249. številka. Ljubljana, v ponedeljek 30. oktobra 1899. XXXII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj o dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobno vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trga št. , 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12 Telelon št. B-i. II. katoliški shod. Koncem avgusta t 1. je minilo sedem let, odkar se je vršil na ljubljanskem starem strelišču L slovenski katoliški shod. Dne 29. avgusta 1892. smemo imenovati slovenski „dies nefastus", dan nesreče, dan, ki je rodil našemu narodu toliko gorjfi in sramote, toliko bojev, jeze, žaljenj in izbruhov najnižjih strastij, da ga moremo šteti med one žalostne dneve, ki ostanejo v zgodovini slovenstva črno obrobljeni. Idejo I. katoliškega shoda je sprožil prvi dr. Mahničev „Rimski Katolik", dedič tega najgršega slovenskega lista, „K a t o-liški Obzornik" pa je povzdignil v zadnji številki s'.oj glas za II. slovenski katoliški shod. Člankar Janez Kalan se sklicuje pri tem na besede sedanjega ljubljanskega knozoškofa Jegliča, ki je izdal ukaz: „Prihodnje leto bodi katoliški shod!" Prepričani smo, da bojni klic „Kat. Obzornika", da poziv ljubljanskega škofa ne ostane brezuspešen. II. katoliški shod se bo vršil; za to bodo skrbela klerikalna trobila, za to bodo delali z vsemi silami duhovniški agitatorji, za to pojde v ogenj s svojo pastirsko palico tudi sam knezo-škof Jeglič. II. katoliški shod slovenskih klerikalcev se bo torej vršil; mi pa se spominjajmo ob letošnji sedemietnici I. katoliškega shoda njegovih aranžerjev in njegovih sadov . . . Še predno se je sešel ta shod, je pisal neki slovenski tednik: „Takih časov pohujšanja, kakoršne so pokazale priprave za prvi slovenski katoliški shod, še ni doživela zgodovina slovenska!" — Kakor se je hujskalo v klerikalnih listih takrat, kakor so se žalile v tistih dneh razne narodne stranke in njihovi voditelji, kaj takega dotlej še nismo doživeli! Priprave shoda so bile v rokah najbesnejših klerikalcev, katerim je stal na čelu dr. Mahnič s tropom najstrastnejših kranjskih duhovnikov. Na Goriškem so se izročile priprave strančici malega števila, a velikih kričačev, ki so takoj zlorabili katoliški shod v podporo svoje napol mrtve politične eksistence. Dr. Mahnič in tovariši so nastopili takrat z vso silo proti goriški narodni stranki ter položili prvo seme današnjega, v polnem cvetu stoječega razkola med goriškimi Slovenci. Pripravljalni odbor je preziral dotedanjo narodno organizacijo na Primorskem ter je ni hotel privzeti k sodelovanju, pač pa si je poiskal podpore tam, kjer se je nadejal najti kvasu za novo, čisto klerikalno stranko. Vse kar je med Slovenci narodnega in naprednega, so aran-žerji izključili o i I. katoliškega shoda ter s tem pospešili popolni razdor med našim narodom. Posvetna naro Ina inteligenca in njeni poslanci s-^ seveda shoda niso udeležili, in shod je bil potemtakem le sestanek od ljubljanskega knezoškofa Missije na novo zasnovane in od idej Mahničevega „Rim. Katolika" živeče, radikalno klerikalne stranke. I. katoliškega shoda se je udeležilo večinoma le fanatično kranjsko duhov-ništvo, bojni štab dr. Missije in dr. Mah-niča in par čestihlepnih lajikov. Naroda s svojo inteligenco in s svojimi resnimi vo ditelji pa ni bilo na shod. Zategadelj pa I. katoliški shod nikakor ne zasluži imena „slovenski", kajti bil je le shod klerikalne klike s svojimi najnestrpnejšimi in najza-grizenejšimi voditelji. Kakoršni pa so bili sklicatelji in voditelji tega katoliškega shoda, prav taki so bili tudi njegovi sklepi, njegove resolucije. Duhovščina je proglasila sama sebe političnim gospodom in voditeljem slovenskega naroda. »Le tisti narod je srečen in napreduje (!), katerega vodijo namestniki Kristovi", je dejal prelat dr. Čebašek ter v zaslepljenosti mislil na-se in na svoje fanatične tovariše. Dr. Šusteršič pa je drju Če-bašku navdušeno sekundiral, češ: „Duhov-niki so naravni (!) prvoboritelji naroda, oni se ne klanjajo svetnim mogotcem, ampak le božjim resnicam ■ No, resnica pa je, da se je sam katoliški shod klanjal vladi in Missiji. Zategadelj pa ni hotel sprejeti protesta proti krivični uredbi ljudskih šol za Slovence na Koroškem vzlic obupnemu klicu Korošcev: „Morituri vos salutant" ; — zato so črtali zborovalci resolucijo za slovensko vseučilišče v Ljubljani ter se izrekli za nemško katoliško vseučilišče v Solnogradu Med viharnim ploskanjem kranjskih duhovnikov je izjavil dr. Šusteršič, da „sploh ni treba slovenske univerze v Ljub-bljani" in da mu je „ljubša nemška v Solnogradu, češ, ta bode s krščanskimi načeli Slovencem več koristila, kakor slovenska, ki bi podpirala samo narodno vprašanje". Ljudskih šol I. katoliški shod ni zahteval iz narodnih, nego zgolj iz pedagogiško-didaktičnih ozirov. Prav tako tudi zborovalci niso zahtevali narodnih srednjih šol, nego le „verskih". Govornik dr. Mahnič je vnemal svoje poslušalce za katoliško gimnazijo s pobožnjaškim učnim črtežem, z rednimi duhovnimi vajami, z Marijino družbo in kongregacijami. Na tej gimnaziji naj bi hodili profesor in dijaki skupno k sv. ob hajilu tolikokrat, kolikorkrat bi se zdelo potrebno ljubljanskemu knezoškofu. Nadalje so sklenili zborovalci, naj se ustanovi v Ljubljani katoliško učiteljsko semenišče in katoliška pripravnica, ustanovi naj katoliško učiteljsko in katoliško akademiško društvo. Sedanja šola pa se je proklela kot brezverska, sedanje učiteljstvo obsodilo kot veri sovražni. Dr. Mahničev najvernejši pobočnik, razupiti »ubijalec" Jos. Jurčiča, Ign. Kralj, pa je celo naravnost priporočal, „naj se nastavijo po vseh šolah, kjer je možno, redovniki in redovnice namesto brez verskih učiteljev in učiteljic". Tako se vleče skozi vse resolucije I. katoliškega shoda kakor rudeča nit negacija narodnostnega načela. Brez tega načela in deloma proti temu načelu so hoteli napraviti Mahničevi in Missijini hlapci novo podlago javnemu slovenskemu delovanju DA, posmehoval i so se govornikom, ki so naglašali narodno idejo, ter jo kot verni učenci „Rim. Katolika* zasramovaje zametali kot pa-gansko. Zaman se je potezal goriški duhovnik dr. Gregorčič za zmernost, brez- uspešno je priporočal zborovalcem sprav ljivost; dr. Mahnič, dr. Pavlica, Ign. Kralj, dr. Šusteršič i. dr. so izrecno zahtevali najhujši boj proti narodnim strankam, proti liberalnim listom in naprednim društvom, boj do skrajnosti. Dr. Mahnič je izjavil slovesno, da se on ter njegovi kranjski in goriški somišljeniki ne strinjajo z govorniki, ki so govorili o kaki slogi, o kakem sporazumljenju, češ, spravo sprejme on le takrat, ako se liberalci brezpogojno podvržejo njegovim načelom, drugače pa nikdar ne. Ljubezni in sporazumljenja brez istih načel on ne pozna. Liberalstvo na Slovenskem treba uničiti kakorkoli; dobro je vsako sredstvo in naj traja boj tudi dvajset let, predno bo iztrebljen zadnji liberale*. In zopet je soglašal z njim dr. Šusteršič, ki je naglašal, da „boj mora biti, zakaj ta boj je načelen, ne pa oseben. Liberalno časopisje je nekaka fiIoxera, katero pobijati z vsemi pomočki je dolžnost vsakega katoliškega Slovenca". In ko so nekateri obsojali besno pisarjenje „Rim. Katolika" ter,,Slovenca", ko so nekatere rahlo-čutnejše katoliške duše svarile pred tako, sovraštva in zlobe polno pisavo, tedaj je vstal dr. Pavlica ter dejal: „Ostrost teh listov izvira iz prepričanja, strastno pisanje izhaja iz ljubezni. Nasprotstvo treba vedno povdarjati odločno in jasno ; postopati se morabrezozirno". In shod je priporočal slovenskemu narodu „Rim. Katolika" ter imenoval „Slovenca" katoliškim dnevnikom. S tem je izjavil shod dovolj razločno, da se strinja s smešenjem narodne ideje, da soglaša docela z brezobraznirai. neprimerno podlimi napadi teh dveh listov na napredne stranke in na slovenske prvo-boritelje, ter povedal, da odobrava nesramno blatenje prvih naših pesnikov in pisateljev . . . A to shodu še ni bilo zadosti. Posadil je na zatožno klop najzaslužnejše narodno društvo, družbo sv. Cirila in Metoda. Kot generalni prokurator pa je posloval dr. Šusteršič. Ta mož je napadal Svetca, družbino vodstvo in družbo samo LISTEK. v Živci. Spisal Anton Čehov. Arhitekt Dimitri Osipović Bakšin se je vrnil zvečer z živimi vtiski baš prežite spiritistične seance iz mesta v svojo vilo. Mej tem, ko se je slekel ter legel v samotno postelj (gospa Bakšinje šla na potovanje), se je spomnil Bakšin nehote vsega, kar je čul in videl. Seanca v besede pravem pomenu to prav za prav ni bila; govorili so samo ves večer o stvareh, ki vzbujajo strah. Jedna navzočih dam je začela neposredno razgovor o čitanju misli. Za tem so se začeli neopazno razgovarjati o duhovih, od duhov so prešli na strahove, od strahov pa na dozdevno mrtve pokopane. • . . Bakšin si je sam dal prinesti plošček ter je pokazal mladim damam, kako se je zabavati z duhovi. Poklical je mej drugimi tudi strijca Klavdija Mironiča ter ga pri sebi vprašal: „Ali ni že čas, da prepišem hišo na ime svoje žene?* na kar mu je strijc odgovoril: »Vse je dobro ob svojem času." »Veliko skrivnostnega, . . . groznega je v naravi . . .", si je mislil Bakšin ter zlezel pod odejo. »Mrtveci niso strašni, marveč ta negotovost je strašna". Bila je jedna ura. Bakšin je legel na drugo stran ter se ozrl na višnjevkasto luč svetilke, katera je gorela pred skrinjico za svete podobe. Plamenček je migljal, njega sij je padal na skrinjico in na strijca Klavdija Mirovida sliko, katera je visela postelji nasproti „Kaj, ko bi se v tej polutemi mahoma prikazal duh strijca ?a je prišlo Bakšinu na um. „Ne, to je nemogoče!" Duhovi so vendar predsodek,toda vkljub temu si je potegnil Bakšin odejo instiktivno čez obraz ter zamižal. V duhu si je pred-očil podobe umrle tašče, nekega prijatelja, ki se je obesil, deklice, ki je utonila .... Bakšin je skušal prepoditi temne svoje misli, toda čim bolj se je trudil, da bi se jih znebil, tem natančnejše so postajale podobe, tem neprijetnejše misli . . . Postajalo mu je tesno pri srcu . . „Vrag vedi, kaj je to. . . Bati se, kakor mal otrok Neumnost!" Tik tak, tik-tak je udarjala ura za steno ... V zvoniku vaške cerkve je začel čuvaj zvoniti. Bilo je to otožno, počasno zvonenje . .. Bakšin je čutil, kako ga spreletava zona ... Zdelo se mu je, kakor da nekdo nad njegovo glavo teško sope, da je stopil strijc iz okvira ter se nagnil preko svojega net-jaka . . . Bakšinu je postalo uprav neznosno tesno. Od straha je stisnil zobe ter zadr- ževal sapo . . . Slednjič, ko je skozi odprto okno priletel hrošč ter začel brenčati nad njegovo posteljo, tedaj ni mogel več vzdržati, potegnil je obupan za vrvico zvonca. „Dmitri Osipović, kaj hočete?" se je začul minuto pozneje glas odgojiteljice. „Oh, to ste vi, Rozalija Karlovna?" je zaklical Bakšin vzradoščen. „čemu se trudite? Saj bi lehko Gavrilo ..." »Gavrila ste sami dali peljati v mesto, Glazira je pa že zvečer izginila . . . Nikogar ni doma . . . Kaj hočete?" „Da. draga moja, kaj sem že hotel reči . . . ? Hm . . . Pridite vendar notri ; nikar se ne sramujte, saj je tema pri meni ..." Debela, rudečelična Rozalija Karlovna je stopila v spalnico ter pričakuje obstala. „Sadite vendar . . . .! Glejte, stvar je ta . . ." Kaj naj jo neki vprašam? je mislil Bakšin ter pogledal postrani strijčevo sliko — čutil je, da se vrača njegova duša zopet v normalno stanje. »Hotel sem . . . veste, hotel sem vas samo prositi ... ako pojde jutri kdo v mesto, da mu ne zabite naročiti, naj mi prinese papirčke." »Prav! Kaj hočete Se?" „ Hočem . . . Ničesar nočem, samo ... Sedite vendar! Mi že pride še kaj na misel". Bakšin si je začel beliti glavo, kaj da naj bi jo vprašal, pa vse je bilo — kakor nalašč — že povedano in naročeno —, in izmisliti si nov ukaz, ni bilo tako lahko. V molku je minila jedna minuta. „ Danes je bil krasen večer, veste . . . Ako bi imeli vse poletje . . . hm . . . tako vreme ... bi bilo to jako prijetno . . . Rozalija Karlovna, ali ste še tu?" »Kaj vendar hočete? Jaz hočem spati!" „Časa imate dovolj za spanje, toda prej .... kaj sem že hotel reči? A sedite vendar že!" „Ne spodobi se za dostojno dekle, da bi bila v sobi gospoda . . . Vidim, da ste lehkoživec, Dimitri Osipović, da se norčujete . . .! Že razumem . . . Radi papirčkov se vendar ne zbudi človeka . . . Razumem .. ." In Rozalija Karlovna je dostojanstveno ostavila sobo . . . Bakšina je nekoliko pomiril pogovor ž njo, sramoval se je svoje malodušnosti; potegnil je odejo čez obraz ter zaprl oči. Četrt ure je tako prestal, potem so se mu vzbudile zopet one neumne misli . . . Izustil je tiho kletev; tipal po vžigalicah ter nažgal luč, ne da bi odprl oči. Toda tudi luč ni pomagala. Bakšinova domišljija je bila bolestno razdražena; zdelo se mu je, da sedi nekdo tam v kotu, ter da pomežiknje strijčeva slika z očmi . . . „Pozvoniti hočem še jedenkrat, vrag vzemi vse!..." se je odločil. .Rečem jej da sem bolan . . . Poprosim je zdravila." j:< . Bakšin je pozvonil. Prišel ni nihfv f Pozvonil je iznova, in kakor za odgovor ■"SiP Hi ter naznanjal neizprosen boj proti nji dotlej, dokler ne pride v roke klerikalcem . . . „Gospodo, ki ima danes vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, zatrjujem: Kmalu bodo osamljeni ostali, kajti napeli bomo vse sile, da bode ta družba pri II. slovenskem katoliškem shodu v pravih (!) rokah. Takrat bomo mi agitovali za družbo po vsi deželi; po cerkvah bomo nabirali zanjo, tudi zadnji krajcar uboge vdove naj gre za to". Tako je govoril dr. Šusteršič. S tulenjem in divjim kričanjem so preprečili blazni klerikalci vsaktero obrambo nesramno napadene družbe; vzlic temu pa se grozilno prorokovanje dr. Šusteršiča — hvala Bogu — ni izpolnilo. Klerikalci niso dali za to narodno družbo nobenega krajcarja, pač pa beračijo po cerkvah in hišah škofovi eksekutorji za katoliški sklad, za katoliško gimnazijo in katoliško dijaško semenišče. Taki so bili prireditelji, pokrovitelji in uspehi I. katoliškega shoda. Ne v znamenju miru, ljubezni in bratovske sloge, nego v znamenju besnega sovraštva do vsega narodnega in naprednega se je začel in izvršil. Katoliški shod je bil začetek brezobzirnega boja proti vsem naprednim slojem našega naroda. Katoliški shod je dal znamenje za naskok na zavedno učiteljstvo, na trgovstvo in obrtništvo ter za boj proti naprednomislečim kmetovalcem. Organizaciji, kateri je položil temelj dr. Šusteršič na I. katoliškem shodu, se je zahvaliti, da se je ustanovil nebroj nesrečonosnih kon-sumnih društev in gospodarskih zadrug, ki naj uničijo naše trgovce in obrtnike. Takrat, pod patronanco dr. Mahniča se je sezidal „pons asinorum" za narodno slovensko učiteljstvo, takrat se je z blagoslovom treh slovenskih škofov skoval naklep proti družbi sv. Cirila in Metoda ter proti slovenski kmetijski družbi. I. katoliški shod je začetek vseh naših ljutih bojev s klerikalci in je vzrok vsega pohujšanja, katerega dajejo narodu razni politični kaplanje in župniki. Na I. katoliškem shodu že je bil sklenjen najnovejši škofovski davek, katerega je začel po iniciativi kardinala Missije in krškega škofa Mahniča pobirati njiju učenec, škof Jeglič. Strančica klerikalnih radikalcev je od tedaj terorizirala in docela podvrgla tudi nekdanje slovenske konservativce ter jih spremenila tekom minolih sedmih let v ljute fanatike. Zato pa smo upravičeno imenovali 29. avgust 1892. slovenski „dies nefastus", dan nesreče. Naši klerikalci pa se pripravljajo že na II. katoliški shod. Na ukaz škofa Jegliča je že zatrobil „Rimskega Katolika" dedič, »Katoliški Obzornik", in črne klerikalne čete se bodo začele kmalu znova zbirati zoper narodnost, zoper napredek in svobodo. Fanatizem naših kapelanov in župnikov se naj še bolj podžge, boj zoper liberalne sloje naj se začne še s hujšo besnostjo. Zato treba II. katoliškega shoda. Mi se tega shoda in še ljutejših bojev, katere rodi, ne bojimo. Prepričani smo, da dobe na Dunaju in v Rimu tudi njegovo zvonenje se je oglasil cerkveni zvon . . . Polotila se ga je groza, bežal je bos in v skrajnem negližeju, križaje se ter svojo stra-hopetnost preklinjaje, do sobe odgojiteljice. „Rozalija Karlovna", je začel s tresočim glasom ter potrkal na vrata. „Rozalija Karlovna! Čujete ... Ali spite? Jaz . . . jaz sem bolan . .. Zdravila potrebujem". Odgovora ni dobil. Smrtna tišina je vladala naokrog. „Prosim vas ... ali razumete? In čemu ta . .. ta pretirana sramežljivost? Tega ne pojmim, zlasti ako človek . . . ako je človek bolan. Kako morete biti tako prisiljeno sramežljivi? In v teh letih . . .!" „Povedala bom vaši gospej . . . Dostojnemu dekletu ne daste miru! Ko sem bila v hiši barona Anciga, ter je hotel priti baron k meni po vžigalice, tedaj sem razumela . . . takoj sem razumela, kakšne vžigalice so to; in povedala sem baronici . . . Jaz sem dostojno dekle!" »Ah, pojdite k hudiču s svojo dostojnostjo! Bolan sem, . . . prosim zdravila . . . Ali razumete? Bolan!" »Vaša gospa je dobra, dostojna dama, in jaz jo moram ljubiti. Da, ona je plemenita gospa. Jaz ne maram biti njena sovražnica!" »Gos ste, drnzega nič! Li razumete? GOS!u (Konec prih.^ ^aassEok^..... novi aranžerji in voditelji II. katoliškega shoda tako plačilo, kakoršnega so dobili Missia, Mahnič in Jeglič. Morda postane čez sedem let ta ali oni vodja II. katoliškega shoda tudi kardinal, ali knezoškof, ali vsaj krški škot! Gotovo pa je, da du najski in rimski odločilni krogi ne ostanejo dolžni nikomur, kdor jim pomaga uresničevati njihovo geslo „Divide et impera". Zato le na delo! — Mi smo prestali I. in prestali bomo i II. katoliški shod. Slovenska inteligenca je slej kot prej na naši strani. Duševna elita naroda je še vedno naša somišljenica, učiteljski, trgovski, obrtnijski in omikani kmetski stan so naši najvrlejši soborilci proti klerikalni reakciji, ki se trudi zaman, da razprostre preko našega naroda duševno temo in suženstvo prepričanja. S temi narodnozavednimi in svobodomiselnimi krogi in sloji roko v roki se ne bojimo nikogar, in naj si prirede klerikalni brezdomovinci še toliko katoliških shodov. Zmagali bomo, kajti zmagati moramo, ako naj se reši slovenski narod kulturnega propada in gotove smrti. Da ga rešimo te največje nesreče, pa se bomo ravnali tudi poslej po besedah dr. Pavlice: v boju proti klerikalnim, narodu Škodljivim naklepom bomo vedno „oštri, odločni, brezobzirni in — jasni", zakaj ostrost „ Slovenskega Naroda" „ iz vira iz prepričanja" in naše „strastno pisanje izhaja iz ljubezni". V LJubljani, 30. oktobra Po volitvi delegacije. Volitev delegacije je prvi vidni znak da so se vrnile v parlament kolikortoliko normalne razmere. Še pred dvema mesecem se je bilo bati, da bode nemška ob-strukcija preprečila to volitev, in vršile so se med avstrijsko in med ogrsko vlado že dogovori, kako bi se naredilo, da bi bila Avstrija vzlic eventuvalno preprečeni volitvi delegacije vendarle primerno zastopana v zasedanju skupnih delegacij. Ta skrb je sedaj pokopana. Nemci proti volitvi niso obstruirali in tudi — Čehi je niso ovirali. Le Wolf-Schonererjevih šestero kričačev se je drlo in je razsajalo med volitvijo. Ti paglavski razgrajači so se zadirali celo prav surovo ob Nemce ter so očitali nemški narodni stranki, ki je za Wolf-Sch6nererjevo skupino najbolj radikalna, da greši proti nemški „Gemeinbiirgschaft". Nemška narodna stranka proti taki terorizaciji energično protestira. „Tagespost" piše, da Wolf-Schonererjeva skupina nikakor nima izključnega privilegija na nemško zavednost, niti pravice, da bi se smela smatrati najvišjim sodnikom glede tega, kaj Nemci smejo in česa ne smejo. Nemška „Gemeinbiirgschaft" ne obstoja v tem, da mora 100 ali več poslancev storiti to, kar zahteva skupina sedmorice. „0d radikalcev se ne damo žaliti in njihova sumničenja si prepovedujemo." Tako „Tagespost". Med Nemci na levici imajo torej zopet razpor. Kontrolni shodi. Iz male besede „Hier" narašča v Avstro Ogrski novo jezikovno vprašanje, ki more postati še jako pereče. Vsak dan se ponavljajo slučaji, da se češki ali poljski reservniki na kontrolnih shodih nočejo oglašati s „hier", nego z »zde". Najnovejši slučaj se je pripetil v Hoštici na Češkem. Blagajnik ondotne posojilnice, Meixner se je oglasil z »zde" in nadporočnik Mottl ga je pozval, naj se javi s „hier". Meixner pa je dejal, da mu narodni ponos ne dovoljuje, da bi se javljal nemški. Zato je dobil tri dni zapora. Ko so Meixnerja peljali v zapor, ga je. spremljala ogromna množica, ki mu je klicala „Slava!" in »Na zdar!" Nadpo-ročniku Mottlu pa je posestnik hotela odpovedal stanovanje. Ker ni mogel dobiti tudi nikjer drugod stanovanja, je moral Mottl zapustiti Hoštico. V Karol. dolu se je vršil kontrolni shod v vojašnici. Nekateri reservisti se niso oglasili niti s „hier" niti z „zde", nego so molčali. Po shodu pa so hodili po ulicah imajoč na prsih listke z napisom „zde". Policija jih je morala opetovano razgnati. V Ustji (Aussig) se je oglasil kmetski sin Kulis z »zde" in stotnik Weber ga je obsodil zategadelj v zapor za — 10 dnij! Pa tudi na Ogrskem se je od srede oktobra pripetilo že več slučajev, da se reservisti niso hoteli oglasiti drugače kakor z ogrskim Jelen". In tudi na Ogrskem zapirajo reserviste. Nedavno pa se je neki reservist v zapora obesit Zategadelj so listi strastno napadali vlado, Szćlla in celO armado radi nemškega službenega jezika. Pripravljala se je že ostra interpelacija za državni zbor, toda Szčll sam je po sredoval in izjavil, da reservisti, ki se bo lo še poslej oglašali z »jelen", ne bodo kaznovani. Ta izjava je sila čudna. Torej na Ogrskem naj bi se reservisti smeli oglašati z »jelen", slovanski reservisti pa ne z »zde" ali „tukaj"! In vendar je povsod isti nemški službeni jezik. Kaj imajo Ogri res tudi pri vsaki stvari svojo „extrawurst" ? — No, vzlic Szćllovi obljubi pa sro bili 28. t. m., kakor se poroča iz Budimpešte, znova nekateri ogrski reservisti odvedeni v zapor, ker niso marali klicati „hier". Vsekakor bo treba tudi v avstrijskem parlamentu spregovoriti o tem najnovejšem jezikovnem vprašanju ter prinesti potrebne jasnosti! Z južnoafričanskega bojišča. Iz Ladvsmitha ni nikakih poročil. To je tolikanj čudnejše, ker so dohajala doslej prav iz Ladvsmitha prav gostobesedna poročila, zlasti če so bila ugodna za Angleže. Zdi se, da so pretrgali Buri železniško in brzojavno zvezo okoli in okoli Ladvsmitha, ki je sedaj obdan od Burov vsaj od treh stranij. Angleški listi poročajo, da so bili Buri, ko so zasedli mesto Dundee, silno grozoviti, in da so neusmiljeno postrelili več civilnih ljudij. Te vesti pa so očividno laž-njive in tendenciozne. Angleži se trudijo na vso moč, da bi spodkopali simpatije, katere uživajo Buri pri vseh kulturnih narodih. Poveljnika nemških prostovoljcev, ujetega polkovnika Schiela in 250 ujetih Burov so prepeljali na angleško ladijo ter jih odvedo baje na Angleško. Iz Londona poročajo tudi, da je postala v državi Oranje predsedniška kriza. V Bloemfonteinu se je začela baje velika agitacija proti sedanjemu predsedniku Stejnu, katerega bi radi izpodrinili s Fraserjem. Gotovo tiči tudi v tej krizi, ako sploh obstaja, angleško spletkarjenje. Še nedavno so pisali angleški listi, da je Stejn podkupljen, in da je le za denar pridobil Oranječane, da so šli Transvaalu na pomoč. Dopisi. Iz Kamnegorice, 28. oktobra. Naš župan gospod plem. Kapus sklical je na 22. dan oktobra popoludne shod obrtnikov. Pri tem je predaval g. ces. svetnik Ivan M u r n i k o delovanji c. k r. trgovinskega ministrstva glede pospeševanja malega obrta. Vse delovanje vodi c. kr. trgovinsko ministrstvo, kateremu je pri tem v pomoč svet za pospeševanje obrtništva. Izvršujoči organ ministrstva je pa c. kr. tehnologiški obrtni muzej na Dunaju Član tega sveta je tudi cesarski svetnik Murnik. Predavatelj nam je obširno razlagal, da je najvažnejši in prvi namen razširjanje poznavanja sku-šenih, v malem obrtu rabljivih strojev in načina maloobrtnega izdelovanja. Ta namen se dosega: 1.) po strokovnih pojasnilih tehnologiškega obrtnega muzeja na Dunaju; 2.) po stalnih in začasnih razstavah strojev za male obrte; 3.) po prepuščanju takih strojev maloobrtnim zadrugam pod posebno ugodnimi pogoji; 4,) po delitvi posojil surovinskim, magacinskim in produktivnim zadrugam; 5.) po prireditvi moj strskih tečajev na Dunaji; 6.) po prireditvi strokovnih tečajev izven Dunaja in s popotnim poukom in 7.) z vplivanjem na vzgojo učencev. Razstavo strojev na Dunaju je že več obrtnikov s Kranjskega ogledalo, nekateri so dobili v ta namen tudi malo podpore. Namerava se napraviti razstavo strojev tudi v Ljubljani in najbrž se bode to zgodilo konec prihodnjega leta ali pa leta 1901. Za prepustitev strojev vložili ste se menda doslej menda le dve prošnji, kateri boste brezdvomno ugodno rešeni. Tudi za posojila so kranjske zadruge prošnje vložile, med temi tudi jedna kmetijska, katera bo med drugim prevzela tudi prodajo lesenih sodčekov za izdelke iz železa, jekla in drugih tvarin, katerih se mnogo tisoč rabi. Obiskalo je več čevljarjev, krojačev in mizarjev s prav dobrim uspehom mojstrske tečaje za čevljarje, stavbene mizarje in krojače na c. kr. tehnologiškem obrtnem muzeju na Dunaju. Dobili so menda vsi vožnjo v III. razredu osobnega vlaka na Dunaj in nazaj plačano in pa podporo, katera za čevljarske in krojaške mojstre 90 gld., za mizarske mojstre pa 120 gld. znaša Vsi, katerim se podeli podpora, so šolnine prosti. Strokovna tečaja sta bila na, Kranjskem doslej le dva za čevljarje v Ljubljani in v Tržiču. Ko je cesarski svetnik Murnik končal svoje predavanje, začel se je razgovor o tem, ali bi ne bilo umestno v Kamnigorici usta noviti zadrugo za žebljarske izdelke. Ker so se vsi navzoči obrtniki te stroke zanimali za to vprašanje in se izrekli, da bodo stvar dobro premislili, je mnogo upanja da se združe v zadrugi, kar jim le koristi! more. Izrekli so cesarskemu svetnik-Ivanu Murniku zahvalo za trud, katereg i je doslej imel, in prosili, da bi jim po svoj; moči šel tudi takrat na roko, ako se bod j zjedinili v zadrugi, kar jim je seveda ta tudi obljubil. Dnevne vesti. V Ljubljani, 30. oktobra. — Kmetijska družba. „Reichswehr je sicer radi svoje notorične podkupljivost tako razupit list, kakor noben židovsk revolver-žurnal, a naši klerikalci so s vender k njej zatekli, da olepšajo sv. strašni poraz na občnem zboru kmetijsk družbe. Priobčili so v „Reichswehr" dopi, v katerem premlevajo prav tiste bedastoče ki jih poklada „Slovenec" vernim svojim bralcem. Zlasti se pehajo razširiti mnenj • da so bili kmetje na občnem zboru kine tijske družbe na klerikalni strani. Smešno Tega ne dopoveste nikomur! Na va^i strani je bilo 200 duhovnikov in 200 cer kovnikov — kmet, kranjski kmet pa je glasoval za naše kandidate. Kmet Vai je pokazal, da je sit Vašega gospodstv;; kmet Vam je dokazal, da ne potrebuj. Vašega varuštva, in vrgel je Vas, ki ste .s vedno izdajali kot jedini zastopniki kmeta tako krepko po stopnicah, da si nikdar več ne opomorete! Vaši naklepi so se Vam enkrat za vselej izjalovili. Kmet Va.-. neče v kmetijski družbi, zato: Hands off' — V pojasnilo. V sobotni številki smo priobčili telegram poslanca drja. Pa caka. v katerem je mej drugim rečeno „Vor acht Tagen brachten \Viener Zeitungen Nachricht, dass Šusteršič hier war, um gegen Ferjančič zu agitiren u Ker smo ta telegram priobčili v soboto, se utegne misliti, da se sklicuje dr. Pacak na \ ki so predidočo soboto bile natisnjene v dunajskih listih, torej dan pozneje, kak-: je bil v našem listu natisnjen napi telegram o pogovoru Kathrein-Pacak. Tem. pa ni tako. Mi smo to soboto natis njeni telegram drja. Pacaka pre jeli že v sredo, 2 5 t. m., in so torej dunajski listi dotično vest, na katero se sklicuje dr. Pacak, morali imeti še pred petkom dne 20. t. m, ko smo mi priobčili prvo brzojavko v tej zadevi. — Brez komentara. Iz „Trgovskega in obrtnega društva" smo izvedeli, da je pisal dr. Šusteršič naslednje z dne 20. t. m datirano pismo: »SI. krščansko gospodarsko društvo, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Idriji. Vaše c. pismo z dne 16. t. m. je došlo nekoliko zakasnelo. Zato sem Vam danes brzojavil: „Za prodajanje vina v za mašenih steklenicah ne potrebujete nika kega dovoljenja. Lahko kar začnete. Pismo sledi." Obžalujem, da me niste popred že vprašali. Prodajanje vina v zamašenih steklenicah je prosta obrt, katere Vam nihče braniti ne more. Samo ob sebi se umeje. da morate blago v ta namen iz sodov pre točiti v steklenice. Kdor Vam je rekel, da tega ne smete, Vam je lepega medveda natvezil! Torej le pogumno začnite in pridno prodajajte. V ostalem pa Vam sve tujem, da se kar naravnost obrnete z vlogo na kmetijsko ministrstvo. Povdarjam, da okrajni glavar osebno prav nič ne moro za odločenje zadeve. Meni so vse spletko dobro znane, toda več Vam ne morem po vedati. Vložite prošnjo na kmetijsko mini strstvo, ki Vas od vsega početka podpira, naj ono posreduje, da dobite zaprošeno koncesijo, ker sicer je ne bodete dobili. Prošnjo pošljite državnemu poslancu drju. Kreku — s pristavkom, da naj gresta skupaj s Povšetom k ministrstvu. Sicer pa prošnjo tudi lahko naravnost Povšetu pošljete. Naslov: Dr. Franz Povše, Reichs rathsabgeordneter, Wien, Reichsrath Brez posredovanja ministrstva, to Vas za-gotovljam, skoraj gotovo ne bodete ničesar dosegli. Spoštovanjem in prijaznim pozdravom." — Slovensko gledališče. Jutri, v torek dne 31. oktobra poje se drugikrat v tej sezoni opera „Prodana nevesta". V sredo, dne 1. novembra (Vseh svetnikov dan) igra se kakor običajno vsako leto na ta dan žaloigra „Mlinar in njgova hči". Ker je povprašanje po sedežih za to predstavo že danes mnogostransko, prosijo se p. n. gospodje najemniki lož in abonenti na sedeže v parterji, kateri bi za to predstavo eventuelno na svoje prostore ne reflektirali, da naj svoje sedeže v ložah in parterji, kakor je bilo v prejšnih letih običajno, blagohotno odstopijo dramatičnemu društvu, da sme z njimi razpolagati in more obisk te predstave najširšim krogom Linogočiti. Izjave o tem vsprejemajo se v trafiki v Šelenburgovih ulicah. — Slovensko gledališče. »Jernej Tu razer° ni tudi sinoči napolnil gledališča. Zdi se nam, da se ne zanimajo zanj niti tisti, ki bi se v prvi vrsti morali za nimati za take igre; kaj li drugi? To je seveđa jako žalostno. Zato pa je bil parter ] razen in lože so žalostno samevale. O igri in igranju nam ne kaže danes obširneje govoriti, ker smo to že storili. Umevno je ob sebi, da nam je stal »Jernej Turazer" sinoči jasneje pred očmi z vso dobroto in slabostjo. Lahko bi danes prvi oceni pripisali marsikaj, a Tirazerju bi s tem ne izkazali nikakršne usluge. Njegovo ime hodi s slavo po vseh velikih odrih, in čemu bi se mušica poganjala v solnce ? Škoda, da ni bilo gledališče polno, je tem večja, ker so res lepo igrali. 6. Inemann je igral Turazerja s tisto prenagljenostjo in zavednostjo kakor prvič. Takisto so rešili svoje uloge prav častno gg. Orehek, Housa Ve ro v šek in Deyl, ki je bil v prvem dejanju jasnejši in razumljivejši v govoru nego zadnjič. Resnično življenje in vrvenje, smo gledali na odru v drugem dejanju, kar je bila zopet zasluga gospe Po lako ve, ki je dobila za izborno igranje posebno pohvalo. Izvrstna je bila tudi gospa Danilo v a in gdč. Slavčeva. — Rodbinski večer „Sokola", ki ga je priredilo društvo za svoje člene in njih rodbine, je bil prav dobro obiskan, in se je vršil na splošno zadovoljnost obilno zbranih udeležnikov. Pevskega društva »Slavca" oddelek je oskrbel z bratsko ljubeznjivostjo pevski del vsporeda pod vodstvom kapelnika g. Benišeka in zapel prav krepko in točno več zborov. Iz posebne prijaznosti sta sodelovala režiser Inemann in g. Housa Prvega komičen prizor »Učitelj pred 50 leti" (Boštjan Podpetnik iz Ponižnega dola), je vzbujal mnogo smeha in je g. Inemann prav dobro posnemal razne glasove učitelja in čitajočih dečkov, katerih komično zmešane napake v čitanji niso dale občinstvu priti s smehu. Dramatično-muzikalno-panto-mimičen prizor »V i te z z Lomu" so predstavljali gg. Inemann (vitez), Housa (pu-ščavnik) in Veble (sluga vitezov) s tako pretresujočo komiko v mimiki, kretanju in s tako drastičnimi pozami, da so vzbujali prav homeričen smeh. Za zabavo je bilo torej tudi v tem oziru skrb-Ijeno. Vojaška godba je svirala neumorno in so posebno ugajale slovanske točke, mej njimi veliki d u e t in finale iz opere Zrinjski; želeli bi pri tej točki le nekoliko živahnejši tempo. Družba je ostala skupaj do polnoči in se zabavala prav dobro. Imenom odbora se je zahvalil reditelj g. Jos. Nolli vsem sodelujočim, ki so omogočili, da se je mogel sestaviti in tudi popolnoma izvršiti tako bogat in zabaven vzpored. — Umrl je v petek in bil včeraj pokopan g. Josip Gressel pl. Baraga, podpolkovnik našega domačega pešpolka, vsestransko spoštovan in tudi pri moštvu jako priljubljen častnik. Pogreba se je poleg vsega častništva udeležilo jako mnogo odličnega občinstva. Bodi pokojniku, ki ni nikdar prikrival svojega narodnega mišljenja, prijazen spomin! — Zdravniška zbornica kranjska ima dne 8. novembra ob 5. uri popoludan sejo. 1. Poročilo o dopisu vlade, s katerim se razveljavijo sklepi zbornice z dne 4./8. 1899. o zdravniškem honorarju v izvanrednih kazensko sodnijskih slučajih. 2. Poročilo o V. sestanku avstrijskih zdravniških zbornic. 3. Poročilo blagajnika za 1. 1899. 4. Določitev zborničnega prispevka za leto 1900. — Žrtev klerikalne agitacije. Dne 10. oktobra t 1. vršile so se v Notranjih Goricah občinske volitve, pri katerih je kleri- kalna stranka klaverno propadla. Vsled tega poraza so klerikaloi silno razkačeni. Nahuj-skano ljudstvo je ves dan preklinjalo in popivalo, proti večeru prišlo je pa celo do krvavih pobojev. Ko so namreč mej osmo in deveto uro štirje liberalni volilci in posestniki iz Vnanjih Goric šli mirno proti domu, napade jih zasedno oborožena tolpa kmetskih fantov na tako krut način, da so trije zadobili hude rane, jeden, Andrej De-bevc, pa na levem očesu tako poškodbo, da mu ostane po izreku izvedencev vid za vedno oslabljen. Dejanja sumljivi so trije fantje iz Vnanjih Goric, mej njimi hlapec glavnega agitatorja, Franceta Stanovnika, po imenu Alojzij Kavčnik, ki je bil že je denkrat radi hudodelstva javne sile kaznovan. Ta dogodek zopet kaže, kako žalosten sad je obrodilo klerikalno hujskanje po deželi. — Volitev v okrajni zasiop celjski se bo vršila dne 6. novembra. Ako store slovenski veleposestniki svojo dolžnost, ako se udeleže volitve polnoštevilno, je zmaga slovenske stranke zagotovljena in bodo Slovenci imeli zopet večino v okr. zastopu. Reklamacijska opravila je prevzel tudi to pot g. dr. Dečko in je dosegel, da je bilo iz imenika velikih posestnikov črtanih csem nasprotnih pristašev. — Iz Škofjeloke se nam piše: Dne 27 t. m. bil je tudi 201etni Anton Jamni k obsojen na štiri mesece zapora zaradi pohujšanja malih deklet. Orožniki so ga v nedeljo 22. t. m. prijeli v sobi klerikalnega bralnega društva, kjer je ravno kvartal. Pri tej priliki bodi našim svetohlincem povedano, da se nikakor ne spodobi v cerkvi mej mašo deliti vabila na kako veselico, kakor se je to pri nas zgodilo. — Vipavska železnica. Železniško ministrstvo je z odločbo z dne 23. t. m. podaljšalo rok za zgradbo železnice Gorica-Ajdovščina do dne 26. oktobra leta 1901. — Iz Novega mesta smo prejeli naslednji popravek: Sklicevaje se na § 19 tiskovnega zakona, prosim priobčiti sledeči popravek: Ni res, kar se mi v notici: »Izredna požrtvovalnost" št. 248 Vašega cenjenega lista predbaciva, da sem idoče Črnomaljce k shodu trgovcev in obrtnikov dne 6. aprila t. 1. »nahrulil", kaj imajo tam iskati? Res je le, da sem iste samo vprašal, kam gredo, kar se pa ne more nikakor smatrati za »hrulbo" in tudi ni res, da sem strasten klerikalec, kajti strasten klerikalec ne trpi »Slovenskega Naroda" v svoji hiši. V obče pa sem na svojem domu samo gostilničar, ki postrežem jednako liberalcem kakor klerikalcem in se sploh ne vtikam v politiko. —Štambur. — V Idriji osnovala se je stavbena družba, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Zadruga se opira na zadružna pravila z dne 8. oktobra t. 1. Ima svoj sedež v Idriji in namen, pospeševati pridobitek in gospodarstvo svojih udov s tem, da 1. zida hiše, gospodarska poslopja in druga stavbenim poslom v zvezi stoječa podjetja, zlasti v slučaji poškodovanja po požaru; 2. nakupava stavbišča in zemljišča ter jih prepušča zadružnikom v last; 3. sprejema hranilne vloge in izposojila ter daje posojila in podpore zadružnikom v navedene namene. — Društvo ,,Mestna godba" v Novem mestu priredi v torek, dne 31. oktobra t. 1. koncert. Vstop je brezplačen članom društva in sicer podpornikom zase, pokroviteljem trem Članom, ustanovnikom vsem članom rodbine, drugim 30 kr., nedoraslim, dijakom in učencem glasbene šole 10 kr. Početek točno ob polu 8. uri zvečer. Lokal: Tuček. — Na korist zavoda sv. Nikolaja v Trstu bo 1. novembra v redutni dvorani gledališča »Politeama Rossetti" v Trstu gledališka predstava, pri kateri sodeluje vojaška godba in iz prijaznosti domaČi di-letantje. Uprizori se igra »Mlinar in njegova hči". Začetek točno ob 71/*- uri zvečer. — Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju ima v torek dne 14. novembra t. 1. ob šestih zvečer svoj letošnji občni zbor, v »Slovanski besedi" I. Braunerstrasse 7, I. nadstropje. — Po občnem zboru bode zabavni večer „ slovenskega kluba". — Najden mrtvec. Truplo ključar-skega pomočnika Antona Klopčaverja, ki je dne 1. t. m. v Ljubljanici utonil, našli so v Savi pri Spodnjem logu blizu železniške postaje Save. Agnosciral ga je oče sam, kateri je neki tudi zahteval, da se truplo raztelesi, ker je on opazil na glavi rano in misli, da sin ni šel prostovoljno v vodo. Njegovi prošnji se ni ugodilo in je bil Anton Klopčaver brez sodnega ogleda pokopan. Ležal je neki tri dni v mrtvašnici. — Ukradeni bicikli. Gospej Ani Trav-novi na Glincah je bilo včeraj ukradeno iz sobe kolo, vredno 180 gld. Kolo ima napis »Beste Schug-Fahrraeder" in številko 14 032. Pedal ima številko 6280. — Trgovcu Franu Golobu v Wolfovih ulicah je bilo tudi včeraj na Vrhniki pri stari mitnici ukradeno kolo »Helical", vredno 120 gld. Na desnem pedalu manjkata dva vijaka in na levem držaju pa nedostaja gumba. Zadnje kolo ima pretrgan in zalepljen plažič. Tat se je odpeljal s kolesom proti Ljubljani, je bil okoli 20 let star in je imel črn mehek klobuk in sive, križaste hlače. — Ogenj v sobi. Včeraj popoludne so sprehajalci opazili, da se kadi pri odprtem oknu hiše št. 5 na Karlovski cesti. Kleparski pomočnik Ivan Brodaj je splezal v sobo in našel, da so na ognjišču tlele rjuhe, ki so se tam sušile. Brodar je pogasil ogenj. Domačih ni bilo nikogar doma. — Kavckega električno gledališče je pričelo včeraj svoje predstave v steklenem salonu kazinske restavracije. Gospod Kavckv, njegova soproga in njegova družina izvajajo raznovrstne točke zanimivega vsporeda prav izborno in elegantno. Posebno je ugajalo čudovito izginjenje v vrečo zavezane gospe, električna gospica s šopkom in razne dobro izvršene čarobije g. Kavckegj. V drugem oddelku se je predstavila gospa Kave ki s čelo jato res izborno dresiranih golobov, ki se ne zganejo, ko skače čez nje koder, ko strelja gospa s pištolo, ki vrte kroglje in se guglejo v velikih krogih ter izvajajo razne umetnosti. Že samo ta popolnoma novi del gosp. Kavckega produkcij je vreden, da si ogleda vsakdo njegove predstave Tudi mladi žonglčr je izvajal svoje reči prav dobro. Končno pantomimo je pač smatrati le kot obligatno priklado, da se izpolni večer. — Danes zvečer ob pol 8. uri je druga predstava. * Goethejevega „Fausta" igrajo celo v Manili na Filipinih. »Oesterr. Lloyd" poroča, d a ga igrajo Tagali v svojem dialektu. Igralci so vsi belo naličeni, le igralka, ki igra Margareto, je rujava. Prevoditelj pa si je dovolil to popravo, da Mefisto umre in ostane Valentin živ. * Kako človek najložje shujša. Slavna američanska pevka in krasotica Lillian Russel je bila sila debela, zato pa je rastla nevarnost, da se bo morala odru odpovedati. Da je postala vitka je delala baje tako-le: pila je pred vsako jedjo dva kozarca zelo vroče vode. Potem se je dala od močnih masez kolikor možno hudo masirati. Razen tega je telovadila vsak dan večkrat. Telovadila je doma, oblečena samo v svileno bluzo in svilene pantalone. Tekom 8 tednov je tako izgubila 30 funtov in preko pasu je postala za 5 angleških col ožja. Russel pa telovadi še nadalje ter je prav malo. * Usmrćene turške dame. Iz Cari-gr da poročajo, da je bilo več visokih turških dam radi udeležbe pri neki zaroti obsojenih na smrt ter tudi že usmrčenih. * Proti modercu. Rumunski naučni minister je izdal na vse dekliške šole ukaz, s katerim strogo prepoveduje nositi moderce. Profesorji morajo paziti na to, da nima nobena učenka korzeta. * Piramide električno razsvetljene. Iz Kaira poročajo, da je angleška vlada sklenila, da dovoli neki američanski električni družbi porabiti katarakte Nila pri Asnanu za električno razsvetljenje piramid. V notranjem piramid se priredi tudi več prostorov za tujce. Književnost. — , .Planinski Vestnik" ima v 10. številki to-le vsebino: Češka koča na Grintavcu. (Poroča dr. V. Chodounsky.) — Planica (Jos. Lavtižar.) — Na planinah. (Spisal A. Trstenjak.) — Na Snežnik (1796 m). (Spisal Strminski.) — Društvene vesti. — A. Marušič, Moja doba in podoba. Ponatisi iz »Prim. Lista", Gorica 1898 (tedaj se je začelo v listu tiskati), Hilarijant-ska tiskarna. — Knjižico, ki obsega 68 sir., je bil namenil blagi pokojnik (f 16.okt. 1898) svojim prijateljem, zato se ne dobiva v knjigotrštvu. Zanimiva je pa zelo, ker so to prvi slovenski m e m o a r j i! Doba in podoba, vse to je izvrstno narisano, samo preveč naivno. Biografični podatki o mnogih vplivnih osebah, katere so v zadnjih 50—60. letih sodelovale na goriški gimnaziji (g. pisatelj piše najstrožjo etimologijo, philolog, collega), so zelo zanimivi in tudi važni, ker se jih drugod ne dobi.n. pr. o legionarju dr. Fusterju iz Radovljice. — Popevčice milemu narodu. Spisal Anton Hribar Korinjski. II. zvezek. — V Celji 1899. Tiskal Dragotin Hribar. Krasno vezani iztis stane s poštnino 1 gld. 60 kr.; broširan pa 1 gld. 10 kr. Več v listku. — Objavljenje, spjevao Milivoj S t rali ini ć — Dio I. — IV. Snopić. — Rijeka Tiskarski in litografijski zavod Etnidija Mo-hovića nakladnika 1899. — Ti snopič prinaša četrto polo velikega eposa, in sicer z naslovom Noć ili a Stane 12 kr. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 30. oktobra. Nemški listi se trudijo na razne načine dokazati, da je izvršitev volitve v delegacijo uspeh — grofa Clarvja. Pri tem prezirajo popolno, da je krona s svoj:m apelom na desnico pokazala: 1 Da grof Clary iz svoje moči pri desnici ničesar ne opravi, 2. da priznava ne le eksistenco desnice, katere razbitje je glavna naloga Clarvjeva, ampak tudi njene pravice kot večina, to je pravico, da se brez privoljenja desnice in proti volji desnice ne da ničesar rešiti, niti formalne stvari in takoimenovane državne potrebe. Dunaj 30. oktobra. Patent, s katerim se skličeta delegaciji, se razglasi najbrž v sredo. Delegaciji se snideta šele 24. novembra, da zamore ogrski parlament poprej še nekaj nujnih zadev rešiti. Dunaj 30. oktobra. „Neues Wr. Tagblatt" trdi, da se volilna reforma za dunajsko občino ni predložila v sankcijo, nego da jo je vlada vrnila nižje-avstrijskemu deželnemu odboru, da poskrbi za potrebne premembe. Dunaj 30. oktobra. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da ogrska vlada glede zglaševanja reser-vistov pri kontrolnih shodih ni storila nikacih korakov pri vojni napravi, češ, da spadajo reservisti pri kontrolnih shodih pod vojaško kontrolo. Praga 30. oktobra. Občini Kijov in Kutna hora. ki sta se pogajali s pravosodnim ministrstvom radi zgradbe novih sodnih poslopij, sta sklenili, pretrgati vse pogajanje za toliko časa, dokler bo Kindinger minister. Moravska Ostrava 30. oktobra. Včeraj sta bila tukaj dva velika shoda. Na prvem sta govorila poslanca Engel in H o f i c a, ki sta izjavila, da Čehi še niso začeli obstrukcije, ker nečejo v naprej onemogočiti sprave. Ako se izkaže, da sprave ni doseči, začeli bodo delovati s silo. Na shodu socialnih demokratov je govoril Berner. Socialni de-mokratje so pred „Narodnim domom", koder sta govorila Engel in Hofica, uprizorili demonstracijo, pa so bili razgnani. Udeležniki shoda v „Narodnem domu" so po shodu demonstrovali proti vladi, a tudi to je orožništvo preprečilo in demonstrante razgnalo. Rim 30. oktobra. Preiskava stav-binskih strokovnjakov je dognala, da je strop dvorane na Monte Citorio, v kateri zboruje parlament, tako slab, da se lahko vsak čas udre. Vsled tega se otvori parlament ali v kvirinalu ali v dvorani senata. Berolin 30. oktobra. Angleška vlada vabi v Hamburgu nemške častnike, naj bi vstopili v njeno armado in jim obeta mesečne plače 2500 do 3500 gld. Po nemškem zakonu je vstop v tujo armado strogo prepovedan in se kaznuje od treh do šestih mesecev. Slovenci in Slovenke 1 Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 1 Proti zoTdoTdoIu in gnjilobi zo"b izborno deluje Melusina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jedina zaloga (19—44) lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu. XIX. izkaz o darilih za Prešernov spomenik. Prenos . . . gld. 562704. V. P. iz T. daruje svoto........ „ 50"—. Dr. Rakež Jos. v Šmarji pri Jelšah zbirko.................. „ 28'—, katere so darovali: po B gld.: dr. Rakež Jos. in posojilnica v Šmarji; po 2 gld.: Krištof, Tobias in Georg; po 1 gld.: Štemberger, Jurkovič, Tomšič Vik., Ferlinc. Jagodic ml. in Opalk; po 50 kr. Ćrnošek, Strm- šek, Debeljak, Meško, Raič, Žurej, Neimenovan, dr. Janežič, Lešnik. Neimenovan, Vrstovšek in Neimenovan. Velkovrh v Doljni Tuzli, dar treh Slovencev, spominjajočih se našega Prešerna................. „ 3-—. Šetina Fr. šolski voditelj v Črnomlju nabral pri učiteljski konferenciji . . „ 15*81. Uradniki banke „Slavijeu v Ljubljani namesto venca na krsto gosp. Pfi-bila str.................. „ 3'50. Kluka iz Krškega nabral na dan vseh svetnikov, spominjajoč se naših umrlih velikanov............ „ 7 50, katere so darovali po 1 gld. 50 kr : Cepernič in Prešern; po 50 kr.: prospe Gregorič, Oblak, Kalan in Hilbert: gg. Gregorič, Vencajz, Kalan, Hilbert in Kluka; po 30 kr. : Kalan ml. Orožen Aleksander c. kr. davk. kontrolor v Rogatcu........... „ 1-—. Šetina Fr. v Črnomlju nabral..... „ 3"70, darovali so jih : Rauch Peter 1 gld. Stibil J., Vadnjal A., Sink F , Jed-lička I. in Dvoracek A. po 50 kr.; ter Muha A. 20 kr. Domicelj Al. nabral od zagorskih in knežaških rodoljubov......... „ 6 20 Kastelic J. za jedno licitirano svalčico v Kamenčanovej gostilni v Ljubljani .................... „ —-60. Pevci bralnega društva na Bledu nabrali v veseli družbi v Peternelovej gostilni.................. „ 450. .lelovšek Feliks na Vrhniki . ......._1- Skupaj . . . gld. 575185 Dr. Josip Stare, blagajnik. Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 19. Dr. pr. 957. V torek, dne 31. oktobra 1899. Drugikrat v sezoni: Preslana nevesta. Komična opera v treh dejanjih. Spisal K. Sabina. Uglasbil B. Smetana. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Josip Nolli. Blagajnica se odpre ob 1. uri. — Začetek ob li'2$- ari. — K w ob 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh. polka Leopold II. št. 27. Prihodnja predstava v sredo, dne 1. novembra: „Mlinar in njegova hči". Zahvala. 1 f:" ' Kamniški salonski orkester je priredil v nedeljo 22. oktobra v Lukovici pri Slaparju koncert, katerega čisti dohodek je bil namenjen revnim šolarjem brdske šole. Za poslanih 25 gld. se vsem gospodom tega orkestra, kateri so pripomogli, da se je koncert toli sijajno izvršil, imenom šolBke mladine najtopleje zahvaljuje Fr. Marolt, šol. voditelj. Meteorologično poročilo. Vitina nad morjem 80C-3 ta. Brađnji sraAni tlak 738-0 mm. Oktober čas opazovanja Stanje barometra j mm. 2^ S.* §g Vat?ovi Nebo 28. 9. zvečer 7407 96 si. jzahod jasno 29 7. zjutraj 2. popol. 7414 7410 3-2 16 5 sr. ssvzh. sr. jjzah. jasno jasno n 9. zvečer 7417 90 si. sever jasno 30. n 7. zjutraj 2. popol. 7409 7392 20 156 si. jzahod p. m. jzah. megla jasno «■2 1% 99 gld. 55 fer. 99 a 20 n 117 t 55 99 » 6J n 116 30 n 90 35 t 904 — 371 _ 50 120 70 59 * — 11 78 * 9 ■ 58 44 7% 70 5 n 70 n Srednja temperatura sobote in nedelje 84° in 9 6°, nor male: SO" in 78°. 2Z)io.ria.j3borza dno" 30. oktobra 1899. Skupni državni dolg v notah. Skupni državni dolg v srebri Avetrijska zlata renta . . Avstrijska kronska renta 4°. 0. Ogerska zlata renta 4*/0. . . Ogeraka kronska renta I0/, Avetro-ogerske bančne demice Kreditne delnice...... London vista ,....... 120 Nemški drž. bankovci za 100 marfe 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci ..... C. kr. cekini........ f>JSr Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld. Zahvala. Žalosti potrti ob nenadomestljivi izgubi našega iskrenoljubijene ga dragega sina, oziroma brata, gospoda Avgusta Kramaršiča zahvaljujemo se tem potom vsem za mnogobrojne izraze sočutja katere so nam izkazali ob bolezni kakor tudi ob pogrebu dražega ranjcega s tako obilno udeležbo. Končno se še posebej zahvaljujemo darovateljem lepih vencev. (1968) Žalujoči ostali. Ces. kr. avstrijske £j£§ državne železnice. Priporočava v (21—249, šibi m pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. .6dcX*illo y Ljubljani, v Prešernovih ulioah. Dr. Danilo Majaron naznanja v svojem in svojih sorodnikov imenu prežalostno vest, da je njih preljubi oče, oziroma tast, stari oče in stric gospod Anton Majaro posestnik v Borovnici sinoči 29. oktobra ob 10. uri, po kratki mučni bolezni, prejemši svete zakramente, v 74. letu svoje starosti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb pojde jutri, v torek popoludne ob 4. uri iz hiše žalosti v Borovnici št. 38, na farno pokopališče. Prosi se tihega sočutja V Ljubljani, 30. oktobra 1899. (Druga obvestila se niso izdala.) (1979) Otvoritev gostilne. Cenjenemu občinstvu v Ljubljani in okolici uljudno naznanjam, da sem Otvoril v lastni niši v LJubljani na Dunajski cesti št. *« novo gostilno in hotol s sobami za prenočišča s povsem na novo opravljenimi posteljami. Sobe so lepe svitle in zračne ter po zmernih cenah. V gostilni se točijo razna stara naravna in vležana vina tudi iz leta 1885. in Reininghausovo graško pivo. Za dobra gorka in mrzla jedila je vedno preskrbljeno. K obilnemu obisku vabi (1967—2) z vsem spoštovanjem Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod ls LJubljane jaž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; če& Selzthal v Aiis-4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob b\ uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano jui kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uii 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage. Francovih vaiov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, SolijOg»-ad:i, Linca, Stevra, Ausseea Ljubna, Celovca, Belj .ka, Franzensfeste --• Ob 11. uri 17 m. tiopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijin h varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevr.i, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob ježem, L-nd-Gasteii.a, Ljubna, Celovca. L.enca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak; z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fi aiizeusfesta Pontabla. — Ob 9. uri G m. zvečer osobni vlak z Du aj . Solnograda Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktoiiru in aprilu ob nedeljah in pravnikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Ost.bni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 3'A m. popoludne in ob ti. uri 4« m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 2i m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6, uri 0 m. in ob 10. uri 25 m. z.ečer, poslednji vlak ie ob nedeljah in praznikih v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 5*» m. zjutraj, ob 11. uri ti m. dopoludne, ob •>. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslelnji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. (120»i) is 1 ii S F' W m iUUOI! dvorni založnik y~ ~—•/ Nj svetosti papeža * i a <\ 'Ji 'i.'t Leona XIII. lekarnar jriangeljif v Ljubljani, Dunajska cesta. Železnato vino Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v b (582—11) železnateni vinu lekarnarja Piccoh-tH v Ljubljani zmirom potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena pclliterski steklenici 1 gld. Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. cr-jcvvrclcc C7 - - Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim ir. kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah II*: MCI I* .TI.lTTO.\l. Ilunaj. Obžalujem, da sem gospoda Janeza Kebra dne 7. oktobra t. I. na časti razžalil. num Sandor Kovačevič. Vzamejo se v stanovanje in hrano gospodične, ozir. dijaki. Istotam odda se tudi (1949—2) lepo meblovana mesečna soba. Kje? pove upravništvo „S!ov Nar.u. Jt^Jt* Jt*^^<&,^~«Vi:ec3. Šfeofljo št- 3 kjer je bila prej A. Zeschko-va zaloga papirja. Zahvaljujem se najtopleje za več nego 32 let mi izkazano zaupanje ter prosim za oMIen poset tudi v novem lokalu. (1969—1) Spoštovanjem l^f. M. Soluiiitt. Izdajateljski odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".