PREMO
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO FRIMORJE
~ Cena 8 lir - 5 jugolir - 2.50 din
r R S T torek, 1. julija 1947
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokop si	se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30	do 12 in od 15 do 18 - 'Tel.	93	807
CENE OGLASOV:	Za vsak	mm višine v širini enega stolpca:
trgovski 20 lir,	finančni	m pravni 35 lir, osmrtnice	30	lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000. celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330. 650 din.
Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016.
Poštnina plačana y gotovini Sp^dizione in abbon. postale
Stev. 631
PRVI DA
mladinskega festivala
07 se načel tržaški festu . dine Svobodnega tržaške-zemlja. Ta mladinski festival iu S( inkrat Pokazal vsemu sve-
■ te prav posebno pa oni trža-in lav?osti’ n°če priznati dela Trst antifdšistiine mladine
delovno sposobnost tržaške »anja ”a	udejstvo-
n£^aeal delo mladine v tvor-'ieki iU	marljivost naših
iiair ^ K7S<!,C0 raven naše tvor-mini’ borbene tradicije tržaške 0.,“f.1?te; bodisi iz časa narodno-Bl,0b0(ii/ne borbe kakor tudi v v 7B* dobi, ko je stala mladma a.F.vUl vrstah demokratičnega L ''Mističnega gibanja.. S to bor-tl je mladina priborila legtti-
■ Mio za vstop v svetovno zvezo temokratiine mladine. V okviru triT.f^in^ke organizacije se bori jcrB?^a mladina obenem z demo-
ično mladino vsega sveta za
■ 76 najosnovnejše pravice, za -'rokracijo, za mir in za enako-
****t med narodi.
ttaški festival bo pokazal irir,en0St delovne mladine z izo-pokazal bo, da se v naših organizacijah gradi notasrla^ina'	le *e premostila
Protja med umskimi in ročni-delavci, ki jih načrtno ust-
ttojajo JI Na
razni kapitalistični siste-t(tn^a natdi telovadiščih bo v po-m^en soncu zakipelo zdravje r!et "dčdine, ki se udejstvuje v sPort^litl panogah. Le du-l ln telesno zdrava mladina noSH0gla.razvijati svoje sposob-mrJ«di na svojem delovnem fcomn • Na tržaškem festivalu na v 'fjdeli tudi uspehe mladine *eni nern Polju. Na Uterar-ijcij, ^žeru v «Domu pristani-tencjdelavčev* bodo mladi Slo-M®We m ItaIi:ani brali svoje se-
stran% V tem se vidi bai vse~ njene Prizadevanje, mladine in bii\ Sa lddstva, da soustvarja j.J*® kulturnem polju, nos^.i festival pomeni strnje-iina lSe tržaške napredne, mla-naeorne Slede, na njihov svetovni 4tne ’ kaitt le sodelovanje mla-tkumri, >kuPnih akcijah in pri hrne rtuporih za dosego kul-ne9a'3a’ s°spodarskega in politič-Ih,ni naPredka obeh narodnosti,
■m različnih dalo j
•ft s?!?*90- mirU na STO-fu. V
.t'.’««?« političnih prepri-njj j	svoj doprinos izgrad-
t&idnln<Sa mirU na sro'7M- v *otfestivala bo mladina polh # . d°kazala svojo enotno 16-lr^radnji srečnejše bodoč-AeiJ , -tg, ki se odraža v skup , delovanju Slovencev, Hrvd-M jf, altjdnov na STO-.iu, voljo.
b0 ustavila nobena sila ■ K^ie, ki -	---
skuša nd političnem
brskem polju razcepiti
naše moči ter zasledovati svoje imperialistične interese.
Najboljši tržaški mladinci bodo ponesli v Prago pozdrave vse demokratične mladine STO-ja in bodo skupno Z mladino vsega sveta na praškem festivalu manifestirali odločno voljo za utrditev bratstva med narodi, sa demokracijo in mir v svetu.
4 *
V kulturnem krožku «Tomažičš je tovariš Rizzotti, član OOSS odprl tehnično mladinsko razstavo ob navzočnosti zastopnikov političnih in sindikalnih organizacij, našega domačega in tujega tiska ter raznih tehnikov in strokovnega vodstva tržaške industrije. Razprava vzbuja med Tržačani veliko zanimanje in se je je na dan otvoritve udeležilo preko iooo ljudi.
V «Domu pristaniških delavčeva je odprta razstava slikarskih del in akvarelov, ki je s svojo bogato vsebino in z ozirom na to, da so ■razstavljala sami mladi ljudje, vredna, da se je udeleže Tržačani v čim večjem številu. Prav tako je bila v Ulici Monfort. odprta razstava, ki prikazuje delo in borbo naše mladine za časa narodnoosvobodilne borbe in po osvoboditvi za najosnovnejše pravice mladine in njene uspehe na vseh poljih udejstvovanja.
Ko?aborqcionisti, monarhisti, ♦♦črni maguisi* dvigajo glave
OBSEŽNA ZAROTA PROTI FRANCOSKI REPUBLIKI
Fašisti so imeli v svojem «modrem načrtu«: najprej izvedi « komunistični puč», odstraniti republikansko vlado, uvesti vichijski režim, Čete iz francoske zasedbene cone v Nemčiji naj bi obkolile Pariz - Vodje zarote: general Guilliodot, glavni nadzornik žandarmerije, grof Vulpian, duhovnik Raoult in drugi - pod ključem
tere so tvorili partizani desnega krila, bivši somišljeniki nekdanje Vichyske vlade, monarhisti in nemški kolaboracionisti. Ti «maquisi» so imeli namen napasti s silo vlado r.publ ke, jo odstraniti in nadomestiti z začasnim režimom. ' *" Tekom marca 1947 je notranje ministrstvo dognalo, da so «črni maquis;» imelj tako zvan «moder načrt* za napad, ki naj b; se izvršil koncem julija oziroma prve dni avgusta. Zarotniki so hoteli naj-preje zasesti zapor« v Vannesu, da bi tam osvobodili, nekega Crfte-a bivšega poveljnika «maquisev*, ki je radi umora neke žene vojnega ujetnika v zaporu.
Nadalje je bilo v načrtu, da bodo zarotniki zasedli najvažnejše stra-tegičns točke v Parizu zlasti telefonsko in brzojavno postajo ter zapore «Fresn«ss>, kjer bi spustil; na svobodo vse politične jetnike.
Po »modrem načrtu* bi prišli tako zvanih ečrnih maquisov», ka- orožniki v akcijo prekasno ter bi
Pariz, 30. (AFP) — V Franciji je pričel tekoči teden z veliko senzacijo, ki bo povzročila državi in ljudstvu še velike težkoče. Policija je prišla na sled zaroti, naperjeni proti republiki.
Grof, duhovnik in madame
Zarota je imela namen odpraviti najvažnejše republiške institucije kakor parlament in senat. Vodja gibanja je po sedanjih ugotovitvah gentral Guillodot, glavni nadzornik žendarmerije pri 'vojnem ministrstvu. ki je bil že aretiran v Oloronu v Pirenejih. V zvezi z njim se imenuje tudi grof Vulpian, duhovnik Raoult, Loustaneau Lacau, neka ženska d« Waleffe in Jacquot, trgovec z vinom.
Minister, za notranje zadeve De-preux je podal tisku izjavo, da radi tekoče preiskave ne sme dati natančnejših podatkov, da pa je ž! koncem leta 1946 zvedel o obstoju
Konierenca treh pri kraiu?
Molotovljevi in Bevinovi predlogi glede sestave posebnega odbora. Molotov predlaga nadaljevanje razgovorov v Ženevi
Pariz, 30. (AFP) — Današnja seja treh zunanjih ministrov je pokazala nasprotstva in izgleda, da za sedaj ministri mogoče še ne bodo dosegli sporazuma. Ni izključeno, da bo kcnfirenca že jutri končala svoje delo.
Bevin je postavil danes nove predloge, ki so slični francoskim. Po njegovi zamisli bi bilo treba ustanoviti poseben odbor, ki bi sestavil načrt za evropsko obnovo prihodnjih štirih let. Pozamezne ev-ropsks vlade bi morale navesti, ra koliko bi lahko povečale svojo produkcijo ter izmenjavo blaga, kolike bi potrebovale za svojo obnovo. Podpora naj bi obstojala v obliki kapitalov in blaga. Odbor bi tvorui francoski, angleški, sovjetski in predstavniki nekaterih drugih ar-žav, največ štiri. Španija bi bila iz-
DEMOKRATIČNI ARMADA
nadaljuje borbo
patriotov oh navzočnosti angleškega oficirja
’ 30- (Tanjug) — Iz Gr-ba m ™*«lo, da se nadaljuje ^So in ^ Srško demokratično ar-■di go.-cv-vladnirni četami v pokraji-SD.ja parnon ;n na Pelopone-*°hiišt. 1 2 monarhof asist ičnim <51 40 b-U tudi v področju m ^ Rlrneu. Dafn;. Donde, An-,	vasi	p°dos.
JUji. -j 5° hude borbe v Te-t ^ bork'20i,pas,''!a> javlja, da se vc-HrijT °e X pokrajin. Karia. blizu ’n Carpen^ije.. V Trači ji je N>Me) demokratičnih borcev Vla<*n“ v mestu Me’ u ■ Borba j« trajala tri in - • V Egejski Makedoniji so okrat Katherm;.
z ob-
,-*uv , smrt nedolžnih držav-! °«iio 7na 'sodišča so do sedaj
t1 kra ,ua imrt ie SJ>* oseb- v raz'
J*4 J , Gr4ije treljajo ljudi obo-3vbatei° Policija Je aretirala ,4','na.t*n3‘ EA.M-ovega glasila :n !*•!«> , tiskarne samo zaradi te-nN im'Pf-hesel članek, da je rotitev 'eres grškega ljudstva po-.e r0ie,il? natcdna slcga. polinija 5<z pretirala 15 oseb na litr’iliendxkatov železničarjev; 2*0 v''4** Cev 50 ^Pustili iz prehra-Jskratjurada, ^er so bili de-6 2°5P^StiS* 7avlia' da fe
Borba je trajala tri in " Egejski Makedoniji so bara3effiokrat^nt armade zno-
^d-.šča nadaljujejo na
'm»oten
Ustrelitvi n patriotov kapetan Martin, član
■*lnLtuil
3 tla	misije.	V Heraklio-
Jhft h. i ustrelili predvčerajš-Jktu j_-0r-a KosteiiarZsa, v Ko-ha ustrelili 5 meščanov, S’ ki\rl.^v« deklici. Med oseba-it ' so ti,J- kžeraj ustrelili y Le-di trije bratje Banichioti-
»t » -	 „---------------
vlSda	5°	prosile	brzo-
ad.d 2a Pomilostitev vojaka ^t v tr!sa> k. je bil obsojen na ^sraki
;H0nu ng Kreti.
turški
n *u,tanji
t “a Potov*““Jl min!S+-r Tsaldaris u, afiz T?njU v New Tor k prispel domkov £4ald5r’-s se bo udeležil hi ta*Pravi frnos(nega sveta, ko bo-■ W:3ah 0 poročilu preisko-. n-s'Je za Grčijo.
^ vlada sabotira
» do *“ka
V ^tro v. <Tass) — List <<Kuv" C 2 Vsemi l2lra tursko vlado, kf.^ ksita* 5re^5lvi sabotira svo-ln ker smatra, da je '(fr ' riPa^ail demokratičnim n?m vrš* pr-0fk na Wa bn.k, ’ ^iavljane ter upo-Pa " s°d kot sredstvo pr:-dva " Viad.j namerava usta-'hokrat.čna lista v tz-
miru, medtem ko je že ustavila bre2 vsakega povoda dva druga demokratična lista v Carigradu.
Novi del proge
Preserje - Borovnica
odprt
V nedeljo, 30. junija, so svečano ot-vprili del železniške proge Preserje-Borcvnica na prog; Ljubijana-Trst. Dela na tej progi so najbolj komplicirana in težavna ne samo v Sloveniji, temveč v vsej Jugoslaviji, ker morajo vlaki kljub gradbenim delom normalni voziti; Premetu je bilo izrečeno 3400 m proge, kar je tretjina celotne nove proge, toda s tem delom sta odstranjeni 4ve tretjini obhodne proge, ki sta bila glavna ovira za premet. V kratkem bo še ostali del proge zgrajen, kar bo omogočilo pravilno razvijanje prometa na tej najvažnejši progi v Sloveniji.
Predor Vranduk
na mladinski progi-prebit
Na mladinski progi Samae-Sara-jevo je bil v snboto ob 11.45 prebij v rekordnem času predor Vranduk. ki je največji objekt na novi progi. Pa načrtu bi moral bit; predor prebit 28. julija, toda delovni polet mladipe je pospešil vrtanje za celih 30 dni Delovne brigade so dosegle naj večji uspeh na rojstni dan maršala Tita 25. maja, ko so v enem dnevu prekopale 15,5 m predora. Zadnje dni so mladinci prekoračili delovne norme za 45 da 55% in 23. junija celo za 60%. Prekop predora je sijajna manifestacija herojskih naporov mladine za zgraditev svoje domovine ln po pravici je zavladalo vzdolž vse proge ob tej vesti ogromno navdušenje kakor tudi po vsej državi.
Uspeh pri prebijanju predora ni samo ogromen, temveč tudi edinstven, če primerjamo uspehe pri prebijanju Vranduka z najboljšimi uspehi pri prebijanju največjih evropskih prederov. Z žilavim delom ,n velikimi napori se je mladina obvezala zgraditi mladinsko progo do 29. novembr$.
LJUBLJANA. — Po obisku raznih industrijskih in kulturnih središč v Slovjntji Je sovjetska sindikalna delegacija z avionom odpotovala v Zagreb.
ključena, pač pa bi sodelovala OZN. Nadalje b; .se ustanovili posibni pododbori, ki bi zbirali material o vprašanju prehrane in poljedelstva, premoga, železa in jekla, preveza itd. Glavni odbor in. pododbori b; mogli pričeti z delom takoj in ga končati do 15. avgusta. Poročilo glavnega odbora bi tvorilo načrt, ki ga zahteva Marshall in ta načrt za obnovo Evrope bi sporočili ameriški vladi.
Bev.n je še dodal, da se vse evropske. države že - sestavile več ali •manj -tsčne načrte za svojo obnovo, toda noben teh načrtov se ne more izvršiti brez ameriške pompči. Načrte posameznih držav treba, .spraviti v sklad 5 Skupn.m: interesi. Bevin je pnpomnii. da zahteva sovjetska delegacija, naj bi se upošteya!e samo potrebe. evropskih držav.
Za Bevlnom je govoril Bidault in dejal;: da se angleški predlogi ne razlikujejo v bistvu od francoskih.
. Molotov je -to priznal, vendar sovjetska delegacija meni, da niso ravno najbeljša podlaga za premo-tritev sedanjega gospodarskega položaja Evrope. Molotov je vprašal Bevina. kako to, da mu je znano, da bo Amerika sprejela samo tak načrt, ki ga imata v mislih Francija in Anglija in da se boji, da bo pssledica predlogov, k; jih postavljajo zapadne države ta, da se bodo velike sile vmešavale v notranje zadeve malih držay. Pq . Molotcvlje-vem mnenju b; bilo treba vprašati Amer.ko, če more nuditi zaprošeno podporo
B.dault in Bevin sta nato izjavila, da konferenca ne kaže nobenega napredka. Bevin je še Molotovu izjavil, da so mu 2naie ameriške namere same v toliko, kolikor so bile. objavljene, da pa že iz teh poročil sledi, da se Amerika zanima za. medsedojna pomeč evropskji držav.
Kor.čno je Molotov formuliral predlog za resolucijo, s katerim konferenca priznava pomen obnove od vojne prizadetih držav in smatra, da bi se obnova pospešila z gospodarsko pomočjo Amerike, da pa konferenca sama nima namena postaviti splošnega načrta, ki bi istočasno vsiljeval voljo velikih stl drugim državam. Potrebno pa bo ustanovit; odbor za pomoč, kjer bi sodelovale tri velesila, ir. gotovo število drugih intere-s.ranih držav, ustanovili bi se tudi pododbori, ki bi se pečali z vprašanjem prehrane, goriva in opreme. Bevin je odgovoril, da se ne more strinjati s stališčem Molotova. Nato je bila konferenca prekinjena in se bo nadaljevala jutri. * * *
Pariški dopisnik Tassa piše v članku, objavljenem v londonskem
«Soviet Monitor*, da bi napori za organizacijo konference v Parizu, kr bi izdelala splošen ■ gospodarski načrt za evropske države, ne mo-
gli tvoriti podlage za sodelovanje evropskih držav. To pa zaradi tega, ker bi tako postopanje neizogibno dovedlo do vmešavanja gotovih držav v notranje zadeve -drugih suverenih držav, stališče Sovjetske zveze.
Molotov baje soglaša s tem, da se naj vsa pripravljalna dela o Marshallovem predlogu, začeta sedaj v Parizu, nadaljujejo potem, pri evropski gospodarski komisiji v Ženevi.
Aretacije oboroženih
belogardistov v Avstriji
Dunaj, 30. (AFP) — Zadnje dni so angleške vojaške obhodnice vršile operacije vzdolž jugoslovanskc-avstrijske meje. Te obhodnice so aretirale številne člane belogardi stičnih tolp. ki so v angleški vojaških taboriščih in ki povzročajo izzivanja v pokrajini.
Sovjetska pšenica za Rutnunijo
Bukarešta, 30. (AFP) — ZSSR je odstopila Rumuniji 6000 vagonov pšenice in 2000 vagonov ječmena. Rumunski trgovinski minister je izjavil, da bo s to dobavo Rumuni-ja vzdržala do žetve. Cena dobavljenega žita je mnogo nižja od cene svetovnega trga in nižja od cene, ki so je ponudile ZDA. ZDA »o razen tega postavile težke pogoje in je Rumunija od njih dobila zelo malo žita.
streljali v zrak. Pristaši »črnih maquisov» bi med tem časom, poslužujoč se motoriziranih edinic, ki bi prišle iz francoske, zasedbene cone v Nemčiji," obkolili Pariz, s čemur bi povzročili državljansko vojno. Minister Depreux je na to dejal, da je policija dne 24. junija t. 1. preiskala grad grofa Vulplana, kjer je našla vojno povelje, načrte, tajne okrožnice m manifeste ter že sestavljene ukrepe, podobne onim bivše Vichysks vlade. Začasni vojaški direktorij bi nadomestil sedanjo vlado.
Kaj prati grof?
Grof Vulpian je pri zaslišanju glede na. težke dokaze priznal obstoj kompleta, ki po. njegovi izjavi ne bi imel protikomunističnega značaja, da pa je ta komplot nameraval povzročiti navidezno komunističen «puč». Po navodilih bi zarotniki sfstavili seznam oseb, ki naj bi jih bila komunistična stranka obsodila.na smrt. Te sezname bi razposlali prizadetim, dopis bi imel označko srpa in klad va. S tem bi ustvarili, neugodno mnenje proti komunistom, nadalje bi napadli banke, oplenili velika posestva itd., kar bi povzročilo vtis, da gre za nasilno uvedbo sovjetskega ršžima v Franciji. Po vsem tem bi prišli na pozornico zarotniki z »protigl-banjem*, ki bi imelo namen vzpostaviti red.
Sestanki zarotnikov so se, vršil: pri madame de Waleffe. Pri njej so našli listine, v katerih ji omenjena ena divizija angleških motoriziranih sil. Notranji minister je končal z zagotovilom, da bo še ta teden v stvari sklical tiskovno konferenco in' da bo šel v preiskavi strogo do dna, tudi ako bi bile kompromitirane najvišje osebi.
Orožje v cerkvi
Po nadaljnih vesteh so edinlee javne varnosti že tekom pol leta prejele ovadbe proti nekaterim osebam v Parizru in provinci, da dria-jo proti notranji varnosti republike. Meseca marca je policija v okolici Clermon-Ferranda in Chama-lieresa dognala obstoj antikomuni-
stičnega gibanja. Ze tedaj sta bila aretirana neki Sorgenrrej in Ladm, ki sta obremenjevala grofa Vulpia-na. Pri madame de Waleffe, kjer so se zarotniki shajali,-je kot simbol vaela slika Mussolinija. Policija ni namenoma takoj nastopila proti zarotnikom, da je tako lahko dobila v roke boljše dokaze. Tako so našli pri kuratu Raoultu v cerkvi nekaj brzostrelk.
Iz Pariza prihajajo vTsti, da so v odkrit komplot zapletene v.soke vojaške osebnosti. Drugače tudi ne more biti, da predvideva načrt zarotnikov uporabo motoriziranih sil in obkolitev Pariza od vseh strani. Ako ni bil, komplot naperjen ravno proti komunistični stranki, je gotovo, da ima protirepublikanski značaj. Poleg gospodarsk.h in socialnih težkoč je prišla za Francijo sedaj še ta težava. Morda bo to v dobro in da bo prišla na krmilo, vlada široke koncentracije, zlasti do vstopa komunistov v novo vlado. Na ta način bo Francija rešena polit.čne krize in socialnih sporov.
Ostale testi iz Francije
Komunistična, stranka-je na kongresu v Strasburgu zavzela stališče, da hoče vstopiti v vlado. Mau-rlce Thorez je poudaril, da odvisi notranji položaj v Franciji od skupnosti socialistov in komunistov. Po njegovim mnenju je stranka M.R.P. (demokristjanov), tista, ki podžiga socialiste k politiki, nasprotni in škodljivi delavskemu razredu, pri čemur zvrača vso odgovornost na socialiste. Thorez se je ponovno zavzel, za znižanje državnih izdatkov zlasti za vojsko, ki-' uporabi 46% vseh dohodkov.
Vlada je sicer z privolitvijo plačila premij dosegla, da so rudarji v okrožju Calaisa pričeli , zopet z delom. Toda kovinarji še vedno grozijo, da bodo. stopili v stavko v torek. Prav tako se nadaljuje stavka bančnih nameščencev, ki je povzročila zmetnjavo radi neuvršenih nakazil in izplačil tisočerim nameščencem in delavcem.
■ V Lillu je . ob priliki neke svečanosti govoril general De Gaulle. Govor je bil brez načelne važnosti.
VSE DELOVNO LJUDSTVO
Delavci in kmetje
Slovenci	In	Italijani
v veliki stavki pred enim letom
1. julija 1946. je pričela v Trstu splošna stavka. Pričela je v dneh. ko so štirje v Parizu odločali o pripadnosti Trsta.
30. junija 1946. so o priliki italijanskih kolesarskih dirk italijanski šovinisti pod zaščito CLN uničili slovensko knjigarno na Korzu. na grmadi sežgali nad tisoč slovenskih knjig, razbili sedeže demokratičnih ustanov in organizacij ter de-molirali ra z n« prosvetne krožke, vsega 26 sedežev naših ustanov. Napadli so tudi posamezne antifašiste.
Ta vandalizem se je vršil skoraj nemoteno. ZVU ni zaščitila niti demokratičnih .ljudskih organizacij niti osebne varnosti niti imovine posameznikov. S svojo pristranostjo je celo zaostrila položaj in opogumila zločince, ki so računali z zadržanjem CP in ZVU.
Po vsem tem, kar se je dogodilo, je ljudstvo samo odgovorilo: Na teror CLN-a je odgovorilo s splošno 12-dnevno stavko, ki je zajela vso. cono A, delavce in kmete ter delovno inteligenco. Vse delovno ljudstvo, Slovenci in Italijani 60 se strnili ckoli stavkovnega odbora in branili svoje najdražje: demokracijo in svobodo.
Stavkovni odbor je zahteval od pristojnih oblast; aretacijo odgovornih voditeljev CLN-a ter osebnih krivcev in vzpostavitev ljudske oblasti, ki bo edino jamstvo, da se preprečijo podobna dejanja.
Ko ZVU in ves njen upravn; in politični aparat niso mogli -ukreniti Dičesar in je ljudstvo cone A nudilo moralno in materialno podporo stavkajočim, ko so jugoslovanski narodi in vse demokratične množice v svetu podpri« pravično stavko, je ZVU proglasila stavko za nezakonito in hotela postaviti stavkovni odbor pred sodišče.
Toda borbenost ljudstva je iz dneva v dan naraščala, stavkajočim so se pridružili z gladovno stavko tudi politični priporniki in je stavka presegla krajevni pomen ter dobila mednarodno obeležje. Ljudstvo je strnjeno okoli stavkovnega odbora nadaljevalo borbo proti ostankom fašizma. Na 12. dan stavke je preplavilo središče Trsta in ostale centre ter začelo samo mimo policije in ZVU obračunavati z ostanki fašizma in s stavkokazi. Ljudstvo je postalo gospodar položaja.
Po 12 dneh je b;la stavka prekinjena, toda boj proti fašizmu se nadaljuje.
Leto dni po veliki stavki, ki je imela velik odmev v svetu, ZVU še vedno ni storila ničesar, da b; pemetla z ostanki fašizma. Antifašistične množice Trsta še vedno ne uživajo osebne svobode in Slovencem kljub enakopravnosti, ki obstaja le na papirju, se prepoveduje od strani ;st* ZVU kulturno izživljanje.
Kot je bilo ljudstvo strnjeno za časa narodno-osvobodilne borbe, v borbi proti fašistom in nacistom in je pregnalo okupatorja iz svoje zemlie, prav tako bo isto ljudstvo odločno pometlo z vsemi onimi, ki mu skušajo kratiti pridobitve te borbe, ki je stala Primorce nad 42 tisoč žrtev. Preko tega n« bomo mogli in ne bomo smeli iti, S temi dejstvi mora računati tudi ZVU, bodoča začasna In stalna vlada in vsak guverner.
POLEG STAVK
še poplave in potres v ZDA
New York, 29. (AFP) — Dolino Mississipija v. okolici Saint Louisa je zadela velika nesreča. Najprej ja. bilo dne 29. t. m. čutiti v okolici Saint Louisa močne potresne sunke, ki so trajali okoli 11 minut. Potres je porušil in poškodoval veliko število hiš in. cest. Poleg tega je Mississipi prj Saint Louisu poplavil vso okolico. Več kakor 30 tisoč ljudi je moralo zapustiti svoja domovanja. Tako velike poplave hi bilo v Saint Louisu in okolici že sto let. Skoda znaša že nad 100 milijonov dolarjev. Tisoči prostovoljnih delavcev hitijo graditi jez, da bj rešili Saint Louis.
V okolici Pittsburga je zapustilo delo 55 tisoč industrijskih delavcev zaradi pomanjkanja premoga. V avtomobilski industriji je bilo iz istega 'razloga odpuščenih 37 tisoč delavcev. Prav tako so skrčile svoje delo jeklarne. Nešteto visokih peči so morali zaradi pomanjkanja premoga ugasniti.
V smislu novega protidelavskega Taft-Hartleyevega zakona je guverner države New Jersej rekviri-ral več vodnih električnih central in plinarn, ker so delavci grozili s stavko. Ameriško, udružehje delavstva je pozvalo na posebno konferenco nad 100 odvetnikov, da pripravijo iz pravnih vidikov borbo prot; Taft-Hartleyevemu zakonu. Dokazati hočejo, da so gotove točke novega zakona protiustavne. Tako na primer določba, da ne smejo biti voditelji sindikatov čla-
ni komunistične stranke, dasi sme biti vsak ameriški državljan po ustavi vpisan v kateri koli politični stranki.
Oborožene sile Varnostnega sveta
Lake Succe&s, 30. (AFP) — Odbor Glavnega štaba pri Varnostnem svetu je danes popoldne predložil ■prve francoske, angleške in ameriške načrte o bodoči vojaški sili mednarodne armade, ki bo na razpolago Organizacije združenih narodov. ZSSR je izjavila, da ne more še dati syojih predlogov- Po francoskem načrtu bi bodoča mednarodna armada bila naslednja: Avia-cija b; štela 775 bombnikov, 300 lovčev »n 200 izvidnikov ; suhozerr.ne sile bi štele 16 divizij, od katerih bi bile tri oklepne, tri zračne in deset motoriziranih. Pomorske sile bi imele tri cklopnice, 6 letalonosilk, 9 križark, 18 do 24 torpedovk, 30 spremljevalk, 30 čistilcev min in. 12 podmornic. Podobne predloge sta dali Amerika in Anglija. Sovjetski delegat Grcmiko n; dal nobenih predlogov.
*
* *
VARŠAVA. — Poljska je sveča nc proslavila tradicionalni praznik morja v Sčečinu, katerega se je udelež’1 predsednik republike Bie-rut,. diplomatski zbor in ljudske organizacije.
DELAVSKE ZADRUGE OBNOVLJENE
z lastnimi sredstvi
Delavske zadruge v Trstu so bile, preden je fašizem segel po njih, druga najmočnejša ustanova te vrste v Evropi. Danes štejejo 67400 članov, od teh biva is.ooo v Trstu- 106 poslovalnic prodaja blago članom in drugim potrošnikom; sam Trst jih ima 66 med njimi iz mesnic. Stanje vlog: 16 milijonov Ur.
Po n. letih dela — Delavske zadruge so bile ustanovljene leta 1903 — člani danes žanjejo zaslužen uspeh. Kaj čuda, če je v nedeljo, ko je zadružna uprava povabljenim novinarjem, predstavniku ZVU (polk. Gardner-ju) in predstavnikom tržaških denarnih zavodov razkazovala obnovljene jprostore osrednje pisarne in moderno pekarno pri Sv. Andreju, žarelo z obraza prisotnih ustanovnih članov veselje združene s jgonosom. Ogromno škodo, ki jo je povzročilo 39 teških bomb,
so zadružniki popravili sami, z lastnim denarjem pa tudi s prostovoljnim delom.
Iz govorov ustanovnih članov in predstavnikov začasne uprave je zvenela zaskrbljenost, da se ljudje, ki sta jim bila doslej zadružništvo in socialni položaj delavca deveta briga, ne bi s pomočjo zakulisnih intrig polastili zadrug ter jih ne samo odvrnili od njihovega prvotnega, namena — da namreč delavca in nameščenca varujejo pred izkorišča--njem od strani kapitala — temveč tudi, da njihovo ogromno gospodarsko in finančno sila celo izkoristijo za jpolitično borbo proti zadružnikom.
Mar ni «Voce Libera» dan po obisku zadružnih prostorov zapisala: «Vsak Italijan, ki si je včeraj ogledal mogočne zadružne naprave se je moral prepričati o nujnosti, da te ne pridejo v roke so-
vražnikov italijan$tva». Nato Mit poziva polk. Gardnerja in ZVU; naj posežeta v spor med strujami, ki se borijo za vodstvo zadrug, in pripomoreta k takšni rešitvi, «ki bi bila v skladu z gospodarsko-finančno močjo Delavskih zadrug in z zakonitimi težnjami in pravicami Tržačanov, ki so po veliki večini Italijanih. Da bi svoje čt-tatelje prepričal, da gre za spor med Slovenci in litalijani, proglaša list celo italijanskega člana sedanje uprave za zagovornika «slovanske tezey>.
Zadružniki, od najstarejših u-stanovnih članov pa do najmlajših, so jasno povedali v svojih govorih pri ogledu zadružnih prostorov, zakaj prav za prav gre. Vši so namreč naglasili zeljo, nai ustanova ostane zvesta namenu, s katerim je bila ustanovljena, to je naj kot delavska ustanova v rokah delavskega vodstva ščiti koristi delavca — potrošnika. Delavci ne glede na narodnost so jo ustanovili in delavci naj odločajo o njenem vodstvu, o njeni usodi. Pozivanje oblastev na pomoč je znak m samo številčne šibkosti,
temveč ■ tudi moralne šepavosti argumentacije.
Clan začasne uprave dr- Timeus je v pozdravnem govoru naglasil potrebo, da mora delovanje zadrug ostati na resnični zadružni osnovi, ki izključuje vsak nacionalizem. Polk. Gardner je izrazil svoje zadovoljstvo z uspehi zadružne uprave, ki je poleg vsega obnovila prostore v Trstu z lastnimi sredstvi, in dodal, da je glavni namen takšnih ustanov nabavljati delavcu živila in ostale potrebščine po nizkih cenah.
Ob prihodu je goste conskega komisarja polk. Gardnerja, podpredsednika conskega sveta dr. Palutana, ravnatelje tržaških denarnih zavodov ter predstavnike Obveščevalnih agencij in vsega tiska, sprejelo dvajset ustanovnih članov — od 30 še živečih — kakor tudi oba de’egata uprave Ferjančič in dr. Timeus. Obnovljene pisarniške prostore in higienično urejeno pekarno so gostom raskazali člani začasne uprave in glavni ravnatelj Cossi v spremstvu uradnikov Pamisa, Sforzine, dr. Marsicha iti drugih.
Preiskovalna podKomsija v Solunu ima namen ustvarjati zmedo
Beograd, 30- (Tanjug) — »Politika* posveča članek pododboru preiskovalne komisije za Grčijo, v katerem pravi, da je bilo že takoj v začetku jasno, da ni bil ta pododbor poslan v Solun z namenom, da bi preučil incidente ali pa da b; j h. odstranil, temveč, da bi jih i2Eval in vzdrževal napeto ozračje med Grčijo in njenimi sosedi.
Pq svojem prihodu v Solun podkomisija n. obrnila pozornosti vzrokom neredov in prelivanja krvi v Grčiji, temveč je svoje poglede obrnila preko meja v Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarijo, kjer ni nobenih incidentov. Podkomisija se tudi ni brigala za krvave napade grških menarhofašistov na jugoslovansko in albansko ozemlje. N; prosila za prehod preko meje, da bi obiskala ranjene v boinicah in mrtve, žrtve grškega zahrbtnega napada. Pač pa se je podkomisija zelo zanimala za tri izmišljene incidente, ki jih je podkomisiji prišepetala grška y.lada in je zaprosila za prehod meje.
«Pclitika» nadaljuje, da se Jugoslavija zaveda navzočnosti podkomisije v Solunu, ki ima namen ustvarjati zmedo m izgovore za opravičevanje monarhofašističnih izzivanj. Jugoslovanska vlada je upravičeno prepovedala podkomisiji prehod preko meje v Jugoslavijo, kjer naj bi preiskala vzroke izmišljenih incidentov.
Protidemokratično postopanje De Gaspertieve vlade
Rim, 30. — De Gasperijeva ylada še nadalje izvaja ukrepe, s katerimi hoče udušiti ojsozicijo in čimbolj zmanjšati demokratične pravice državljanov. «Avanti» poroča, da je notranji minister Scelba, na podlagi fašističnega zakona iz leta 1925, ki ga Je Bcnomijeva vlada Jeta 1944 razveljavila, pustil aretirati nekatere osebe, ker so imele pri sebi protivladne lepake. Nadaljnt vladni ukrep prepoveduje političnim strankam uporabo radia in zvočnikov.
Policija je zadnje dneve po rimskih ulicah odstranila lepake opozicije in aretirala vse tiste, pri katerih je našla propagandni material ki piše proti sedanji vladi.
Dne 26. junija t. L je policija protizakonito napravila preiskavo na sedežu komunistične stranke v Bor-go Pio v Rimu, ne da bi imela za ta predpisan pismeni nalog. Pri tem je konfiscir^la brešure :n letake proti Ds Gasperijevi vladi. Policija je aretirala tud; 70 eseb iz vrst demokratičnih strank. Predstavniki komunistov, socialistov, republikan-cev, akcionistov in demolaburistov so radi tega postopači ja vladnih organov skupno protestirali pri rimskem kvestorju.
♦*tr
PARIZ. — Politični urad De Gaullovega gibanja RPF je javil, da bo De Gaulle imel v nedeljo velik govor v Lille-ju.
Kratke vestni
Slovanski glasbeni fesiival
Varšava, 30. (Tanjug) — V Varšavi je bila konferenca zastopnikov slovanskih držav, na kateri so razpravljali o organizaciji slovanskega glasbenega festivala, ki se bo vršil od S. do 17. novembra 19)7. Festivala se bodo udeležili umethiki in kulturna društva vseh slovanskih držav, medtem ko bodo koncerte prenašale preko radia vse slovanske države. Konference so se udeležili zastopniki ZSSR, Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske in Bolgarije.
Novo delavsko mesto pri Zagrebu
Zagreb: 30. (Tanjug) — V zagrebškem predmestju Maksimiru so zgradili novo delavsko mesto s 414 stanovanji za delavce zagrebških tovarn. Z gradnjo tega mesta so pričeli lansko leto v oktobru.
Reško gledališče
Reka, 30. (Tanjug) — V letošnji gledališki sezoni je. hrvatsko-italijansko narodno gledališče v Reki imelo preko 180 predstav, katerih se je udeležilo preko 125.000 oseb. Gledališče je bilo ustanovljeno januarja 1946. leta ter je z uspehom predvajalo drame, opere in koncerte. Reška dramska skupina je ena najbeliših v Jugoslaviji; sedaj Je na turneji na mladinski progi Samac-Sarajevo, itali-
janska dramska skupina pa gostuje po Istri. Pri uspehih reškega gledališča so sodelovali tudi umetniki svetovnega slovesa, kakor Zlatko Balokovič, Alan Bus. Carlo La Spina, Barcano, Marija Radev ln drugi.
FILM
tf
»Resnica o Pulju1
Končano je snemanje dokumentarnega filma pod naslovom »Resnica o Pulju*. V filmu prikazujejo junaško borbo puljskega ljudstva za 'svojo svobodo in prot; brezobzirnemu ropanju in uničevanju narodne imovine, ki ju izvajajo sovražniki miru in demokracije. Film nam predočj vrsto dokumentov, ki govorijo o nečloveških delih zloglasne civilne policije. V filmu je poudarjena enotnost Hrvatov ih Italijanov ter privrženost puljske mladine k FLRJ, ki sestavlja delovno brigado »Slavko Grubiša* in jo pošilja na mladinsko progo Sa-mac-Sarajevo.
TIRANA. — Albanska telegrafska agencija je energično oeman-t;rala vesti iz Aten. da so albanske obalne baterije streljale na grške ladje. Nasprotno pa grški avionj neprestano kršijo albansko ozemlje, kar je potrdila celo češka novinarka Mucka Urbanova, k' je obiskala mladinsko peogo Drač-Elbasan in osebno opazovala grške avione.
PK1MOKSK1 DNEVNIK
1. juaja
Surogat dvojezičnosti
Znano j«, kako si CLN-ovsk« stranke razlagajo določbo o dvojezičnosti, ki jo predvideva statut Svobodnega tržaškega ozemlja. Po njihovem mnenju naj bi v pretežno slovenskih občinah bila v rabi samo
slovenščina, v občinah z italijansko večino, kakor so Trst, Koper, Piran itd. pa samo italijanščina. Tendencioznost te razlage tržaškega statuta Je tako očitna, da ni potreben nikak komentar. Zanimivo pa je, da je prehranjevalni urad pri razdeljevanju živilskih nakaznic šel še dalje ln postal rsakcionarnejši od samega CLN-a. Na podeželju, k; je
TRŽAŠKI DNEVNIK
Tržaški mladinski festival Naloge izobraženk
pri širjenju kulture med ljudstvom
Prikaz uspehov mladine na vseh poljih
Prvi dan tržaškega mladinskega
__________________________   _	festivala je pokazal uspehe dela tiv
skoraj stoodstotno slovensko, so de-! žuske m.ad.ne na kulturnem in
lili živilske nakaznice z italijanskim in slovenskim besedilom; v Trstu, kjer žive deset tisoči Slovencev, pa so nam daU neke vrste bednega dodatka, ali kakor se imenuje FACSIMILE v slovenščini. Tako naj bi torej bil volk sit in koza cela. Naivni gospodje so morda mislili, da se bo slovensko ljudstvo, o katerem imajo popolnoma zgrešene pojme, zadovoljilo s tem krožnikom leče, hkrati pa da ne bodo dlrnili občutljivosti raznih italijanskih »domoljubov*. Toda niti teh FACSIMILE niso povsod delili, tako jih v Skednju, ki Je pretežno slovenski, nihče ni dobil, da o središču mesta niti ne govorimo!
Ce so že uvedli dvojezične nakaznice na deželi, zakaj niso tega storili v mestu? Cemu dvoje mer in dvoje uteži. Na ta način ne bomo nikdar rešili vprašanja Jezikovne enakopravnosti, ki jo povsem jasno določa statut. SicSir pa si od te reakcionarne gospode ničesar ne pričakujemo in dobro vemo, da si bomo morali dvojezičnost priboriti sami.
Današnji spored
triaikegra mladinskega festivala
Danes ob 20. uri so izločilne tekme slovenskih dramskih skupin v PD Škamperle.
Ob 20. izločilne tekme italijanskih dramskih skupin v PD CoL
Mladina hoče enotnost svojih vrst
Mlad Jici podjetja TEL VE obsojajo poskuse nekaterih krogov, s katerimi hočejo odvrnit; mladino od pripray za sodelovanje na mladinskem festivalu v Pragi.
Ti krog: hočejo spremeniti Trsi v majhno mestece, k* naj bi bilo odvisno od Vidma. Pr: tem pa namenoma spregledajo, da je mladina Trsta že yečkrat dokazala tako politično zrelost in sposobnost, da si lahko ustvari enotno mladinsko gibanje v okviru 8TO-Ja Ker je očiten namen teh poskusov razpaliti nacionalistične strasti in še bolj razdvojiti mladino, obsojamo, mi mladinca podjetja TEL VE. vse tg poskuse, ki ovu-ajo m.mo sodelovanje mladine Svobodnega tržaškega ozemlja.
Sledi 20 podpisov. Med temi pet neodvisnih m en član Deiayske zbornice.
Pojasnilo
Z ozirom »a naš členek, ki »mo ga Objevih 26. Junija t. 1. pod na-»lovom »Resnica o jugoslovanskem patrolnem čolnu*, objavljamo še tele podatke, ki »mo jih naknadno dobili:
Ob 4.30 uri zjutraj dne 18. junija t. 1. je bil Jugoslovanski patroln' čoln v pomorskem obmejnem pasu, in sicer 2800 m Jugozahodno od rtiča Punta Grossa, ko »o začeli streljati nanj iz patrolnega čolna civilne policije.
športnem polju. Otvonli so razne
Je tekmovalo 35 tekmovalcev. Na 85 km dolgi prog; je zmagal član Olimpije Stefilongo Silvo v času 2 uri 32' s povprečno hitrostjo 33.547
razitave, imeli razne športne tekme 1 km na uro. Na drugo mesto ee je
ter .z loč. In e tekme slovenskih in t plasiral Openec Sosič Emil, na tre-
italijanskih dramskih skupin.
Končno je mladina pr.redila že v soboto zvečer in v nedeljo ob 19. uri mladinsk. ples na igrišču CR-DA-«, ki je prav dobro uspel.
Izločilne dramske tekme ter razne športne tekme so se nadaljevale tudi včeraj.
tje član Olimpije Kravos Franc, na četrto Openec Sosič Ernest, na peto član Olimpije Stefilongo Bruno itd. Nogomet. Na openskem igrišču so bili deseženi tile rezultati: Prosek-Opčine 2:0 (par for-fait); Sv. Križ-Sv. Vid 2:0.
Plavanje: V miljskem pristanišču »o tekmovali plavalci, ki so za Predstava igralske skupine Col e»6*Uk	dosegli	dobre	rezul
V nedeljo, 29. p. m., so bile v Okviru mladinskega tedna izloč.lne tekme italijanskih igralskih skupin v kulturnem krožku Col. Ob 17. se je predstavila igralska skupina
tate, in sicer: 100 m prosto:	1.
Terroni Cesco (Trst) v času 1.11.5; 2. Pescatore Marino (Piran) v času 1.132. i00 m prosto: 1. Bonetti Peter (Piran) v času 6.11.4; 2. Bian-corosso Domenico (Piran), 100 m
kulturnega krožka Col. Igral: so hrbtno: 1. Gregoti Valter (Trst) v
dramo Alfreda Suriana »Vzgojiteljica*. Snov igre je vzeta iz današnjih malomeščanskih krogov. V njej nam aytor odkriva predsodke in lažno moraio malomeščanov. Kljub temu da so se mladinci začel: pripravljati za nastop šele pred 18 dnevt, so dobro padali svoje vloge.
Dramsko tekmovanje kulturnih kroZkov
V okv.ru mladinskega festivala je dramska skupina italijanskega mladinskega centra sinoči ob 20.30 predvajala v dvorani «S. Škamperle* pri Sv. Ivanu dramatski prizor «Halo, vi zunaj i». Delo je spisal ameriški p.satelj 6aroyan.
Ta pr .red; te y velja za izbirni natečaj za v Prago. Kaže nam sliko iz ameriškega socialnega življenja in bi lahko napravila prav dober učinek, ako b; bila bolje pripravljena. V glavnem sta sama dva igralca, od katerih Je Emy pokazala precej igralskega talenta in bi z boljšo režijo m daljšo pr.pravo dosegla še večji uspeh.
Danes zvečer bo skupina • talibanskega kulturnega centra psd vodstvom R. V.soov.tza predvajala v krožku »Col* delo domačega dra-matika Gina Fonde:	»Zene	v
obrambi*.
Času 1.46. too m prsno: 1. Predon-zani Guido (Trst) v času 3.42.2; 2. Pantaleone (Trst). Mešana štafeto 3x100: 1. Trst v času 4.26, Štafeta ’,x'00 m: 1. Piran v času 5.25.8.
drsalce? na koleščkih
šgortnl rezultati festivala
V nedeljo so s« oa vseh športnih poljih pričsle izločilne te km« mladine Tržaškega ozemlja, ki vodijo
na svetovni mladinski festival v Prago. Na stotine mladincev in mladink je prvi dan tržaškega festivala tekmovalo in pteizkušalo svoje sposobnosti in moči. Zavedali so se, da bodo samo najboljši izmed njih zastopali tržaški mladinski šport' v Pragi, zato so dali vse od sebe. Kljub temu pa so dokazali, da so pravi športniki in so tekmd-vali v mejah športnih pravil. Posamezni rezultati raznih tekem so:
Košarka. V pristanišču vodnih letal (Idroscnlo civil«) so tekmovala moške in ženske košarkarske pe- \
Včeraj so se v okviru mladinske, ga festivala vršile tekme drsalcev na koleščkih.
Na prsgi 1 km je prispel kot prvi Angelin Ogualdo (DSZ) s časom od 2 min. 2 sek. Drugi j« bil Milam Dino (DSZ), tretji Corbath Julio (DSZ).
Na prcgi 10 km Je ponovno odnesel zmago Angelin Ugaldo (DSZ) s časom 24 mm. in 14 sek. Kot drugi je prispel na cilj Milani Dino, a tretji Corbath Julio.
Boka
Mus ja teta: Sos.č (DSZ)-Gianetti (DSZ). zena ga Sosiča po točkah. Petelinja teta: Semeraro (DSZ)-Clsma (Sv. Ivan), zmaga Semerara v drugem kolu s tehničnim knoek-
outom. Bre-dnjelaKka teta: Miehelo-n« (Sv. Ivan)-D’Atoma (DSZ). neodločeno. Lahka teža: Godina (Sv. Ivan)-Goitan (DSZ), neodločeno.
Splošna mladinska razstava
Na sedežu Enotnih sindikatov v uL Monfort »o v nedeljo ob priliki tržaškega mladinskega festivala otvorili splošno mladinsko lazstavo. Tov. prof. Oskar Ferlan je imel kratek pozdravni govor in otvoril razstavo s polurno zamudo, ki jo je slikar Bambič Milko izrabi! zato, da je s svojim magičnim čopičem izpopolnil tu in tam, kar j« še manjkalo.
Nasproti glavnemu vhodu je velik relief ozemlja STO-ja, okrog katerega so nanizani podatki o tržaškem gospodarstvu in njego-vem razvoju. Po stenah na desno in levo so razvrščene pregledne razpredelnice o številu in razvoju šol, o razvoju slovenskih in italijanskih prosvetnih društev, o športu v Istri, o socialni pomoči mladini in otrokom, o razvoju obnove in o udarniškem delu t. t. d.
Okrog teh razpredelnic so nanizane fotografij« in slike, ki nazorno pokažejo delo in polet mladine na vseh poljih njenega delovanja. Pretresljivo nam pokažejo delež mladine pri narodnoosvobodilni borbi nekatere povečane fotografije: med njimi je neka mladinke. okrog 18. let. Nemci so Jo obesili na kol. Toda niti on; niti smrt niso mogli zabrisati tistega zanosnega jn odločnega izraza prekipevajočega življenja, k; odseva z njenega obraza. Zanimive so slike, ki prikazujejo vstajo šentjakobskega ljudstva in navdušeni sprejem partizanov v Trstu.
Čeprav je bilo le malo časa na razpolago in je vse na hitro napravljeno. vendar nam pokaže, da mladina zadnji dve leti ni držala križem rok.
Sestanek slovenskih izobraženk v Trstu
Antifašistična slovansko-italijan-»ka ženska zveza v Trstu je dala pobudo za ustanovitev krožka slovenskih izobraženk, ki naj bi v
okviru svojega delovanja predstavljal kader žena, ki bi lahko s svojim znanjem pomagale širokim ženskim množicam k njihovemu vsestranskemu dvigu. Obenem pa naj bi se slovenske izobraženke tesno povezale z ženami delavkami, z. našimi kmečkimi ženami v trdno celoto in od njih črpale novo znanje in prijeme ter se seznanjale z njihovimi stvarnimi problemi tir jim jih pomagale reševati.
KRONIKA
Trst ima Zenske policaje
Včeraj Je nastopilo službo okrog 30 deklet in žena, ki so napravile policijski tečaj v vojašnici Beleno v Rocolu. Ta amazonski oddelek je bil ustvarjen na željo polkovnika Botvmana, ki ga Je preteki! teden pred svojim odhodom tudi pregledal.
Določili so, da bodo te amazonke
vršfle službo predvsem v primerih, kjer bodo prestopke napravile ženske. Tako bodo tatov! tudi tukaj doživeli razočaranje in ne bodo imeli užitka, da bi jih spremljala na policijo kakšna ljubka dama.
Uspešno delo
Dljažkega doma v preteklem šolskem letu
Pred nekaj dnevi je končal pouk na slovenski gimnaziji in trgovski akademiji v Trstu in naši dijaki in dijakinje, katerih starši ne stanujejo v samem Trstu, so se vrnili na svoje domove. Tudi v Slovenskem dijaškem domu, ki ga vzdržuje podporno društvo Dijaška matica, je sedaj vse tiho. Po opravljenih tečajnih izpitih ga bodo zapustili že zadnji dijaki in dijakinje/da napravijo prostor novim, še mlajšim gostom.
Ako pregledamo delo, k. ga je opravil Slovenski dijaški dom v preteklem šolskem Iftu, smo lahko
čakujemo, dA »e bo odstotek dijakov, k. so uspešno dovršili to šolsko leto, po opravljfnih tečajnih izpitih dvignil do 75%. K takemu napredku je prav gotovo veliko pripomogla dodatna šola, ki smo jo uredili v domu poleg običajnih učnih ur. S tesnim sodelovanjem mladine nam je uspelo uvesti v domu največjo disciplino, v dijakih in dijakinjah pa vzgojiti smisel za= red in snago.	•	■	■
Pa tud. prosvetno dflo je bilo v domu živahno. Skoraj vsi gojenci in gojenke so sodelovali pri prvomajskem telovadnem nastopu, mnogi so se udeltževali pevskih vaj in
Ne suSite perila ponoči
44-letna Sedmak Olga iz ulice S. Michele 20 je prejšnjo noč raztegnila po vrtu več perila, da bi se posušilo. Ko je zjutraj hetela perilo pobrati, je opazila, da so ji to delo znatno olajšali tatovi, k. sa odnesli več kosov moškega in ženskega perila v vrednosti 5000 lir.
Pogreb ubitega čuvaja
Včeraj dcpoldne Je bil pogreb čuvaja garaže Soli. Salvatorja Farne. Na pogreb sta prišla iz Sicilije tudi dva pokojnikova brata. Njegova mati zaradi doige poti n; mogla priti. Pogreba se je udeležila tudi zaročenka ubitega.
Morilčevo zasliševanje na pokciji Je tudi zaključeno, ker je Laurini priznal, da Je aam ubil Farmo, m sicer zaradi denarja. Zato je inšpektor Ricato predal vso zadevo sodniji z obtožn.co premišljenega umora zaradi tatvine.
26. t. m. se je vršil sestanek slovenskih izobraženk. Pričakovali smo sicer večjo udeležbo, vendar pa moramo ugotoviti, da je sestanek dosrigel svoj namen in so se tova rišice obvezale, da bodo poskrbele, da se bo ta krog žena čim bolj razširil. Tov. Mara je v svojem referatu «Kako si bomo Slovenci v STO-ju pridobili svoj« pravice* razčlenila zlasti vlogo slovenskih izobražencev v novih prilikah, ki nam jih nalaga STO. Poudarila js j
KOLEDAR
Torek, 1. julija
Teobald, Bogoslav Sonce vzhaja ob 5J.5, ob 20.56. Dolžina dneva l«1-
Jutri 2. juhj
Alfonz, Dragomana
StarH, ki imajo Sas za svoje otroke, storijo zanje ve( kakor starši, ki imajo samo denar zanje
Oddaja nakani
Tri razstave
■Razstava mladinskega dd0**’ 'nja v ulici Monfort 3.	^
Razstava rokodelcev v |Leo ^ (P. D. Tomažiči * Razstava upodabljajoče ” ^
V teku današnjega dne morajo
dati vsi prodajalci na drobno (tr-	• — —i------"	“—rib
govci z jestvinami, peki in proda- > n osti v Domu pri&taJUSK“>
jalci kruha) občinskemu prehra- javcev njevalnemu uradu nakazHa (bone) za papežev sladkor (nakazilo VTI in VEtl), olje (VXX clio), bele testenine ŽVU (XIII pasta), bele testenine ZVU (težki delavci — junijsko nakazilo) in za, občinski nž (X pasta). Uradovanje bo ves dan nepretrgoma od 8. do 19. ure.
Pevski koncert
Prosvetno društvo Franjo Ma-med drugim, da si mora slovenski j rušič priredi v soboto, 5. julija ob izobraženec prizadevati, da pomaga! 21. urj v društveni dvorani pri
Razstave so odprte vsak od 9-11. ure in od 16-21* M*
Izžrebani dobitki društva »škampi®*
lik**
Prvo darilo prejme ru®*D uetj* Št. 6 c; drugo listek
rdeč listek 126 a in četrto modri listek 110 d.
Enotni sindikati
dvigati kulturno raven primorskega ljudstva in nadoknaditi, kar se je zamudilo za časa fašizma, ter na pridobitvah narodno-osvobodilne borbe grad ti svoje nadaljnje življenje. Ljudstvo ocenjuje pravično in neizprosno, kar mu kdo da, ali ne da; ljudstvo obsoja tistega, ki koplje prepad med samim seboj in njim. Posamezniki, ki so se postavili onstran prepada, ne bodo ustaviii zmagoslavnega pohoda. Današnji položaj, je nadaljevala tov. Mara., zahteva splošno mobilizacijo vseh sil deiovnfga ljudstva, da jih postavi nasproti silam reakcije, ki Jih J hočejo podjarmiti. Slovensko izobra-ženstvo v Trstu naj bo skupno z demokratičnimi italijanskimi množicami branik demokracije in svobode prot. vsem poizkusom povampirjenega neofašizma, za uveljavljanje naših narodnostnih in socialnih pravic.
Po živahni diskusiji so tovariš’-ce razpravljale o vprašanju novega ženskega časopisa, ki bo obravnaval probleme tržaški žene in bo ve
Lovcu pevski koncert pod vodstvom tov. Švare.
l*o?
Mestni odbor ES vab) vse j
Radio Trst II pri društvu «Simon Jenko*
Danes ob 21. uri bodo gostovali pri prosvet. društvu «6:tnon Jenko* v dvorani «Kraljiča» sodelavci radia Trst II. Nastopili bodo s pevskimi in glasbenimi točkami ter marsičem drugim. Vabljeni vsi.
Weekend izleti na Blejsko jezero (Slovenija)
mesim	«_nes,
član« na sestanek, ki bo s
julija, ob 19.30 v 'ul.
Mešana stroka. Člani Up®^ w
odbora so vabljenj na sejo, danes, 1. julija, ob 18.30 na jM:I Mesarji. Seja upravnega v-je danes.
Prodaja obutve v sindikalni prodaj*®*^
Prispela je nova pošfljj1* y pic ženske in otroške obutve^j, dajalno ES v Trstu, ul. Vsakdo lahko dob; cbutev rljl meri in dosti cenejše kot v.
dtv,
,*6t
ta
%
^ ^^^To j Alaina *
RISANDA ADRIA EXPRES so , 8 30.12.30 in 15.30-19. uvedli stalne tedenske veekend izlete na Blejsko jezero s skupnim potnim listom. Odhod vsako soboto ob 14. prihod vsako nedeljo ob 22. uri. Prvi Izlet bo 12. t. m.
Planinski izlet na Škrbino
Planinsko društvo v Trstu priredi v soboto in nedeljo, 5. in 6. t. m., planinski izlet na Škrbino (2054’ m) poleg Bogetina na Tolminskem. Odhod s kamionom v soboto, 5. jul., ob 19.30 iz Trsta. Prenočevanje na Tolminskih ravneh, ob zori naslednjega dne pa
ren odraz tržaškega življenja. Pri- J vrh. Zaradi vozila je potrebno, da
----- so večina izletnikov prijavi do
Prijave in po-, i jasnila v trgovini jestvin Vism v navale bodo vprašanje Slovenske', Roma in v čevljarni Transal-Koroške,	| pina. Piro v ul. Settefontane 3.
hodnji sestanek se bo vršil 10. julija i •* večina, iri-etm ob 18. uri v istih prostorih. Obrav- j *
zadovoljni z uspehi, ki smo jih do-torice, ki »o s svojo borbenostjo j segli, posebno če pomislimo na ve- j prjprav za naše nastope v tržaški In tehniko navdušile številno ob- j like težave, s katerimi »mo se mo-;	Tako smo nastop li z glas-
činstvo. Rezultati. Moški : Tomažič rali boriti od prvega dne. Zavedali'	pevskimi in telovadnimi
amo »e, da js naša naloga težka, j (oči^mi t;r deklamacijami v Bazo-kajti nismo se zadovoljili samo s vici> y	pr.staniških	delav-
tem, da preskrbimo na»i mladini j ^ ,n na Kolonkovcu. Z r.abrani-
Ker sta imela prevet sladkorja
Policija je zvedela, da imata 38-letni Ivan Fiorotto iz ul. Molino a venta 17 jn 56-letna Irena Bo;er, bivajoča v isti Ulici na št. 56, večjo množ-.no sladkorja. Napravili so preiskavo in res naši; 248 kg tega blaga, o katerem lastnika nista mogla podati zadovoljivih izjav. Zato je policija preskrbela obema sta-novanje v zaporu, dočim je zaple-i nila sladkor.
KULTURA
Naša mladina razstavlja
K-Skedenj 33:22; Sv. Marko-Opčtne 2:0; Reprezentanca dijakov-Skoljet 41:36; DSZ-Sv. Alojzij , 27:23: Ar-mnal-Skorklja 2:0. Zenske: Rinal-di-Tomažič 19:7; DSZ-FLENT 25:5, Col-Skorklja 24:4; Barkovlje-Redi-vo 2:0.
Kolesarstvo. V kolesarski dirki
FIZKULTURA
Pokrajinsko nogometno prvenstvo
Gaslitii je prehitel enaistorico Škednia
Ntjvadje presenečenj« n*d«ljsk'h tekem za pokrajinsko prevens'vo je poraz vod lne enajstorice Skednja, ki jo je pred domačo publiko pora-z.la enajstorice Krmina. S tem porazom Je Skedenj moral prepustiti vodstvo v kvalifikacijski lastvlci Gaslin'Ju, katerega bo težko dohitel. Krrainčani *o že v prvem polčasu dvakrat potresli nasprotnikovo mrežo. v drugem polčasu pa »o po taktično odlični igri, ne samo obdržali rezultat, ampak ga še povečali. Zmaga Krmina je sicer zaslužena, je pa v rezultatu previsoko izr s »ena. Sodnik De Vecchi je moral tekmo v 89. m nuti drugega polčasa zaradi neredov predčasno zaključiti.
Enajstorica Gaslinija Je po lepi igri pregazila Koprčane in se s to zmago povzpela na prvo mesto. Goričani so v nedeljo pred lastno publiko poraženi zapustili igr)*««. * malo ve« sreče pa bi lahko dosegli neodločen rezultat. V zadnji tekmi sta ai enajsterici Tržiča in Ronk razdelili točki.
Rezultati; Krm n-Skedenj 3.0; Gaslini-Koper 4:1; Izola-Oorica 2:1; Ronke-TržUJ 2:2.
Rojan se je revaniiral
Enajstorica Rojana »e Je Costa-lungl revaniirala za poraz, ki ga Je doživela v prvi tekmi. Zmagonosnl gol aa Rojan Je aabil Martellani v 34.' drugega polčasa :* kornerja. V drugi tekmi za finale okrožnega prvenstva pa Je proseška enajstorica Primorje P. odpravila Rdečo zvezdo iz Ankarana.
Rezultati; Rojan-Coetalunga 10; Primorje P Rdeča Zvezda 2:1.
Pokal eVatovec Zvesti*
Rezultati nogometnega tunVrja za pokal eVatovec Zvesti* so: Tovarna strojevB-Greta 1:0; SkorkUa-Rojan B 1:0.
Italijansko prvenstvo
Alessandrlja-Lazlo 2:1, Inter-Bo-logna 1:1; Atalanta-Venes a 3:3; Ficrentma-Biri 2:0; Napol -Stmp-doria 1:0; Genova-Trleatin* 3:1;
Torino-Milan 6:2; Modeng-Brescia 1:1; Livorno-Juventus 2:2; Roma-Vlcenza 0:0.
Mednarodne vesti
Madtarika-Jugotlavlja 3:2. Madžarska nogometna reprezentanca je v Beogradu premagala jugoslovansko reprezentanco a rezultatom 3:2.
Tenis v Vfimbledonu. V seeniLna-lu ten škega tum rja zx posameznike v W mbledonu Je Amertkanec Kramar premagal Šveda Johanso-na z rezultatom 7:5, 6:2, 6:3, Ceho-slovak Drobny pa Argentinca Wal-k o ver a.
stanovanje in hrano, ampak smo jo j m, proatovoljnimi prispevki amo si
Nesreča z motorjem
V soboto okrog 23. ure se Je blizu Grljana prevrnil motor s prikolico.
hoteli vzgajati ter usposabljati za i oflkrbeU tako zelo potrebno dom. nov« naloge ki jih zahtevata od;akQ knJjiaic0( ki steje u ^ knj g nje sedanj, tn prihodnji čas. Hoteli v 328 zvf2klh_
smo popraviti škodo, ki jo je napravil naši mladini fašizem. Da bi svoj namen čim laže dosegli, s* je vodstvo doma najtesneje povezalo z mladino. Njeni zastopniki so postali enakopravni člani domskega sveta. Na skupnih sestankih smo razpravljali o vseh vprašanjih, ki so nas zanimali, in odločal: o ukrs-pih za zboljšanje disciplin«, učnih uapehov, prehrani itd. Na »talnih roditeljskih sestankih, ki »o b'li vsako prvo nedeljo v mesecu, pa »mo seznanjali starše naših gojen-o«v z d«lom in življenjem v domu ter njihovim napredkom v šoli. S predavanji in akadfmijam. v tržaški okolici pa smo želeli poživiti za nlmanj« za našega dijaka med ljudstvom.
Čeprav je pomanjkanj« prostorov zelo oviralo naše gojence pri učenju, »o uspehi, ki so Jih dosegli ob zaključku šolskega leta. zadovoljivi. Ob skltpu šolskega leta J* izdelalo preko 68%. Medtem ko je na tržaških srednjih šolah izdelalo 62.65%. Torej j« uspeh dijakov v Dijaškem domu botjii od uspeha onih dijakov, ki ne stanujejo v domu. Pri-
Vs« leto s« je moral dom boriti e težavami, toda z m«sečniml vzdrževalninami, ki so jih starši gojencev vedno vestno plačeval, darovi in prispevki članov Dijaške matice smo premagali vse težave in tako uspešno zaključili delo v preteklem šolskem letu. Vsem našim prijateljem podpornikom »e najtopleje zahvaljujemo za njihovo nese-blčno pomoč.
Sedaj pa nas že čakajo nove nalog«. Pripravljamo se za prihodnje šolsko leto. ko bo naša mladina zopet prihitela v naš« šole. In tedaj se bomo ponovno lotili dela z naj-vtčjo vnemo in izvršili to, kar nam zaradi najrazličnejših ovir ni bilo mogoče dosfči letos, v korist dijakom in v korist vsega našega ljudstva.
Prosvetno društvo «1. Cankar*
Javlja r.aši mladini, da ustanavlja tamburaški zbor. Mladinci tn mladinke nad 14. letom in »tarejši, ki imajo veselje, naj se javijo v poslo-valn'ci ul. S. Marko 21 (gostilna »pri Cirilu*).
40-letni Cocolet Riccardo lz ulice
Moreri 170, ki Je sedel v prikolici. Je tako nesrečno padel, da s je prebil oko in dobil tudi druge težje poškodbe na glavi. Pripeljali so ga v bolnico, kjer to zdravnik ugotovil; soškodova.aje očesne mene ir pretres možganov. Njegovo stanje je precej resno.
Ukraden in najden kamionček
V nedeljo Je bila v okviru prireditev mladinskega festivala 6TO-ja med drugimi tudi otvoritev slikarskih in kiparskih del naših mladih in najmlajših v Domu pristaniških delavcev v kulturnem krožku Kraljič. Vrednost razstavljenih del je zelo različna. Tu vidiš poleg šolskih del mladih začetnikov, poleg prekopiranih n*b in sl.k tudi že dela izrazitih mladih talentov, ki se držijo svojih vis> kih vzorov, ali pa iščejo celo pogumno svojih poti.
Luciano Parovel, dvajsetletnik,
d inski razstavi najbolj razveseljivo, je dejstvo, da imamo m«d našo mladino toliko resnega prizadeva-
Prodaja starega žekfi®
Pri tržaški finančni int* , k!
je bila ustanovljena kom-fuU fi T *av*«r/*k Pč rtf lili 2. **
dežem Largo Panfilli ševala prošnje za nakup prodajo starega železja.
Oddaja žitaric
Vse odločbe splošnega od'0ve;;i 61 (oddaja žitaric) ostanejo vi tudi za leto 1947. 6prf samo nekateri členi. treba vso posejano	&
ljenje za mlačvo izdaja P°„. -o špektorat področja. Dolo«eIL^) ve cene: za pšenico (19° “
Prepovedan izvoz mleka
T*
'tor
•bdi
«ct
K>n
•Mo
*»v
‘tin
hn
tioč
Na pritožbe ljudstva v ^ \ S lo mleka z dežel«, je	^
Izoli in Piranu, da dobivajo
odsek Okrajnega ljudskega ""jj;- \ v sporazumu s piredstavni** pf h „aru*
% 'H
mest. Previšek pa bodo la“"' y1 ^ bodno irvažali v Trst,	((' ^
katov in Delavskih zadrugJ^j, 'ti vedal ;zvoz mleka v Trst- M t
vcaai .zvoz	v	j.**-	^	j-
bodo toliko mleka, potrebno prebivalstvu	(fi
nja in resničnega smisla za umet- dovoljenjem krajevnih
ljuds*1
nost. Videli smo njihov* prve napore in poizkuse, pa tudi nekaj že kar dozorelih del. Vse to pomeni lep in svetel obet za našo bodočnost.	VJ. B.
Nagrada za prevod «Božanstvene komedije*
Eno najzanimivejših književnih del na ozemlju Sovjetske zveze v če š«m""prav""poučen ~se^naslanja ! nedavni prošlosti je prevod Dante-v svoji tehmki na impreslon.ste,!	Commedie*	iz	peresa
kaže pa presenetljiv smisel za bar-	trzinskega Prevajalec je
.	_	nnro	tri	1	evmo Ho n v f č>r*ynKlri nn lfi
borov,
0pozorilo_
Centra dl Cultura PeF
Ravnateljstvo Centra ^ TJ1 Pcpolare je poleg sedaaj .	.
navadnega članstva	č(
kov ustanovilo še dvoje a* *! stva Centra di CJultura - P -Odj redne in podporniške t1 j, !
štej« »
ve in kar nenavadno gotovost v izdelavi in kompoziciji. Vse tri razstavljene slike vzbudijo in tudi zasdužijo našo pozornost. Černe Marjano ki ima razstavljeno pokrajino (»Pred dežjem*) in dva kipa (»Izgubljena* in «Dve lutki*), Je posebno v slednjih strasten iskalec novega t«r stoji na stališču tako imenovane »abstraktne umetnosti*. Je nedvomen talent in trdno verujem, da j« njegova današnja stopnja le prehodna etapa na poti k zrelejšemu in sodobnejšemu pogledu v umetnosti, ki n« »me in ne more biti v nasprotju z življenjem ln njegovimi perečimi vprašanji. Zaenkrat išče predvsem z
Policija je našla blizu Lonj er ja i razumom, ki Je pogostoma za mla zapuščen kamionček Pri natančnej- dega človeka nevaren zapeljivec k šem pregledu so videli, da je to ka-
mionček nekega 2erjata, ki so ga tatovi nekaj dni prej ukradli njegovemu lastniku. Zato ga je Policija sedaj vrnila gospodarju.
Pretep z nesrečnim koncem
Preteklo soboto ponoči sta se sprla pri Sv. Alojziju 37-letni Sker-lovaj Bruno iz Pendice Scoghetto 20 in 32-letni Luska Aldo od Sv. Alojzija št 1. Luska je v prepiru z nožem zadal Skerlovaju več ran. Z rešilnim vozom so ga pripeljali v bolnico, kjer se bo moral zdraviti okrog 3 tedne. Policija je aretiral« napadalca, ki se bo moral zdraviti v zaporu zaradi svoje nagle jize in verjetno še malo dalje časa. Vzroki prepira niso znani.
ALEKSANDER BECK,
141
VOLOKOLAMSKA CESTA
Zdaj sem končno mog«l isdati ukaz za nadaljevanje pohoda proti Volokolamsku.
— N« svoj« mosta! — »srn ukazal. — Priprava za pohod! Fili-monev, ostani tu.
F!limonov, tridesetleten suhljat, snergičsn podporočnik, J« bil kcmsndlr tretje čete.
IPreJel j« od mene nalogo: zbrati svojo četo in takoj kreniti kot predhodnica na pot Taka j« v borbeni situaciji razvrstitev bataljona na maršu: predhodnica koraka pred glavnino kak« tri do štiri kilometre.
Skupaj a Filimonovim s«m sl ogledal eemljavid. Najkrajša in najugodnejša pot je bila cesta. Jugovina, ki j« bila medtem nastala, Jo zagotovo spremenila v blato vse okolišk« poti, izvsemši to edino trdno progo. Toda sem so, k tej tlakovani cesti, s nekoliko točk v dv«h ali treh kolonah prodirali Nemci. Izbral sem smer za pohod, ki J« bila težja, toda varnejša. Treba Je bilo presekat; ceeto, potem pa kreniti na sever ter udariti po stranskih poteh proti Voloko-lamtku.
Potrebno J« bilo, da Filimonov tako) krene po tej poti, da M mogel tako zavzeti predpisano razdaljo izpred glavnine bataljona.
Filimonov J« s tekom edš«l v č«to
Stnčenko j« privedel Lisanko. Skočil sem v sedlo in odjaha! k odredu Bozžanova.
Močni artilerijski konji so z naporom vlekli topov« zunaj poti, po pepregloboki eoteski. Megla J« bila t« zbrisala tenko odejo er ega. KoUsa eo rezala ledino. Borci »o se a nogami opirali ob moaro, »polžka »revo ter tako pomagali konjem.
Ošinjgli »o m« z mrkimi pogledi. Nekdo je mračno zaklel. Nekdo Je rek«l:
— Eh, tovariš kombat... Peha se po vseh poteh...
Drugi J« zagodrnjal v tla:
— Lahko J« nj«mu! Svign« po kobili in ne »krbi za nič...
Poznal sem Paška.
— Paško! Kaj si dejal?
-• Nič.
Treba bi ga bilo naučiti reda, dati mu občutiti, kaj je komandirjeva roka, toda prešel sem preko tega. Nisem mogel razumeti, kaj J« možem. Saj so »e vendar srečno vrnili z nevarnega in težkega podviga, častno izvršili borbeno nalogo. Zakaj torej namesto ponosa. nemeeto veselja — ta potrtost?
Bozžanov j« prišel k meni. On, ki je bil navadno živahen in nasmejan, j« bil zdaj prav tako naježeno resen.
Bozžanov Je začel raporttrati po predpisu, toda jaz sem ga prekinil:
— Kaj se j« pri tebi zgodilo? Zaksj st« vsi tako politi?
Bozžanov je znižal glas in brezvoljno dejal:
— Izvedeli so...
— Kaj so Izvedeli?
— Tu »o se povsod naši umaknili. In mi »mo spet...
— Kaj spet? Kakšna neumnost j« to!
Pogledal m« J« z dolgim pogledom naravnost v oči in žalostno dejal;
— Aksakal, zakaj vi tako z mano? Vi vendar veste, — da sem jaz...
Toda Jaz sem ga ponovno prekinil:
-- Tvoj »jaz* je — to! — Pokaual sem na mrkogled« borce, ki so vlekli topove. — Razmišljaj o njih: ti si odgovoren za može. Toda kaj J« to »mi smo »pet*?
— Spet sami...
— Od kod Imaš to?
stranpotem. Ko bo z vsemi čuti in z veem svojim bistvom dojel polnost življenja bo nedvomno tudi našel pravo pot do resnične- umetnosti.
Osemnajstletnik Claudio Černigoj se mi zdi samozavesten mlad talent. Njegova »Deklica z rožo* ima gotovo svoje vzornike, a pomeni za njegova leta tt smel poizkus, utreti si svojo pot v umetnosti. Druga slika (»Siromaki*) j«, če se n« motim, prekopirana vsaj v kompoziciji. Bila bi za osemnajstletnika vendarle pretrd oreh. Pri tem naj opozorim mlad« slikarje in kiparje, naj strogo ločijo in tudi navedejo, kaj j« nastalo iz lastne ustvarjalne močj in kaj Je bilo od drugod prevzeto in prekopirano,
Oba portreta Claudije Noulian kažeta dozorelo tehniko in obvladanje človeške fizicnomij«, »Mladenič* pa J« zanimiva in uspel« študija v glini.
Na razstavi imamo še celo vrsto mladih talentov, ki so se poizkusili predvsem v risbi Jn akvarelu. Omenil bom Ferlugovo »Katedralo*, mladega Renka, Bertok Albino, Pribca, Aldo Prašnikar in druge.
V živo sodobnost posega Kovačič Peter s kipom »Na mladinski progi*. Močna sta dva kipca »Padlega*. deli Siegfrida Maovca.
Nisem naštel vseh, morda sem tega ali onega po krivici izpustil. Tisto, kar ee mi zdi na tej mla-
Razdrto obnavljamo
Naša vas, ki Jo kličemo Razdrto, Je za časa n«cifaši»tičn«ga divjanja mnogo pretrpela. Porušili so Jo tako, da je Razdrto res razdrto. Ljudska oblast j« takoj po osvoboditvi priskočila prizadetemu ljudstvu na pomoč in je pri t«m mnogo napravila. Zadnje čaae smo začeli rušiti in odstranjevati zadnje ruševine pri Kovačevi domačiji. Pri neki drug domačiji Ja vaška mladina pripravila stavbsni 1«» za obnovo hiše. Vaščani sami so popravili tudi most v gOzdu. Na zboru volilc«v pa so sklenili, popraviti vodovod (n zgraditi živinsko napajališče na primernem prostoru, da ne bo ogrožal čistočo ln higieno vasi
opravil svoje delo v terzmski obliki in Je prejel za svoj trud Stalinovo
stop teh članov ee nuarjem t. 1.	,	'
Pogoji, pravic« in d°lzP pristop so sledeči:	m	s,
1.) Posameznim °seb»“’t;iri
!’))i
‘)t
m je prejei za s\oj irua Diarjiovg »	i.)	pcsaLTneznim
nagrado. Neki kritik je ob tej pri- I štvom in ljudsko - dem«
ložnoati zapisa! besede, da J* »Dan- j organizacijam, ki se 'T'* ceri'0
te blizek ruskemu čitatelju*.
Vokalni koncert v Teatro del Mare
i izdaja članske izkaznice 'Cultura Popolare. „ .-rstl 2.) Ustanovljeni sta 2'ez"'* stva: a) Članstvo za P05 b; Podporno članstvo
V petek zvečer se je vršil v dvo-rani Teatro del Mare vokalni koncert, ki sta ga priredila Centro di Cultura Popolare in pevski zbor C-C. P. eTomasin.
Na programu so bile poleg zborovskih pesmi, ki jih je izvajal omenjeni zbor, tudi operne arije, katere so peli sopranistki Vecchiet in Furlan, tenorista Kodermac in Botteghelli ter baritonist Pertot. Fsi solisti so pokazali dovolj pevske kulture in nekatere arije odpeli t znatnim estetskim prednaianjem in izraznim občutkom. Zato moramo upravičeno upati, da bodo z vztrajnim študijem in izpopolnjevanjem dosegli še tiste finese, ki smo jih to pot še pogrešali in so nujne za umetniško podajanje.
Pevski zbor »Tomasi* pod vodstvom P. Occinija je odpel pesmi e navdušenjem in tudi pri dveh opernih arijah doprinesel svoj delež k uspehu večera.
Občinstvo, ki te dvorano do kraja napolnilo, ni štedilo s priznanjem, posebno še proj. E■ Botteghelli-Pe-tri, ki je ves večer glasbeno pripravila in bila tudi odlična spremljevalka.
D. 2.
Proslava pesnikaLeopardija
v nedeljo dopoldne sa v dvorani Delavske športne zveze v ul. Contl št. 11 proslavili obletnico rojstva itaU.anskega pesnika iz Recanatl-ja, Oiacoma Leopardi-ja.
Profesorica Laura Furlan je pokazala v svojem predavanju vso veličino tega velikega in nesrečnega pesnika, katerega pesmi so v dobršnem delu izraz n.egove bolezni, ki ga je priklenila v samoto in meditacijo. Iz te osamljenosti so nastali biseri kot so: sLinfiniton iNeskončnost), vil sabata del vil-laggios (Sobota na vasij, *Le H-membranze» (Spomini) itd. Dobro bi bilo, ako bi tudi Slovenci bolj poznali tega predstavnika melanholije, ki se skoraj dotika pesimizma, vendar pa se mu nikoli ne preda in prikazuje v svojih delih toliko duševne lepote.
Gospa Nerina Poggi je po predavanju deklamirala dve Leopardijevi pesmi: sSobota na vas iz in »Vrabec samot ar».
5
R(
\
S
zvez«, organizacije itd.)- y gef
3.) 'Prošnjo ra prlstop ?, di Cultura Popolare m® pisati 2 člana kulturnih k; sta najmanj 1 leto čla
4.) Upravni odbor lab«	^
ali odbij« prošnjo za	■ jfi i'
5.) Upravni odbor• <**» g J za vsako leto sproti le rino. Za tekoče leto )e „0i] a i za člane 300 lir, b) ** * člane od 1000 lir naprej-
6.) Člani, k; lzpoln.J®	f( y
imajo pravico udeleževat kulturnih	in	zabavnih	)	£«■.,;
ki jih pnred« Centro*^;. Popolare in kulturni ‘Ljj« J njeni v	OCP.	Pri tem	h* itiP
olajšave	kakor člani	,
krožkov.	■	»o	(iš .itt
Pravila ln pristopnic«)	j.Pf
polago prosilcem v	3J *1'
ra Popolare, via Maz*-n
 ^
Odg. urednik DUŠAN Tisk Stebilimento TiP-
Tri*5
KINOPUEOSTA^F
KINO OB MORJU.
«pel
'i.
h1
ROSSETTI. 16.00:	A'
Besse Davis in Hump -g.
li
FJLOD RAM MATICO-godivščina v ZanzTfc’-- jju*' SUPEROINEMA. 16.0°:	rt
vanje*. _____________^
tla begu*.
ITALLA. 16.00: «Prepv'U,o IMPERO. 16.000: »Br
vanje*.	-j
MASSIMO. 16.00: »Mož**
KINO NA OPČINAH. PJL \ f stav« za ameriške vo^» ,av» „i
do, 2. Julija, ob t®-00, goda*. Po 21. url Pr . J prostem. V četrtek is^^*r
AVEEKEND - lZkETl ,(]
er
'1
Blejsko
(SLOVENIJA^
S SKUPNIM POTNI*1
■■
ob
1*.
Odhod iz TRSTA:
vsako SOBOTO -	^
prihod v TRST:	0„	»
vsako NEDELJ0 .jj* Prvi izlet bo na 12.	.	•	Ji
Pojasnila in vpisovanj	.
potovalnih uradih *	,
»ADRIA EXPRESS* * ul. F. Seivero 5 * *e