Poštena v crof°T *nL Leto XIV., štev. 23 Ljubljana, petek 27. jannarja 1933 Cena Dir 2.— LptiVDitvo; Ljuoijana. Knafljeva ulica b - leteton št 3122. 3123, 3124 3125 3120 Inseratn' oddelek.: Ljubljana. Selen-buraova al. i - TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11 — TeletoD št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Teleton št 190 Račun pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180. W'en 5t IftS ?41 Naročnina zna&a mesečno L)in 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124. 3125 3126. Maribot. Gosposka ulica 11. Telefon št 2440 Celje Kocenova al 8 Tel št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Nadškof dr. Bauer o pastirskem listu Zagrebški nadškof g. dr. Bauer je včeraj objavil v zagrebškem »Katoliškem listu« izjavo, ki jo je smatrati za nekak odgovor na ogorčenje, povzročeno širorn Jugoslavije z nesrečnim pastirskim pismom proti Sokolstvu. Gospod nadškof se uvodoma pritožuje, da je zaradi pastirskega pisma »nastala silna gonja proti episkopatu in katoli-liški cerkvi.« Mi smo o stvari tudi sami pisali in precej vse čitali, kar je bilo v jugoslovenski javnosti rečeno v odgovor na nekvalificirani napad naših škofov proti jugoslovenskemu Sokolstvu, in reči moremo, da je nacionalna javnost odgovorila škofom in polemizirala z njimi na način, ki je naravnost dostojanstven in ki se je strogo čuval vsakega napada na katoliško cerkev ter je celo v vsakem oziru respektiral avtoriteto visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Zlasti so tudi izjave Sokolov samih izrečene s treznostjo in oamerjenostjo, ki sta v skladu z visokimi nalogami našega Sokolstva in z dostojanstvom njegovega starešinstva. Pritožba nadškofa je torej v tem oziru popolnoma neutemeljena. G. dr. Bauer se odločno zavaruje v svojih izjavah proti očitku, da bi bilo pastirsko pismo v kakršnikoli zvezi z Mačkovimi in Koroščevimi puktacijami. Ako naj pomeni ta protest zagrebškega vladike indirektno obsodbo teh punktacij, potem ga bo ves naš narod z zadoščenjem vzel na znanje. Nikdo tudi ni trdil, da bi bili škofje izdali svoje pastirsko pismo zaradi tega, ker je g. dr. Korošec izdal svoje puktaeije. Ali čudovita časovna koincidenca obeh aktov mora vsakomur pasti v oči in vzbujati najrazličnejše komentarje. Da so punk-taši smatrali pastirsko pismo kot. dobrodošlo pomoč pri svoji akciji, tega g. dr. Bauer ne bo mogel ovreči. Prav tako je bilo malo preveč zahtevati od javnosti, naj veruje, da 17. novembra 1932 naši škofje niso niti vedeli za kake punktacije, saj je znano, da so bile Mačkove punktacije takrat že publicirane. Nadalje g. nadškof zatrjuje, da je bilo pastirsko pismo na škofijski konferenci od 17. novembra 1932 soglasno sprejeto in formulirano. Mi pa avtentično vemo. da o soglasnosti med katoliškimi škofi v tem vprašaju ne more bati govora. Že pred par dnevi smo objavili zanimive podatke, ki kažojo, da zagrebški pastirski proglas v več sto župnih cerkvah sploh ni bil prečitan. Danes lahko ugotovimo, da se pastirski list ni c i tal v nobeni cerkvi kotorske škofije. Kako tudi? Saj so v tej škofiji skoro vsi katoliški duhovniki s svojim škofom na če*u člani in deloma tudi funkcionarji naših sokolskih društev. Na Hrvatskem se je povodom te, v svojem bistvu čisto politične ofenzive proti naši največji nacionalni vzgojni organizaciji iz širokih narodnih krogov v znak ogorčenja in protesta pojavila zahteva, da se jezuiti, katerih vpliv na vodstvo cerkvenih poslov v Jugoslaviji postaja vedno večji, izženejo iz Jugoslavije, odnosno njihov red prepove. Na Hrvatskem obstoja namreč zakon, ki prepoveduje v območju sedanje savske banovine jezuitske naselbine in ki je posledica nekih žalostnih moralnih afer pred kakimi 40 leti. Že leta 1918 je Narodno Viječe sklenilo, poslužiti se teh starih odredb in izgnati jezuite. Vendar je bila že izdana odredba za izgon jezuitov zopet preklicana in to ne malo po zaslugi naprednih ljudi. Sedaj so se te zahteve ponovno pojavile v finančnem odboru Narodne skupščine. Zahteve, da to ponovno podčrtamo, zagrebškega izvora, toda g. dr. Bauer jih je brzo prenesel v Beograd in trdi, da v Beogradu že dolgo pripravljajo napad na uboge očete jezuite. Tisti Beograd, ki ima v svoji verski toleranci danes več katoliških cerkva nego pravoslavnih in ki se sam škandalizira nad nepremišljenimi izpadi in polemikami nekaterih pravoslavnih cerkvenih listov! Interesantna je tretja točka izjave g. nadškofa, v kateri se zgraža nad očitki, ki so oe ponekod pojavih in ki pravijo, da. je pastirski list bil izdan po nalogu sv. .stoike in na željo Mussoiinija. Gosp. Bauer slovesno izjavlja, da sv. stolica o pastirskem pismu ni ničesar vedela in da torej tudi v nobenem oziru ni vplivala, da se izda. G. nadškof postavlja v čudno luč odnošaje našega episkopata do sv. stolice. Notorično je, da se je po škofovski konferenci v Zagrebu sarajevski nadškof g. Šaric odpeljal v Rim poročat papežu. Res je »Slovenec« takrat to vest zanikal, toda g. nadškof Šaric ga je sam postavil na laž. ker je v svojem glasilu dal slovesno opisati svojo avdijenco pri papežu. Ah si je mogoče misliti, da bi g. Šarič ob tej priliki v Rimu svetovalcem vrhovnega cerkvenega poglavarja aii papežu samemu ne poročal o daleko-sežnem koraku, stor.ienem na zagrebški škofovski konferenci? Ali more kdo verjeti. da je pustil svefo stolico v nevednosti o akciji, ki je tudi s cerkvenega stališča ena najvažnejših, kar se jih za- Cheronov uspeh v zbornic! Francoska poslanska zbornica je odklonila zahtevo po vrnitvi proračunskega predloga s 3*8 glasovi proti 205 Pariz, 26. jan. d. Poslanska zbornica je dopoldne začela razpravljati o zakonskem načrtu o kreditih za februar in sredstvih za finančno obnovo. Voditelj desnice Marin je t svojem govoru protestiral proti načinu, kako je finančni odbor odpravil vladni načrt, nakar se je k besedi oglasil predsednik finančnega odbora Matvy in poudaril, da ima odbor pravico vzeti v proučevanje besedila, ki mu jih predlože njegovi člani. Dodal je, da je imel odbor posla s pravcatim finančnim zakonom in ga je moral proučiti v vseh podrobnostih. Nato je Marin zahteval, naj s« sprejme tak načrt, ki ima pred očmi izvedbo finančnega ravnotežja brez posojila. Po njegovem je predloženi načrt brez zveze. V njem so novi strašni davki in prav malo prihrankov. Pritoževal se je tudi. da načrt varčuje v proračunu za narodno obrambo na način, ki ni dopusten. Predlagal je končno, naj se sploh ne prične debata o proračunu, svoj predlog pa je umaknil, ko je finančni minister Cheron postavil vprašanje zaupnice Poslanec Flandin je naglašal, da so izvedenci precenib primanjkljaj na 10 milijard in pol. Protestiral je proti ukrepom, ki jih ni predlagala vlada, nego finančni odbor. Vladni načrt ima vsaj na videz ravnotežje, njegovi predlogi gredo pol na račun novih davkov in pol na rovaš prihrankov, toda finančni odbor je vse pre-vrgel. Po njegovem se bo prihranilo 900 milijonov, novih davkov pa bo 4530 milijonov. Opozoril je. kako je trgovina že sedaj prizadeta z občinskimi in departman-skimi davki. Tako so n. pr. v seinskem de-partmanu davki 20 krat večji kakor so bili L 1913. Trgovina je zaradi davkov popolnoma na tleh. Izvozna trgovina Je padla za 70 do 80 odst. Nadalje je opozarjal na nesoglasje med vlado in finančnim odborom v več točkah in končno zahteval, vaj se načrt vrne finančnemu odboru, da se vlada z njim sporazume. Finančni minister Cheron Je izjavil, da vlada na noben način ne namerava omejiti debate, zato je proti vrnitvi načrta odboru. Normalno je, je naglašal, da ni soglasja med vlado in finančnim odborom, in razumlji- vo, da vsakdo brani svoje staflišče. Zato bo vlada postavila vprašanje zaupnice proti zahtevi, naj se načrt vrne odboru. Flandin je odgovoril, da je treba izbirati med ogromnostjo fiskalnih bremen, ki jih davkoplačevalec ne prenese več, in politiko znižanih izdatkov. Od ■ 1928. se Je proračun povišal za 13 milijard. Govornik je zahteval, naj se država zopet vrne k številkam v 1. 1928. Nato je Flandin očital socialistom, da so krivi zvišanja izdatkov s svojimi demago-škimi oredlogi. Ker je razpoloženje v zbornici postalo viharno, je bila seja ob 11.05 odgodena do 11.30. Predsednik finančnega odbora M a l v y se je po zopetni otvoritvi izrekel proti vrnitvi načrta odboru, ki je že izglasoval ogromno večino redukcij ter sprejel 97 členov vladnega načrta. Svojo izjavo je Malvy zaključil z besedami: Normalen postopek je ta, da Be na seji odbora skuša dobiti kompromisna rešitev. Nato sta govorila še bivši minister in poslanec manjšine Delastey.rie in socialist Renaudel o načinu, kako Je ravnal finančni odbor na svojih sejah Potem je predsednik odredil glasovanje o zahtevi po vrnitvi načrta finančnemu odboru, proti čemur jr 1 vlada postavila vprašanje zaupnice. Vrnitev načrta odboru je parlament zavrnil s 368 glasovi proti 205. Z izidom tega glasovanja se Je stališče vlade znatno ojačilo. Ministrski predsednik Paul Boncour je po glasovanju izjavil, da pričakuje sedaj od večinskih strank načelnih nasprotnih predlogov Pristavil je, da je pripravljen proučiti vsako formulo, ki bi uvedla ukrepe za štednjo in davke v enaki višini kakor načrt vlade, glavno pa Je. da se vzdTŽi načelo, nobenih novih davkov brez novih ukrepov za štednjo. Štiri glavne in največje stranke vladne večine, med njimi socialisti in radikalni socialisti. so sklenile napraviti skupno fronto v finančni debati t poslanski zbornici. Zdi se, da so se stranke sporazumele glede tega, da bodo zagovarjale kompromisno formulo, ki bo prav tako daleč od vladnega, kakor od socialističnega finančnega predloga. Stranke so izvolile posebno delegacijo, ki ima nalogo, da stopi v stike z vlado. Albanci proti italijanskim pretenzijam Bivši albanski poslanec o italijanskih prizadevanjih za podjarmljenje Albanije Pariz, 26. januarja. AA. Pod naslovom »Ali bo v Tkani ponovljen državni udar iz 1. 1926* priobčuje današnja >Ere Nou-velle« članek bivšega albanskega poslanca Klisure o pritisku, ki ga v zadn.i-etn času izvaja Italija v Albanija im mu je namen kolonizirati albansko državo z Italijani. Vsi ti napadi na Albanijo izhajajo po mne-n-iu Klisure od barona Aloisija, italijanskega poslan ka, ki je 1. 1926 s pretojami im z drugimi sredstvi prisilil albanskega kralja Zoga, da je pristal na tiranski pakt Po tem uspelem udaru je bil poslanik Aloisi nagrajen od svoje vlade z vel&po-slaniškim mestov v Tokiju, sedaj pa se vnovič pojavlja na politčnem odru. Klisura opisuje dalje podrobno dogodke 1. 1926. ko se ie albanski kralj Zogu odvrnil od Jugoslavije in se približal Italiji. Fašisti so te dogodke precenjevali. Mislili so namreč, da so s pridobitvijo kralja Zoga osvojili že tudi srca albanskega naroda in samo Albanijo, a so kmalu nato prišla bridka razočaranja. Italija je potrošila za vojni material, strateška dela, ceste in za podkupovanje vplivnih mož ogromne vsote, skupno nad 2 milijardi frankov. UpropasfcHa je albanski narod, vendar pa le ni mogla lani doseči, da bi podaljšala veljavnost tiranskega pakta. Ista usoda bo po vsej priliki dohitela tudi sedanjo pogodibo o italijansko-albanski trgovini. Iz teh razlogov so zdaj v Rimu dokaj v skrbeh. Zato so se oči merodainih vnovič obrnile na barona Aloisija, da reši položaj. Vprašanje pa je. ali mu bo uspelo, da ponovi svojo posrečeno potezo rz 1. 1926. To vprašanje si sedaj s skrbjo postavljajo vsi resnični albanski rodoljubi. Teši jih zavest, da je naloga barona Aloisija sed3j neprimerno težja, kakor je bila 1. 1926. Klisura zaključuje članek z ugotovitvijo, da ie malo verjetno, da bi kralj Zogu sedaj hotel pristati na sporazum, kakor mu ga predlagajo z druge strani. Preiskava v bmski pustolovščini Doslej je bilo aretiranih 92 brnskega prevrata - Praga, 26. januarja h. Polioijsko ravnateljstvo v Brnu je končalo preiskavo o sobotnem dogodKu v Zidenicah. V zvezi z afero je bil med wdnjimi aretiran se bivsr, major Svira. vodja fašistov na Moravske m. ^ so mu dokazali, da je bil poučen o Kob-zine-kovem načrtu. Do danes opoldne je bilo pn okrožnem sodišču v Brnu zbranih 8d arertirancev. do večera pa je število naraslo na 92. Preiskava ee je sedaj rz Brna prenesla v moravsko podeželje, kjer so tudi' že pričeli več oseb. Včeraj so nekateri Vsti z Moravske poročali, da Kobzinek sploh ni pobegnil pre- ____, - -M--rriT —----------EjgBjajjjgii misliti da. ker je škofovska poslanica odkrit poziv državljanom proti obstoječemu državnemu zakonu in eden najjač-jih udarcev cerkvene avtoritete proti avtoriteti države. G. nadškof Bauer izraža na kraju nekako zadoščenje, da so škofje s svojim pastirskim pismom odkrili, koliko nasprotnikov ima katoliška cerkev v Jugoslaviji. To je resnično neumevno zadoščenje! M; rajši konstatiramo, da je pastirsko pismo vsemu svetu odkrilo, koliko spoštovanja uživa v naši državi katoliška cerkev, tako da se niti narod niti država nista dala zanelia+i, da bi zaradi težke pogreške vodilnih cerkvenih funkcionarjev storila karkoli, kar bi moglo škodovati ugledu cerkve same in verskemu čuvstvovan.vj njenih pripadni- i kov. ' Schleicher pred krizo Položaj Schleicherjeve vlade od dne do dne težav-nejši — Obnova harzburške Sronte — Kombinacije o novi vladi sokrivcev ponesrečenega Odlikovanje vojakov ko meje. temveč so nekateri videli n« Moravskem. ne daleč od poses-tva njegove matere. Danes *e je pokazalo, da so te vesti netočne. Pri preiskavi v Pragi so našlo listino, datirano pred približno en*m tednom in podpisano od treh fašistov iz Pra*e skupno z generalom Goi-do iz kaitere je razvdno. da je fašistično vodstvo v Pragi sporočilo v Brno. d« se ne strinja z akcijo, ki jo je snoval Kobzinek Potemtakem je general Ga:dn tudi sokriv, ker n.i obvestil ob'nstev o Kobzonekovih načrtih, dasi je vedel zanje. Vorak-i, ki ao bih v kr-t:čni noči v vojašnici in eo se odločno postavili v br*n napndnlcem — večrn<~ma Nemci — po bili danes deloma povišani v višje čine, v v pa pohvalieni. Onim ki so morali z?iT"di poletnih dopustov sk,/:ti ostanek vojaške s'u-žbe sedaj, so ta d«' »'nžSovan i« d*V. Š posebnim priznanjem je Sil pohvaljen hudo ranjen5 vojak Henrik Kindermm Balkanska zbornica Beograd. 26. jan. AA 7.\ podpredsednika balkanske zbornice v Carigradu ie izvoljen delegat kraljevine .lugoslaviie dr Svetislav Marodič, generalni tajn;k beograjske trgovske zbornice. Z^ preds»dn;ka je izvoljen delegat Turčije Mifad bej. /a drugega podpredsednika pa rumunski delegat M" nese u Zbornica je že začela svoje organizacijsko delo. Njeni prostori so v poslopju ca-rigrajske trgovske zbornice. Berlin, 26. Jan. aa. Rok, ki ga Je dal starostni svet državnega zbora minili petek strankam za nova pogajanja za ureditev sedanjega notranje-političnega položaja, poteče jutri popoldne. Listi, ki resumirajo dosedanje prizadevanje za razplet političnega kaosa in ugotavljajo, da sta se jasno pokazali dve smeri. Po prvi naj bi 9e skušala sestaviti parlamentarna večina, ki naj bi odgodila prihodnjo sejo državnega zbora, dokler vlada ne izdela novega proračuna in ga predloži parlamentu. Na ta način bi se vlada lahko popolnoma mirno posvetila tej nalogi. Čeprav je kancelar izjavil, da vztraja na tem, naj se položaj do konca razčisti, mislijo v nekaterih političnih krogih, da predsednik republike ne bi bil zoper takšen kompromis. Bivši kancelar Papen, bivši predsednik državne banke dr. Schacht in voditelj nemških nacionalcev Hugenberg so iskali drugo rešitev. Hoteli so pripraviti Hitlerja do tega, da se odreče zahtevi po kancelarskem mestu. Ce bi se to zgodilo, so računali, da bi novo vlado sestavil dr. Schacht. Ti poizkusi pa so se izjalovili, ker Hiti"- ni hotel odnehati od svojih rahtev. V poučenih krogih mislijo, da bo starostni svet državnega zbora, ki se sestane jutri popoldne, postavil na čelo dnevnega reda prihodnje seje državnega zbora vladno izjavo Berlin, 26. jan. g. Po prestolnici so zvečer krožile govorice, da je Schleicherjeva vlada odstopila, vendar se je kmalu izkazalo. da so bile preuranjene. Kljub temu pa se ne da tajiti, da je postal položaj Schleicherjeve vlade skoraj nevzdržen in sior predvsem zaradi tega, ker Schleicher ni preprečil šKanda.a s podporami za vzhodne kraje. Vladna kriza iahko izbruhne vsa* trenutek. Kot novi državni kancelar se imenuje Papen, podkancelar pa naj bi postal narodni socialistični in državnozborski predsednik Goring. Nadalje bi prišli v poštev za vojnega ministra general Stulpna-gel, za notranjega ministra dr. Frick in za gospodarskega in prehranjevalnega ministra Hugenberg, ki naj bi obe ministrstvi prevzel kot takozvani krizni ministrstvi. V političnih krogih zatrjujejo, da je zopet r celoti obnovljena harzburška fronta. Nova viada bi najprej vladala brez parlamenta, d bi preprečila nadaljnja razKritja v škan-* dalu s pomočjo za vzhodne kraje. Bitka s komunisti v Dresdenu Krvav spopad s policijo na komunističnem shodu Devet demonstrantov ubitih, 11 hudo ranjenih Dresden, 26. januarja s. Na shodu, ki so ga snoči priredili komunisti, je prišlo do spopada s pobeier je podrobno obrazložil potek ter ugotovil, da je bila policija prisiljena rabiti orožje, da si zavaruje avtoriteto, posebno še. ker so jo začeli demonstranti obstreljevati brez vzroka. Socialni demokrati in komunisti so nato predlagali, naj se takoj uvede stroga preiskava in odstavijo vsi policijski uradniki, ki so bili udeleženi pri spopadu, krivci pa sploh odpuste iz službe. O dogodkih v Dresdenu si je pustla po-ročati tudi državna vlada v Berlinu- Kakor zatrjujejo, bo kancelar S-hleicher, če se bo ugotovilo, da so plod proti državnega rovar-jenja. uvedel najstrožje ukrepe zoper vpd-no bolj divje politično udeistvovanje. Delavstvo >5>aehsenwerkec je zaradi včerajšnjih dogodkov pričelo štrajkati. Hoover za povratek k zlati valuti Izhod iz sedanjega procesa degeneracije gospodarstva je le povratek k zlati valuti Washingtcn, 26. januarja, d. Predsednik Hoover je včeraj podal v Beli hiši izjavo, da smatra povratek k zlatemu standardu kot edini izhod iz sedanjega procesa degeneracije gospodarstva. V zadnjih štirih ali petih mesecih se je pokazal v Ameriki kot posledica dejstva, da so mnoge države opustile zlati standard, povečan uvoz cenenih inozemskih proizvodov. Ta du-m-ping škoduje ameriškemu kmetijstvu in ameriškemu delavcu tako močno, da se morajo izvesti proti njemu potrebni ukrepi. Amerika bi se sicer mogla zaščititi s povišanimi carinami, a to bi samo pomenilo. da bi se tudi Zedimiene države pridružile blaznemu tekmovamu v zadnjih 18 mesecih. v katerem se Evropa neprestano o-bdaja s čim dalje večjimi carinskimi zidovi ter otesnuie s kontingenti. Posledica tega je čim dalje večje nazadovanje konzuma in postopno un:čevanje gospodarskega življenja sveta. Le takojšen povratek k zlati valuti bi mogel rešiti svet pred gospodarskim samomorom. Evropske države dolžnice, ie izjavil nadalje Hoover, naj bi se najprej pogajale z Ameriko o reviziji vojnih dolgov. Amerika zahteva za prot;uslugo. da bi prav iste države doprinesle s stabilizacijo valute k stabilizaciji gospodarstva. Ce bodo evropske države izvršile to zahtevo, se bodo takoj dvignile cene na svetovnem trgu. Ce pa bodo zavzele odklonilno stališče. se bo priče'a carinska vojma. ki bo uničila ves svet. Hoover je končal svoje svarilo s pripombo, da je položai izredno resen, ter ie izrazi! upanje, d* Anglija ;n prizadete druge države ne bodo zapirale oči pred tem spoznanjem. London. 26. januarja, d. Anjr!eSkj listi so z odobravanjem sprejeli govor zakladne-ga kancelarja Neuvilla Ghamberlaina. ki pomeni prvo i?vno izjavo člana angleške vlade o novem položaju vprašanja vojnih dolgov. Kot elavni točki njecovih iziav se ornačuieta zahteva po končni ureditvi voi-nih do'gov. kakor tudi. da se ne sme več sprožiti vprašanje reparacij. Ne more b ti nobenega dvoma, ie dejal Charriberiain med dnurm. da se zaupanje med narodi, kakor tudi finančno ?n gospodarsko blagostanje ne moreta obnovitj. dok'er ne srneio bremena vernih dolgov m reparacij. M;s'imo. da b: bilo popolno črtanip vojnih do'gov in reparacij najboljše, kar bi moge' doživeti svet Ch->mber'a'n ie hvali! ugodne uč;rke la'jsarri5k:h d^eovorov. ter i" zlasti poudarjal. d3 so bi13 7 nvrrt; ustvarjena pr:iate'u«ka čuvstva r^ed pvr.ncV;rpi narodi. Razveljavljeni reparacijskega dogovora bi obnovilo stare rane ter o«emozo- čilo za nedoločen čas vsa upanja v sporazum od katerega sta odvisna sreča in blagostanje Evrope ter vseg? sveta London. 26. januarja. AA. Angleški poslanik v VVashingtonu Ronald LindsaT je izročil ameriškemu zunanjemu ministra Stimsonu odgovor angleške vlade na povabilo k pogajanjem o dolgovnih in gospodarskih vprašanjih med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami. Odgovor bo Stimson zdaj dostavil naravnost novoizvoljenemu predsedniku USA Roo^eveltu. Angleška vlada pravi v evoiem odgovoru, da bo z veseljem poslala na pogajanja svoje posebne delegate. Novi predsednik Pokojninskega zavoda Beograd, 26. januarja, d. Minister za socialno politiko in narodno zdravje jo razrešil dolžnosti dosedanjega predsednika Pokojninskega zavoda za privatne nameščence v Ljubljani g. Ve-kosiava Vrtovca ter imenoval za novega predsednika g. dr. Vilka Baltiča, bivšega velikega župana in državnega svetnika v pokoju. Konferenca za skrčenje delovnega časa Žene\>a, 26. jan. d. Konferenca, ki je razpravljala o skrčenju delovnega časa, je včeraj zakliučila svoje delo Odobrila jo soglasno poročilo ki navaja sklepe in glasovanja op osameznih predlogih V poročilo je bila sprejeta izjava skupine delodajalcev, da bi bilo nadaljnje skrajšanje delovnega časa ob ohranitvi sedanjega življenjskega standarda delavstva nemogoče, kakor tudi izjava delavske skupine, ki protestira proti absolutno negativnemu stališču delodajalcev Ugotovitve konference bodo predložene mednarodni konferenci za delo. ki bo zborovala meseca maja in junija v Ženevi, da sprejme nadaljnje sklepe. Janonska izstopi iz Društva narodov London, 26 Jan. g. Kakor poroča »United Press« iz Tokia, je danes japonska vlada načelno sklenila, da bo Japonska izstopila iz Društva narodov Tokio. 26 1an s Kakor poročajo japonski tisti je ministrski predsednik Ušida sporočil članom svoje vlade da je Društvo narodov ♦akoreko? že opustilo svola prizadevanja za ureditev kitaisko-japonsKega sno-ra. in jih opozoril, da moralo hiti pripravljeni v kratkem za resen sklep Posvetovanja ministrov so bila nato v pričakovanju nadaljnjih poročil iz Ženeve odgodena. Skupščinski odbori Tridnevni odmor zaradi muslimanskih praznikov — Nove spremembe v občinskem zakonu — Predlagano ukinjenje drogerij Beograd, 26- ianuarja. p. Za danes napovedana seja skupščinskega finančnega odibora ie bila odgodena do ponedeljka ob 10-oopoUne. ko se bo pričela razprava v proračunu notranjega min strstva. Zaradi jutrišnjega praznika sv. Save in zaradi muslimanskih bajramskih praznikov, ki trajajo od 28. do 30. t. m., skupščinski odbori v tem času ne bodo delali. Dam« je imel se>o odbor za zakon o občinah. Odbor je izvršil znatne spremembe členov 25, 26. 27, 28 in 29. Cien 25-, ki določa število občinskih odbornikov, je spremenjen tako, da volijo občine do 3000 prebivalcev 18 občinski) odbornikov, od 3000 do 5000 prebivalcev 24 odbornikov, nad 5000 prebivalcev pa 36 občinskih odbornikov. Občinam, ki imajo v izjemnih pr merili manj kot 3000 prebivalcev, se more zmanjšati število odbornikov, ki pa jih v nobenem primeru ne sme biti mani kakor 10. Vprašanje ženske volilne pravice še ni rešeno. . Člen 26. določa, da se občinfiki odbori volijo za tri leta s splošnim, enakim, neposrednim javn m glasovanjem. Ta člen je bil popravljen v toliko, da se uvaja namesto dosedanje starostne dobe 30 M za pasivno volilno pravico, starostna doba 25 let. Člen 28. je bil sprejet brez sprememb. razen v točki 6., ki pravi sedai, da ne more postati občinski odbornk. kdor ie brez utemeljenega razloga pri poslednjih volitvah odklonil izvolitev za občinskega odbornika. Člen 20. je bil rezerviran; člen govori o tem. da ne rnoreio b ti izvoljene na prvih treh mestih za občinske odbornike osebe, ki ne govore in ne piše;o državnega jezika, ki so ▼ državni službi ali pa izvršujejo duhovni* k poklic. Skupščinski odbor za zakon o lekarnah je danes dovršil svoie delo ter bo na eni svojih prihodnjih sej izdelal poročilo, ki bo predloženo plenumu Narodne skupščine. Spremenjeni člen 32. zakonskega načrta določa postopno uknjenje drogerij in pravi med drugim, da morejo lastniki drogerij po določbah prejšnjih predpisov vzdrževati drogerije najdalie ie dve leti od uveljavljena novega zakona ter izkoristiti prav ce, ki so iih pridobili po prejšnjih zakonskih pred^ih ter izdana dovoljenja za drogerije, ki jih morajo v omenjenem Času likvidirati. Lastniki drogerij, ki so magistri pharmaciie in ki žele preosnovati svoje drogerije v lekarne, se morajo v treh mesecih po uveljavljen ju zakona pr'javiti ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, s čimer dobe prednost pred ostalimi konkurenti. Minister za socialno pol:tiko in narodno zdravje bo pooblaščen, da bo lahko v roku dveh let tudi brez razpisa dovolil otvarianje javnih lekarn v krajih, kjer jih še ni. lastnikom obstojih drogerij. ako izpolnjujejo pogoje po čl. 6. zakona o lekarnah. Minister za socialno politiko in narodno zdravje more razen tega razpisati konkurze za kraje, ki nimajo dovoli lekarn. Člen oo. prepoveduje vsem ustanovam in trgov nam. omenjenim v čl. 4. in 5- tega zakona, vsako proizvajanje in izdajanje strupov drog, zdravil, zdravilnih epecialitet. zdravil biološkega porekla, kakor tud: substanc m preparatov, določenih za uporabljanje kot zdravila. Skuoščinski odbor za proučitev zakonskega načrta o volitvah narodnih poslancev od^odil svojo sejo na ponedeljek ob 10. dopoldne. Seja vlade Beograd 26. januarja, p. Dopoldne ob 11. se je sestal k seji m metrski svet; seja je trajala do pol 2. popoldne. soiaio i se o Parkrat smo v svojih poročilih že j •menili, da so se mogočnemu protestnemu pokretu proti nesrečnim separatističnim punktacijam ne Ie priključile, marveč se mu naravnost postavile na čelo naše zavedme občine iz vse Slovenije. Občine so se in se še sedaj druga za drugo pridružujejo resolucijam Županske zveze in roleg tega pošiljajo še svoje protestne izjave deloma banski upravi v Ljubljano, deloma predsedstvu vlade v Beogradu. Danes objavljamo samo majhen del teh občin. druge bomo našteli še v prihod-niih številkah. Smihel - Stopiče, Podgorica, Velika Loka, Jezersko, Radohova vas. Orehova vas. Petere. Jarše. Kovor. Martijanci, Ljutomer, Rečica ob Savinii. Šmartno pri Ltiji. Radeče. Loški potok. Krplivnik. Stražišče, Podze-rneli. Zagradec. Pobrežie pri Mariboru, Ja-nežovci. Gornji grad. Oplotnica, Vodce nad Ljubljano. St. Vid pri Stični. Mozirje okolica. Nemška Loka. Račna. Križka vas, Dravograd. Senovo. Bukovci. Gorenje polje. Sv. Peter v Savinjski dol'ni. Bučka. Gaberje, Polliov-gradec. llrastie - Mota. Slomi, Blagovica, Rogaška Slatina; Pod četi tek. Sv. Ješ t. Sromlie, Tolsti vrh. Konjice okolica. Pišece, Kodoš, Žužemberk. Kalobie. Pramlie, Cerklie ob Krki, Rowza. Fratn. Ranče. JeSenca. Morie. Loka; Zbelovo. Murska Sobota O orni a Radgona. Spodnje Hoče. Sv Miklavž pri Mariboru. Sv. Jurj rod K umom. Grušova, Borovec, A rti če. Rob. Ribno, Orehovica. Sinji vrh; Križe pri Šmarju pri Jelšah. Bolehnečici, Armeško, Peče, Drtija, Prevorje, Sv. Junj ob ščavnici. Planina pri Rakeku, Ajdovec. Brezovica, Slivnica pri Mariboru. Predoslje. Braelovče. Cven, Rateče - Planica, Dvor pri Novem mestu; Velika Nedelja, Loče, Žalec, Ržiše, Bela cerkev, Škocijan, Ruše, Sv. Lovrenc v SI. goricah, Hnrievka v TuhVu, Zibika, To-polšica, trg Lemberg, Kaplja vas. Gornja Bistrica, Gnabe pni Ljutomeru, Apače, Adlešiči; Vir, Vurberg, Vrtiče, Razvanje, Podgo-ra pri Kočevju, Prosenjakovci, Domžale, Dole pri Litiji, Sušje, Sv. Jurij ob juž. žel., Rovte, Zrkovci, Polšnik, Vitanje, Odran-ci, Radovljica. Cvetkovci; Lipa pri Dolnji Lendavi, Skofja Loka, Gruškovec, Golnik, Rigonce, Dolga vas. Kranjska gora, Melinci, Novo mesto, Cen-tiba, Petisovci. Ceršaik, Metlika, Konjice. Bukovica, Dogoše; Moščanci. Homec, Stari trg, Sv. Barbara v Halozah. Laško, Moškanjci Oplotm-ca, Črnomelj, Djbrniče, Race, Logarovci, Turni5če, Šmarje pri Jelšah, Slatina Radenci, Dolenja vas; Slatina okolica. Koprivnica, Trnovski vrh. Stari log. Briga, Kom polj Črnci, Kranj. Marenberg, Brusnice, Sv. Križ nad Mariborom, Klane, Krašnja, Ihan, Gornja Slaveča, Gradac; trg Sv. Jurij ob juž. žel.. Skoke, Krka, Sv. "Trojica v Slov. gor., Motnilc, Smlednik, Križ, Zalog pri Kamniku, Mala Pola-na. Kočevska Reka. Toplice pri Novem mestu, Sv Trojica pri Šmarju, Zgornja Bistrica, Kamnik, Dve interpelaciji o pastirskem listu Skupina senatorjev je zaradi protisokolskega pastirskega lista interpelirala oba pristojna ministra Beograd, 26. ianuarja. r. Senator Milan Popovič m tovariši so v zadevi pastirske- j ga Usta katoliških škofov proti SKJ našlo- | vili na ministra za pravosodje g. Maksimo-viča interpelacijo, v kateri pravijo, d3 predstavlja pastirski list tendeneno tolmačenje nacionalnega programa in da podcenjuje pravi pomen Sokolstva v naši državi. Ta čudna in nepričakovana ofenziva je naperjena proti naši najčistejši, najbolj zdravi in nacionalno neomadeževani ustanovi. v kateri se goji in razvija telesno in duševno zdrav jugoslovenski naraščaj, ki bi moral računati na skupno pomoč vseh patrotskib elementov v državi. Zato ie ta ofenziva vznemirila vso našo javnost in vse državljane, ne glede na veroizpoved, stan ali položaj. Vznemirjenost ie tem večja :n tem bolj bo!estna. ker ie neutemeljeni in neumevni napad prišel v trenutku, ko razni zunanji in notranji nepriiateli' naše države de'aio za razkroj naše narodne n državne skupnosti iti ko bi se vpliv katoliškega episkopata moral boli kakor kdaj prej usmeriti za koristnejše in konstruk-tivnejše delo. Interpelanti pravijo dalje: Ne da bi se spuščali v razmotrivanie. kako je moglo prit' do tega napada na delo naše najmočnejše m najčistejše nacionalne formacije, ne moremo v interesu države in nas samih dovoliti, da bi kd-orkoli stremel po tem po-grešnem potu za razdvajanjem in slabitvijo narodne celote. Zato prosimo ministra, naj odgovori v senatu, ali hoče preskrbeti vsa jamstva, da se bo z zakonom urejena organizacija Sokola kraljevine Jugoslavije zaščitila pred napadi verskih organizacij. in ali hoče odrediti s oomočio državnih oblasti vse zakonske sankcMe proti sličnim stremi len,jem v bodočnosti? Nadalje vprašujemo ministra za pravosodje, ali hoče z zakonsk mi ukrepi preprečiti, da ne bodo predstavn'ki kake cerkve prestopali meje svoje obasti ter vsMjevali pečat svojega duha vsemu našemu narodnemu raz- vojni, da bi na ta način ojačili m razširili sfero svojega vpliva tudi na oiko. To kljub jasnim določilom pogedbe, d« morajo vse panoge izkoriščanja in predelavanja sirovin. polizdelkov in gotovih izdelkov meti svoj sedež na perzijskih tleh in plačevati davke perzijskemu fiskusu. Leta 1929 je družba zvišala davčnn delež Perzije na 1,161-000 funtov, brtski pa je kljub vsemu mešal še vedno 837.000. Zato pa je vso Perzijo ob51 a ogorčena nejevolja, ko je L 1931 družba po približni oceni nakaze« Perziji le 135-000 funtov ter je s tem le prejasno pokazala da hoče vse poledice svetovne krize prevalit' na rame Perzije, dasi so se »jem dohodk ne glede■ nai krizo tudi v 1. 1930-31. zvišali za dobnh 100.000 funtov. Izgube perzri>kega erarja so narasle medtem tudi zaradi padca funta. Perzija je dohodke iz koncesije branila za gradnjo železnic m jih je nalagala v angleških bankah, zato je ob padcu funta izgubila dobro "etrtmo svojih prihrankov. Perzije:, ki jim je razmah nacionalizma ojaoil narodno zavest, so se zaceli intenzivno za n mati za poslovanje Anglo-Persian 0;!a io so dognali, da plačuje družba 16 odstotkov in dohodninski davek le_ za dve podjetji, za štiri posebne družbe, štiri rafinerije in za 19 drugih podjetij pa ne odračuna niti pare. d)si posluje ves koi»-cern teh podjetij na temelju iste konces je Desetletja se je vleklo tako poslovame tn samo ob sefr umevno je. da je v vsej \tr-ziji ob teh odkritjih močno zavrelo osobito ker družba ni hotela nit' čuti o svojih dolžnostih in je trdovratno odklanjala v s "ko poravnavo. Teheranska vlada je do zadnje pare preračunala svoie izgube 'n rK-Ktzala "javnosti naravnost astronomska številke, za katere je Anglo-Pers-an oškodova'a perzijski erar Po tei pripravi javne"« mnenja je perz>ijski parlament oklenil odpoved ti koncesijo. vlada p* je v svoja noti še posebej podčrtala, da je prisil ;ena roseči za 'etn skrajn:m ukrepom, ker duržbi v številnih in dolgotrajnih po?a;ani::h ni bila pripravljena na pika k popust ali na k-ko poravnavo. ki bi kakorkoli bila v korist Per-ziri- _ Df^ je angleška javnost v^ »Economirtu« in v >Timesu« nujno onporoča'a m^dceboj no poravnavo, je sit John S-mon stvar dar' razgrnil v ^eievi. kaT je v poučenih knosih izzvalo silno začudenje. Spor je medtfm zaradi pomirij-vega držan^a per-ij ske vlade iz?jbi' na svop osfrosti Svet Društva narodov je na pred'o5 Aven^l« enkrat pozval sporni strank- k sporazumu in določil mmistra d.r Bereša zi pos^eHo val ca med njima nakar bo zadev* /ločen* H programa Svet« Društva narodov. ak<-se znani posredniški spretnos« R^neša n«» posreči, da pomiri tožnika m toženca Iz šutnarske slažbe Beograd, 26 januarja Dosedanji Samski poverjenik v Boh Bistrici, g H'"nko Jp.nša ie premeščen za šumsiKega poverjenika na Bled. Kralj in kraljica zopet v Beogradu Minister Titulescu o odnošajih Male antante in Madžarske in potrebi antante srednjeevropskih držav Bukarešta, 26. jan. r. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta snoči ob 19.10 odpotovala s svojim spremstvom iz Bukarešte. Na železniški postaji so se poslovili od j'ugoslovenskega kraljevskega para ru-munski kralj Karel, prestolonaslednik Mihael, člani vlade in diplomatskega zbora, osobje jugoslovenskega poslaništva ia ru-munskega zunanjega ministrstva ter zastopstvo višjih oficirjev IX. lovskega polka, ki nosi ime kralja Aleksandra. Na peronu oostaje je bila postavljena častna četa istega polka. Pred odhodom Je bil jugoslovenski kraljevski par popoldne na obedu pri biši grški kraljici Elizabeti. Obeda sta se udeležila tudi kralj Kare.l in prestolonaslednik Mihael Za tem so visoki gostje odfiii na ogled muzeja Creculescu, kjer se je kralj Aleksander posebno zanimal za zgodovinske zbirke. V muzeju je visoke geste sprejel bivši predsednik vlade prof. Jorga. Visoki gostje so si ogledali tudi muzej Simo Kralj Karel in prestolonaslednik sta se zvečer zopet vrnila v Sinajo. Kralj Aleksander je pred svojim odhodom sprejel Ti-tulesca, ter je odlikoval predsednika vlade Vajdo Voevoda in ministra Mirto ter Tileo z redom sv. Save »I. stoonje. Beograd, 26. jan. r. Kralj Aleksander in kraljica Marija sta danes popoldne prispela zoriet v Beograd. Budimpešta, 26. januarja č. Rumunski z»- nagi minister Titulescu je dovoHl posebnemu porodevalcu bud mpeštan^kega lista »Ar Est« intervju, ki ga je List objavil danes r prav senzacionalni obliki. Minister Titulescu je dejal med drugim, da ni n ti ena izmed držav Ma.le antante sovražno "azpo'o-žena napram Madžarski « da imajo v-e tri države namen praktično izvajati prijateljsko politiko Dapiram svoji sosodr ob Duna-vu. Praktično se da ta program ostvariti ie z ustanovitvijo antante petih srednjeevropskih držav: Avstrije, Madžarske, češkoslovaške, Jugoslavije in Rumu® je. Ta aittan-ta bi morala delovati za to. da bi svet spoštoval trgovinske m pol-itin mo?'a ustvariti a*mo«?e-ra. v kateri bi bilo mogoče rešiti tudi najtežji problem, to je spiritualiza-cijo mej. Prometna kriza na Savi in Dunavn Parniški promet med Beogradom, Zemunom in Pance vom ustavljen - Nezgode posameznih ladij Beograd, 26. januarja p. Zaradi hudega mraza sta Sava m Dunav zamrznili skoro do polov ce. Zaradi debelega ledu zlasti pri Zemunu se je le s težavo vzdrževal promet. Zato sta bila odposlana dva monitorja. da očistita v>aj pristanišče pri Zemunu; ker pa so se vedno na novo kopičile ledene plošče, sta opustila svoje delo in je bil ob 10. dopoldne med Beogradom, Zemunom in Pančevom ustavljen ves par-pški promet Deo<-li led na Savi in Du-navu je povz.ročil tudi že znatno škodo. Tako je parni k »Majestic«, ki vozi med Beogradom it Pt-nčevom, obtičal med debelimi ploščam-i. zaradi česar je med potniki nastala velika bojazen, da bi ne prišlo do kaj zlega Ker so se ledene plošče okoli parnikn čim dalje bolj kopičile, mu je bil poslan na pom-K veVk parnik rečne p'ovbe. ki je razbil led okoli niega ter ga privlekel v beograjsko prstan'.šče. Enaka usoda je doletela zasebni potniški p3mdijo poklicni vremenarji, ki sicer prav dobro pogodijo vreme za dan dva naprej, za daljšo dobo pa ponavadi odrečejo. Naš kmet ima ponavadi dober nos za vreme. Pa smo poiskali takšnega domačega vremenarja in ga vprašali, kako on mish o zimi in o mrazu. Popraskal se je mož za ušesom, pomežiknil z levim očesom in menil: »Sem si mislil, da Vas tare radovednost, kako dolgo se bo še dalo dilce voziti. Vam kar povem, da smo kmetje kar zadovoljni z letošnjo zimo. pač pa smo bili hudi na jesen, ker je bila tako mokra, da se je težko dobila stelja. Oe bi te bilo dovolj, ne bi imeli prav me proti temu, če bi držal suh mraz tja do Matijevega. da bi lahko lepo poklali prašiče in spravili les pri dobri smuki. Sicer se pa danes nebo prav čudno obnaša Včeraj smo praznovali izpreobrnjenje sv. Pavla, pa mislim, da ne bom pogrešil, ce napovem z našim starim rekom, da »sve-"i Pav' bo zimo dol dav«. Včeraj z jutro t kmalu po polnoči se je januar mladil in vse kaže. da se bo vreme obrnilo. Kal niste opazili, da je v zemlji že jug, ki je kljub oblačnemu nebu odmeknil sneg. Seveda zato še ni rečeno, da bo vzelo sneg, temveč je veliko večja verjetnost, da bo z južnim vremenom pričelo neusmiljeno mesti. Posebno verjetna je ta napoved, če pomislite, da ob tem času vedno sili vzhodnik in se tedaj kaj rada uresniči druga polovica narodovega reka, katerega prva polovica se glasi »Ce vzhodnik juga za zadnico zagrabi, tedaj...« Seveda bo mile zime hitro konec, ko začne luna rasti: »Mesec gori, mraz gori«. Samo dobro da ima letos svečan le 23 dni, da ne bo mogel uresničiti svoje stare grožnje, češ, da bo napravil takšen mraz, da bo tele v kravi zmrznilo«. Bomo videli, kako je uganil naš vremenar! Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je vporabna »Franz Jose-fove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 107 milijonov Din v zraku Ljubljana, 26. januarja. V dravski banovini je 3U glavnih tobačnih zalog, ki razpejavaio izdelke ljubljanske tobačne tovairne. Glavne zaloge, nameščene v važnejših gospodarskih in političnih središčih, oddajajo nato posamezne vrste izdelkov na njim določene kraje in trafike. Seveda bo vsakega kadilca zanimalo, koliko milijonov eroo v dravski banovini v preteklem letu spustili v zrak. Ogromna mno-žna tobaka — v skupna vrednosti 169 milijonov 710.487 Din. Največ so pepušili cigaret Zeta in Sava, zadnji čas pa so se vrgli zlasti na Dravo. Vzrok, da so začeli kadilci izbirati n.ižije vrste cigaret, tiči pač v gmotnih težavah. Splošno je bil lanski konzum tobaka v naših krajih precej imn-jši kakor predlanskim. V vsej državi je konzum padel za približno 15 milijonov dinarjev. Nekateri okraji in mesta pa so vzlic krizi po-pušM-i' precejšnje milijonske svote. lako so v Celjskem okraju pokadili raznih cigaret i-n cigar za okoli 15 milijonov in pol dinarjev. v Kam miku nad 5 milijonov, v Kočevju okoli 4 in pol mikjena, v Kranju nad 8 in pol milijona, v Laškem 4 m pol milijona v Mariboru za 27,566.244 Dm, v Novem' mestu za 4,344.000 Din dn v Ptuiu za 9 144 000 Dn. Ribničami so toidi precej strastni kadilci. Pognali so v zrak 2 milijona 353.337 Din. Radovljčara z Bedom, kjer je poleti zbrana otmena družba, za -> milijone 685.976 Drn raznih tohacmh izdelkov. zlasti boljših cigar i-n cigaret. jelooami z okolico so izdali za toba.K; 4 milijone 430.876. Tudi Zagorje, ki je rudarski revir, je potrošilo za tobak čedno vsoto. namreč 4.520.057 Din . .. Koliko milijonov je Ljubljana z okokeo spustila v zrak? Lani za približno 1 milijon manj kakor predlanskim. Ljubljančani z okoličani so namreč -izdati za vse tobačne izdelke 37.210.645 Din. predlanskim 3S milijonov 509.137 Din. — Vsa dravska banovina je porabila pri tobaku 2 milijona 620 knjžic cigaretnega papirja v vrednosti 1 milijon 726.850 Din Zimske radosti in tegobe na Kočevskem Kočevje, 24. januarja. V decemfbru so naši športniki popolnoma obiroali nad zimo: ni bilo ne snega ne ledu. Zastonj je nosil sv. Miklavž s ara. smuči in drsalke. Pa vendar je tud: tepot prišla za naše zimske športnike znata doba Snega je zapadlo mestoma 30—10 cm, zadnje dni pa je začelo tudd pošteno zmr-zovati. Fridribštanjsko gorovje je nag-o oživelo Povsod srečuješ smučarje in sankače. staro in mlado. ZJaisti tudi pri nas postaja sroučanie na.rodfrni šport, za kar n-fiv P-Tse-i™ skrbi naš ^de^ova^ec smuči Ivan Mandeljc, ki pa pošilja svojo jeseno-vino tudi v Ljubljano in celo v Italijo. Z z'mo seveda niso toliko zadovoljni siromaki in brezposelni. katerih je v naš"'h krajih, alasti pa v mestu samem, čezdalje 7. u^avrtvijo in ttcis^tš^^pptti industrijskih obratov smo dobili tudi pri nas brezposelne, ki prezebujeto in giadujejo. Pohvaliti moramo naša karitativna društva, zlasti Rdeči križ in Kolo jugoslovanskih sester, ki so zastavila vse sile, da lajšajo troljenie siromakom. Kakor simo že beležili, imamo noro cb-črnsko upravo, število dosedanjih devetfh odbornikov se je povečalo na štiriindvaj- KULTURNI PREGLED set. Novi Občinski odbor * županom dr. Maksom Kostanjevcem se je resno lotil važnega dela sanacije mestnega m občinskega gospodarstva. Da pride tudd tai do pozitivnih uspehov, nam jamči dejstvo, da so novi odborniki zastopniki prav vseh slojev. Novi občinski proračun, ki je bil sprejet soglasno, je reaien in uravnovešen. Dasi malo visok, saj znaša skoraj poldrag milijon dinarjev, predvideva vsa najvažnejša kritja občinskih izdatkov. Najtoolj obremenjuje proračun postavka 700.00 Din, ki jih mora občina prispeva/ti za sanacijo mestne hranilnice, da bo ta denarni zavod zopet vzcvetel. Vprašanje, ki sedaj naše rudndSko delavstvo najbolj zanima, je nadaljnji obstoj kočevskega premogokopa. Z več strani se pojavljajo vesti, da se bavi vodstvo TPD z resno mislijo likvidirati kočevski rudnik, češ, da ni več rentabilen. Ne vemo sicer, iz kakšnega namena se lansirajo te vesti v svet. naglasi ti pa moramo, da bi bila likvidacija našega rudmika strašen udarec za naše delavstvo. Na kočevskem premo-g-okopu so sedai uslužbeni sami rudarji z družinami, nekateri so zaposleni že po dvajset in več let. Z likvčdac jo bi bm postavljeni brez vsakih prihrankov na cesito in bi morali nastopiti grenko pot brezposelnih. TPD je pred nekaj leti upostavila na kočevskem rudn ku električno centralo. S tem je na.nierjala elektrificirafei vso Kočevsko in tudi de! Dolenjske. Z načrtom banovine ki je prevzela e'eiktrif:kaciio mesta Kočevja 'in' s tem ribniško, velikola-ško in do/breipoljsko dolino, je ta načrt padel v vodo, tako da sedaj zalaga elektrarna s svojo energijo le staro in novo tekstilno tovarno v Kočevju, občino Željne in svoje obrate na rudniku. Ksr banovina ni mogla izvesti elektrifikacije Kočevja in okolice zarai&i obstoječe Nove Evrope« priobčuje pod naslovom « >jedinstvenom književnom jeziku«, ka^o pa vidi g. P. Bulat. polemiko B. Borka z dr. Petrom Bulatom. ki se v beograjskem časopisu »Narodna Odbrana« zavzema za 9topn;evito likvidacijo slovenskega jezika. B. Borko predvsem ponovno ugotavlja, da ni med Slovenci danes nobene organizirane skupine, ki b; hotela v vprašanju samostojnega slovenskega jezika popustiti v korist srbskohrvaškega jezika in ki bi istovetila jusoslovanstvo e kulturno in posebej še jezikovno hegemonijo srbskohrvaške večine v istem državnem ljudstvu. Bulatova »rešitev« slovenskega jezikovnega vprašanja bi se dala izvesti samo e silo, proti volji Slovencev. Nato pisec izvaja: »Vsakesa. ki se med Slovenci zavzema za jugoelovenstvo (toda ne v smislu g. dr. Bu-lata) in za kar najožje sodelovanje slovenske kulture s srbekohrvaško kulbiro, vprav žaliio nazori pisca omenienega članka ft i dr Bulata) o l?kvidacin današnie-pa slovenskega književnega iez«a. Kdo pa ima nrav ro da Slovencem določa^ rok. do katerega smeio rabiti svoje »knuzevno narečje«. Kdo je pooblaščen, da rodovom, ki 90 prav iz ljubezni do slovenskega jezi- ka reševali to našo skupno zemljo pred Nemci in Italijani, brez vsake stvarne potrebe in koristi za Jugoslavijo, vsiljuje boj zoper hegemonijo srbskohrvaškega iezika? Zaman kliče pisec na pomoč Vraza, Macuna, Razlaea, Majeria in druge Ilirce, — mrtva imena, nriče drugačne dobe in drugačnih potreb. Zaman skuša z mrtvimi pobiti živ*, ko skoraj nihče med Slovenci ne umeva pojma »iugoelovenstvo« tako. kot ga razlaga g. dr. Bulat: da je namreč slovenska kultura podobna bfnki. ki se ne> more držati in ji je potrebna »tiha in stoonievita< likvidacija. a n;ene preostale vrednote nai preidejo v »muzeje... Vei se spominjamo časov. ko so s takimi trditvami prihajali Nemci in Italijani, toda tudi tedaj nam jugo^lo-venska ideja ni bila. kakor nam ni danes. negacMa. marveč izpopolnitev, dovrševanje tega. kar smo in kar živi v na9. torej: nadaljevanje s skupno pomočio in sodelovanjem. a nikakor ne likvidacija v korist številčnejšega in močnejšega. Proces v primeru Slovencev ni dane9 -sti kot ie bil v primeru kajkavskega in čakavskega d alekta i Slovenskr zadeva ni zgolj filološko vpraša-! nie. marvi'5 je cel vozel vprašani, in ta vo-! zel se lahkn reši ali ne reši bodisi razum-• no in v relativno dolgem času. bodisi z ; »mečem«, nikakor pa ne z »likvidacijo^. , Vprašanje jerika in kulturne individualno-, sti je prav težko in zamotano psihološko vprašanje in najmanj, kar zahtevajo take Lien Deyers Gecrg Aleksander Trude Berliner, Tibor Halmay in Hans Junkermann Ljubavni roman mladega kneza, ki se noče poročiti s princeso, katero so mu določili sorodniki! Kot dopolnilo poleg najnovejšega Ufinega tednika čaroben film M. Badjure: ZIMSKI IZLET NA TRIGLAV! Prekrasno! Predstave ob 4., V4S. in VA\Q. uri Elitni kino Matica Telefon 2124 reči, je poe* «en ras in posebni pogoji. Izmed vseh časov pa je sedanji najmanj primeren za to. Nato pisec zavrača trditev dr. Bulata, da Jugoslovane življenje sili k ustvaritvi edinstvenega književnega jezika in pravi: »Kakšna vitalna potreba nas pač s li k temu, da onim, ki hočejo obranili organ svojega duhovnega življenja, »likvidiramo« ta organ, da podremo bujno in zdravo drevo, ki rodi vsem koristen sad, in da potiskakmo Skm n-ce v obrambo pred jugcslovanstvom, ki dejansko pomeni zmago načela sinteze nad načelom hegemonije?« B. Borko odklani? kot neprimerno m škodljivo vsako diskusijo o tem vprašanju v času. ko »naša zemlja potrebuje čim v*c ljubezni, sloge in — pamet5, čuta za konkretne stvari ter spoštovanja višjih in du- hovneiših reči-« . V istem zvezku »Nove Evrope« ie poleg Hubmaiprievesra članka o mirovnem vprašanju obiavliena polemika z italijanskim publicistom Oskarjem Randijem, ki je v imenu Italijanov odgovoril na iavno .Tusmo B. Mussoliniju s podpis5 Iv. Meštrovica v». Župančiča in drugih predstaviteliev celotnega kulturnega življenia JuTOflaviie. 1 o-lemika z Randijem ie zelo zanimiva 5n priporočamo članek vsem. ki jih zanimajo naši odnosi z italijanskim narodom- To velja tudi o naslednjem donesku: »Tomazeo o svome nesrečnom kraju«. Id na podlagi neobi^vliene korespondence kaže znamenitega Nirola Tomasea kot slovansko Sntece-ga Dalmatinca in prijatelia italijansko-iu-goslovenske sprave na podlagi medseboj- bil ogled končan in podpisan protokol, pri čemer je g. predsednik g. Vrtovec izrazil največjo pohvalo vsem, ki so sodelovali pri postanku in gradbi veličastne stavbe. Prav tako se je vodja stavbe inž. Subic zahvalil mestni občinL ki je ves čas podpirala gradbo. Predsednik Vrtovec pa je inž. Subicu čestital kot projektantu te ponosne zgradbe, zahvalo in priznanje pa je izrazil tudi Ljubljanski gradbeni družbi m nienemu vodstvu, ki je z ambicijo in ponosom dvignilo stavbo nad strehe dosedanje Ljubljane. g Požar v Starem trgu Slovenjgradec, 26. januarja. Včeraj zjutraj je mirno speče meščane zbud'l iz sladkega spanja klic »Gori! Gori!« V Starem trgu, v hiši, kjer stanuje ga. Rozi Hribarjeva, lastnica tukajšnje tovarne kravat, se je vnel požar. Že so se jeli dvigati oblaki dima, pomešani z ogn'~nimi zublji. Ogenj je prvotno nastal v drvarnici, v kateri je bilo vse polno drv, in je vse to seveda hitro pogorelo do tal. Zaradi vetra pa je začela goreti tudi zraven stoječa stanovanjska hiša, Prvo je prispelo na pogorišče gasilno društvo iz Starega trga. a ni moglo takoj stopiti v akcijo zaradi defekta motorne hrizgalne. Sreča je bila, da so bili hitro na mestu tudi mestni gasilci, ki so začeli s svojo motorko naglo gasiti in so obvarovali stanovanjsko hišo. da ni pogorela. Ga. Hribarjeva trpi precejšnjo škodo, ker se je med gašenjem poškodovalo zaradi vode pohištvo in druga hišna oprava. Omenimo le še. da je prišel v mesto trobit neki deželski trobentač, kar nikakor ni bilo potrebne, ker so vsi mestni gasilci vezani z električno alarmno napravo, napeljano v vsako posamezno stanovanje. Takšno trobentanje je tedaj brez pomena in samo po nepotrebnem bega v nočnih urah mestno prebivalstvo, zato naj se to v bodoče opusti. Življenje v obmejnem trgu Gušlanj, 26. januarja. Guštanjski tržani smo preživeli preteklo leto kakor drugi v znamenju krize, ki je dosegla višek v avgustu in septembru, ko je tukajšnja jeklarna, od katere dobiva večina prebivalcev - delavcev svoj zaslužek, bila prisiljena ustaviti ves obrat za daljšo dobo Vendar so se razmere proti koncu leta v jeklarni znatno zbolj-šale. Zaslužek pa še jedva zadostuje za življenjske potrebščine, zato je bil vsak prisiljen omejiti nepotrebne izdatke za cigarete, tobak, za vino. Vendar so številke še vedno znatne. Tobaka se je pokadilo: zetskega in savskega 1S4 kg, ostalih vrst 36 kg, za pipo 545 kg, klobas za žvečenje 134 kg, vkup-no 899 kg tobaka; cigaret pa: Sava 4<*">.000 komadov, Zeta 224.000. Varnar in Drina 34.000, raznih boljšrih pa 2500 komadov. Čigar se je popušilo največ kratkih, slede mešane, braziljke m portorike, skupno 56.500 kosov. V primeru z lanskim letom je konzum tobačnih izdelkov padel za petino. Popilo se je vina 20.100 l, vinskega mošta 600 1, piva 20.700 1, žganja, ruma in likerjev 1900 1 ter sadjevca 20.900 L za četrtino več ko lani. Tržani pa so bili skromni v jedi. Mesarji so za 12S0 prebivalcev zaklali 103 glave goveje živine, 127 telet, 46 svinj in 15 komadov drobnjadi. Po en prebivalec je konsumiral povprečno 50 1 pijače in samo 43 kg mesa. Občinski proračun je za 20.000 Din manjši od lanskega. Postavke so med dohodki: doklada na neposredne državne davke 131000 Din, trošarinska taksa 45.000 Din, občinska imovina in drugo 8000 Din. Občinska trošarina se bo pobirala za lite^ vinskega mošta in vina po 1 Din, od sadjevca po 25 par, od hekto-literske stopinje alkohola pri žganju in likerju po 5 Din. Izdatki so uravnovešeni z dohodki, največja je postavka za soci-jalno skrbstvo. V guštanjski občini je mnogo siromakov, to so brezposelni delavci. staroupokojenci z malenkostno pokojnino. dalje reveži, ki jih je življenje vrglo na cesto, in oni. ki so postali žrtve gospodarske krize. Za vse te se je po-krenila skupna akcija, katere uspeh je bil časten. Kulturne in družabne razmere so, odkar je zgrajen Sokolski dom, zelo živahne. saj je postal dom žarišče telesne in nacionalne vzgoje. Registriranih humanitarnih, prosvetnih, nacionalnih, telovadnih. športnih, strokovnih in gospodarskih nega upoštevanja in pravičnosti. Literarno usmerjenega čitatelja bo zanimala VI. Nazor ja razčlemba srbskih in hrvaških prevodov znamenite Goethejeve pesmi »Wande-rers Nac-htlied«. Številko zaključujejo polemike, med njimi dr. Curčina z Avgustom Cesarcem in uvodoma omenjena Borkova z dr. Bulatom ter referat o Wendlovi biografiji Dan tona. Ivan Podiesntk „Spomini iz Ljubljane" Rjiga s tem naslovom, ki je izšla pred tedni v samozaložb , ne sodi med literarna spise. Prav tako nima memoarskega značaja v onem smislu, kakor n. pr. Hribarjevi ali Šukljetovi spomini. Podlesnikovi »Spomini iz Ljubljane« so spisani v pripovedni obliki, a zajemajo snov iz resničnega zivlienja. tako da v njih srečujemo tud? ljudi, ki so resnično živeli in ki nastonaio delno pod pravimi imeni (n. pr. Štefe. Malovrh). Kje pa se končujejo resnični dogodki m kie se začenia avtorjeva fantazija, to bi mogel posoditi samo oni. ki tako dooro pozna Liub-liano izza zadniih let prejšnjega in prv h let tekočega stoletia. kakor jo pozna pisec »Spominov iz Ljubljane«. V kniigi se odraža V9e malomeščansko življenje Ljubljane, ki si išče duška v malenkostnih političnih senzacijah in spletkah ter v družabnih škandalih iz »boljše družbe«. Podlesnikovi Spomini se začenjajo 9 potresom Takoj v prvem poglavju »Ljubljana v razvalinah< predstavlja pisec či ta tel ju ne- društev je ▼ trgu 21, gospodarskih u®ta-nov pa 5. Raznih prireditev je bilo 44. H koncu še nekaj misli o zimskem športu. Okolica ima mnogo idealnih terenov pod senčnatim plaščem ponosne Uršlje gore, ki čuva v svojem območju naravnost bajna snežišča Začetniki, kakor tudi že izvežbani smučarji se lahko v polni meri navžijejo za malenkostne gmotne žrtve svežega zraka in naravnih krasot. Smučarski klub Guštanj-Kotlje je s svojo propagando našel obilo razumevanja in pripadnikov belega športa ne samo med mlar dino, temveč tudi pri starejših kanomh: z vso požrtvovalnostjo m mladeniško navdušenostjo kobacajo vsi ti po položnih pobočjih ter se ne morejo dovolj načuditi prijetnim občutkom in učinkom zdiavega športa, ki tako blagodejno vpliva na okorno telo. Za čim večji razmah smučania M Smučarski kiub zgradil na Pokrovem travniku udoben in prijazen dom, katerega slovesna otvoritev bo v nedeljo 29. t. m V Kotljah pa so letos zgradili dve skakat niči, eno za začetnike, a na drugi so izvedljivi skoki do 30 m. Kako mrvi Amerika naseljence Chicago, v janoartm. Že v dobi največje industrijske prospe-ritete in tudi v pokrajinah, kjer se je t* ustvarjala v glavnem s pomočjo priseljencev, se ni nikdar prikrivalo mnenje pristne Amerike, da so naseljenci njen dobro uporabljivi gnoj. Dandanes, ko se je pokazala druga temna stran toliko hvaljenega naglega razvoja, pa se vidi, da so naseljenci v Ameriki kakor v velikanskih stopah, ki jih mrvijo brez konca in kraia. To ilustrira tudi kriza naseljenskega časopisja Ta kriza se je začela že leta 1924, ko je novi priseljenski zakon drastično omejil naseljevanje v Zedinjenih državah. Število priseljencev je strahovito padlo m padlo je seveda tudi število čitateljev na-seljenskih listov. Sedanja ekonomska depresija. ki traja že tn leta, je to stanje silno poslabšala in življenje mnogih listov, ki so jih izdajali naseljenci, je postalo problematično Večkrat smo že omenjali težave, s katerimi se mora boriti »Prosveta«, glasilo Slovenske narodne podporne jednote. Do danes je propadlo največ nemških listov in med njimi tudi takih, ki so izhajali že 60 do 70 let. Tudi najstarejši francoski list v Ameriki je propadel. Vse narodnosti so prizadete, kajti stara imigracija izumira, nove pa ni. odkar je bilo ustavljeno naseljevanje. Otroci imigrantov pa se ne brigajo za jezik in tisk svojih staršev in je že 80 odstotkov našel jensk'h časopisov prisiljeno, tiskati po eno ali več strani v angleščini za »mladino«. Med jugoslo-venskimi časopisi v Ameriki je imel do leta 1924. samo eden angleško lekcijo; letos pa jo ima že 15 listov. Najbolj prizadeti so oni priseljenski časopisi, ki imajo ta-kozvani »National circulation«, da krožijo splošno po vsej deželi. Poleg izgube naročnikov je udarila te liste tudi izguba oglasov, ki so biii nekdaj za liste velik vir dohodkov. Današnja kriza je ugonobila večino tvrdk. ki tržijo na daljavo ter pošiljajo po pošti naročeno blaso. Te tvrdke so stalno oglaševale v vseh časopisih s stalno cirkulacijo. Naseljencem sicer ne more biti žal za takimi tvrdkami, kajti za njihovimi oglasi so se mnogokrat skrivali sleparji in izkoriščevalci naseljencev, listi pa so vendarle izgubili lepe dohodke. Dandanes imajo listi z lokatno cirkulacijo več oglasov, kakor pa oni. ki so razširjeni po vsej deželi. Velika večina Slovencev se je naselja v kempe (taborišča) okoli premogovnikov, po šumah, po rudotopilnicah in sploh najdeš Slovenca povsod, kjer je najgrše in najbolj naporno delo. Če so se nekdaj — recimo — Poljaki lotili najgršega in najslabšega dela, smo jih mi skušali na vsak način posekati Sami pa smo prinesli s seboj in tudi od drugih smo se navzeli slabo navade, da smo hoteli v enem dnevu vse preobrniti, potem pa smo pri sodčku pr-mejdušali. Sam sem večkrat delal za dva Poljaka, potem pa: dajmo za enega ali pa za dva. bom pa jutri dve kari več naladal. — Tako smo govorili in delali kot norci— Na stotine premogarjev se menjava danes sem in tja, kadar rovi obratujejo in ko opravijo najtežje delo. gredo spet kam drugam, kjer je treba začeti spet z najtežjim. koliko originalnih ljubljanskih tipov, pred-i vsem narodno damo gospo Sladko in gospo.-Grunhutovo z njenimi čudnimi otroci. Podrobno pripoveduje o ljubljanskem dirin-daju ob priliki cesarjevega obiska. »Ma-škerada« bi lahko bila satira na narodne veselice, če bi bila bolj literarno izdelana. Klepetulja in intrigantka Berta v >Izpre-obrn'tvi«, ki »posreduje« med glavnima petelinoma takratnih ljubljanskih redakcii Malovrhom in Štefetom. je baje živela in izvrševala opisane »misije«. Kaj je vznemirjalo »špsarsko« Ljubljano, kaže »Ančkina povest«, »Dobrodelna predstava« pa zopet odkriva kos »rodoljubnega«, dejansko brezpomembnega in dar.es le malo zanimivega ljubljanskega sveta. »Stefetov rekord« spomin na strastne boie med klerikalci in liberalci, povest »Amerikanec* pa slika družabni škandal z gospodično Floro iz »boljše rodbine«. Ameriški slepar, gospa Sladka, ljubljanska gospodična Flora. Marija Luiiza Avstriska sodeluje pri zgodbi, ki ima morda za podlago kak resničen »spomin iz Ljubljane«, ki pa nas vendarle malce preveč spominja podlistkov v buljvarekih časnikih. Podlesnikovi »Spomini iz Ljubljane« so spisani lahkotno, felitonistično. zabavno, kakor nalašč za občinstvo, ki še danes tvori velik del Ljubljane: občinstvo, ki sa možno zanima eroniaue seandaleuse domačega mesta. Podobni so danes tako prilmbHenitn zabavnim filmom ali modnim operetam: gledaš in se zabavaš, malo pozneje pa gladko pozabiš nanje. — omače vesli ♦ Kmetijska predavanja v radiu. Dne 2. februarja bo govor ii zjutraj o travniMvu (o oskrbovanju travnikov) g. inž. Turk Jakob, ravnatelj kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani. Dne 5. februarja bo predaval g. inž. '^ukman Franjo, bano-vinski kmetijski refeTent o napravi novih sadovnjakov, popoldne istega dne pa g. inž. Novak, šumarski banovinski referent o snovi: »Kako varujemo gozdove«. Dne 12. februarja bo g. Zupane Martin, živinorejski referent govoril o svinjereji, popoldne pa g. Pavlica Franjo. mlekarski strokovni učitelj, o mlekarskih zadrugah. * Zbor radovljiškega sreskega učiteljskega društva je bil 21. t. m. na Jesenicah. Predsednik nadzornik g. Egidij Schiffrer je pridal daljše poročilo. Spomenice glede kuriva. stanarine in glede stalnosti učitelj-stva so bile soglasno snrejete. Ustanovitev s-r-skega internata za inanj nadarjeno deco Ei dovoljena. Sprejet je bil predlog, da se postavi pri sekciji JUU pravdni konzulent. Sledil je zanimiv referat, g. A. škulja o &ol-si: h vrtovih in šoiskem vrtnarstvu, za kar je žel predavatelj mnogo priznanja. Po re-f -ratu so se vnele ravne debate, v katere so posegli mar~ikateri navzoči. Prihodnji zbor bo februarja v Radovljici. "za preproge nespremenljiva Toni Jager, Dvorni trg 1, Ljubljana ♦ Iz Zdravniške zbornice. Vojaški zdravnik v Ljubljani dr. Peter Lapatov ie izbrisan iz imenika Zdravniške zbornice za dravsko banovino, ker jc odšel kot upravnik vojne bolnice v Tuzlo. ♦ Nov Edvokat v Ptuju. Odbor advokatske zbornice v Ljubljani razgiaša, da je g. dr. Jurij Sluga bil dne 20. t. m. vpisan v imenik advokatov s sedežem v Ptuju. ♦ Izpremembe za poslovanje s poštno hranilnico. Z odločbo ministra za promet so odobrene naslednje izpremembo in dopolnitve navodil za poslovanje s Poštno hranilnico: Knjižica 50 čekov stane 27.50 Din. V tej vsoti je vračunana tudi taksa za ček po 0.25 Din od komada, ki je vtisnjena na vsakem čeku. Ček se mora predložiti v izplačilo v zakonskem roku petih dni, če je kraj izdaje in plačila v naši državi isti, če pa je različen, v roku petnajstih dni. Če je krai izdaje zunaj naše države, veljajo zagonski reki od 12 do 60 dni. ček, ki ni bil predložen v izplačilo v zakonskem roku, lahko izplača Poštna hranilnica tudi po tem roku, toda najdalj v šestih mesecih, če ga i zda: a tel j ni preklical. Obresti znašajo pri Poštni hranilnice 4% na leto. Vsakdo ima lahko samo eno hranilno knjižico. Kdor vzame dve ali več knjižic, izgubi obresti po drugi in vseh novejših knjižicah. Nai baloni m ln groB, fes kssset. gospsd, gospa, s Slaicičevimi se Krofi vse prav rado posladka! ♦ Novi grobovi. V celjski bolnici je umrla mala Adela K ved rov a iz Žalca. Prepeljali jo boio jutri ob 9. na domače pokopališče. _ V ljubljanski bolnici je umrla zasebna uradnica Angela Lobetova. Po. greh bo jutri ob pol 16. — Na Rimski cesti 23. je umrl g Anton P e r k o. ki ga bodo danes ob 16 spremili k večnemu počitku. — V Kranju včeraj po dolgi in mučni bolezni preminila ugledni, po vsej Gorenjski 7,': a ti i rodbini Majdičevi splošno pri ljubi jena gospa Matilda M a j d i č e v a. Pogreb plemenite pokojnice bo v soboto ob 15.30 i-, hiše žalosti na domače pokopališče. — Podi pokojnim ohranjen blag spomin, žalujočim naše naiiskrenejše sožalje! ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 7. letošnji številki: Uredbo o posredovalnem postopku; izpremembe in dopolnitve navodil za poslovanje s Poštno hranilnico ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. ♦ Jugoslovenska gasilska zveza »Ljubljana« razpisuje za dve najboljši koračnici nagradi no 1000 Din in 800 Din. Prva skladba z naslovom: >Vrlim gasilcem« bodi me-lodijozna, da se bo moglo ji kasneje dodati primerno besedilo. V dnuo koračnico je vnesti gasilske signale. K vsaki skladbi za orkester dodaj avtor po eno koračnico za r< število srečk, zmanjšana je skuona vsota dobitkov na 15.400 Din, ter so bile izvle-čene pri uradnem žrebanju 1. t. m. naslednje številke z dobitki: št. 21313 je dobila 5000 Din, št. 59827 — 3000 Din. št. 20487 1000 Din, št. 96038 — 1000 Din, št. 97780 iooo Din: po 500 Din dobile srečke št 32531. 32749, 34429. 56787. 835S9; in po 100 Din št.: 1414, 1807, 7245, 7644. 8269. 9744. 11699, 12141, 13349, 25749. 41113, 43458. 45650, 46642. 58040, 68026, 68392. 3098 in 9S.841. Izplačilo srečk se bo vršilo do dne 10 februarja v Beoeradu, Čara Nikole 35 ♦ Prepovedane knjige. Z odlokom mini-sr.rstv.- za notranje -posle je prepovedano uvažat". .- našo državo in v njej razširjati knjige: 1.) »Ein Volk im Not und Kampf« v izdali >Bund des freien Balkans«, 2.) „Der Kampf um die Abriistung«, izdano v Beogradu (2); ter 3.) »Sittengeschichte der Nachkriegszeit« od Magnusa Hirsclifelda v izdaji Schneider & Comn. Leipzig. ♦ Tragična smrt Jeseničanke. 18 letna Marija Sajevčeva je služila pri carinskem posredniku A. Stekarju na Jesenicah. V sredo okrog poldne je odšla k Savi prat perilo. Pa je bilo premalo vode in se je mladenka nagnila premočno z glavo naprej in izgubila ravnotežje. Padla je v vodo, ki jo zanesla kakih 300 metrov naprej po strugi. KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730 Danes nepreklicno zadnjikrat! GRETA GARBO v prekrasnem filmu Zasužnjene duše Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer ob najnižjih cenah 2, 4, in 6 Din kjer je obtičala za grabljami nad prvo turbino. Tamkaj so jo šele na&li delavci, ki so jo takoj prenesli v tovarniško reševalno postajo in pozvali dva zdravnika, ki »ta se trudila na vse načine, da bi obudila mladenko spet k življenju. Zaman. Smrt nesrečne mladenke je hudo pretresla vse Jeseničane ♦ Veliki tehniški plea 11. februarja v Celju. Bolj kot v safejih velikih denarnih zavodov morda, bolj kot v trgovini in industriji, bolj kot v vsakdanji borbi za eksistenco je vsesplošna gospodarska kriza odjeknila r življenju in hotenjih našega študenta, v vrstah našega inteligenčnega naraščaja, ki so mu dnevi vedno težji... Redkim je dano biti gmotno tako situiran, da jim ni treba gledati ne na desno ne na levo, da morejo vso skrb, vso energijo posvetiti izključno študiju. Akademsko društvo jugoslovenskih tehnikov je strokovna organiza-cija na tehnični fakulteti Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, čije glavni namen je, zbirati sredstva za vzdrževanje stro kovne knjižnice, ki se je slušatelji pri študiju poslužujejo. Zbirati sredstva pa dandanes pač ni lahko. Dve poti sta tu: nabirati prostovoljne prispevke in darove ter angažirati prireditve, k' naj prineso čim večji suficit. Oboje je danes težko in baš ker so vsak dan bolj redka ona srca, ki imajo dovolj razumevanja za težave študenta, se je ADJT odločilo, oživeti tradicijo nekdaj že tako renomiranih »velikih tehniških plesov« kjer naj bo dana prilika odlični družbi in inteligenčnim krogom, spoznati naš akademski tehnični naraščaj, preživel večer v prijetnem razpoloženju samozavestnem prepričanju, da je pomagano naši študirajoči mladini v njenih stremljenjih, da so morda marsikomu olajšane težke ure. V letošnji sezoni se bo ,rršil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja v vseh prostorih Narodnega doma v soboto dne 11. februarja. Prireditelji si prizadevajo na vso moč izvesti aranžma v velikem stilu kot edino prireditev in so priprave v tej smeri v polnem teku. Neomajno pa je tud: upanje na v vsaki smeri popoln uspeh. ♦ Izgnan iz kranjskega sreza. Sresko načelstvo v Kranju je te dni izgnalo 35 letnega eoboslikarja Vinka Roša iz vsega kranjskega sreza. Roš je znan vlomilec, ki se je vedno družil z nepoštenimi elementi ter vlamljal v raznih krajih na Gorenjskem Izgnan je iz kranjskega sreza za dobo petih let ter mora ostati v svoji domovinski občini Kamniku, iz katere se ne sme odstraniti. ♦ Posestnik smrtno pobil delavca. V nedeljo 15. t. m. sta bila v gostilni Julije Povšnerjeve v Spodnji Kokri posestnik Janez Povšner, vulgo Roblek, in pa delavec Janez Koder. Pričela sta se prepirati zaradi malenkosti Povšner je nato Kodra pričakal od zunaj gostilne in ga pri ograji treščil s kolom po glavi. Pobil ga je na tla in ga opiazil še nekajkrat, nato pa odšel proti domu KodeT se je zavedel šele drugi dan, a je bil taKo zmešan, da orožnikom ni mogel ničesar povedati. Zdravnik dr. Valič je pri njem ugotovil pretres možganov. Koder je preteklo soboto izdihnil v silnih mukah. Povšnerja pa so orožniki odvedli v zapore kranjskega sodišča. ♦ Zasledovan tat. Pri posestniku Francetu Ridlu v ščav-nici se je zadrževal 20 letni Ivan Malenica, doma iz Miljevca v Dalmaciji. Malenica je nedavno pobegnil iz zaporov v Splitu, nato pa se skrival v Slove-ni ji. Ridl mu je kot ubožcu naklonil gostoljubje, ki ga je pa Malenica zlorabil. Pred nekaj dnevi je izginil, popred pa ukradel svojemu gostitelju denarnico s 7200 Din gotovine in pa razno obleko. Drznega tatu še niso izsledili. ♦ Obledele obleke jn klobuke kemično čisti, ban/a. plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u_ Na svetosavsko proslavo drevi v Uni- onu opozarjamo občinstvo, saj bo to ne samo v nacionalnem smislu, temveč tudi umetniško pomembna prireditev. V zanimivem programu so samo jugoslovenski in slovanski kompozitorji. Sodelujejo naši najboljši pevski umetniki: ga. Pavla Lovšeto-va. g. Julij Betetto in izborni pevski zbor »Grafike«. Vabila za prireditev so odposlana mnogim prijateljem pravoslavne občine, na prireditev pa so še posebej vabljeni vsi prijatelji nacionalne misli. VstoDnice so v prodaji v »Zvezni knjigarni« nasproti glavne pošte in zvečer pri blagajni. Obenem opozarjamo na dopoldansko šolsko proslavo ob 9.30, kjer imajo svoboden dostop vsi prijatelji mladine in njih nacionalne vzgoje. u_ Izletniški in posebni vlak. V nedeljo bo vozil na progi Ljubljana gl. kol. - Bi-strica-Boh jezero odnosno Rateče-Planica izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 5.10 in prihodom v Biatrico.Boh. jezero ob 8.13 odnosno v Rateče-Planico ob 8.16. Povratek iz Bistrice ob 19.21 min, odnosno iz Rateč-Pianice ob 19.29. prihod v Ljubljano gl. kol. ob 2.2.10. Za ta vlak veljajo izletniške karte do in od vseh postaj. Nadalje bo za udeležence tekem v Bohinju vozil posebni vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol točno ob 5.50 in prihodom v Bistrico Boh. jezero ob 8.45. Povratek iz Bistrice ob 18. prihod v Ljubljano gl. kol. ob 20.50 Potniki, ki potujejo s posebnim vlakom, kupijo pri odhodu celo vozno karto, ki velja za brezplačen povratek, ako se potnik izkaže, s potrdilom JZSS, da Je prisostvoval tekmam. Potniki brez tega potrdila plačajo za povratno vožnjo celo vozno karto. u— Nov uprava krajevnega odbora Jadranske straže je imela v sredo zvečer svojo prvo sejo, na kateri se je konstituirala. Upravni odbor jc naslednji: predsednik Josip Pogačnik, generalni tajnik TPD; podpredsednika sta direktor Anton Jug in polkovnik Adolf Kilar; glavni tajnik Je Hum-bert Marjanovič, tajnik Učiteljske šole, pomožni tajnik Rajko Kos, faktor Učiteljske tiskarne; blagajnik dr. željko Jeglič, svetnik drž. železnic; gospodar Filip Pristou, črkoslikar; odborniki pa so: Franc Ko-bentar, uradnik Vevških papirnic, Anton Kos, uradnik Zadr. gosp. banke, prof. Franjo Sič, trgovec Anton Verbič, 5ef stanice gor. kolodvor Franjo žemlja, novinarji dr. Alojzij Berce (»Slovenec«), Ante Gaber (»Slov. Narod«) in Davorin Ravljen (»Jutro«) ter načelnica damskega in načelnik mornarskega odseka, ki bosta šele izvoljena. Nadzorni odbor tvorijo: predsednik trgovec Josip Babo/ec, višji 8el. kontrolor Josip Božič, oradnik PZ Ante čot&r in tovarnar Mihael Hribernik. Odseki »o: propagandni, prireditveni, izletni in pomladek Letos ob Binkoštih bo organiziran izlet na Hvar in Vis. zato odbor že zdaj priporoča štediaio, da nas pojde čim več! Predvsem pa se bo odbor trudil, da dvigne Število članstva, naj je število 920 za nacionalno •Ljubljano zares vsaj trikrat preskromno b— Predavanje in kulturni filmi v Društvu za zgradbo sokolskega doma v Šiški Jutri se bo vršilo drugo predavanje v letošnjem letu pod okriljem ZKD v Sokolskem domu ▼ Siki. Zadnje predavanje o gospodarski in »ocijalni krizi je vzbudilo veliko zanimanje in uspeh. Drugo predavanje bo imel g. prof. Stepi šn i k Drago o »Povojni Evropi in njenih političnih razmerah«. Drugi del večera pa je namenjen kulturnim filmom »Nevidni oblaki«, »Dež in grmenje?, »Tajinstveni brods in >Sveto brdo Athos*. Predavanje se bo vršilo ob 20- v Sokolskem domu. Vstopnina je 2 do 4 Din. n— Današnji ZKD filmski spored »Kongres plese«. Lilian Harvey je sicer že odpotovala čez široko »lužo« kliub temu pa bomo dražestno, nepozabno umetnico videli danes v Elitnem kinu Matici v enem najlepših njen b filmov »Kongres pleše:. Ta filmska opereta, v kateri nastopa poleg Harveyjeve še cel štab najodličnejših re-prezentantov nemškega filma Willy Fritscb. Conrad Veidt. Paul Horbiger, Lil Dagover, Adele Sandrock in drugi, bo zaradi svoje mične vsebine, lepe muzike in popularnih šlagerjev ponosno razgibala vse prijatelj? filma. Predstava danes m .jutri ob čeirt na 3. pop., v nedeljo ob 11. dop. Najboljšo obrambo proti prenosu nalezljivih obolenj potom dupline v ustih in grlu tvorijo okusne ANA COT PASTILE DR. WANDERJA Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega omota Din 8.—, velikega Din 15.—. u— Litaipe v društvu »Krka«. Drevi ob 8. prosvetno-dmžabni večer v društvu »Krka« pri Mikliču. Govorili bodo o Litaipeju pesnika dr. Alojz Gradnik in Miran lire ter publicist Mirko Javornik. Po tem ofici-elnero delu, ki bo trajal največ eno uro, godba Jazz Odeona. Brez vstopnine! u_ Spored produkcije gojencev drž. ken- servatorija, ki bo v ponedeljek, 30. t. m. ob 18. v Filharmonični dvorani: 1. Tajčevič: Iz »mladinske muzike. Igra na klavirju Franko Otokar. 2.) Duschkin: »Kralj vil je umrl« in »Plesalec na vrvi«. Igra na klavirju Gnus Kazimira. 3.) Otokar Sin: »Trije plesi«. Igra na klavirju Ziža Peter. 4) Brahms: »Na pokopališču«, Scbumann: »Mesečna noč«, Hildach: »Godec«. Poje Kristan Anica, pri klavir:« Drmota Anton, zadnjo točko spremlja tudi na violini Der-melj Albert. 5.) Liadov; »Preludij«, Čajkovski: »Humoreska«, igra na klavirju šporn Olga. 6.) »III. stavek iz III. Schubertove simfonije. Igra na violini Sever Marko, pri klavirju Galiatia Reinhold. 7.) Novak »Barcarola«. Schubert: »Imp-romptu«. Igra na klavirju Mahkota Manica. S.) Martini: Romanca iz opere »Celestine«, Lul!y: Pesem iz opere »Adamis«, Grettry: »Vinska pesem« iz opere »Anacreon«. Poje Žagar Drago, pri klavirju Galiatia. 9.) Bach IX. »Preludij«, Beethoven: Bagatela št. 4., igra na klavirju Drmota Anton. 10.) Puccini: Ariji Cavaradoaija iz opere »Tcsca« poje Burger Drago, pri klavirju Vodušek Valens. 11.) Liadov: Preludij in Mazurka. Igra na klavirju Adamič Bojan. Ravnateljstvo vabi starše in prijatelje glasbe k tej produkciji, spored se dobi po 2 Din. v Matični knjigar-ni in pred produkcijo v veži Filharmonične družbe. u_X. ples Slovenskega lovskega društva. Kljub precej neugodnim gospodarskim razmeram so se lovci vendar odločili, da prL-e-de tudi letos svoj ples dne 1. februarja i.a Taboru, in to iz naslednjih razlogov: Tra-dickmelno je, da se vrši eno leto ples planincev, drugo leto pa ples lovcev. Ljubljan čani so se zanimali in animirali lovce naj prirede svoj ples, kajti malo kje se publika tako dobro počuti kakor baš na lovskem plesu. Nadalje za je X. lovski ples r.eke vrste jubilej slovenskih lovcev. Na lovskem plesu se snidejo lovci iz mesta in z dežele. Pomenijo se kako so lovili v pretekli se-ziji in še marsikaj zanimivega. Pri takem pripovedovanju pa se zabavajo tudi tisti, ki niso sicer posebno« vešči latinščine, lovsko latinščino pa vendar razumejo. Najbolj pa opravičuje prireditev lovskega plesa Jej. stvo, da je čisti dobiček namenjen za »Ženi križ« iz katerega črpajo podpore onemogli poklicni lovci in lovski čuvaji. u— Pevsko društvo »Slavec« poziva članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba g. Pe-rka, blagopokojnega očeta društvenega pevovodje. PogTeb bo danes ob pol 16. z Rimske ceste 23. Današnja vaja mešanega zbora odpade. u— Krajevna organizacija JRKD za bežigrajski okraj poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži javnega zborovanja v nedeljo 29 t. m. ob pol 11. v Šiški v Sokolskem domu, kjer bo med drugimi poročal minister dr. Kramer o političnem položaju. u— Napredovanje. V 8. skupino je ra-predovala gospa Kristina Luki če v a, i oje ca Keše, učiteljica v Zg. šiški. Zvočni kino Ideal Senzacija! Premiera! Pozor! Trgovci z belim blagom na poslu Oglejte si njih podlo delo v filmu Roman male Inge RECKE l(\ V. RAZRED DRŽ. RdZR. LOTERIJE 50 DOSPELE! Obnovite jih pravočasno! žrefean|e se bo začelo Z. februarja m bo trajalo ves mesec. ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. Z O. Z. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta c. 19. u_ Iz ljubljanskega občinskega sveta. Včerajšnje poročilo o seji ljubljanskega občinskega sveta popravljamo v toliko, da se tajna seja po končani javni ni vršila. u_ Putnikove izletnike na Dunaj opozarjamo, o-i je oihod iz L. jbljane i soboto 28. t. m. z glavnega kolodvora z brzovla-kom ob 20. Zbirališče izletnikov je v kolodvorski restavraciji (dohod z Masarykove ceste), ob 19., da se medsebojno seznanijo, prejmejo znake, vozne ie le in se zadnja navodila za potovanje. u_ Novo gledališče na prostem. Sprehajalci po tivolskem gozdu so zadnje dni opazovali, kako so mestni geometri merili velik travnik, ležeč na levo od podturnske-ga gradu in v neposredni bližini ravnice poleg vodnjaka, kjer so doslej poleti prirejali gledališke igre v naravi. Ta ravnica, kjer je bilo dolgo časa otroško igrišče in je na koncu izpod korenin žuborel majhen studenček s prav hladno vodo, je postala za naravno gledališče pretesna, zato se je mestna občina odločila, da napravi na večjem prostoru v neposredni bližini naravno gledališče v velikem slogu. Zadevne načrte je zasnova! arh. prof. Plečnik Studenček, ki je sedaj zasut, je bil v starih študentov-skih časih, ko Ljubljana še ni imela vodovoda. dobrodošel in so tja dijaki hodili pit mrzlo studenčnico. Janez Trdina še v svojih spominih, objavljenih po dr. Drganci v Ljubljanskem Zvonu, omenja ta studenec, ki so ga v Trdinovih časih nazivali »vir HL pokrene«. u_ Objava prodaje radio-aparatov. Dravska direkcija pošte v Ljubljani razpisuje ustno licitacijo za prodajo 52 zaplenjenih radioaparatov. Licitacija bo 2. marca ob 11. v pisarni računsko-ekonomskega odseka. Kdor se želi udeležiti licitacije, mora najkasneje do desetih na dan licitacije položiti o% kavcijo pri pomožnem uradu, kjer so pogoji na vpogled in se lahko kupijo. u_ Ustmena licitacija v splošni iržavni bolnici za goveje meso, kruh in moko bo 30. t. m. za špecerijo in slične potrebščine pa 31. t. m. ____ Mnogo vitaminov je v pomarančah! Na jveč jih je v vrsti ,s J A F F A" I Marla Solveg, Oskar Marion Oskar Homolka, Kurt Gerron Samo fie danes! Predstave ob 4., 7. In 9. zvečer; u— Smučanje in sankanje po javnih potih in nasadih. Načelstvo mesta ^jubljane nam sporoča: V zadnjem času je opažati, da so pričeli sankaški in smučarski športniki brezobzirno izvajati ta šport zlasti v Tivolskem gozdu in parku. Ne glede na ogra-žanje osebne varnosti pasantov je to ravnanje nedopustno tudi s stališča poškodb javnih nasadov. Mestno načelstvo opozarja, da bo v bodoče take brezobzirnosti t. j. smučanje in sankanje po javnih potih, parkih in nasadih kar najstrožje kaznovalo. V omenjene športne svrhe je dovoljeno uporabljati le travniški kompleks nad vele-sejmskira prostorom in pa seveda oni svet na periferiji mesta Ljubljane, kjer bi siceršnji promet po športnikih ne bil oviran. u_ Vlomilska družba v sodnih zaporih. V svoje varstvo je včeraj Jetnišnica sprejela od policijske uprave 10 člansko vlomilsko tolpo, ki je, kakor smo že občlrno poročali, izvrševala najdrznejše in največje vlome v 'i^jubljani, a morda tudi drugod. Glavar družbe je bil oženjeni mizarski mojster, 29 letni Martin Praček. V preiskovalni zapor so bili oddani poleg Martina Prač-ka: 22 letni delavec Pavel Kodelja, stanujoč v Karunovi ulici, ki je bil prvi aretiran 17. januarja opoldne; dalje 25 letni krojaški pomočnik štofan Tomic z Rimske ceste, 28 letni mizarski pomočnik Jože Faganel, iz Cerkvene ulice, 25 letni, pri svaku Martinu Pračku stanujoči mizarski pomočnik Stanko Semič, 30 letni trgovski potnik Vinko Križmančič. ki je bival na Mivki, 22 letni samski delavec Vid Zobec z Galje-vice in 20 letni pekovski pomočnik Stanko Trampuž z Mivke. Pri vlomilskih podvigih so bili posredno udeleženi tudi Pračkova žena Valerija, 25 letni ključavničarski pomočnik Danilo Posega in neki Vičan Jože. A tisti, ki je snoval v vseh podrobnostih načrte za posamezne vlome, pa Ja bil baje neki profesijonalni tržaški svedrovec. u_ čigava je ura? Kakor smo nedavno poročali, ie bil zasačen na Vodnikovem trgu 12 letni Štefan Kopač, ki ga Je zasledovala policija, ker Je vlamljal v družbi dTUgib dečkov v cerkvene nabiralnike in pa v zasebna stanovanja Pri Kopaču, ki so ga oddali v poboljševalnico, so našli novo uro budilko, ki ima štirioglato obliko. Tudi to uro je dočko nedvomno kje ukradel Lastnik naj se zglasi na policiji. u_ Beg z doma. Od svojih staršev na Sto-žieah je pobegnila predvčerajšnjim dopoldne 16 letna Ana Furlanova. Kam je Aniea pobegnila, dozdaj še niso mogli ugotoviti. Starši se upravičeno boje, da jo Je odvedel kak brezobziren pustolovec. Iz Celja e_ šolska poslava sv. Save bo danes ob 10. dopoldne v telovadnioi mestne narodne šole. VrSil se bo cerkveni obred rezanja kolača ob petju moškega zbora Celcskega pevskega društva, sledil bo govor, deklama-cije šolske dece o petje mladinskega zbora deške meš&anske šole pod vodstvom g. Segule. V soboto ob 21. bo svetosavska zabava v Narodnem domu. e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek ob 20. bo predaval v nsalraci meščanske šole vseučiliščni profesor g. dr. L ju dom'1 Hauot-manu o slovenskem kmetu v srednjem veku e— Francosko predavanje. Francoski krožek v Celju bo priredil danes ob 18.15 javno predavanje v frarvoskem je-iku v mali dvorani Narodnega doma. Lektor zagrebške univerze g Warnier bo predaval o sodobnem francoskem romanu. e— Violinist Miran V'her bo '-zvajal az svojem koncertu v oredo 1. februarja ob 20. v maLi dvorani Celjskega doma ob' spreml'jevanju pian stke ge. Mirce Sanc nove naslednje skladbe: A. Corclli: sonaita št. 5: J. S. Bach: viol nski koncert v a-molu: \V. A. Mozart: violinska sonata št. 8: II. Vieu.Ktemps: balada m poloneza: A. Dvo-rak-Krelsler- slovanski ples; N. Pagenini-Szmanovski: Caprice št. 20., 21. in 24. — Vstopnice se dobe v prodaji v knjigarni k. Gorica rja vdove. e— Zanimiva produkcija na drsališču. V soboto ob 20 n v nede-lio ob 11 dopoldne bodo nastopili na drsališču v mestnem parku državni prvak v drsanju g. Polo Sch-vvab iz Celi«, državna prvakinja v drsanju idč-Jelka Severieva iz LjubVane ter gg. Ema-nuel Thuma in Franc Avčin iz Ljubljane. Nastopali bodo tudi pari. Zanimivi produkciji se' bosta vršil- ob spremi jevanju godbe-e— Smučarski odsek Sokolskega društva v Celju bo priredil v <*>hoto in nedeljo smučarske tekme ia deco in nsr.išoaj obojega »pola in sicer v soboto ob 15. za mo^ko Vi žensko deco od 10. do 14. leta. v nedeljo ob 14 p« za moški in ženske naraščaj v d ven oddelkih, prvi od 14. do \6. drunische Zeitung« piše glede na bližajoč^ se trgovinska pogajanja med Jugoslavija m Nemčijo med drugim naslednje: »Jugoslovenski zastopniki pridejo v začetku februarja v Berlin, da se bodo poga-iaU za sklenitev nove trgovinske pogodbe, ki bo potrebna, ker preneha odpovedana pogodba iz leta 1927. veljati 6. marca. Ni posebno težko prerokovati, da bodo ta po-gajanja prav težavna, zakaj že izhodni točki, to je v vprašanju carine na jajca, se na obeh straneh prisoja velika važnost. K temu ie še pripomniti, da so pogajanja za trgovinsko ipcgejbo precej ifazoroa, dokler obstajajo dosedanje devizne ome- iye, ki so r.a primer dovedle do tega, da ij.' v Jugoslaviji kakih 40 milijonov mark negibnih. Po iz avah prizadetih strani je bila po-g->d'ba, kj sedaj poteka, ena najugodnejših :za. Jugoslavijo. Da ima Jugoslavija največji interes na tem, doseči z Nemčijo tesnejše gospodarske stike, je nedavno izrazi! berlinski poslanik Baiugdžič. Tudi Nemčija je pripravila ugodno razpoloženje s tem, da se je izjavila pripravljena, omogočiti nadaljnjevanje gradnjo savskega mostu Beograd - Zeinun s sprejemom dolgoročnih državnih kuponov ali blaga. V tej zvezi naj bo omenjeno, da je cen-trum stavil nemškemu državnemu zboru predlog, ki bo pač dobil pritrditev tudi drugih strank, in sicer se v pipredlogu zahteva od vlade, da se morajo upoštevati pri pogajanjih za trgovinsko pogodbo tudi i/lieresi nemških manjšin v tujimi.« Gospodarske vesti r= Indeks cen na debelo. V prvi polovici lanskega leta je mesečno povprečje indeksa cen na debelo v zlatu p&diLo nasproti letu 1929: v NizczemsikJi na 57, v Italiji na 65, v Poljski na 67, v Zedinjeinih državah na 69, v Franciji na 70, v Nemčiji na 72, v češkoslovaški na 74 in v Avstriji na 75 odstotkov. — Jugoslovensko-itali}an^ka trgovina. R;mski zavod za zunanjo trgovino objav-i;a: Na osnovi dogovora zavoda z jugo-alovensko Narodno banko se dovoljuje lastnikom in najemnikom gozdov v Jugoslaviji kakor tudi trgovcem, ki potujejo v Jugoslavijo, da kupijo blago v gotovini, da vzamejo s seboj dinarske čeke ali bankovce jugoslovenske Narodne banke _ po curiškem tečaju od dneva poprej. Čeki se izstavljajo pri podružnicah zavoda Banca d' Ita!:a v Milanu, Benetkah. Trstu, Bariju, Vidmu Gorici in Reki na podružn:ce jugoslovenske Narodne banke v Zagrebu. Ljubljani, Mariboru, Splitu, Sarajevu, Osi-jeku in Varaždinu. Bankovce proda .to ta podružni i zavoda Banca d'Italia v Trstu in na Reki. — Poslovni adresar ne dobi nikake odškodnine od drže ve. Od zavoda za pospeševanje zunanje trgovine prj ministrstvu za trgovino in industrijo smo prejeli: rAdolf Sertič, lastnik »Poslovnega adre-sarja« v Beogradu, je b'1 tožil državo za odškodnino po zakonu o pobijanju nelojalne konkurence (zaradi državnega Pri* vrednega adresarja kraljevine Jugoslavije) in s tem v zvezi cirkularno obvestil one. ki so mu b:li dali oglase za njegov »Poslovni adresar«. da bo svoj« obveznosti nasproti njim poravnal, kadar dobi cd države zahtevano odškodnino. Beograjsko trgovinsko sodišče prve stopnje je z odlokom 12. decembra leta 1931. odklonilo proces in je ta odlok potrdilo tudi kasači jsko sodišče z odlokom 17. marca leta 1932. Obveščajo se vsi interesenti, da Adolf Sertič in njegov »Poslovni adresar« ne dobita nikake odškodnine od jusosli*-venske države. =Doba\-e. Strojni oddelek želez, direkcije v Ljubljani sprejema do 1. februarja ponudbe glede dobave 8000 kg pisane bom-haževine za čiščenje, do 3. februarja pa glede dobave 1000 kg svinca. Pcgoji pri oddelku. — Direkc ja drž. rudnika Kakanj sprejema do 6. febr. ponudbe glede dobave 5000 kg niža, 30.600 kg pšenične moke, 4000 kg masti, 2000 kg jedilnega olja in 2000 kg mila. — Direikcaja drž. železarne Vareš-Majdan sprejema do 7. febr. ponudbe glede dobave lesa, do 15. febr. pa glede dobave 40.000 kg Livarskega grafita. — Dne 13. febr. bo pri direkc ji pomorskega prometa v Splitu licitacija glede dobave dežnih plašče v ta oblek. Predmetni oglasi v Zbornici TOL — Dne 16. februarja bo pri dravski delavnici v Ljufbljani ofertua licitacija glede dobave 20 m3 hrastovega lesa. Oglas v Zbornici TOI, pogoji pa pri delavnici. Strojni oddelek železniške direkcije v Ljubljani sprejema do 6 februarja ponudbe glede dobave kavčukastih cevi, zaklopk, tesnil in obročkov. Pogoji pri oddelku. Direkcija državnega rudnika Lju-bija .sprejema do 30 t. m. ponudbe »lede dobave strokovnih časopisov. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 6. februarja ponudbe glede dobave 6000 kg tracnikov in 500 kg bombaža za čiščenje. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 8. februarja ponudbe glede dobave 100 kosov črne pločevine. Direkcija državne železarne v Varešu sprejema do 8. februarja .ponudbe glede dobave 30.600 kg moke, 4000 kg mila in 6000 kg masti. Dne 13. februar a bo pri direkciji pomorskga prometa v Splitu licitacija glede dobave 37 dežnih plaščev. Oglasi v Zbornici TOL Borza 26. januarja Na ljubljanski borzi je deviza na London malo popustila, a Amsterdam, Berlin, Bruselj, Newyork m Praga so se za malenkost okrepili Ourih, Pariz in Trst so ostali neizpiremenjeni Avstrijski šiling se je zaključil v privatnem kliringu po 9.30 do 9.30 Din. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda po včerajšnji čvrstoči zopet popustila. Trgovala s« je za kašo po 212 in 220, za februar po 205 in 212 ki za marc po 205 in 209 Ostali državni papirji niso pokazali pomembnejših izprememb. Zaključke imajo: 7 odst. investicijsko po 47, 7 odst Blair po 36.75 in 37 in 8 odst. Blair po 40 in 40.50. Privilegirana agrarna je bila zaključena po 222. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2301.51 — 2312.87, Berlin 1360.41 — 1371.21, BruoeLj 795.24 -799.18, Curih 1108.35 — 1113.85, London 194.14 — 195.74, Newyork ček 5705.47 -5733.73, Pariz 223.52 — 224 64. Praga 109.45 do 170.31, Trst 292.® — 294.75. Zagreb. Amsterdam 2301.51 — 2312.87. Berlin 1360.41 - 1371.21, Bruselj 795.24 do 79917, London 194.14 _ 195.74, Milan 294.B5 do 294.75. Newyork kabel 5727.47 _ 5755.73 ček 5705.47 — 5733.73, Pariz 223.52—224.64, Praga 169.45 — 170.31, Curih 110835 do 1113.85. _ „ Curih. Pariz 20.1775. London 17.58. New-york 517, Bruselj 71.80. Milan 26.44. Madrid 42-35, Amsterdam 207.70, Berlin 123, Dunaj 59.80, Sofija S.75, Praga 15.29. Varšava 57.80. Atene 2.90. Bukarešta 3.035 Efekti. Ljubljana. 7°/o investicijsko 45 — 48, 8"'i Bla r 40 — 40.50, 7% Blair 36 — 37. Vojna škoda 212 den-, Trbovlje 175 blago Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 209 _ 213, za februar 205 — 209. za marc 205 — 209. 70/« investicijsko 45 do 48. 7°/o agrarne 26 — 26, 7°/o Blair 36.75 do 37, 8®/o BlaiT 40 — 40.50. 7<"o posojilo Državne hipotekarne 42 — 45. 6Vo beglučke 32.25 do 33: industrijske vrednote: Narodna šu roška 24 — 26, Gutmann 80 bi.. Isis 29 bL Impeks 50 _ 55. Šfčerana Cteiiek 150 bL Trbovlje 160 — 175; bančne vrednote: Narodna 3P00 — 4100, Privilegirana agrarna 223 _ 225. Beograd. 4®/« agrarne 24.50 — 26. 61'* berrlučke zaključka 33 in 3250, Vojna škoda promptna zaključek 212. za februar zaključka 214 in 210, 8°/o Blair 39.50 - 40. 7°/o Blair zaključka 38 in 37.7», 7«/o poso-iilo Državne hipotekarne 43 den., Narodna zaključek 4000. Privilegirana agrarna m °Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13-57, Staafs-eisenbahnges 14.60. Trbovlie 19.50, Alpine Montan. 12.70. Sečerana 1975.____ Lepota — obvezuje. Ravno oni, ki je lep, mora skrbeti, da zadobi z redno uporabo dobre Chlorodont paste za zobe lepe zobe. Poskus vas prepriča o tem. Tuba 8.— Din. ________13823 jSosrzSiB tržišča ŽITO. + Ljubljanska borza (26. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Nudijo »e: Pšenica (mlevska vozndna slovenska postaja, plačilo 30 dni); baška 76 kg 277.50—280; baška, 77/78 kg 285—287.50; turščica (mlev. voz.', slov. postaja plačilo 30 dni): času primerno suha, promptna 120—122.50; za februar 125—127.50; moka (mlevska voz-nina, slovenska postaja, plačilo 30 dn ): baška, >0« 415—420; bamatska, »0raa (26. t. m.) Tendenca za pšenico in moko čvrsta, za ostalo neiapremenjena. Promet 38 vagonov. Pšenica: baška, okoiica Norvi Sad, srednje- in gornjebagka, 225—230; okolica Sombor 222.50—227.50; južno- in gomje-banotska, 222.50—227.50. Turščica; baška in sremska, garantirana, 74—76; za marc, april, maj 85—87; banatska, garantirana, 72—74; baška in sremska, sušena, 84—86. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kilogramov 100—105; pomladni, 66/67 kg 105—110. Oves: baški in sremslki 100 do 102.50. Moka: baška in banatska, »Og« in »Ogg*, 35o—365; >2« 330—345; >5« 310 do 320; »6« 270—280; >7« 195—205; »8* 95—100. Otrobi: baški v jutastih vrečah 75 do 77.50, banatski, v ju tastih vrečah, 72 do 75. Fižol: baški, beli, 2%, brez vreč, 115—118. ŽIVINA. + Zagrebški živinski sejem (25. t m.) Dogon slabši. Cene neizpremenjeno čvrsle. Za kg žive teže so se trgovali: biki po 3—3.25, krave za mesarske svrhe po 2.50. krave za klobase po 150—1.80; voli I. po 4.25—4.50. II. po 3.25—3.50, junci po 3.50 do 3.75; p tane svinje po 8.50 — 9.50, nepi-tane po 6-50 — 7.50; teleta po 4 — 5.75 (zaklana po 7—8) Din. Cene krmi: detelja B5 — 90, otava 60 _ 85, seno 55 — 80, slama 45 — 50 Din za 100 leg. JAJCA + Tržišče z jajci (26. t. m.) Spričo ve-like proizvodnje v Italiji, Bolgarski in Ru-mtmiji so cene na nekaterih evropskih tr-žščih popustile. Prvovrstno štajersko blago notira v Italiji, pariteta Postojna 325 do 335 lir za zaboj po 1440 kosov, v Nemčiji 82 do 85 mark, pariteta Buchs največ 103 do 105 švicarskih frankov, a za Češko, slovaško 670 do 680 Kč.' a ik o 1 Občni zbor blejskega. Sokola je bil t nedeljo v društvenem domu pod predsedstvom staroste dr. De Gleria, ki je ostro obsodil gonjo proti Sokolstvu, čemer se je skupščina enoglasno pridružila. Največji doodek je bila lani otvoritev novega Sokolskega doma, župne plavalne in smučarske tekme. Bilo je tudi več peš izletov, sodelovali so pri nastopih drugih društev in tudi v Prago je odšlo častno število društvenikov. Med počitnicami je društvo priredilo tabor svojemu naraščaju pri Mrzlem studencu. Danes šteje Sokol na Bledu 357 pripadnikov, med njimi 164 telovadečih ter slavi letos 25-Jetnico. Ob tej priliki bo razvil svojo zastavo. Nova društvena uprava pod vodstvom br. dr. De Glerie, podstar. Ravnika, rače-nika Obreze, načelnice Kapusovs ia piosvetarja Gradnika ter cele vrste vztrajnih sokolskih delavcev bo gotovo tudi letos pokazala vsestransko živahno delavnost. Sokol v Zrečah pri Konjicah je priredil poleg svečane akademije 1. decembra, ki je vsestransko uspela 11 .decembra gledališko igro, 23. decembra lepo božičnieo za sokol-sko deco z obdarovanjem 38 otrok in sil-vestrovo. Društvena glavna skupščina je bila že v decembru ter jw bil izbran za starosto br. Hus, za namestnika br. Kozjek, načelnik je br. Jeločnik, načelnica s. Lepši-nova, prosvetar br. Mravljak. Ob priliki napada škofov na Sokola je društvo naslovilo na ministrskega predsednika protestno brzojavko. Tekmovalni red za smučarske tekme. Načelmištvo saveza je izdalo za smučarske oddelke posebno priročno knjižico, ki tolmači tekmovalcem in sodnikom tekmovalne predpise. Društva in čete, tdkmovaici in sodniki naj si knjižico nabavijo pri načel-ništvu v Ljubljani, Narodni dom. Cena 5 dinarjev. Sokolskj smučarski znaki. Naše Sokolstvo ima nad 3500 smučarjev, število pa se bo letos zopet povečalo. Ker imajo Sokolski smučarski odseki na obleki tudi svoj znak, zato je dolžnost vsakega Sokola in Sokolice, ki goji smučanje, da si znak čim prej nabavi. Znaki se dobe pri nafreJirištvu saveza v Narodnem domu za 10 Din komad. HOTEL MILINOV Zagrfeb NA JELAČIČEVEM TRGU Telefon v sobah in ves ostali komfort. Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. ZMERNE CENE. 219 HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, Zagreb, Gajeva ulica št. 31. Telefon 73-35. TUjan&flOO Krte mX>c po 26—» D?n. PrvorTs-.ua ao-ma(* kubiaja. Isbrtoa n»r»vaa rio». Vehi io hla^-en trt. Pri Jhtm.Si preko 34 ti* 15 % pop««*. - priporoča «« ieetraft O J URO PAJIC. NEKAJ PRAV POSEBNEGA je preizkušena Lilijanova mlečna krem? Pa-racelsus. S svojim nedosegljivim blagodejnim vplivom na kožo predstavlja ta krema idealno sredstvo za nego lepote. Zahtevajte izrecno Paracelsus Lilijanovo mlečno kremo in odločno odklonite, če Vam ponudijo kako podobno kremo. Paracelsus k. čn Zagreb 3. HOTEL „AST0R1A" ZAGREB, Petrinjska Najmodernejši hotel Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodvora. Najmoderneje z vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu-315 Zahtevajte samo Pechovo Antracen črnilo, ki je Izvrstne kvalitete. 317 Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. Petek, 27.: Dopust na Francoskem. Pre- nrera. C Sobota, 28.: Voda. G. Nedelja, 29. ob 15.: Celjski grofje. Izven. Znatno znižane cene. — Ob 20.: Dopust na Francoskem. Izven. OPERA Začetek ob 20. Petek. 27.: Zaprto. Sobota, 28.: Nižava- Debut gdč Milene Ver- bičeve Izven. Znižane cene. Nedelja, 29. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Veselo gra »Dopust na Francoskem«, ki je doživela v Pragi 150 večerov, se uprizori v ljubljanski drami prvič drevi. Uk>go generala Roota. katero je kreiral v Pragi naš znanec in nekdanji član ljubljanske drame g. DeTl, igra pri nas g. Levar Ulogo kapitana Glenistra, ki je bila v Pragi dodeljena g Rogozu. je pri naši premieri v rokah g. Gregorina. V ostalih ulogah sodelujejo gg. Cesar, Drenovee. 2?leznik, Plut in dame Medvedova in Nablocka. Režijo vodi prof. Šest. Debut gospodične Milene Verbičeve. Nastop mlade nadebudne rojakinje - pevke na naših opernih deskah mora biti za vse prijatelje našega gledališča dogodek prav posebne vrste. Gospodična Milena Verbičeva, ki si je izbrala za svoj prvi nastop v naši operi ulogo Marte v D'Albertovi operi »Nižava«, si je brez dvoma nadela težko nalogo, a vsi, ki io T>oznajo, so prepričani, da :c bo častno izvedla. Od narave je obdarjen* z lepim močnim glasom in izrazitim ;gral-skim talentom. Oboje je v teku večMne-ga študija na ljubljanskem državnem kon-servatoriju izoblikovala tako. da ji ie uspeh prav gotovo zas;guran. Ostala zasedba v izvrstnih rokah, kaltor pri dosedanjih uprizoritvah. Občinstvo prav posebno opozarjamo na to predstavo SENTJAKOBSRO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota, 28.: Drzni plavač. Nedelia. 29.: Drzni olavač V Šentjakobskem gledališča igrajo v soboto in nedeljo izvrstno veseloigro »Drzni plavač« z g. Košakom v naslovni ulogi. Komične situacije in srajen besedni humor prepleta vso veseloigro, tako da se porotniki temeljito nasmejejo- V ostalih vidnih ulogah sodelujejo dame Zaletelova. Wrischer-jeva, Pirčeva. Bučarjeva in Baranova ter gg. Petrovčič, Moser, Lavrič Lombar in H anžič. Vstopnice »e dobe od 10. do 12. In od 15. do 17. v veliki dvorani Mestnega doma. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20-Petek, 27.: Zaprto. Sobota, 28.: Nevihta. Zadnjič. Znižane cen'* Izročitev odlikovanja ge. štefi Draguli-novičevi. Globoko potrti javljamo tužno vest, da je naša preljuba mamica, sestra, tašča, stara mati, svakinja ln teta, gospa 1*131» danes ob 17. url po dolgi ln mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnlce bo v soboto, 28. januarja 1933, ob 15.30 uri Iz hiše žalosti na pokopališče v Kranju. Maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Kranju. Predrago in nepozabno pokojnico ohranimo v blagem spominu! V KRANJU, dne 26. januarja 1933. i *-\f- v - -K iif ■t.?, ..-i- r *r' . -V Vinko* Demeter, Marica, Mira, Vera, Zora, Kome! Majdič, SaSa Antonijevič, Zdenka Silovič, Ema Ara-nicki, Leja Lončarič, otroci; - Ana Lenarčič, Ema Zadurowicz, Marija UfSenheimer, sestre; - Vera Maf-dič, roj. Operman, sinaha; - Milisav Antonijevič, brig. general, inž, Josip SUovič, dr. Fedor Aranicki, Josip Lončarič, zeti; - Vinko, Vladko, Saša, Hadica, Nevenka, Jožek, Svetislav, Jožek^ Marko, vnuki in vnukiniet - J««^ ?.enarčič, Ludomir vitez Zadurowicz, svaka; - inž. MMa^» Lenarčič. Zor« dr. Lov- renčičeva, nečak in nečakinja. mt * oo ________R a Petek, 27. L 1933. »JUTRO« St 23 t ------i ' ' ----------rr- O - Ona. Aaitaj pa greš vedno li oknu. kadar pojem? On: Zato da pokažem sosedom, da te n® topem. Pravkar Izlila številka ilustrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET vsebuje naslednje zanimivosti: Slika na ovitku: WL SKOCZYLAS: »Profil gorala« Naslovna slika: BRUHNS: »V pristanišču« (lesorez) Vladimir Bartol: DON LORENZO (1) Inž. D. škerlavaj: _ INSTITUT ZA PROPAGANDO UPODABLJAJOČE UMETNOSTI V VARŠAVI Dr. Božo Skerlj: NA VRHU NORDKAPA Lewis E. Lawes: ŽIVLJENJE IN SMRT V S1NG SINGU (5) ČLOVEŠKI VONJ SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Inž. Jo s. Rustis: VARSTVO PTIC (4) Škof kazenske kolonije Monsignor Gourtay iz Pariza je bil te dni imenovan za škofa v francoski kazenski koloniji Guayani Zaradi zadnjih velikih požarov na francoskih ladjah je izdalo francosko ministrstvo za mornarico dekret, ki zahteva na vsaki ladji večje število izvežbaniL gasilcev. Na sliki vidimo moštvo ladje »De de France«, ki se uri v manipuliranju z masko proti dimu Franc Jožef redivivus Na Dunaju imajo zadnje čase pravcato habsburško renesanso. Na odrih kar mrgoli igrokazov, v katerih nastopa predzadnji habsburški vladar. Tudi pisatelj Dusohmekv je napisal dramo, v kateri nastopajo vse vidnejše osebnosti vlade Franca Jožefa, med njimi tuda nekdanjn zastopnnk vojvo-dine Kranjske na oesarskem Dunaju, dr. Ivan Sušteršič. Več neposredno ah posredno še živečih prizadetih oseb je zaradi tega protestiralo protj vprizoritvi dela. pa ni nrč zaleglo. Med tistimri, ki eo protestirali, sta grof Berchtold, zli duh avstrijske diplomacMe pred svetovno vojno, in sin pokojnega dr. Sušteršiča. ki znvi na Tirolskem. Ali bo usgeSa? V Cordovi se je začela rušiti mošeja Mezquita, zadnja izmed 600 mošej, ki so jo v 16. stoletju prenovili in spremenili v katoliško katedralo Najsre£s»e?*l med srečnimi Pred časom je umrla v New Torku zadnia potomka milHonarske rodbine Wendel, ki je zapustila ogromno premože-nie. Svoie pravice do dediščine je prilavilo okoli 3000 oseb, a 2091 so jih oblasti odbile. Troti ca na sliki predstavna tri naj-prečneiše dediče, ki so jim amerišVe oblasti priznal« prvenstveno pravico do zarni?*'««. V sredi A1°ksander W»nd»l, na levi r lesova CoHVla, P3, dosni ir» sin Cbflrles, ki so postali milijonarji. Marlena Dietrichova filmska igralka in konkurentinja Grete Gan bo propagira v Hollywoodu moško nošo tudi za ženske ANEKDOTA Prihodnja petletka naj bi prinesla Rii-som vse pridobitve modernega tehničnega komforta. Vsak Rus bo imel potem svoje lastno letalo. i Tu se bosta srečala nekega dne Ivan Ivanovič in Peter Petrovič v zraku. »Kam letiš?« vpraša Ivan Ivanovič. »Majhen skok v Kijev,« odgovori Peter Petrovič. »Morda mi tam uspe. da dobim na svojo živilsko karto vsaj eno jajce.« Vsak rbn sms* življenja Podobna sta si kakor Jajce jajca namreč prof. Avgust Piccard (levo) in njegov brat Jean Piccard, ki živi v Ameriki in s katerim se zdaj posvetuje prvi zaradi novega vzleta v stratosfero Tragedija osebnosti Bolezen moderne kulture Dunajska psihologinja dr. Marijana Betii je imela te dn, zanimivo predavanje o razmerju osebnosti do današnje kulture. Po njenem nabiranju ima vsak človek svoj« središče osebnosti, ki ima tedeneo iz-obiičiti enotno osebnost, kar se pa posreči le izjemoma. Vzrok za neuspeh tič v raz-krojenosti človeškega bistva: človek je sporni objekt svojih afektov in protivnih dednih nagnjenj ter borbe človeka s človekom. s kulturo svojega časa. človek v moderni kulturi normalno sploh nima možnosti. da b; :zcbliči? svojo osebnost po prvinah ki i;h nosi v sebi. Primoran je. da dela neprestane kompromise. a ti prisilni komnrorisi povzročajo sip® t d:'?harmocIČ-no stališče osebnosti do okoliškega sveta, do moaerne kulture- Kultura je bila prej kolikor toliko enotna, mdividij jo je lahko v celoti sprejel ali zavrgel. Danes je tudi kultura raztrgana in neenotna .Iz tega izvira strastna bort>a modernega kulturnega boja. »Jaz«, ki v sebi ni enoten, sikuša za vsako ceno vsaj zunaj sebe najti nekaj enotnega, celo za ceno uničenja samega sebe, za ceno gospodarskih kriz, za ceno vojne in državljanske vojne. A unr'čm;re samega sebe se izraža tudi v prostovoljni izdaji notranje ! svobode, kaikor se kaže v »kriku po diktaturi«. Osebnost, k: ae najde izenačenja med seboj in kulturo, se odpoveduje rajai sama sobi nogo kulturi. Resničen detektivski roman V Uteni na Litav&kem je prejelo neko dekle iz Amerike 500 dolarjev. Pošta, ki ji je imela derar izročiti, pa je zahtevala od dekleta izkaznico istovetnosti. Zato je b lo treba z dvigom počakati. To je bila na prvi pogled dekletova sreča. Ponoči sta namreč vdrla dva msskirana razbojnika v dekletovo sobo in zahtevala od nje denar. Dekle je vlomilcema povedalo, da še ni dvignilo dolarjev, nakar sta razbojnika izginila. Naslednjr dan je šlo dekle no denar in je pripovedovalo o nočnem doživljaju svoirn znam con. Poštni uradnik, ki je tudi slišal, kaj se je zgodilo, je ponudil dekletu svojo pomoč. Skril sp ie v omaro njene spalni-ce. V noči sta r;: bo;n'k-i vnovič vdrla v hišo in zahteva:« od dekleta denar r raj-hujšimi pretnjem?. Dekle jimn je odgovorilo. da brvi denar v omari. VI-m lca sta nato sto;*1'« < vratom, da bi odprla omaro, v tistem trenutku na so se odprla vrata sama in iz c more je s točil pogumni poštar ter enega ra. ibomi.ka ustreli* drugega pa hudo rami Ko so vkmilca demnskir.fi 11 so presenečeni ugotovili, da sta bila roparja — policijski predstojnik in njegov pomočnik, fci ©ta dekletu izdala o istovetno- sti, katero je zahtevala p;šta pri izplačilu zneska. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagne-nju k bluvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji ini specerijski trgovini. Dr. Josip Rožman: KAKO PRIDOBIVAMO, UPORABLJAMO IN NADOMEŠČAMO SLADKOR Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (5) KAKO HITRO RASTEJO NOHTI? — NAJBOLJŠI KUHALNIKI ZA KAVO — 100 LET BRZOTISKALNEGA STROJA — MRAVLJE, KI PREDEJO — ŽENSKA IN SVET (ObCi državljanski zakonik in ženske pravice I.) — VNETILNA TEMPERATURA BENCINA - BABILON NA GRsKEAl - ŠAH — ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Čuvar Sredozemskega morja) — ANEKDOTE — Na platnicah: »MLINI« ZA LOČITEV ZAKONOV — HUMOR »ŽIVLJENJE EN SVET« izhaja tedensko ter starv trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.-. Posamezne številke Din 2.--. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Francoska obramba pred požari na ladjah Nova narkoza Prof. Baetzner, zdravnik v bolnišiKci Martina Lutra v Grunewakiu pri Berlinu opozarja na popolnoma uovo narkozo v obliki injekcije v žile. Ta narkoza je prosta vseh neugodnih posledic, ki se javljajo pri dosedanjih narkozah. Dr. Baetzner tse je poslužil te metode pozitivno nad štkisto-kret, vselej -t velikim uspehom. Bolnikom, ki )ih ie tako aarkotizira.1, je odpiral trebušno votlino, operrvd slepič, žolone kamne, želodčne čire, kilo itd. Nova narkoza se imenuje evipan in predstavlja raztopino natrija in bele solii v vodi. Pet do deset kubičnih cm te raztop ne vbrizga zdravnik pacientu v žilo. Narkoza je prav prijetna m se da regulirati tud« po časovni potrebi. Milijoni za druge Odločitev v zadevi zapuščine ameriških Wendlov V Ameriki se je pravkar zaključila pravda o Wemflovh milijonih. Obdaab so Larareč prtenale pravico ck> zapu§čime de-vc An sorodnikom pokojn/h Wandlov, ki javijo brez izjeme v Ameriki. Ostali »dedi-či« ki so se na račun kosmate dedščme že zajpleli v ogromne procese gtede sorodstva itd., so odnesli pridem samo doige nosove. Teh je natančno 2991. V začetku 1. 1931 je umrla v New Yor-fcu Ela Wemdel. potomka Wendlove aruži ne. Zapustila je ogromino premoženje, ki g« cenijo na približno 5 milijard Dm. Po-kojnici je bilo 87 let. živela je v mali hišica v Peti aveniji in njeno življenje je bilo od konca do kraja čudaško. Vse jebtlo radovedno, kaJkfcio oporoko je zapustila, tn so m r« čudili, ko so jo odprli: veči na votfl je Sla v blage namene, dobršen del premoga pa je aanu*»ti«a svojemu beie-mu psičku. To je najbolj pogrelo vse rodbine z imenom Wemdel. Ker je bilo znano, da 90 bili Wemdl< prvotno doma na Nero-8k»m. se je tam obraaovala veOika srveea VVeradlav ici je podala v Ameriko poeeb-nega odvetnika. da bi uveljavil zahteve gl eOti zarwS53ne. 0**vsto'k se je močno trudil, kakor vidimo «3«J, bree ugoefea. Vm nermflke Weo»e je namreč Amerika odBdo- FreraoSenJe Weff*Hor.esli glas o smučarskem slavju v jugoslovenskem Davosu po vsem svetu, so vsi, ki jim je na srcu procvit našega zimskega športa. Smuk! f'* m Občna zbora vodečih ljubljanskih klubov nista prinesla koncentracije športnih sil Ljubljane Ljubljana, 26. januarja. Včerajšnji dan bi bil lahko postal važen mejnik v razvoju slovenskega športa, izhodna točka, s katere bi se bilo naše športno gibanje dvigalo vedno višje ter zapustilo ono nekako podrejeno vlogo, ki jo je dosedaj zaradi razcepljenosti naših sport-n h sil igralo v jugoslovenskem športu. S tem nikakor nočemo omalovaževati lepih uspehov ki so jih dosegli v gotovih panogah naši športniki Tudi mi Slovenci smo v marsikaterem oziru dal: svoj delež za razvoj našega športa v splošnem, toda vendar nismo mogli dati jugoslovenskemu spe rtu na razpolago vseh svojih sposobnosti. Zaradi tega so nas naši športni tovariši v drugih delih naše države žal prevečkrat smatrali za quant te negligeable. Vsak. ki je pazno zasledoval razvoj ljubljanskega športa je vedel, kje tiči vzrok za ta žalosten pojav. Naše sile so se cepile in izčrpavale v medsebojnem boju. Nismo gledali s širokega stališča na celoto, temveč je vsak zasledoval ie svoje posebne interese, ki so jih narekoval' klubski oziri. Slovenci smo že često dokazali, da ima-mo mnogo zdravega materijala, da imamo tud: dobr* delavce, ki hočejo svoj trud posvetit, telesni vzgoji naše mladine. Omenimo ie krasne mednarodne uspehe naših So- i kolov in vedno večja razvoj in napredek našega smučarskega športa, ki ga s kon-centr.ranimi močmi in s pravo ljube zn jo do stvari vodi raš agilni in razsodni JZSS. Toda ostali naši športniki so b li ne samo razcepljeni, temveč se je ta razcepljenost izi-cdila često celo v sovraštvo. Pa so prišli uvidevni možrje, ki so rekli, da ne sme iti tako dalje. Prčela so se pogajanja za združitev obeh naših vodečth klubov Hi rije in Primorja. Ta pogajanja naj bi se bila kronala s sklepi včerajšnjih občnih zborov obeh kubov, s katerim/ bi se ustvari; ne samo močan enoten klub v Ljubljani temveč bi se med dosedanjimi člani obeh klubov ustvarilo ono prijateljsko razpoloženje, ki bi bilo temelj za skupno delovanje. S hvalevrednim razumevanjem so tud5 naše oblasti podpirale to akcijo Vče ra j ža* še rt pn šlo do tega. Dočim je Primorje čeprav brez formalnega glasovanja odobrilo predlog za fuzijo z Ilirijo večina iliriianskega članstva ni sle-d ia svojemu vodstvu ter za enkrat odklonila to misel. Poudarjamo za enkrat! Lepa ideja, ki so 1o zasnovali idealni možje, ne sme bi« pokopana Dolžnost vodstev in članstva obeh klubov m/.ra tudi še v bodoče biti ta, da se ustv.ri primerna atmosfera, ki sklical n 15. februar rznudni občni zbor % dnevnim redom: volitev nove uprave. Redni občni zbor ASK Primorja V sredo ob 20. — istočasno z izrednim občnim zborom SK Ilirije — se je v kletni dvorani hotela »Metropol« vršil redni občni zbor ASK Primorja, ki Je imed razen običaja h letnih poročil posameznih funkcionarjev na dnevnem redu tudi točko o razpustu kluba, oziroma fuzajl s SK Ilirijo. Občni tSbar, na katerem je bdlo navzočih nad 100 članov, je otvoril s kratkim pozdravom predsednik g. nač. Sancta. nakar so načelu ki posameznih klubovih sekcij podali svoja poročila o delovanju v podrob- nem. _ . Kot prvi Je poročal o lahkoaUets«! sete- ciji g. Savo Sancta, ki je navajal vrsbo odličnih rezultatov, ki so jih v pretdkli poslovni dobi dosegli dlani sekcaje doma to na tujem. Kljub temu, da je bila sekcija navezama sama nase to aato v stalnih materialnih težavah, se je vendar s pridom uveljavila tudi v dri. prvenstvu za moštva to poedince. . , Isti poročevalec Je poročal tudi o delovanju plavalne seflte 1e, kd se more v zadnji dobi žal ponašati samo z vrapehi odličnega plavača Wilfana. Ostalim članom sekcije je bilo intenzivno delo spet otež-kočeno zaradi gmotnih težav. Sekcija Šteje 107 verif ciramih plavačev, ki so kljub pomanjkanju smotremega treninga dosegli v najtežjih plavalnih komkurencah države lepe rezultate ^ Statističen pregled o uspehih nogometne sekcije je pc*atkov ie natan-v0 1R69 356 Din. Rekapitulacija: dohodki 1.850.165.37. izdatki 1.869.256.54, prlmarfMlaj 19.191.17 I>!n. Petek iannaria LJUBLJANA 11.15: šolska ura: Svetosav-ska proslava. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Ca6, plošče, borza. — 17.30: Ura dunajske glasbe. — 18.30: Zilj-ska dolina. — 19: Francoščina. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Prenos svetosav-ske besede iz Uniona. — 22: Svetoeavska proslava z Dunaja- Sobota, 28. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.4o: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče- — 17: Salonski kvintet — 18.30: Angleščina. — 19: Plačilo za radno in čezurno delo. — 19 30: Iz zgodovine filozofije. — 20: Prenos opere iz Zagreba. — 22.30: Cas, poročila, plošče. BEOGRAD 12 05: Radio - orkester. — 16.30: Lahka glasba. — 20: Prenos iz Zagreba. — Lahka in plesna glasba. — ZAGREB 12 30: Plošče. _ 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere iz gledališča. — PRAGA 19.05: Vesel vfčer. — 20: Opereta iz Bratislave. - 22.15: Mešan program. — BRNO 19.05: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Koncert orkestra m solistov — 22 05: Chopinove klavirske skladbe — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Lahka godba. - 15.20: Zborovsko petje -17-25: Kabaret na ploščah. — 18.50: Hajd-nova maša. _ 20: »FausU. - 22.1o: Godba za ples. — BERLIN 19.30: Lahka glasba. — 20.40: Slušna igra. - 21: Nadaljevanje koncerta. - Godba za ples. - KOMGS-BERG 20: Mešan program- — Plesna gla«-£r i« Berlina. - MCHLACKER 19.30" Skladbe za flavto. — 20: Vesel večer. — 22 50: »Slagerji« iz zvočnih filmov na plo-65ah. — 23.35: Plesna glasba iz Londona. Trgovački Muzeum BANJA LUKA se bavi z vsemi agenturnlmi, komlsionalnimi in spediterskimi posli, ter eksportom to importom stoji v zvezi z vsmi v poštev prihajajočimi odjemalci v Bosni-Hercegovmi ter Hrvatski in Slavoniji, ter ima zastopnike v Zagrebu in v vseh večjih mestih Jugoslavije. Obračamo pažnjo tovarn to velikih trgovcev, v kolikor imajo interese za prodajo in nakup ter špedicijo svojega blaga v Jugoslaviji, na nas da nam zastopstvo oddajo, ker bodo tako najbolje zastopani Trgovački Muzeum, Banja Loka i j-". ' Hq£FPYY»A.YTf7 V JNTTHU" v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena sestra, teta, gospodična privatna uradnica danes, dne 26. t. m., po dolgi, mukepolni bolezni, prevedena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 28. ja nuarja 1933, ob pol 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice oa pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. januarja 1936. Žalujoči rodbini Lobetovu In ©rošlieva. Ohl>!itui Lmri <»••<• Mr^n-tvn- (it*i F*. Roceobaym 11 Štiri prigode Joeja Jenkinsa Začuden se je ozrl; šofer se je v tem ravnodušno vzravnal, sa popravil naočnike in naglo odšel skozi vrata. Ali to nista bila glas in postava Joeja Jenkmsa? Da, nedvomno. Te besede so bile povelje. Deliin se je obrnil k tujcu, ki je še vedno ves nesrečen gledaJ predse, in dejal: »Lahko vam pokažem trgovino, kje boste nemara še kaj dobili. Pojdite z menoj.«--- Feliks Dellin in njegov spremljevalec sta stopila v hfiSo, kjer je stanovaJ Avgust Wermke, trgovec s starinami. Mornar je stisnil Feliksu roko. »Najlepša hvala.« Lahko je bilo uganiti, da želi tujec sam opraviti svojo rec. ... Mornar je pozvonil pri zadnjih vratih. Ze v naslednjem trenutku so mu odprli. Feliks Dellin je sekundo ali dve neodločno stal na mestu, nato se je obrnil in kreni proti hišnim vratom. A tisti mah se je razlegei po vsej hiši vzkrik, poln neizmerne groze--- Dellin je takoj spoznali glas moža, od katerega se je bia pravkar poslovil; obrnil se je in planil za cprn, skozi vrata, ki so bila še odprta. V kotu je na pofl nezavesten slonel tuji mornar; iztezaj je drhteče roke, kakor da bi se hotel braniti, in z izrazom blaznega strahu upiral oči v starca, ki je stal za prodajalno mizo. Čudno: to ni bili starinar, ki ga je Delim poznal. Ne, tujec je Cene malim oglasom tenttve ki dopisovanj*, vsaka eeseda Dm A— ter enkratna prt-trojblna tm Ufro ali ta da Jan f m naslova Dim i,—«. Oglasi trgovskega m reklamnega enačaja: vsaka beseda Dtn I,—v Po Din t.— ta besedo ce tmačunajo nadalje vsi oelan. ki »podajo pod rubrike mKam pa kam*, »Auto-moto«. »Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokati*, »Sta-movanfa odda* »Stroji« »Vrednote* •Informacije»Živalim* mObrt« (n »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* to »Zaslo-lek*, če te t oglasom mudi taslutek, oziroma, če te tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama Oče zaslužka ali tluiba. plača ta bil. Starec je stopil izza prodajalniika, pristopil k prepadencu, ki je še vedno slonel ob zidu, in mu položil roko na ramo, rekoč: »V imenu zakona, Ernest Robertsen, vas aretiram. Pred tremi leti ste v Lipskem umorili zasebnika Viljema Pranka.« Tujec je nekajkrat odprl usta, a ni mogel spraviti niti besedice h sebe. Nato se je sivobradi starec obrnil k Feliksu Defiinu. »Sreča je,« je izpregovoril, »da smo v zadnjem trenutku prijeli tega človeka. Malo je manjkalo, pa bi bili padel na vas sum, da ste morilec Vitjema Pranka.« »Viljema Pranka?« je ves zasopel ponovil Detlm. »Viljem Prank, ki so ga pred tremi leti v Lipskem umorili, je bM brat moje matere.« »Seveda.« je pokiimaJ stari; »to je tudi vzrok, da so vam spravili tobačnico v roke. Ali ne razumete načrta?« Feliks Dellin je skomignili z rameni in zmajal z glavo. »Nn. preprost je in podel, oboje hkratu. Ta človek je, najbrže že v družbi z drugimi, pred tremi leti umoril vašega strica. Gospod Prank je bil bogat zbiralec, ki je imel vse svoje premoženje v raznih starinskih zanimivostih. Morilci, ki so se nadejali več gotovega denarja, nego so ga v resnici našli, so morali računati s tem, da je ostal za pokojniikom spisek dragocenosti, ki so mu jih bili uropali, in da je prišel ta spisek oblastvom v roke. Tri leta se niso upali ponuditi zlatnine in srebrnine, ki je bila vredna več ko 380.000 mark, v nakup. Šele zdaj, po treh letih, so sklenili poizkusiti. Eden izmed njih, prav ta gospod Ernest Robertsen, ki nama ga je čast videti pred seboj, je sedel v vlak in se pripeljal v Berlin — z najimenitnejšim kosom zbirke, zlato tobačnico kralja Ludvika X\ Imeil je kaj zvit načrt. Podjetje je bilo nevarno; prodajalca tObaonice so utegnili zgrabiti — ako je namreč dotični trgovec s starinami imel kak izvod sipiskta, s kakršnim policija zdaj pa zdaj obvešča obrtniike o uiroipanih in ukradenih dragocenostih. Neumen bi bH, kdor bi nesel glavo v takšno zanko! Ne, treba je bilo ubrati bolj varno pot. Gospodom morilcem je bilo znano, da živi v Berlinu Za odgovor 3 DIH v znamhah siromašen nečak njihove žrtve. K temu so poste® prodajalko, da mu je obesila srečko, ln res je imel čez nekaj dni svoj dobitek v rokah. Zdaj ga je bik) treba samo opazovati. Ako ostane na svobodi — tako so mislili — tedaj bo moči brez skrbi predati tudi ostale dragocenosti. Ce ga pa primejo, tedaj je to znamenje, da je treba zmetati vse lepe reči v vodo. Zakaj glava je bila vrlim gospodom vendarle ljubša od denarja.« »A čemu ves ta ovinek z loterijo?« je prepaden vprašal Fe!2ks Dellin. »Nu, zadeva je kaj preprosta« se je zasmejal starec. »Kot siromašni nečak bogatega strica ste bili kaikor ustvarjeni za to. da vas osumijo umora. Poizkus, prodati predmet, ki je bil dokazljivo uro-pan pofcotiniku, je pa pomenil očiten dokaz vaše krivde. Zakaj pu-stolovni istoriji o loteriji, ki je sploh ni bilo in v kateri naj bi bil dobili tobačnico Ludvika XV., seveda ne bi verjela živa duša.« »In srečka?« se je oglasili pisar. »Srečka, ki so vam jo z vrednostnimi ovojem vred že drugi dan ukradli, je bila za vas edina možni alibi. Kakor vidite, so vam ro možnost opravičbe točno vzeli iz noike. Pričakovati je bilo, da se bo gospod Robertson potikal okoli vaše hiše; zakaj, kakor sem že rekel, zanj je bilo vse na tem. da vidi, ali vas bodo zaprli ali ne. Na tej misli sem zgradil svoj načrt; zato sem vas poslal v beznico na oni strani ceste, in zato sem tudi sam — vsak večer v drugi preobleki — sedel med gosti. Zanašal sem se tudi na to, da se bo ta gospod izkušal seznaniti z vami; vsekako mu je moralo biti do tega, da izve naslov trgovca s starinami, ki očividno nima spiska ukradenih in uropanih reči. Odtod ukana z indijanskim amuletom! In zdaj vam tudi še pojasnim, zakaj je mož tako strahovito vzkriknil, ko me je zagledal: maskiral sem se namreč za njegovo žrtev — tak, kakršen stojim pred vami, sem živa slika vašega strica Viljema Pranka — in takšno je imel gospod Robertson svojo žrtev v spominu. Krik ga je izdai — krik, ki mu je ušel, ko je mahoma zagledal umorjenca živega pred seboj.« rsako besedo SO pat Prt vseh oglasih, ki m zaračunajo po LXn L— ga besedo, ta taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iitro eli te dajanje naslov* Vet ostali oglasi socialnega značaja te računajo po 50 par ta vsako beteao Enkratna pnstoibena ta iitro ali ta dajanja naslova pri oglasih, k/ te taračunajo po 50 par ta vsako besedo, cnaka Din i.-—. NafmanjU znesek pri oglasih po fO pat ta besedo, fe Din 10.—v »rt oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—. faa pristojbine ta arale oglato fe plačati prt predati naročila. oz> roma hh le vpnalati v olsmo obenem t naročilom. Službo dobi Vaafca be«eda 50 par; ta dajani« naslova »H u iifro pa S Din. (1) Dimnikar. pomočnika tresnaj* ta dobro tiurje-»ega, pod dobrimi pog-oji po dogovoru prejme Albert Lončar. d'maikarski m-oj-*ter, Gornji grad. 2408-1 Restavracijsko kuharico i mačjem dunajske kuhi-n-e in prirejanja morskih rib. z letnimi spričevali, fc-če hotel Centra'.. Osijek. Fonodbam j® priložiti tudi spričevala.__2380-1 Frizerka dobra sndulerka, dobi stalna službo Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2361-1 Ženska n pomoč pri gospodinjstvu dobi brezplačno stanovanje »obe in kuhlnj-e. Vprašati Da Dunajski cesti štev. 100 3441-1 Starejšo prodajalko kurjeno tudi * prodaji porcelana im M.f"kla. *prej-Bi-vn. Ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod š;fro »Izveska»a £22«. 1 Učenca poštenih starš«"-*, e primerno šolsko ;zob-azbo. nK-č-tega ln tdravega. ne pod 15 let 8Ure«a -akoj »prej me veletrgovina »prerij eke ta koionijalive robe Lmae Andrašič. K-artj. 23nov, ta jelovih ali topolovih 50- ragw*ov, z žioo pove zanib >drezkov kupim proti takojšnjemu plačihi ob sprejemu blaga. — Ponudbe po motnosti v italijanskem ali nemškem je-ziikn na Ditta VenMiri, Via Chiesa saluta 9, Torino (115). 2204-15 Kupim Ogiaai trg. značaja po 1 Din beseda; ia dajanj« naslova ali ia Šifro 5 Dta. — Ogla« socialnega načaja vsa ka beseda 50 por: ta dajanj* oaalova afl za iifro pa 3 Din. (7) Smuči dolge eea 2.10, dobro ohra njeme kupim. Ponudbe ! cetw na oglasm oddelek »Jutra« pod šifro »Smuči«. 2309-7 Rabljeno omaro it navadnega mehkega lesa kmpim ia piiearn-o. — Po-nuabe na oglasni oddelek »Jutra« pod z.načkjO »Pisarniška omara«. 244S-7 Vsak« boseda i Dii! J ta dajanj« naelova ali ( sa »Ifro pa 5 Din. (»31 | Seno suho in zdravo, zajamčeno brez šavja ta plevela, kakor tudi suho ta zdravo, ovseno ter pšenično slamo v kompletnih vagonih prodaja Joeip fftif«, veletrgovina s senom in mo, Zagreb, Dvorničičeva ulica 6. — Telefon «7 33. 2416-33 1100 amerikanskih dolarjev ker nu; bim denar. Ponudbe na zamenjam. i jwo dbe ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Dolar«. 2322-16 Hranilne knjižice kupite ali prodaste najbolje pri M. Jankole. koma ditn a druži«, Ljubljana šelenburgova ulica 6.11 — telefon 3052. Prosimo, da »e pred nakupom ali prodajo obrnete laupno na na® naslov. 2392-16 Hipotek, posojilo v znesku 800.000 Din -najraje v vJožmih knjižicah Zadružne gospodar, bank«, ali drugega dobrega denarnega zavoda išče dobro id-oč rudokop. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Rudinik«. 2432-16 Vložne knjižice dobrega denarnega zavoda, najraie Zadružne goe-podar s.ke banke do 300.000 Din, knpim takoj protn gotovini. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Ree-ino«. 2433-16 Enosob. stanovanje za 170 Di.n takoj oddam v Mostah. Ze ena jama, Val. Vodnikova 7. 1424-21 Sfanoi>anja Vsaka beeeda 50 par. aa dajanje naslova ali za »ifro S Din. (21-al Č u; 185. Proti jutranji strani so 611. Pol meseca bo tega. Tarzan ni delj poslušal zgodbe mladega samca. Ali je bilo mogoče, da je bila ženska njegovega rodu v smrtni nevarnosti? Ne da bi opicam kaj re-keL, je skočil v drevje in jo kakor vihra ubral na vzhod, proti pozabljenemu mestu Oparju. zdmvo, domačo, kakor tudi veža jajca dobavlja v tw k: o noj i nt po dnevnih cenah Joško Lah, Oelušerci pn Ptuju. 3237-33 Bizeljsko vino i«borno. 15 bi belega ta 12 h! rdečega po 3 Dta proda Miha Verstovšek. vinogradnik. Globoko pri Brežicah 2171-33 Vuki beseda l Dta. ta lajanj* naslova ali ta Hfro pa S Din (161 Zadružne gospodar, banke hraniloe knjižice, t vlogo 1,000.000 Dta kipim proti plačilu 35% od vloge Ponudbe aa naslov: Juranfcič, »Union«, Celja. 23S1-16 Lastnik večje žage na dobrem krajo Gorenj »ke. išče solidnega eo-adeleienca • primernim ka prta lom. aa iknpoo ast Moe »Ii samo k produkt;ji wtr. !e«wt trgovini Vpra Sati: tvan Ber«n.n Ljub Ijana. poštni preda' 151 1626-16 V salta b«*»*ta 1 Din. i za dajanje naslova ali ! u Aiiro pa a Dta (IS ! Iščem prostor za postavitev pekovske peči. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Peč 200«. Ž407-19 Opekarno moderno urejeno, v Sa vinjski doli™ prodam ali oddam » najem. Nasl-ov Sri podružnici »Jutra« v eijn._2294 19 Svetel lokal (<*a 50 m1) ta kleit na vogalu Napoleonovega trga ta G-ospo^ke ulice oddam proti nizki najemnini. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Plačam tudi naprej«. 14Ž9-19 Lokal primeren za advnkatcko pisarno, trgovsko zasw>iietvo itd., s centralno kurjavo, ohetei-eč 'z 2 sob « priti-kl-inami. oddam s 1. febru arjem Vse informacije daje »Panrek atn«, Pra/.akova nI. št. 8'II. 2435-19 Lokal za specijalno trgovino iččem v sredini Ljubljane. Po.nndbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod šifro »ilarc«. 2464-19 Vsak« besed* i Din. sa dajanje oasiova »Vi ta Šifro pa 5 Din (17") Kateri gostilničar v Ljubijam bi oddal ra račun oli v na;~m boljšo gostilno zmožnemu zakon skemu paru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »promet podvojiva«. 2384-17 Pekarno v industrijskem kraju, v n<"tw>-redni bližini; rudnika oddam v najem. Nasov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1425-17 Gostilne oddam takoj v najem. Na-»Vov pove oglaaoj oddelek »Jutra«. 2453-17 Dvosob. stanovanje moderno, čisto, s kopal nico in plinom, išče učiteljica za 2 odrasli »sebi. Ponudbe na oglas-ni »dde Iek »Jutra« pod z.načko »Do 1000 Din«. 24oo-21/a Vsaka besed« 50 par. ia dajanj« naslova «11 ta iitro S Din. (23 J Lepo, solnčno sobo opremljeno, z elektriko, posebnim vbodom io parketom takoj oddam na Tyr še vi cesti. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2419-23 Sostanovalko za 100 Dio sprejmem ▼ čisto kuhinjo «re>d: mesta. Na»:ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2306-23 Kabinet lobro »premljen. z elektriko ta postrežbo za 30<) Din mesečno ?ddam v Knaf ijevj ol«a 13/U. 1912-23 Opremljeno sobo z 1 aii 2 posteljama io posebnim vhddom poceni oddam b!:zu mitnice v Sp Šiški. Cernetova ul. 31/1-4. 2437-53 Solnčno sobo 1 ali 2 gospodičnama odda Rus, Kapiteljska ulica 7. 2412-23 Lepo sobo z 2 posteljama, v centru mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2454-23 Opremljeno sobo s posebir-m vhodom oddam zraven poljanske znmnazjje Naslov v oglasmem oddeiku »Jutra«. 2457-23 rT]jMm— Vsaka t*«»4» 50 p«; a dajanj« naslov« ali za iitro 3 Dta (23-a; Prazno sobo veliko, ali tudi manjšo ta večjo sobo. iščem v društvene »vrhe v centru uvest«. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p^d šifro »Čitalnica«. 2447-23/a moč 22, Dekle, Dober, Dobre »veze, Delaven ta pošten. Do 1,200.000. 100 Din na dan. Drogerija. Dobra kuharica. Dobra ta vestna. Družabnik 300.000. Družab nik 100.000, Dobrosrčna. Dober prijatelj, Elfrida, Elektromotorje, Elektrošte vec. Etasam, Fotodelavnr-ca. Trajno. F. T. 56. Gotovina K. Gotovo. Grafo log. Gašperček. Gnoj. H. M. Hišnik. Hiša. Hipoteka, 1. januar. Uveiban« moč, Ieženjer, Izvanredno. Uurjen Korset, Kuharic«, Kranj. Komfortno stanova nje. K svoji bčerki. Kav cija 50. Lep dom. Lepo liv-ijecje. L«p mirni dom. *.ov ski lokal. Ljubljančan. livada 712. Lepo sobo. Maj, Moratorij. Moto* 215. Mir, Mirno, Mlekarski stroji. Mirna U, Merklta. Mlajša gospodinja. Mirna stranka. Mirna oseba. M ekarna. Mi zar Moderno. Mirni dom. Maribor Nesporazum nosi v zakona, L nadstropje. Na »top takoj. 1001 noč. Na vedite znesek. Nujno 286. Nujno n. Novost. Odsoten. Oprema. Opremljena soba. Pomanjkanje znanja. Pridna in poštena 202. Popolnoma tanesljiva. Poštena 30 Poceni. Peč, Pritlično, Po večerji. Praktikantinja. Podjeten Primerna eeroa. Poštena 15. Pošten in pri den. Polna garancija. Po štena 15.000. Pošten 33. Povečava, Poštena. Resno 52. Redek. Reden plačnik 2000. Res ljubezen ne n-korišč-anje. Reden plačnik 4000 Rentabilno«.!. Razprodaja. Res ljubezen. Sobica Sostanovalka Sreča 1983. Sigurno« 200. Soliden. Sa monojna Skromna. Sirota. Sigurno mesto. Smetana. Snažno Siguren zaslužek. Smuči 180. Stalno delo. Sigurno ualožtno, Starejša Sofi, Stevc. Sutiš. Športni čeviji S^fer mehanik Točno p!ačam Takojšnja gotovina Točnost, Trgovka z lastno hišo. Takojšnje pia čilo. Takoj. T.. Takoj 2. Tajnost strogo zajamčena. Tkalni mojster. Takojšnja služba, Točen plačnik 200. Tovariš Trgovski lokali, i Ti-voli. Trgovec lTgoden nakup. Udobno. Učitelj. Udobno. Ugodna prilika II. Ugodna 'ega. Udoben dom. Vdova 43. Ves dan od.sor na. V*stna in dobra V;n-sk' sodi. Vrtnar marljiv, Vpeljan. Vila. Vloga 909. Vajeilka 15. Vestna ln po štena. Vstraina. Zaslužek takoj. Za 1. februar Za s užek 100. Zaslužek. Zveza 1933 Zanesljiva in ea mostojna Zanesljiva tnoč. Zaslužek takoj. ZHo soli den 1C6. Zeieztiin.irja. 7,iv ljenska sreča. 331. 18-«. Din »>0.000. 130.000, 1S28. 63. 120. 10.000 D^n. 212. 07. 575 300. 1932— 19S3, 350, 18j6. Glasbila Vsaka beaeda 1 Dta; m dajanj« uaaloi« aH t« Kfro pa S Dta. (Stf Triton. harmonika prvovrstna poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddeiiu »Jutra«. 2873-26 Vsaka beseda 1 Dta. Pozor, trgovci! Večjo količino epih .e»e nih škafov prodam V par tijab »d 20 komadov naprej razpošilja K Schauer — pošta Crmošnjtae pri Semiču.__223? SCi Za plesno sezono in smuk oblači chie ta praktično pariški krojač na Bledu. Vse novmsti! — Angleško francoski Journalil 2434-30 Vsaka beeeda 1 Dta; aa dajanj« naslov« ali sa Mfre pa 5 Din. (37 Alojz Grebene nakup ta prodaja vreč Ljubljana. Dunajska ee »ta 36. 69-37 Telefon 2059 PREMOG suha drva Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin. Ljubljana. Ilirska ulica 'te-v 36 — vbod i Vidovd«n«ke cest«, pri go stilni U ožina. 70 vsaka beseda 1 Dta. ta dajanj« naslov« ali ui tifro p« B Dni. (81) Vsaka buaeda 2 Din. ta dajanj« naslova ali šifre pa 5 Din. (24) Vsaka beseda 1 Din. aa dajanje naslonra ali ta Šifro pa 5 Dta- (21) Stanovanje ob«toje&« u t tob ta ku hinje. »oiočno v podpri tl-čju vile takoj >Vam Vprašat! v Knafljev^ ulici St 13/n. 1711-31 »40« Poročaj ako varno, kakor želiš. Poljub. 2400-24 Pragersko— Zidani most 24. t večernim vlakom potujočo gospodično prosim 7.a naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Edina sreča«. 2405-24 »1930« Možno 2. februarja ob 3. pred jnstično palačo? Sporočil_2451-24 V oglasnem oddelku »Jutra« i« dvigniti sledeča olsma- Agilen-kaveije Atelje. A. S.. Av;s Argentin Jazz. Bližina mesu "Buffet. Boljša trš«i Brez*obre«tot> Bli zu centra Bled Čedno, Čisto stanovanje Crnoias ka 115 ;n p!avo'aska 116. Center Ceb»iarstvo. Cena 202, Dnevno 100. Dobra Vsaka beseda 2 Din. za ti-, jan je naslov« ali šifre pa 5 Din (25) F?nanč*ui poduradnik srednjih let. Beograjčan, želi poročiti primerno izobraženo gospodično i n» koliko gotovine Dopise na og;as. o