MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravni Maribor, Aleksandrova cesta št. O , Taielon 3440 In 2458 Izhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 18. uri / Valja meseino prejemsn v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku , Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Llublianl • Poštni čekovni račun št. 11.409 JUTRA Nezaposlenost in nižanje plač K PROBLEMU SEDANJE SVETOVNE GOSPODARSKE KRIZE. Iz članka »Razvoj moderne racionalizacije« od 6. tm. je bilo razvidno, v kake višine je tehnika pognala industrijo. Ne bo odveč, če pogledamo tudi v zadevne logične posledice, ki se javljajo v nezaposlenosti in znižanju plač. Velikopotezna racionalizacija produkcije pomeni tudi velikopotezno investicijo kapitala. Vsaka kapitalistična akcija se prične z vložbo kapitala, bilo to za produkcijo blaga, trgovino, bankarstvo ali borzno igro. Za Proizvodnjo blaga so potrebne sirovine, tvornice, stroji, orodje; dalje uprava, obratova organizacija; plačati se morajo Ilajemnina, davki itd. Vsi ti izdatki sku-Pai. ki pa so od trgovine več ali manj neodvisni in podjetje le obremenjujejo, tvorijo takozvanl nepregibni ali konstanti kapital. Za produkcijo blaga pa je tre-°a sirovini in stroju nekaj živega, nekaj, kar ima čudovito lastnost, da spreminja snov (sirovino). To je človek, delavec, Ker Pa hoče biti ta živa delavna sila plačana, predstavlja v podjetju nadaljno vložbo kapitala. A ta sila pridene v delovnem procesu dani vrednosti (konstantnemu kapitalu) novo vrednost. Ta v delavsko plačo vloženi kapital je pregiben ali variabilen. V proizvodu (blagu) je torej ustrezajoči del nepregibnega in del pregibnega in končno od vrednosti, ki jo je delavec priložil. Za ta poslednji del se celotna vložba poveča. Imenujemo jo višjo vrednost. Ker je smisel in končni smoter kapitalistične produkcije povrednotenje (povečanje) vloženega kapitala (vrednosti), tvori prav višjo vrednost jedro te produkcije. Ker je višja vrednost osišče kapitalističnega gospodarskega gibanja, je potrebno, da si ogledamo, kako nastane. Delavec izžareva v produkcijskem procesu svojo delovno energijo. Pri izvestni točki si cdsluži svoje plačilo. Tukaj bi on mogel, če bi mogel proces natančno presedati in mero vrednosti preračunati, j*y°je delo končati, ker s podjetnikom bi bila poravnana. To pa se ne zgodi, ker Podjetnik stremi prav za onim »več«. Zato ga podjetnik prisili do nadaljnjega dela ali čez zravnalno mejo. Čim daljši le delovni dan, tem večji je delež višje vrednosti. Delovni čas pa ima svoje meje, zato ga skuša podjetnik skrčiti na najmanjšo mero. To je mogoče z boljšo tehniko, s stopnjevano intenzivnostjo dela, racionalnejšo organizacijo. Čim popolnejša tehnika dela, tem krajši delovni čas in tem višji delež višje vrednosti. Vsak nov stroj in vsako spopolnjenje tehnične obra tove opreme sprosti neko število delovnih rok. Neizogibna posledica racijonali-za9J® torej rastoča nezaposlenost. Odkar se je kapital oddaljil od svoje mladostne dobe, ni bil nikdar več v sta- nju zaposliti vseh prostih delovnih moči. Ne glede na to, da niso rokodelski in poljedelski delavci prišli zanj v poštev, on ni mogel zaposliti niti onih delavcev, kisi jih je sam ustvaril. Sicer pa ni kapitalizem imel interesa, da bi bil te »mrtve roke« zaposlil, ker ponudba pritiska plačo navzdol. Stalno ponudbo delavoljnih ljudi na delovnem trgu imenujemo industrijsko rezervno armado. Ta armada je nekak urejevalec višje vrednosti, ker velika rezervna armada = velika ponudba, nizka plača, nizka plača = večja višja vrednost. In obratno; majhna rezervna armada = večje povpraševanje (po delovnih močeh) = večja plača = manjša višja vrednost. Iz rezervne armade klije težka usoda ustvarjajočega bitja, ker prav ta armada je najusodnejša razpoka v socialnem življenju in napravlja iz človeka — volka! Iz zgodovine razvoja kapitalizma je razvidno, kako njegova rastoča organska spojitev tb industrijsko rezervno armado veča. Danes pride na posamezno kapitalistično enoto vedno manj delovnih rok. Tudi silijo v industrijske centre (mesta) po kapitalizmu izrute eksistence iz podeželja in srednji stan se pauperizira. Prav to poslednje spreminja socialni kolorit slike o nezaposlenih. Naše predstave o množicah raztrganih, izmučenih, lačnih in premrlih, o možeh z raskavimi prsti in obrvami, o ženah z razkuštranimi lasmi, o bledih fantih in jetičnih tvorniških deklicah, — te predstave moramo danes premakniti tudi na takozvane »boljše« ali celo »višje« kroge, ker okrog delavskih u-radov se v vedno večjem številu javljajo uradniki, tehniki, risarji, igralci itd.; strojepiske, igralke, plesalke itd. v Nemčiji je že i. 1925 bilo od vseh brezposelnih 55% nastavljencev izobražencev. Naravno, da se je število od tedaj še pomnožilo, ker je nemško gospodarstvo od 1. 1924.—1928. vložilo pretežno v industrijske svrhe okrog 3« milijard in tako pognalo v brezdelje milijone ljudi. Danes je brez dela okrog 400.000 mladih duševnih delavcev izpod 18. starostnega leta. Konjunktura, ki jim je zatrla prvi zanos, zapira vhod v urade in laboratorije tudi akademikom in ni skorje kruha niti za genije. Lahko računamo, da je na svetu okrog 40 milijonov brezposelnih. Strašno je to število, ki kaže nezaslišano kulturno barbarstvo. A nezaposlenost je ostra šiba tudi za kapitalizem, ker vsebuje več po logični lestvi nanizanih nevarnih pojavov i. s.: nepridobitnost, pomanjkanje kupne moči, zastoj produkcije blaga. Vprašanje konsuma je vprašanje kupne moči. Kjer ni denarja, ni trgovanja. Tak kapitalizem, ki delo sabotira in razdira kulturo ustvarjanja, je izgubil svoj historični mandat. Konferenca o davku na električni tok KONFERENCI PREDSEDUJE TRG OVINSKI MINISTER IVAN MOHORIČ. — TEŽKOČE RADI MERJENJA ODDAJE IN UPORABE TOKA. BEOGRAD, 20. avgusta. Pod vodstvom trgovinskega ministra Ivana M o h o r i č a je pričela danes tu konferenca o odaji električnega tako v zvezi z novo davščino, kateri prisostvujejo vsi zainteresirani gospodarstveniki. Poleg vodilnih uradnikov ministrstva za javna dela so zbrani na konferenci tudi zastopniki tehniške fakultete beograjske univerze, ravnatelji državnih rudnikov, zastopniki zveze elektrarn, zveze industrijcev iz Ljubljane, zbornice za TOI iz Ljubljane, tvornlce za dušik v Rušah in I elektrarne na Fali. Na konferenci se analizirajo vsi načini uporabe toka s posebnim ozirom na razsvet Ijevanje delavskih stanovanj it* tvorniških obratov. Posebno vprašanje ureditve problema in merjenje uporabe in oddaje toka. Interesenti so opozorili na ogromne nove investicije, ki bi bile potrebne, če bi se dobesedno izvajal novi zakon o obdavčenju toka. Po mnenju strokovnjakov b! požrle te investicije več kakor b? znašali čisti dohodki države. Piccard se pripravlja na tretji dvig PICCARCOVA IZJAVA POROČEVA LCEM LISTOV. — VELIKI ZNANSTVENI USPEHI. — TRETJI DVIG V AMERIKI. MILAN, 20. avgusta. Ko se je prof. Piccard po srečno uspelem poletu odpočil, je sprejel zastopnike časopisja in jim podal zanimive izjave o uspehih in poletu. Še prej pa je spravil na varno balon z gondolo in dragocenimi instrumenti. V Desenzanu se je zbralo že nad 150 novinarjev, ki zasledujejo učenjaka in poročajo listom vsako njegovo besedo in vsak korak. Prof. Piccard je med drugim izjavil, da o znanstvenem uspehu poleta zaenkrat ne more dati še nobenih točnejših podatkov, vendar pa lahko z veseljem in ponosom ugotovi, da je polet povsem uspel in da je bilo ob tej priliki rešenih mnogo problemov, ki^ so ostali po prvem poletu še nerešeni. Aparati so delovali brezhibno In so zabeležili silno važna znanstvena odkritja, ki jih bo pa mogoče točno preceniti šele po poznejših, dolgotrajnejših preračunavanjih in študiju. Do višine Razdor v vrstah narodnih socialistov IZJAVA ADOLFA HITLERJA. POLOŽAJ. V STRANKI. SKLICANJE NOVEGA DRŽAVNEGA ZBORA. MONAKOVO, 20. avgusta. Dopisnik *Assicieted Press« se je razgovarjal s Hitlerjem, ki je na vprašanje, če naprava korakati proti Berlinu, odmahnil * foko in rekel: «Zakaj naj bi korakal v Berlin? Saj sem že tam! Danes ni več j!ažno vprašanje, kdo bo korakal v Ber-!% temveč kdo bo odkorakal iz Berlina. ”j°H napadalni oddelki so najbolj disciplinirane čete na svetu. Trdno sem prebičan, da ne bodo zagrešile nobene ne-^konitosti!« MONAKO VO, 20. avgusta. Osebe, ki 80 dobro poučene o razpoloženju v »Rja- vi hiši« trdijo, da se med narodnimi socialisti vedno bolj veča odpor proti politiki Adolfa Hitlerja. Prej je Hitler vedno zatrjeval, da se bo polastil oblasti s silo, če je ne bo dobil legalnim potom, sedaj pa vedno bolj kompromisarl s centrom. Odpor se Je pokazal že v revoltah, tako da so morali biti razni napadalni oddelki celo razpuščeni. V Hitlerjevi okolici se boje popolnega razcepa stranke. BERLIN, 20. avgusta. Predsednik Loebe je sklical na prošnjo državnega kancelarja novo izvoljeni državni zbor k prvi seji 30. avgusta ob 15§ 10.000 metrov je bilo dviganje zelo naglo in orientacija zaradi jasnega vremena izborna. Že v nekaj urah je balon dosegel stratosfero, štiri ure nato pa maksimalno višino, ki se zaenkrat še ne more točno ugotoviti. Vsekakor pa presega 17.000 m, kar je mnogo več, kakor pri prvem poletu. Oba junaka sta hudo trpela zaradi hudega mraza, ki je oviral njuno delo. Poročevalcu »Messaggera« je Piccard izjavil, da se bosta z dr. Cosyn« som takoj pričela pripravljati na organizacijo tretje ekspedicije v stratosfero. Tretji start bo najbrže na obali Hudsonovega zaliva v bližini magnetnega pola. Prof. Piccard meni, da bo na tretjem poletu mogel rešiti še več važnih problemov, zlasti ko bo znano, kako vplivajo kozmični žarki na točki, kjer prodirajo v stratosfero črte magnetičnih silnic. Smrtna nesreča pri Celju SMRTNA NESREČA PRI CELJU. CELJE. 20. avgusta. Davi so našli na železniški progi v bližini Celja razmesarjeno truplo Inkasanta mestnega elektriš-kega podjetja In vpokojenega stražnika Antona Korena. Koren je najbrže po nesreči padel pod vlak, ki ga je usmrtil. Govori evropskih državnikov BERLIN, 20. avgusta. Kakor poroča »V o s s i s c h e Z e 1 t u n g«, se bo obrnil te dni Stalin v moskovskem radiju z velikim govorom naravnost na severnoameriške Združene države. Govor bo prenašan v Ameriko po kratkih valovih in bo izzvenel v tonu amerlško-ruskega političnega sporazuma. V seriji intervie-v/ov, ki jih bodo imeli evropski državniki, bodo govorili tudi von P a p e n, Mussolini In H e r r i o t. Vsi ti Intervievri bodo prenašan! po radiju v osmih jezikih. Lindbergov rekord premagan HARBOUR GRACE, 20. avgusta. Včeraj zjutraj ob 7. angleškega časa (ob 2. ponoči lokalnega časa) le bilo kljub oblačnemu nebu dobro vidno. letalo letalca Mollisona, ki leti iz^ Evrope v Ameriko in tir j ter hoče to orogo kot prvi na svetu absolvirati v 3, največ v 4 dneh. HALIFAX, 20. avgusta. Včeraj zjutraj ob 5.45 je letelo nad Halifa- xom veliko letalo, ki je bilo spoznan« kot Mollisonovo. Tako je Mollison prvi človek na svetu, ki se mu je po-j srečilo brez spremljevalca preleteti Atlantik v smeri od vzhoda proti ** hodu. Bojna napoved ruskemu dumpingu OTTAWA, 20. avgusta. »R e u t e r« poroča z dovoljenjem najmerodajnejšega mesta, da je bil glede vprašanja ruskega dumpinga dosežen med Anglijo in Kanado načelen sporazum. Na formulaciji tega sporazuma, k! bo vseboval vse forme nelojalne konkurence, delajo zdaj strokovnjaki. Neka merodajna kanadska osebnost je izjavila, da bo z ozirom na ta sporazum Anglija v najkrajšem času odpovedala angleško-rusko trgovinsko pogodbo. Obenem bodo odrejene take administrativne mere, da bo z njimi t?-koj onemogočen ruski dumping. ITALIJANSKO LETALO PADLO V MORJE. SUŠAK, 20. avgusta. Včeraj ponoči je strmoglavilo v morje pri Pulju med nočnimi zračnimi vajami veliko italijansko bombno vodno letalo s 4 možmi posadke, Aparat se je prevrnil in se v nekaj trenutkih potopil, Od posadke je bil pilot takoj mrtev, trije aviatiki pa so težka ranjeni Dnevne vesti r Peter Pajk 1 V četrtek popoldne je umrl v ljubljanski bolnišnici komaj 241etni cand. phil. Peter Pajk, dobro znani in upoštevani ljubljanski eseist in umetnostni kritik. Pokojnik je bil vnuk pesnice Pavline Pajkove in nesmrtnega Franceta Levca. Javno se je pričel udejstvovati 1. 1929., in je bil od tedaj stalen in marljiv sotrudnik revije »Modre ptice« in »Ljubljanskega Zvona«. Njegovi eseji in kritike se odlikujejo po velikem poznavanju domače in tuje literature, iz vsega pa gleda tudi objektivna, zrela sodba močnega, notranje čistega in nedotaknjenega človeka. Žal njegovo slabotno, bolehno telo ni moglo meriti svojih moči z velikim duhom. Kratka, mučna bolezen, ki jo je zdravil v ljubljanski bolnišnici, je strla mlado, mnogo obetajoče življenje. Petra Pajka, ki ga bo zlasti mlajša literarna generacija težko pogrešala v svojih vrstah in mu bo ohranila trajen spomin, bodo pokopali danes popoldne na svetokrižkem pokopališču sredi zorečega ljubljanskega polja. Iz mestnega sveta. Na sinočnji seji je mariborski mestni svet razpravljal o raznih internih zadevah. Podelil je upravi tukajšnje splošne bolnišnice gradbeno dovoljenje za povečanje prosekture. Tudi je bil izvoljen tričlanski režijski odbor za nadzir pri tlakovanju mestnih ulic iz kaldrminskega fonda; v odbor so bili izvoljeni gg. gradbeni načelnik nadsvetnik inž. Černe, mestni geometer Vončina in magistratni svetnik Rodošek. Po seji mestnega sveta je bila seja upravnega odbora, na kateri so bile rešene nekatere prošnje za podelitev stanovanja v mestnih hišah. Seja občinskega sveta. Prihodnja seja občinskega sveta bo 1. septembra. Na dnevnem redu so poleg poročil posameznih odsekov tudi važna komunalna vprašanja. Iz šolske službe. Državne službe je razrešen suplent realne gimnazije v Ptuju Martin Mavrič. Šahovski mojster Pirc na turneji. Šahovski mojster P i r c je dospel v Osijek in odigral simultanko s 34 člani tamošnjega šahovskega kluba. Izgubil je devet partij, štiri je remiziral, 21 pa dobil. Iz Osijeka je Pirc odpotoval v Našice. Sladkor in nova trošarina. Zaradi povišanja trošarine na sladkor in električni tok so sklenili zagrebški ka-varnarji podražiti belo, črno kavo in čaj za 1 Din. Tekmovanje pilota Pivke. Mariborčan, rezervni podporočnik in piiot g. Franjo Pivka, ki je že nekaj tednov na orožni vaji pri svoji letalski četi, se bo udeležil tekmovanja za kraljev pokal, ki se bo pričelo 6. septembra. Letel bo na šolskem aparatu »Hauriot« na progi Novi Sad — Kraljevo — Niš — Kragujevac — Zemun — Novi Sad. Proga bo dolga 533 km. Maturantke ženskega učiteljišča šolskih sester v Mariboru iz 1. 1895. imajo 5. septembra ob 15. uri v hotelu »Meran« v Maribora tovariški sestanek in vabijo tudi vse ostale tovarišice, da se ga udeleže. Tlakovnje Sodne ulice. Mestna občina je že pričela dovažati granitne kocke za tlakovanje Sodne ulice, ki se bo v kratkem pričelo. Vse delo bo pa le polovičarsko, če se ne regulira vhod v ulico z Aleksandrove ceste. Ob tej priliki se mora na vsak način najti modus, da se ulica razširi do pisarne dr. 'Stajnka in odstrani pot v garažo pod cestiščem. Popraviti se pa mora naposled tudi podzidek ob vrtu, ki je na več mestih razpočen. Gasilno in reševalno društvo. Od jutri pa do prihodnje nedelje je v pripravljenosti 3. četa. Četnik Henrik Fgger. V primeru požara ali nesreče kličite bslef, štev. 22-24 ali 23-36. Poročila sta se danes v cerkvi v Slivnici znani organizator strelskih družin g. Karel Šetor in gospodična Vovkova iz Makol. Bilo srečno! Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Savostova lekarna »Pri Magdaleni« na Kralja Petra trgu. Mestna hranilnica Maribor bo radi neodložljivih popravil na centralni kurjavi in vodovodu dne 22. in 23. tm. zaprta. Spored promenadnega koncerta. Na jutrišnjem dopoldanskem koncertu v mestnem parku bo igrala vojaška godbo Svobodovo koračnico »Kapetan«, Ka-červoskov valček »Balkan«, Auberjevo ouverturo k operi »Nema iz Portičev Parmovo fantazijo iz opere »Stara pesem«, Zitov potpuri »Secesion« in Hla-vosov intermezo »Pepita«. Razvitje gasilske zastav v Studencih. Dne 4. septembra prirc :i prostovoljno gasilno društvo v Studencih večjo veselico z razvitjem zastave na robu studenškega gozda in prosi vsa društva, da tega dne ne priredijo svojih veselic. Nove cigarete. Te dni je pričela izdelovati mostarska tobačna tovarna nove cigarete »Ekstra Zeta«, ki se bodo prodajale v škatljicah po 8 Din 20 komadov. Nove redukcije v Hočah. Vodstvo tovarne za impregniranje telefonskih drogov in železniških pragov v Hočah je s 15. avgustom ponovno omejilo svoj obrat ter s tem odpovedalo delo okrog 70 delavcem, ki so sedaj v bližajoči se zimi izpostavljeni bedi. Vzrok redukciji je pomanjkanji naročil. Ponikva ima vodovod. Jutri bo v Ponikvi ob južni železnici izročen svojemu namenu novi vodovod, ki ga je zgradila tamkajšnja vodovodna zadruga s pomočjo Higijenskega zavoda. Inštalacijo in vsa druga dela je izvršila mariborska tvrdke UssV- Proslavi bo prisostvoval tudi pokrovitelj ban g. dr. Marušič. Otvoritev letnega kopališča v Črni. Krajevni odbor Rdečega križa in Tujsko-prometno društvo v črni pri Prevaljah otvorita jutri v nedeljo 21. avgusta ob 16. uri svoje letno kopališče na prostem. — Spored otvoritve je: 1. Pozdrav gostov. 2. Blagoslovitev kopališča. 3. Prosta zabava s plesom in plavalnimi tekmami posameznikov pri električni razsvetljavi. Svirala bo rudniška godba. Dežja ni. Niso se zmotili vremenski preroki, ko so nam napovedovali vroče poletne dni. Pa tudi današnja vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih sprememb. Vse tarna, kaj bo, če ne bo dežja, ki ga pričakujemo s takim hrepenenjem. Čeprav se je včeraj prevleklo nebo in so oblaki zagrnili pekoče solnce, ni bilo kapljice dežja. Ozračje se ne shladi niti po noči in minilo je že dobre tri tedne, odkar je padla zadnja rosa. S strahom gleda ubogi podeželan na suho, razpokano zemljo, iz katere je izpila vročina vso mokroto. Suša resno ogroža polja in vrtove, ki so, kakor bi jih s kropom poparil. Prava tropična vročina pa je med mestnim zidovjem. Razgreti tlak izpuhteva neznosno vročino. Če le utegne, pohiti vsakdo v Dravo, ki je tudi že precej upadla. Če vročinski val ne bo kmalu popustil, utegnejo biti posledice katastrofalne. Čebelarjem, ki prevažajo čebele na ajdovo pašo na Dravsko polje, objavlja Čebelarska podružnica v Orehovi vasi naslednje: Glede na to, da je okrajno glavarstvo v Ptu-jo prepovedalo prevoz tujih čebel v nekatere občine na ajdovo pašo in se je bati, da bo naval na nekatera pasišča prevelik, ugotovljamo, da so pasišča v občinah Gorica, Podova, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Račah, Skokah in Orehovi vasi bila dosedaj v polni meri izko-riščena.^Čebelarji, ki so doslej vsako leto dovažali čebele v omenjene občine, se opozarjajo, naj jih letos ne pripeljejo prej, preden ne bo pričela ajda cveteti, kar pa bo še-le čez dober teden. Sploh bo pa paša na ajdi radi suše prav slaba. V ostalem se opozarjajo na odlok banske uprave dravske banovine z dne 8. julija t. 1. Zanimanje za graščino. Zadnje dni se je oglasilo pri lastniku g. Tonetu Goliji več kupcev graščine, ki i° je razstavil pred frančiškansko cerkvijo. 'Ali bj ne bilo umestno, da bi jo kupilo Olepševalno društvo in postavilo kje v mestnem parku? Z graščino imajo naši malčki izredno veliko veselje ter bi jo tam v parku lahko občudovali od zone do mraka. Nedvomno bi se našel tam zanjo prav primeren prostorček. Zagonetna smrt starke. Preteklo sredo zvečer je preminula 66-letna posestnica Katarina Petrovičeva na poškodbah, ki jih je dobila pri padcu z lestve. Ker pa domači po nesreči niso poslali po zdravnika, so začeli ljudje govoriti, da je umrla nasilne smrti. Na podlagi orožniškega poročila je odredilo sodišče posebno komisijo, ki bo ugotovila vzrok starkine smrti. Vandalizem. V drevoredu ob Kamniški cesti so sinoči neznani zlikovci izruvali, razmetali ter polomili pet novih klopi. Fantalini zaslužijo za svoje divjaško vedenje in dejanje najstrožjo kazen. Upamo zato, da ne bodo ušli roki pravice. Padec konzuma piva. Konzum piva v Jugoslaviji, ki je dosegel 1. 1928. razmeroma še visoko številko 722.700 hektolitrov, je padel do 1. 1931. na 540.300 hi. Jugoslovanska pivovarska industrija računa letos komaj potrošnjo 300.000 hi. Vzrok je vsekakor to, da se cene niso znižale, dasi so se vse ostale pijače znatno pocenile. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 65. številki podaljšanje veljavnosti odločbe o plačevanju obveznosti proti inozerm stvu, pojasnilo razpisov o uvoznem oca. rinjenju radiatorjev, parnih kotlov in njihovih delov, dopolnitev postopnika o prenosu lovskega orožja čez mejo ter carinske olajšave za turiste. Sejem za prašiče. Na sejmu 19. t. m. je bila srednja kupčija. Od 167 pripeljanih prašičev jih je bilo prodanih 83. Cene: mladi prašiči 5 do 9 tednov stari 75—140, 3 do 10 mesecev stari 160—400 in leto stari 450—600 Din; kilogram žive teže so prodajali po 6—6.75, mrtve pa po 9—10.50 Din. V kavarni „Jadran“ v soboto in nedeljo KONCERT W1THE STAR Današnji trg. Da je zajela huda suša tudi prav občutno mariborsko okolico, se je poznalo na današnjem trgu. Ubogi okoličan, ki mu gre trda za denar pač prinese in pripelje na trg vse, kar bi se dalo spraviti v denar, vendar sočivje in zelenjava nista tako sveža in se morajo izbirčne mariborske kuharice in gospodinje zadovoljiti s tem kar se jim nudi. Precej je bilo na trgu sadja, prinesli pa so že tudi domače grozdje, ki je še kislo za sladkosnedni želodec in žep. Prodajali so kilogram po 10—16 Din. Poceni pa so bile hruške, ki jih dobiš za dinar, da se jih naješ. Tudi jabolka in rane slive niso drage; kg 1—3 Din. Nič kaj pa ne gredo v slast Mariborčanom melone, ki sta jih pripeljala že pred dnevi dva Banatčana. Precejšnja je bila izbira na perutninarskem trgu. Proda jaii so kokoši po 15—25, piščančke po 18 —45, račke po 15—20 in gosi po 30—40 Din. Na Vodnikovem trgu je stalo 5 vozov in 164 vreč krompirja, kg po 1—1.50, 5 vozov in 37 vreč čebule, kg p0 2.50— 4 Din, 16 vreč pšenice, 20 vreč ovsa, 16 koruze, 10 vreč prosa in 6 vreč ajde. — Špeharski trg pa je bil Slab. Cena mesu se izza zadnje sobote ni spremenila. Na seneni trg so pripeljali kmetje 19 vozov sena, cent po 85—100 Din in 7 vozov slame, cent po 55—65^Din. Cena senu je zadnji teden radi suše poskočila. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilm uporaba naravne »Franz Joseiove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Fram Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. — »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Tretji mednarodni semenj v Bariju. V Bariju (Italija) bo od 16. do 21. septembra 1932, III. mednarodni vzorčni ve-lesejm. Velesejm je velike važnosti za vse k; iščejo stike s tvrdkami v južni Italiji in Levanti. Udeležba se zlasti priporoča izvoznikom lesa. Naša država se udeleži velesejma s posebnim paviljonom, ki bo našim razstavljalcem brezplačno na razpolago. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu bo izdal o priliki velesejma posebno štev. svojega »Glasnika«. Prispevki in oglasi za to številko se morajo poslati zavodu najkasneje do 20. t. m. Informacije glede udeležbe na velesejmu dobijo interesenti v pisarni Zbornice za TOI. Smrt Mariborčana v valovih Kolpe. Pretekli pondeljek se je kopal v Kolpi pri Petrinji vojak 25. topniškega polka Nikolaj S a r c iz Maribora. Ker ni znal dobro plavati, je zašel med vrtince, ki so ga pogoltnili. Neki tovariš mu je sicer skušal pomagati, ko se je boril z divjimi vrtinci, toda zaman. Izginil je na dno in šele cei> eno uro so potegnili truplo iz vode. Zlobno početje vaških fantov. Prebivalci Orehove vasi so deležni zadnje čase čestih nočnih rabuk, pretepov, lomljenja plotov, razbijanja šip itd., ki izvirajo venomer od istih nepridipravov. Tako so se podali na svoje drzno početje tudi pred dnevi, topot kar z noži. Z metanjem precej debelega kamenja so najprej izvabili iz hiše posestnika Franca Sušca, katerega so potem napadli s kamenjem in z noži. Na pomoč mu je priskočil sin Anton, kateri je v obrambi očeta skoraj postal žrtev napadalcev. Dobil je več zabodljajev z nožem v roke in med rebra, enega tudi v neposredno bližino srca. Alarmirani orožniki iz Hoč so aretirali nekega Ge-rečnika in Žramleta, ter ju odvedli v zapore okrožnega sodišča. Tat v grmovju. Neprijetno so bili iznenadeni sinoči kopalci kopališča na prostem ob 3 mariborska loretanska kapela (pri Gradu) točna miniatura svojega vzora v Lo-retu, tako velja isto tudi za Nazarje. Na-zarsko loretansko kapelo je pozidal pro-tireformator Hren na griču, do tedaj imenovanem Gradišče, in iz njega so razvili frančiškani, ki so prišli iz Bosne, današnjo cerkev in samostan. In v Mariboru je Plemiška rodbina grofov Kislov, ki je postavila loretansko kapelo, ustanovila tudi kapucinski samostan, predhodnika današnjega frančiškanskega samostana. Oboje: Maribor in Nazarje s svojo loretansko kapelo in samostanom pa sta panelna primera, ki kažeta, kako se je v Protireformacijski dobi obnavljal Marijin kult z loretanskimi kapelami in kako se ie iz novih samostanov utrjevalo katoli-Čanstvo. Na isto nas opozarja tudi Hrenovo preimenovanje gradu med izlivom med Dreto in Savinjo. Izginili pa so sledovi starega lončarstva v Kokarjih in radi gospodarske krize se ustavljajo stare primitivne in idilične žage in zaostajajo splavi. Poraja se sentimentalnost in čuv-stveno hreperrenje po starih časih. S postaja gornja Savinjska dolina še lepša in soinčenje tam na splavih v Na- zarjih še bolj oživljajoče. Saj Nazarje kažejo s svojimi žagami, vodnimi strugami, splavi, gozdovi in planinami preteklost gornje Savinjske doline, nazarski samostan pa vzdržuje z loretansko kapelo in z votivno sliko Maribora trajen sporni" na zeleno prestolnico ob Dravi. Stiriacus. lje Savinje, ki se med Okonino in Nazar-ji razliva po neštevih rokavih ob katerih so med topoli in borovci prevladovale vrbe, je vzdržalo staro ime gradu med ljudstvom zlasti v spodnji Savinjski dolini do današnjega časa. Za protireformacijo in umikanje Turkov iz srednjega Podonavja pa je nastopila tudi za Savinjsko dolino doba gospodarskega razvoja. V inundacijskem ozem lju so bili Savinjini rokavi pretvorjeni v urejene struge in ob njih so tekle ža ge in rezale les, katerega je nato nosila Savinja v srednjepodonavske nižine in še dalje na vzhod tja do Vlaške. Splavarska tradicija poroča, da so Savinjčani obtesali doma popolne lesene cerkve, ka tere so nato prepeljali s splavi v Slavonijo in jih tam postavljali. V zvezi s pro-cvitom splavarstva so se ukoreninili običaji v predelavi lesa, utrdil se je gmotni položaj kmeta, z obojim pa se je še posebno trdno usidral konservatizem. Proti koncu preteklega stoletja pa je stekla savinjska železnica. Z njo so po svoji zemljepisni legi pridobile na važnosti tudi Nazarje. Ležeč na sotočju Savinje in Drete, to je obeh najvažnejših lesno-prometnih savinjskih prog. poleg tega pa razen Mozirja najbližje železniški postaji, Šmartnem ob Paki, so postale Nazarje poklicane, da se pri Vrbovcu razvije lesna industrija, ki bo predelovala les največjega lastnika gozdov v gornji Savinjski dolini, ljubljanske škofije. In tako se je v začetku XX. stoletja razvil v Nazarjih največji lesno-industrijski obrat cele Savinjske doline, Marijin grad, in to obrat, ki še danes ni opustil prevoza lesa po splavih in ki zalaga z moderno predelanim lesom Levanto od Iraka preko Sirije, Palestine in Egipta tja do Tripolisa. Nazarje so tako danes postale prvo mesto za lesno industrijo in trgovino vse Savinjske doline. Duh po lesni smoli oživlja ozračje, katerega osvežuje bistro vodovje Savinje in Drete. Ostal je stari grad Vrbovec, nek daj upravno, fevdalno središče okolice, ostal je sivi samostan na zelenem griču in ostala je nazarska božja pot. Hribovje pa, živo nekoč smo v porastlem gozdnem in pašniškem pasu, je oživelo. Oživel ga je tujski promet. Dobrovlje z Janezom in Pavlom, Čreto in Sv. Joštom, s svojimi kraškimi kotlinami in okleščenimi lipami, Mozirska planina z Mozirsko kočo, Sv. Križem ter nižjim Šmihelom in Radegundo, pa Šavnce ali Menina in tam za Ljubnim in Gornim gradom visoke Savinjske planine! Oživeli so kat izprehajališča gozdovi na ravneh Radvanje Veličasten pogreb gospe Fuchsove. V četrtek popoldne smo pokopali umrlo gospo Fuchsovo. Na radvanjskem pokopališču in pred hišo žalosti se je nabralo mnogo občinstva, ki je pokojno spremljalo na zadnji poti. Železničarska godba, domači pevski zbor »Lira«, združena z »Dravo«, Frohsinn, radvanjski gasilci, zastopniki gostilničarske zadruge, občinski odbor z gospodom županom Vizoviškom na čelu ter krščanska ženska zveza s praporom so jo spremljali na zadnji poti. Pokojna je bila jako priljubljena in radodarna napram revežem. Blaga gospa naj v miru počiva! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje. Sokolsko delo. Naša sokolska četa beleži v kratki dobi svojega obstoja že lepe uspehe. Pri tekmah v odbojki za okrož no prvenstvo so radvanjski člani dosegli četrto mesto, članice in moški naraščaj pa prvo. Suša pritiska. Vse je vrelo, suho, travniki ožgani. Prah po cestah je neznosen. Kmetje obupujejo, kajti pridelki bodo prezgodaj dozoreli in marsičesa potrebnega sploh ne bo. Sadje odpada, in vodnjaki so skoraj vsi suhi. Ta teden je še zajel našo vas silen orkan, ki je podiral drevje in oklestil mnogo sadja. Tudi opeko je odnašalo s streh. Radvanjski ribnik izčrpavajo. Veleposestnik Scherbaum izčrpava s pomočjo požarne brambe ribnik pri pokopališču. Ribnik bo popolnoma očistil in uporabil za gojitev žlahtnih rib. Mrtva stavbena sezona. Lani o tem času je zidalo vse vprek, letos pa počiva. Edino Hecl in g. Dobič zidata vsak svojo stanovanjsko hišo. va vrata. Podpiral je tudi vsa društva v obilni meri. Prišel je na vsako prireditev Zgodilo se je češče, da je imel pri gledaliških predstavah skoro vsak igralec kos garderobe izposojen od Mallitscheve hi še. Iz Sokola. Naš Sokol je priredil v nedeljo izlet v Konjice. Pri tej priliki so bile tekme v odbojki, kjer so članice in naraščaj izšli kot zmagovalci ter se bodo sedaj pomerili v Mariboru; člani pa so z malenkostno razliko podlegli. To nedeljo priredi popoldne izlet v Št. Jernej, kjer se udeleži tamkajšnjega telovadnega nastopa. Vestno in z vso vnemo pa se pripravlja tudi na lasten nastop, ki bo 4. septembra. Ustanovni občni zbor strelske družine bo za naš okraj to nedeljo ob pol 11. uri na vrtu hotela Baumann v Peklu. Požar radi slabega dimnika. V sredo ob 7. zjutraj je dospela iz čuvajnice na postajo telefonična vest, da v bližini gori. Obveščeni gasilci so se na mah odpeljali, na kraj nesreče. Gorelo je pri posestniku Ludviku Kotniku na Dolgem vrhu pri Poljčanah. Gašenje je bilo otežkočeno, ker je primanjkovalo vode. Tako ie hiša zgorela do tal; obvarovali pa so ognjenega objema tik stoječi hlev ter s pomočjo sosedov rešili opravo nekaj drugih pred-; metov. Ogenj je nastal radi nedostatka pri dimniku. Iskra, ki je našla pot na podstrešje, >3 ožgala tam razmeščeno suhljad.' Plamen je objel slamnato streho in v hipu je bila vsa hiša v ognju. Zavarovalnina znaša 15.000 Din, škoda pa se ceni na 40.000 Din. Poljčane V znamenju krize. Tukajšnji založnik piva g. H. Mallitsch, ki je prevzel pred 30. leti od »Puntigama«, pozne>3 pa od »Uniona« razpošiljatev piva v lastno režijo, je moral svoj obrat radi »pivske« krize opustiti. Zalogo in vse obratovanje je prevzela te dni od njega pivovarna »Union«. S to opustitvijo je prišlo kajpak tudi del njegovih (kar jih ni prevzel »Union«) nastavljencev ob kruh, ker ima »Union« dovolj lastnega osobja. G. Mallitscha in njegovih darežljivih rok, ki niso nikdar odrekle, bo marsikdo pogrešal. Noben siromak ni nikdar zaman potrkal na njego- Dobra gospodinja brez rot V Valenciji na Španskem živi gospa Margareta Algarrabova, ki se je rodila bre? rok in je s smotrenim ter vztrajnim vežbanjem svojih nožnih prstov dosegla vse spretnosti, ki jih ostali ljudje vrše z' rokami. Brezroka Španka ima krasno pisavo, dela ročna dela, se češe, zna pa tudi prav nežno pogladiti svojega moža, s katerim ima že prav lepo in normalno ra-ščenega sina. Vse obleke in perilo zase,, sina in moža sešije sama. Dasi je njeni starši niso ničesar učili, je znala v sedmem letu že samostojno jesti in se je po*, zneje z železno voljo v vsakem pogledu postavila v vrsto ostalih zdravih ljudi-Na n>3no prošnjo so ji španske oblasti dovolile, da potuje po državi in razkazuje vedno radovednemu občinstvu svoje iz* 1 redne spretnosti. G. Pawfowski. Nekatere nove iznajdbe Letošnje vlažne in deževne pomladi so se mnogi ljudje pritoževali, da imajo mokre noge in da so se večkrat in hudo prehladili. Znano je pač, da čevlji polagoma propuščavo vodo, in ta voda, ki nima kam odteči, ostane v notranjosti čevljev ter silno ograža zdravje onemu, ki jih nosi. Neki pariški čevljar, ki >3 bil sam žrtev te okolnosti, je začel izdelovati poseben tip čevljev z luknjo na podplatu. Ta Iup-nja ima velikost dinarskega novca in je napravljena prav sredi podplata. Na ta način more voda takoj odteči, komaj je vdrla v čevelj. Ta izvrstna iznajdba bo brez dvoma silno navdušila občinstvo. Nekateri praktični gospodje, ki so kupili te čevlje, so iznajdbo še izpopolnili. Nabavili so si zamaške. Kadar žele, da voda odteče, snan>3jo zamaške, nato jih 7°pet nataknejo, da ne more voda notri. * Manj pomembna in navidezno neznatna ‘2najdba je nova vrsta gumbov za ovratnike. Ker pa je ta predmet v splošni rabi. )e tudi ta izpopolnitev važna. Iznajditelj Je. (a gumb krstil s skromnim, toda plemenitim imenom: »Glej me!« Komaj pade na tla, se ta ovratniški gumb 'zpremeni v prav navaden žrebelj s ploščato glavico. Da ga najdeš, ni treba v3Vor de si sezuieš 6svlje ter hodiš po čez in vzdolž po preprogi, kamor je gumb padel, čez nekaj hipov te ostra bolečina opozori, kam se je zaril, nato ga izdereš iz noge in si ga zatakneš za vrat. Na ta način se izogneš dolgotrajnemu iskanju, ki tako hudo vpliva na živce. Ta iznajdba je posebno važna za one, ki se jim zjutraj mudi v urad. « Tretja iznajdba, ki se je bodo poslužili profesionisti in visoke osebe, ki sprejemajo tekom -dneva mnogo obiskov, je avtomatični naslanjač. Navidezno je to prav navaden naslanjač, ki ga moreš postaviti pred pisalno mizo ministra, vplivne osebe ali profesi-onista, ki sprejema. Nadležneža posade v naslonjač. Komaj sede, požene težina njegovega telesa v tek skrit avtomatični stroj in naslanjač se prične avtomatični obračati. V petih minutah napravi pol obrata. Po dveh, treh minutah razgovora se nadležnež zave, da je obrnjen s profilom proti imenitniku, zato je primoran obračati glavo, ako hoče govoriti. Ker pa postaja njegov položaj vedno neugodnejši, je prisiljen vstati — In to zadostuje. Minister ali kdorkoli, ki sedi pri pisalni mizi, smatra to za znak poslavljanja. Če pa imaš opraviti s trdovratnim nadležae-žem, ki sedi in govori tudi potem, ko ti kaže hrbet, je pač lahka reč izginiti. Ko pride oni pet minut pozneje z obličjem proti pisalni, mizi, že ugotovi odsotnost svojeea poslušalca. To vam jc blag in ele ganten način, s katerim se morete odkri- žati vsakega nadležneža. Prepričani smo, da bo ta iznajdba silno dobrodošla vsem velikim upravnim ustanovam. * Bančni uradniki in sploh vsi oni, ki mo rajo biti v uradu točno ob uri, se bodo oddahnili. Kljub močnemu zvonenju budilke se je vendar večkrat zgodilo, da budilke niso slišali. Tako so prišli prepozno tia delo in morali so preslišati ukore in plačevati globe. Nova iznajdba, o kateri nam poroča neki skromen dunajski izdelovalec pohištva, obstoja v neki posebni vrteči se pripravi, ki jo žene avtomatičen stroj. To pripravo deneš na vznožje postelje ter pritrdiš nanjo odejo. Ko bije določena ura, začne priprava delovati in v hipu ovije krog sebe odejo ter tako odkrije spečega. Nič mu ne pomaga, če še tako stoče in se pridušuje. Čez nekaj hipov je prisiljen vdati se v dejanski položaj in vstati. Toplo se priporača vsem, ki imajo ta aparat v rabi, da ležejo tako, da imajo glavo na visokem. Pripetile so se razne nezgode onim, ki niso uvaževali tega varnostnega pravila. Nekateri zaspanci so prišli z nogami pod valjar, ki jih je ovil okrog sebe z odejo vred. Kdor pa je le količkaj pazljiv, se more izogniti takim naprilikam. * Priporočamo svojim bralcem nov električni klavir za začetnike, ki je dosegel v Newyorku splošno priznanje in so ga začele izdelovati tudi nekatere naše tvrdke. Ta klavir obstoja samo iz klaviature. Tipke so električno zvezane z drugim delom klavirja, ki je postavljen v kleti* Igralec si natakne na uho mikrofon in tako sliši sam zvoke, prihajajoče iz kleti Na ta način ne nadleguje svojih sosedo* ter se more učiti ponoči in podnevi. Pristaviti moramo, da številni slučaji blaznosti delavcev, ki so zaposleni pri kot lih centralne parne kurjave v kteteh, niso v nikakšni zvezi z omenjeno iznajdbo. * Hišne gospodinje, ki žele, da bi jim kuhinjska posoda dolgo časa trajala, opozarjamo na trajne kozice in lonce iz gum*-ja. Edina napaka teh loncev je ta, da jih ni mogoče deti na ogenj, ker je gumi gorljiva snov in bi jedi utegnile dišata po pri. smojenem. Pri tej priliki naj tudi povemo, da nas je neki znan industrijec opozoril na pode iz gumija za kuhinje, ki jih je začel izdelovati. Na takih podih so varne ne le kozice in lonci, ampak tudi kozarci in krožniki. Ce padejo na tla, se ne ubijejo, pač pa jih prožna tla poženejo kvišku in jih postavijo zopet tja, od koder so padli. Zares, napredek današnje tehnike se neprestano razvija in ni mogoče vedeti vnaprej, kaj nas v bodočnosti še vse čaka Šolnina za srednje šole VAŽNA POJASNILA O PLAČILU ŠOLNINE NA SREDNJIH ŠOLAH. — POTRDILA O VIŠINI DAVKA ZA ODMERO ŠOLNINE. — DOLOČBE TAKSNEGA ZAKONA. Še dobrih štirinajst dni, in vrata naših šol se bodo zopet odprla, mladina se vrne, prične se novo šolsko leto in konec bo zlatih dni počitnic. Z novim šolskim letom pridejo zopet nove skrbi, tako za skrbne starše kakor za mladino. Predvsem pa bodo starše zanimale nove določbe taksnega zakona o pobiranju šolnine, ki stopi m .veljavo s prihodnjim šolskim letom. Za osnovo plačevanja šolnine so .vzeti neposredni davki staršev ali davki dijaka, če je brez roditeljev in ima svoje premoženje. Pri pobiranju šolnine pa je smatrati za prvega otroka tistega, ki se vpiše v najvišji razred. Šolnina se bo plačevala po naslednji tabeli: Kdor plača nepo Skupina srednih davkov, letno III II I 300 do 500 100.— 125.— 150.— 500 » 750 125.— 150.— 200.— 750 » 1000 150.— 200.— 250.— 1000 » 1500 200.— 250.— 300.— 1500 » 2500 250.— 300.— 350.— 2500 » 4000 300.— 350.— 400.— 4000 » 6000 350.— 400.— 450.— 6000 » 9000 400.— 450.— 500.— 90C0 > 12000 450.— 500 — 550 — «3000 •. 15000 500.— 550.— 690,— nad 15.000 Din od vsakih 1000 Din še po 20, 30, 50. Po gornji tabeli plača torej dijak, ki se vpiše na srednji šoli, šolnino, in sicer za VII. in VIII. razred po I. skupini, za V. in VI. razred poli. skupini, za nižje razrede pa po III. skupini. Starši, ki imajo več otrok v šoli, plačajo polno šolnino samo za prvega, ki se vpiše v najvišji razred, za druge pa polovično. Privatlsti plačajo trojno šolnino že pred polaganjem izpita. Dijaki, katerih starši plačujejo pod 300 Din neposrednega davka, so šolnine oproščeni. Šolnino pa je treba plačati takoj pri vpisovanju. Kdo Izdaja potrdila o višini davka? Potrdila o višini davka bodo izdajala davčna oblastva, pri katerih je dotična oseba obdavčena. Ako je oseba obdavčena pri več davčnih upravah, mora prinesti potrdila od vseh teh uprav. Državni in samoupravni uslužbenci, ki poleg svojih prejemkov nimajo nobenega drugega dohodka in ki niso obdavčeni od davčnih uprav, dobe taka potrdila pri uradu, kjer prejemajo svoje prejemke, u-pokojenci pa pri blagajnicah, kjer jim izplačujejo pokojnine, in sicer ne glede na to, ali prejemajo pokojnino osebno ali po pošti. Osebe, ki plačujejo uslužbenski davek svojemu delodajalcu, dobe pri tem delodajalcu potrdilo o višini pobranega davka (v gotovini ali m davčnih znamkah). Za vpis več otrok v razne šole zadostuje, da se pri pristojni oblasti sestavi in potrdi več prepisov izdanega potrdila, tako, da se za dijaka, ki plača polno šolnino, priloži izvirnik, za druge pa prepis. Za več otrok na istem zavodu eno potrdilo za najstarejšega otroka. Otroci tujih podanikov, ki so jim roditelji v naši državi stalno nastanjeni, plačajo enako šolnino in na enak način, kakor naši državljani. Učenci tujih podanikov, ki hodijo pri nas v šolo, ki pa jim roditelji žive onstran meja naše kraljevine, so dolžni predložiti potrdila o višini davka pr) pristojnem oblastvu v državi, ki ji pripadajo in kjer stalno žive. Ker se taka potrdila glase na denar države, kjer so bila izdana, je treba preračunati višino davka v denar naše države po državnem tečaju za dotični mesec. Potrdila o višini davka naj si starši pravočasno preskrbe, da ne bi bila oblastva tik pred vpisom otrok v šolo preobložena. V tem primeru se utegne pripetiti, da ne bi vsi dobili pravočasno zahtevanih potrdil. Pohorski Areh no Ruška SE POGOVARJATA, AL' BI NO KODI BI OBHAJALA SREBRNO OHCET. Na rasni trati se je prebudila Ruška, cuknila Areha za jegau špičast turn, mu pogledal glabžko u lino no mu rekla: Čuj, Areh! Mija srna narbol ta stara na totem Pohrji. = Ho-hoho! Na cejlem božjem svej-riU si menda ti jedina Evina čejra, ko sama rada prpoznd, de je že stara. — No ja, je pa-jo letos glih petnodvaj-sti lejt, ko mija kup haužvama, no bi se spodoubilo, de bi obhajala srebrno oh-cet. = Ježeš, kd pa se je prpelalo u tvojo Sntlasto glavo? Al’ še zaj kene špiraš u svajih girčah, de rengira kriza po cejlem svejti? Vejš, to je na negraužna pošast, ko lovi no grize svoj lastni rep no se tak suče obrlinc, da je spravila cejli svejt u ne tak’ vrtine, ko lehko use po-goutne. — No vidiš, pa bo glih prau, če grelo ludi na ohcet še no malo prej, ko jih bo kane. Pali je tak’ al’ tak’ prepozno, sej po smrti ni več grivnge. = Vejš, Ruška, tak-le hopsasa se za n&ji kene več ne šika, ko sma že lioba dva prlejtna. Sosed Bolfenk je zadnič pridigao, de je naroust samo za mla-doust, staraust pa mare bit’ čista ma-droust. — Urh tam na honem brejgi todi ni tu-mast, pa je reko stari Urši, de je od mo-drousti do norousti samo en skok, pali Da de gliha kup štriha. Areh se narprej namrdne, pobere pi-ravo polko no jo potegne na hrbet, de ga veter ne prefruli. Krez no malo se rihlo namuzne pa prjazno zine: D žiro si se odrejzala, Ruška! Pa naj bo po tva-jem! Naredima no pohrsko ohcet, pa Rejš, na pošten fu>rm pač, prau po naši 'domači šegi, brez usoke preuzetije, pa luštno mare bit’! — Jaz sn daro vejdla, de boš prvolo, Ko si pa med tvajo žlahto, narbol ta pa-metn. (Pomežurkne s to lejvo na Are-ba.) Tucji jaz sn c61o tak’ mislila no raj-tala, de bi- povabila cejlo majo žlahto, todi testo, ko me no malo strajnsko gleda no me nima bougvej kak’ rada. Med usekni sn jaz že stara mati. no se soo- doubi, de jim z lejpim zgledom naprej grem. = Ja, Ruška, ti si daromoutna no meh-kosrčna mamca no si vrejdna. da te počasti todi maja žlahta. Sosed Šmartn no ta stari Urh z Uršo bi za gvišno prišli. Zlo rad bi video todi Tri Kraje z Vel-kega vrha, Spoudniga no Zgurniga Bol-fenka no žlahto spodi pr vadi okol’ no okol’ Pohrja. — Hvala ti lejpa, Areh! Pa vejš, na naše jagre no jihove ženke todi kčne pozabi! H6ni bi še kakiga srjaka pr-vlejkli, hone pa kake fajn bogance napekle. Marborški svejtniki, dohtari no todi druga anjfoh gospada ma za take rejči ekstra fajn sline. = Reče se lehko, pa speče se težko, če je srjak muhast. Al’ si čula, kak’ zlou-dej je honi srjak u Spoudni Bčstrci, to se pravi, u Pohrskih Atenah? Ta frdo-canik boj šprancira med jagrami, ko so sami znani šorfšici. Testi srjak je boj tak’ ušofan, de usoka kugla dauč mimo na okol’ jega gre. Vidiš, te ga pa le speči, če si ga koust. — Jaz vejm za ’ niga jagra, ko je zajca okol’ vogla trčfo, pa bo srjaka okol’ hojke todi zadeo. Do ohceti je še časa dosti. = Ni bougvej kelko. Testa nedela pred MMim Šmarnom narbol paše. Narprej pa mar’ma cejlo reč daro vun pretuhtat’ no ne vel’ki odbor gr postavit’, drgoči čabo keka. — Cejla tvaja no maja žlahta naj pride motr v odbor, gospouda Večerniika pa prosi, de cejlo rejč po svejti raztrobi. Zatou ga pa še ekstra na ohcet povabi. Vejš Areh, radia te imam, Če glih si že colo siu. Tak’ d&re vole sn nes, de bi se na eni ndgi zasukala. = Živio Ruška! Izvoz našega sadja v Francijo. Zavod za pospeševanje naše zunanje trgovine sporoča, da nam je francosko poljedelsko ministrstvo dovolilo za le tošnji septemberski termin pri izvozu presnega sadja, to je: grozdja, sliv in jabolk kontingent 200 meterskih stotov. Ta kontingent se more izrabiti le z izvozom preko carinarnice y, Modani. Dieslovi motorji kot pogonska sila vlakov ; ,>7v I l Na progi Wiesbaden - Frankfurt am Main - Darmstadt je uprava nemških državnih železnic uvedla prve vlake, opremljene z Dieslovimi stroji. Novi vlaki .vozijo 100 potnikov z brzino 100 km. Šport ŠPORTNE PRIREDITVE V NEDELJO. Ob 9. na igrišču ISSK Maribora: nogometna vežbalna tekma med moštvi ISSK Maribor : SK Rapid (brez vstopnine). Ob 9. na igrišču SK Železničarja: nogometna vežbalna tekma med moštvi SK Železničar :SK Svoboda. Tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo posameznikov, ki bi moralo biti jutri, je preloženo na prihodnjo nedeljo. ISSK Maribor povabljen v Gradec. Graški SK Sturm je povabil našega prvaka v Gradec, da bi odigral prijateljsko tekmo ob umetni razsvetljavi. ISSK Maribor je povabilo sprejel in bo najbrže že prihodnji teden odpotoval v Gradec. Točen termin pa še ni določen. Plavalni tečaj na Mariborskem otoku. V kopališču na Mariborskem otoku prireja plavalna sekcija SSK Maratona desetdnevni plavalni tečaj, katerega vodi znani plavalec ljubljanske Ilirije g. Jule Jesih. Prijave sprejema g. Šef v kopališču na otoku. SK Železničar, službeno. Schweighofer, Zgonc, Kositer, Fran-geš II, Frangeš III, Antoličič, Urbančič, Kohut, Konrad Jos., Bačnik, Eferl, Seni-čar, Straub in Jug, morajo biti v nedeljo ob 9. uri na igrišču SK Železničarja, kjer odigrajo prijateljsko tekmo s SK Svobodo I. — Načelnik. Sokolstvo Prosvetna šola v Mariboru. Tridnevno prosvetno šolo priredi mariborska Sokolska župa v dneh od 26. do 28. avgusta 1932. v Narodnem domu v Mariboru. Na sporedu je preko 15 raznih predavanj tičočih se predvsem sokolske prosvete in pa prosvetnega dela med podeželskim ljudstvom vobče. Poleg tega je v petek zvečer lutkovna predstava, v soboto pa se predvaja prvič domač film o župnem taborenju naše župe 1932, ki nam v krasnih slikah prikazuje zanimivo življenje naših tabornikov ob Bohinjskem jezeru; zadnji dan (nedelja) pa je posvečen našim odrom. Predavali bodo priznani strokovnjaki (gg. J- Kovič, višji režiser Nar. gledališča v Mariboru, J , Furjan, član istega gledališča ter J. Robnik, strokovni učitelj v Mariboru) o vseh vprašanji, ki zanimajo številne naše gledališke družine po deželi. Župni Prosvetni odbor se zaveda va žnosti teh prireditev za naša društva in si je stavil v program za bodoče leto ureditev tega vprašanja: S predavanji in primernimi ukrepi bo skušal dvigniti nivo gledaliških predstav, da bodo malo več kakor pa samo vir dohodkov za naše edi-nice. Zanimanje za prosvetno Šolo je veliko in so prejeli vsi priglašene! te dni potrebna navodila. Opozarjamo pa še posebej vse diletante na nedeljska predavanja, kakor tudi vse mlado učiteljstvo in dijaštvo, ki se zanima za prosvetno delo v Sokolstvu, da naj te prilike nikakor ne zamudi. Mnogo potrebnih in dobrih navodil si bo lahko odneslo v življenje s seboj za svoje izvenšolsko delo. Vsi oni, ki bi hoteli posečati šob ter doslej niso poslali Za košček kruha ubil prijatelja* V plzenjski ubožnici se je zgodila te dm nenavadna tragedija, katere vzrok ie bil več ko malenkosten. Sedemindevetdeset-letni ubožec Homann je imel pred drugimi oskrbovanci to prednost, da je dobival vsako popoldne ob štirih skodelico kave s kosom kruha, ker mu je ta priboljšek predpisal hišni zdravnik zaradi oslabelosti. Neko popoldne pa ga je poprosil za ta košček kruha njegov 81-letni sotrpin in prijatelj Anton Hosa, ki je bil slučajno malo bolj lačen. Homann prijateljevi prošnji ni ugodil, kar je povzročilo hud prepir, čigar posledica je bila, da je Hosa zgrabil stol in Homannu z nekaj udarci zdrobil glavo. Biki usmrtili dva človeka. Iz Madrida poročajo, da je ušlo iz Vn-la de Rocci 6 bikov, ki so bili pripravljeni za bikoborbe v tamkajšnjem amfiteatru. Biki so besno divjali po mestnih ulicah in povzročili med prebivalstvom veliko paniko. Ljudje so preplašeni bežali na vse strani in iskali zasilnega zavetišča, vendar so jih biki dohiteli in podrli na tla, nato pa se izgubili v bližnjem gozdu. Na cesti sta obležala dva meščana mrtva, 5 pa jih je bilo težko ranjenih. I se javijo v petek 26. VIII. zjutraj jned 7. in 8. uro v Narodnem domu, mala dvora* na, pred začetkom predavanj. Na izlet k Sv. Jerneju pri Poljčanah. Nad Poljčanami ,v smeri proti Konjicam leži sredi vinogradov in sadonosni* kov čedna in prijazna vas Sv. Jernej, ki je zaradi svoje ugodne lege in divne o- j kolice pravi vzor idealnega letovišča in prav priljubljena izletna točka. Zal pa širši javnosti ni dovolj znana, ker bi jo sicer gotovo z .velikim veseljem pogostejše in v večjem številu obiskovali. Ugodna prilika za vse, ki bi radi napravili lep izlet v prosto naravo in spoznali idilični Sv. Jernej, bo jutri, ko bo na novem telovadišču na prostem telovadni nastop mlade šentjernejske sokolske družine, na-car bo tamkaj tudi velik političen shod JRKD. Pričetek telovadbe bo ob 15. — Podprite z mnogoštevilnim obiskom idejno stremljenje naše napredne mladine! Zdravo! miiairp nn cfnnni IOIA Krožni let po Evropi. Pri evropskem krožnem letu so se zbrali leta ci vseh narodov. Slika kaže strmi rh> Ancrpliia « tf. ----- - v..v.s Trgovski lokal in skladišče oddam v najem, ulica 5. Stolna Opremljeno oblco 2639 oddam. Koseskega ulica 35, POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR. NARODNI DOM Ustanovljena 1. 1882. Stanje htanilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7*/, milijonov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. Rentni davek plačuje iz svojega. Karmahov horoskop rojenim od 24. avgusta do 22. septembra, Kakšna je njihova narava, njihov značaj: Karakterističen za ljudi, rojene od 24. avgusta do 22. septembra, je njihov san-gvinični temperament. Nekako dolgočasni so, čeprav se znajo vživeti v vsak živ-Ijenski položaj in v vse momente. Dolgoletna praksa mi potrjuje njihove vrline, kakor tudi senčne strani njihovega značaja. So ljubitelji reda, mirni, trezni, darežljivi, in imajo smisel za familiarnost. Živahne narave so, vendar podajajo nekako monotono svoje vtiske na okolico. Družabnosti ni veliko v njih in omenil sem že, da si ne znajo sami dati notranjega razmaha. Zelo so rahločutni, hitro so užaljeni in ženske posebno rade jokajo. Zaprti so sami vase, največkrat se zgodi, da išoejo osebe, ob katerih bi se lahko notranje razbremenili, pa nalete na brezznačajne-že. Vežejo se radi s prijatelji, ki jim do-našajo le intrige in sovraštva, sami pa so prepričani, da delajo dobra dela, ko se družijo s takimi ljudmi. Nek apostolski duh preveva njihove duše, le da v svojih zamislih in načrtih največkrat ne poznajo stalnosti. Kakšno je njihovo zdravstveno stanje in telesna konstrukcija: V mladih k ti h so zelo naklonjeni vsem Uiogočim tajnim inklinacijam. Ti ljudje so namreč že ob rojstvu izpostavljeni hitremu prehodu iz poletja v mrzlo jesen, pa so nekako premalo odporni na-Piam infekcijskim obolenjem. Sele v poz-nejših letih, ko doraščajo v srednjo dobo, postanejo odpornejši, vendar zelo tež-hh kljubujejo boleznim. Neka nežnost osta Pe v njihovi naravi in sami si prav radi domišljujejo, da so neodporni. Tudi io v tej srednji dobi izpostavljeni raznim drugim nevarnostim. Nepremišljeni so in največkrat v navdušenju pozabijo na okol nosti in nevarnosti, v katere se podajajo z velikim ognjem. Ze o njihovem značaju sem povedal, da se kaj radi vnamejo, vendar ne ostanejo stalni in plamen navdušenja jim kaj hitro spet ugasne. Prav tako pa je z njimi glede obolenj in inklina cij. Hitro jim upade pogum in zaznamovane imam primere, kjer so si sugestivno sami pripomogli do hitrejšega konca. Več samozaupanja in več notranjih energij iim je treba, katere bi si lahko sami vzgojili s športom in vežbanjem lastne volje. Kako so jim družabni krogi naklonjeni in kako se sami vživljajo v družabni položaj? Kakšni so jim prijatelji in kakšni prijatelji so oni sami? Neka hladnost preveva njihov duh in tudi vse njihovo razpoloženje. V prijateljskih vrstah bi bili lahko dobrodošli, pa se Prav tu ne znajo kretati, ker preveč kažejo svojo diskretnost. Družabnega življenja se ne udeležujejo kot somišljeniki, temveč kot nasprotniki, vanj ne hodijo iskat naklonjenost in vdanosti prijateljev in tudi niso apostoli, temveč le kritiki in skeptiki. Zato jim tudi ni mogoče najti velike naklonjenosti in dobrih prijateljev. Nasprotniki so jim stalno za petami, žele uničiti njihovo skeptično delovanje in taki so vedno nekako zamotani in zapleteni v spore in intrige. Sami pa so kot prijatelji sila privrženi, če se njihov prijatelj vda njihovemu na-ziranju in mišljenju. Pripravljeni so vse žrtvovati zanj. Kako se udejstvujejo v službah in samostojnih poklicih? Kot uslužbenci so zelo pedantni in ten-kovestni. Radi svoje diskrecije, neke notranje preračunljivosti in skepticizma so pa tudi kot gospodarji in šefi zelo dobri. Malokdaj se zgodi, da propadejo po lastni krivdi, ker vsak položaj predolgo in pretehtno premotrijo, da bi jim moglo kaj izpodleteti. So dobri trezni trgovci, trezni špekulanti, zadovoljni z malim dobičkom, le da jim začrtano uspe. So Ii v ljubezni in zakonu srečni? V ljubezni doživljajo žalibog veliko razočaranj. Ne znajo si pridobiti simpatij, ker jim največkrat manjka besed in nazadnje začno nekako mešetariti. Srčne strune so jim sicer ubrane, napete, lok s katerim bi morali izvabljati tople melodije, pa jim je raztrgan. Navadno poročajo sebi enake, ali pa v novembru in marcu rojene osebe, s katerimi najbolje harmonirajo. Velikokrat pa pride v teh zakonih do razprtij in ločitev, če se vežejo s prerazlični-mi temperamenti. Otrok spočno navadno malo, ker jim manjka ognja in notranjega navdušenja. Kakšen je njih delovni uspeh, kakšna so potovanja in druge pridobitve? Financielno se osigurajo, sami si ustvarijo denarno pozicijo, ker so neradi odvisni od drugih. Do velikega bogastva pa se ne povzpno z lastno pridobitvijo. Veliko potujejo, ker vedno iščejo lepših in boljših prilik, predvsem pa se hočejo o vsaki kupčiji in poslu, ki ga nameravajo skleniti, sami preje uveriti. Tudi veselje kažejo za izpremembe, čeprav sicer ne sodelujejo radi pri športnih društvih. Tudi ne potujejo radi v družbah, temveč le zase, ker tiho in nemoteno premišljujejo svoje sklepe in načrte. V igro in loterijo je bolje da se ne spuščajo, ker so prepošteni in jih drugi le izkoriščajo. Sreča in uspehi so jim naklonjeni, ker jim je vpliv Merkurja, pod katerim so rojeni, zvest spremljevalec skozi valovje življenja. Njih talisman, srečen kamen je: Saphir. Astrolog in grafolog Karmah je že odšel iz Maribora. Interesenti naj se obrnejo na njegov naslov: Žalec, via Celje. Dviganje potopljene nemške ladje „Niobe‘* Nemška mornariška uprava je pričela dvigati šolsko ladjo »Niobe«. Neki potapljač je našel rešilni čoln ladje in ga osvobodil. Splaval je takoj na površje, kjer so ga spravili na krov, ladje za dviganje. Kai nam bo pokazala letošnja »Ljubljana v jeseni" Letošnja velesejemska prireditev »Ljub Ijana v jeseni«, na katero se z vso vestnostjo in ljubeznijo pripravljajo mnogoštevilni sodelavci, nam bo podala nov dokaz marljivosti in kulture našega naroda. Ta prireditev bo niz razstav kulturnega m gospodarskega značaja. Kmetijska razstava bo obsegala strokovno-poučni kmetijski oddelek, sirarsko in mlekarsko razstavo, razstavo jajc, čebelarsko razstavo in sejem za med, zelenjadno razstavo, vinsko razstavo in sejem. Priključena ji bo razstava goveje živine montafonske pasme, ki jo priredi 3. in 4. septembra živinorejska zadruga »Jugomontafon« in pa razstava perutnine in kuncev, ribic in ptic, ki jo priredi društvo rejcev malih živali »Živalca« in bo ves čas trajanja velesejma, Pripravlja se tudi velika razstava plemenskih konj. Seveda na kmetijski razstavi ne bo manjkalo poljedelskih strojev in orodja. Razstavo čistokrvnih pso*’ vseh pasem priredi dne 8. septembra Ju goslovanska kinološka zveza. Razstavlje nih bo preko 300 teh najzvestejših spren ljevalcev človeka. Alpinska razstava bo zelo zanimiva in slikovita. V dioramah, modelih in slikah bodo prikazane naše ponosne planine v letnem in zimskem času, njih rastlinstvo, živalstvo in kamenje, koče in zatočišča, oprema alpincev in gorskih lovcev, smuški šport, plezalne ture itd. Sodelujejo vsa naša športna in planinska društva in klubi ter naša univerza po svojem botaničnem, geološkem in meteorološkem institu tu. Alpinski razstavi bo priključena tuj-sko-prometna razstava, ki jo organizm tujsko-prometni svet banske uprave Drav ske banovine. Že lanskoletna taka razstava na velesejmu je zadivila vse obiskovalce, letos pa bo prikazan še nov material. »Razstavo slovenske knjige« prirede letos prvič slovenska založništva in knjigarne. Obiskovalcu se bo nudil lep pregled plodonosnega dela zadnjih desetih let na književnem trgu. Umetnostne razstave na velesejmu so že dobro poznane Letos pa bo prirejena razstava upodabljajoče umetnosti »Zena v slovenski umetnosti«, na kateri sodelujejo malone vsi pomembni slovenski slikarji in kiparji. Fotoklub v Ljubljani priredi jugoslovansko amatersko razstavo umetniških fotografij s sodelovanjem najboljših fotoamaterjev iz vse države. Naše vrle gospodinje prirede veliko razstavo »Domače ognjišče«, ki bo prikazala pregled gospodinjskih šol, skavtske organizacije, telesno nego gospodinje, počitniške domove, prehrano, preproste in modernp plinske in električne kuhinje, tehnične pripomočke in potrebščine v kuhinji, pripravljanje kuhane in sirove hrane pred očmi obiskovalcev, konzerviranje in vkletenj*3 sadja in sočivja, higieno v kuhinji itd. Tako bo ta razstava najnazor-tiejša učiteljica našim gospodinjam in njihovim pomočnicam. Industrijski in obrtni oddelek jesenskega velesejma bo obsegal pohištvo in stanovanjsko opremo, živila, radio in nešteto izdelkov za vsakdanio uporabo in pa sezonskih predmetov. Lepo obrtno razstavo priredi tudi naša zbornica in pa v lastnem oddelku tudi oddelek za pospeševanje obrti naše banovine. Kot posebni prireditvi za časa jesenskega velesejma omenjamo revijo narod-nih noš, ki bo 4. septembra in pa tekmovanje slovenskih harmonikarjev 11. septembra na velesejmu. Obiskovalci imajo na podlagi sejemske legitimacije polovično vožnjo in maj ga ne bo med nami, ki si ne bi ogledal te prireditve. Saj bo ta razstava plod tisočih pridnih žilavih rok kmeta, delavca, obrtnika, gospodinje, kulturnega delavca ir» znanstvenika. Spominjajte te CMD Lepo separirano sobo | Opremljeno sobico s štedilnikom, oddam enemu ali dvema gospodoma. električno razsvetljavo, v bližini kolo- Vprašati Vrbanova ulica 6 I, desno. dvora oddam. Praprotnikova ul. 30. 2644‘ 2643 Najlepše razglednice mariborske, umetne, Salon de Pariš L t. d. kupujte v papirnici knjigarne Tiskovne zadruge Maribor. Brezplačno. Vsa navodila za prijavo in priznanje Vaših terjatev v konku-rzu Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru daje Obl. konc. informacijski zavod v Mariboru, Jurčičeva ulica 8 I. Pri pismenih vprašanjih priložite znamke za odgovor. 2637 Črni glasovir (Stutzfliigel) z čistim lepim glasom na prodaj v Maistrovi ul. 18 I, desno, med 12.-14. uro. 2642 Sprejmem gospoda ali dijaka na stanovanje in hrano po nizki ceni. Stritarjeva 7. 2652 Prodam novo hišo. Devica Marija Brezje 13, pri Mariboru. Motorno kolo znamke »Puch«, malo rabljeno, poceni prodam. Naslov, v upravi. 2655 Obl. konc. informacijski zavod Maribor, Jurčičeva ul. 8 I, urejuje s priznanimi uspehi inkaso trgovskih terjatev, sodne in izvensodne poravnave, moratorije, financiranje trgovskih in industrijskih podjetij. Pojasnila v vseh zadevah brezplačna. Velika vrtna veselica v soboto in nedeljo. Prima vino, dobra kuhinja. Vabi cenjene goste gostilna Seifried, Aleksandrova cesta 79. 2^1 Sobo In črkoslikan]e, vedno najnovejši vzorci na razpolago, IzvrSujelpoceni,1 bitro in okusno.Franjo 'Ambrožič; Grajska utica' 3, za kavarno »Astoria«. 3 Jos. Tichy 1 Dr. Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-lnstalacijskega b laga po konkurenčni ceni. 1603 »Tempo« čevlji na obroke. Slovenska 18. 2500 Časopisi, revije, inserati, papir, tiskovine, trgovske knjige, Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. Posebnost: Edina izdelovalnica Jugoslavije bromsvetlih razglednic, popol noma slične fotografijam. 2595 &tomobilisti in motociklisti pozor! Avto in moto gumi kupuje v vsaki množini in najvišjih cenah mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenba-chova ulica 14. 2345 Prva mariborska zasebna kuhinja pod spretnim vodstvom, sprejema abo uente. Zlasti abstinentom alkohola, se priporoča lastnica. 2395 Izposojamo gramofone in plošče po Din 1.—. »Sla-ger«, Slovenska 18. 2501 Mesarskega pomočnika in klobasarja, dobro izvežbanega sprejmem takoj. Ivan Gaube, Obrežna c. 63, Studenci. 2632 Oddam stanovanje 2 sobi in kuhinjo mirni stranki. Melje, Erjavčeva 10. 2640 Kompletna mehka spalnica lakirana za 2000 Din na prodaj. Miklošičeva ul. 6, mizarstvo. 2633 Modern otroški voziček poceni naprodaj, vprašati Studenci, Ciril Metodova 15. 2635 Mirna stranka išče dvo- ali trisobno stanovanje v bližini parka. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovec«. 2617 Dijakinje sprejmem v vso oskrbo. Naslov v u-pravi »Večernika«. 2619 Lovski dom danes v soboto vrtni koncert na plošče, ob 20. uri spuščanje raket. Za obilen obisk se priporočata K. E. Dobljekar. 2650 Šteparico za zgornje dele čevljev sprejme Vilko Blatnik, Gosposka ul. 1. 2626 Stanovanje sobo in kuhinjo z vodovodom in elektriko oddam s 1. septembrom, Tržaška c. 98-a. Maribor. 2629 Nova tristanovanjska 10 let davka prosta hiša z velikim vrtom in gospodarskim poslopjem, vse zagrajeno v. bližini Maribora na prodaj. Kot plačilo se vzame delno tudi hranilne knjižice. Vprašati Vinko Lašič, Maribor, Tržaška cesta 98-a. • 2630 Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami s 1. septembrom oddam. Glavni trg 3. 2628 Učenko sprejme salon »Štefanija«, Kopališka ul. 2. 2638 Stelaže s steklenimi vrati 2x3, pisalne mize, mize in razne druge stvari prodam takoj. Aleksandrova c. 48. _________________________________________2646 Dva mala lokala za pisarno ali obrt tik kolodvora oddam. Aleksandrova cesta 48. 2645 S 7 UR M OTVORJEN Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! Sanatorii v Mariboru Gosposka ulica 49 Telefon 233» Lastnik in vodja „ kirurg dr. Mirko Cernli Najmodernejše urejen za operacije, zdravilni aparati: višinsko solnce, dia‘ermija. tonizator, žarnica .Hala? Enterocleaner, zdravljenje z radijem (pijača in kopeli) Cene zmerne i a. Graški veleseien Modne liste jesen m zimo Knjigarna liskovne zadruge Maribor, Aleksandrova c. 13 ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ Slov. trgovskega društva v Mariboru Pouk se bo vršil v prostorih driavne trgovske akade> mlja v Mariboru, Zrinjskega trg št. 1 -I. nadstr. Predmeti: Knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska in nemška korespondenca, nauk o trgovini in menicah, gospodarski zemljepis, slo venska in nemška stenografija, strojepisje, blagoznanstvo ter nemščina in slovenščina Otvoritev tečaja je 9. septembra 1932 Vpisovanje je dnevno od 9, do 10. ure na Zrinjskega trgu 1/1., soba št. 28-a. Sprejemajo se tudi pismene prijave na rav. tečaja. Pazite na naslov: Enoletni trg. tečaj Slov. trg. društva V Mariboru, Zrinjskega trg 1/1. I od 27. avgusta do 4. sept. 1932 jubilejna razstava goveje ilvlne od 27. do 30. avgusta razstava perutnine od 1. do 4. septembra. Glavna oddaja velesejmskih legitimacij: Bančna hiša Bezjak, Maribor, Gosposka 25 Čltajte »Veternik" I Brecelj, Počehova otvorjen! Prvovrstni rizling! UGODNO KUPITE raznovrstne ostanke po Din 6"-, 7*-, 8 meter ♦ za birmance, ženine in neveste ♦ dobro in poceni v TRPUN-OVEM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ulica 15 USODA LJUDI! Prosluli astrolog profesor Helčn se Je odločil Izgotovili Vani brezplačno Vaš horoskop. Slava prof. tielčna je tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn Vam pove po resnici vso Vašo usodo, napove Vam. kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil Vaše občudovanje, presenečeni boste 'n uspeli boste. Ne bodite Črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete? Zvezde govore resnico! Citajte, kar Vam piše sam profesor-astrolog Helčn. Spoštovani prijatelji! Že ko sem samo omenil, da bom Izgotavlja! horoskope brezplačno, Je bil moj i-kajŠnji zavod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotovim vsakomur do vrsti, kakor prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošen). Mislim, da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar Je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim a proučevanjem zvezd in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost Hudi. To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite mi svol naslov, poklic, dan, mesec ln leto roistva in povem Vam o Vaši usodi več. nego bi smatrali za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno kot nagrado za mojo visoko s‘tarost in v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj zavod tako-le: Astrološki laboratorij K. Havelka Praga-Vlnograde. Sleszka 116-M. Poštni predal 28. Češkoslovaška. Oprostite mi, da ne navajam svojega naslova. Samotar sem In za svoje odgovorno delo potrebujem miru ln zbranih misli. (Prof. Helen le star 86 let.) Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval, da Vam napovem lepšo pot bodočnosti Vas vseh vdani prijatelj prof. Helčn. astrolog. Naša opazka: Prof. Helčn ni prerok — marveč učenjak, ki je vse svoje življenjt posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči ln zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda pripravlja usoda. 39-1 iji iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii.,tiiiiiitiiiiHniiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiimiiiimnimnii»»»i»1>lllill,lillllllillllllll|||||mii|||||||illlllllllllllll!lil>llll,ltti'lilllll3ii‘! | 1 § Centrala: MARIBOR Podružnica: CELJE v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice nasproti pošte, prej JUZNOS1AJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na Icnjlžice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju ae. Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno ^llllllIlllIllIlllIlllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllIHIIIIIIIIIlNtlUlinHHIIHlIHUHHlllllHlllllIHIIHIIIHIHHIIIIIIIIIIIIHIHIIIHIIIHHHMijnniHmiiMniMUimiiniMiiMniiMMHmiiMMMniiniillJjT Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru