romantičnem stilu z impresionističnimi vplivi; po motiviki je često se ponavljajoč, nekoliko razvlečen, teh* ično pa izkazuje dobro poznavanje komorne tehnike in je zato zelo učinkovit. Poltronle-rijevci so ga prikazali zelo Izoblikovano z vsemi finesam: in mu posredovali dojemljivo izvajalno stopnjo. Nato je sle:il prekrasni Ravelc . »Kvartet«, čudovit po svojih barvito se prelivajočih prehodih, mojstrski tehniki, s katero je pisan in vseb n-ski poglobljenosti, katere moč je zlasti v izredno stopnjevanem čustvenem doživljanju; posebej sc to izraža v drugem (Vivo e ritmato) in tretjem stavku (Molto lento). Italijanski kvartet ga je podal z močnim dož vetjem tako izdelano, da ga je oživel v Izredno učinkovito umetnino slo-večega francoskega mojstra. Ob koncu je na željo mnogoštevilnega občinstva, ki mu je z viharnim navdušenjem izražalo priznanje, dodal kar štiri kladbe, vse precizno tako vsebinsko, kakor obl kovno oblikovane: Dvofakov »Lento«, Hay-'novo »Serenado«, Men.elssohnovo »Canzonetto« in >Ar'o Flaminga« neznanega avtorja. S tem je dal svojemu koncertu ne le širok kvalitativni, ampak tudi kvantitativni značaj. Koncert kvarteta Poltron'eri nam je bil nedvomno izreden umetnil-ki večer, na katerem smo dobili najlepšo, najverodostoj-nejšo potrditev za kva'lteto in muzikalno pomembnost komornega corpusa ter upam, da bo v tem prepričanju naše občinstvo izkazovalo poslej podobnim koncert p'm prireditvam več pozornost kot doslej. Na drugi strani pa nam je spričo svoje visoke kvalitete podčrtal pomembnost in umetni'ko vre nost na/ega domačega L.iub-ljrnskega kvarteta, ki sicer nima takšne tradicije, ne tako izvrstnih nstrumentov in se tudi v ostalem še v marsičem razlikuje od kvarteta Polt: onieri. pa nam vprav v relativni primerjavi z njim prikazuje svojo odi čno višino in pravilnost svojih smotrov. Zato smo Poltronierievcem dvakrat hvaležni: zato. da so nam s svoj.m nastopom omogočili pravilno vrednostno ocen'tev domačega corrmsa in pa predvsem zato. ker so nam nudili bogat, redek estetski užitek. cd.— Pazi v avt: taistim podjetnikom Liub'jana. 20. niii-v.i Podjetja, ki vrSe obrt rednega prevažanja z rratornimi vozil-; in nameravajo za poletno sezono 1940 iznremeniti gvoi -sedanji vozni red in cenik poziva kr. banska uprava, da 0a uc^tove m predlože v preJp^sano odobritev do 6 anri^a 1940. \To-vi vozn- red avtobusnih podjetij stopi obenem z železni'kim voznim redom v veljave dne 19 maja 1940 Posebej opozarja, da se je pri sestavi voznih redov ozirati na vozni red železnice, poštnih avtobusov 'n tudi nedržavnih avtobusnih podjetij zaradi *esf»i jih ie v primeru možne kuHzije ugoiovti sporazumno. Podjetja, ki prevažajo pošto, morajo upoštevati tudi potrebo ugodnih poštnih zvez O novem poletnem železniškem voznem redu se morejo podjetniki pouč ti pri železniških postajah, o poletnem v< znem redu po:tnih avtobusov pa pr direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani Pri sestavljanju voznega reda naj se premislijo in uvažujejo vse v po>tev prihajajoče okolnosti Naknadno izpremin lanje voznih redov med sezono ne bo dopuščeno. Prekasno predloženi vozni redi ne bodo odobreni kar ima za posledico da ostane v veljavi dotedanji vozni red Poleg tega se opozarja na v poštev prihajajoče kazenske mere Podjetniki ki voznih redov odnosno cenikov ne nameravajo izpremeniti naj to javijo, in sicer kar na poziv s iakse prosto vlogo ali z dopisnico. Sorzna poročila Curih, 20. mrca. Beograd 10, Pariz 9.485, London 16.74, New York 446, Bruselj 75.85, Milan 22.525, Amsterdam 236.85, Berlin, 178.70, Stockholm 106.25 Oslo 101.30. Kodanj 86.125, Sofija 5.50,' Bukarešta 3.40. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeaeda din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih ogiaaov je treba priložit) znamko. — Popustov za maie oglaae ae priznamo. RAZrtO Beseda M) par aaveK poseoej Najmanjši zneseu s.— din CONTINENTAL MALI OGLASI »Slov Naroda« u ugodne mesečne obroke Ivan Legat juhljana. Prešernova 44 Maribor. Vetrinjska SO imajo p e b l POSTELJNE MREŽE dobite najceneje v Komenekega ulici 34. 858 ZA V8AJ&0 PK1I 1KO najboljša in najcenejša omaćiit al nabavite pri P B C S R C B Sv Petra ceits 14. 60 PAJt CMLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. grumbnic- — Velika zaloga perja po 7 — din »tJulijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. DOBRO MEsfANSRO UKANO dobite v privatni nisi v bližini tromostovja. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 869 JIIGOGUAHKA KUPIM Beseda 50 par davek posebej NalmnmA' *n«»**»>< »» din POZOR! Kupujem ln prodajam rabljene čevlje, moške obleke in staro perilo. Klavžer, VoSnjakova 4. 860 PRODAM Seseda 50 par ^avek posebej. Naimam*' 'r^►*«Jp^ S rltn OREHOVA JEDRCA in FIŽOL nudi najceneje SEVER & KOMP. Ljubljana. 824 OREHOVA JEDRCA so rt iran cvetlični med ln medico dobite najceneje v MED AR.NI Ljubliana. Židovska ul 6. 18/L BMW motor 250 cem OHV, ohranjen kot nov, prodam. Osredkar M.. Domžale. 867 SODAVIĆARJI, POZOR! Prodam okoli 10.000 originalnih JogTjra-steklenlc, novih, še nerabljenih, avto Chevrolet Truck 2 5 tonski, stroj za etikiranje, po zelo nizki ceni. Vprašati: Brežice 14 ln Radeče 160 863 Inseriraffe v »Slov. Narodu«! za velikonočno številko sprejema uprava do potka 22. i. m. do 18. aro. Uprava „Slov. Naroda" Tretji dan po železniški nesreči Naključje je pripomoglo k najdbi dveh žrtev — Delo se pospešeno nadaljuje <— S Sušaka je prispel potapljač .Metlika, 19. marca V ponedeljek smo poročali, da prispe ve-1'Jci 30tonski žerjav iz Maribora, da bodo očiščevalna dela in dviganje prevrnjenih vagonov ter takoinotive pospešena. Vse upanje je uprto zdaj na ogromni žerjav, ki je včeraj dopoldne res prispel preko Karlovca in se na progi zasidral tik ponesrc čenih vagonov, za njim pa celotna garnitura pod vodstvom g. inž šav pa ha, strojnega posiovodje «. Antona Hicla voznega poslovodje g. Hugla Krnila m skupin«.- delavcev \i drž. žel. delavnice v Mariboru. Kmalu pftem sta prispela na kraj nesreče tudi pomočnik prometnega ministra j*, in/ snel ler in generalni direktor drž. žel. iz Beograda g. inž. Jojie. Pod spretnim vodstvom je delavstvo takoj pričelo s pripravljalnimi deli, katerih prvi uspehi so se pokazali /e danes dopoldne. V objem žerjava je prvi prišel viseči vagon II. razreda, ki ga je bilo treba dvigniti z močnimi verigami in mu od variti spodnje dele. Dočim se to delo opoldne še nadaljuje se drugo strokovno osebje muči z demontiranjem lokomotive, ki pa je v zelo nerodnem položaju in jc vidno, da se je od dne nesreče precej nagnila s prednjim delom v Kolpo, deloma pa spremen i la svoj prejšnji položaj. Danes po osmih zjutraj je poslovodja g. Hicel ukrenil vse potrebno, da ugotovi položaj v vodo segajočega dela stroja in potopljenega vagona. S ključavničarjem Ter-glccem je pregledoval teren, ko mu je slednji čez nekaj časa javil, da čuti na preisko valni grcblji nekaj mehkega. Po navodilih poslovodje je Tcrglec potegnil grebljo v drugič in tedaj se je tik pod vodno gladino pokazalo prc'omljeno stopalo nekega ponesrečenega potnika. ZRTE V U G OTO V L IE NA žrtev plavala zagvozdena med PRVA Ker je stiojem in potopljenim vagonom, jc bilo treba še nekaj truda, da so jo za noge potegnili iz vode. Prvi pogled na ponesrečenca je bil strašen, kajti imel jc razmesarjena pleča, v rami odlom!jeno roko, v stopalu docela prelomljeno levo nogo. nad levim očesom pa mu je zevala v čelu kakih 5 cm široka in gotovo smrtna rana, ki mu jo jc prizadejal najbrž drobec ru.šeče-ga se skalovja. Po vojaAki objavi, izdani 16 t. m., ki jo je imeil ponesrečenec pri sebi, je bilo mogoče ugotoviti, da jc ponesrečence Gorenc Matevž iz Št. Jošta na Gorenjskem, ki se jc šc z enim obveznikom vračal domov in se je 16. t. m. odpeljal s Sušaka in preko Karlovca, pa ga je na poti prestrcgla smrt. Oči vidno se je moral že rešiti iz voza, ki ie drsel v Ko!po in si je skušal s plezanjem v breg rešiti življenje Skoraj gotovo ga je nazaj v Kolpo podrlo rušeče se kamenje drugega plazu, ki mu jc prizadeja lo tudi smrtno rano na čelu. nato pa ga je med potopljeni vagon in sebe zagvozdila še prevrn jena lokomotiva. Gorenc jc ime' pri sebi poleg objave šc poštno dopisnico, ki jo jc pisal neki Josip Dragan na g. Peteric Antona, češ naj sporoči njegovim domačim njegov naslov, ker jc bil prvi napačen V denarnici jc imel šc 21 din. po žepih na razne p< trebščkie kot glavnik, britev, žepni nci itd. SKRIPTA »PA R OSTRO J« — TAJINSTVENA Kmalu potem ko so dvignili iz vode or-vo žrtev, so na površino priplavala skripta ^Parostroj« od prof M Klcsiea. na ka terih je bil kot »vlasnik« naveden neki Gorišek Marijan. Sama skr;pta ne povedo šc ničesar o lastniku in se bo šele pozneje moglo ugotoviti, kako so pnš'a na to mc sto. Gotovo pa iih je nekdo nosil s scb->j v vagonu, ki le/i povsem \ Kolpi. Tudi neznosni smrad, ki prihaja nekje i/pod srednjega dela stroja in drugega pre-vrnjenega vagona, da slutiti, da leži nekje med njima tudi smrtna žrtev, do katere pa ne bodo še tako kmalu prišli. DRUGI PONESREČENEC ODKRIT Ta čas. ko so ugote>vili identiteto prve najdene žrtve, jc ključavničar Tcrglec nadaljeval delo. da ugotovi lego stroja in potopljenega voza na drugi strani stroja, kar se je vršilo s čolnom. Ob 9.30 je Terglec zadel / grebljo drugič v sumljivo blago rjave barve Ko ga je potegnil k sebi, se je v odprtini pod streho pokazala tudi glava druge žrtve Spričo otrplosti udov jc bilo možno drugo žrtev v nekaj minutah spraviti v čoln in odtod prenesti na breg, kjer so po poselski knjižici, ki jo je imel ponesrečenec pri sebi, ugotovili, da gre za lQlctnega delavca Dra/.enoviča P. Marka iz občine Je/erani. srez Brinje v Liki. Poslovna knjižica mu je bila izdana šele IJ t. m. na občin, pod št 1.023.159; pri sebi Daniel Lesueur Krinka i je imel v skoraj no*Ti denarnici se 40.M) din in nekaj drobnin p»cdmeto\. -obec brisačo glavnik itd. Vidnih županjih po-:k(nlb na tem ponesrečencu ni bilo in de 'a pravi vtis utopljenca. Gotovo jc to eden izmed H delavcev Je- /eranov. ki so šli na delo na C'orenjsko *n iih je doletela nesreća. Rešeni ki so se po nesreči vsi premočeni zopet '.brali, so ugotovili, da jih je le 11 m pogrešajo 3 tovariše, ki co se vozili z njin, % istem vagonu. Eden od pogrešanih je gotovo mla-d; Dražcnovič Marko Ostale žrtve so še pod ruševinam' v potopljenem vagonu, ki bo pa prišel pač poslednji na vrsto, ker ie njegov položaj najtežji. Da se mu ugotovi točna lega pod vodo in da bo dviganje sploh mogoče, sta z I dopoldanskim vlakom prispela na kraj nesreče tudi poklicni potapljač s še enim mornarjem s Sušaka, ki bo stopil v akcijo, čim - ^o posrečilo odstraniti iz nevarne- ; ga položaja blizu 70 ton te2Km '^^motivo. i To pa gotovo ne bo Uo tako hitro, kv., bo I treba stroj dvigati v dciih / do lOkrat radi neprikladnega terena. Da bodo uela nioiila hitreje napredovati, so danes dvignili tudi zapornice pri jezu Ozaljske elektrarne, da bi znižali nivo Kolpe, kar bo znatno olajšalo reševanje potopljenega vagona. Tudi danes se zbirajo v okolici prizorišča nesreče velike množice ljudi, ki jih pa varnostni organi drže v oddaljenosti od prizorišča, da je olajšano delo poklicnim reševalcem. kjer se pa tudi poteptajo mnogi talenti. Največ nade dajejo statistom priprave za cgodovirioke filme. To je zagonetka, ki jo ni mogel šc nihče pojasniti. Toda za zgodovinski film je vedno treba mnogo več pomožnih moei kakor za moderne filme. Ce zadostuje 20 statistov za film z dejanjem iz leta 1940. jih je treba več sto za film iz leta 1S40 ali 1740. Tako se v no- vem filmu »Victor Herbertc klati več sto ljudi po ulicah. Na stotine statistov prepeva v Herbertovih operetah ali jih pa hodijo gledat. A kaj šele pravi historični film vQuo vadiš*: ali »Zvonar Matere božje«. Okrog Charlesa Laughtona. ki je igral v tem zadnjem filmu glavno vlogo, je zbranih v nekaterih prizorih do tisoč ljudi. Franc Herczcg: Severna lisica Elegantna zakonska komedija madžarskega okolja je odlično uprizorjena in igrana Četrta žrtev dvignjena iz Kolpe Dviganje lokomotive in vagonov se nadaljuje — Redni promet bo obnovljen šele v petek Metlika. 20. marca Včeraj popoldne so z žerjavom dvignili poškodovani vagon II. razreda. Kmalu ie na progi Tcrglec povsem slučajno odkril tretjo žrtev. Bila jc to prva ženska, ki so jo okrog 12.30 potegnili iz vode Gre za neko moćno razvito plavolasko srednje postave, s trajno omiulacho Na sebi je imela roza nogavice in temnomodro roža-sto obleko. Kazen 5900 din gotovine ni imela pri sebi ničesar in tudi ne nobene legitimacije, na podlagi katere b' bila mož na ugotovitev njene identitete. Mnogim železničarjem pa se zdi podobna trgovki Pogačarjevi iz Ljubljane, ki so jo večkrat videli voziti se po dolenjski progi. zle včeraj zjutraj se je zvedelo, da pridejo potapljači s Sušaka na kraj nesreče. Ta vest je seveda privabila mnogo ljudi od blizu in daleč. Z opoldanskim osebnim vlakom sta se preko Karlovca res pripeljala potapljača Ivan Rakič in Josip Štefan s Sušaka. Takoj sta se lotila dela. Ljudje se niso mogli dovolj načuditi spretnosti potapljača Rakica. ki se je okrog 14. spustil z desnega brega v Kolpo. Mnogi so prvič v življenju videli potapljača na delu. Kmalu je potapljač dvigni' iz vode železno ograjo, ki veže osebna vagona. Po kratkem odmoru sc jc spet potopil iti kma- lu z zvoncem opozori' Spustili so mu vn v privezal četrto žrtev. da je nekaj odkril vodo in na njo ie OCE IN SIN NASLA SMRT Ko so mrtveca potegnili na suho. so ugotovili, da jc to delavec Jožo Krmpotic. star 40 let, oženjen, delavec iz Velinje srez Slunj. Vse kaže. da je bil nesrečni delavec v vagonu, kajti na njem ni bilo nobene druge vidne poškodbe. Kmalu nato jc iz Karlovca prispela vest, da jc v tamošnji bolnici podlegel eden ranjencev in sicer Andrija Krmpotić. Sodijo, da jc to oče Joža Krmpotiča. ki so ga včeraj popoldne tudi potegnili iz vode. Vest o ttagediji očeta ln sina je napravila na prebivalstvo globok vtis. Steviilo smrtnih žrtc\ je naraslo na 5, gotovo pa jih je več. kajti vagona, ki leži v Kolpi, šc niso dvignili. Očiščevalna dela na progi se nadaljujejo. Proga sama jc že očiščena in so bile tračnice ob 17. popravljene, tako da so lahko že manipulirali z žerjavom. Vagon II. razreda in službeni voz sta bila popoldne že dvignjena. Redni promet na progi pa bo vzpostavljen šele v petek 22. t. m. ko bo prvi vozil po progi vlak :t. 0216. Danes sta potapljača zopet na delu .n najbrž bo vagon žc danes dvignjen rz Kolpe. Bel plašč in filmska kariera Pot k filmski slavi vodi pogosto preko vloge zdravnika Pri filmskih družbah na vsem svetu se pogosto pripeti, da je angažiran lep filmski igralec in da njegova igTa mnogo obeta, vendar ga pa občinstvo ne vidi rado na filmskem platnu. Za take primere poznajo ameriški režiserji enostavno in učinkovito sredstvo. Talentu, ki mu je treba pomagati k uspehu, določijo v filmu vlogo zdravnika in s tem mu je filmska bodočnost zagotovljena. Občinstvo sprejme v gledališču novega igralca z navdušenjem v vlogi »Hamleta« ali »Romea«. Na filmskem platnu pa doseže igralec trajne uspehe, če igra vlogo moža v belem plašču. Edvard Robinson dolgo ni mogel priti na zeleno vejo, čeprav je bil že med prvimi filmskimi zvezdami. Zaslovel je šele. ko je igral dr. Paula Ehrlicha v filmu > življenje iir. Ehrlicha«, vlogo zdravnika, ki je odkril salvarsan. Levo Ayres, ki ga pozna filmsko občinstvo iz filma >Serenada Broad-\vaya«, kjer igra z Jeanetto Macdonaldovo, je bil nedavno malone zapadel pozabi. Zadostovalo pa mu je igrati vlogo dr. Kilder-ja v seriji filmov istega imena in njegova slava je bila takoj obnovljena. V enakem filmu ie igral Lionel Barrvmore vlogo dr. Gillespie in to mu je prineslo še večjo slavo. Tudi Ronald Colman je znova postal popularen med ljubitelji filma, ko je igral vlogo dr. Arrovvsmitha v filmu »Ar-rovvsmith« po istoimenskem romanu Sin-claira Lewlsa. Nikoli pozneje ni dobil Robert Donat toliko ponudb za igranje glavnih vlog v velikih filmih kakor potem, ko je igral vlogo mladega zdravnika v filmu Citadela. čeprav to ni bila doslovno vloga zdravnika, ki jo je igral Paul Muni kot slavni učenjak v filmu Louis Pasteur, se je vendar v njej ukvarjal z zdravniškimi poskusi in odkritji. Tej vlogi se mora Muni zahvaliti, da je kot filmski igralec v Ameriki tako zaslovel. Medicina je prinašala uspehe mladim igralcem začetnikom prav tako, kakor jih vzdržuje slavnim filmskim zvezdam. Ljub- ljenec žen vsega sveta Robert Tavlor je bil prvič odkrit, ko je igral neznatno vlogo v filmu ; Societv Doctor«. Med najslavnejše zvezde je bil pa sprejet po filmu :>Mag-nificent Obsession«, V vlogah, ki so jih med svojo kariero igrale sloveče zvezde, vedno najdemo najmanj enega zdravnika. Clark Gable je ustvaril nepozabno vlogo v filmu /Možje v belih plaščih«, a Garrv Cooper je igral zdravnika v filmu >The Real Glory«. Pozabiti tudi ne smemo dr. Roberta Kocha, eno najlepših vlog. kar jih je kdaj igral Emil Jannings. Naj bo že to posledica privlačnosti moških v belih plaščih ali pa plemenitost zdravniškega poklica, vselej lahko skoro z gotovostjo trdimo, da vodi pot k filmski slavi preko vloge zdravnika. Stalno mesto upanja in tolažbe je za filmske statiste povsod na svetu, tembolj pa v Hollwoodu sprejemna pisarna, kjer odkrivajo v njihovih vrstah bodoče zvezde. Ljubljana, 20. marca Letošnji dramski repertoar pada iz zadrego v zadrego. Drama je morala poseči po starem efektnem materijalu, po madjarskih dveh veseloigrah >Rdeče rože^ in ^Neopravičena ura:: ter po finskih »Ženah«. Tako smo dospeli do 15. novosti-, do zopet madjar-ske komedije >Severne lisice«, obetane že za november. Temeljito cenzurirana in spodobno prirejena je prišla na oder končno zopet iz zadrege, ker je zaloga izčrpana. Pred okoli tridesetimi leti so jo igrali že v ljubljanskem nemškem gledališču kot pikantno senzacijo, tudi v kinu so jo že gledali v izvrstnem filmu, zdaj pa smo jo dobili obrezano in krotko, a še vedno dobrodošlo stvarco z le peterimi igralci. Nudijo nam s to elegantno, gladko, dokaj hladno komedijo brez posebnih idejnih, vsebinskih in karakternih lastnosti skoro komorno dognano predstavo, ki je ugajala in bo morda privlačevala. Madjarski ugledni in uspehov bogati dramatik Fr. Herczeg je tu ustvaril rahlo do-vtipno. nekoliko frivolno zakonsko komedijo iz okolja elegantne, imovite budimpeštanske družbe. Vseh teh pet oseb, ki nastopajo, ima mnogo čudaškega v svojih značajih in vsa zgodba se razvija manje v smeri verjetnosti kakor odrske učinkovitosti. Profesor Pavel je mlad čudak, ki živi le za sladkovodne hidre in piše knjigo o njih, a se ne briga dosti za svojo ženo Ilono. Pred petimi leti sta se vzela, a še kot nevesta je Ilona ljubila Tiborja. Ta Tibor takisto ljubi vsa ta leta Ilono: ne dela pa drugega kakor se vozari z avtomobilom po svetu in lazi po švicarskih gorih. In ljubosumen je ta Tibor na letalca barona Trilla. gizdalina ženskarja, renomista z uspehi pri ženskah, ki jih ni niti videl. Pa je tu še profesorjeva nečakinja Lizi, ženska, ki dela zmerom nove izpite, vse zna, med drugim tudi ilustrirati Pavlove sladkovodne hidre. Severna (ali modra) lisica je Ilonino hrepenenje in išče jo dolgo po vsem mestu. Zaide tudi v Carigrajsko ulico, kjer ima krznar delavnico. Tam stanuje ženskar Trill in tam je videl Tibor Trillov elegantni avto, v njem pa parček take in take obutve. Tibor osumi Ilono. Toda Ilona zaničuje bahatega tepca Trilla in v tistem parčku ni bilo nje. Tibor pa prepriča celo mrzlega Pavla, da ga je Ilona varala s Tril-lom. Ponosna Ilona se ne brani, zapusti neljubljenega moža in se loči od njega. Pavel se poroči z Lizi, Tibor pa čez leto in dan spozna neutemeljenost svoje divje ljubosumnosti, prosi Ilono odpuščenja in sc poroči ž njo. Tako se zgodi končno tisto, kar bi se moralo že pred šestimi leti: uče-njakar se zveze z vseznalo Lizi, Tibor, vele-turist in veleavtomobilist. pa z vedro in ponosno modno damo, Ilono. Miselno in čustveno nam ne daje ta salonska in prikupno v elegantnih dialogih žuboreča igrica prav ničesar. Samo prof. Sest jo je odlično izrežiral, ji dal prijeten pogon in aroma madjarske preveč site bur-žuazije. vsi igralci pa izvrstno predstavo in posebej obe dami elegantne modne kreacije, ki so pozitivno ali negativno zanimale naše strokovnjaško ženstvo. Izvrsten, živ čudak in v vseh detajlih odlično posrečen profesor Pavel je Grego-rin, zelo dražestna, svetska. v dialogih vzorna Ilona je Mira Danilova, topel, živčen in izrazit ljubosumnež Tibor je Kralj, jasna in krepka v svoji hladni spekulantivnosti Lizi Vida Juvanova in tip puhloglavra ba-hača barona Trilla Drenovec. Lep kvintet! Komedija je uspela po zaslugi režiserja in vrlih naših igralcev. Zelo pa si že želimo močne sodobne, idejno in vsebinsko rea zanimive novosti in pa še več salonskih leh-kotno razgibanih iger. Fr. G. Nad 40 let naš naročnik Ljubljana, 20. marca. Včerai ie praznoval svoi sod. g. Jože Sede j, nadpreglednik finančne kontrole v pokoju, ki i e že nad 40 let zvest naročnik »Slovenskega Naroda«. Kot staroutx>-kojenec uživa skromno ookoinino. vendar v sladkem upanju, da se mu bodo razmere zboli šale. S svoi o skrbno in zvesto ženo ie obhajal lani 35 letnico zakona. Rojen 1869 v Ljubljani ie pohaial v šolo na Graben, nakar se ie šel učit čevljarstva. Kot pomočnik ie bil nad dve leti pri mojstru Hinterlechneriu na Cankar i e-vem nabrežju, obenem ie soreiel službo prižiKalca plinovih svetilk (takrat ie bila to akcijska družba, šele kasneie io ie sore-jela mestna občina); 23 let star ie bil potrjen *k vojakom in služil kot brambo-vec. Po končani voiaški službi ie naoravl prošnjo na finančni inšpektorat v Gorici, kjer ie bil takoi spreiet. Kot finanear ie služboval večinoma no hribih in to v obmejnih krarh. Bil ie po par let na Zaci. na Liveku. v Srednjem, kier ie snoznal gospodično Kati Gerbec. svoio bodočo 5 -progo, nato ie bil v Mirniku. Gorici. Brc-ginju. kjer se ie po 11 letnem službovanju poročil in še nadalje v Volčah. Live-ku. Brazanu. spet v Breginiu in nato do svoje upokojitve 1913 v Cerknem. Kot upokojenec ie šel v Gorico. Med svetovno vojno, 46 let star. že unokoien. ic znova oblekel vojaško suknio. Po voini po ie vrnil v Gorico, kjer ie ostal do leta 1933. Zdai ie spet v Ljubljani, v svoi i slari domovini. Včerai je bil star 71 let. še vedno čil in zdrav. Zelo rad hodi v naravo Razen nozi mi vstaja vsako jutro že ob 4. tud (»b 3. in gre na bližnje hribe. S "orh sprehodov vedno prinese svoji žei.V.: kak dar narave. K njegovemu imendanu še enkrat iskreno čestitamo želeč njemu in sooroci prijet no dneve v večeru življenja. Iz Radeč — Gozdni požar na ČeJovniku. v nedeloo. ko je vozil popoldanski osebni vlak proti Zagrebu, je nastal velik gozdni požar. Iskre lokomotive so padle na posušeno travo in grmičevje, ki se je vnelo. Požar se je razširil daleč naokoli po eelovnikn od Radeč do Zidanega mosta. Zvečer okoli sedmih je bilo še vse v plamenih. Daleč: naokoli je bilo ožarjeno nebo. Za sedaj gori samo nizko grmičevje. Pričakovati je, da se bo številnim železniškim delavcem posrečilo omejiti požar. Pri tej priliki naj omenimo, da je nujno potrebno, vsako leto pravočasno prekopati svet v bližini proge v širini enega do dveh metrov ter ga očistiti vsake suhljadi. Lani je bilo to storjeno pravočasno, zato tudi ni bilo gozdnih požarov. 45 ljubezni Roman — Kako hočete torej opravičiti to, da ste mogli zagrešiti tako strašno neprevidnost, ko ste dovolili, da sta se vaša hči in on zaljubila drug v drugega? Markiz je vstal, oči so se mu zaiskrile. Ah, ona je torej hotela boj ? .. . Pripravljen je bil na to. — A vi sama, Gaetana ? — je vprašal. — Jaz! je vzkliknila gospa de Ferneuse. Trenutek je oklevala, potem je pa zamrmrala: — To je bilo nekaj drugega. — Zakaj pa? Ali niste bili prepričani, da sta ta otroka brat in sestra? Gaetanin in Renaudov pogled sta se srečala. — Lahko bi mu bila odgovorila, da je mislila in da še vedno misli — toda še bolj zbegano — da on, ki je nosil ime de Valcoir, ni bil mož, ki ga je ljubila. To prepričanje se je utrdilo v nji, ko je zvedela, da še nedavno ni ničesar vedel o njuni bivši ljubezni. Da, če je ohranil o preteklosti ta neverjeten molk, je kazal s tem, da te preteklosti zanj ni. Po kakšni čudežni poti jo je obudil danes samovoljno, v točnih obrisih kakor čisto resnico? Gaetana je pojasnjevala: — Smatrala sem za običajno naklonjenost, ne pa za ljubezen simpatijo, ki je vezala ta dva mlada človeka, Sicer sem pa vsak dan pričakovala, da napravite konec njunemu razmerju. Priznam, da mi ni bilo neprijetno, da boste imeli končno tako ugodno priliko izdati se ... Gaetana je obmolknila. To, kar je hotela povedati, je težko prihajalo iz njene krepostne in ponosne duše. Toda ta neizogibna taktika se ji je vsiljevala. Zato je nadaljevala žarečega obraza: — Vas molk je bil pretežko breme. Mar je bilo mogoče s tršo voljo uničiti najine nekdanje sanje? Zadostovala bi bila beseda, vzklik, ki ga moj ponos ni hotel zahtevati od vas, toda upala sem, da vam ga bo ta očitna nevarnost za oba draga nedolžna otroka končno izvabila. — Vi me torej še vedno ljubite, Oh, Gaetanai Dvignila je roko, da bi zadržala njegov zalet. — Govoriva o njima, ne pa o sebi* Kretnja in besede so bile tako hladno dostojanstvene, da je Renaud prestrašen obstal. Sicer je pa gospa de Ferneuse ob srepem pogledu v njegove oči pripomnila: — Kako bi vas mogla še ljubiti? Vaše poteze so neprodorne, ne morem več spoznati tistega, ki mi je bil nekoč vse. Sledilo je nekaj tragično nemih minut. Gledala sta se bleda in osupla, ta čas ko so v zraku še vedno plavale manj čudne nego čudno izgovorjene G ae tanine besede. Slednjič se je zazdelo, da je gosta megla zastrla markizov obraz. Njegove poteze so se skrivile v izraz, bolj podoben mržnji, nego čutni nežnosti. Njegove oči so postale srepe. Dejal je: — S tem, da ste nehvaležno sprejemali globoko spoštovanje — spoštovanje, ki ste si ga menda izsiljevali — ste žrtvovali igri ponosnega koketstva blagor teh dveh nedolžnih otrok, za katera me delate zdaj odgovornega. Drznem si reči vam, da obdržite zase očitke, ki jih delate meni. Ni mi jih treba sprejeti niti od svoje vesti, niti — kar bi mi bilo neskončno težje — od vas, ki ste oboževana gospa mojega srca. Vedite, da ni nobene krvne vezi med Michelino in Hervejem. Gospa de Ferneuse je od groze nepremično obstala, Križ božji! Kaj hoče odkriti? Z zamolklim glasom, iz katerega je bila izginila ostra toplota, je nadaljeval počasi: — Zaupati vam hočem delikatno in sveto tajno. Težkega srca storim to. Ne zato, da bi vam ne zaupal povsem, Gaetana, temveč zato, ker si morda po tem odkritju ne boste več tako vroče želeli zakonske zveze med tema dvema otrokoma, ki se ljubita ... ki se ljubita prav tako, kakor sva se ljubila midva. Vsa prestrašena je molčala, viseč na besedah, ki jih je izgovarjal z vznemirjajočo opreznostjo. — Ali poznate ribiško rodbino blizu Conqueta ? — je nadaljeval. — Vsi ljudje na obali jo poznajo, — je odgovorila grofica. — Slišala sem pa govoriti o teh ljudeh več, nego sem jih videla. — Ali niste nikoli srečali Bertrande, vnukinje ? — Srečala sem jo nekajkrat... Že dolgo je tega. Ali ni postala redovnica? Namesto odgovora je Renaud vprašal: — Ali se vam ni zdel obraz tega dekleta čuden ? Gospa de Ferneuse je malo pomislila, potem je pa vprašala oklevajoče: — Po podobnosti? — I>a- — Po podobnosti z Michehno ? Renaud je povesil glavo. — No, torej, — je silila vanj Gaetana, ki jo je bila že obšla mrzlična slutnja. Toda markiz še ni hotel izgovoriti odločilne besede. Mati te Bertrande, — je začel zopet. — Ali so vam povedali ?___ — Ubožica je umobolna, — ga je prekinila grofica v nestrpnem pričakovanju. — Ne, — je vzklikni! Renaud živahno. — Ni umobolna! Izguba moža ji je prinesla neke vrste duševno ohromelost, podzavestno stanje, ki pa ni blaznost. V tej rodbini ni nobenega blazneža, tu ne gre za prirojeno, podedovano bolezen... — Kakšen pomen pa ima to? — Zelo važen. Michelina je hči te nearečnioe. Urajvp Jotfe ZupanS2 g. Za »Narodno Mamo* Eran Jarca II Za ugiavo in inseratoi dei hO* Oton Cbrntoi H M v ljubljeni »SLOVENSKI NAROD«, sreda, «0. marca 1040. Stran 3 Koncert APZ v Mariboru Prirejen je bil v soboto in bil je za Maribor pomemben kulturni fogodek Maribor, 10. marca Naš najboljši n.ošKi zbor A. Z r.*s je posetil v soboto 16. t. m Koncerti, ki jih prireja APZ letos se vrše v proslavo 20-letnice ljubljanske univerze — zelo važne obletnice našega mlađega znanstvenega zavoda. Po mojem skromnem mnenju, bi moral APZ to važno obletnico počastiti z bolj reprezentativnim sporedom, ki bi pokazal varnejšo sliko našega glasbenega ustvarjanja. Toda. Franceta Marolta, odnosno APZ je doletel ta Jubilej baa uredi široko zasnovanega programa: v letnih presledkih prikazati v obliki stilnih koncertov razvoj slov. glasbenega ustvarjanja od njegovega počefka. ftkodn, da je ta obletnica z-i tekla zbor APZ baš v trenutku, ko obravnava v zgodovini slov. glasbe najšibkejše poglavje — čitalniško dobo. Četudi ima ta doba morda tudi zasluge za našo politično - kulturno snovanje, lahko nemoteno trdimo, da nam Je čitalnica takratne glasbene talente s političnim izkoriščanjem, preje uničevala, nego poživljala. To je poglavje zase — omejiti se moramo na koncert kot tak. Citalniško delo je Imelo svoj največji razmah na Goriškem, zato ni čuda. da so skladatelji, ki so bili zastopani na sporedu, večinoma Goricani Izmed teh Je večina amaterjev, ki so delali kakor so najbolje mogli in znali. Med njimi »ta tudi dva glasbena profesionalca (Michl. Gerbič) z obzirnim glasbenim znanjem ln veliko skla-dateljsko rutino. Vendar sta morala svoje umetniško stremljenje podrediti takratnim majhnim razmeram ln političnim ambicijam naše malomeščanske »jare gospode . Ta doba je zapustila v analih našega glasbenega snovanja le malo pozitivnih odtenkov. Danes, ko smo že dovolj oddaljeni od onega lgračkanja in brezsmotrnega početja, smo se lahko ponovno prepričali tudi na tem koncertu o naši takratni g!as- I beni siromašnosti. Tudi glasbeno manj iz- j obražena publika, kakor tudi ona, ki ji oči- j tamo večkrat reakclonarnost, nam je to potrdila. Slišali smo najprej ^Izgubljeni cvei in pustno šajjivko Nos-., rano preminulega, talentiranega H. Volariča; J. Kocijančičevo »Popotno pesemc; A. Lebanovo ^Nagrobna co* ; F. Gerbičeve: >VabikK, »Pastirja-in ^Rožmarin* ter S. Plrnatovo -»-Pomlad ln jesene Dalje v drugem delu sporeda: J. Mlchlovo balado >Sokratova smrt--, A. Svetkovi: »Kaj bi te vprašala in Majol-čico*: A. Sachsovi: »Idila« in »Vzdih* ter J. iMichlovo baiado -Atila in ribić«. — V marsikaterem izmed teh del se očitujejo 6vetle točke, ki nam odkrivajo glasbeni talent posameznih skladateljev. Glasbena ši-rokopotemost in znanja pa odlikujeta predvsem balade J. Michla. avtorja znamenitih solospevov »Pevcu«, »človeka nikar* itd. velikega glasbenega organizatorja in ute-meljlteja bivše goriške Glasbene matice iz katere je Izšla, vodena od njegove veščt roke, generacija: Rijavca, Šimenca, Nef f=>ta, Kogoja. Bravničarja in neštetih drugih. Michlovo delovanje z vso pravico lahko primerjamo z delom M. Hubada v Ljub ljani! Kako mu je osvobojena domovina pozneje plačala to njegovo nesebično deio ' To je v naši glasbeni zgodovini črn ma-dež. ki ga ne bo mogoče nikoli izbrisati: Članstvo APZ se Je od lanskega nastopa v Mariboru precej izmenjalo. Starejših pevcev, ki so dajali zboru bronasto zvočnost, v zboru nismo več našli. Pomanjkljivost te zvočnosti, napram oni. ki smo je bili vajeni iz prejšnjih let. se je čutila zlasi: pri I. basih — medtem ko so ostali glasovi v sedanji formaciji še preveč mladostni, kljub temu pa je homogenost zbora tud' sedaj Še na višku. Pri prehodu k novejšim delom čaka zbor še težka naloga. Do takrat, pa se bo zbor ponovno razvil in iobil oni zreli glasovni timber. kakor srno ga bili pri tem zboru vajeni. Izvedba programa tega koncerta je bila na višku in vir- tuozno dovršena, predvsem zasluga dui-genta Marolta. On izdela pevski korpus v vseh tehničnih podrobnostih, tako da postane virtuozno prožen in ima poslušalec vtis. da sllči to živo telo (zbor) instrumentu, s katerim umetnik-dirigent po mili volji izražava svojer umetniško hotenje, da deklamira, kakor ga je volja. Deklamacija, to je žarišče glasbe, ne reprodukcije. Komaj zadnjih 20 let skušajo slov. vokalni dirigenti v tem pogledu približati z zborovsko interpretacijo instrumentalnemu načinu izražavanja. Marolt je med temi dirigenti dosegel višek, še več, rekel bi skoraj, da je dosegel cilj. Njegova prepričevalna, lapidarna deklamacija ne trpi nelogične dolgoveznosti. zato zabriše marsikatero šibko mesto Izvajane kompozicije 6e nihče ni do Marolta pojmoval v vokalnem slogu tako dobro n. pr. kadence, ki mora tvoriti kakor pri Instrumentalni glasbi bistvo izzveneče logike. Z deli tega sporeda je imel Marolt seveda mnogo težje delo kakor bi ga imel z deli umetniških kvalitet, kjer mu že sam komponist nudJ večino oneea. kar mora dirigent pri manj vrednih delih šele sam ustvariti. Prepričan sem. da se je Marolt na historijski poti naše vokalne glasbe, častno pretolkel čez najšibkejše poglavje — da ga bomo kmalu slišan v njegovem pravem elementu — prt podajanju naše moderne. 2e dolgo nI občinstvo tako napolnilo velike sokolske dvorane kakor ob priliki tega koncerta. Mnogo ljudi je moralo celo oditi Tudi stojišča so bila prenatrpana. Zasluga za tako dobei obisk ne gre samo c'obremu slovesu zbora in dirigenta, temveč tudi organizatorji, koncerta g. Božu Podkrajšku. Vrag si ga vedi. kako on napolni dvorano: n« ^-sak način ima — velik impresarijski talent. Zbor je dodal še Adamičevo vNapitnieo« in je zakhučii to Rlasbeno-historijsko prireditev z budnico: Od Urala . < Prof. Karol Pahor bmejni čebelarji so zborovali Občni zbor Zveze čebelarskih podružnic za bivšo mariborsko oblast v Ptuju Maribor, 18. marca. V nedeljo dopoldne je bila vel ka Župančičeva civerana v Ptuju skoraj premajhna, da bi sprejela številne čebelarje, ki so prisostvovali z velikim zanimanjem občnemu zboru Zveze, ki je trajal skoraj polnih šest ur. Občni zbor je otvoril predsednik zveze učitelj g. Džura Ivan iz Ra-dvanja s primernim nagovorom in pozdravi] v prvi vrsti zastopnika kr. banske uprave referenta g. Okorna ln zastopnika Osrednjega društva ravnatelja g. Babni-ka. S toplimi besedami se je spomnil vnetega čebelarja pokojnega g. Knesa, kateremu so zaklicali v spomin »SlavaU. Sledilo je izčrpno poročilo predsednika o smotrnem delovanju Zveze v prid naprednega čebelarstva- Zveza šteje 66 podružnic W 1295 članov. Podružnice zahtevajo predavatelje, prosijo po-pore, a žal. Zveza radi pičlih sredstev ne more vedno ustreči, ker je le navezana na podporo osrednjega društva. Poročal je o pregledu posa-mezn'h Čebelnjakov, pomanjkanju voska, ceni medu, plemenilnUi postajah, pritožbah glede razdelitve ajdovih pasišč in širjenje mecečih rastlin. Končno še je izrekel zahvalo ban. svetniku Prelogu radi njegovega nastopa v prid čebelarjem. Po tajniškem poročilu se je razvila ž vahna debata glede razdelitve ajdovih pašišč ln Širjenju četelarji in sta zlasti cala potrebna pojasnila ban. referent g. Okorn ln ravnatelj g. Babnik. Po poroe:lu blagajnika je sledila raz-rešnica od bo na in po kratkem odmoru vo . :.• novega odbora. Volili so z listki, ker bili predlagani dve listi. 2al, se tudi med čebelarji opaža vpliv dnevne politike. Prvo listo, katere nosilec je bil g. Janez RibiC iz Cezanjevcev pri Ljutomeru, je predlagal velečebelar in župan občine Ko-šaki g. ETJrar iz St. Petra pri Mariboru, drugo listo z dopedanrim predsednikom učiteljem g. Džuro Ivanom iz Radvanja pri Mariboru pa je pre lagal g. Lenarčič ;s Ptuja. Zmagala jo druga lista * pred- Zadnja dva zimska dneva P?edveiikono2no vreme in njegove tajne Maribor, na Jožef ovo Letošnji sv. Jožef svoje godovnike in Redovnice kar najresneje opominja na slabo vreme, slično onemu v začetku zime: nizki, vlažne padavine prepojeni oblaki, v družbi z gosto, umazano Jimnasto meglo, nev^e-čen, na sopila mučno učinkujoč zračni pritisk — skratka dan, kakor se navadno ne spodobi za sicer tako veseli praznik kot je Jo2wfovo. Druga leta tud: tak čincrikav in deževen .ložef meteorološko n; bil posebne ornem bt vreden. Namreč napram Veliki noči. Letos pa šteje sv. Jožef že kot drugi dan velikega tedna. Samo Še štiri dni je do Velike nedelje. Nad oceanom želja, dela in p: pra*- plove ena sama, vsem znana mi-•^e: vreme! Kakšno bo vreme čez veliki teden, to navsezadnje se većini ne zdi tako va:no. Ampak kakšno bo čez ali za praznike, zlasti za Veliko nedeljo. Nam se ne mudi tako Bližji nam je — to tudi za Veliko noč pomembnejši — se nam zdi astronomski prihod pomladi. Do nje imamo — vštevsi z današnjim — samo še dva dni. To vse so že splošno znane stare stvari Letos pa obetajo svojo posebnost, ki je vredna, da se ji posveča tudi posebna pozornost. Zdi se, kakor da se nam naglo približuje nekaj, česar mi še nismo doživeli nekaj, kar večinoma nesluteno združuje celoto vsega življenja, usodo posameznika s celo človeško družbo Izmed vseh narodov ima naš mali še poseben povod, da se bai te dm resno zanima tudi za vreme velikonočnega tedna, posebno pa ono. prvega spomiadnega dne. Znamenja na Jože-Tovo pa do konca tedna so še — kritična. Naj jih opazujejo tudi oni, ki si želijo za praznike zimskega športa v — novem snegu. Maribor v borbi proti jetiki Akcija za zgradbo azflla j etičnim bolniletsm pred uspešnim zaključkom Maribor, 19. marca. Z vztrajno požrtvovalnostjo izvajajo nesebični funkcionarji Proti tuberkulozne lige v Mariboru plemeniti in človekoljubni program v službi sistematične borbe proti jetiki. najnevarnejši morilki našega rodu. Borba proti jetiki je potrebna zlasti v našem Mariboru, kjer Be je ta nevarna bolezen zelo razmahnila v zvezi z razvojem industrije, zlasti tekstilne. O lepih, vidnih uspehih teh plemenitih prizadevanj je pričal snočnji občni zbor Protituberkulozne lige, ki se je vršil v prostorih OTJZD. Občni zbor je otvoril in vodil zaslužni predsednik sanitetni inspektor g. dr. Jure č k o, ki je podal tudi uvodno poročilo. Izčrpno so poročali o marljivem delovanju tajnik g. Mirko R a v t e r, blagajnik g. Udo K a s p e r in upravnik g. Franjo Steno-vec o akciji mesečnega dinarja v prid zgradbi azila za jetične bolnike. Za nadzorni odbor je poročal g. S t a b e j. Odbor PTL je posvečal poglavitno pažnjo zbirki mesečnega dinarja Že glede na dejstvo, da se javnost zelo zanima, kako hoče liga uporabiti zbirko, ki je že dokaj presegla polo-vico milijona dinarjev, to je 568.234 din. Odbor je razmišljal o zagotovitvi premo- t*ednikom g. Džuro in je dobila 31 glasov, lista g. Ribiča pa samo 15 glasov. Izid volitev je pozdravila večina z vidnim zadovoljstvom . Sledilo je zanimivo predavanje ban. referenta g. Okorna O izvozu našesa medu Treba jc najprej organizirati domači trg. nuditi le prvovrstno neoporečno blago ln izgraditi organizacije v močno gospodarsko enoto, ki naj vzamejo same v roko vso trgovino z medom. Nakup se naj v pni vrsti izvrši pri gospodarsko sibk h čebelarjih, ki radi pomanjkanja gotovine kvarijo cene in organizirati nakup in prodajo na zadružni podlagi, ki je bodočnost našega gospodarstva. Zanimivo jc bilo tudi predavanje šol. nadzornika g. Močnika o širjenju medovitih rastlin Omenil je številne medonosne rastline, ki bi j:h naj razširjali zlasti čebelarji posestniki. Omenil je hvalevredno delo Mestne občine ma-:iborske, ki je dala na razpolago Zvezi v Smetanovi ulici primemo zemljišče, na katerem bo gojila Zveza medonosne rastlina in jih po zmerni ceni oOCi :asl podružnicam in članom. Obe predavanji 3ta bili deležni toplega priznanja. Akcija za ustanovitev Zvezne čebelarne se je zaenkrat opustila, pač pa je bil sprejet predlog, da dobi Zveza od Osrednjega društva podporo po razmerju števila Članov. Zanimivo še je bilo porodilo g. Lenarčiča iz Ptuja o odpravi nedostatkov pri razdeljevanju ajdovih pašlšč tn so pri tej pr liki iznesli mnogi naši vrli domači čebelarji svoje težnje, ki pa se daćo odpraviti z dobro voljo in uvtdevanju domačinov ir. | prevoznikov. V imenu ptujskih čebelarjev pa je izrekel zahvalo za tako lep obLsk predsednik ptujske podružn ce g. AČko Do odhoda vlaka so posedeli čebelarji znanci v prisrčnih razgovorih glede nadaljnjega dela in obsodili zlasti one. ki hočejo tudi med čebelarje sejati razdor Ptujskim čebelarjem pa bodi za njihov prisrčen sprejem izrečena najlepša zahvala. ženja z nakupom zemljiška ali pa z nakupom primerne stavbe Člani upravnega odbora so si ogledali nekatera zemljišča, ki pa niso bila primerna. Liga je predlagala kraljevi banski upravi, da proda žensko bolnico v Vinarski ulici PTL v Mariboru, ker bo bolnica tako prenesena v novi pavljon tukajšnje banovinske bolnice. Stavba naj bi se predala ligi najpozneje 1. decembra letos, vendar pa odbor še ni prejel zadevne rešitve. Nalf.ga prihorin- ga odbora bo. da privede to delo čimp^j do zaželenega ctfja. Tudi se je odbor trti iil, da uredi razmerje med ligo in prolitubcr-kuloznim dispan erjem. ki ga vzdržuje država. Državna dotacija nikakor ne zadošča za pot-ebe dispanzerja in jč liga nabavljala dispanzerju potrebno cepivo in di-uorp potrebščine. Tudi je ob preselitvi dispanzerja omogočila liga nakup rdntgen-skega aparata znsmke 'NTelegraph* s tem, da je začasno dvignila iz sklada mesečnega dinarja 44.500 din. Dispanzer se bo v novih prostorih še bolj razmahnil, kar bo g'ede nobHanja tuberkuloze veHko važnosti. Pregledov ie bilo 1981. od teh z odprto tuberkulozo 270 z diagnozo TBC 1163. V dispanzer je prišlo po nasvet 2117 oseb, v bolnico je bilo od pravljenih 49. v zdravilišču pa 40 bolnikov. R^nteen^kih pregledov je bilo 1185. injekcij je bilo danih • 1933 Dispanzer vodi g. dr. Valentin Vari. Protituberkulozni teden je tudi letos lepo uspel LiGejša«. Red B. Mariborske in okoliške novice — Studenške novice. Naše letošnje io-žefovanje je bilo v sklada z vremenom Na Jožefovo ie bilo navadno leno vreme prvič smo no zimskem pres^e^ku snel: ma-sče Letos ie biio drugače Deževno vreme ie mars-kai pokvarilo. Večer studen-ških gasilcev na čast Jožicam in Jožek^m je potekel veselo in živa^ino Tud: »Juže fovo štetie& v orid božićnici sir m-šne stu-denške soLke dece ie čutilo do-^ed-ce ne ugodnega vremena prav tako naš iože-Iovski prat »r No upamo, da bo d. ugo leto tako iw*.or ie b.lo ob.čaino. ko so de-settisoč: nrišli v Studence, da so se med narru porazveseliii in pošteno stcoažkali. — Mariborski kovinarji, oreaniziran v svojem združenju, so imeli svoi o^čni zbor pri Novem svetu Klena o .ročila o marljivem delu so podah pr_d ednik Kamere, tajn k Veb_r n blasajn k Kos Zdru žen je obstoja že 53 let in ie ves čas vneto delov-alo za korist: marib kovinariev V organfzacii: ie združenih 86 č anov k zadostujejo 262 pomočn kov in 170 v j n cev. Spregovoril: so med drug m tuai mestni obrtn: referent dr Seakovič oreds Slov obrtnega društva Sojč m društven: oodpredsednik Gustinčič ki ie v svojih izvajanjih naglašal. na i b: se Raznienc raji, t.pcrablial. on cestnih delih in dograditvi nedozidanesa bolniškega oavilio-na ob Tržaški cesti. k«-Vor oa da z delom v kaznilniških obratih konkuriralo d.ma-čim obrtnikom Mestn: obrtni referent ar Senkovič ie sporočil navzočim odločitev pravosodneea ministra k: ie dal vsen kaznilnicam nalog da se delo v kaznilnicah prilagodi obrtnemu zakonu Obrtni^k-r združenia pa bodo sedai lahko oo oča'a pristojnim činite!lam o vseh primerih ne-uvaževanja te odločitve — Kct.vške novice Drevj ob pol 19 le v mestni posvetova'nici tretia se^a mestnega sveta marib mastne občine Na dnevnem redu ie poročilo ored ed?tva in poročila od-ekov nadalie >kleoanie o določitvi trošarine na vino in nivo pr š-Ma mestnih uradn kov in nam šč noev dede plačevania uslužbenk ga da * a maksimalni cenovnk za Dcsrostir-ske brate, potrditev računskega zakiiučka MP za leto 1938-39 — Iz vrst marib. hiš^ib posestnikov. Na občnem zboru društva hišnh posestnikov so bili izvoljeni v o "b^r: Otmar Meglic predsednik: H:rko Sax. D^dDred di k; dr V. Marin Oz. K( čuvan, tajn : Makco Mer-čun, blagajnik Gdb-rr.ikr dr G'ančn'k Martin Kerin Janko K^žai J C rnelč Jakob Lah Vinko Lašič dr Jos No ak Anton Paš t Joža Smrdu N-d^nrni odbor: J Ajdišc*; Ante Kus in A Lrnz — San. V tekmovaniu za prvenstvo Slovenske šahovske zveze ie bila v Murski Scbcti druea tekma m°d SK Mnro in mariborskim SK 2e'ez'-Kariem. ki se ie končala z zma»o SK Zeleznfčaria v razm°riu 4 in pol : 3 in ool. to ie z istini rezultatom kakor so Murasr zm^eali v orv: t krni r>ro-ti SK Železmčariu. Pcsamezni rezu tati so bili naslednji. Regcršek (Z) : Neme. 0:1 Eferl (2) . prof 2ižka 1:0 Fcrav (2) : Kranjec 0:1. Dasko (2) . C sar A 1.0 Marot (Z) : Člsar St. 0:1 Babii (2) Cisar L re-mis. Knehtl (2) prof Šegula 1:0 Vdovi : prof Liška 1:0 Šahovski dvob:1 med SK 2elezn čariem in SK Muro se ie t rel končal z rezultatom 8:8 Ker pa ie SK Železničar na prvih deskah dosegel več zm«q pojde v naslednje kolo SK 2elez. ičaj 'i mora do 7 apri.a cd grati dve tekmi z Ma-riborsk m šahovsk m klubom kateremu ie Šahovsk. klub Crna prepustil zmago brez boja. — 4 mesece po nedolžnem v sodnih zaporih. V Klopcah na Pohoriu so se dne 12. novembra 1939 stepli fantji Zabliska-li so noži in ie obležal Medi bitke posestniški sin S'raon Dobnikar. ki mu ie nek: napadalec zasadil nož v orsi ter mu prereza! žilo odvodnico. Dcbnkar ie na posledicah poškodb izkrvavel in umrl V teku preiskave ie b: osumlien uboia 24 letni Anton Pliberš-'v ki so ga zaprli 2e tekom preiskave ie Piibiršek taiil vsako krivdo, vendar pa so zbrali proti niemu obtežilni material na podlagi I atereca ea ie državni tožilec obtožil zaradi uboia Pri razpravi ki ie b la ored malim kazenskim senatom mariborskega okrežn ga scd;šča je bil Piiberšek oproščen vsake krivde in kazni. — Marfborske tržne cere. Meso: te^i'na 6 do 12. svinjsko meso s kostmi 13 do 14 svinjsko meso izluščeno 14 do 15. rba 16 do 17 zaiec 15 do 16 ?a'o 16 do 17 slan'na 15 do 16 Zeleniava kromDiriu ie narast-la cena za merico na 14 do 15 din Čebula 3 do 4. česen 8 do 10 kislo zelie 4 k:sla repa 2. ka Varfijole 10 do 12. hrn 7 do 9. endiviia 16 do 18 radič 18 do 20. italMan-ski grah v stročju 20 din. Sadje: jabolka 4 do 8. hruške 6 do 8. suhe slive 6 do 10. celi orehi 8 do 9. luščeni orehi 24 d 28. pomaranče 1 do 3.50 Ribe. karo. 12. belice 8 ščuke 18. morske ribe 10 do 28. .aki 34 din 2:to: liter LŠenice 2. rž- in lečmena oo 1.75 koruze 150 do 2. ovsa 1 do 1 25. proso 2. ajda 1.25, oroseno ošeno 4 do 5. ajdovo pšeno 4 do 5 Fižol proda i a io po 4 do 6 Mlečni izdelki cene so spričo oraznikov narasle Smetana 10 do 12 50. mleko 2.50 do 3. surovo mas'.c 32 do 36: čajno maslo 36 do 40 kuhano maslo 32 do J6 din za kg Domači s r 10 din Jaica oro-dajaio po 0.75 do 1 din Perutn na: kokoši 23 do 35 oar p ščancev 32 do 75 gosi 50 do 55 purani 50 do 90 race 20 do 50 din Krma sladko seno po 130 do 145 dn za 100 kg kislo seni 90 do 110 din pšenična slama 60 do 65 din. — Nesreča nikdar ne počiva. Pri Sv. Lenartu v Slov go- ^ah le padel z motornega kolesa čevlp.i 1 mojster A'ton Puž ki ie obležal z zlomljeno kliučnico — V Šmartnem na Pohoriu le oad°l pod voz. naložen s hlodi 71 letni o sestn^k Franc Kamnik Obležal 1e z zlomi1 no d^sneo in notraniimi pcškoduami Na TržaŠk* cesti ie nek1 kolesar podrl 56 letno zas bn co Mariio Leffvartovo k1 si ie o-i o-dcu zlomila levo nosro Ponesrečenci se zdravijo v marborsk1 bolnici — Pomanjkanje bencina v turističnih k raj'h Turl3tični interesenti so posebno v zadnjem Času opozarjali na ovire in težave, ki pretijo tujskemu prometu v letošnji turistični sezoni tudi zaradi bencina. Številni tujskoprometni kraji in predeli v Sloveniji so v zvez* s tujskim prometom zelo navezani na uporabo motornih vozil. Predvsem priJe v poštev prirejanje izletov, aaije prevozi od železniških postaj do bolj ali mani oddaljenih turističnih postojank in pa tudi redne izl^tni^ke proge posameznih avtobusnih podjetij Nedavno je bila prodaja tekočega goriva za motormi vozila s posebno naredbo omejena nn skrnjni minimum, ki še daleč ne bo zadostoval za uporabe m o* ornih vozil v turističnem prometu glavne sezone. Z naredbo določena količina tek^č^Ta goriva predstavlja po izkustvih komal eno petino količine, ki je potrebna za motorna vozila v glavni turistični s^'oni. predvsem za prirejanje izletov in za prevažanje turistov z avtomobili nvtobusi ln avtok**H Znto sta obe tu^sk^ro^etni zvezi v Sloveniji na pristojnih mest1h storili potrebne korake, da bi se pos-do pristojna ohl^stva u^odTa temu nred^gn. s"1 2a*»t*Va10 Interes r>a6p,) t'H-kPTa prometa rn'-no v leto«nM se-ronl da se vs^kl nor^n-r-lj vostl nosveti natveAfa no^m-n^st ln d«» se pravočasno od<5tmnlio vsi nedo-°t°*ki ki ute°~neio pviraM razvoi tiHsk^Ta nro^^ta Hp-p« tpkci '-*>*^a *^noj]fe gospodarskega življenja v Sloveniji. — Obsojen divji lovec. Mali kazenski ^enat mariborskega okrožnega sod šča 1e obsodil 40 letnega Martina Medveda iz Spodnie Jablane na 6 mesecev stroeega zapora, ker ie la^i jeseni v !ov šču Huberta L'kmana v Sikolah ustrelil ok^li 150 fazanov — Ncčno lekarniško Službo imata tekoči teden Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem treu 12 tel 25—85 ter Remsova lekarna pri Sv Roku na vosalu Aleksandrove ln Meliske ceste tel 25-32. — Nobena kazen ga ni spametovala. 43 letni Avgust Fras ie bil zaradi tatvin in vlomov že večkrat oredkaznovan Toda ko so ga letos v januariu spet izpustili iz sodnih zaporov, ie Fras nekai dni za+em spet Izvršil vlom pri poses+nici Al jziii Si-monič pri Sv. Antonu v Slovensk h goricah, kier le odnesel žganle čebulo in dru-^e predmete v skuDni vrednosti oko7-: 300 din. Včerai dopoldne le Fras spet sedel na zatožni kloni m^-:borskega okrožnega sodišča. Mali kazer.V senat ea 1e tokrat obsodil na 2 leti rob je ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dnbo 3 let — Zborovanje JNS v Mar'boru. D rev: ob 19.15 se vrši i o v mali dvorani Narodnega doma občni zbori petih m?rtnih okrajnih organ zaci i JNS Ob 20. uri ie sreska skupščina JNS za mesto Maribor. O političnem oo'ožaiu poroča vpok. minister dr Albert K r a m e r. — Nova groba. V Smetanovi ulici 42 ie preminila blaga in plemenita gospi Ana-Sarajnikova. stara 67 let. Nepozabno pokoj n co so pokopali včerai oooo dne na mestnem pokopališču na Pobrežiu. V splošni bonici 1e »preminila železn'ča* j^va vdova Neža Jezsrnik. stara 64 let. Žalujočim naše globoko sožalje. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeseda din L— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za maie oglase ae priznamo. RAzno geseda 50 pai aavea poseoej Naimaniši zneseK *j. - din CONTINENTAL oa ugodne mesečne obroke Ivan Legat Lrjuhijana. Prešernova 44 Maribor. Vetrinjska dO MALI OGLASI »Slov Naroda« imajo • i k n r e o uspeh posteljni: mreže dobite najceneje v Kom enakega ulici 34. 858 ZA VSAKO PK1I.IKU aajboljaa in najceneje* oouučiu al n * d a v 11 e pri P B E S B E B 8 v Petra ceste 14 50 P AH ENTLA> JE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. -Velika zaloga perja po 7 - din »tlulijana«. Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. l. Inseršraftc v »Slov. Narodu«! DOBRO MFsčANSKO HRANO dobite v privatni hiši v bližini tromostuvja. — Naslov pove uprava »Si. Naroda«. 869 KLIŠEJE .; eno : . SV PETW NASIPA KUPNI Seseda 50 oar davek posebej Nalmnn^' rn^s^v b din ' POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke in ataro perilo. Klavžer, Vošnjakova 4. 860 PRODAM Seseda 50 par ^avek posebej. Stt mirnih 'n^*Pi- s din OREHOVA JEDRCA fn FI2GJL nudi najceneje SEVER & JKOMP. Ljubljana. 824 OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDA RN1 LjubHana Židovska ul 6 18/Xj bmw motor 250 cciir OHV, ohranjen \ kot nov, prodam. Osredkar M.. Domžale. 867 SODAVTCARJI, POZOR! Prodam okoli 10 000 originalnih Jogura-steklemc, novih, še nerabljenih, avto Chevrolet Truck 2 5 tonski, stroj za etiklranje, po zelo nizki ceni. Vprašati: Brežice 14 ln Radeče 160. 866 za velikonočno Številko sprejema uprav* do petka 22. t. rm do 18. are. Uprava „Slov. Naroda44 Tretji dan po železniški nesreči dveh žrtev — Delo se pospešeno nadaljuje — Naključje je pripomoglo k S Sušaka je prispel potapljač Metlika. 19. marca V ponedeljek smo poročali, da prispe ve-E3rj 30tonski žerjav i/ Maribora, da bodo očiščevalna dela in d\ ijjanjc prevrnjenih vagonov ter lokomotive pospešena. Vse upanje jc uprto zdaj na ogromni žerjav, ki je včeraj dopoldne res prispel preko Karlovca in se na progi zasidral tik ponesrečenih vagonov, za njim pa celotna garnitura pod vodstvom g in/ Sav pa ha. Strojnega poslovodje g. Antona Hicla voznega poslovodje g Huglu Hmilu m skupine delavcev \z dri. žel. delavnice v Mariboru, kmalu potem sta prispela na kraj noreče tudi pomočnik prometnega ministra i^. in/ šncl ler in generalni direktor drž. žel. iz Beograda g. in/. Jojič. Pod spretnim vodstvom je delavstvo takoj pričelo s pripravljalnimi deli, katerih prvi uspeh; no se pokazali že danes dopoldne. V objem žerjava jc prvi prišel viseči vagon II. razreda, ki ga jc bilo tre:ia dvigniti / močnimi verigami in mu odva-riti »podnje dele. Dočim se to delo opoldne šc nadaljuje sc drugo strokovno osebje muči z demontiranjem lokomotive, ki p» je v zelo nerodnem položaju in je vidno, da se jc od dne nesreče precej nagnila s prednjim delom v Kolpo, deloma pa »spremenila svoj prejšnji položaj. Danes po osmih zjutraj jc poslovodja g. Iliccl ukrenil vse potrebno, tla ugotovi po ložaj v vodo segajočega dela stroja in potopljenega vagona. S ključavničarjem Ter-»lecem jc pregledoval teren, ko mu je slednji čez nekaj časa javil, da čuti na preiskovalni greblji nekaj mehkega. Po navodilih poslovodja je Tcrglec potegnil grebljo v drugič in tedaj sc jc tik pod vodno gladino pokazalo prelomljeno stopalo nekega ponesrečenega potnika. PRVA 2RTEV UGOTOVLJENA Ker jc žrtev plavala zagvozdena med strojem in potopljenim vagonom, jc bilo ticba šc nekaj truda, da so jo /a noge potegnili iz vode. Prvi pogled na ponesrečenca je bil strašen, kajti imel jc razme sarjena pleča, v rami odlomi jemo roko. v stopalu docela prelomljeno levo nogo. nad levim ocesoni pa mu je zevala v čelu kakih 5 cm široka in *>otu\o smrtna rana, ki mu jo je prizadejal najbrž drobec rušeče-g«» se skal<>\ j«t. Po vojaki objavi, izdani 16. t. m., ki jo je imel ponesrečenec pri sebi. jc bilo mogoče ugotoviti, da je ponesrečenec Gorenc Matevž iz št. J oš t a na Gorenjskem, ki se ic šc / enim obveznikom vračal domov in se je lb. t. m. odpeljal s Sušaka ki preko Karlovca, pa ga je na poti prestregla smrt. Očivklno sc jc moral že rešiti iz voza, ki jc drsel v Kolpo in si je skušal s plezanjem v breg rešiti življenje Skoraj goto->v> 9* je nazaj v Kolpo podrlo rušeče se kamenje drugega plazu, ki mu je prizadejalo tudi smrtno rano na čelu. nato pa ga ic med potopljeni vagon in r>ebe zagvozdila šc prevmjena lokomotiva. Gorenc jc imel pri sebi poleg objave « poštno dopisnico, ki jo jc pitial neki Josip Dragan na g. Peteric Antona, češ naj sporoči njegovim domačim njego v naslov, ker .je bil prvi napačen V denarnici je imel še 2} dm. po žepih pa razne potrebščine kot glavnik, britev, /epni noč itd. SKRIPTA »PAR< ►STROJ« — TAJINSTVENA JCtnaiu potem, ko so dvignili iz vode or w> žrtev. *o na površino priplavala skrip ta »Rarostroj«- od prof. M Klesiča, na ka terifc jc hiH kot »vlasnik« naveden neki Gorišek Marijan. Sama skripta ne povedo še ničesar o »lastniku in se bo šele pozneje moglo ugotoviti, kako so prišla na to mesto. Gotovo pa jih je nekdo nosil s seboj v vagonu, ki leži povsem v Kolpi. Tudi aeZnoani smrad, ki prihaja nekje rapod srednjega dela stroja in drugega pre-vrnjenega \agotw. da slutiti, da leži nekje med njima tudi smrtna žrtev, do katere pa •c bodo še tako knudu ortak. DRUGI PONESREČENEC ODKRIT Ta čas. ko so ugotovili identiteto prve najdene žrtve, je ključavničar Terglec nadaljeval delo, da ugotovi lego stroja in potopljenega vo«a na drugi strani stroja, kar ae je vršilo s čolnom. Ob 0.30 je Terglec aadel z o ugotovili, da jih je le 11 m pogrešajo 3 tovariše, ki so se vozili z njim- \ istem vagonu. Eden od pogrešanih jc gotovo mladi Draženovič Mark" Ostale žrtve 90 še pod cuševmami v potopljenem vagonu, ki bo pa prišel pač poslednji na vrsto, ker »c njegov položaj najtežji. Da sc mu ugotovi točna lega pod vodo in da bo dviganje sploh mogoče, sta z dopoldanskim vlakom prispela na kraj nesreče tudi poklicni potapljač s Še enim mornarjem s Sušaka, ki bo stopil v akcijo, čim s* posrečilo odstraniti iz nevarnega položaja blizu 70 ton te*'~~ ^t-^motivo. To pa gotovo ne bo šlo tako hitro, kv< bo treba stroj dvigati \ delih 7 do lOkrat radi ncprikladncga terena. Da bodo dela mogla hitreje napredovati, so danes dvignili tudi zapornice pri jezu Ozaljske elektrarne, da bi znižali nivo Kulpc, kar bo znatno olajšalo reševanje potopljenega vagona. Tudi danes se zbirajo v okolici prizorišča nesreče velike množice ljudi, ki jih pa varnostni organi drže v oddaljenosti od prizorišča, da je olajšano delo poklicnim reševalcem. četrta žrtev dvignjena iz Kolpe Dviganje lokomotive in vagonov se nadaljuje — Redni promet bo obnovljen Sele v petek Metlika. 20 marca V čeraj popoldne so / Žerjavom dvignili poškodovani vagon 11. razreda. Kmalu je ni progi Terglee povsem slučajno odkril tretjo žrtev. Bila je to prva ženska, ki so jo okrog 12.30 potegnili iz vode Gre za neko močno razvito plavolasko srednje postave, s trajno ondulaciio Na sebi je imela roza nogavice in temnumodro roža-sto obleku. Razen 9900 din gotovine ni imela pri sebi ničesar in tudi ne nobene legitimacije, na podlagi katere bi bila mož na ugotovitev njene 'dentitetc. Mnogim Železničarjem pa sc /di podobna trgovki Pogačarjevi iz Ljubljane, ki so jo večkrat videli voziti se po dolenjski progi. zSe včeraj zjutraj se je zvedc'o. da pridejo potapljači s Sušaka na kraj nesreče. Ta vest jc seveda privabila mnogo ljudi ud blizu in daleč Z opoldanskim osebnim vlakom sta sc preko Karlovca res pripeljala potapljača Ivan Rakić in Josip štetan > Sušaka. Takoj sta se lotila d^la. Ljudje sc niso mogli dovolj načuditi spretnosti potapljača Rakiča. ki se jc okrog 14. spustil / desnega brega \ Kolpo Mnogi so prvič v življenju videl 1 potapljača na Jc lu. Kmalu je potapljač dvigni' iz vode železno ograjo, ki veže osebna vagona. Po kratkem odmoru se jc spet potopil in knu- lu z zvoncem opozoril. da j< Spustili so mu \n v vodo privezal četrto žrtev. nekaj <>o ugotovili, da je to delavec Jožo KrmpoHč, star 4o let. oženjen, delavec 1/ Vclinje src/ Slunj. Vse kaže. da je bil nesrečni delavec v vagonu, kajti na njem ni bilo nobene druge vidne poškodbe. Kmalu nato je iz Karlovca prispela vest, da jc v tamošnji bolnici podlegel eden ranjencev in sicer Andrija Krmpotič. So-dijo. da je to oče Jožu Krmpotiča. ki so ga včeraj popoldne ni di potegnili iz vode. Vest o nagediji očeta in sina je napravila na prebivalstvo globok vtis. število smrtnih /rte\ je naraslo na 5, gotovo pa jih je več. kajti vagona, k: leži v Kolpi, še niso dvignili. Očiščevalna tlela na progi se nadaljuje jo. Proga sama je že očiščena in so bile tračnice ob 17. popravljene tako da so lahko že manipulirali z žerjavom. Vagon I!, razreda in službeni voz sta bila popoldne že dvignjena. Redni promet na progi pa bo vzpostavljen šele v petek 22. t. m. ko bo prvi vozil po progi \uik :t. *'J 10. Danes *ta potapljača zopet na delu .11 najbrž h<> vagon že tlancs dvignjen iz Kolpe. kjer se pa tudi poteptajo mnogi talenti. Največ nade dajejo statistom priprave za zgodovinske filme. To je zagonetka, ki jo ni mogel še nihče pojasniti. Toda za zgodovinski film je vedno treba mnogo več pomožnih moči kakor za moderne filme. Če zadostuje 20 statistov za film z dejanjem iz leta 1940. jih je treba več sto za film iz leta 1S40 ali 1740. Tako se v no- vem filmu »Vic tor Herbert« klati več sto ljudi po ulicah. Na stotine statistov prepeva v Herbertovih operetah ali jih pa hodijo gledat. A kaj šele pravi historični film >Quo vadiš*, ali »Zvonar Matere bož-je<. Okrog Charlesa Laughtona. ki je igral v tem zadnjem filmu glavno vlogo, jc zbranih v nekaterih prizorih do tisoč ljudi. Franc Herczeg: Severna lisica Elegantna zakonska komedija madžarskega okolja je odlično uprizorjena in igrana Bel plašč in filmska kariera Pot k filmski slavi vodi pogos to preko vloge zdravnika Pri filmskih družbah na vsem svetu se pogosto pripeti, da je angažiran lep filmski igralec in da njegova igra mnogo obeta, vendar ga pa občinstvo ne vidi rado na filmskem platnu. Za take primere poznajo ameriški režiserji enostavno in učinkovito sredstvo. Talentu, ki mu je treba pomagati k uspehu, določijo v filmu vlogo zdravnika in s tem mu je filmska bodočnost zagotovljena. Občinstvo sprejme v gledališen novega igralca z navdušenjem v vlogi .^Hamleta* ali »Romea . Na filmskem platnu pa doseže igralce trajne uspehe, če igra vlogo moža v belem plašču. Edvard Robinson dolgo ni mogel priti na zeleno vejo, čeprav je bil že med prvimi filmskimi zvezdami. Zaslovel je šele, ko je igral dr. Paula Ehrlicha v filmu »Življenj*' dr. Ehrlicha''. vlogo zdravnika, ki je odkril salvarsan. Levo Ayres. ki ga pozna filmsko občinstvo iz filma »Serenada Broad-\vaya-?.. kjer igra z Jeanetto Macdonaldovo. je bil nedavno malone zapadel pozabi. Zadostovalo pa mu je igrati vlogo dr. Kilder-ja v seriji filmov istega imena in njegova slava je bila takoj obnovljena. V enakem filmu je igral Lionel Barrymore vlogo dr. Gillespie in to mu je prineslo še večjo slavo. Tudi Ronald Colman je znova postal popularen med ljubitelji filma, ko Je igral vlogo dr. Arrovvsmitha v filmu *Ar-rovvsmith« po istoimenskem romanu Sin- claira Lewisa. Nikoli pozneje ni dobil Robert Donat toliko ponudb za igranje glavnih vlog v velikih filmih kakor potem, ko je igral vlogo mladega zdravnika v filmu Citadela. Čeprav to ni bila doslovno vloga zdravnika, ki jo je igral Paul Muni kot slavni učenjak v filmu Louis Pasteur. se je vendar v njej ukvarjal z zdravniškimi poskusi in odkritji. Tej vlogi se mora Muni zahvaliti, da je kot filmski igralec v Amerik: tako zaslovel. Medicina je prinašala uspehe mladim igralcem začetnikom prav tako, kakor jih vzdržuje slavnim filmskim zvezdam. Ljub- ljenec žen vsega sveta Robert Taylor je bil prvič odkrit, ko je igral neznatno vlogo v filmu Societv Doctor . Med najslavnejše zvezde je bil pa sprejet po filmu Mag-nificent Obsession«. V vlogah, ki so jih med svojo kariero igrale sloveče zvezde, vedno najdemo najmanj enega zdravnika. Clark Gable je ustvaril nepozabno vlogo v filmu Možje v belih plaščih -. a Garry Cooper je igral zdravnika v filmu The Real Glorv . Pozabiti tudi ne smemo dr. Roberta Kocha. eno najlepših vlog. kar jih je kdaj igral Emil Jannings. Xaj bo že to posledica privlačnosti moških v belih plaščih ali pa plemenitost zdravniškega poklica, vselej lahko skoro z gotovostjo trdimo, da vodi pot k filmski slavi preko vloge zdravnika. Stalno mesto upanja in tolažbe je za filmske statiste povsod na svetu, tembolj pa v Holhvoodu sprejemna pisarna, kjer odkrivajo v njihovih vrstah bodoče zvezde, Ljubljana. 20. marca Letošnji dramski repertoar pada iz zad- 11 ige v zadrego. Drama je morala poseči po starem efektnem materijalu, po madjarskih dveh veseloigrah Rdeče rožev in Neopravičena ura ter po finskih sženah-.. Tako smo dospeli do 15 »novosti«, do zopet madjar-ske komedije >Severne lisice^, obetane že za november. Temeljito cenzurirana in spodobno prirejena je prišla na oder končno zopet iz zadrege, ker je zaloga izčrpana. Pred okoli tridesetimi leti so jo igrali že v ljubljanskem nemškem gledališču kot pikantno senzacijo, tudi v kinu so jo že crledali v izvrstnem filmu, zdaj pa smo jo ciobili obrezano in krotko, a še vedno dobrodošlo stvarco z le peterimi igralci. Nudijo nam s to elegantno, gladko, dokaj hladno komedijo brez posebnih idejnih, vsebinskih in karakternih lastnosti skoro komorno dognano predstavo, ki je ugajala in bo morda privlačevala. Madjarski ugledni in uspehov bogati dramatik Fr. Herczeg je tu ustvaril rahlo do-vtipno. nekoliko frivolno zakonsko komedijo iz okolja elegantne, imovite budimpeštanske družbe. Vseh teh pet oseb, ki nastopajo, ima mnogo čudaškega v svojih značajih in vsa zgodba se razvija manje v smeri verjetnosti kakor odrske učinkovitosti. Profesor Pavel je mlad čudak, ki živi le za sladkovodne hidre in piše knjigo o njih. a se ne briga dosti za svojo ženo Ilono. Pred petimi leti sta se vzela, a še kot nevesta je Ilona ljubila Tiborja. Ta Tiboi takisto ljubi vsa ta leta Ilono: ne dela pa drugega kakor so vozari z avtomobilom po svetu in lazi po švicarskih gorih. In ljubosumen je ta Tibor na letalca barona Triiia. gizdalina ženskarja, renomista z uspehi pri ženskah, ki jih ni niti videl. Pa je tu še profesorjeva nečakinja Lizi. ženska, ki dela zmerom nove izpite, vse zna. med drugim tudi ilustrirati Pavlove sladko-vodne hidre. Severna (ali modra) lisica je Ilonino hrepenenje in išče jo dolgo po vsem mestu. Zaide tudi v Carigrajsko ulico, kjer ima krznar delavnico. Tam stanuje ženskar Trill in tam je videl Tibor Trillov elegantni avto. v njem pa parček take in take obutve. Tibor osumi Ilono. Toda Ilona zaničuje bahatega tepca Trilla in v tistem parčku ni bilo nje. Tibor pa prepriča celo mrzlega Pavla, da ga je Ilona varala s Tril-Iom. Ponosna Ilona se ne brani, zapusti neljubijenega moža in se loči od njega. Pavel se poroči z Lizi. Tibor pa čez leto in dan spozna neutemeljenost svoje divje ljubosumnosti, prosi Ilono odpuščenja in se poroči ž njo. Tako se zgodi končno tisto, kar hi se moralo že pred šestimi leti: uče-njakar se zveze z vs< znalo Lizi. Tibor, vele-turist in veleavtomobilist, pa z vedro in ponosno modno damo. Ilono. Miselno in čustveno nam ne daje ta salonska in prikupno v elegantnih dialogih žuboreča igrica prav ničesar. Samo prof. šest jo je odlično izrežiral. ji dal prijeten pogon in aroma madjarske preveč site bur-žuazije. vsi igralci pa izvrstno predstavo in posebej obe dami elegantne modne kreacije, ki so pozitivno ali negativno zanimale naše strokovnjaško ženstvo. Izvrsten, živ čudak in v vseh detajlih odlično posrečen profesor Pavel je Grego-rin, zelo dražestna. svetska. v dialogih vzorna Ilona je Mira Danilova, topel, živčen in izrazit ljubosumnež Tibor je Kralj, jasna in krepka v svoji hladni spekulantivnosti Lizi Vida Juvanova in tip puhloglavca ba-hača barona Trilla Drenovec. Lep kvintet! Komedija je uspela po zaslugi režiserja in vrlih naših igralcev. Zelo pa si že želimo močne sodobne, idejno in vsebinsko res zanimive novosti in pa še več salonskih leh-kotno razgibanih iger. Fr. G. Nad 40 let naš naročnik Ljubljana. 2U. marca. Vcerai ie praznoval svoi god. g. Jože S e d e j. nadpreglednik finančne kontrole v pokoju, ki ie že nad 40 let zvest naročnik ^Slovenskega Naroda«. Kot staroupo-kojenec uživa skromno rx>ikojnino. vendar v sladkem upanju, da se mu bodo razmere zboli šale. S svojo skrbno in zvesto ženo je obhajal lani 3d letnico zakona. Rojen 1869 v Ljubljani ie Dohajal v šolo na Graben, nakar se ie šel učit čevljarstva. Kot pomc>ertik ie bil nad dve leti pri mojstru Hinterlechneriu na Cankar levem nabrežiu. obenem ie soreiel službo prižigalca plinovih svetilk (takrat ie bila to akcijska družba, šele kasneie io ie sore-jeLa mestna občina). 23 let star ie bil do-trjen vojakom in služil kot brambo-vec. Po končani voiaški službi ie naDravil prošnjo na finančni inšpektorat v Gorici, kjer ie bil takoi soreiet. Kot financar ie služboval večinoma do hribih in to v obmejnih krajih. Bil ie no par let na Žaci na Liveku. v Srednjem, kier ie spoznal gospodično Kati Gerbec. svojo bodočo soprogo, nato ie bil v Mimiku. Gorici, Bi e-R i nju. kjer se ie rx> 11 letnem službovanju poročil in še nadalje v Volčah. Liveku. Brazanu, spet v Bresiniu in nato do svoje upokojitve 1913 v Cerknem. Kot upokojenec ie šel v Gorico. Med svetovno vojno. 46 let star. že unokoien. ie znova oblekel vojaško suknjo. Po voini se ic vrnil v Gorico, kjer ie ostal do leta 1933. Zdai ie soct v Ljubljani, v svoii stori domovini. Vcerai ie bil star 71 let. še vedno čil in -rlrav. Zelo rad hodi v naravo Razen pozimi vstaja vsako jutro že ob 4. tud ob ■i. in £re na bližnie hribe. S .-voiih sprehodov vedno prinese svoji /tM.\: kak dar narave. K njegovemu imendanu še enkrat iskreno čestitamo želeč njemu in soprogi mi-io'i ne dneve v večeru žcvljenia. Iz Radeč — Gord ni požar na Ćelovnilai. V nedeljo, ko je vozil popoldanski osebni vlak proti Zagrebu, je nastal velik gozdni požar Iskre lokomotive so padle na posušeno travo in grmičevje, ki se je vnelo. Požar se je razširil daleč naokoli po telovniku od Radeč do Zidanega mosta. Zvečer okoli sedmih je bilo še vse v plamenih. Daleč naokoli je bilo ožarjeno nebo. Za sedaj gori samo nizko grmičevje. Pričakovati je. da se bo številnim železniškim delavcem posrečilo omejiti požar. Pri tej priliki naj omenimo, da je nujno potrebno, vsako leto pravočasno prekopati svet v bližini proge v širini enega do dveh metrov ter ga očistiti vsake suhljadi. Lani je bilo to storjeno pravočasno, zato tudi ni bilo gozdnih požarov. Krinka lju 45 ni Bmsi — Kako hočete torej opravičiti to, da ste mogli zagrešiti tako strašno neprevidnost, ko ste dovolili, da sta se vaša hči in on zaljubil* drug v drugega? Markiz je vstal, oči so se mu zaiskrile. Ah, ona je torej hotela boj? ... Pripravljen je bil na ta . — A vi sama, Gaetana ? — je vprašal. — Jaz! je vzkliknila gospa de Ferneuse. Trenutek je oklevala, potem je pa zainrmrala: — To je bilo nekaj drugega. — Zakaj pa? Ali niste bih prepričani, da sta t*. otroka brat in sestra? Gaetanin in Renaudov pogled sta se srečala. — Lahko bi mu bila odgovorila, da je mislila in da še vedno misli — toda še bolj zbegano — da on, ki je nosil ime de Valcoir, ni bil mož, ki ga je ljubila. To prepričanje se je utrdilo v nji, ko je zvedela, vta še nedavno ni ničesar vedel o njuni bivši ljubezni. •jDa, če je ohranil o preteklosti ta neverjeten molk, je kazal s tem, da te preteklosti zanj ni. Po kakšni čudežni poti jo je obudil danes samovoljno, v točnih obrisih kakor čisto resnico? Gaetana je pojasnjevala: — Smatrala sem za običajno naklonjenost, ne pa za ljubezen simpatijo, ki je vezala ta dva mlada človeka. Sicer sem pa vsak dan pričakovala, da napravite konec njunemu razmerju. Priznam, da mi ni bilo neprijetno, da boste imeli končno tako ugodno priliko izdati se . . . Gaetana je obmolknila. To, kar je hotela povedati, je težko prihajalo iz njene krepostne in ponosne duše. Toda ta neizogibna taktika se ji je vsiljevala. Zato je nadaljevala žarečega obraza: — Vaš molk je bil pretežko breme. Mar je bilo mogoče s tršo voljo uničiti najine nekdanje sanje? Zadostovala bi bila beseda, vzklik, ki ga moj ponos ni hotel zahtevati od vas, toda upala sem, da vam ga bo ta očitna nevarnost za oba draga nedolžna otroka končno izvabila. — Vi me torej še vedno ljubite, Oh, Gaetana! Dvignila je roko, da bi zadržala njegov zalet. — Govoriva o njima, ne pa o sebi. Kretnja in besede so bile tako hladno dostojanstvene, da je Renaud prestrašen obstal. Sicer je pa gospa de Ferneuse ob srepem pogledu v njegove oči pripomnila: — Kako bi vas mogla še ljubiti? Vaše poteze so neprodorne, ne morem več spoznati tistega, ki mi je bil nekoč vse. Sledilo je nekaj tragično nemih minut. Gledala sta se bleda in osupla, ta čas ko so v zraku še vedno plavale manj čudne nego čudno izgovorjene Gaeta-nine besede. Slednjič se je zazdelo, da je gosta megla zastrla markizov obraz. Njegove poteze so se skrivile v izraz, bolj podoben mržnji, nego čutni nežnosti. Njegove oči so postale srepe. Dejal je: — S tem. da ste nehvaležno sprejemali globoko spoštovanje — spoštovanje, ki ste si ga menda izsiljevali — ste žrtvovali igri ponosnega koketstva blagor teh dveh nedolžnih otrok, za katera me delate zdaj odgovornega. Drznem si reči vam, da obdržite zase očitke, ki jih delate meni. Ni mi jih treba sprejeti niti od svoje vesti, niti — kar bi mi bilo neskončno težje — od vas, ki ste oboževana gospa mojega srca. Vedite, da ni nobene krvne vezi med Michelino in Hervejem. Gospa de Ferneuse je od groze nepremično obstala. Križ božji! Kaj hoče odkriti? Z zamolklim glasom, iz katerega je bila izginila ostra toplota, je nadaljeval počasi: — Zaupati vam hočem delikatno in sveto tajno. Težkega srca storim to. Ne zato, da bi vam ne zaupal povsem, Gaetana, temveč zato, ker si morda po tem odkritju ne boste več tako vroče želeli zakonske zveze med tema dvema otrokoma, ki se ljubita ... ki se ljubita prav tako, kakor sva se ljubila midva. Vsa prestrašena je molčala, viseč na besedah, ki jih je izgovarjal z v^emirjajočo opreznostjo. — Ali poznate ribiško rodbino blizu Concjueta? — je nadaljeval. — Vsi ljudje na obali jo poznajo, — je odgovorila grofica. — Slišala sem pa govoriti o teh ljudeh več, nego sem jih videla, — Ali niste nikoli srečali Bertrande, vnukinje? — Srečala sem jo nekajkrat... Že dolgo je tega. Ali ni postala redovnica? Namesto odgovora je Renaud vprašal: — Ali se vam ni zdel obraz tega dekleta čuden? Gospa de Ferneuse je malo pomislila, potem je pa vprašala oklevajoče: — Po podobnosti? — Da. — Po podobnosti z Michelino? Renaud je povesil glavo. — Ko, torej, — je silila vanj Gaetana, ki jo je bila še obšla mrzlična slutnja. Toda markiz še ni hotel izgovoriti odločilne besede. Mati te Bertrande, — je zacei zopet. — Ali so vam povedali?... — Ubožica je umobolna, — ga je prekinila grofica v nestrpnem pričakovanju. — Ne, — je vzkliknil Renaud živahno. — Ni umobolna! Izguba moža ji je prinesla neke vrste duševno ohromelost, podzavestno stanje, ki pa ni blaznost. V tej rodbini ni nobenega blazneža, tu ne gre za prirojeno, podedovano bolezen___ — Kakšen pomen pa ima to? — Zelo važen. Michelina je hči te nesrečnioe. ZigMrlf H Za »Narodno tekamo- fran Jaran M Za upravo in ioseromi del lula Oton Chraftof ti Wv Ljubfaoi