Ameriška Domoviiva
AM€WCAM IN SPIRIT fOR€l«N IN LANOUA06 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 27, 1964
SLOVCNIAN
HORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXII — VOL. LXH
Makarios zavira nagli razplet ciprske krize
(»iški listi na Cipru so včeraj prinesli vest, da se pripravlja na Cipru državni pi'ovrat, ki ho proglasil združitev Cipra z Grčijo ln Makariosa odstranil.
ŽENEVA, Sv. — Zadnja pogajanja med Grčijo in Turčijo, jih posreduje bivši naš držav-n* tajnik Dean Acheson, so razgalila “patriotizem” ciprskega Nadškofa Makariosa in njegovih Pristašev, še pred par leti je ^adškof vneto zagovarjal združitev Cipra z Grčijo in blago-a avljal državljansko vojno na ipru. Le proti svoji volji— ta-0 ja rekel —, je pozneje pristal 113 kompromis o samostojni ^iprski republiki. Sedaj sta se 'rc*ja in Turčija že sporazume-*’ svetu ni potrebna nobe-ciprslka republika in da naj *Par pride pod Grčijo, seveda rn,°vra dobiti Turčija primerno Odškodnino, ciprski Turki pa Primerno jamstvo za njihov ob-s °j pod grško upravo.
Makarios sedaj proti . združitvi?
adškof Makarios začenja o-Vlrati sporazum na celi črti. Ne ^arri’ ampak po svojih ciprskih I()bentah, ki se večinoma vse Usmerjene proti Moskvi. Nad-f ufovi pristaši so začeli naen-^ trditi, da bo priključek Ci-Pra k Grčiji zahteval prevelike r ve m (ja so turške zahteve pretirane. V resnici pa gre Ma-sariosu rn njegovim pristašem ° za to, da ohranijo svoje se-ailje privilegije v ciprski re-PUeliki. Ko republike ne bo več,
° konec tudi njihovim privilege em.
Nadškof išče sedaj novega Pokrovitelja, našel ga je v Mo-]• dj' Hruščev mu je sicer ob-j^o-1 ^enarno in politično po-0cj °’ toda pri komunistih je pot esede do dejanja navadno
tud° C*°^a' ®icer Pa Makarios g 1 ne računa na rusko pomoč. d0,^° akcijo hoče samo pri-
meseL!!3 ,,aSU' recimo vsaj par
čel V’ V novernhru se bo za-rod°o Zase^anJe Združenih na-kari V in , na zasedanje bi Maske °i! ra^ sPravil problem cipr-tam /i26’ Upa namreč, da bo skih	afriških in azij-
eWIžav. ki bodo zagovarjale tej D °. Samostojnost, da bo po Gr*0 1 P0dprl sporazum med »Jo in Turčijo.
sta k^u in Turoija še ne ve-krot i3^0 na miren način u-
tlla nadškofa.
Andrio Dorio rešili
NEur	12	Slobine
PotaPhaYORK’ N'Y' ~ SkuPini
daljših	6V	Se je Posrečilo po
225 v naP°rih rešiti iz globine
južnoeVljev’ k-ier se ie 45 milj
I956 °d Nantucketa 25. julija &ka jP°toPila italijanska potni-sti ia Andria Doria, brona-sil lad'Andrie Dorie, ki je kra-svoje ■^eTa Je P° njem dobila Načrte
ladje	vza dvig potopljene
stili	Ze	Pred več časa opu-
Novi grobovi Organizacija afriške joi,„ Keglov,d. edinosti naj preišče
Včeraj je umrl po dolgi bolezni v St. Alexis bolnišnici 77 let stari John Keglovich, po domače Mežnarjev Janez, s 3551 E. 80 St., doma v vasi Grmule v fari Škocijan na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko pred 55 leti. Do svoje upokojitve je bil 28 let čuvaj in osikrb-nik pri cerkvi sv. Lovrenca. Zapustil je ženo Ano, roj. Juh, sina Jamesa, hčere Mildred Tomco, Sylvio in Frances, dva vnuka, brata Leona (v Penna.) in druge sorodnike tu in v Sloveniji. Brat Martin in sestra Mary Prost sta umrla pred nekaj leti v Pennsylvaniji. Pokojni je bil član SNPJ št. 139. Pogreb bo v soboto ob 8.30 iz Fortunovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Blaž Dujan
V torek je umrl v Memorial Hospital v Genevi, Ohio, 70 let stari Blaž Dujan z North Myers Rd. v Genevi, Ohio, doma v Du-gem selu na Hrvaškem. Do svoje upokojitve pred 5 leti je bil zaposlen pri Cleveland Twist Drill Co. Zapustil je ženo Terezo, roj. Rost, bil je očim Tereze Brajdich, Maggie Falcone in Caroline Herak. V Jugoslaviji je zapustil brata Mateja in sestro Marijo Simunec. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 1.30 popoldne na Lakeview pokopališče.
Sijajni graditelji
LIMA, Peru. — Starodavni Inkas so bili odlični graditelji. Njihove pred stoletji postavljene stavbe stoje še vedno, čeprav niso uporabljali malte za povezavo posameznih kamnov. Ti so bili tako natančno obdelani, da so se točno prilegali drug drugemu.
Tri četrtine kož doma
ozadje upora v Kongu
štiri zahodno-afriške države so se obrnile na Organizacijo afrisk'e edinosti^ naj posveti v upor proti vladi v Kongu.
MONROVIA, Lib. — Zastopniki vlad Liberije, Siera Leone, Gvineje in Slonokoščene obale, ki so se tu koncem preteklega in v začetku tega tedna posvetovali o povečanju medsebojne trgovine z odstranitvijo carinskih ovir, so pozvali Organizacijo afriške edinosti, naj imenuje posebno komisijo, katera naj preišče ozadje upora proti vladi v Kongu.
Vlada Konga med tem vztrajno goni iz dežele državljane Republike Kongo, ki jih je samo v Leopoldvillu živelo do nedavnega okoli 100,000, in državljane republike Burundija. Obe o-menjeni državi podpirata javno upor proti vladi v Kongu, med tem, ko se ostale afriške države vanj vsaj javno ne mešajo.
Kongoška vlada med tem nadaljuje z iskanjem belih vojaških najemnikov, ki se zbirajo v nekdanjem belgijskem vojaškem oporišču v Kamini v Ka-tangi. Napovedujejo, da bodo v nekaj dneh organizirani in pripravljeni za nastop proti upornikom.
Misijonarji naj se umaknejo
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Poslaništvo Združenih držav je preko radia pozvalo vse ameriške misij on arje v severno-vzhodnem delu Konga, skupno jih je okoli 200, naj se umaknejo v sosednjo Ugando, ker je nevarnost, da se levičarski upor
Demonstracije v Adenu
ADEN, Arab. — Koncem tedna je prišlo tu do večjih demonstracij, ki pa jim je policija z odločnim nastopom naglo napravila konec. Demonstranti so zahtevali močno osrednjo vlado z Južno-arabsko federacijo, v katero je Velika Britanija povezala od nje odvisne sultanate in šejkate iz Adena pa vse do Perzijskega zaliva v jugovzhodni Arabiji.
Angleži hočejo dati Federaciji popolno neodvisnost, sklenili so z njo le posebno prijateljsko in vojaško pogodbo, ki jih obvezuje priskočiti Federaciji na pomoč, če bi bila ta od zunaj ogrožena. V skladu s tem dogovorom so Angleži vodili letošnjo pomlad in poletje obsežno vojaško akcijo proti uporu domačih obmejnih plemen na področju Adena, ki jih podpira Naser iz sosednjega Jemena, kjer vzdržujejo okoli 30,000 svojih vojakov za notranjo varnost Jemenske republike. Ta bi v slučaju odhoda Naserjevih vojakov prišla znova v oblast pregnanega kralja Al Badarja.
Znano “Jersey Turnpike” bodo razširili od 6 na 12 prog
CLEVELAND, O. — Na milijone ameriških turistov pozna “New Jersey Turnpike”, saj ta cesta predstavlja glavno prometno zvezo med New Yorkom in ostalo Ameriko. Doslej ima le 6 prog, po tri v vsaki smeri. Sedaj bodo cesto razširili na 12 prog, zaenkrat samo na daljavo 29 milj tik pred New Yorkom. Stroške cenijo na $335-350 milijonov.
Preozka je postala že v prvem desetletju tudi znana avtomobilska cesta “New York
razširi tudi v del Konga, kjer Throughway”, ki veže New oni delujejo.	|York z Bufallom. Tudi tam bo-
V Kongu delujejo predvsem |do morali podvojiti število prog. katoliški misijonarji, precej pa
JOHNSON ]N JUMPHREY!
Demokratska konvencija je sinoči izbrala predsednika L . B. Johnsona za demokratskega predsedniškega kandidata. Ta je po nepričakovanem prihodu na konvencijo objavil, da želi za podpredsedniškega kandidata sen. Humphrevja iz Minnesote.
ATLANTIC CITY, N.J. — Včeraj je demokratska konvencija dosegla svoj višek, ko je sinoči soglasno imenovala predsednika Johnsona za demokratskega predsedniškega kandidata pri letošnjih volitvah, za njegovega podpredsedniškega kandidata pa senatorja H. Humphrey-ja iz Minnesote. Johnsona je predložil konvenciji za kandidata guv. Teksasa Conally, ko je Alabama odstopila Teksasu svojo pravico do besede. Kot drugi govornik za Johnsona je nastopil guv. Kalifornije Pat Brown, nato pa še vrsta drugih, med njimi župan New Yorka R. Wagner. Podpredsedniškega kandidata H. Humphreya je predložil predsednik Johnson sam, ko je malo pred enajsto zvečer stopil s svojo družino v konvenčno dvorano.
Predsednik Johnson je po-	’
zdravil konvencijo, se zahvalili
z njo. Hčerka pokojnega Nehruja Indira Gandi je izjavila, da
za imenovanje, dejal, da je ponosen na volivni program, ki ga je y «Indiji edina protiutež ko-
je konvencija izdala in odobrila, ter napovedal veliko zmago v novembru. Pravi, uradni sprejemni govor bo imel predsednik šele nocoj, prav tako tudi sen-Humphrey kot kandidat za podpredsednika.
Pojav Johnsona, ki je prišel na govorniško tribuno v spremstvu svoje žene in obeh hčerk, je na konvenciji zbrane navdušil. Večina od njih ni vedela, da bo predsednik že včeraj prišel na konvencijo, ker je bil njegov prihod uradno napovedan šele za nocoj.
Predsednik, ki je danes dopolnil 56 let, je izgledal trden, poln življenja in zdravja. Na letališču in pred vhodom v dvorano je pozdravljal zbrane tisoče in segal v roke naj bližjim cb svoji poti.
Pomanfkanje hrane v Indiji več kol resno!
BOMBAY, Ind. — Sedanja
je tudi protestantovskih. Okoli nekaterih bolj odročnih prede-^ stiska za hrano je najresnejša DALLAS, Tex. Usnjarska	polovico	vsega prebivalstva; lih se je pri domačinih znova	1 od one v letu 1943, ko je v	Ben-
industrija dobi tri četrtine vseh	Konga je	vsaj formalno pokri-1 pojavilo ljudožrstvo, od kar so	galiji zaradi lakote umrlo	okoli
govejih kož, ki jih potrebuje,	stjanjeno,	vendar kažejo dogod-|se pred štirimi leti Belgijci u-	milijon ljudi. Oblasti stoje	pred
na domačem tigu. Eno četrtino	ki zadnjih	let, da to krščanstvo| maknili iz Konga in mu dali	težko nalogo oskrbeti ljudi s
jih mora uvoziti.	ni seglo še globoko pod kožo. V neodvisnost.	hrano in preprečiti spekulacije
Na demokratski konvenciji vladajo nevidne sile
NaivCyln0rna sonano *n toplejše. tJ 18Ja temperatura 79.
ATLANTIC CITY, N.J. — Na kdo je mislil ali upal, da se pre-videz sta si republikanska in de- pad da premostiti. Potek kon-mokratska konvencija dosti po- vencije je pokazal, da je bilo dobni, v resnici se pa bistveno tako upanje odveč, akoravno razlikujeta. Na republikanski odgovornosti za tak razvoj na konvenciji so vodniki posamez- konvenciji ne nosi Johnson, nih struj javno nastopali, tam Johnson je pokazal do svojih so se Goldwater, Scranton, Ro- strankarskih upornikov na jugu ckefeller itd. na odru in za ku- zelo veliko širokogrudnost. Po-lisami udeleževali boja, kakšna puščal jim je do skrajne meje. naj bo vsebina volivne platfor- V tem oziru se je razlikoval od me in kdo naj bo republikanski Goldwaterja, ki je na konven-kandidat za predsednika. Res ciii svoje nasprotnike kar zadu-je, da je že v začetku Goldwa- šil, sedaj pa jim mora popušča-ter nadkriljeval vse tekmece in ti, ker se je preje preveč zaletel, da je pri glavnem glasovanju z Johnsonovo popuščanje pa ni lahkoto zmagal, toda ves čas do dosti zaleglo. Prepad je ostal svoje zmage je imel opravka z tak, kot je bil. Se ne omejuje nasprotniki, ki se niso hoteli samo na demokrate v Alabami podati do konca zadnjega boj- in Mississippiju, se razteza tu-nega glasovanja.	i di na ostale južne države, ako-
Na demokratski konvenciji ravno so njihove delegacije vsaj potekajo stvari čisto drugače. Že na zunaj ostale zveste svoji pred konvencijo se je čutilo, da stranlki.
bodo nevidne zakulisne sile ob-j Johnsonovo popuščanje je šlo vladale konvencijo. Četudi so daleč:	Johnson namreč dobro
te sile nevidne in zakulisne, je ve. kako slabo sta se pred 4 leti zanje vedela vsa naša politična odrezala s Kennedyjem ravno v javnost. Na eni strani je pred- južnih državah. Zato je letos sednik Johnson, na drugi strani napel vse sile, da obdrži južnja-pa konservativni južni demo- ke na svoji strani. Ni se mu po-ikratje. Prepad med Johnsonom srečilo. Ima pa še malo upanje: in južnimi demokratskimi kon- kot je bila Goldwaterjeva opo-servativci je znan, poglobljen je'zicija na republikanski stranki bil zadnje čase z bojem za in razbita do zadnjega, tako je tu-proti civilnim pravicam. Redko, di Johnsonova konservativna o-
Fransiji je priznanje fCslajsks malo koristilo
CLEVELAND, O. — Sodelavec znanega angleškega lista London Observer S. Karnov je sporočil iz Hong Konga svoja o-pazovanja iz Kitajske v odnosu [na posledice, ki jih je DeGaul-lovo priznanje rdeče Kitajske pozicija z juga brez skupnega jateljice, ki so se rajše vrtile! prineslo Franciji in Kitajski, vodstva. Na demokratski kon- zunaj konvencijske palače, sol Prve tedne je svet z zanimanjem opazoval, kaj bo nova zveza med Parizom in Peipin-gom prinesla. Kmalu se *je pokazalo, da Francija s prizna-
munizmu povečana doza demokratičnega socializma”.
Komunisti izrabljajo stisko vlade šastrija in hujskajo k izgredom in napadom na bogataše in “špekulante”. Na stotisoče lačnih se odziva njihovemu klicu. Vlada se skuša med tem izogniti uvedbi novih ostrejših kontrol, ker so ameriški zastopniki v New Delhiju baje namignili, da Združene države, ki nudijo Indiji podporo v. pšenici in rižu, ne odobravajo povečanja državnega nadzora nad pridelovanjem in delitvijo živeža. Poslanik Bowles je Indijo opozoril na neuspeh marksističnih metod v poljedelstvu v Sovje-tiji, na Kitajskem in na Kubi ter priporočil svobodno obdelavo po zahodnem vzoru.
Lačnega Indijca ta preudarjanja in posvetovanja malo zanimajo, kar hoče, je nekaj, s čimer si bo vsaj za silo napolnil prazen želodec.
Iz Clevelanda in okolice
Lepa starost—
Jutri bo dopolnila 84 let Mrs. Mary Benda s 19961 Edgecliffe Blvd. Dolgoletni naročnici čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Balincarska tekma—
Gospodinjski klub na Jutro-vem in Moški balincarski klub imata v nedeljo popoldne ob dveh na Prince Ave. tekmo. Zadušnica—
Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Avgusta Meserka ob 13. obletnici smrti. ■
Jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Mausarja na 30. dan njegove smrti.
Moskva v številkah, ki niso laskave
WASHINGTON, D.C. — Ruski tednik “Nedelja” prinaša o Moskvi sledeče zanimive številke: Moskva ima sicer 6,354,000 prebivalcev, zato pa 9,141 taksijev in 165 milj podzemne železnice, ki prevozi letno samo 1.1 bilijon potnikov. Kino-gledališč ima samo 90, pravih pa 25. Knjižnic je 3,000, zato pa samo 288 bolnic z 72,000 posteljami. Zdravnikov je 30,000, zobozdravnikov pa samo 2,000. Velikih trgovin je samo 40, 35,000 je učiteljev, šol pa 961. Ako primerjamo te podatke s podatki o New Yorku, se vidi vsa ruska zaostalost.
venciji sicer manjkajo vsi vidni prišle na konvencijo tudi v najin odločilni južni demokratje, novejših čevljih, ki so menda toda med seboj niso dosti pove- zelo lepi, toda za konvencijo ni-zani. Tako vleče na primer vsak so praktični. Število ožuljenih južni guverner na svojo stran, ženskih nog je hitro naraščalo, j niem rdeče Kine ni dosti prido-Johnson upa, da jih bo vsaj ne- še bolj pa promet v trgovinah sj dila> niti ne v pogledu poveča-koj pridobil zase tekom volivne čevlji. Žulji na nogah seveda ni-,n.ia svojega vpliva v jugovzhod-kampanje. Zato ni dovolil, da bi so zmanjšali ženskega zanima- ni Aziji. Njeno diplomatsko o-na konvenciji padale besede, nja za modo in — modele! Mo-'sobje v Peipingu mora prenaša-kdo je “zmagal” in kdo je “po- deli so namreč tiste demokra-!11 iste omejitve kot diplomat-ražen”. Prepad med jugom in tinje, ki so najlepše, odnosno ska zastopstva vseh drugih dr-
Johnsonom je torej ostal, toda najbolj moderno oblečene. Hva-odprta so ostala vrata za razgo- la Bogu, da je v zboru modelov vore. Je to svojevrsten kompro-J zastopana tudi naša ohajska dr-mis, ki ga je znala ustvariti žava v osebi žene kongresnika Johnsonova spretnost ob sodelo-| Vanika. Zanjo je na ženskem vanju senatorja Humphreya in delu konvencije več zanimanja
unijskega vodnika Reutherja. Tak je rezultat zakulisnih bo-
kot za njenega moža na moški strani. Na drugih področjih se
jev prvih dveh dni na konven- moška ohajska delegacija ni ciji, ki je pa na zunaj potekala'dvignila nad povprečje. Izjemo kar nekam mrtvo. Ko je bila'dela samo ohajska delegatinja enkrat znana usoda spora med Mrs. Eaton, žena znanega levi-večino konvencije in Alabamo čarskega bogataša. Agitira nam-ter Mississippijem, je konven- reč pridno za “mirno sožitje”, cijska dvorana začela kazati na-'r>ajbrže zato, da bi se še bolj raščajoče število praznih sede- prikupila svojemu prijatelju žev, še bolj hitro so se prazni- Hruščevu.
le galerije. Nekaj je k temu pri-1 Torkova seja se je končala pomogla tudi vročina, pomeša- včeraj zgodaj zjutraj. Po seji so na z vlago, ki je kazala svoj se šli vsi delegatje hladit na vpliv tudi zunaj konvencijske morsko obalo. Nekateri so pa palače na ženske čevlje.	j morali na obvezne čajanke. Tja
Demokratinje in njihove pri-; niso šli ravno veselih obrazov.
žav in se dejansko skoro ne more ganiti.
Rdeča Kitajska je med tem ustvarila v Parizu zastopstvo, ki ga sestavlja več sto ljudi. Ti se imajo pravico skoraj svobodno gibati po vsej Franciji in ustvarjati poleg uradnih tudi privatne zveze.
Francoski izvoz na Kitajsko obsega okoli 60 milijonov dolarjev vrednosti na leto. Gre predvsem za pšenico, umetna gnojila in nekatere vrste strojev. Po sodbi poznavalcev razmer ni izgledov, da bi se francoski izvoz na Kitajsko kaj prida povečal. Prav tako ne verjamejo, da bi navzočnost DeGaullovega zastopnika v Peipingu nudila Franciji kake boljše možnosti za reševanje Indokine, oziroma dosego njene nevtralizacije.
Zadnje vesti
MIAMI, Fla. — Hurikan Cleo je ponoči divjal prav preko mesta z brzino 115 milj na uro in napravil precej škode, vendar ni bil nihče mrtev ali težje ranjen. Okoli 3,500 ljudi je iskalo zavetja v prostorih Rdečega križa in drugih javnih zavetiščih. Oblasti so izdale svarilo predelom dalje proti severu, kjer obstoji nevarnost, da utegne hurikan udariti v naslednjih urah.
WASHINGTON, D. C. — Zvezna vlada bo v bodoče na osnovi zakona, ki ga je sinoči podpisal predsednik, lahko izročila atomsko silo v popolno privatno lastništvo.
DETROIT, Mich. — Unija avtomobilskega delavstva je sklenila, da bo začela štrajk v podjetjih Chrysler Corp., če ne bo do S), septembra sklenjena z njo nova kolektivna pogodba.
SAJGON, J. Viet. — Vojaški komite, ki ga sestavlja okoli 60 visokih oficirjev, je zavrnil zahtevo demonstrirajočih študentov in budistov, naj prepusti vlado civilistom, sam pa se posveti vojni s komunističnimi gverilci. Ni še gotovo, kdo bo stal na čelu nove vlade. General Khanh ima dva močna tekmeca.
ATLANTIC CITY, N.J. — Nocoj se bo demokratska konvencija spominjala pok. predsednika J. F. Kennedyja, pok. vodnika predstavniškega doma Sama Rayburna in pok. Eleanor Roosevelt. Na konvenciji bo navzoča tudi Mrs. J. F. Kennedy.
CLEVELAND, O. — Veteranska konvencija je kritizirala kupovanje zdravil za veterane v tujini in zahtevala, da se jih v bodoče kupuje doma.
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 27, 1964
1	Skj&aomvi

rs •i I.
,as£hB2m» " caS
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 6« Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
'	Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 166 Thurs., Aug. 27, 1964
Desetletnica Slovenske Kulturne Akcije
Meseca februarja 1964 je poteklo deset let. odkar je bila v Buenos Airesu ustanovljena Slovenska kulturna akcija. Verjetno se je prvič zgodilo v slovenski zgodovini, da so se za lastno kulturno ustanovo odločili kulturni delavci sami in si v SKA ustvarili okvir in temelj za delo v novih razmerah, ki so jih posejale po vseh kontinentih. Zavedali so se, da nas bo v tujini ohranjalo predvsem kulturno delo; zavarovalo nam bo osnove našega duhovnega in narodnega obstoja, ko bodo gojili vrednote, najlepše in najmočnejše v tradicijah slovenstva.
Naloga je bila nova že po zamisli. Prvi obrisi delovnega programa so bili drzni, saj so sklenili izdajati kulturno in umetnostno revijo Meddobje in sicer šest številk letno; vključili so v program izdajanje kvalitetnih del sodobnosti tako v prozi in poeziji, tesne vezi med vodstvom in naročniki ter prijatelji pa naj bi gradil štirinajstdnevnik GLAS s poročili o delu SKA, o njenih publikacijah, umetnostnih prireditvah ter o kulturnih večerih. Vsekakor je izreden uspeh, da se je program mogel ustaliti v prvih letih; kako je bil pravilno zasidran, pa kažejo lepi uspehi desetletnega ustvarjanja.
Pretežno plat seveda zavzemajo knjižne publikacije. Revijo Meddobje vodi uredniški odbor; zadal ji je smer, ki se je izkazala kot pravilna ter je zaslovela kot najboljši prikaz sodobnih slovenskih problemov v času, ko mora biti domovina poveznjena pod nasilni klobuk marksistične idejne in socialne usmerjenosti. Založba SKA je izdala dela pesnikov ter pisateljev, vsebinsko in oblikovno njih dela izpričujejo vero in ljubezen ustvarjavcev za pravilno ohranitev temeljev slovenstva. Prisotnost slovenskih umetnikov v svetu bo gotovo vplivala ugodno na ves razvoj slovenske kulture med nami in v domovini, če bomo le pravilno prisluhnili zdravim silnicam časa, ki nas obdajajo. Dosedaj so izšla pomembna dela leposlovja, monografije, glasbena kompozicija. Medtem ko so v domovini spet preprečili izdajo Zgodovinskega atlasa Slovenije, ga je SKA izdala že za svojo peto obletnico.
Rojaki po vsem svetu so bili glavna opora. Takoj po prvih začetkih je bilo opazno, da so povsod pravilno razumeli pomen in smer nove kulturne ustanove. Revija je ustalila krog sodelavcev in med literarnimi deli so zastopana dela z vsemi znaki našega časa. Kmalu bo izšla 55. publikacija — drugi zvezek osmega letnika Meddob-ja —tiska se 56. knjiga, nakar boste sledili še dve publikaciji tekočega letnika. Obstoj in idealizem vseh, ki sodelujejo, je izzval primeren odziv: skupine drugih narodnosti ob pogledu na to plodnost in uspeh govore o “slovenskem čudežu”, med tujimi narodi pa koristno in uspešno moremo uveljavljati najlepšo slovensko in svetovno misel, ki jo je dal vsem Slovencem na pot pesnik Prešeren, ko je zapel v Zdravici: “Žive naj vsi narodi...”
Delo SKA so vzljubili vsi Slovenci po vsem svetu. Naročniki so se je zvesto oklenili, prijatelji in rojaki radi pomagajo SKA s podporami, darovi in nakupi knjig.
Toda jubilejno deseto leto naj bi bila prilika, da bi zamegli Slovensko kulturno akcijo trdneje zasidrati in ji omogočiti še lepši razmah. Pred nekaj meseci je GLAS objavil razpis jubitojne zbirke s pozivom, da bi se njeni prijatelji odzvali in ji darovali enkratni JUBILEJNI DAR [v inozemstvu) v višini 20 dolarjev. Med argentinskimi naročniki in prijatelji poteka akcija že nekaj mesecev in je bil odziv zelo lep. Obračajo se to pot na prijatelje SKA v ZDA in drugod, da ji pomagajo in nakažejo darilo, tako pomembno za njen bodoči razvoj. Imena darovalcev objavlja GLAS sproti, ob koncu pa bodo prejeli posebno umetniško darilo s posebnim imenskim posvetilom in podpisom umetnika.
Poseben pomen pa dobiva s tem v zvezi dejanje plemenitega mecena, ki je s svojim darom omogočil, da je mogla Slovenska kulturna akcija za dvajseto obletnico mučeniške smrti Narteja Velikonje (ubila ga je kruta komunistična justica dne 23. junija 1945) razpisati VELIKONJEVO LITERARNO NAGRADO v znesku 100.000 pesov; prva nagrada bo znašala 60.000 pesov, druga pa 40.000 pesov in bo posebna žirija mogla izbirati med do-šlimi deli poezij, proze, drame in zbirke esejev. Rok za dospelost rokopisov je do konca oktobra 1965, nagrada pa bo razglašena ob božiču 1655. Rokopise bo treba pošiljati na naslov:	Slovenska kulturna akcija, (Velikonjeva Li-
terarna nagrada), Ramon Ealcon 4158, Buenos Aires. Podrobnosti in pogoji bodo še objavljeni, kakor tudi sestava žirije. Javna proslava desetletnice pa bo na posebnem III. umetniškem večeru dne 3. oktobra 1954.
SKA se obrača do vseh prijateljev, do vseh Slovencev, ki jim je bodočnost in rast slovenstva pri srcu, da naj se ji pridružijo in jo podpro po svojih močeh. Jubilejni dar
ne bo nikogar čezmerno obremenil, podprl pa bo idealizem tistih, ki že leta in leta delajo brezplačno in ustvarjajo poleg težkega dnevnega dela in hudega boja za obstanek svojih družin in ohranitev potrebnih sil za cilje, ki jim je določena posebna zmaga na nebu slovenstva. Za razumevanje bo vsem hvaležna ne samo Slovenska kulturna akcija, ampak sedanji in bodoči rodovi, katerim velja vse delo in vsa naša ljubezen.
i flai liTirttoffdMiiiBin
miv članek v Milwaukee Senti- v vzhodni Aziji, časopisje je v
M ilivauški zapiski
MILWAUKEE, Wis. — Mesto Milwaukee ima vsako leto v mesecu avgustu takoimenovani sej m. Taki sejmi so bili tudi pri nas. Talko imate približno sliko, kako tak sejm izgleda. Poleg zabave in ocenjavanja živine imate tudi štante ali prav po slovensko stojnice, kjer različni trgovci ponujajo ali prodajajo različno blago in hrano. Slovenci so bili vedno dobri tudi v takih stvareh. Znani so kot dobri gospodarji. Če bodo le mogli,
ga tako domače, ker so se ljudje držali bolj skupaj. Dom je prav prišel. Tam ni bilo vetra. Poskrbljeno je bilo za jedačo in pijačo, da se je lahko človek pogrel. Tisti pa, ki so želeli malo gibanja in tako skrbeli, da jih ni zeblo, so se podali balinat. Seveda sem bil tudi jaz med njimi. Bilo je dovolj veselja in seveda tudi pripomb, če ni vse prav tako šlo, kakor bi človek želel.
Piknike imam rad tudi zara-
veliko vre-te vrste socijalnega ne prihajajo ljudje
bodo prodali svoje blago v do- di tega, ker srečamo dosti znan biček in ne v izgubo. Tudi na cev in prijateljev, ki jih morda milwauskem sejmu so bili za- ne vidimo drugače celo leto. stopani Slovenci. Verjetno je Velikokrat je prilika, da sikle-nam vsem najbolj znan Jože nemo novo prijateljstvo. Ta Dragan. O njem je dnevno ča- družabni vidik je sopisje zapisalo, da je v dneh den. Na sejma prodal 25,000 piščancev, življenja Postregel je ljudem s polovico samo iz mesta in okolice, am-praženega piščanca vsega sku- paik tudi od drugod. Tako smo paj torej 50,000 komadov. Moral videli tukaj ljudi iz Racine, Keše je nagarati in nadelati, da je noshe, Chicaga. Včasih se nam joj. Če kdaj potrebuje počitni- zdi, da koga poznamo že leta in ce, jih sedaj! Joe ima dobro leta, pa smo se morda srečali vpeljano trgovino na 7032 West šele prvič. To stori domačnost. Greenfield Ave., West Allis, Odbor društva in gospe, ki so pod imenom “Green Valley imele na skrbi kuhinjske dobro-
Pcultry Bar Be Que.”
•
Pri nas doma in v mnogih krščanskih deželah praznujejo godovni dan in ne rojstni dan. Ime, ki ga človek nosi, ga spominja nebeškega patrona in tudi, da je krščen in da ima skrb za svojo dušo. Pri rojstnem dnevu človeka preveč spominjajo, da se stara. Take stvari pa neradi slišimo, četudi je res. Z godovnimi dnevi so vedno bile združene različne navade. Najbolj znana je bila takoimenovani “ofreht”. Sosedje in prijatelji so prišli s pokrovkami in posodami in so napravili “podoknico” godovnjaku. Cela vas je vedela, da tam in tam praz-nujej° god. Slišal sem, da so naši Slovenci tukaj hoteli ohraniti to lepo navado, ko so napravili “ofreht” Modicovemu laiku. Bil je ravno na svoji farmi, ki jo ima blizu Triglavskega parka, saj meji nanj. Prišli so in mu napravili tako podoknico, da se je slišalo 5 milj daleč. Tako je prav! Lepe navade je treba ohraniti.
Te dni je praznoval svoj god in rojstni dan Kunovarjev oče. Tiho je šla mimo njegova obletnica. Ima jih namreč že 82. Še na mnoga leta. Pri krstu so mu dali ime Rok. Tega imena je zelo malo v Ameriki. Pri nas doma je bil bolj znan. Sv. Rok je bil zavetnik zoper kužne bolezni. Pri nas so ga še posebej častili. Znana so bila romanja na sv. Roka dan. Ko sem še kot otrok rastel, sem večkrat slišal zgodbo o tisti ženi, ki je molila:
nel z dne 22. avgusta 1964. leta o Jugoslaviji pod naslovom:
tem oziru tako dosledno, da ne bodo prinesli našega stališča ni-
Jugoslovani grizejo (amerišlko) kjer v Jugoslaviji.
rolko, ki jih hrani. Članek vam prinašamo v prevodu:
“Milwaukee Sentinel” o Titu in njegovi politiki
Mož, ki živi v dobro zastraženi palači na vrhu enega izmed gričev, na katerem je zgrajeno mesto Beograd, je eden izmed najbolj dobrohotnih komunistov. Toda mož — Josip Broz (Tito), maršal vojske, generalni tajnik Zveze komunistov Jugoslavije in predsednik Zvezne republike Jugoslavije, je vkljub temu trd komunist.
Zato maršal Tito podpira Vietcong gverilce, ki sedaj prodirajo v Južni Vietnam. Zaobljubil se je, da bo brezpogojno podpiral severno-vietnamslkega “predsednika” Ho Chi Minha. Predsednik Tito je to izjavil v več. zaupnih pogovorih, ki jih je imel z zastopniki drugih držav. Dalje je dal vedeti Wa-shingtonu, da je jugoslovanska zveza komunistov trdno prepričana, da bi se Združene države morale umakniti iz Južnega Vietnama in popolnem zapustiti Saj gon.
Maršal Tito stoji na nepre-
avl čl latu j-iiu oLuji iia a.ic jji c-
makljivem komunističnem sta-l*30*’ Prekanjeno ah narašča. Da ‘ treba “osvoboditi” ^ Tito k°munist, ni nobenega
dvoma. Prišel bo čas, ko bo mo-
te, so to domačnost še dvignile. Člani, Iki so prevzeli različne naloge, da bo vse v najboljšem redu, so zares napravili svojo dolžnost. Veliko ljudi je prišlo prvikrat in so bili presenečeni nad lepoto parka. Niso si mogli misliti, da je tako blizu mesta mogoče ustvariti kaj takega. To zmoreta slovenska pridnost in dobra volja. Posetil je piknik tudi znani slovenski glasbenik v Ameriki p. Vendelin špendov iz Chicaga. Počastil je piknik tudi ravnatelj Ermenče-vega pogrebnega zavoda Franc Ermenc s svojo soprogo. Tam je bila tudi znana pevka slovenskega cerkvenega zbora Mrs. Olga Penne in še mnogo drugih.
Škoda je le, da je kaplji veselja primešana tudi kaplja žalosti in nesreče. Na poti na piknik se je družini Ernesta Maj-henicha pripetila nesreča. Na cesti 36 blizu cerkve sv. Alfonza, kjer deluje naš rojak Fr. Louis Koren, se je naenkrat odprl klobuk (hood) pri avtomobilu in jih je vrglo preko ceste na drugo stran. Nikomur se ni zgodilo poleg strahu nič hudega. še dobro, da ni bilo nikake-ga avtomobila nasproti. Zavili so v garažo, kjer so jim na hi-to roko popravili za silo klobuk. Ni jim ostalo drugega, kakor da so se obrnili in odšli domov. Tako je piknik šel po gobe.
Druga manjša nesreča se je zgodila družini Davida Shapira. Na poti s piknika domov se je nekdo zadel zadaj v avto. Okvara sicer ni velika, ali veselje in Sv. Rok, varuj me rok in nog, debra volja je bila pokvarjena, nosu pa ne. V tistem trenutku Škoda je le, da se človeka drži se ji je vsedla na nos muha. Za- slaba volja še takrat, ko je na mahnila je z roko, da bi odgna- varnem. Strah navadno prikaže
zadevo še veliko večjo, posebno
la muho in ker je imela v roki
srp, — pripravljala se je, da bi če je družina prizadeta, šla na polje žet, — pa si je od-
žela nos. To je bil nauk za nas Slovenska fara sv. Cirila in otroke, da se ne smemo delati Metoda v Sheboyganu je zgu-n )lca P” m°htvi, ampak da bila svojega župnika B. J. Wili-moramo misliti, ko molimo, če meka. Zadela ga je kap. Bil je res želimo, da nam Bog poma- star komaj 49 let. Pokopali so b;a- Drugače pa nas Bog lahko ga v Cudahy, Wis., kjer je bil kaznuje, kakor je tisto ženo, ki bojen. Njegova mati še živi. Za m .K s si pom odsekala nos. pogrebom je bilo okoli sto duhovnikov. Sv. mašo in pogreb-Bd sem na triglavskem pikni- tie obrede je opravil mihvauški ku. Že dolgo sem računal nanj. nadškof William E. Cousins. Da-Bdo je zares prijetno. Le vre- si je bil češkega pokoljenja, so me se je skazilo. Ni sicer bilo ga ljudje radi imeli. Govornik dežja, bilo pa je tako mrzlo, da je podarjal njegovo domačnost so morali imeti jopice in jopi- Ih potrpežljivost. Bog naj bo če gori. Družba je bila prav pri- njegov dober plačnik, jetna. Menda je bilo zaradi te- Victor Riesel je napisal zani-
Ves položaj je dobro zajel neki angleški poznavalec razmer. Ko smo šli preko Marks-Engel-sovega trga iz Velike palače jugoslovanske delavske zveze do glavnega sedeža centralnega odbora jugoslovanske zveze komunistov.
“Res je,” je rekel in pri tem pokazal na komunistično zgradbo, “da vladajo narodu neodvisno in veliko drugače kakor ruska diktatura ali katera koli diktatura kateregakoli naroda vzhodnega bloka. Nevtralnost naravnost obožujejo; proti vam, fantje, in proti Zapadu na splošno so nevtralni še posebej, četudi jim pomagamo, da ostajajo pri življenju.
Preko 110,000 Jugoslovanov dela na drugi strani svobodne Donave, preko Nemčije in Avstrije in holandskih rudnikov. Vendar pomisli, da je zanje zgradba preko Marks-Engelso-vega trga premajhna in da gradijo sedaj ogromno novo palačo na obrobju mesta, kjer bo nov sedež komunistične stranke. To ima simboličen pomen. Strankino nadzorstvo je sedaj
ral on in njegov politični organ pogledati v svojo dušo, ker se lahko kaj kmalu zgodi, da bo Zapad zahteval, da bo Titova takoimenovana nevtralnost nevtralna.”
lišču, da je Južni Vietnam kljub temu, da je jugoslovanski ekonomski položaj tako slab, da za svoj življenj siki obstoj kot socijalistična država zavisi še posebej od Združenih držav in zapada na splošno.
Beograd, četudi osnovno nasproten Združenim državam in Zapadu, dobiva v teh mesecih svetovne krize ogromno ekonomsko pomoč, ki jo potrebuje za svoj obstoj.
Na splošno ni znano, da Združene države poleg dveh bilijonov dolarjev, ki so jih dale Jugoslaviji od leta 1948 do sedaj, vzdržujejo trhlo Titovo ekonomijo z milijonskimi nakupi, ki bi jih lahko izvedli drugod.
Vojaške sile Združenih držav, ki so nastanjene v Nemčiji, kupujejo sedaj na primer meso v milijonski vrednosti od Jugoslavije. Tako pomagamo vzdrževati jugoslovansko mesno industrijo, na kateri Jugoslavija močno sloni v pogledu dosege tuje valute.
Poleg tega Združene države pomagajo vzdrževati jugoslovanski trebuh poln, včasih na kredit, večinoma pa na taki o-snovi, da napravi pšenico čisto navaden dar. že več let Združene države pošiljajo milijone ton pšenice Jugoslaviji na osnovi javnega zakona št. 480. To se pravi, mi ne samo, da plačamo ves prevoz, ampak sprejemamo plačila v domači valuti. V tem slučaju “dinar”, katerega kupna cena izven Jugoslavije je minimalna. Uradno dobite 750 dinarjev za en dolar, izven države ali ga niti ne sprejmejo ali pa ima manj kot polovično vrednost tega, kar prinaša v državi sami.
Trenutno Jugoslavija trpi veliko pomanjkanje pšenice. Potoval sem skozi Vojvodino, predel severno od Beograda, in lahko svedočim za neuspešno pšenično žetev in to v predelu, od katerega socijalistična država pričakuje kruh. če Združene države ne pošljejo maršalu Titu od enega in pol do dva milijona ton pšenice, bo v Jugoslaviji pomanjkanje hrane. Mi jim bomo poslali pšenico, da bo jugoslovanski narod imel letos kruh.
Združene države bodo to napravile,^ četudi po Titu kontrolirano časopisje stalno napada Zdi užene države v veliko vprašanjih. Nekateri uvodniki teh časopisov so zelo ostri. Pri vsem tem pa zelo redko kritizirajo Sovjetsko zvezo ali kake države vzhodnega komunističnega bloka.
J ugoslovansko časopisje nas
Jezerska globina
Velika jezera v Severni A-meriki so sorazmerno globoka,
___ker so nastala v globokih vdori-
zmerja zaradi našega zadržanja,nah v zemeljski skorji.
¥ Hamiltonu bodo načeli rušo
Hamilton, Ont. — V nedeljo, 30. avgusta, na praznik Sv. Roze Marije Limanske bomo blagoslovili cerkveno stavbišče ob 20. cesti in načeli rušo za kopanje temeljev.
SPORED
Dopoldne ob 10.30 bomo vsi pri slovenski maši v kapeli sv. Rožnega venca na Gage Ave. in Whitfield St.
Popoldne ob 3h naj se vse ljudstvo zbere na stavbišču ob Ritlopovi hiši, kjer bo duhovnik izrekel blagoslov nad stav-biščem in delom, da bo šlo lepo in srečne izpod rok, kajti: “Alko Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo, kateri jo zidajo.” Ps. 126.
Po molitvah bodo na prostoru, kjer bo stal oltar, predstavniki duhovnije in društev po-vrsti zasajali lopato in načenjali grudo.
Od tam se nemudoma podamo v slovaško cerkev Vnebovzetja na Barton Street E. nasproti Srbske dvorane. Tam bo kratek nagovor, nato pete litanije M. B. in blagoslov z Naj svetejšim.
Iz cerkve poj demo v dyorano, kjer nam bodo vsem postregli z malico. Po okrepčilu bo pozdrav gostov in navzočih in nekaj narodnih pesmi.
Za zadnje dejanje se bo na odru pojavila črna tabla z belimi številkami, ki nam bodo vsem na kratko, a jasno povedale, koliko bo še treba delati in prispevati, da nam zraste lepi Dom s cerkvijo ob 20. cesti.
Razen domačih pričakujemo in iskreno vabimo naše sosede in prijatelje, Slovence iz Toronta, St. Catharines in okolice, iz Kitchenerja in drugod. Zelo bi se nam dobro zdelo, če bi kdo prišel iz daljnega Clevelanda, in bi mu gotovo odkazali častno mesto, posebno še, če bi prišel z ličnim čekom za naš dom in cerkev.
Prosimo Boga, da bi sijalo sonce in da bi tisti dan ponovno razvnel nas vse za delo in ^tve.	Fr. L. Tomc
—----o------
Dr. Janez Veider, duhovnik in umetnostni zgodovinar
Cleveland, O. — V domovini nam hitro umirajo duhovniki. Ni meseca, da ne bi umrl ta ali oni. Izguba vsakega duhovnika pa je za naš narod doma zelo hud udarec, saj itaik vlada tam že vse od maja 1945 naprej veliko pomanjkanje duhovščine. AD sicer poroča, kolikor pač pride do podatkov, o smrti posameznih duhovnikov v domovini. Vsak od umrlih bi namreč zaslužil spoštljivo sporočilo, toda v mnogih primerih je kaj težko priti do potrebnih podatkov o vsakem izmed rajnih.
Na temelju podatkov, ki mi jih je pomagala zbrati tukajšnja sorodnica rajnega dr. Janeza Veiderja, ki je umrl 15. maja 1.1. v ljubljanski infekcijski bolnišnici za možgansko sklerozo in jetrnim rakom in ki je bil znano kot izredno dober in požrtvovalen duhovnik zraven pa še temeljit slovenski cerkveni umetnostni zgodovinar, podajam tu nekaj gradiva za kasnejši izčrpnejši opis življenja in dela tega našega slovenskega duhovnika.
Po podatkih, ki jih je sporočil brat rajnega dr. J. Veiderja, Jurij, oče ge. Mimi Veider, po-roč. Režonja, je bil rajni doktor Veider rojen 28. maja 1896 v Mengšu na Gorenjskem. V tem kraju je tudi hodil v ljudsko šolo in odtod je nato odšel na pobudo župnika Fr. Kušarja in nadučitelja Letnerja na gimnazijo v Kranj. Leta 1916 je maturiral, nakar je bil mobiliziran. Med vojsko je večinoma služil po različnih vojaških pisarnah. Zlom Avstrije leta 1918 ga je dobil v Bozenu na južnem Tirolskem. Prišel bi bil v laško vojno ujetništvo, da ga nista tega rešila njegov veliki dobrotnik Jože Gruber, ki je bil pP eni izmed bozenskih cerkev cerkovnik, in pa teta, očetova sestra, ki je bila v Bozenu usmiljenka. Preoblekla sta Janeza v civilno obleko in ga poslala v Meran k drugi njegovi teti, ki je bila v tistem mestu tudi u' smiljenka. Vsi ti so mu uredili vse potrebno, da je mogel sko-ro nato v Brixenu stopiti v bogoslovje. Tukaj je opravil prv° leto svojih bogoslovnih študij-Ker so se med tem razmere v domovini že uredile, pa se je vrnil in prestopil v ljubljansko bogoslovje.
Janez Veider je imel svoj0 novo mašo v juniju 1921 v Mengšu. Prvo cerkveno služb0 je nastopil kot kaplan na Vrhniki. Od tam je prišel v Škofj0 Loko. Ker je bil zelo iznajdljiv ga je škof dr. Jeglič poslal za župnijskega upravitelja v Polj3' ne pri Toplicah. Ko je tu uredil, Ikar je bilo potrebno, se je znašel kot kaplan pri rajneU1 dekanu, kanoniku Mraku v St3' ri Loki. Od tod je bil postavijo1) za ekspozita v šent Vidu Pri Lukovici, kjer je s svojim iz' rednim umetniškim okusom že itak lepi cerkvi ustvaril še leP' ši obraz. Na tem kraju ga je za' lotila druga svetovna vojska-Kakor malone vsi drugi duhovniki, je bil tudi on takoj —- °. Nemcev zaprt, in sicer najprel v Kamniku, nato v Begunjah na Gorenjskem, od tam pa je prišel v škofove zavode v St-Vidu nad Ljubljano, od koder so ga Nemci eksportirali na Hrvatsko v djakovsko škofij0. Po raznih prošnjah je prišel 00 tam spet v Ljubljano, kjer je
postal spiritual in katehet P
iti
ni
uršulinkah. V maju 1945 se umaknil. Rekel je:	“Jaz ne
grem. Sestre ostanejo, pa osta” nem še jaz, pa naj se mi zgoci); kar hoče. Četudi me ubijejo. Ubili ga sicer niso, pač pa šest let zaprli brez sodbe, arestant je moral delati P gradnji vodne elektrarne na S3 vi v Medvodah najtežja t®23 ška dela, kasneje pa je bil 23 (Dalje na 3. strani)
za
Kot
ofi
XHEHISKX DOMOVINA,
Bolgarske, ruske in druge povesti
Stari Halajida, katerega se-tudi Potemkin ni hotel več izgubiti izpred oči, se je zdajci znašel v pozlačeni kočiji ter se z grofom Bezborodkom pe-ijal na sejm v Mirnoje. Da bi ustregel carici, je hitel grof določiti usodo netjaka Halaji-de ter se pri tem poslužil okol-n°sti, da se je morala Katarina nekoliko pomuditi v mestecu Kojdakih in se potem spustiti niže, da ustanovi mesto Katarinoslav.
Neopisljiv je bil vtis na sejmsko ljudstvo, ko se je carska zlata kočija pripeljala na tcg in je iz nje stopil odličen gospod v svili in baržunu ter stari ded s platnom okrog nog. Hiteli so iskat novinca. Prišel je h kočiji, kakršen je baš bil,
2 godci in tolpo naroda, popivajočega ž njim.
Novincu je preostajal samo en dan in on ga je poganjal, kar se je dalo. Po mestnem, še do sedaj ohranjenem obilju je Borovikovski (tako se Jc zval netjak starega Hala-■dde) ge zjutraj obesil nase rakove in robce, vzel godce, katere je imel izgovorjene pri Svojem najemniku, in šel na Hg. Najemnik, debel meščan y suknji z dolgimi polami, je s trepetom za njim in po dogovoru izpolnil vsako najmanjšo željo svojega novinca. Hogovor se je glasil: Borovikovski, kazak in po opravku slikar, mora iti prostovoljno v Vojake za meščana, a meščan mu mora za to dati dvajset rubljev denarja in žganja, ko-likor ga oni hoče, ter mu biti ves teden na razpolaganje. In "orikovski, in na njegovem mestu vsakdo, ki se je prodal v vojake, se je pošteno mašče-Val za izgubo svobode! Kaj si Je vse izmislil v svoji svobodi ta bujni in usodni teden! Tako Se je na primer prvi dan napil d° grla, legel na sredo ulice, velel privaliti sodček žganja er kričal zbrani tolpi: “Pijte, Vsi pijte!” Vsi so pili in najem-d'k jim ni smel braniti.
Izkoriščaje sejem je Bori-ovski vodil s sabo množico daroda. Plesaje po godbi je grabil s trgovskih izložb svi-eue robce, uhane, trakove in granate ter kričal: “Na-te, to Je za vas, dobri ljudje! Vze-■^'te!” in nagrabljene stvari metal med, narod, meščan pa Je molče plačeval. Obstal je med sodčkom dehta in vpil mul meščanom: “Maži vse!” si so podstavljali noge. Ku-Pec je namazal temu škornje, lugemu čevlje in meščan ^°Pet molče Haj bi
je
plačal za vse. poskusil, ne plačati!
. mti, ki se je prodajal, je , m v takem slučaju pravico ‘lkoj odreči, da pojde zanj v vojake, in vse pogoščen j e in aila svota bi bila izgubljena depovratno. Prišedši na trg, Je Hezborodko ustavil pred 1adovedno množico z novincem.
~7 Si H ti najeti novinec orikovski? — Motril je raz-Z ddca, ki že ni mogel več ^‘djevati plesa, a se je ven-r še na mestu premetaval godbi ter hotel plesati, n t • • • a kaj bi radi, do-bl'mni gospod?
Se _	N°> Borikovski, pripravi
ricamene J® poslala sama ca-Ostavi svojega najemni-• • • hvo denarja za tebe in tJ86' kar si zapravil.
Meščan trepet
oči ter
Je izbuljil aJ« jecljal:
~~~1'^dkaj pa usmilite se, ne
Pogubite me!
■n ~~ A za tebe — je
Nezborodko
smeje se
velel — po-
odpusti zakonom protivni pod-kup. A da popraviš krivdo nasproti carici, ker nisi hotel služiti, mora# pri tej priči stopiti v službo. Tu imaš denarja.
Meščan je vzel sto rubljev in zadovoljen s tem, da je dobil petkrat več, nego mu je bil dolžan njega novinec, je šel drugi dan sam prostovoljno v vojake.
Ko se je Borikovski prespal, ni verjel svojim očem. Bil je že doma. Ded Halajida je prižgal luči pri svetih podobah, zapalil kadilo v ročni kadilnici in molil. Feska je stala pri vratih in jokala. Ded je vzel iz omare v platno zaviti denar. Carica je dala Bori-kovskemu sto rubljev samo za svatbo. V tistih časih je bila to neverjetna svota za preprostega človeka na Ukrajini in tudi povsod drugod. Mladi slikar, včeraj še novinec, se ni mogel premagovati: padel je na kolena pred deda in se zjokal, poljubovaje carski denar. “Moj Bog! Zakaj taka milost! Ohrani in pomiluj carico! A tudi tebi, ded, hvala!” In trikrat se je priklonil pred njim do tal. Starcu in slikarju je bilo ukazano, nemudoma pripraviti se in na carskem vozu peljati se v Poltavo.
V Bahčisaraju je Katarina pisala Potemkinu te-le stihe: Ležala je večor v besedke hanskoj
v sredine busurman i veri musulmanskoj.
O, božji čudesa! iz predkov kto mojih
spokojen počival ot ord i hanov jih?”
O Krimu, kjer se je carica radovala mladega sevastopol-skega ladjevja skozi okna dvorca v Inkermanu, se je izrazila Katarina:	“Imenitna
odkritja; predniki bi jih bili plačali drago.”
Vračajoča se s Krima, je videla carica pri Poltavi doslej nezaslišane, in nevidne manevre, pri katerih se je prav spretno predstavljal vzoren boj Rusov in Švedov. In ti manevri so bili prirejeni po navodlu starega Halajide. Sicer se ni mogel spominjati, kako so bili razvrščeni deli vojsk in kako se je boj vršil, zato pa je z neverjetno jasnostjo pomnil posamezne črte krvave bitke in — kar je najbolj važno — mogel je povedati, kje je stal, kje je skakal in kje veleval tisti čas car. “Tukaj je gledal na Švede! Tukaj je dirjal k topovom! A tam je sovražnika popolnoma pognal s polja! Mi pa smo drli za njim.”
Borovikovski pa se je odlikoval na drugem poprišču.
Poltavsko plemenitaštvo je v mestu zgradilo dvorano za sprejem carice. Maršalu je nekdo pošepnil o dogodkih blizu Kajdaka in o nenavadni usodi netjaka Halajide, kateri je vodil priprave za carske manevre. Maršal je pozval slikarja.
— Ali moreš slikati carsko dvorano? — je vprašal.
— Morem.
—A če lažeš?
— Ne, naj me Bog kaznuje, ne lažem!
— No, čuj! Elvo ti barv in kistov, ki so ostali od novega ikonostasa v stolni cerkvi. Slikaj, a pazi! Ako pokvariš, dam ti dvesto batin po hrbtu...
Borovikovski se je lotil dela in iznenadil vse.
Ko je prišla carica v Pol taVo in stopila v slikano ple-menitaško dvorano, so se predstavile njenim očem štiri slike
Družba
]
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena 23. novembra 1114
v Zedinjenih Državah CaJo?* Inliot lil Inkorp- ▼ t**- imnola Severne Amerike uCUCZ. JU11CI, 111.	14. maja 1915
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOE:
Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadv.'ay St., Joliet, IH. Tajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, III.
Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St, No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St, Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, UL MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, UL JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Predsednik Atletičnega odseka:
ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena L 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, IH.
napredoval in se potem v Peterburgu proslavil s svojimi deli v cerkvenem in portretnem slikarstvu.
DR. JANEZ VEIDER
(Nadaljevanje z 2. strani) prt na Igu pri Ljubljani. Ko je bil izpuščen, je rajni ljubljanski nadškof Vovk zelo želel, naj bi njegov stari prijatelj ostal v Ljubljani, toda ta si je želel miru, miru... Že takrat je namreč čutil strašno oslabelost ter odšel vnovič v Staro Loko za u-pravitelja. Tam si je sicer nekoliko opomogel, vendar ne zadosti. V tem času je prenovil na zunaj in znotraj cerkev, zraven pa vnovič spet čisto omagal, talko da je zaprosil nadškofa za manjšo faro. Dobil je Peče nad Moravčami, od koder pa ga je On, Iki mu je vedno tako zvesto služil, končno letos maja poklical k sebi po večno plačilo.
Rajni dr. Janez Veider je imel diplomo in doktorat iz u-metnostne zgodovine. Nekaj časa je tudi predaval cerkveno u-metnost na teološki fakulteti v Ljubljani. Bil je izredno skrben zbiratelj gradiva o cerkveni umetnosti, prebrskal mnogo arhivov, odkril dragocene stvari zlasti za zgodovino stare ljubljanske stolnice. Veliko je študiral tudi zgodovino slovenske svetnice sv. Eme in o nji napisal knjižico. Bil je vseskozi goreč duhovnik, neutrudno delaven. Tako je zapisal o njem sedanji ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik v svoji okrožnici z dne 18. junija 1964.
Blag mu spomin tudi med nami!	J. S.
Moški dobijo delo
Na eni je bil naslikan Peter Veliki v naravni velikosti kakor orač, s težkim plugom or-joč pusto, s trnjem in osatom zarastlo zemljo rusko.
Na nasprotni steni je bila naslikana Katarina II. kot se-jalka, sipajoča iz pletenice na plečih seme v to že razrahljano zemljo.
Na tretji steni je bila zopet
upodobljjena Katarina s peresom v roki in navdušeno dvignjeno glavo, pišoča znameniti ukaz o sestavi načrta novega zakonika.
Na četrti so bili naslikani štirje grški modrijani, čudeči se in ubijajoči si glavo nad tem modrim ukazom.
Nadaljnja usoda Halajide ni znana. Borivikovski pa je
Delo za moške Iščemo 2 pomočnika v kovačnici.
RUPP FORGE CO. 10312 Meech Ave.
(167)
Ženske dobijo delo
Gospodinjska pomočnica
Iščemo gospodinjsko pomočnico za lahka hišna dela, ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih, od 10. dopoldne do 3. popoldne. Kličite HI 2-6040.	(167)
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating
•	Sedaj je čas, da nas pokličete za barvanje vaših hiš. •
•	Hitra postrežba! Nizke cene! — Pokličite še danes •
HE 1-0965
1171 E. 61 ST. •
Povodenj zajela 150 vasi v Indiji
NEW DELHI, Ind. — Na tisoče hiš v okolici glavnega mesta je zalila voda, ko je zaradi dvodnevnih nalivov nastala poplava, ki je zajela okoli 150 vasi. Okoli 200,000 ljudi je začasno ostalo brez strehe, povodenj pa je uničila tudi pridelek na okoli 15,000 akrih polja.
MALI OGLASI”
Moški ali ženska
Iščemo osebo za čiščenje v šoli za delni čas. Kličite Father Michael, St. Agnes cei’kev, RA 1-6040.	(166)
Hiši naprodaj
Dve dvostanovanjski hiši na enem zemljišču, $220 dohodka na mesec. Vse v dobrem stanju. Cena $19,000!
Možno jih je kupiti tudi posamič.
BARAGA REALTY 731-7020
(167)
V najem
Oddam 2 sobi spredaj v najem ženski. Kličite UT 1-4219.	(166)
Hiša naprodaj
Na 14314 Jenne Ave., lastnik prodaja brez agentov 7-sobno enodružinsko hišo (4 spalnice in kopalnica) v želo dobrem stanju; kompletne vetrna okna; garaža in hiša ravnokar barvane; krasno, globoko dvorišče z vrtom in sadnimi drevesi; blizu š o 1, cerkve in izvrsten dostop do Lakeland Freeway. $13,900. Za sestanek kličite PO 1-7642 po 6. uri ali HI 2-8024 za informacije.	(167)
Lastnik prodaja
6-sobna enodružinska hiša, južno od Lake Shore Blvd., blizu St. Jerome ali Marije Vnebovzete fare. 3 zgoraj, 3 spodaj, moderna. Kličite IV 1-3461 po 4. uri.	(166)
Hiša naprodaj
Blizu Marije Vnebovzete cerkve je naprodaj hiša, 5 sob in kopalnica, lep vrt. Lastnik mora prodati. $10,500. Kličite LI 1-4832.	(167)
1053 E. 71 St~
Blizu St. Clair Ave., se odda 3 sobe in kopalnica; zaprt porč, zgoraj. Kličite 361-0989.
(169)
Češplje naprodaj
Naprodaj so plave češplje (freestone) zrele.
ADOLPH J. S0MRACK
Maple Grove Rd. blizu Rt. 174, Willoughby Hills, O. WH 2-1845
(168)
V najem
6 sob in kopalnica, na novo dekorirane, garaža in ena opremljena soba za moškega. Na 1240 Addison Rd. Kličite 391-6807.	(167)
V najem
V najem oddamo lepo 5-sobno stanovanje na 6724 Bayliss Ave. Kličite UT 1-8821. —(169)
Preša naprodaj
Prodam vinsko stiskalnico na rjuhe. Kdor se zanima naj kliče WH 4-3092.	(167)
MAY'S
DOWNTOWN * ON THE HEIGHTS PARMATOWN SOUTHGATE GREAT LAKES MALL

BASEMENTS
RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH
Nakupni dnevi - za šolska oblačila!
IM
cl
'v
1 os*ni carico, ona ti milostivo na štirih stenah.
Čedne dekliške šolske
OBLEKE
Vzorec A. — Marinški izgled. Kvadratni marinski ovratnik s sidrasto borduro, pentljo in kratkimi rokavi. Marinško modre barve, mere 3 do GX in 7 do 14.
Vzorec B. — Križasta oblekca z odstranljivim životcem. Križasta oblekca z ljubko, sveže-belo bluzo in odstranljivim životcem. V zeleni in vinsko-rdeči barvi. Mere 3 do 6X in 7 do 14.
S ffanelo podložene modre - deške
1EANS 1
.79
Mere 3 do 6X
Deške hlače iz močnega bombažastega blaga z elastičnim opasjem in dvema stranskima žepoma. Podložene s pestro, križasto flanelo, za dodatno toploto v hladnih dneh.
VELIKOSTI
Višina	Teža	Život
i 31”	25 Ibs.	24 L
i 34”	29 Ibs.	25
i 37”	34 Ibs.	25%
i 40”	38 Ibs.	26
i 44”	44 Ibs.	26%
t 46”	49 Ibs.	27
i 48”	54 Ibs.	27%
Fleieno otroško perilo naše lastne znamke
3 1
.75
Sprejemamo pismena in telefonična naročila .... Kličite CII 1-3070
KLETNI DEKLIŠKI ODDELEK THE MAY COMPANY, V MESTU IN VSEH 4 PODRUŽNICAH
Pleteno dekliško in deško
bombažno perilo.
A.	Deške spodnje hlačke, vel. 2, 4, 6, 8
B.	Dekliške hlačke, 2 do 6X, 8 do 14
C.	Dekliške brezrokavne majice, vel. 2 do 6X,
8 do 14	:
D.	Deške spodnje majice, vel. 2, 4, 6, 8 — 3 za $2
Sprejemamo pismena in telefonična naročila .... Kličite CII 1-3070
KLETNI DEČJI ODDELEK, THE MAY COM PAN-V, V MESTU IN VI Eli 4 PODRUŽNICAH
AMERIŠKA DOMOVINA,
H. Bordeaux - L. Brus:
RODBINA ‘
Roquevillardov
i
ROMAN
Tedaj je opazila, da je bila težka, raztegljiva hrastova miza, na katero so polagali spise, odmaknjena, na njenem mestu pa je bila druga, manjša in elegantnejša, z najlepšim razgledom skozi okno in najboljšo svetlobo.
“O!” je vzkliknila, “zakaj ste jo premaknili sem?”
‘Za tvojega brata.”
“Bo Mavricij pustil Fras-novo pisarno?”
“Da. Zavzel bo mesto tu pri oknu. Ali vidiš od tu, kako jesen trga listje platanam? Meni je ljubša pomlad. Kadar je človek star, ima rajši pomlad. Pod grajskim stolpičem so cvetoče slive in še neko drevo iz Judeje, ki postane spomladi živordeče.”
Marjeta ga ni poslušala. Na obraz ji je legla žalost. “Mavricij, da. Pa vi?” Deklica, mlademu človeku mora biti doma prijetno. Ali ne bi mogla do konca urediti to mizo? Da bi jo na primer okrasila s šopkom?”
“Zdaj ni čas za to, imam samo krizanteme.”
“Pa daj krizanteme. Eno ali dve, ne več, v visoki vazi. Ti doktorji prava prihajajo iz Pariza, imajo okus za lepe stvari, jaz o tem nič ne razumem. Ti pa, ki znaš biti tako ljubka, ti nam boš znala pomagati, da ga obdržimo.” Smehljal se je, a njegov smeh je bil prisiljen. Približal se je deklici in položil roko na njene lepe temne kostanjeve lase, ne da bi ji pokvaril pričesko.
“Ti nas Iboš kmalu zapustila, Marjeta. Ali se rada možiš?” Namesto odgovora se je naslonila na očeta in s težkim srcem začela ihteli. Bila je podobna gospodu Roquevillardu, čeprav ni imela istega izraza v obrazu. Imela je vzravnano in močno postavo, nekoliko zakrivljen nos, pravilno brado, kar ji je dajalo prav tako kot pri očetu nek izraz gotovosti in odkritosti. Velike, rjave oči — zelo odkrite in čiste, kot jih je imela mati — so ji dodajale neko globoko milino, medtem ko so oči njenega očeta, poglobljene in majhne, bile polne ostrega ognja, da si komaj prenesel njihov pogled. Solze so ga vznemirile: “Zakaj jokaš? Ti ni všeč ta možitev? Raymond Bercy je ljubezniv fant iz dobrega meščanskega stanu. Končal je
svoje medicinske študije in je v našem mestu nastavljen za stalno. Ali mu imaš kaj očitati? Proti srcu se seveda ne smeš možiti.”
Premagala je svoje razburjenje, da je zašepetala:
“O, nič mu ne morem očitati ... čeprav.”
“Le povej, hčerka!”
Uprla je v očeta svoje lepe oči.
“čeprav ni tak človek, kot ste vi.”
“Neumnica!”
Ko se je pomirila, se je še bolj izpovedala.
“Ne vem, zakaj jokam. Morala bi biti srečna. Toda ali nisem bila tudi tukaj? Sedaj se mi povrača v spomin mladost z vso radostjo in soncem. Pa sem vsa nesrečna ob misli, da pojdem od tod.”
Resno jo je potolažil:
“Ne oziraj se nazaj, Marjeta! Tvoja mati in jaz bova že kako. Ti pa misli na svojo bodočnost, saj boš žena. Predaj se tej brez slabosti!” Poskusila se je nasmehniti. “Moja bodočnost bo moja družina.”
“Družina, ki si jo boš ustanovila, da.”
“Večkrat, oče, ste mi na sprehodih, ki sva jih svo zimo delala skupaj, priporočali, naj varujem nal?a družinska izročila.”
“Toda družinska izročila, mala modrijanka, se ne hranijo v omari, kot to dela naš sosed z dežele, grof Mortel-lerie, ki se zapira v svoje sobe, da raziskuje grbe in sestavlja rodovnike ter se čudi, da se njegovi kmetje upajo nositi škornje. Tudi se ne hranijo v kaki stari hiši ali na starem posestvu, čeprav ima čuvanje dediščine svojo važnost. Izročila se spajajo z našim življenjem, našimi občutki, katerim dajejo oporo, neko rodovitno vrednost in trajnost.”
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
6 ROOM BRICK RESIDENCE; Vic. Chicago-Kedzie. Paneling; Cabinet kitchen with built-ins; Colored plumbing; full basement; new gas furnace; 2 car gar. $14,500. KEystone 3-5027.	(166)
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
HARDWARE — PAINTS Established 35 years. Reasonable.
Phone: LI 4-1701.
(168)
Znova ga je pogledala z velikimi, navdušenimi očmi in je vzdihnila:
“Preveč sem se navezala na hišo.”
“Ne, ne,” je rekel oče z odločnim glasom. “Možitev je vselej nekaj neznanega in razumem, da ti takšna sprememba življenja dela skrbi. A ker ti niti srce niti razum resno ne ugovarjata, dobi hrabra in vesela, ko nas zapuščaš. Bila si srečna z nami in to je moje plačilo. A moreš in moraš živeti tudi brez nas. Pojdi- mi po cvetlic in po Mavricija!”
“Da, oče.”
Kmalu se je vrnila s celim naročjem rož.
Naenkrat je bila miza, določena za brata, prijetno spremenjena. Fant je kmalu prišel za sestro.
“Ali mi imate kaj povedati?” je vprašal, ko je vstopil s klobukom in palico v roki, kakor da bi se mu mudilo oditi.
Bil je visoke postave kot njegov oče, a nekam bolj suh in vitek.
četudi je bil v svojem vedenju bolj eleganten, njegov obraz in sploh vsa zunanjost nista kazala tiste veličine, kot jo je imel oče. Prav v tem trenutku je skušal gospod Roque-villard to svojo naravno prednost omiliti in nadomestiti z izrazom ljubeznivega tovarištva.
“Poglej, kako je Marjeta lepo uredila tvojo mizo!”
“Mojo mizo?”
“Da, ono-le z rožami. Ravno proti gradu in soncu. Saj bi hotel dovršiti svojo poskusno dobo pri meni?”
Žarek je božal rože, zunaj pa sta se arhivski stolp in grajski stolpič kopala v luči. Zdelo se je, da dan sam hoče pomagati gospodu Roquevillardu, ki se je z ganljivo nerodnostjo skušal približati sinu. Toda sinovi spoznajo očetovsko potrpežljivost šele pozneje in samo, kadar jih izuči lastno očetovstvo.
“Torej se ne smem več vrniti v Frasnovo pisarno?” je rekel Mavricij.
“Ne, ni potrebno. Dovolj že poznaš dedno pravo. Tukaj boš bolje zasledoval sodno poslovanje in se boš udeleževal obravnav. Če želiš, si lahko nekaj mesecev pri svojem svaku Karlu, ki te bo vpeljal v lepote sodnega pravnega postopanja. On je eden naših najbolj zaposlenih zastopnikov. Končno boš nastopil odvetniški stan. če hočeš, ti lahko odstopim nekaj lepega. Je zanimivo pravno vprašanje. Gre za veljavnost neke kupčije.”
Nikoli ni prigovarjal s tolikšno previdnostjo in popustljivostjo. Toda fant ga je pustil govoriti. Premišljeval je.
“Mislil sem,” je dejal, “da je bilo dogovorjeno, da bom šest mesecev v pisarni gospoda Frasna.”
“No da! Šest mesecev je že skoraj preteklo. Nastopil si meseca junija in zdaj je že konec oktobra.”
“Toda jaz sem imel počitnice od začetka avgusta. Pred kratkim sem se šele vrnil v pisarno. In prav te dni sem izvrševal važne likvidacije.”
“Bomo že našli tudi na sodišču tvoje likvidacije,” je odkrito odvrnil gospod Roque-villard. “Najčešče prihajajo na sodišče. To pot pa imam precejšne število izjemnih primerov. Ti mi boš pomagal. Kar poslovi se pri gospodu
[Frasnu in si uredi pri meni!” “Gospoda Frasna ni doma. [Spodobilo bi se počakati ga.” Kopičil je ugovore, toda oče se za to ni zmenil.
“Jutri se vrne. Sicer sem ga pa obvestil, preden je odšel.” Ko je Mavricij to slišal, se je postavil po robu, kakor da je iskal priložnosti:
“Obvestili ste ga, ne da bi meni kaj povedali? Ali sem še vedno otrok? Razpolagate z menoj kot s kako stvarjo. Ne razumem, kako mi morete jemati neodvisnost. Svoboden sem in zahtevam, da se vsaj posvetujete z menoj, če že ne delate po moji volji.”
Ob tej upornosti, ki jo je slutil in je vedel za njen tajni vzrok, je gospod Roquevillard ohranil svojo mirnost, kljub nespoštljivemu načinu pogovora. Vedel je, da je vročekrvne konje najteže brzdati in prav tako najbolj izkaljene značaje.
“Otrok ali ne otrok,” je rekel preprosto, “ti si moj sin in jaz ti pomagam pripravljati tvojo bodočnost.”
Toda fant je sedaj naravnost omenil vzrok, o katerem sta dotlej obadva molčala: “Čemu neki bi se pretvarjala? Dobro vem, zakaj me hočete odvrniti od Frasnove pisarne.”
Oče je bil dovolj premišljen, da se je izognil sunku
“Ali se boš tako slabo počutil v moji pisarni? Ali tako malo ceniš moje delo? Ali bo tvoja neodvisnost v nevarnosti, ker se boš okoristil z mojo poslovno skušenostjo, z mojimi štiridesetimi leti odvetniškega dela? Ne razumem te.” Ker je čutil, da je sina nekoliko omajal, je hotel dokon-
čati svojo zmago z nežnostjo: “Tvoja mati je bolna. Sestra nas zapušča, če boš ti pri meni, ne bom tako sam."
(Prihodnjič dalie.1
— Leta 1940 je bil New Orleans četrto naj večje mesto v de-iželi in poleg New Yorka njeno 'največje pristanišče.
FRISIAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA	STANKO PRISLAN 1147 Addison Rd.	EX 1-1419	
Naše posebni STEAK	79( IB.	jsti ta teden: BRAUN-	/7r |L SHWEIGER	°'''
CAbNaAconN 89( Ib.	BABY BEEF	/n, IL LIVER	'W»
itimimmimimmiiiimmmmimmiiDimiimiiimminiimmiiMmmiiiimiimii’.
| JOS. ŽELE IN SINOVI I
=	POGREBNI ZAVOD	=
= 6502 ST. CLAIR A VENUE	Tel.: ENdicott 1-0583 =
I	COLLINWOODSKI URAD
E 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 |
= Avtomobili in bolniški voz redno in oh vsaki uri na razpolago' z
E
Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
iiiiiMMiiimiiiiimiiiiiimiiiMiimimiiimimiifomiimmmmiiiiMiiiiiiHiiiiimiK
REAL ESTATE FOR SALE
HINSDALE — Priced For Quick Sale By Owner. 1% story handsplit siding w7 thatched roof. 4 bedrms., tile bath, cab. kit., liv/din. rm., utility rm., oil ht., 2 car gar., full Acre Indscpd. lot. Circular dr. Close to schls. & shpg. $38,500. FA 5-0808.
(167)
HANDYMAN’S SPECIAL OAK PARK — By Owner. 8 rm. Home on Ige. corner lot. 4 bedrms., sunroom, attic, full bsmt. Nr. schls. and transportation. $27,900. EU 3-1285.
HELP WANTED — FEMALE
IMMEDIATE OPENINGS
REGISTERED NURSES
For hospital being reorganized with a Christian orientation. Present 180 beds, eventually to expand. We offer you a top salary of $447.19 monthly plus 10% differential for evening and nights. Increment increases based on merit each six months. Opportunities for advancement to supervisory positions. Dormitory rooms available or near-by rooms and apartments to hospital. Must have or be eligible for Illinois registry.
ALSO NURSING DIRECTOR
Prefer degree Salary $8,000 to $10,000 per year, depending on qualifications. We are located in the heart of everything. Wire, write, apply or call J. GORDON DANDIGNAC, ADMINISTRATOR
MICHIGAN AVENUE HOSPITAL 1439 S. Michigan Ave., Chicago, 111. 60605	HA 7-G183
tftf*	<166>
Vsakovrstni ljudje imajo radi okus z ognjem varjenega piva
Zakaj je Stroh’s tako priljubljeno? Zaradi okusa.... zaradi različnega okusa, s katerim si pogasite žejo. Ce ste važna oseba na šoli, ali lepotica plesa, ali samo eden od fantov, ugajalo vam bo z ognjem varjeno pivo. Pijte Stroh’s!

AMKnicA'a.onbT. r i k bb b hwih>_» ■ k m.
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznarjam, da je dne 3. avgusta 1904 preminul moj ljubi soprog
LOUIS KROMAR
Pokojni je bil rojen dne 15. avgusta 1903 v Clevelandu. Ko je bil tri leta star, se je družina preselila v Gorenjo vas pri Ribnici. Tam je živel do leta 1921, ko se je vrnil nazaj v Cleveland.
Pokopali smo ga dne 6. avgusta 1964. Iz Želetovega pogreb, zavoda na 152. cesti smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev Marije Vnebovzete, od tam pa na pokopališče Vseh vernih duš, Chardon Road. Rev. Matija Jager je opravil pogrebne obrede v zavodu, Rev. Anthony Rebol pa je daroval slovesno pogrebno sv. mašo in molil za pokojnega na pokopališču. Naj prejmeta oba mojo najtoplejšo zahvalo. Rev. Jagru in Rev. Godini sem iskreno hvaležna za obiske na domu, za podelitev svetih zakramentov za umirajoče ir, vseh tolažil svete vere. Zahvalim se Rev. Jagru tudi, da je vodil skupno molitev sv. rožnega venca ob krsti.
Najlepša hvala društvu Ribnica št. 12 SDZ za vso počastitev pokojnega sočlana, zlasti za ganljive poslovilne besede, ki jih je govoril Mr. Joseph Ban.
Hvaležna sem vodstvu, uslužbencem in delavcem Marquette Metal Division of Curtiss-Wright, ki so pokojnega med boleznijo obdarovali in ga razveselili s cvetlicami ter ob smrti poklonili sklad za venec in, dobre namene. Enako toplo se zahvalim za sklad, ki sta ga med dobrimi sosedi zbrala Mr. in Mrs. Hal Wall in za sklad delavske Unije Local #527 U.A.W. ter vsem članom, ki so darovali.
Trajno bom ostala hvaležna plemenitim sorodnikom za vso pomoč med boleznijo in ob smrti, zlasti sestri Mrs. Frances Modic in Mr. Louis Modic, svakom in svakinjam, Mr. in Mrs. Frank Jakhch, Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek, Mr. in, Mrs. Joseph Sever in Miss Christini Štucin, stricu Frank Virant, nečaku Frank Urh in nečakinjam Lillian Bratina in Sonji Kromar.
' Vodstvu in uslužbencem Collinwood High School Cafeteria se prisrčno zahvalim za darilo.
Hvala najlepša pogrebnemu zavodu Joseph Žele & Sons, ki je ljubeznivo oskrbel vse pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod.
Razposlala sem zahvalne kartice vsem, kolikor sem imela naslove. Kdor bi pomotoma moje posebne zahvale ne bil dobil, vsakogar lepo prosim, da oprosti in sprejme tole skupno, javno zahvalo, ki jo želim izreči vsakemu in vsem, ki so med boleznijo ali ob žalostnem slovesu pokojnemu izkazali svojo ljubezen in spoštovanje, nama pomagali, kakorkoli prispevali, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Bog povrni vsem, ki so dali za sv. maše, za Dom ostarelih, za druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence in ki so dali na razpolago avtomobile ža pogrebni sprevod. Prisrčna hv.ala vsem, ki ste prišli kropit, bili pri sv. maši ali spremljali pokojnega do groba. Hvala vsem za vse izraze sožalja.
V miru božjem sladko snivaj dragi, nepozabni nam, tam v nebesih srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoča soproga
FRANCES KROMAR, roj. ŠTUCIN Cleveland, Ohio, 27. avgusta 1964.
BOGATA OKRASITEV — V mestu Hiratsuka na Japonskem so imeli nedavno neko narodno proslavo, za katero so mesto bogato okrasili. Na sliki vidimo avtomobile in kolesarje na vožnji po eni glavnih mestnih ulic.