U. flnllta. IV0W, tfmtmv. javu Hi. in. leta. ^^^^■| ^^^M ^^^^^ ^^^B^^M ^^^^^^M ^^^ ^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^H ^^^^ ^^^ ^^^m ^^m ^^^^^^. .^^^ ^^^^^^ a fen}* bMe Avstro*Ognto: n Nanfijo* Hto M> ita|«l Mpnl. . K »- e*> teto ^prei . . .' . K 65-Splete . .... 15- " Amofko ia m đnge deick: ■ -ei(*.....MOceto Ieft» Mpraf . . . . K ^« Vpgfcnjcai glede tnentor ie naj priloži ta odgovor doplsnlea ali tnamka. tprvratttro (»podaj, pritHčj«, levo), Kaa&ova bUca &L S, Meta« At #0. ^aVafaVa^a^ai Aaft ta^at^aaaiaBaaai bbb% ^^^^^^LA^^^^^^m SH^M^^Mm aaai aaa^^a^ % aBBaan v^a^atf^aV a^a^ MmHnk amior: aaaaai ao l'2«am* dvakrst po 11*»., triarat po lovta. Mtao MtA » vk. parit ta uhvate (eatk pm**) ftfvfcwjev. ^ftl *£)lli taaodiab po dogom. ^^ Ha^aat aaa^^Jka^fci ^^^J a^^MaAa ahaktf^sAafe^aaA af^ba^BKa\ ^atafa^a^B* ^^^h ^^^^^»^^^^mA^^B ^aaVaaaaVa It mm* paaaaat Mfttte trti aMlaltc tetarja at ac •*••» aftifctr •ilralt „Rirtdu Ttelufaa« taUfoa «. tO. .Sloventkl Narod- velja V &f«M|aal 1 doftavljea aa dom ali te se bodi pooj: odo leto ntprej . . . . K 58-— I Četrt leta oiprej . • • • K 15*— pol leti . ..... 29*— I na mesec m . . . • K 54— Posamezna itevlika velja 30 vlnariev. Dopisi naj se trankirajo. Rokopisi se nevračafo. Oređalttrot Knafiova mile« it. S (v L Mdstr. levoK ttlafffi •*. *« Ke//7r /a^e/? s/70ć/ JDS v Mestnem domu se vrši v poned tijek, c.ze 27. t. m. ob S. zvečer. Na đnevnem redu je po ročilo o zunani e - polit ič nem položaja in jnzoslovanskih z a-ht ev ah na mirovni ko nf er e n-cL Someščanl. Vi vsi mnski in ženske, M Vam je na srca usoda južne in se-verne naše mejet adeležite se shoda polnoštevilnof Tajne pogodbe razve-ijavHene Samoodločba nsrodov. Zeneva, 25. ianuaria. (LL kor. ur.) Ćchoslov. tiskovni urad poroča:: Fran-coski minister za zunanje stvTari P i -choD ie iziavil v zbornićnem odseku za zunanio zadeve. da so s so?:!a?nn.iem t Wlsonovo zvezo narodov vse dase-danje taine f>oj;odbc v gotovom zmislu razveliavljene. Poljsko. i-La!!inasko in romunskn vprašanie je m^soče rešftl edinole na oodla^i sam>od!očbc narodov. Berofin, J6. januaria. fL\. kor. ur.) Čehoslov. tisk. urad poroča; »Secolo« javlja iz Pariza, da je izvede! od ame-r&kegu ix>litlka, da Je Wilson tajne dogovore, sklenjene med zavezniki pred vstapom v svetovno vojno, p r i -znal le v toliko, kolikor nišo v protisfovjn s 14 točkami njcffovejra programa. Po tej izjavi je sklepati,dostavl]a list, da se mora Italija odpovedati za-htevi poonem ozernlja, ki ni-ma očitno italijanskc^a značaja. Dr. Fr. ZbašnDc: Kako bi jaz govoril ameriški misiji. Gospod je Američani, presrčna hvala Vam! Hvala Vam sinovi ponosnega, najbolj svobodaesa naroda na s\*etu,da ste se ponižali do nas zatirancev, do nas, Id smo ravnokar Še ječali v želez-nih okovih sužen istva in ki še vedno, vedno nismo presti. Hvala Vam. stote-ra hvala! Jezik ic prereven, da bi izrazit kaj čutimo v tem svečanem tre-notku, ko stopate pred nas. A Dojrlejte nam v oko, poglejte solzo. ki se nam leskeče v očesu! . . . Pozdravljeni! Pozdravljeni presrčno, ker prihajate z blajrim namenom! Pravico prinašate in zaželjeni mir! Kako bi ne bilo veliko naše veselje? Ali v tem veselju je kaplja jrren-kobe! V tej veliki radosti nas moti strah ... Prišli ste. da izveste resnfco! Ali 20 tuđi izveste? Bojim se, da VI nava-jeni človečnosti in prave svobode, ne boste mos:li umeti, ne boste moc:li ver-jeti . . . Bojim se, da Vas premeti vi-dez. ker niti časa niti prilike ne ho, da bi šli stvari do dna . . . Kako bi moglo biti res, kaj ne. kar Vam pripoveduje r?a£ zastopnik? Saj 5mo v civilizirani Evron^ saj živimo v prosvitljenem dvajsetem stoietju! . . . Gospod je Američani. Vi odpo^lan-ci velikega naroda, naj mi bo dovoljc-no, opozoriti Vas na nekaj! Kai ne. dol-go, dolffo se je premišljal Vaš blnjr? narod, predno je posejfel po morilneni orožju. Dolsro se ie premišlja!, ker se ie njesrovi plemeniti duši vpiralo tsko po-četje. Toda zakaj se je naposled ven-darle zgodilo? Mar ne, ker Vaša pravico! jubnost ni mozla več prenašati velikih krivic, ki so se godile? Mar ne, ker ste se prepričali, da bi bila največ-ia nesreća za človeštvo, ako bf se za večne čaše uveli avilo načelo velikejra nemške?:a malika, načelo, da je moč pred pravico? Videli ste. kai se s:odi in zgrozili ste se! Da, res! Ce se ie kje,slučajno sprožila ouSksu doveli! Govorite topovi! Za ea slučajni strci U : puške ali samokresa naj se zdrobi ćelo . niesto v prah in pepel! Tisoći nedolžni I uaj posinejo zaradi enesa kriveRa. č e I je hil sploh kdo kriv! Kaka pra-j vica! Tako ie bilo v Befcriii. r^ko je bilo i v AJzadji. In v Srbin? • Ka-:or firnSke j so viseli otroci in žene ra7 drevje!^ I Tako so pripovedovali zločina* in si meli roke« no^e na toliko, d? - nisn plesale . . . In strojne puško, ki »o kosile st;»rce, žene. otroke. :irilievrle v za-tišie i-aSke cerkvice . . . Oovelj! čemu omeninm to? Pa bi v/budil v Vaših sr-cih srd, sovrašrvo? Bour ne daj! Pn-zabljeno bodi! OdpuŠčanie vsem! Tf)da crorje, če bi nav/lic vsemu temu še ne bilo kon^n krivica, 5:orje, Če ni bi!;> rn-man prelito morje krvi! Omenjal sem to sama, ker sem hotel opozoriti na nrav in naravo tistega nasprot-n» ita, s katerem se je bilo boriti našemu narodu stoletja in stnlctja! . .. Mič ne de, če nišo krmeli topovi, če nišo pokale puške! Ah. nasilstvo ima tisoč oblik! In strupeni plini so različne vrste! In naše ljudstvo je pilo, pilo te strupene pline, naše ljudstvo se ie zvijalo v groznih mukah in hinilo ie in mrlo . . . Poizvedovali boste in izprasevali — ali pa boste dobili pravi odsrovor? Ali boste zvedeli resnico? Bojim se, zelo se bojim, da ne! Ne, ne izprašujte ljudi! Morda sploh ne boste dobili odgovora! Spotninjam se iz za časov, ko sem bodi! po Koroškcm* na to in ono. Srečal sem tropo šolarčkov, srovoričili so med sabo v svojem mate.niem jeziku. Ogovorim jih, vt>rašam slovensko. Kakor nemi so obstali! Nobene besedi-ce ni bilo več iz njih ust. Hp obrai'tfi pa se jim pral strah, ^eveda, ko so prvić prestom'H J*olski ^i?sl» edira in poulavi-ta zapoved: *Tukaj srne? govoriti samo nemSkoN NemŠko naj govori otrok, ki doma ni čul nemške besede! In po-tem poslušati dan na dan: »Ficseda, s katero te je ogovarjala v zibelki ^.voja Ijubeča mati. je grda! Slov. jezik je jezik hlapcev, jezik dekel, sramuj se ga! Ali si more človek predstavljati, kaj je občutilo mlado srce, kak udarec je bil to za otroško dušo? »Tukaj smeš govoriti samo nemšk!« In ker ne znaš, moraš pač molčati! larej molk, mo!k, molk! In B02 ne daj. kakemu tuj-cu izdati, da si Slovenec! Svet mora misliti, da je tu vsepovsod vse nemško, samo nernsko! ... Od tod tišti strah! Zaradi tesca nobene besedice več! Tropa šolarčkov. tropa mutcev! Tropa otrok, tropa preplašene, zbeeane rver-jadi' Kaka trascika! In kar je vcepljc-no otroku, to se kaže t?idi pri olovan5kih nrsilt. Kajti od kod to, da v vsem širnem ozemlju, ki '4a zavzemajo Ncmci, ne Čuje? nikjer kaj podobne^a, nikjcr kaj sličnccra? Da. to pesem, čc bi jo čuli v tilii noči . . . Toda do tetra ne nriiie nač . . . Dosrrdki zadnjih dnl so koroskemu Slovencu za dol^o, dol^o.. morda, če ostane tako. kakor ie sedaj. za večr.o i prepirali veselje do pet ja . . . Do te^a I ne priđe, da bi čulj to dcsciti in težko, t tcžko Vam bo izvedeti resnico. A naj-manj io izveste iz ust ljudi. Ce naletite na našega sovražnik^, naqn"r>madi1 Vam bo laž rta laž. kajti laž ie bila od tiek-daj najlhibša z<»vez7i«ca našim nasprot-nikom. Ce pn naletite na nnšega člove-ka, ^e ne bo upal eoveriti in če bo jro-voril. Vam bo iz f>ameea st^a^Il pove-da! tuđi on neresnico. Pritnjii V^rr* bo svoje naiiskreneiše želje. V okolno-stih. vkakršnlhje ž i v e 1 k o-roški Slovenec postane človek svoj lastni i z d a i a 1e c t Zatorei ne izr>rašuite teh liudi in ne ve-" niite jim. Venifte rsjši imenom naših crora, verujte rajši »menoni naših voda! In veruite našim grobovom. ki ^e^ajo daleč. daleč preko onih mei, kl iih zali tevnmo v $vn'A »Vrorrnosti, scda.i za u* protresfiivi onemelo^^^asno oznan-jiiiefo, kako nemila je bila nsoda na§. naroda ood tnfim gospodstvom in kako r>n pravici se imcnnie ta fc^sna zem-Tia. ki je raznrostrta prfid Vami: Tužni Korotan! 0 protiaSkohoVfii zako-nodaji.* (Predavanje dr. 2 e r i a v a na taboru ■~Svete- vojske«.) Vrnivši se po đolin* odsotnosti v do-movino. sem opazil nenavauno nervoz-nost. Mislili smo. da so Slovenci naj-hludnokrvnej.-i del naroda, a v naires-nefšem trenutku je prišla na dan živčna siabost. Pnvs^d se vidi razburjene po-jrovorc. misli se na vrste logično, sodba je nairla. 2ivčno r>o!an je delavec. ki bi navđušen zažijral hi^o, ki tuđi njemu daje zavetje. kmet. ki ,sra njegovo dtlo ne veseli, zlasti pa naše razum-nistvo, ki Ie išče kosa bi dalo v nič, a semo T7e t:ane s prstom. Ni medsebojne-Ka zdiipanja. Eden vzrokov živčne bolezni je cotovo alkoholi-Tcm. Delozmož-nost liudstva je padla. ko svoji razbur-jenosti išče utehe v alkoholu, drnsri dan pa sitnosti stresa nad vso oknlico. Političnih problemov ne bi smeli reševati alkoholizirane družbe. Politiko torei ven iz alkohola! Prišli smo tako daleč. da mora politika začeti borbo proti njemu. Kako bi alkoholizmu z zakoni v okom prišli, n tem govoriti je meni na-!n/eno. Odkrito rečeno: 5 posta vami ganetižcnemo. Vaibolje bo. da dozori izobrazba in moralna moč ljudstva tako daleč. da tak ih zakonov ne lx> treba. Dancs pa smo v teški bo-lczni. iz katere brez hnrle^a zdravila sami ne moremo priti. Gnjilobo treba Ic-čiti *- '? ;-: operacijo. Za::< 1 z enim samim paragrafom, ki bi prepovedal vsak užitek alkohola, je pač ideal treznostneffa gibanja, a danes ni provedi jiv. Ce je proti tak em n zakonu strast širokih kromov in podprta vrhu tc?a z Uozdevnimi ffospodarskimi interesi in če tuđi eksekutiva ni dovoli moč-na, da bi zakon znala do sk^ajnosti provesti, je uspeh prav dvomljiv. Zato se danes ne fzrekamo se za splošen prohibitivni sistem, temveč le zahtevamo. da se v prihodnji aslavi omogoči vsaj sistem »lokalne optacije«, t. j. posamez-ni okraji lahko sklenejo potom ljudskega * Kalamlteta fHJančcvanU ie postala tako opasna, da se mora vsak resen sodjal-ni politik 2 nio bavitL Nekateri skniajo iz teta izvaialt politične prepire tat boi proti sostilničarskenni stana kot takema. Drvil zopet pretlravalo in Ičttvafo. da boe« costfl-nKaile uMti kdor pffanstvo precaiiia, V «vaSeran)e cnim in drugim priobCiiJano 10 glasovanja mož in žena, da se za sroto-vo dobo točenje vse?i rJkohola prepo-ve. Ta sistem se je v Ameriki obncsel in abstinenćna mesta zate^adeli gospodarsko nišo prav nič trpela. Pole'^ teh splošnih prepovedi pa mora ustava omogociti državnomu in mr.rcbitnim pokrajinskim zborom, da skienejo deine prepovedi (prenoved nmetnih opojnih pijač, žganih.pijač itd.) Uprava mora biti pooblaščena. če rastopi jo gotovi po^ofu da same norejo izeati oštre prepovedi alkohola. N. pr. •/ času vojne, izrednih sociainih nas^ro-tij. stavk. političnih nemirov. volitev, naj bi vlada imela pravico in dolr'nos.t, da zabrani točenje alkohola ali pa da ga vsaj bistveno otneji. V Nemski Avstriji je vsprejet zakon, ki na dan volitve in na dan pred n»o proDoveduje točenje opojnih pijač pouolnoma. Do zdaj je država skušala alkoholu škoditi v prvi vrsti zdavčnim navi j a k o m. Privijala %d ie požteno. a kortsuni alkohola zato ni padd. Kot demokrat? smo proti užitnlnskini davkom, ki bi jih radi nadomestili s pravičnim proporcioniranim dohodninskim davkom. Alkohol Da ni ncobhođen užitek. Zato se ga lahko podvrže u'žitninskemu davku in zlasti močno. v kolikor ni zrasrei v naravi. Z izredno alkoholno .'oklado bi modi podpirati prot^alkobol-no akcjr> v šc!t in družbi sploh. S tem je samo na sebi dznn. da morajo neal-koholne pijace biti gleJe davka olaj-šane. Naj več sredstev v borbi zoper alkohol mora zakon nuditi, ko regulira obrt ki se bavi s točenje-.n alkoholnih Pijač. Nekateri gostitničarli ne2anpno sjle-c*^?o r.-» rr- treznc«taa ^ibame. Meni se to zdi )e v toliko opravičeno. v ko'ikor je današnja obrtna praksa prisilila ta stan v režavne razmere. Gostilne so nastale iz potrebe ljudstva, ki je na po-tovanju in radi posebnih razmer siljena, da izven doma išče okrepčila. Tuđi ne moremo tajiti, da se potrebi po družab-nem stiku do znatne meri ugodi v j?o-stilni. Mi vemo. da je stan fcostilničarja bi! in bo. Promet rasto, veseli smo p:o-stiln. ki tujcu dobro postrežejo. Ševe-da z beznicarpi miskesa prometa ne po-vzditrnemo. Ce hoćemo pijance /anje \z-gnati. s tem ni še nič rečeno, da imajo gostilne propasti. Nasprotno-. postaviti jih moramo tako. da bode gostilničarski obrt dobro izhajnl, ne da bi se moral Kostilničar pehati s smrdliivimi pijanci. To doženemo nred vsem z zni-ž a n i c m koncesii. Obstojcčih pra-vic se ne da nikomur iemati, a nove koncesije se nai izdajo le. čc se oglase izrcino z a n e s 1 j i v e in strokovne, rovsem izvežbane os^be. in če je potreba zares pereci. Prenos starih kon-cesij naj se omeii na par izrecno našte-tih iz'cm. Ce bi v navadnih krajih brez posebnega prometa gostilna prihajala na 400 do 500 prebivalcev, bi gostilni-čar pošteno izhajal in bi o«i njega res Iakho ksi zahtevali. zlasti v higijenskem O7iru. Kjer pa je večji promet, bi se go-sti'na povrnila na svoj popreišnji poklič: kuhinja mora postati močan vir njenih dohodkow Ce odločno Dre5ra.niamo p o n a r e -jene pijace in skušnmo umetne pijace sploh zatreti. to tuđi ne bo ubilo £ostilnićarske.e:a obrti. Scveda povdarjam. da vse omeiit-vc veljaro ne le za gostilne, temveč tuđi za prodajo vina in piva v steklenicah. Obrtna policija mora proti vsem iz-rastkom alkoholizma brezpot:ojno na-stopiti: Mladini do 16. leta bi sploh ne smc!i točiti opojnih pijač. Dopo!-d a n se alkoho! ne toči. ^sranje, ??a-sri umetno, treba že posebe omejiti. Naredba ljubljanske vlade ie krepak korak k bolisim razmernm. Policijsko uro obrtna obtist lahko preminia in sicer po konsumu alkohola in razmerah: če je videti znake ne-zdravesra razburienja. pač treba vaieti l*v\] trdo nategniti. Točenje pod veio bi kazalo od praviti. V »»boto. zlasti pa nedeljo, bi naj bila policijska ura posebno stroga. Na sllodih bi moral biti vsik alkohol prepovedan. Med shode štejem tuđi društvena zborovanja. Kazni naj zadenejo tuđi sokrivega gosta, Kazenski zakon ima veliko posla 1 alVoholom. Danes !e Dopolna pi-janost resitev za zločinca, a za vsako kažnjivo de janje ti dobro priđe, če si bil vinjen. Da zločinec za dejanje, ki ga je za^rešii v popolni piianosti in neza-vesti, ne more biti od govoren, je gotovo. A kazea, ki ga zadene za piia- nost v kateri je družbi nevaren po-stal. mora biti vseeno o b č a t n a. Treba ga utaknrti za nekaj časa v zavod. kjer mora delati. Pijanost kot olajšilno okolnost pa bi odnravil. Obupno je gledati, kako pri sodnih razpravah sprav-lj;.mo skupaj vrčke in frakeljne, da doženemo uspeh — oprostitev -adi piianosti. Pijanost na cesti v pohaj-šanjc in nadlego okolice je samo ob sebi treba postaviti pod sodnijsko kazen. Prepoved obiska gostilne bi morala biti ena izmed kazni, potem prisilno delo, zdraviliSČe in seveda za kroničen alkoholizem kura-t e 1 a čim p r e j e. Zlasti hudo je kažnjiva pijanost v slu/bi vseh vrst, a naibolj tam, kjer je službi nevarna za pijanca samega in druge. Kdor drugecra opijani, mora biti so-odgovoren. Kdor otrokom daie pit! opojno pijaco, zakrivi prestonek. kdor mu da žganje, zakrivi zločin, kdor ga o pi j a n i, ga treba pred vso javnostjo postaviti v sramoto in doigo držati v pri?;]nem delu. S tem kratkim referatom je podanih le nekoj misli, kako bi si pomaeali proti a-koholizmu. Zdaj prihaja v naši domovini doba zakonodate. Treba nam modernih, dobrih zakonov. Zato ra je zdai čas, da sribanje z« treznosi prevzame široke kroge, da priđe v programe zakonodajalcev, zlasti pa v inteligenco. ki bo odločala, ali se bo smel v Jugoslaviji alkoholizem raz-rastl tako grdo kakor se je pod ranjko Avstrijo. T. Svaiear: Glavne prometne žile v Jugoslaviji (DalK) Kot že omeni eno je sicer proga med Trbižem in Banialako v celoti ie dopraiena, veudar pa moramo omenitL da tuđi v zađniem dela ćele te prospe. to ie med wSunio-Bosan'skim Novim- in Ban jaluko ni vse tako urriono kot bi moralo biti za moc&n to-vorni in brzi osebni promet. To proero moramo v vsch ozirib deliti v dva dela. Stareiši del proee ie oni med Bos. Novim in Bnnialuko. ki ie spadal do nsta-novitvo Jusroslaviie upravno k skupni armadi bivše Avstro-Ocrske. Proem Sunia-Bos. Novi ie od madžarske žel* uprave zeraiona in ie bila radi od iste unravliina- Tehnično oba dela v seda-niem 6tuniu ne zadosruieta. nreurediti bi se morale postaje in upeliati var-nostne naprave. Prodno oreidemo k nadalinem razmotri van ju o prosi Trbiž-Niš. ozlroma Solun moramo omeniti še važen moment, ki govori tnnocro v nriloe pričn-točemu problemu- Ze r>red 50 leti 80 se merodaini krosi na Balkanu bavili z mipliio velike precne žele*-niče med Srednio Evrono in Carigradom- Začeli bo rudi srra-diti na nekolikih mestih. med temi tuđi r»ro£ro Doberliin-Banialuka- Leta 1876-?o pa skorai vsa dola ustavili, tako da so nažle avstriiske okupacijske čete 1878- leta c-elo progo pronadlo. zara-šreno in errozno v neredu- VoiaŠka unrava ie r>ros<> uradila ter tuđi začela obratovati na nii- Uprava in obrat sta V>ila do zadniih dni v rokah armade pod iraenom: >K- u- k. Militarbahn Banjaluka- Doberliinc — Omenili zrno to mimosrrede. ker se nam zdi važno pokazati na deisivo, da 30 premišljali te pred do«;etletii. v dneh. ko železnice še ni?o bilo razvite kot so dane3 ovoliki balkanski transver-z a 1 k i Potdirno sedai dalie. Del proffe med Bauialuko in Jajcem v dolžini fi8 km bi se moral sele zjrraditi V poštev priđe tu samo ena trasa, to ie ona v dolini roke Vrbas. Posebnih tehničnih težkoč bi menda ne bilo. sr\i bi se vspeniala proora polacoma kvišku z dolino- 'Dobro bi bilo v tem posrledu kmalu začeti razne študiie in preddela. da bi se v ča^u. ko postane prosra potrebna, ne porroši nrevec za napravo raznih na-ortov. Vse to se lahko potom posebnih studijskih oddelkov v kratkem Času premeni in na podlaffi rezultatov vse potrebno pripravi z» pozneiša dela* Bosanske železnice so v ost a lem vse enotirne, razđalja tirnic znasa pa slabo polovico normalnotirne. to 1a 76 cm. Ni naš namen danes prei ako vati in razpravliati. kdo je posrodil to ozko-tirno stvoritev kot naiboli skladno za bosanske razmere. tuđi nočemo kvariti slovesa bosanskih železnic. ampak nA- 8a naloga bodi posvećena studira, alt bi se dale sedanie ozkotirne proco s prineromi imoraiai *tt+* Stran 2. »SLOVENSKI NAROD1 *k 97. januarja li 19. 22. Itev, iki preurediti in pregraditi ▼ obiSalnotirne prose* Po nar dem mnenin i# to »opolne*** lahko i»» ▼edliivo, mlI m n poiavHal* tehnicat težkoče na dnudh novih mdniah ▼ Alpah t mnog* huiši »eri ta venđa* se ie principijelno zcradilo oroče oo-vsod z normalnim rashodom Gotovo ie, da se W moralo nrocro ▼ mnogih krailti prenestt lavečatt razne erinke« ampak to nas ne me sadržati ori ielezniSki politiki velikih potez- Glede bosanskih prog moramo Utl mnenia. da se dado s primorat** zmsmimi stroškJ pregraditi, će ne rse, pa vsal ffUroe prose Brod-Dnbrovnik in 6ar** Jevo-Vardllte, osiroma L a £ v a* Vakuf•J»1ee» Ves dosedat vporab-jlesd ffornjeffradbeni materiial, strolt, voeovi itd- se lahko vx>orabl za nove projektovane stranske nrose. ki bodo ▼ r e 8 n i c i služile le a a i o i i i m stranskim interesom* Glede bosanskih rlavnih pro? pa om&momo še enkrat. da «e bodo mornle prav kmalu preGrraditi, ako hoćemo končno odpreti Bosno svetovnemu tren* Cas 1e. da se tuđi ru »ačnoio merodaini faktoru zanimati in pečati se s to mialiia da ne homo prepozni* — Ako ae proza Jalce-Vakuf-LaS-va-Saraievo-Vardiftte preerra-dL ie s tem ninosro pridoblienesra za ta projekt- Ob enem bo n^mre? niito potrebno, pregraditi tndi dosedanio srb-sko progo Uiice-Stalać, ki ie oola ozkotirna- Razume se samo ob aebu da bi ae ob času nresradnie onro-milo T8e nro*e z vsem? varnostnimi napravami. prlmerno velikimi postaia-mi, trpežnimi tračnicami. primernimi sa to£ak in brzi promet itd KoAcno bodi cmpnieno. da te potrebno snouti kot poslednil aakluček r a k1 i n ? t k celera T»ro j«kta mesti V * r d i ž t e in tJ ft i c e v Srbiii Proem bi doseći a dal i ino 37 km ter bi mornla prevoziti rasvodie med Miliačko. Drino in Mora-to fsapadnoV Ker 1e rrađnia skoral ▼Bake proffe preko prevorlii ponavndi spoiena s nekoliko režimi tehnlenjrai težkočami. ie morda t* zikHučni o>! celeca proiekta Niš-Trbii naitežia točka Gotov© le. da bi v « đ o ! * n a, no- , nožna procra Trbiž-Karlo- ▼ ac-8arai e vO"N iš nrav v !>Novostf« iz baje zanesliivejra vira, ustanovi tel] i »Jus:oslovanske Demokratske Liffe« nišo mislili toliko na estanovitev nove politične stranke, kakor na kulturno druStvo. brez Izrazitesra poTitične^a pro(crafna. Ako se sedaj izigrava njihovo ime v hrvatskim stran-karskem bora, zlasti ako ?te jih slika kot tredbofenriko avtomlsHčnrh stremlfeni wt to godi ae samo brez volje, ampak ■aravoost proti Mencflam dotfdnTi go- POSVETOVANJA DRŽAVNIH URAD- NIKOV V BEOGRADU. Beograd, 26. Januarja. V Beogradu •o se vrtile v zadnjem času važne kon-ference srbsklh. hrvatskih in slovenskih nstopnikov državnih nmđnikov !z naj-razliCnejših panog. Pri posvetovaniih so skleniti postaviti enotno načeto, da se t bodoče zakone države SHS. prevza-nie ona dolo^fla, ki so na eni strani za ■radnike, aa drugi strani za moderno obratovanje državnih ustanov najn^od-nefSa. To velja zlastl todi za plače nrad-njkov. Te se bodo določile seveda za ćelo državo enotno In slcer se bodo vrele za podlago vedno plače Iz onega teritorija, kjer so sedal najvišie. Med zastoonlki poStnih nradnikov je dosežen ie popofo tpoiaium ter bodo njih sklepl v sajkrajSem Um* otHavt|«ni polom viadnih narodb. goloCTilki sdni0<«r mi »ovra*« ▼ Boo^mmL Zairroo. 26 iamiaria OA kor^ «f-> Včeral 00 1o oripolial ia Liuhliaao nri; nister za selezniee goeDod Vulovie* V Za^robn si ie oeleđal tnkaifoie kultna bo iaBtiftacIfe. »od tepri vMailUtta^ m-ffofltovanako akadmiio ioi to> Noeoi m Jo miBiotor V»iovi* jrndl t BoootoA kW bo piaiMi^al PTihodnio jfai _gwHo Icrstno »lavo po Minlotoi odsotoosti ao> p«l t kroju avoleov. G—vod mhd^mt bo ie nrod Bvoiiai odhodom iaraaiL 4a |o • svoiim voftmriMB imdM a*4ovo» Uea. ker ie imol priliko. anoniaH Balo SSi to nafto krak> lOntotar * oblfoML dabo sastavil v»o_avoie moči, da ao ^^^^VvB^VU OSBOBB TUD HB BVOBHH WU^P ka - Sobbb 1b litvMtaBa • mbhbi. ffMiotia T_BarWao pate — Ba HrraisktBV _ Sama. ft* Januaria. Hrvalfte fm srbaka finaatea podietia ao avoala ob-&1tbo akciiou da apraviio vso valaei&e trgovinske Ia jadnetriiako flnaa na oaeBilju draavo CKS v toooslovaneko laat Mnosri podiotU ie rta ia proftlo do atdai v narodne roke. Internadfoaalis*eiia Daaava. BadimpoMa. 36- ianaarla* >Aa V\-aajr< prinaaa !m Beograda naalodnio VMt: 2e daHe oaaa po «• vrfiila v Beograda poraianja nod elani komlsile ca internat iionalizlrrtni© plovbe po Dona* vi in min»r ameriknnBkimL anfflaftklmi. Irancoskimi. nomSkinii. iu^roslovanflki-mi in raad/arskimi tielo-srati pod nred-sf»đstvnra nekoga an^le^keca admirala-Vse niti te akciie so se š*tekalenaDuna-iu Ententa smatra to vpra&anie ea zrelo za iniorno re^itev, ker ie d ose ten roeđ nosamefn'mi đrt^vRmi sporazum S«j=tavila nai bi f-© meSana homisiia nod vodstvom krh^^a pn'on n»ffi čaatnika na JDunaiu* Sedui vodi na Drnniu te do-sle fre^atni kapitan Pi»»i*enihev od neke podonaveke paropioVno družbe Osnovala hi so modnarodna i»nror»lovua družba nod nrotektorntom entonte- Pro-era v>t> katori bi se vršila plovba. ie 2500 km dolca in bi bi!o treba v svrho rofinilariie. raznih nanrav in dcusrih notreh^oin noi^tin posni ila 100 rniliio-nov dolari^v. ki iih io Amerika bait» ž© ob^tubila- To posoiilo bi se tako razde-lilo med pri?indete držnvo. da bi nobe-na ne bila o?:kotlovana ali im^la od te-ara verit dobi.'ek od dru^e- Sedai Dona-va .^e zmrzr.ie*. a v sredini ^eseca raar-oa bi bilo že potrebno pričeti z vsemi pripravlialnimi deli- -*- Belprad. 25. 'anvaria. fUub. kor. m.) Kot srb <7dcla!o mlr^tr« *»vf> r> ianunria. CM- kor- n> T>o$ pred^edstvom č!«na Pržavneffa Ve*6a dr. Vuin Velikovi^a ?e io osnovala v Peosrradn posebna komi^'ir*. da domene Škodo, r>ovTro5«no po nemdko-mad'/'irski Inv^riii- B^oamtd 26 iarmarhv (TA- 1-or* n > Kakor porc?aio li?ti. ip dorolit mini-^tn»ki 9vet. vtr> pol milHona dinarl^v »a nabavo pohi5tva ea državna mini-str^tva. Z.isrrb 26- iannana- (IA. l^or- nr) Pftvnatelistvr* hrvatsk^s^a konf»erv«to-riia ie izvolilo ka predvodnika koneer* vatoriia dr- Roberta Siebenschcina- DOGODKT V MARIBORU- Nemčurli v Mariboru širilo letake. o katerib praviio da iih ie isdala ame-riška koraiaiia. Ti letaki imaio naatop-no vsebino: >Vpra.5ania. ki 9© stavilo do narooiln ameriške kominiie na prebivale© v Mariboru in okolici: 1 Ali želite da oripađe Maribor in okolica k nemfiko - avstrijsid državi? — Ođeo- " vor: Da ali ne. 2- Ali pte ozlovolieni vsled oknpariie me«ta Maribor in okolico 00 Jiur©sl©vaHili f — Da ali ne? — Vsakoear. ki 1im priđe tkk! rok#. Milio nemftki ajritatorii. da podpi^e te letake v njiihovem canisln Na ćelu te prooa-ffande stoiita znana odvetnika dr. Oro-«el ili dr- Mravlaee. podoiraio pa iih v tei cjritadii železni^ki uradniki Riedl Foit Hlawatschek. trarovca Popch, Pre-aehern in mizar Huber Ni nam treba pondariati, da ie rrđa laž. da bi se ti vprašalni letaki Sirili no naročilu američke komfciie. Ameriška komi^iia. kl ie te dni potovala po nadih obmeinlh krajih nima namena in tuđi ne pravice poisvedovati. kam bofe kak kraf pripadati, ker ie to stvar mirovne konferen-ce- Meie bo določila .uirovna konferen-ca in nihče dniffi Nemci in nemrurii ]a-žejo. ako trde da delalo po narocilu Amerlčanov« Nihre nima pravice ko-trarkoli siliti, da bi te iziave podpiaai-Vsakocar. ki bi «e ndele^evnl te nenv ške propagande, ki izrablia ime ameri-ške komisije v nem^kutareke nam eno. nai se takoi nacrtani obi a* ti in polieiii. da se lahko proti njemu nos topa- Državna polioiia v Mariboru ie iscrtala iz Jusroalaviie železniSkeffa »provodnika Hasenbfittla. nadsprevodnika Schmieda, železniCaria Stora in n<^ite-liiščnika Hanuscha. ki so državliani nemške Avstriie in eo na »rosri 1uzne železnice hniskali proti kfmlievini SHS. Policiia ie zaprla železni^ftHa Franca Voerrina. ki ie huinkal proti Jucroslova-nom in pobiral iziave Ka Avatriio. Is Prekmvria* V nedelio 1^- t- m- so nrekmnrskl Slovenci priredili velik ehod pri Sv« Benediktu v croricansketn Prekmuiia. Med zborovalci fe bilo todi 32 zi^top-nikov prekmurflkesra prote««t«iitovpkewi prebivalatva Sklenili so da za no beno oeno nečeio pripadati Madžarski, mar-vec da si ustanove sa nlučai da bi uh Jugoslavija ne moirla spreieti pod ivo-ie okrilie. svoio lastno slovensko prek* morsko državico. Osnovali bo v to pvr-ho posebno organi z ari io. kntero podni* ra tndi erof Zlchv. kl Ima v teh krajlh velika poaestva Na shodn no MH tndi navzoči odpo?land i^eterih vaši sovBT-no od dt. Gotharda- Madžari nadalinielo ftvoio ronio proti narodno dutočim Slovencem v Prekmurju Vaa srodstva eo i im dobra in ne eramuieio se nobenih naeilstev Slovence, ki po bo 17- t m- iziavili na •hodu v Đeltlncih aa Juffoalavlio. ao Madžari dali aretiratt in tih nklenleno odsnali na Madžarsko- Zaieli 00 rodi snanega orekmnnkera narodniaka Er-iavca* ki ie ■ boeedo in doianfofli «pod> buial svoj roiake, na1 ao lsroeefo aa J»-soaUviio. ter sa nklenienora odenali ▼ Beltino* T» •# ra »adaarakt roiaM iiaMdU • .k#f>iti i» hai—rtl. jPriM« to mrdvakrat roko in va ramlli r O«a. v Bakovcih ao ubili občinskejra orod-stoinika samo xato, kor le bll dlpvenoo-One fctiri Slovenke, ki so dno 17« faap-arfa na shodn ▼ BeHineih naoadio te oraoodlle Madiarona dr- Obala, kl Io Mnval vfott JiuroeUvitL m MadftaH aretirali in fih booe odcnali nnlrin^ja tov fth odmžll ^^kavi ^a OBP*ko> V#đfta časno vlafcaf in^M i^Ml mSo s2a sa fl4a>rHk4, itmUjani m morajo umakmtšf Rote» 26. ianumrlmJhptsnm novi-narskegm mđseka |# toHŠci od mrodn* sirani mmšopno vmt: Smoči h dob& IrancosM generai ma Rškl bnalavko. glasom Aater* tmđjo hštijaml tmkćl umaknttt t Rek$ vi# tvolš četš raišn đveh bat alfo nov. Poveljstvo nad me-stom prevzame tntcrnactlonalna komisija, ststoieča iw poveljntkov všth en-teninih čet, ki so na RekL Srbski bata-lion iz Kraljevice pod poveliništvom polkovntka Maksimovića sš vrne lopct ria Reko in bodo Srbi priviščent h ko-niis'ii kot popotnoma enak član. Te do-ločbe se izvedejo ie prihođnle dni, Z đrnge strani se knlportirajo po mesta đosedai še nepotrien* vesti, da se morah tuđi u tstri umakniti Italijani za pribVžno 40 km proti tapadu. ItalHanska voiska odtmta s Reke? %>Novosti c poročaio iz Bakra, da jtaliiansko ?ete in sicer vsa artiljerija in kavalftriift ter de! Infnnterile odha-taio proti Ka**t\*n- Nafi Bniatraio to fa iako povolien doerodek- Enten|no brodovi© v Pulfn« >Novosti« noročato iz Pulia. da &o dospele tia franrosk© anerleške io ame-rjžke boine !ad1e. Ttaliiani bo potrti-Nafte liudt-ivo veruio v rmacro pravice- Kako Italijani informirajo javnost Pred kratkera prioheili smo izlavo bivšega trža-skega državnega poelanca dr Pitacco, ki io te bil oddal urednifttvu pariške^a časopisa >L»e Tempsc. Ta infonnaciia ie tipična za italHanttke publiciBte in noliLike- polna neresnic zaviianl. potvorb in hinavsćino, tako, da ie ni moeoče preiti ipolče. Dr. Piiaeco citira besedo Poine»-reja, ki pritriuie novi oriranizaciii na-rodov oa podlasi naravneira aorodstva in samoodločbe ter potem na naravnost nesramen način povdaria. da »e ie vo-lia naroda pokazala ie v vseh kralih. ki iih ie Ita'iia >odresila< (saeedla!) v obliki — jhiite! — plebiscita To so pokazali Trst in vsi naimaniii istr-ski krali in dr. Pltaoco samo obžaluie, da plebiscit ki «ra io izvršilo prebiva!-atvo odrešenih pokraiin, ni dovoli po-snan. Pri tem ie pa dr Pitaeeo popolnv-tna pozabil povedaH kdai in v kaki obliki se Io levrsil plebiscit na korist Italile. Ali le morda slovenska Gor*-ska elaeovalm sa Italilof Ali morda ćelo nafta savedna Notraniska? Mi ve-mo le, da Io colo y italiianaki Furlaniii splošno ogorčenje proti italiianski okur>»dft veliioT d* Alno ▼ Trstu n« tisoće delaveev. nradnikov. obrtnikov in trerovcev odrešiteilico Italilo. ker 1lm ie x italliansko okupacijo izurinil vsak saslnžek. ker ie vrednost denaria padla. eena živi lom pa ostala ista Mi vemo le. da se sroriski in istrski kmet boiita eospodarskes-a unićenia. ako Ita-liia Še neka i meeecev ostane v deželi in vemo. da na tisoč in tiaočo rodbin proklinia svote takozvane odrešltelio, kl so iim odvzeli še ti »to malo svobode. ki so io vživmli v blvgi AvRtro-Oer«kf. iim zaprli sole ter omelili vsako mož-nost pokazati eploh svojo volio, tem mani pa da bi lim dopustili svobođno izražati svoie politično miSlienie Pred-pogoi sa plebiscit pa te ravno svoboda zborovania in svoboda izraiania. Mi vemo le, da kriči v nrilo? Italiii nekai poturic v Gorici in Trstu, kl oa s liadstvom nišo imeli nikdar pravoca stika in nišo imeli nani nobeneea vpliva Edlnl plebiscit ki se ie v zasede-nem osemlin v reanici izvrsil ie oni Iz slovenskoga Goriikera. kler so vse slovenske obćine orostovoHno zbrale podpise v protest proti italiianskl okn-paciii ter ob enem vlasno zahtevale. da se priklopilo k Juiro*1avi1* Od 106 ob-rin iih io poslalo podpise 71. pri čemnr i« vpoštevati da ie 30 ob^in na Grori-škom popolnoma razrušenih in nesposobnih sa stanovanie Vseh podpisov so sbrale te občine povsem proetovoh-no okoli 90000. med temi Gorica sama 4500! (Gorica le stela sedai nekai «ex 8000 nrobivalcevV Umevno 1e vsled teca, da plebiscit italiianskeca prebi valstva ni dovoli poznan. kakor Io hinavsko obsaluto dr. Pitaeco Končno moramo omeniti Se eno tr-ditev dr. Pitaeca. kl ie posebno značil-na za itafliansko svobodoliubie Pravi namre^. da fe dokazala ItalHa izvanredno skromnost, ker ie dovolila coto-vim osebam. ki so imelo naeprotne interese, paćiti reenioo in oznacevati kot dok.iz italiicnskeca inperialisma, kar ie izvor etnicneca. srodovinskoffa in narodnost neara prava Italiie. Clovek bi res mistil. da so našim I i uđem v za&edenih kraiib rodi kot v pnradižu in da ie >zmarovalna Italija« iista. katero na&i nestrpnl politiki v Trttn in Gorici obrckuiete. falilo In ponliuieio Posledica italiianske skromnosti ie menda. da so satrll slovensko časopisie na Goriikem oropali tiskamo >£dinosti< v Trstu, internirali vse odločnoise in ajrilnoiio moso. odenali v lanoro na&o fforiiko politika tar isna-U Tečii dej slovonskeca orebivalstv:: is Gori« Dokaz skromnoejd ie tudL da so v Tson Basedenlh krauli odpravili vse slOTonsite napise. saprH vss slovenske iole, da sililo oMItttflt™ ■stol »0«6svati v italitaniftini In duhovnik« nridiffovati v tuiem iezikuf^ ^_ Os oravl ksnhin dr. Fttf«?: 5* Isb **o*s£ osussaU ▼ oolttMsjo %m-oSosfco ffsnnssk.iss naroda, da M ta mm prisnala Italiii vseh nlonih >sra- ***** ■*!2!Sli*1*vlti ^^LazL^Z *EZ> soskoca naroda, kl ao Io vodno bsril sa svobodo in sm kmltnro te W »a» te pred 100 leti orvikrai dal olnsitl ooli-liAao aamostolnoot Mislimo, da repn-Uikanska FraacUa as so sla po dnudk smBi mwunw wm RniMw mpnw, ki mhb Io dal Itirilo otivUenot srosuzu« med rraluo m juac SLAVUOf Btrota, J6. Jaasjam. (Liub kor. a) Ceboslov. tiskovni nrad poroča: te Bern iavUaJo: Partfki poročevaloc na* znanlft Hst« »DaUy Mail« glede spo* raz*M w* ItalUo lp J^osUvijoj ltalW ia st to •orala odporodati DafaMctft zato p* ko dobila itlri stroltglčiio valno točko 6b AM. iiMreč Pdi LoilwL Via in Vateoo. doam to glodo Reko io ri diiatsl sportzuoL Oori£so SMSto* Gorizia Italianimma. to \% sedal vojtti krik Halijanov, ki ie dostavljajo: Za sedai in za vedno! Zdi se, da so popolnoma poza-bttl na stcvilkc zadnjega ljudskega Stetja. Fo tem uradn^m liudskero stetju je štela Gorica 11.312 Slovaaov, 14.812 Itali-iaaov iu 323$ Nemccv. Toda pri tem je upo-" te vati, da je kljub iivricrn reviziji osulo se mnogo stvari v ljudbkoštevnem operatu nepoptavljeniti, iJo naših zasebnih podatkih, kl si jlh Je preskrbei leia 1910. goriški Narodni odbor obeh strank. in ki so precej x»-nesljivi, ie zna^aio itevilo goričkih Sloven-cev skoro I4.0ij0, vsled česar se zmanjša itevilo Itaiuanov za približno 2000. Pri tem je upoštevati Se nekaj. Gorica kot taka obsega Ie to, kar Je od nckdaj spadalo k Roriškemu mestu Tekotn časa pa se je raz§irila, nastaii so velika in obSirna predmestia. ozuoma so su najbližjc vaši združila faktično z mestom. Ako bi ne šio za narodnostno premoć Italijanov v jjori-5kem mestu, bi se bila ta nrcdmestja brez-dvoninn že zdavnaj združila v upravno ce-loto r stom samim j .jredrnestja so: Solkan, Id Je v ne-pretr<;ani zvezi z Gorico. Goriški državni kolodvor leži deioma na gorlšken% deloma na solkanskem ozenilju. Ravno isto je s St. Petrom. H je zlasti z novo blaznico neposredno zvezan % mestom samim Podro-ra Io v nepretrgani zvezi z mestom, In zlasti velike tovame podmorske, k! tvor!io gospodarsko enoto, ležiio đelnma v Gorici, deloma v Podsori. Tuđi Pevma !e faktično samo del jforKkeea mesta. Tuđi fttandreŽ Je v neposrednem stiku z mestom, ki ra veselo I njfm zlasti Južni kolodvor in im Stevilne voja^nice Rori5kej?a mesta, ki Io-*i|o deloma na p:oriškem. deloma na Stan-dreSkem teritoriju. Pebivalstva v teh predmestlfh le Mio: Solkan 307f>, §t. Peter 1725, Stanđre« 173^, Podffora - Pevma 3545. skupa! 10 034. Od teh )e bilo Italljannv samo 256. Oorics % oređsie5tf1 Je tedaj iteta 21.14« Slovencev In 1^.0W| ItslUanov. To po ar?*dnem I)t»d«>kem Stetju! Ce se objektivno presola vt>ralanje-goriSkei^a mesta, je treba priznati, da se ne sme vzetf mesta samega kot takozvane*a cftv v fKJŠtev, marve€ \t treba n. pnđia^o raCnna vzet! vse to, Irar tvori ?o*!w>dar*!f© eelf>tf>. Tfi tn ni nobengga dvow«a. đa fe fVv rfea slovensko mesto, kl tvori del slovenske OortsTre Obravm^a profl đr. Feretl^a. Trst 23, januarla. (Liub. kor. ttrad.) Davi Je bfla pred tnkaišnjim ftalijanskim volaSkim sođiSCera razprava proti dr. Ivu FeretiČB, tdravniku na Sušaku. FeretiC Je bil za vojtie vo|a5kf zdravnlk v Labin)« Po okopacIU Istrt po Italljanfh je Peretič potoval v Labin] do svoie stvsrL Tam k defal nekemu Hrvatu glasom obtožnice: »Sramota, da ste dali svoi«sa otroka v ita-lijansko iolo; mi smo Da s tem, đa smo po-roSiH Avstrtlo, pomajcalt nftm. da so prišli sem!« Zaradi teh tzfav )e bil dr. feretlč oH-sojen n« 14 dni zapora: sodišCe ]* Feretiča ispustilo, Mer Je» sedel Ie 25 dni v pretsko-vmlnsm zaponi v Trsta pri JeztritJh. V tem sapom drži i talijanska vojaška oblast Se mnogo drugih lstranov, KraSevcev in Slo-vencev iz drugih krajev Primorske, mtell-gentov In kmetov, med njimi znanesa dr. PoSCiCa iz Voloske. Godi se Hm slabo. Hrano imajo slabo In so uši vi. Med zaprttanl Je tndi Hrvat Id so ga zamenjafl z dnighn po-dobneira Imena. Protf tema na) bi t« bfla Ie pred đnevl vr«la razprava. pa so )o odgodili, ker povzToča ta zameajava sodiičn zadrege. italijimsKa nosnstvo. Vrbosluk 19. januarja. (Ljub, kor. ur.) (Zakasnelo.) Včera] se je rnkaj dogodilo, kar smo že davna) prlčakovali od Italiianov. Naliujskani od nekaterih naših odpadnlkih so Jeli ravnati po vzglsda svojih ro~ Jakov v dragih ttaMh podjarmljenih sellh Včeraj )e mladenlC Andrija Pavi-čić. gredoč li JeUe proti Vrbovski (na otoku Hvaru) srečal pet ali šest iUlijanskih volakov. Ko so vldeli, da ima na prsih ame-riško zastavo, so ga obkolili fn mu strgali zastavico. Popotdne je prišel stralmoSter v hrvatsko Sitalntco in zahteval, da se sname-|o vse hrvatske, srbske in slovenske zastave. Rocozđfilea, Z4. Januarja. (Ljubi), kor. u rad.) Preteklo nedcljo so Italijani na privatnih nišan ailoma izobesili Italijanske zastave. Hišnl posestnikl so brez uspeha protestirali. Zaradltega ie nastalo tako silno ogorčenje* da Je vse preblvalstvo navzlic golih bajonetov energično demonstriralo. Korakalo je po sela, pelo Jugoslovanske pe-sm tn vzklikalo kralju Petru. Italljanl so se bali resnega spopada s prebivalstvom m so sam snell zastave. Flnančna straža, kl je odbila zahtevo, da se pokorava italiiansks-mu poveljstvu. je bila r a zoro žena in internirana v voJaSnid, kler jo stražljo karabt-njerli Drugi dan se je pri vhodu v luko pojavila angleSka zastava. Italljan! so besne-II tn hoteli po sili Izvedetl, kdo )o )e Izobc-sit, toda zastoni. Zastava še plapola. Split 26- lannarla (TA- kor. urad) Dalmatinski dopisni orad poroča \z RoFoznios: Italiiani izvrsnieio nadalje •roj okupaeiiski provram. Te dni ao hoteli uporabiti v svois namene tnkaf-ftnio flnančno straio- V to avrho ao do-svaJl finanCne stražnlke Madleriča, Oriletica. StavHiča in Mansa ter iih hoteli poslati 11» rekvitfdlo volov. vina in tobaka Zsvedni finan&ni straSnlkl MM to sshtevo odklonlU. vsled česar tta* H tteliiaaskA obUst odvsoU oroiie. «dptisais> isslsJbe in Iih ssnrla- Kasi Uudte b**e vsled croieni đa fih odve-dsto in interniralo, v vedno večiem Ste-vilu iz rneata- HiSne orelskave se nada-Uuieio- Sedmi so se tndi epomnili da fin primaniknio moke. pa IKelo po hi« ish. oe bi kal nai li MesSam Ivanovi-fm. ki H s svojo ladio pripeHal nekoliko moke, eo saplenili ladio nieera pa osamili tatvine in odvedli v fiilr^iv SpBi 55- iannaria CL\- kor. ttrad > Dalmatinski dopisni urad poroča iz 2iosflas Prešlo te mesec dni, kar bo sssstt nai krai ItaUiani a S5 karabi-niorV Priosli so i livefem. Pozvali ao na sroio ladio predatđnika Narodnaca odbora «• Filipiia ia mu iaiavili, da prinaa&io sivila- Prsdsednik Filipl ie odvrnil. da mesto ne potrebuie hrane. Una ie nekai od aprovizaciie- Kliob tema pa »0 drup dan pričeli delitt riz. nalo pa sačeli rekvirirati oroile. Pri onilt ki so se zdeli ItaUianom ali niiho-vim konfidentom snmlilvi. so isvedli tndi hisne preiskave Takoi prve dni so raspustili odbor Narodne sa Veča in upravo mestne aprovisaciie ter io isro-eili četvorici arotih pristadev. Onim. ki iim ne prijalo, neprestano groze. vsled česar so bili mnosri odlični me-aćani nrisi Heni. Dobe?niti iz -raesta. Split 26- ianuaria (Li- kor. urad> Italiiani so v Jelši zanrli u^ledneira staresra knUževnlka Jurila Carića; PraiztakniH so mu veo hiso in odneeli £THse privatne in kniiže\Tie vsebine. da tih prouče, kakor pra\iio. Vso noč ie prebil pod niihovo stražo, ziutrai bo ffa odvedli v Starierrad iv od tam v fc>ibe-nik- Posiooaii so i ni lm brutalno in nečloveSko Šibenik. 22- tanuaria CL1- kor- nr«) (Zakasnelo) Parobroda >Nada< in >Obrova<*«. fdruštva >Dalmariie< sta odpotovaia prvi v Zader. draeri v Skradin z modnarodno zastavo), na zadniem delu ladie in z italiiansko zastavo na drtijrem iamborn. Medtem ie došla na-redoa, da t^e zimenia italiianeka zastava z mednarodno- ItaUianom ie bilo težko ko *o morali uaenkrat sneti ita-Uiansko zaotavo- Knin, 25. januarja. (Liublj. kor. arad.) Enako, kakor so svoj čas Benečani ogolili vse naše planine, tako dandanes italljanska okupacij. vojska zaporedotna uničuje KftjC in gozde naših najlepših šetallšč. Na periferiji Knina sekajo brez usmlljenja drevesa in jih vsak dan odvažajo za k u rivo svoje vojske. »Konj«, »Borići« so žrtve tega seka-nja. Ako pojde tako dalje, bodo v kratkem vse Sume na5e lei>e okolice unlčene. Da si oskrbe suha drva, pulljo iz amerlcanskili vifmuradov kole In tako dclajo posestnikom nelzmemo Škodo. Miso uglcdnega starine Bo£ldarja NovakoviĆa so dvakrat prebrska-H do nalmanjSeza drobila. Premetavanje so izvršili častniki, đočim ]e bila niša na okoli zastražena po močni četi vojakov z nasaienimi bodalf. Zaradi »varnosti« piti mitraljez ni manjkale ZakaJ so to storili, n!so povedali z nobeno besedo Tudt ta Čin itaHianske vojske proti starcu in stari go-spodinJL ki sta bila ta čas sama doma, je naredi! mučen vtls. Došle i so oplenjene hiie Lovriča, Vojvcdića. Budanka In Marica. Prljeli so dr. Orgo Božića. Maruna, nCItelJa Becirerja In Jovo Beriča ter jlh odvedli v Šibenik. Šibenik* 2S. jannaria. (L)nb. kore^p. arad.) Vsled jrmt^nega ovaduStva domaćih reneeatov nadat|uje)e> okupacijske oblasti s sfstemom aasilstva. V fifSI kavarne »Mlre-mar« so zasedle stanovanja. Lastnltcu so-sednle hISe so zapovedall, da mora ćn 1. fc-bmarfa očtsrlti stanovanje In dati ra po-veljništvn na razpolaRo. Pod strogim srpremstvom karabfnijeriev so dovedli Iz Knfna dr. Orga Borfca, patra Marnna in nčitella Bekerla hi jfh zaprli v iloKlasni stolp kraj Kkofove palače In slcer v ood-remefjsVi vlalev ra mračen prostor brez kaVe?a le£iSča. Zaprta troMca nt spala vso noč, da se obrani mno*obrofne*e mrčesa. ItalUani so ravnali 2 nUnd kakor % najhuj-Šlmi zločinci. Hrane {im nlso dati, tako da te pater Marim preko noW nevartio zbolel. Vzrok aretadle ni znan; brutalno ravnanje )c* T>mč karakteristično xa itatijaosko poveli-nKtvo. Italilaiii vraUfo sn>1o wpraro ▼ obline. OkniTMuniska oblast fo izdala o^Holr. s katerim nroslala. đa smatra a đnen oknpache vse občinske svete sa raznu-šćen©- Županstva pa na1 vodilo trnrav-ne posle dalie. dokier vlftda ne nkren« kal drueresra- Kar čez noč hoceio preurediti nnravo in snloh reformirati vse po svolih vzorih- Komisariiat v Gorici ie isdal na vi?ii ukaz veem tunanom in flrerentom obćin odredbo, da se moralo posluievati edinole Itallianskesra nradnecra 1e«ika- Zuoani in rerenti so osebno odgovorni za to Komiaariiat v Loffateu ie pred par dnevi poklical k sebi vse župane loraškera okrala ter iim dal nstmeno naredbo, da ne mnejo od^lei rabiti slovenskih uradnih fetam-t>111. V kratkem dobilo iz Tr*ta it&li-ianJske dtampilike. Poelovanie 00 mora vraiti ▼ italiianskem uradnem jeziku. Tam pa, kier nišo žnnani zmoini itali-ianščine. se smeio posluževati leti nem-škeca fezika. Izklincena na ie eloven-Sčina- V kratkem bodo nastarlieni po vseh Supanstvih italHanski castniki. katerih imenovani« te bo ▼ kratkem izvršilo Tuđi vri sežaniski davkariii in glavarstvu eo upeliali italHanski urad-ni iezik. Civilni komisar ie prevzel vse nradne acrende in preišnii uradniki po nimu le pridelienl- Tuđi občinske apro-vizarile so prevzeli in tam vladaio prt-stransko- Kdor se hoče Italiianom prikupiti in kdor iim prinasa niira narodne novice. ta dobi vse* Ltridatvo se vsled teera demoralisuie. ker večkrat dobe premožneiši liudie bresmlažno aprovi-saciio. med tem ko moralo reveii iako-to troeti- Oospodarski poloiaf V traovini in obrti vlada sploSno mrtvilo« Treovci ne orodaiaio ker nib-če ne kunuie Domaćini se omeiuieio Ie na naipotrebneiže. ker bo brez del a in vsled teea primorani živeti od pre1^-niih prihrankov. laSko volaštvo pa nič ne kupule. ker nima denaria* Lindie praviio. da tako slabo sa reveže ni bilo niti v proelulih avstriiskih taboriščih In niti sa čaaa naihuiših boiev na Softki fronti- Italilanl «porablialo vsako sredstvo. d» ~ bi pridobili Hadstre aa se- Pred časom 1e iz9el v italiianskih lletih članek. v katerem ie dopisnik tr-dil. da se slovensko liudstvo na Goriikem pridobi % naiveoio lahkoto s kruhom in plesom sa Italiio To so tuđi poiskusiii* V arednii Vinavskl dolini, v Prvačini: Dornbergu in okoliSkih va-Aeh 6O prireiali zabave in pleše* Za?ot-koma ie mladina posezala te zabave v velikem itevilu- Zrodilo pa se ie. da so se fantie pričeli s laSko natrulio kreirati in da so io tuđi vedkrat rasoroiill-Vsled teera ie povelistvo prepovedaTo veselice. Na sploano pa se- Undstr« mm 22. Stcv. .MJOinSMm hakop-o lavnost. da Tr»crns!a\n?a ni^ia potrebnih predrto^ojev za samostofao državnost. It&inansfra straža nstrciifa Pflov^p^a! Tz Po^toine rmm r»oro?aio: V cn?-dn r»ri T.oentrn ==o nn?V mrtvpsra TA-varda Kova?« r> d- PMpn^pr«*^* \j. Postoin**. F>rr*»lila em ic italnan«!** sfr*?a v fnpnn^kn kn Je rm*el nr<»*topi-ti nVrnarkacn^ro crto Xnfr»rž> pe n! hotp^ pokoriti stračirtemn kTiru >sto1c. v.=leo! ?esar ie straža =nro7ila nn.^ko O^ozariamo nače liurli na tn. slu^ni rn iih pozivamo, nni «e peizT>ostnv1ir>io nevarnoFti. da ^! skn^ali brez doku-roentov r»reko- r!em«rk?Toii~lc© črte- Protest e otoka Tpe««-Keka. f?^. iannaHn CLA- kor- nrad > Prt>rtivr»1«:tvo otoka Ćre^a "ie poslalo re-srentn AIf*k^ri protestiraio v imenu kmetov otoka Ctp* sa r»roti oknpariii pIovprj«5kih in hrvatskih krni^r po Ttaliianih. zln^s+i proti oknpa^iii otoka Čres&. kier prehiva ve^ kot 90% Hrvatov Tta!i1an«ki larki. Iz Cerkna poročnio. kako Ttaliiani v> aroroviu na vseb to^kafi. \c\ bi prfha-ial€) v r>oštev ra vdore đelaio obsežno »arke Ttaliianska vofa^ka služba r>o sforoviu dalec naofcoli ie lako obsežna- Itarffanskf soeffalfsfl protf anefcstlan. Spftt, 26. ianuaria. (Lfubli. kor urad \ V sknpSčini v milanski Scali dne 21. jannar-ja so sovorflf razni soci»a!f«tlčnf vodfteljf zrmeT imoerffallstfČTTO politiko ftaliTanske vlade. .Mflansk! svetrtflt Mandoffo je dejal: »T>.-f»naHf^ ^tofe *T!etaniatn i?^e ftalifanska btrr-žoazlja Dnlnacfie nomoč pri bur?oaz1J? Tta-IHe za sedan'o borbo. Ali Je pravično da se TKKUarmi «; M'in ftatf^n^^cflra oro?*a r^oo.ono Dalmar???.';ov ^amo ^ato. da se rađov^?!! ne-^ratr.a manifUna9« Go^'ornflc !e konffal ob b'Tmem odobravanio: »Mai tortj ^vobodno ođločl ona veCma o srofl tisođfV Potem !e crovorfl 7asto*5nfk Turati In oštro nanadal anek^Horistični program ministra Sonnina. WHson proti Itaflfanstrfm zalrteTam, DiinM, 2S fantiarja. »Daflv Mafl" no-roča, da Ie VVilsin oštro zavrnil frafiianske-ra ministra Sonnfna, kl mu Ie rarMMai fta-liiansVe asr>irac^e tako slede TVoisfce, Va-koT tuđi jrlcde Oahnadje in mšega Prl- tnorfti. Ententa ne pođfrfra ft*ffj«nskfc aspiracff po RekL C«Hli. 26. januari« »Corrlere đefla ^era« poroča, da ertenta ne priznava Ifall-iansVih aspiradj ter da Ic zavrnlla zahte-vo ftaTiianov po meli jiižno od Inomosta fn to prestavila mno^o boli na iujr. Tud! o«»«. Ko so razđolili odllko\*ani.i. so čete cf^f'lirnle ored ^»•ed^ednfrtom Masa r-« VrjT" V >d drtJc'Tr?! so bili nrisotni mini-s>" Klofav":. gcreralnl inSnektor 5eho - slo-v^'.Ve vojake dr. Schclner. poslanik Tu^ar. snnro.Ta ministrske^a oredsedni^a dr. Kramara ter mnoeo ententnTh .r^<:fniVov in za-stopniVov t»v in maremsklh li-stov. BernHn, 2f>. ''anuarja. (TJuMI. koreso. tiradi Ota^om čeho - slovaSVesra tHkovnc-ira urada n^T-nčalo iz V^atisfave: Pri Ro^ti-mfmi ^e nadnlinieio boli med CeM »r Pr>-Iiaki. Boji se nadnTiinejo nrotl BeNkemu (Bie!it7>. Poltske Čete, častnHv'i m mo?tvo so prekoračile nemsico mejo. Internirali *o več kot 100 Poljakov. Ner^JJka voina obram-ba je v )vfno - zanadr i ^leztfl znatno oja-čena po novih četah M Nolžante. Madžarske v«stl o Romanifu Bađimpe^ta. ?5. januarja. (l_ftib kor. urad.) Glasom dunaKkecra koreso. urada te »Pester I.Iovd« izvede! s poučene strani, da se romunske čete na ScdmoerašVcm še vedno nmfkajo rn demarkacf'sko crto. Do-sedaj se še ni mosrlo ugotoviti. ali se ie ta ukren odredil Ie, da se prepreci ceplienje siJ. ali pa pod pritiskom političnih mzTne-r nn Rrtrrmnskem. FCakor se govor!, so na Ro-munskem tzbmhnUi večil kmetski nemiri. Dmjfa jrovorica pravi, da so Pusi in Ukra-Jfnd vuadli v Besarabi^o tu <9» mru-a vsled te«ra P^munila zbrarl vse rarrjoložllive vo-lasice sfle. V orot?o 1000 K ođnravnine. "Su Diinani se rtahaifi sedai 12000 pomor^^nkov- Na nestflnkn po KkJenfTi vprizoriti rlemon^frariio ki se ie vršili dane« Okro"- ?>0O nomorS?a-kov pe ie zbralo na S^bwar7enberiro-vpm trera. odkodpr bo odkorflkali pred voino mini-=tr«tvo. kVr i*j or?dala derm-ta/»ija posebno spomenico. Drživni tai-nik dr- Derotgcb fe prizna! detno npra-vi^enost niibovib zahtev. vendar pa ie izi.Tvil. da ne more rti?4»«ar oblinbiti. ker ie v«;e odvi.cno od likvidariieVesra postopama, kflterftmn delaio pa Juffo-slovnni naive^ie zanreke s tem. da eo *»i kratkomalo pridržati ćelo mornarico-Uspeh ie Kafficroran Ie tedai. če se rudi dnjee narod nosfne države posebno Češka in Madžarska priklopite tem za-btevam Nemšk© Avatriie- Prori dave^iem« viiakii v Nemški Arstrifi Dnnai 26* ianuaria- Dan^s se ie vr-?il v indnstriiiaki pnlači na Dnnaiu velik ppote^ten shod dunai«kih trrovcev in obrtnikov proti davčni poli tik! in odredbam znanesra nemSkeea hniska^a dr- Steinwenderiu. Mnenie treovoev in obrtnikov se ie izražalo v jrla«nib med-klicih Neki govornik ie poudarial. da re namer8va potmati dr- Steinwender državo v bankerot nai io požene. na1 pa preie ne slmša spraviti v bankerot še trerovce in obrtnike- Kadar ie kateri od ^ovornlkov omenil dr. Steinwender-1&. ie zavlada! po ćeli dvorani minute traiaioč trušč in vpitle- Govornik! so pozivali dr- Steinwenderi&. da nai od-stopi, ker tq popolnoma nezmoien in bo pri ti ral ne samo obrtništvo in tnro* vino marveč veo prebivaistvo in državo v bankerot. Rataislć Eaklfefek Awtr» - Ocnke kaske* Dual 26. ianuaria* Avstro - oet-Bka banka priob^aie evoi raftinski za-kliućek za leto 1918- Iz raćnnskeca za-kHućka ie razvidno, da ie krozilo po deželah biv§e Avstro • Oerake konoea leta 1918- za 35 H miUiard papirnatera denaria Pri izbranu vojne v »eaecm iuliiu 1914. 1e krožil« trn 7 mililardf 129 miUionoT kron. koneeai leta 1914-ie sa 6 miliiard 136 -Bilifoiftov krom. koncem leta 1915- sa 7 miliUrd 168 nd-liionov kron. koneeni leta 1916- za 10 nu'lijard 888 miliiooov kron. koaeei leta 1917. sa 18 nrfUiard 4S9 stiliion^v tron in koncem leta 1915. ie sa 85 ntf-liiard 588 miliionov kroai iiaiilmaieaa denaria* * ■ DMnt 25. jarraaila. fLjnbr ' or.7 Ceho -slovaSki tlajcovnf ura- . ^^MSjaMHtfit VDflH^B BSBBsTaVBl^BaBBSBnM^ ^bbbSbbbs\ sbbsv a^^* Dual 20- Uđmmrfm- Donalako noet- rasarlas: Kakor isve«e U verodoetof-nan vira. m naMraya a 1 febrnaHest ustanoviti v UtafbNani ooeebna. incoslo-vanaka poetna hranihdea- IH boao na telio lusoslovanske poatne onrave ostavili naSo poštno hrani Inico tamkal-Na vsak na^in na borno o tem vpraša-nin izdali se pravoćasno oficijelni ras-•Tias Duai 25- ianuaria. Od pričetka voine se ie pokopalo samo na dnnai-skem rentraJnem pokopaližču 20-500 vojakov. Dnnai -^* ianuaria Današnja sela nemžko - avstriiske skuošfine se te otvorila s 35 minutno zamutio, ker ie bilo samo 20 poslancev navzočih- V teku ene ure in nol ie ekuo^C'ina obdeltL-la in sklenila 13 novih zakonov. Dnnai 25- ianuaria Ker nrodaialo dunaiske točilnice vina in razne trofitil-ne četrt vinn po 4 do 6 K se io oslabilo nad 20 italiianskih eofstilnirnriev. ki Jx>Jo osnovali nove vinarne. kier «e bo točilo italiiansko virAo no 40 vinariev za eerrt. torei po 1 K 60 \inariev liter- Dtinai. 26. ianunria- Po^lanci iz Xemškft ćeške se zbero k seii dne 3- fe-bruaria v dunai^kpm parlamentu ter so bodo posve tova li o tem. kako bi r»t*m^ki zuMonniki Ceske na^topali pri mirovne ni konsrreau- Dnnai 26 iannaria- fLi kor- ur-> Cehoslov. tirik- urad itoroča: Nu dana.V niera zborovaniu v Obrtni biži Tlndu-striehaus> so se docrodile burne demon-Rtraoiie zor»er dr Stoinwenderia- Zhn-rovalri so hnipno zabtcvali. nai od-' stopi- Neki erovornik ie izvaial. (In nai Wiener Zoitunsrc prinasa po preteku treh mo»eoev danes zopet notioe o za-nl(»tnbah oasopisov- Zapleniene so bile tri komunistirne publikariie. ki so skuhalo raz^iriati bolisevifeko proDacrando- Iz »crnčile. Naj se dofene. kdo ie kriv vojne. Berofln. 25. jantiaHa. ILjub. kor. urad. Brezžično.) Državni tajnik urada za zuna-nje stvari grof Đrockdorff - Rantzau ie sprejel innzemsKc časnikarje, med njimi tuđi iz ententnih dežel in Amerike, ld se sedaj mude v Berlinu V svojem nagovor« Je poudarial, da se ie ttidi od strani nove nemške vlade predla/'jlo. naj se vzpo«=tavi nevtralna komisija, ki nai u*otovif kdo J© kriv vojne. Tej komisiji naj bi se dali na razpolasro vsi ta?ni akti in arhivi vsej^a sveta da bi se mo^la sestavlti obiektivna slika o razvoju dosodkov, ki so leta 1914. pri-vedl! do svetovne voine. Končiio }e natcla-?al. da bodo vetfcn vojne, dokfer-bo živela mlsel ma5čevan?a. Dckier se bodo izvrše-vala nad narodno posestjo nasilja, bodo morali narodi v stremljenju po svobodi iskati pomoči v orožfo. Dokler bodo rrredenti na sverti, bodo državnik! Ie z nfjotovostjo in neodkritosrčnostlo med seboj občevali. Posreb Liebknecbta fn tovarišev. Berofln. 25. jannaria Danes se ie vrSil sfavnosrni posreb Ltebknechta in 32 tovarišev ki so padli v zadnjih bojih med vlad-njmi četami in ^partakovci. Za pogreb Je vlada izdala vse moeoče varnostne odredbe. Voja^tvo je popolnoma zaprlo vse dohode v notraniost mesta s stroinlcami, topovi in konjeni^tvom Vsako zbiranje ljudstva Je bilo najstrožfe preoovedano. Pri in po pogrebu je vlada! po mesni mir. • Monakovo, 25. ianuarja. (Ljub. koresp. ar.) Ceho - slovački tiskovni urad poroča: Minlster za voJaSke stvari je sporočil pri predslavi monakovske nosadke zelo zani-mivo podrobnosti o sestavi nemške vojske po <;klepu miru. Na Bavarskem se bo ustanovila naieta policijska četa. ki bo štela v mirni dobi 12000 mož, v vojni pa 44.000 mož. V vsej NemCili jih bo 350.000 mož. Pole^ te stalne vojske bodo trvedli sistem narodne vojske na podlagi splošne voja^ke dolžnostf. Vo]as*ka službena doba bo trajala za infanterijo tri mesece, za artiljerijo štlri in za kavalerijo pet mesecev. Po tem sistema bi imela "Nemčiia 7% milijon vo-lakov. Berolbu 26. tanuarja. Centralna organizacija pomor^Čakov ODOzarja javnost oa delovanje Inozcmsklh n^Itatorjev na Nem-§kem ki sku^ain nemSke vojake, zlasti pa nem*ke pomor^čake, privabfti v inozemsko službo. Posebno iščejo razne pomorske strojnlke, torpediste in dru^e specijalne stroke ter iim obliubljaio dn 1000 mark me-sečne pla.!c. Zlasti Tanonska skuša pridobiti na ta način pomorSčake In toonfške častnl-ke. Afritaclfa teh inozemskfli agitatorjev $• razteza Če^ ćelo NemčIJo. Hambiirt. 25 januarja. AnrfeHri R^ti poročajo, da se bodo vsi nemški trrovski parniki, rasfdranf sedaf ie v nevtralnih lu-kah. popravili In oddaJf AnrflH. Končno vtso- đo teh pamikov določi ententa na mirovni konferenci. Berofla, 26. januarja. »Sudđetrfedie Korrcspondenz« javlja, da znaSa prhnan}-kijaf v prvifi 9 mesecih tekočen poslovne-ca leta % mffljard mart Đi—lifc. 35. iammrja. fLfnb. kor. u.) Wo!ffov nrad porota: Tukai fe b!l komrres za ostamnrltev severao - zapada« nemSke ivnM rapuUlltt. Razne vesti. flMtui. JI tannaria. (Liob. kor. v.) Asmc* HavM porote: Posadke ■■aboarte ao repvMfkansId vladi prilaza«. Kakor Javila ofidjozmi i**r ™ * m-^-?««* wri$lm oja-čmh v f ' -% IVU 4m JL laamrla oddaae na PortasaS-Bkam, u da aoditi* da monarbističao ffba-■I« aa frt* deiele ac aapreduje, V Usabo-al ras maoce zasebne his© visUo repobU-fcaaske zastave. Ćete polkovnika Silve Ra-nota. U ta imele aatog. da ukrote uporni-ke v Sefttarema, ao se pridružile monarhi-stfčaenia gibanio. MestnJ svet v Oportu Ie odstopil. Monarhiji sovraine demonstracije so satrIL Provizorni svet je razveljavil zakon o ločitvl cerkve od države. Republikanska topnlčarka »Urr-^jpo«. ki se je omak-nila pred »nigerijskim oimjem monarbi-stov, se ]€• zasidrala v Vign. Haas. 25. ianuarja. (Ljublj. koresp. or.) Ceho - slovaški tiskovni urad poroča: Javi ja jo, da so portugalski monarhisti za-vzeli Lisabono. Berolio, 25. januarja fLjublJ. koresp. nr.) Ceho - slovaSki tiskovni urad poroča: fz Haaga javljajo: Iz Viga so do51e vesti, đa so se pri Oportu spopriiele republikanske in monarhistične čete. Bilo ie več mrtvih in ranjenih. Monarhisti so baje osvojili Lisabono. Lisabona, 25. januarja. (Ljublj. koresp. urad.) AjjeiTce Hava* poroča: Boji so kon-čali 7 zmago reoublikc nad monarhisti. Psriz, 25. januaria. (LJublj. koresp. nrad.) Glasom čeho - slovaškega tiskovrte-pa »rada poročajo iz Usabone: Armada se ie pridružila monarhistom. f.yon, 25. jciniiarja. fLjublj. koresp nr ) Ceho - slovački tiskovni urad Doroča: Vrhovni vojni *vet Ie skleni!, pri^riročatf vladam, na} kt'jojo kolajne, ki sta po dva zastopnika petih velesil in kjer bo pet zastopnikov drugih sil. ki se Še določijo, bo preiskala in poročala o nastopnem: 1. odgovornost provzroclteljov vojno; 2. o kršltvah voinih zakonov in oMča-jev. kl so iih zagrelfle na kopnenu na morju in v zrako vojne sfle Nemćfle la njenih zaveznlkov, 3. o razvrstirvi od. Kovornosti po stopnjan za te kriltve, 4. o sestavi in o postopanju sodlica, U bo ngotovDo te kršltve, 5. vse druge za-deve ,ki so gornjim slične ali podreiene in ki bi se pojavile za preiskave Pred-\og. ki se bo stavil konferenci, jdede od-škodnine. se glasi: Določijo naj se komisije, v katerih ne bosta več kot po dva zastopnika Belgije, Grške, Poljske, Romunske in Srbije, 1. da prettčelo vi-sokost odškodnme, ki jo bodo morale plaćati sovražne države, 2, đa prefićelo in poročajo o tem. kar morefo pračati to države in 3. da poročajo o načinu, obfl. ki In času, v katerem naj plačajo to od-Skodnino. Predlog glede med narodne delavske zakonodale v indnstrijalnih in delavskih vprašanjth zahttva, naj te imennje komisila, v kateri t*osta po dva zastopnika petih velesil in v kateri bo pet zastopnikov onih sil, Ki so zastopane na mirovni konferentH, da pre-išče z mednarodnega vidika delovne pogoje* da razmotriva mednarodna sredstva m pota, ki so potrebna, da zajamči jo enorno obravnavanje zadev, ki so v zvezi s temi delovnimi pogoji, ta da priporoča stalno komisijo, kl bo na-daljevala z zvezo narodov in pod njenim vodstvom preiskavo in razmotri-vanje teh zadev. Nacrt za oredlog za-hteva. naj se imenuje komisiia, v kateri bosta po dva zastopnika petih velesil in v kateri bo pet zastoDnikov držav, ki se Se določijo, da preiSČe in poroča o mednarodni kontroli luk. vodnih poiov to železnic. Nesotfasja med zavezmOđ* Rorterdam, 24. ianuaria. (Ljub. kor«p. nrađ.> Dunajski koresoonđ. urad poroča: Glasom Usta »Nieuwe Rotterdamsche Cou-rant« javlja »New York World« iz Pariza: Nacrt za zvezo narodov odkianla podmornice kot vojno sredstvo in zahteva od vsetf držav, kl bodo oodpisale pogodbo, da uni-čtjo vse orožje te vrste. Angležem hi Amerikancem nišo nlkakor po goda zahteve franeoskih vojašklh krogov na levem Ren-skem bresru, kakor tndi ne zahteve Itallja-nov po vzhodni Jadranski obali Pariz. 25. jairaarja.) Retiterjev nrad poroča: Posebni poročevalec Reuterjeveca urada na medzavezniškem posveta v Pariza je izvedel, da so angleškj zastopnlki pripravljeni, prepustiti gotove probleme o bo« dočnosti Mezopotamije. Avstraliie In nern-šVih koloni] zvezi narodov, čim bo nstanov-liena, in sicer zaraditejca, da ne trati časa, ld Je odmerjen mirovnemu posvetu. Iz te«a sledi, da Antliia ne namerava staviti nika-Wh teritorijalnih zahtev, ki bi ne bile zdru*-IHve x načeli zveze narodov. London, 26. jmaarja. (Ljublj. kor. nrJ Peuterjev nrad poroča: »Times« javljalo Iz Pariza: Pri včerajsnjih poiralanjlii o vpra-Sanin koloni), Ie Smnts v Imenu Južne Afrike zahteva! nem-Sko južno zapadno Afrika O tej točM ie popofno so^lasfe. Amrllja se rado-voljuto. da se Topro, Kamernn In jnžao-vzhodna Afrika nevtralifimla Spomnijajta se IM^SU.(M0lnW£tt4L 9xmA. JMVSma HAUOP«. đm »7. pnmm If lt». » «e». taom u ntifli tetezmcfliL Strofcevni tajnik •ocUolnodtmo-fcraUkega £«lezttičarske«a drvitva Z-Uam Kopač rtiitie gospodarsko in per-•ocalao vprtšanje w1 ielezaicth s buj-Mtanje« proti vsem onim železničar* jenj, kj nišo iiiegovcg* političnega prepričani a. Seveda so v prvi vrsti slovenski železniški u radnik i na poti temu gospoda. Na shodu v ZicUncra mostu one 18. januarj* t I je grosil javno, da ttodo socijalnodeniokratski uslužbenci »repe porezali prav do kosti«, »da bo~ De* in taae^ **&% buri* tati te mrvi pritiaka v dolffiH tmatOk aoMii TandaJ- vse radi »retrpfcaai IM« trae nas boli ob dej»tyw. lU m ran* wm seboi finih nalili tovanšev. In aa imeli preie naived CTVonti, onih. ki ^ ^ na|M( baJafjjTf |uf$fap«t «*r am|bo» krieali o mašcevanl«- MfflSpMM v J5oSmM^\umS^G& a^a^ g§y*** jBađajri^a^liltt iflSi &HHUL; Krfe> ncir^pa)!*, Kolo^iik. Kotlić t^viiŽS, L*fev«% Maru&U. Mihali^ Pirili UnHL Turi**, Prmkovič, Lzneo, Fraiiio F*v\te+ Ali so goriSki begunci pozabljenil S * vi nb k a dolina 23^ iaa Ka dol2:0 in široko se do n&ftem ža-sopisiu razpravlia o boJočnosti mla^ dostne Jusros-aviie: daieio *e> različni nasveti triode bodoče ureditve tuđi a« nianika pikrih besed. naslovljenih na tozadevna oderovorna mesta: da bi ae pa i>o»jvezala malo več pozornosti m zaniDiania bridki nsodi nažih »rimor-bkih becruucev. ki ii!i nad v*e ialoatna usodn ie i>eto leto si) u i po zvečina lim aovražni tujini in zl isti da bi ae iira kar naihitreie ponudila bratska pomor, tesra žnlibo? ne saPuzimo ekorai nik-ier- CMUur ki besnjnei nikake pod u ore; posebno bridko občutiio to deistvo primorski >>eenin?i, nu-olieni v Savinski doliai. tše vef: ai^roviaaeiia le »lab^a iioffo prei niti uetrttiet* ne «raeio dobiti ffs. le-ta \e naiuenien saino za do-mtt^ine! ZnMužka ni. nodnore ni anro-vizftcHrt 5ilnt> pomauikliiva. domaćini iih eledaio t>o strani! To ^ih tuie-ro«inih sovražnikih. bi morali naiti v tožkth urah neznosne boli tuJi nekai pozornoMi <>d strani nadih vlađnih fi-niteliav ki bi v prvi vrsti morali nod-Otrati in Mititi ta itrevažni element Jnco.slaviie- Ni doveli da ob^nanto I;i-iko c;rozovito8ti n« irmwr-(»nih tleh ob .^oči in A dri i i. tro Ha ftrisk^iti ranjenikom tuđi na i»omotrobit iugođlovan^ke^a iro-imenskesa narodr.! PoHfilne vest!. = Združitev slovenska JOS. s Uf* vatsko-srbsko koalicijo in PaiiiSevcl. Parnčila listov o spoiltvi slovenske Jf H. S. 5 Hrvatsko-srbsko koalicijo in Pašičevci so bret podUgi. NačeUtvu JDS. do sedaj niti ni bil predložen pred-log. ki bi Tv.3ri\ na spojitev zgoraj ometenih strank. Ohstoia f>a sklep JDS, ki tendira na kooperacijo in enotnejšo organizacijo vseh onih strank in ele-rnentov v Jugoslaviji, katerih program in politično uđeistvovanie odjfovarja napredni demokraciii. = Mnogo skrbi Dovzroća raznim politikom na slovanskem ju^u dejstvo, da se snufe velika iu?:oslovanska demo^ kratska stranka, katere obniočje bo se-galo od S^če dn Vardarja Neprestano $e pojavlja?o v jusosfovanskih listih vesti, ki vedo ka i novela po ve dati o organizaciji te stranke. Tako prinaiajo beogradske »Radničke Novine« vest, da $e spoji slovenska JDS, s hrvatsko-srb-sko koalicijo v Banovini, obe ti dve pa s Pašićevo Ktaroradikafno «tranko v Beogradu. »»Radničke Novine« pravilo, da so to stare buržoazijske stranke, ki sedai stopajo v iavnost v imena juKo-slovanskega demokratjzma. Ne vemo. v koliko oold PKeer, gen^nlnf ravnatelj duirftj-sk^ »Mundus«, — Nadalje se «e vrgfo konst. preperalno zbt^roTairfe ^elnrsirc draibe xa elektrifns; podjcn^^y feS^J^ (m 9 delniil^© glavnico, K T|0Mt6OO n l^af na to defnllke driiSbe pTeM^đritec y 2eimimj, deiniška darnjca 9hOjDqb K-O^ividno so gospodfe v zagr^b« moe-nja, da }e na Hrvatskem Žfaj»stvf» se preftitika. V tem SDoznaitfn vabijo Ju-dejo. dp kolonlni! tfcfctci. Ze večkrat so pnnaSoli petnski ttsti tozadevne vesti m adi se, gia se židpvsl^i kapitalisti v Av- nje hrvitofor ti*vm*G* pokrnlk Um ŠWRimkm\ mnrntri *«E»»* aaM im bife i« š*v$mm laler^aov na tmm. paj ki ta#. W tuja drmlhe svoi a#MI v nali d*JWt, 4a Mkal pUćdiaio davte ia 4oWa4f. 8^ daj pt, ko oOpaMo taki flikaliu mt^rf-Bi, imamo e^ino |o n*log* to mvtmp *Mjer» ž}da - kapitalista if dežde ve«, (U krepko zaJoputauno » njim vrglg. Ne bi škodilo. Će bi ob tej priHki U|41 »fcj-vattkinu žijon priprll pr*!«. s kojim« pčividm* preoblastno gestikulirajo in ukazujejo v Zagr men ten vr- &tic je, da opozorin. Jtie pri Ijub- Uaaski in osrednji ik^ -;i-ki vladi na gospodarske eksperimente /.idovskih življev onstran Cioriaocev. M. & =* Sestanek Hitenrfraiwev 1k Dat*, maetje Kn Utre se je vršit dne £4. t. m. v Zagrebu PredsedovaJ jq dr. Ivo O r -I i ć. Osvojili so v celoti zaključke, stojr-jvne na sesranku slovenskih interniran-cev m k miiiraneev 4ne V>. t. m. v Ljubljani. Na predlog oUvetnisk^ga kandidata Dvorničića se je bklenilo poslati deputacijo trth oseb k poverieniku za 1.-c ran ja deia. da ga naprosi izposlo-viti. da bi bila naredba glede odškod-tMt.skih pravic internirancev veijavna tuJi za prizadete v okupirani Istri in I aimaciji. ^ Za direktno prikloplj^ic Srbiji so nekateri manifestirali povodom protestne skup^ćine proti italijanski oku-ruciji v Sarajevu. Manifestante je vodil C o k o r i 1 o. Kakor poro^ata »Siidsla-vi^ctier Couritr« jn »Jugoslavija«, Se-eoioleko.«o'/.n5h kon^esil naoram Srbiii f*odt ;^e. o inoi*ala iu/ro-liivanska država dati l»aU»i v Jn^ran^lii-rđ morlu- Te i,-\-?>kmlji:n«-» hndo Ie na stroške Romiiniie in Bolfi:arske. BoleraHia Lo morala Do-hru&žd odfilopiti Romumii. holsrarsko j Make4oniio na Šrbiii« Da W se od Srbile zahtcvaio leto^asno koncesije v prilog Italifi in Romuniii. entontini kroeri ne smatr^iio zfi oportuno, ker so prepričani, da bi se SrbHo «matralo kot žrtveno 1a£?nie, ako bi se morala L?ivoratorec pledečo mačilne vrsti*1*-*: NaJ^e ćajsopifi-ie ta t stiffki ker nam saveznik i ne ka žeio do voli aaklorionosti v komplicirA-nih vpraš?mfih, kj eo ▼ zvezi % mirotn-7Avj=\\ ie rnnotro r^itožb ker Frnncila n^ »u-ožteva dovoii na^ih voiapkih ««-sluir- J'"s io, ti na*4i T»riiate!ii nas ?mn-tiaio z;t uho«« BoroiJnifeo. Frinriia ie imela, na sploh o sebi vedno zelo visoko mnenio- Samo ^DJdemičpi Jvretinizern. ki era ie ?>rov7ročllft voffia. \+ v^rok. da ia nastala baika o NeTnčiii. ki ie imela bai« sama maniio nridobiti si svetovne (fospoiiđtvo. ker ie bilrt prepričana, da ie pFvi narod iveu. Kie pa ie o?tal Iranoofcki šovinieem? Franciia ie tak© viŠje liialiŠće vedno navseofcaln. f^veda ša boli uroti enerau narodu, ki ie to boli saelužiL. se v Teeii meri. kr»r e° ie obnaša] boli pFovin^ialno v lra^hli par-vaaiia- Kadar smo Fe ji Ib^V.nlj. mi3 ie saničd¥ala kot prilianienci" v« r;?io f! izbra li dr\ipo liub&en. nas i/11 fx> vratila kot iziLiialce Ca smo bi i I rovni in ^il»-ki smo bili tepci (maidiov <* : snio pokazali mod in postali n&sproii niei nekoliko upnika. nam ie kazala v naših | odno'aiih prav posebno čt23tvo. mekno z razžalienim ponosom in z zavistio. ki sa pozna psiholosiia pod imenom >mržnia dolinlkac Tadr1. brez ozira na posebno mišlipnie tena naroda, na sto-letne niedseborne rozm^re. ni politiko, ki ie biU vča^ih snšćeni^ka. včaeih za-nieuioča. moramo poudariati sle^JeČe: Kako moremo zahtevati. da ceni Franciia na5<* nr.pore in vof.i5k«* n^npbe ?-c i© nade časopipie ?kozi 4 leta beračllo za v^ako mrihno hvelo. ki »ino io našli v franeosk^m ti=kn na fast naSesa oroffia • . . Na?e ia^opisle nima nič ita-liianskeffas knjti nnvaieno 1e biti ali nemSko. ali franf*osko. ali laponsko ali amerikansko, kakor so f»a£ bila borzna poročila- In to ča^opisle i© moralo med voisko prevzeti visoko nalosra enstopa-ti Italiio nasproti znveznikom! Ni jna-lo biti italiiansko s skromno trdnostto in z.ivezničko a prisrCnJTO ponosom-Hitelo 1e « vso naelico Čistiti fcevlie novim prilateliem- Marpikdo se ie pu-etil kupiti tla se ie prevrne! od prista-Sa trozveze v priiatelia entent«e. In mamik^o ie sppelemal novce franke tolarto ali na šterlinee v naiboH me4* narodno nepristrano«tlo- Veseli nas. da (ufemo iz ust nepristranskeea i tali i an-ekeea vira pravo mnenie o italiianpkefn časopisiu. s katerim P8 moramo vsak dau prerekati =: Vprašanja tjeđinfenfa eerky»-Med Srbi se ie *e pred voino sprožilo Tpra&anie. da-li bi na kaaalo. da ne zjedi ni srbska pravoslavna rerkov s an-i?lioansko na Ancleškem- Voina te ta pokret zaiezila. ni era pa spravila 6 sveta, nasnrotno. zdi sa. da *ra jo oala pofflobila- In to ie naravno* Srbsko ra-somniStvo ie tilo med vojno prislltano ■»pustiti domovino in Iskat i zaveti&če ▼ tniini- Mnoeo Srhov ie ves ft*« voine bivalo v Anffliii. Tu so orifeli v prila-teliske Ftike z Ancleži. spoznali so nil~ hove aerre in navade, niihovo ven?ke obi(*aio ter se iih naučili spoštovati So^ dai mo se Srbi vmili domov x novimi iaelami. 8 sir^im obzori em. Zato se ni čuditi, da io snova ozivel pokret, po-roien id prod voino. ki ima za cilj pripravljati pota ea iredlnienio srbsko pravoslavne imrkre s ana*ll^ansko- Ta. pokret ie u važe val tuđi zbor atbaklh vla-dik,. ki ie nedavno les* sklenil poslati na Anfrlftškff odposlanetvo teoloffov, ki pai temeliito prouče rtaprave in uredbe angličansk* cerkva Na druerl strani pa io v Jairbslavilt tndl nnoRo takih *iv-ljev. ki bi radi u?ladili oseto za ntodi-nienie pfavoslaAne in katoličke c*r-kvsw takih. ki nid radi ae rledalo. da a« s#baka- pravoslavna eepker očiviđno priblliufe anetičanslci. Eden izraed t«h — katolički sve^en^k A« F- — pifte v vnkova**ki »Novi Dobi«: »Mislim, da ▼aaJtdo lahko uvidi, da sta samo vahod-m* iwra^MtlavAa> in mapadnsj (tetoli-Uta) c^riuiv 4vm Merkt iste«* nebesko-■ m* aMta,-* nhedsabtt »odmi sestri, ki m po etnoffrafMi in po vsobini avolih nauko* »orale prvi podati roke In ie Ie pofem 4M4 «p#*i»eta ▼ avoie oajednilko krilo daleko nam sestro — cerkev an-eliČansko. daleko lam no vsebini in narodnosti- Ti dye sestri ie ipčiU zlobna sestm — evoievoltna ppUtlk*. Vpra- ^Ui ai flkakftr — niMo vpraiajaie. arnitvraiMia fwiyntm» •^▼•5r ik(r Dal boe, da bi i^ ura*ie po k?ti 2mb naipreie redili na čim v^čio korist svojega veiikega in «Uvuefla Dl#-mena!<_____________________________ „Slovenska Sokolska in. Sćkolitv in itofL Sokolstvo smatra z* neprimerne z* amrođovo vzgoio one sporte, ki služijo bol) labavi in bravari. Taki spartt so «. pr. lov, ribarenje, bravurotna plezalna turist tka, konhko dirkanje, tenis in podobno. Napram te vrste športom naj ne zavuma sicer so-vrainega stališča. a nai se ne zanima žanje in Jih ne goji. Enako stalUče naj iđviemm naprsm športom, ki pospesuteio preenosiranski razvoj telesa n. pr. naprani toUsarJenju in nogometni igri. U vid evo pa veliki pomen mekatenh vrst spona, iger in sploh gibanja v prosti naravi za harmoničen razvoj zdrave ga telesa in duha, zlasti rasiočega čiovtko fer jih sprejema v soglasju « svojim progra* mom in z modcrnimi nazori v miadinski hi*-gijeni. v svoj dilovni nacrt. Taki takozvani športi to: kopanje, plavanie. veslanje, drsanje, smtuanj*. tari' stito brez bravuroznega pleznnja, gozdne izre. izleti, pcšpotovanie in podobno. Naraštaj naj se tetesno rzgafa predvsem po teh načinih. Pa tadi za odrasle Han* naj se goffjo te vrste spor ti. taka da s# sokolska telesna vztoja lahko prilagodi potrebom starosti, špota, sfo/đ in dragim poscbnnstim raznih delov naroda. NM orodna telovadba, niti kđk posš-ben frrnrt na\ ne bo ta v*0 Hane obvezrn. Vsi čtnnt pa morafo biti obvezani, oseb ne gojili vsfl/ eno vrsto telesnih vat po rat' šlrjenem sokolskim delovnem nacrtu, ka' kor fr žanje prtmerncfša in fim ttnbša. Zet vse slupate moralo biti pa obvezne proste im redovne vafe. Sokolstv0 in alkohol in nikotin. Sokotstvo nvideva kvaren vptiv *lko- hola na orzanizem posameznika, slasti še na mlado telo v razvoju, in pogubonosen vpliv pijanstva na naš narod. Po svoiem prorrama — deio za teles-no tn nravstveno vzgojo naroda — smatra Sokolstvo boj proti alkoholizma za svojo važno nalotfo. Dclovati mora riđ tem poija med narodom propagandno in izobraževotno. Med svofimi Hani pa praktično na ta način, da Je popotna vzdržnost od onojnih pijaB za ves naraštaj do 18. leta. za odraste Hane pa zmernost v pijaci obvezna. Med ođrasli-mi dani nai se zoje abstlnentskt kroikL Ker ie zdrav)n kvaren tuđi nikotin, mora biti zmernott v kajenju za v šake ga Sokola obvezna, naraščaj do 18. leta pm naj sploh ne srne kaditi. I zobr ai eval no đel». (Perotevalse brat Eng. Gangl.) /. Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze orgarizuj izobraževalno delo v slo-venskem Snkoistva potom svojega izobra-zevalnega odseka. 2. Jzobraževalnt ođsek Slovenske Sokolske Iveze ima pravico, da se dopolnjujc sam no potrebi z brati, ki so strokovn fakt v raznih pmnogah izobraževalneza odseka. 3 Izobrazevalni odsek Slovenske Sokolske Ivete itd* svoj poslovni ređ in svoj delov ni program, & se maštanja} ma načelo snlošn+ga izobraievamja, zairtanegm v Štirih glavnih smersk: a) Soknistvo: b) zđrw$1vo; c) narodnost; d) fer/toro. 4. teobraževalni odsek Slovenske Sokolske Zveie obraćaj nafvečJo nainio izobrazbi $okMskega naraičafo s votebnim ozirom na gibanje Bod milim nebom, ma Pft-uCna in počitnfška poiovanfo. 5. Jtohraževđlni odsek Slovenske Sokolske Zveze mora sam v svojem delo-browu ter notom tunmh in društvenih iz-obraievalnih odsekov po vsem ozemUu. hoder detnfejn sokolska društva, pridobiti za fzobraževatno delo tndl naše ienntvo. 6. Izobrazevalni odsek Slovenske Sokolske 7veie tzdefaj trređptse a rabi In nosi 9»kot9kega kroja, F. Izobraievatni odsek Slovenske $o-Mske Zvettt madzornte vae izebraieveHno deio v stovšnskem Sokeistva ter mpra po-rmbiti všn. tuđi nafstroila sredstva in posle-dlee. kmdar in kler wmnaH nanake, razvode tn deistva. ki se ne strm jal o z nalogami in smotri Sokolstva in tn škođujeio njegovermt u-ledn In riiezovt časti. 8. hobraževatnt odsek Slovenske So-krtske Ivrze pr>da prvemu prlh&drffcma fthčnema zhnrn Slovenske Sokolske Ivete svole wmoMtn * natrtu svole** detovanfa ter o te evtntndlnn storfenem đeln, 9. liobraSfvalrtemn odsekn Slovens&e Sokotmke Ivfiie prtnad* tndi naloga Izvedbe nnianrne Statistike Ia skrb im podptranj* im-vaUdov - Sokolov. OIomUo ta mštaščml. (Porotevalee brat dr. Hm LahJ /. Stovtnška SoJtofsA« Žvexm naj takoj zaine izdalati list 90 naraščaj. 2. List nai se imenuje *S ok ollč*. 3. Ust nai ithajo enkrat ne mesec na H straneh. 4. Namem listrn le, thjrmtl okoti sebe šali odraslo mladino od 14. do 17. leta Oii-rati se Ie treba posebno na one vrste, ki so ravno v tej dobi brez primernega čtiva. RokodoUki in trzovski vaJenei. kmečki dečki in ditakl naj dobe trn svole daievrte hrane. Ust bodi nisam navđnieno in noačnn. do nriđobi mlodtno sm nmrodnm in sokolske ideale. Posebno v obmeinih mentih nai služi kot propagator fngoslovanske In demokratske narodne misli. V noačnem deln nai širi wnttn*e uleventke modovtne. meat. Jezfkov (eirtitra) nmebnn srbo - hrvatskpwa te rika. 5. Skrbi nai se Ma raaširfenje Usta . Zvezno glasilo, fporoievalee brat Veri Švalger.) F Predsedstvm Slovemske Sokol. Zveze se naroča. da nemudoma okrene vse potrebna *4 iMdajanJe sokolskeg* gveznega tiasOm. hdafante, mrednUtvo in nnrmva se no-verfa časnikarskemu odseku Slovenske Sokolske Zvete. 2. Vneko društvo Ie obvezane marociti. otfrema »reskrbeti naročito ga en itvod na vtakik 16 elanov. starosta. padsUtrosta. tajnik irt načelnih morafo biti rmmventega smmi nm Ust narofemL LJubtfana dne 24. larma* ta tif*. Predsšdstva SIov. SokoL Z**m 22. Star. .SLOVENSKI NAROD-, dat WT. jamarja 1919. Stran 9. Razglas o bankovcih. VsleU ukaza kr. ministrstva za U-nance se odre ja: I.) Z^osati (Urađni list štev. 2U$) se ne smejo već ti-le banko vri avstro- ogrsitc banke: po 20 K, //. izdaja, dd. 2. januarja 1913, po 25 K. dd. 27. oktobra /9/$, po 200 K, dd. 27. oktobra J91S, po 10.000 /C dd. 2. novembra 19I& 2.) Prepoved, izrečena pod U v*-Ija tuđi za bankovcv po 50') K, ki so bili haje izdani od avstro - ogrskc banke začuje dni oktobra ali prve dni novembra 1918, katerih emisijskc podatke pa ni mogoče dognati ura dno. 3.) Podružnice avstro - osrske banke v območju Narodne vlade StiS v Ljubljani boda zornenjavale bankovce, navedene pod 2.) in 3.) najsi so že ti-zosani ali ne, za než'gosanc kose prcjš-njih emisih Z ozirom na bližajoči se končni rok žigosanja (2. februar) naj se občinstvo, kolikor se ne more poslužiti posredovanja denarnih zavodov, s to zamenjavo kolikor mogoče požuri. Po tem roku, a ne dali kahor do 8. febur-arja L L, se bodo menjavalt omenjeni bankovci le še denarnim zavodom, ki se jim dovoljuje. da smejo bankovce, prejete potom te zamenjavc od avstro-ogrske banke, pod nadzorsivom pri-stojnega političnoga oblastva /. stopnje naknadno žigosati. 15. iebruarja t. 1. pa mora biti tuđi to naknadno zigosanje dovršeno. Državni uradi naj oddajo bankovce v svrho zamenjavc do najpozneje S. fe-braarja U L iinančni deželni blagajni v LiuMiani. Ponavlja se, da mora biti zigosanje v obče 'Uradni list št. 250) brczpogojno 2. dne februar ja t. I zaključeno. Poverjeništvo za I nance Narodne vlade SHS v Ljubljani dne 26. jannarja 1919. Dr. Kukovec m. p. Kotegt I pjbro vesti vsi, s kakim veseljem j sprejemamo mi češki studenti svoje kolege, brate Jugoslovane, v svojo sre-do. Našo radost kali samo to, da Vam pri najboljši volji ne moremo urediti ' življenske razmere tako, kakor bi želeli i in to posebno v sedaj tuko prvnapolnje- \ ni PragU Zato prosimo kolege tehnike, ■ da bi — iz kolegijalnosti nasproti medi-cincem in drugim studentom, k: so vezani na Prago — ne pozabili na našo drugo tehniko, v Brnn, ki ie ravno tako dobra in kjer bodo mogoče Še bolj v'zodno studirali. Radi bi si namreč razđdiT' svote mile goste, ker hi jim tako mogli bolje preskrheti vse.kar potre-bujejo. V Prngi in v Đrnu se Vas veselimo. Nazdar! 2a »Svog reškoslnvanskćho student-stva* v Praze, Akademickv dttm Vndav fiavel, pfedseda Svatu Českost. Stnd\ — Jlfina Kara*r*va, pfedsed. Ji- slov. sekce. Dnevne vesti. — Zelo zAJiimiT ahod se vri! danes ob &■ uri zverer v Me^tnem domu« Med druerimi poroča Dodnredsednik đeželn© vlade e dr« Gregror Žeriav o svoiem lioUtičnem potovanju v Pari«. Shod «e 1k> tuđi fii^r peeal s cuaanie politični-mi vpra£anii in o stališu, ki «ra imamo aavzemati Jueroelovani z ozirora na mirovno konferenco zlasti napraši Itali-ianom in Nemcem- Xa ta ehod, ki ?ft oriredi JDS ima vs&kdo dostop. — Svetosavski praznik« Danes liruznuie arbski del našega naroda praznik Svetesa Save. naiveoieffa svo-iesra proevetitelia. Širom erbekih «e-raeli se priretnio đanep slavi i a, pnnv«-^ena spomina teera velik^sra narodne«* delavca^ ki se e polnim pravom lahko pa^tavlia ob stran Sv. Ci rilu in Metodu •S erbskimi brati praznuiemo ta dan tuđi mi Slovenci v prepričnniu, da bodo kulturne ideie teara velikeffa svetoa našle rodovitna tla med vsemi Juko-tslovani- — Slike kralja Petra I. Od vroh strajoi nam prihajaio vp rađani a — od državnih uradov. šolakih vodstev. župnih nradov in privatnikov. kfe bi Mio moflroo© dobiti sliko kralja P • -t r a* Sprva «no bili v nemali eađre*j. J:er smo morali vpakomur odgovoriti, «Ia take elike za enkrat žal, §e ni dobiti, ^edai pa smo v pritetnem položaju. da> lahko na-5i iaviiosti snoroČimo, daše -like kralia Petra že dobe. Ima iih v zaloeri vNarodno knii-sarna< v Llubliani. PreS^rnova uli-^a- Slike, ki imuio dolžino kakih 75 cm in Širino kakih 45 cm. so prav olm<*no izvršene. Komad stane 15 K. 8 pošto 16 K 50 v- Dolžnost naših uradov. naših fto! in našecrarodoHub-neca ob čin stva ie. da ei omlali »liko kralja Petra, kateremu ne- snorno pripada crlavna i a • s 1 u tr a , da smo i mi.Slovenci osvoboieni izpod tuierra 1a r-m a- Na i bi ne bilo n o b e n e slovenske ^odoliubne in res narodne hiše. ki bi ne i>ila okrašena s sliko načeffa osvobodi-tf»lia! Ker ie v zaloci samo nekai nad i?00 slik. se ie bati. da bo prva naklailft že v nekai dneh rasprodana- Kdor torei "ioče imeti gliko. nai &v DOžuri! — Jnffoslovan?ki dopisni vad ▼ Beosrradii osnuje v 2enevi in^ Pari«n •^voie r>odražnie^ za informacije ino-zemskih li slov. Načelnik ženei'ske podružnice bo vseuciliški profesor dr-Viktor Kiihne. ki ie nedavno terra izdal brošuro >La Macedoiaec* PariskA pe> (Inižnica ie v prvi vrsti nameniena «a inforrnaciio franeoske^a in ansrleSke^ii časopisi a- Vodila ae^ bo uod nadsor-stvom rt°Xs mirovne (i3lr?r\e»i<»- — Poveliništvo drmvake divisife t Uiklmi^ DnvskA diTisiiA bo nh sigi to ^ k? *dporo>'niki. a kapetani, ki bo bili v te i šarzi već kot 2 leti, f© .spreimeio kot kapetani I. raareda-\ sak tak častnik itd nai vloži pro.šnlo v 2 izvodih. Izdaio ^e zato dolo^em formulnrii z nnvodil(»m na vsa noveli-«tva- To tiskovine nai se natftn^no in la^tnoroeno po obrazeih iznolniio- Vri podatki moraio biti dokumentirani (krritai list, doinovuira, porozni liaL spričovala. povelia. dekreti)- — V slu-ruiii. da kilo nimn dokumeutov za podatke nai te lastnoročno napisane po-datko Doirdita pri St uri i ?1; em ali noli-cii^kem poveHstvu 2 fastnika ali 2 uarledna ineSčana, ki ianu-ita » svoilra podpi-om za reaničnost podalkov ilo-iK"-notr;t oa^riaika- ^tariiski oziroma i>o-licitski povelinik mora i»otrdi*i «» >v.->-iim podpisom in službenim (ol roe''m) pečatom istinitost podpKov pr^f. Y$c te pro^nie (7?» v«:nko o^ebo v 1! izvodih) nai >e (lo '»0. ianuaria lf»19 »kupno prodiožiio povehstvu II« voinoi-a okroiia (oers odilol«?k> — Neaktivni čaMniki iovHi«Tvih v T.fiih-H.ini. Mariboru Cei i u i*H Prnin. r*ri v«-ia^kern poverieniku S!IS na Duda tu ali T>ri donolni'nih poveltstvih Ctlie. Mn-rifor ali LiuMinna- — T> nrv»--n»o r raio biti predložene naika>»nei<* do 25-febniaria 1919. Ooomima ^e. da nreti vsem ča^tnikom itd.- katerih pro^nii n^ f)odeia točno izpoTnieni in pruvoi'^.-no j r>redložen\ nevarnost da p<* kot ^,?=fTii- j ki itd« ne bodo Bnreip'i v pknrno voi^ro j 8113« — S tem seveda ne bodo \^\ ni- : kakor odvezani voiaških dotžno-ti r j naši okli^fTn TEerubil seri vse dohodVe. radi ozna^be d- n. me nišo pustili do č*t«rniškeara mesta. po 4 leHh pa seni prišel na svobodo kor prostak- Ali io žkoda, ki -em io u^rppl ipz in irtoia obl-teli. mani§a. nairo ie škoda istih, ki eo kot državni in deželni uradniki. učitelji itd- tuđi pri voirAih vsai deloma vlekH svoio nlnčo in koifm f=e šteie čas voiaškesra služboTanf? dvoino v slu£-lieno dobo zraven pa Se imelf sre?o. da iim nišo pritisnili pecat nolitiene ne-sane^liivosti ih #»o se tako lfthko po-vspeli do oficirskih earž. Tem se i»-plača sedai odpravnina. deruHi po že v svoiih civilnih poklicih, za nas t>. n prostake se pa ne rmeni živ krst! — Zahrala- Poaadka ta okraj Marberk pod povelistvom erosp- poroe-nika J* Paherniba kli^e tem notom vsem blagim darovaleem ki ste se na« ob prvi božićnici v svobodni domovin* Juffoslaviii epomnili z obUnlmi durili orav DrisrčmU >Bo« poplati«! Pod habfiburBkimi in hohencolerskiml rab-lii crno nosili skupno in tuđi vsak svoi delež neznoenesra firoria; a dartea ko nam sile solnee svobode v prekrasni domovini Jueofilaviii. Vam obliubliii-mo. da bodemo vedeli braniti na^o rodno errudo pred vsakim znnnniini in vna-n]im sovražnikoro gotovo » večio vae* rno in liubezniio kot pa ne'cdai rrotl lastni volti in T.rot; In »nR^rt naroda svobođi. — V imenu vseca moStva? Vrsič Franio. računski podćast-uik. — Prelu ana- Ker potuie^a te dni na povabilo ministra Pribičevića predsed-nik Narodne vlade dr Brefc in i>od-predsednik dr- Žeriav v Beoerrad. se >'osta £potoma doeovorila tuđi *]ede dobave živil s Hrvaškeca % zemalisko vlado v Zaerebu« Zato odpade na nove-dano potovanie deputaciie 0 članov Narodne vlado v Zasrreb — Iz Hrastuika nam pi&eio- Tati dan. ko Đrotestiraio v >Narodu« Z«?or-jani proti ?oc- dem- terorizmu. skuSa !*-Naprei« or>rati na^ilstva svoHh nri-stašev v IIra8tnikn: pa kal oprati! Prostodušno iih pri znava. samo olepSa-ti iih li oče s premlievaniem lepoBvene-^fh demae:o?kih ren Dolnih in praznih skled. V?«ik delav€>o. ki zna pazliivo citati, bo iz zamotaneea dopisa snoznal, da odreka er- dopisnik delav'tvu vse za-sililo za dosežene u^pehe in da I>o1« slavo le vodstvu 3oc- dem. stranke Lastna hvala se po blatu vala! Mi. ki poznamo sociialnl razvol naSecra đe-lavstvo, vnmo. da ai ie delrvstvo »boli-Sanje »voieera polnžaia priborilo samo iz lastne mo^i in nrenoerosro rudi proti volji soc- (lem- voditcliev« J^e posezimo nazal v čaeo Linharta. M!akeria in po-»nejše. Kadar se ie šio za kako zboliša-nie fflede mezdnecra is delovnera vpr«-ž H ni a, moralo ie delavatvo malone vwi- kokrat zlomiti nalorei odDor boc dem-▼oditeliev in Be 1« poteni iiailits od svoiih delodaiajoev kake konoesiio. O-do?>}«nik ve. da ni Wla v »oe dem- or-ffanizariji niti % delavcev in da bi ta tro ti i na ne mogla broš pomoći in sode-lov&nia ostalih dveh tro ti i n đelavrev p od vzet i nobenera lupe^neffa koraka* Kliub temu pa ho^s w dopisnik toma dvema trotiiBoiaa, ki si ništa stekli ni*5 maniSih a zasluc kakor soc dem- organizirane!. o iih delavci io ne e- dopisnik dosegli. S ten «i sr- dopisnik par ne bo pridobil boir ve kakera eaupania: Kdor ni ž niim. nai pa strada slaai i K in deU po 10 ur! Kakor se vidi. se zdi >Napreie-vemuc dopisniku zaslužek 10 in vefi kron silno v«lik in isdaten On eeveda no *'uti s parni, da teh >10 ali već kroc« sa nas Bič ve£ ne zalete, kakor tišti ih desiismlk. w* >tws eUHH salo« i» pUievHimofm* vs» lOtrat draais kot naprev kar pa se ti KrUtana odločtl in če trdi e. dopisnik, da 90 soc-deinokratie sahtsvali ie decembra 1918 uvedbo 8urne?a delavnika, mu mi po-▼emo. da ie iutfoeiovansk* denokrataka stranka stavila že iuniia 191A to saiite-vo v svoi pruuram Vi. e- doni^iik. za-bavltate čez JDS v škodo delavstva J8D8 le preelnba. da bi mo»li H»nev»-ti in ^e hoi d delavatvo kal doseli, opi« rati se mora na mofneišo. »obi pritaa-na 6tran!vi> in taka io JDS* Razvodni delavci to voiIo zato van ne bodo ste-dili na vaša uoia, marveč ostali zvesti dvojim načelom in prepriča ni u. Mi ee no^emo dalu* t.rekli uf po liatih. ker vede to do vedno huiSecra razdora- Hnfi v teh t-ui.ih ie r*n sloara boli potrebna kot kaJarkoli in mislimo da stori tiati ereh ki šruva delavea nroti delavea. Pustile nam evobodo n.';7imnia na homo Oete'i delfvci med eeboi priinteHi- — Oddelek strninih nu^k pnšilia a <*"rne fronte vsem Mtai^liem in zocsPan-r^.ii e>bi!o pozdravfiv: Fr^n«"*© 8tenovee, (liiritav Oerrin Tavčar Valentin. D<^ i ;nki> Šaša. Nkrini*r Anton I ^vi^nlk li-■•ni-, Ivan Jensterle. Anton Konran X\nV:o MiUitsr , Tonrek T'.ipčur Ciril K..r:";in. ^fotod Konran. Vinko KonfaiL Zin-uir Peter. Karol Maidic. Herman Mat'ro Don^alf-ani- — Nanfonno nr#d«viinle dp. Pori« j^firniUa Bft hrvatski oniverzi Zn«rreh. 2ti. iuniirtria. .^u»rj dor»n!dna oh 11 bo •mel na ^ai-'i-el^kl m^iioinriki fakulteti 7.n«iii hlovan^ki profognr dr- Boris Z n, r n 1 k svoi^ nn.-fopno * " • s -i r u\o o predmetu: >Pomen prim^rialne fo ek.sf>erin^nt?>^no mo'ođe v biolf»*»ifr« — 8rbo-hrvR««ki fečiMi >Akaf- Pavla Fi o k o v s k a ao u\ rSeene nft^Joiinie te^n^ števflke f.r frli^nic: *20 36. 45 67 to) ,2 ft4 01 f>f>. Kh» 112 Ili 114 115 1.,. I3L V23. IlM. 125. 127 120 133. 1^5 1.^7. 1.%S. 1*™ i-io 141. lif* 113. 145. 14fi 1.-8 1^0 ir/v k>i, vv2 ia*>. 171. 175. m 179. I8i> \<2 18.^ 186 194 200 205. 172. Tečaj ve nridne v torek 28. t. m« nrt ufttelij.^ču ob 6. rv^er v I- naitatr* If- lemik na monkera odn^Jku- K ter«i« im?»io T>ri«f«in ^amo osnažene stevilke* opreime *^e nih?e več* — IHffiicnifni ternli Akademije«. ^~OT«rir»To vpc on^ nnše žepr*. ki se •n?"Hio iTni*"ti v dr Zr*!oknn>v te<^ai o ržrr»*lvi lniriienl \r v dr- Am>»roži?<*v ^m' o ??ri f?^^enr^r!o- K^or no ?more vpis-nine 20 K- mu do vol i odbor znižante na polovico. Z ozirom na vi)7no>t pred* meta \n zla.^ti z ozirom n«» to da vladalo pri na« v vr>rr>>niih hicilene mar--*Vif Titrav sr^dni^ve^Vj nrtzori nri-Pa!?«?emo. d* ho n?>«e 2*^<;f\'o pri dno po^ei?alo ta tečaf Onoz.iri.'imo n« to. da ie dr Znlokar flpm-itilit*t ra ženike bo-lezn«'. di- Amhro'/M- ph, za otročke ho-J^zni Vpifiovanie dnevno razun nedoli in prr.7.nikov ori 11- do 1. v Simoii Gre-£rorcic:evi knilžnim- Dnevni čaa se do-lo^i sporazumno rvri prvi nri- — Aneleški te&rii se nadaliuieio v torek 28« ir.nunrfa* — Vi»oko5olremf Vse erar tovarISe. pristade TDS vabimo na Dosrovor. ki se vrži v torok ob 3 nopoldne v Slavčevi dvorani Narodneora doma, Več tova-riiov. — R»«DoB?eti ie občinaki zaslop v Soštaniu« Za ererenta ie imenovan dr-Franc M a v e r- — Krajevna or^raniaaoiia JIMi. ▼ Ormožn ima y sohoto. dn« 1. febmaria 1919 ob 5- uri *veoer ob^ni iber Proi Vosrlar iz Maribora poroča o politirnih razmerah. Somišlieniki. pridite polno-bievilno! — Posneniaite! Odvetnik is Snod-nfo Ptftierske nam niše: Odvetniski zbornici y Gradcu eem iavil evol !»• fctop. dobil pa sem gvoio vloero vrnieno i: onazko: >Zu einer Krlediirunr nicht coeiornet. da die hieramtliche Amts« feprach© die deuteehe ist.« Upamo. da po tuđi vai uradi v kralievini SHS tako dos leđni- — Unurvavtki kosml v Zacreb«-V Zacreba se mu*!i že neka i dne konzul republike Uruervav na Dunaiti Ell-seo Ricardo Gomez. ki le znan kot velik oriiateii JusroRlovanov S evo i im publicističnim delovaniem ei je prido* y>\\ velike zasluere za naso narodno stvar, ker ie informfral potom Saso-pisia iužno amerifiko iavnost o načih narodnih težniah in HHih. Med volno le ^esto potoval v »vieo. ki«H» ie daial drapoceno vomoč n^ftim emierrantom. — Poslovalnl odbor poHU^ntn presa-nfanccv ima v torek. dne 2S laninrrfa ob £. zvečer seio v »Narodni kavarnl*. Gg. od-bornikš prosimo, da še sttc lansttlivo uđe leže. — Jnfiroolovanski koncert priredi ^'»erebško hrvatsko Tx?vsko društvo * K o 1 o< v LiuMiani in v Reoffradu Xa konrortu se bodo pelo izkliurno samo iusroslovenske narodne Desini* Dan koncerta £e ni dofor-^n- — Z lfaf»1inr Pno 25- t- m- popoldne ob enl uri 16 minut 17^ sekund eo vpi instrumon^i opu-zovnlnice zazn.^movali notre?« is daliave kakih 2f» km. N^imofnpiSe ribani« zem-lie ob eni uri h> niimtt 51 sekund 1*10 mm Koneft z^znimovania: Ob er»i uri 17 minnt. Potres ie ol>cutilo mnogo liudi — Po1idWk# ure ▼ Pariš«. Kakor Doroča >Venkovc moralo biti .ćelo v Parim (tudl hotel Wil»on) v«i tavni lokali saprtt io se snloh nikier no vrle knko Knipne zabaye In uri nas? Ćelo po dezel« se priroinio 3bali<. kier se poriva do nezave^ti? — C'udno! Pri žumum Oratmn v Mo«tah ie svoj £as obloat lanlonUa tri zahoie pve^ katare ie nrodatal nadrob-no- Pa ie fi<5 žunan! Pri odiloTMenem 2npanu Korbariu ■© zapienili 700 k« sladkoria* Ko ka Ho kazen. no v«no- Za-res čudno ie \e. da Korbar za znpansko funkeno ni imel zaupania Tiiiih oblasti, v tem. ko uf iva še Tedco neomeieno zaupanie kot »oštar, dasiravno um ie *e tndi o tem njesovesn uradovaniu dokal pisalo! — ltekririraiie eobe in mUh rene. Za nckoCci "rsinika \c rtVviriraf magistrat sobo. Stranka seveda nemaka* ie soba torei stao* 170 & »eseeno* Betott* mo to ▼ ioformaeile atonorajilm ko* otfaifi na nacistratm. — 8*4jan*i te Tteieareti teeal m inrali«>' Bavnatolietvo §0!e na Grom se ie obrnilo % olpwfnJeo na rsa in-panahra »ara4l snrelema UnraiidoT T surodai omerioneiu te^aiu- V*lle temu m Ie pri^laaij doadai samo invalid Fr-Koftlr iz St Jodta »t- 29 pri Vrhnlki Ker se inata oba teeaia pri četi « 15. tm* bruariem, opozariamo našo invalide he enkrat na to priliko s pozivom, da se prii;la«e za ▼sprtjein pri ravnatelist\'u sole na Grmu. — Umri \e v soboto popoldne erosn Ivan Totn&sLč, ma^Utratni oficiial-Pocrreb bo danes popoldne ob 4 iz de* želno bolni« a- lilasr ma «pomin! — Ltuii ie v Liubliani e- Henrik W i s i a k. nadu^iteli v ;>ok- Pogreb »o vr^i iutri. Hlaar mu spomin? — Tnrovci. obrtniki in ffospođinie! Danažnii razarlac v ln«eratnem delu na-šesra lista nam pove. da *■• dobiva zopet milo r»o r&zineronia nizki cpni. Založite se tor^-i t milom in ir.ilnim praskom in Jnifo«»Iovaitt$ke tovaru© zu ntilo y Siv»dn1i ^iški. dokler ne fjoideio za-loge! Prifavfl koni y oM'ini Moste. V^i pft^-^fttniki koni stfnuioči ftelo. Mo«*fc in ITdm.it oziroma Ze'cna ianm mornio v torek 28- tM'o^ffie« od 8- do 12- nre do-poidue ii\vi pri ziinan^tvu obline Mo-V.e kakar tuđi vve onretne (,n vozove- Javi i I t-o i lor.io f pločno vfi koni». z^ftebni (doma^l> kot tišti, ki »o bili I;t#= t biv?k« av*tro -ofrrske artn«td*». ki uo Fe kupili oziroma v lovi li ali t»a preieli proti r^verzu topni^keea po-vohV'vp. v Ijiublinni- Ix ribniMnromet< na tetn uostatališču — na k.t^rem ustooi in »rstoni kaki Jsn do 300 o*ob — Inko« lahko razvidi, kako notrebna bi bila tu ver-ia postaia ta toliko in t?>ko velike oV-tn^ kot i© Jm-jo-vi^-a Su^ie. Blatnek. SoHražica, Gora. IjO^k! T>ofok. Drasra in Trava, d^ ćelo ?a d.*»Hr»i firvatssV! Cnbar in Pr^id. lTmrJ* ja v ftmaHu pri Jelš^h era-Jo^ipina Lo^chnisg- Nai v miru poriva ! i'M, L-aSfr^sra trett n?m r»'*eio- V sredo. dnn 22- t m- \o do^cl seinkai hrvatski b^trJi^n Var^^din^kefn nei^pol-ka iz H*»lovora- — Voii^tvo *f b»!o od lts-Akih 8tovericer slnvpcTio =-pv<»fi»to Ob prihodu s*e io bata I ion ni TroJođvorn uvreti 1 Jn crerent rr. K Tl^r^her ie v spremstru občin^ke^^ ^'vo'.-. fer na-rodneira ob^instva dr>51e vofaVn v na-vdušenem ir^vorn rozMamselle Nitou^hec sa abonement >Cc- — Glavna v!offa Ce-lestimi ie poveriena Josipu Povhetu-Denizo poie Vera Skalska- Rožiio vod! šefrežiser VI-'Marek- — V torek. 28. t m po pol dne ob HS* diiaška nredstava >KraIi na Betainovic izven nbonemen-ta. — V naslovni vloari firoatnie Icrnn^ii Bor^tnik. — Zvečer ob H8- Caikovske-ea opera >Jevpenii Oniecln« irven nboneraenta. —- V gredo. 99- t* m* rve-ćer ob 1AS prvič v letočnii sezoni Ivan Cankarieva drama ^Jakob Rnda< xa >Ac abonement. Društvene vesti« — Odboi»nikeffoe) r»eh polit- ertt-itev ter kralevnih onranisacii vlinđno vabi napr polit* in eosnodar^ko dni* ^tvo sa šentpoierski in kolodvorski okrai k važnemu sestanVn. kl se vrši v sredo. ?f>- t- m ob 7 svečer v mali dvorani Mestne^a doma. Sestanka se ude* leži tuđi predaodnlk stranke JDS ffosp. župan dr- Tavčar* Pridite saaesliiTO vsi. I — Prvštvo «službeneev drie^re > SHS na slovenskem ozomlhi le imelo v nod*lio. 3f» t m* ob 4. popoldne sroi ustanovni ob^ni zbor v veliki dvorani Me^tneira doma- Uradnikov in urađnlc vse^ panoar ie bilo zbranih toliko, da ie bila dvorana'rolna* Predsednikom zbo- r ovan i a io bil Izvollen višii daveni upravitelj u- M.iksi Lile«:. Oečni zbor eta pozdravila v imenu svojih strank prof- Bresnik za JDS in ff* P r e p o 1 u U v imenu J8D8. Nato so bila prečitana in spreieta pravila no-veea društva, pri katerem ie včlanienih 2567 elanov in clanlc Pri ▼olitvl odbora so bili isvolieni v predsodstvo: ored--ednik đavčni viSii unraviteli sz. Makso L i 1 e f. za namcstnlke pa pođpredsed-nik deželnea-a sodlsda r- Fr. R«valr, postna nradniea ffdc- Va&iceva. ra-fiooikl svetnik đef* vlade ?• Aot. Zaio in poduradnik *• Martin Grudea V ostali odbor i e bilo i z vol i eni h 26 čla-nov. od vsake kstezoriie pređsednik in istotako 26 n^mestnikov. v razsodižoe 7 članov in 2 pretfedovatoa račtinov» Nato ie prebral predsednik zahvalno br*oia%*ko rearenta Aleksandra na brso-iavne nezdrave onreieta 1e bila nato resoluciia^ obsegafoda 16 točk, ki se bo oddala vladi in ki vsebuie Drincipiiel-ne zabtevo nradnikov od vlada Pri sle> čainoetih 00 ae raipravliala še rasna interna strokovna vpraSania, nakar ie predfiedaik sakrhtell xborovanje- Msmii! 1 Mifisii fiinr. NajnoteiSa poroOla MIROVNA KONFEimfCA. Parter 26. Jejmaria. (Li. kor. «ra&) Reuterjev nrtd poraća: V vćeraitni seji msdzavczniike konference )c pm predsedniku WUsoou nrinlstrslri pred*. sednUc Lloyd Oeonre povzel besedo ia l^dplro! rcsolucijo. Med drugim Je U-vafal: Ako bi imel le najmanjSi dvom e> uspehu te zveze narodov. bi se gotovo razblinil vzprkSo prizora, ki St ari ^e n«-dil ko sem zadnjo soboto POseUi pokrajine, ki ^o bile §e pred par leti naj-kni5ncj§c v tako lepl defelt Uoyd Osorne js zakliučif svoj rovor z besedama: Ćas je. da Izberemo drnce metode sa poravnavo spo rov. kot to oiganIzlfano klanlft. Ne veni, ali borno bncli ospeha; je pa žc uspeh, da smo se spioh lotHi tepa dela. — [talijanski mlnfstrskl pred-sednik OrlanJo ie poadarjal vdlkan&ke žrtve, ki so iib aliiranci atrpeli r toj vojni. D^'al ic, da ie danalntf dan izo-dovinske^a pomena, ker z danaSnftiB unem v plemeniti jn slavni TranciH Oil-vc pravico narodov. — Bonnc*ois je ickei. da narodi nočejto, da se ponove vse tfi ozotc. ki smo iih videH v zadnjih štirih letih. Ako sprejmete mednarodno razsodiiće z njeffoviml sankcHtnri. sto-r>ate z v«o pravico v tempsM mini, kjcr pričakuj^mo prvi sr5ni utrip č!ovc* štva, — Tuđi elani ostalih 4elecacH so zajfovarjali resolucilo. Dr. TmmbiC je zahteval. naj SrbHa dobi v edseUi cjiako zasiopstvo kakor BeljdUL — C!c-menceau je naglasi, da so vctesfle Ime'j 12 mi!i;onov vojakov na bo{li6H in mtKfonske Izdube, ter da taMfo vFled teza edinole velesilo pravico, da odle-Caio o esodi sveta. Z ozirom na zvex© narodov pa so povabUc male države. da 5 >deTujc]o na miru. Iziavti je, da ^a njegove parlamentarne izkušnje uče. (U z narašCajocim številom članov odse-kov pada upanie na uspeh, ter dm je zo-per tako veliko število zastopnftov. Z o/irom na rnilifone Ifndi. ki čakajo na demobilizacija, ie prosil, nai se detova-nje konference pospeši. Oemeticeati Je povabi! !Tia!e države, naj se snidejo v pomJeljek popoldne, da Uvoiijo svoje zastopnike v ra^liCne odseke. Mato te bila seja odgođena. Pariz, 26. januari*. (U. kor. nradj Reutericv u rad poroča: # Kakor pravi uradno poroci lo, je mirovni posvet spre.;cJ vse resclucijc. ki so bile pridržane današnji seji. SOKOLSKA ZVEZA SH& Zagreb. 27. januarfa. Včeraj te !e vrSil v mali saborski dvorani sestanek za stop ni kov vseh ittfoslovaaaklh sokol, sktft organizscij iz kraljevine SHS. Za-stopane so bile vse Sokolske svete, Zm • Slovence so prisostvovaH sestanlni dr. Ivan Ora^cu. Josip Smertnik. Botcomil Kajzell. in dr. Riko fnx. Na sestanku se ?e sk!cnik>, naj se osnuje enotno »Sokolsko zvezo SffS«, kl bo imela svoj sedež v Zagrebu. KONFERENCA SOCIJALNO DEMOKRATSKE STRANKE NA HRVAT- 9KEAL Zagreb, 27. januaria. Vćertf je imela tu svoje zborovanje socijalno demokratska stranka za Hrvatska Otvori! je zborovanje Vi lim BukSei, ki nt bil tuđi izvoljeti za predsednika. V inic-nu socijalno demokratske stranke v bivši kraljevini Srbiji le pozđravtl shod sodniff Dragiša Lapčevjć. kl ie n-razil željo srbske stranke, da U se or* Taniziralo socijalno demokratsko gibanje v ćeli državi v enoM sociialBO ele-mckratskl strsnkL Nato je rcfcriral mi-nister Vitomil Korač o politićilem po-loiaju. Izvajal je med drugim: Reska revolucQa ie v blsrm aeSčanka. a «e proleterska revotacQa. Zato at voremo od nje prlčakovatl temeOfte socUalne r evo lučilo, aiarve* aavo poOtiko socDate •volocije. DofOdU zađ-niih mesecev to pokazali, da socHatoa revoluclia na vodi do ospeha io do cfilt* Tudl v eirteatbdfc drtavafe ae san reis ra£tmat! r. revofnd}o, ker te> ođto&tfa& krosl še vedao dovoH močni 4a tehke vrdriejelo hnpedJaHtfaio poidko* Po* Htika naSc ju^o#lovanske socllabie demokracije mora za v bođoće temeOtti na tren točkah: 1. Ne prleoipii desso* kredie. kl lzklltt£«)e vstke aa-tiltivo Ih vsak terorlsea manjiioe proti veCInL 2. Hi načela hiteTnacQonaiizsia, kl Ie Jeđtoo sposoben, č* dorede defcrrstvo do c»» Qa. 3. Na pozRlvni ooflftnd. Nato Je K pobiti. Boj se je konca! z zma^o re-pchlikaucev nad monarhisti. Poizvedbe. ProSni* Kdor izmed iz Rumie se irraćajočili ve kai o moiem sinu Jakolm Zidan, voineni uietniku v Rusi u /{voennoplenii Pišpek. Smrečan^ka oblast. Ruska Azila), ki ni uisal žc od <20- mainika 1917„ na1 r>ro:i porraeilu *rta*ožkov tporo^i io na na?'ov nieerove Jraatere Mariie Ž:daa. vas Bizovik hi^* t*\- 75. pošta Spodnia Hrušica nod Liub-;liano Prošnja Vlrodiio prosim voine "vj^tnike. vrnivše so iz Rusiie, ako lu knogli rlati kakržnokoli poiasnila, o omoiem možn Ivan Kovača Vjet ie bil ;vJ3* i mri i a 1915- Zadnie poročilo som iPreiola potom Rdečesa križa iz Harkova meeeca maja 1916 Prilazna TK>ia&-tnila nai se bla.ffovoliio t>roti oovrnitvl ^troćkov x>oslati na Franiško Kova\ £tora pri Celiu Kdo ismed voi&kov ve kai o Jane-jcu Podloeariu, pp- št. 117. II. komp.. 1- voi. voina Dosta 613- Zadniikrat ie T»isal 21. oktobra 1918- Vliudno ^e pro^i, jpai sporoči ženi Marili Podlosrar. Mo-ikric. po^ta Stndenec-Ie pri Liubliani Kožnhovinast rjav ovratnik ie bil £xeuh\jen v oetrtek, 23. t- m- ob 8. zve-*r*>r v tramvaiskem voru od Polian do Marijineea trea- Odnesel fra ie voiak-domačin v srbski uniformi (castnlrJci namestnik.i. ki ie trdiL da pozna eo-«podičiio lastnico Kot priča se ie bil pomidil kondukterki neki eetovofHa. ki ,se nai blacovoli ojrteusiti pri pravi lastici na Poljanski cesii l&'I na leyo» Zerubil sem riav. kožuhovina.st .ovratnik v četrtek rvečer ob 8. od Po-manske ceste d«> realke fod ffimnaziie \tio Marilinesa tr^ra z električno) Kdor jsra ie našel. nai sra prinese na Polian-ifeko cesto št 18. I- nadstr- levo. kjer «k»bi nagrado. Iarubila ^e ie v četrtek 23. t- m-mfld 5. in 6. nro zvečer zlatti vorižićna atapeetnica oy. 3/1- M- Z. proti dobri naaradi- M ImU m U t nedmho AmMkm I od stolne eorkre do St- Petra nasip* 6t- 37 obesek s uhan* % brilianti. Pošten naiditeli nai era odda proti dobri MMcra.-di na Sv Petra nasiim 37 FuSuk majhoa, bela >mi&c, ki ima na slavi in po ušeaih dve riavi Usi ter postriien rep In aliži na ime >PoxU. ae ie zcubiU na Većni poti Naiditeli se proti i, naj io prinese proti primarni nar srradi na naslov: M- P v Kmetski poeo-iilnici v pr\'eci nudstropiu. \*rata šiev. Književnost. — »Nova pota Jvcoslaviaiiov.« Ka-rodno higijenska razprava. Spisal dr. 2ivko ! Lapajne. Samozaložba. Gena 2 K. Tiskaj A. Slacnar v Kamniku. Dobiva se v vseh knji-garaah. O knjigi se spregovorirao. Prosveta. — JuSosIot. koncert aa Donaju. VCe- raj je bil v Ceškcm domu koiicert, ki *>o ga priredili na Dunaju bivajoći Jugoslovani Otvoritveni govor je mesto obolelega proi. dr. Jaglća imei profesor dr. R e š c ta r Spored, ki so ga izvajali umctniki, pevci in pevke, je ob.>egal skiadbe slovanskih glas-benikov. Dovršena predna^anja so izzvalj viharno odobravanje. U koncu je govori! neki član dimajskega čeSkega Narodnega sveta. Zahvaljeval se je Juq:oslovanoni v imenu dunaiskih čehov ter iih pozi val. da naj pri prihcđnjih volitvah nastopajo skupno s Čehi, s katerimi naj )th ne veže samo tosp^Hlarska tn politična, marveč tuđi umet-nostna ukupnost. Ta skuunost nai bi svoj višek dosegla v prekoalosM federaciji, ki bi zatrla n&mški imperliaUsačnl i>ohlep. Tuđi ta govor je Luval plamteče navduSenje. Razne snen * Pegast! tesar v Berotina. Zadnie ća-se !e bilo veO slučaiev peea?*s^a legaria v Berolinu. Zanesen }c z vzhoda. Zdravstvena oblast je ukrenila proti lesarju, kar ie mogla. * Praški restavraterli groze .dl bodo vprirorili 5 dnevno stavko in da bodo zaprli tuđi vse kuhinle. in sicer v protest proti temu da Je oolicita revidirala njihove zalome živil in odredila v tednu tri brezmesne dneve. * Kako je bH ranjen srbski mak>r MITI^ na Roki. »Samouprava^ coroča, kako Je bit ranten srbski major MiTić, ko je prifcajal 5; ?n$aka ftalitanske barabe 50 nabadale Hrvate. Med tem Je prišel major Mttić, Ko |e nriSel med maso, so začeti ftalijanski vo-iaki kričati: vrzite «ra v vodo! Na to so se navaliti nani. Orofta ni Imei zato se r.l mo-?e! braniti Bilo i© okoli ^oo Iruđi. med temi 50 {talijanskih vojakov in oHcinev. NeVI oficir ga ie ndarll oo «!avi lu obra^ti. vojak pa im je sunil z baionetom v obraz. One-mo«eF ie rjadel maior na tla. na kar so sa ftalHanske barabe Se pretepale, Aprovi^acMa. -- Trgove! se vabijo. da se zanes- Hivo z^fase v sredo. dne 29. t m. ob 9. uri đopoldne v mestno posvetoval-nico radi nakaztla moke in fižola._______ ca. Mestna aprovizacija bo oddajala mast za tretji okraj na rumena nakazi-la za mast, pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določea Je tale red: v torek, dne 28. t. m. đopoldne od 8. do 9. št. 151 do 370, od 9. do 10. št 271 do 390, od 10. 11. št 391 do 510, popoldne od 2. do 3. št. 511 do 630, od X do 4. št. 631 do 750, od 4. do 5. št 750 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram stane 25 kron. t Mast sa V. okraj. Mestna apro-vizacija bo oddajala mast za četrti okraj na rumena nakazila za mast v sredo, dne 29. t. m. in četrtek, dne 30. ! t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V sredo, dne 29. t. m. đopoldne od S. do 9. št. 1 do 100, od 9. do 10. št 101 do *?00, od 10. do 11. št 201 do 300, popoldne od 2, do 2. št 301 do 400. od 3. do 4. št 401 do 500, od 4. do 5. št. 501 do 600. V četrtek, dne 30. t m. od 8. do 0. št 601 do 700, od 9. do 10. ?t 701 do 800, od 10. do 11. ct. S01 do 000, popoldne od 2. do 3. St 901 do 1000, od 3. do 4. 1001 do 1100, od 4. do 5. št. 1101 do konca. Stnnka dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram stane 25 kron. + Razdelitev masti. Mestna apro-vizaciia ie začetkom me^eca razdelje-vala špeh hrvaških prašičev po 18 K. Prišli so na vrsto vsi okraji. razven tretji okraj od št 150 dalje in četrti okraj. Sedaj za enkrat ni pričakovarl novela dovoza prašičev. Da ne bo tret-n in četrti okraj prikrnjšan, dobi prf-hodnie dni zato mast po 2* kron za kilogram. Ker je raznoložljiva zaloga ometena, ie samo obsehi umljivo. da stranke, kl na zadnio delltev ^peha nišo reflektirale In so imele priložnost do mkuna, sedaj ne morejo dobiti masti. Razdelitev ie nameniena izključno Ie za tretji in četrti okraj. - Khs na rdeče izkaznfce B 1 do 900. Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zaznamovani s črko B. dobe kis v torek. dne 2$. t. m. pri Muhleisnu. Določen je tale red: đopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 150, od 9. do 10 štev. 151 do 300. od 10. do 11. štev. 301 do 450, ođ 2. do 3. štev. 451 do 600, od 3. do 4. St. 601 do 750, od 4. do 5. štev. 751 do 900. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kiša. kar stane 50 vinarjev. Gospodarstvo, Novi bankovci za avstro - ogprsko banko. Kakor poročajo z Dunaja, je vojaško geografični zavod na Dunaju zaposlen s tiskom novih banko v c e v za avstro -ogrsko banko. Vlada označuje to delo kot zelo nujno. Ti bankovci scveda v Jugoslaviji ne bodo veljavni. Ceoa modri šalici za Skroplienje trt proti peronospori Je gajtana. Slov. kmetijska družba nas prosi objaviti, da se je oddajna cena za modro galico vsled izpremenjenih razmer znižala in določila pri oddaji povsod na 6 K za 1 kr ta se salo vse družbene podružnice in razdeljevalnice, ozirotna razdelje-valci modre galice naprosijo, na podla-g\ te znižane cene sprejemati predpla-čila za naroceno modro galico. O polraM tvornice za poljedelske strofa. Frejeli smo v objavo ta~le čla-nek: Z ustanovitvijo Jugoslavije pri-haja na ujo važno vprašanje, kako od* pomoći pomanjkanju poljectelskih stro-jcv, katere so večinoma uvažali Nemci in Madžari v naše kraje in na ves Balkan. Kaže terej ustvariti tvornico poije-delskih stroj ev, da smo neodvisni od dovoza teh iz tujine. Pomislimo, da Ie Balkan sam je iz Nemčije uvažal letno za visoke milijone poijedelskili strojev. Zakaj bi moralo biti tako naprej? Vse te dobičke imamo lahko sami med se-boj iii ui potreba čakati na dovoz iz tu-jine. Kakor mi znano, nimamo v Jugoslaviji niti ene večje tvornice za polje-deiske stroje. Zato je treba ustanovili podjetje v velikem obsegu, katero bi bilo v stanju naše potrebe na poljćdel-skih strojih vseh vrst vsaj dcloina kritL V prvi vrsti je tukaj poklicana vlada, da bi astanovitev tega podjetja na vsak način podpirala, daijc ktnetje, gospodarska društva, posamezniki in denarni zavodi, ki naj bi se v polni meri udclc-?ili vpisovanja delnic. S tem bi bili de-ležni: 1. Dobro naložencga denarja. katc-ri bi se »im stalno in dobro obrestoval. i. Kot delnićarji bi imeli pravico na znižane cene za stroje. 3. Zadruge, katere bi za svoje čla-ne naročale stroje, bi bile deležne na-vadnih popvstov (rabat), kateri bi prišli v korist zadrngam. O dobrein obstanku podjetja ni dvoma, ker so vse delniške družbe na Ceškem zaključile svoje račune z do-brimi dobički in izplačevale 6 do 7 od-stotkov dividende. Kunkurence se nam ni treba bati. ker vzlic temu, da bi se ustanovila tukaj še ena družba, imeli bi obe še preveč naročil, ker je med vojsko nastalo v vseh državah tako pomanjkanje poljedelskih strojev. da bodo za dolgo časa konkurenčue države komaj lastnim zahtevam zadostile. Predstavljajmo si Ie grozovito veliko Rusijo, Ukrajino, Poljsko, ves Balkan itd., kjer ni danes niti enega pluga ce-lega. Kdaj bode vse to nadomeščeno? Pomislimo na agrarne reforme Češke, Poljske. Ruske, kjer se bode rabilo veliko strojev za male kmetovalce, kate-rim se razdeli zemlja veleposestev. Isto je pričakovati pri nas. Dalje je dolž-nost učiteljev kmet. sol, da učence in ljudstvo na predavanjih o rabi in koristi, dobičkanosnosti strojev temeljito pouče. Tvornica sama bi skrbela za vt-šitev tečajev o rabi strojev, bi uprizar-jala oglede in tekme strojev, bi dajala svoje stroje na razstave in sploh zelo povzdignila naš kmetijski stan v korist države in kmetovalca. Ako bi naše ljudstvo začelo rabiti stroje, bi bila vsa poljedelska dela preje in bdlj po ceni gotova, ker bi nam nadomešcali drage delavne moči. Potem bi Sele imel kmet veselje za pridelovanje, katerega se posebno na Slovenskom ozemlju kot iz-gubonosne panoge ogiba. Ako bi priđe-loval več žita. imel bi dosti slam« za steljo, več boljšega gnoja« ia s tem v zvezi vsega več. S pomočjo poljedelskih strojev moderno, dobro obdelava-na zemljišča bi v kratkem pripomosTa do set\^c sladkorne pese in nstanovitve sladkornih tovaren. Množina potrebne-ga kapitala in mesto ustanovitve bi se določilo na seji ustanovu, odbora. Zato prosim jugoslovanske strokovnjake, kapitaliste itd., za izraz svojega mnen-ja. in vabim vse interesente na sesta-nek dne 2. februarja ob 9. uri đopoldne v prostnrih flov. kmeti»ske družbe. — Fran Malasek, strokovni učitelj kmetij* ske sole na Grmu. ^_____^^^^ _t liGšim nsročnlkom! »SLOVENSKI NAROD< velia ođ novesra leta naprej: Za Liubliano: ćelo leto.....58 K — h pol leta......29 » — » četrt leta.....15 » — » na mesec.....5 » — > Za Jugoslavijo in vse dežele bivše Av* stro-Ogrske: Ćelo leto..... 60 K — h no! leta...... 30 » — * četrt leta..... 15 » — » na mes.ee..... 5 > 50 > Za Ncmčijo 65 K. za Ameriko in druge države 70 K. tTpravniSrvo »Slov. Narocbt« Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tlsk »Narodne tiskarne«. Prva specijalna trgovina i rokavicami in parfu mi 0. BRAČKO Dunatska cesta Mev, 72. Uys smstri f HflfRB mezto ^ rfe4tl»( pokoji u orođsj. Obstojf iz moderne stanovanjske hiSč, vrtov in enc gordne parcele. Naslov pove upr. »Slov. Naroda«. U33 ■««f « hwfb (varcima) v »/< kp ■SI IM UflR pločevinastih škatiiah kg K 4-80. Mate trn vo%ow v origi- omlrrih sođih odStevši sod 100 kg K 140-—. Afitrfjska tfrat&a za treset yctrtlejt ul Ptfđilaici.- Hiritor. Ifni/lHfifJBla solicitatorja, hi steoogm-nOBlipiJlElIlI, fa ter stro[epHsca, ozir. stenograftnjo i« stroleplskosprcjme ođ-vetiiCU f isaraa v Celja. VpoStev priha-iajo samo popolnoma izvežbane moči, Ponndbc mj se pošljejo na apr. >Sk>venskcga Naroda* pod naslovom. JI. S. CdtJe/llSO*\_________________1130 faritM MUHlBu! Vdova r vzorno »vrho femtve znanja s finim, značajnim, premožaim gospodom, nad 4* let, ki bi imel veselje do tnirnega 4ra2inskega življenja. Resne ponudbe tooStao ležefe pod* „Zatarfe, e&UHh Kea« ■-"!!____________1113 K-j-U prosi, da mu 1 K. Ukoj sporoči BlWH naslov pod Jt K ia 1" 1110 CiMftmtf?afovem mestu. 1108 ■ohlfttfann fnhn iS^eta fo^podični za ■BDIBiaBD SlfllO takof.-■ Naslov pove upr. »SI Narodat. ms Hl hrann 9e *PfeJ"* gospodična ali Ud ItlollU ^osood. Naslov pove upr. »Slov. Nareda*. 1117 f fthfl z vso nebrano Uče uradnfk pri oUflV vladi SHS. Plača do 400 K me-sečne. Ponudbe sr proai tako] pri .hotelu Slon-, soba 61. 1125 Đfato!aš!rapi)m8»dob£S?r meta ta koj za boljše delo. Hrana in stanovanje v hlšf. Favol liae, kT9« Uski mojster, Sp. ftUka, Colovalui cesta št 22, L|mbl|ana. 1106 2eoftB3 poBDdUa. &£&.*?£ jen, lepe, simpatične postave, vdovec. obrtnik, 28 let star, z dečkom 7 let surim ter nišo in posestvom ie želi seznaniti v svrho skorajSnje žerritve s Stovenko, gospodično ali mlado vdovo s primemim premoženjem in veseljem do gospodin>stva. Le resne ponudbe s sliko, ki se ta koj vme, nasloviti na Matifa Vinković, GradiSte kod Vinkovci, Slavonija. 1102 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 1^- Dtlrfta gtoimte« 15.00«^0e.. Uro«! BbW* StfiUlf JOVB llllCS štOV« 2« ^M QT«i«rwy Kwiz. b! ene se vrii v tore* i > 844. uri Iz niše žalosti Graf* šl;a ul. 8. k Sv. Kržu k vcČ-nemu pečitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v tn.ovski župni cerkvi. V Ljubljani, dne 27. jamurja 1919. ialufofl rodbini: H35 Plaika. Pnrk In Patrcvčft. Potrti najglobfje žalosti javljamo pretresufočo vest, da Je naša iskrcao ljubljena soproga oziroma mati in sura mati, gospa I po kratki mučni bolecni v 61. leta svo-e starosti, previđena s sve-timl zakramenti, izdthmla svojo bU^rt d j§o. Pogreb nepo abne pokojnice se bo vršil v ponedeljek, đ/ie 27. januarja ob 4. uri popoldne. % mar ja pri Jalaafc, dne 25. 'aruarj* 1919. Žalo]oči oatelL Potrt7m srcem Javljamo vsem scrcdnifcom, nrtjateT?etn In znancem bridko vest, da je na§ iskreno ljubljeni brat, ozir. stric, brauanec, gospod Union H sce var, aođ. natf ofid|ant pri okr. aodUću &&S w oćavjtt dne 21. januarja t 1. ob 3 * m 5. nro popoldne, po dolgi in mučni bolezni, previđen a tolalili sv. vere, v 45. leta tvoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokon:ka se vrSl v četrtek, 23. jannarja ob 3. nri popoldne iz hi$e žalosti na mestno pokopa'isće. Sv. male zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Dragega rajnika priprocamo v blae se odda idi ve?~ množina vermot-vina, sladkega. £ f naiM afla prima oWoli 100 litrov ie LfiCDu oJJC, naprodai. P nu b? pod .Veielrgovica' na Be eljak AR) ne Franćevo nabrežje št 3 107 Kiftp za e^porfno aKadgmtia ^ fitfll '^''odo^. N^biov pri uprivnrsLvo UIIS .Siov Naroda* i^ ! se od da s 1. fedraarjea. Vođii& steza 1. II. nađstrapje. 107^ Z"fwflc!ifti !c »zurfen.-rra ^.i^-p »r!n jjfli ilfPi, s!>rsfsie t-Voj mć'-a A. M - tej »zdeio^atpi« krt.tc in Copiccv v £.. VTdu pod jano, Korn§ko. 1060 ni'*i«ti»n B3-ffnl3i Pi^da se lepo ?e r ISU'O B3 VM. mj!o rnb?ien . p -h -tvo za soaln i -nho, slcnrai novr» Puizve se Dri Erieaa. Sp Šiška. kne r..n ul 251 I nadstr. 1049 HfnffiKM ° nio'ol^ca, iSče za>e in llU*P«iSluB(l za biatJ orvo5o!ca s"*n:,-v»n)e m hrano s Tv;m svezanom. Ponudbe pod „Stanovaoje svećaa ITS3*" na upr. »M Nar da*. 1<53 ff| mn aj3Ti »a ov« s ali pšenica )U| XdtitcS(3 " Prodam 2 r.sko naro-.-•»^ • bip^o, za ^okHvalo ne^a ali a>--K k'V» r se že,-. Nn^lov povc up.av. • ^ ov. Na oda« Kt4»5 Trivnnilt^ v V(k^Krn piometnem k^-iju i 11) U 7 lltđ n.i Do!enjs«em ali Slov S;a crbkeir. se vzame v rafeo. Ponudbe sr prosip na upr. .51 Nar.* pod . i>(?"-vina/1« 3« 1003 se kupi vcćfa mfiožica, i sm. rionudtrc na upr. »SI. Nar. p^d ,,A^eatariH)Or* noi sveliljke, fjrn ce kakor tuđi kamen, »e za nriž'pflnike na deb-i • in drohno ^i Vrslo Brmtovif L ud jani, fi Uja tka itari tig A. 10 5 PmmW -j od 100 ks? naprej v felezno -Ji'* I pločtvinastih zabojih v v.ci n.no-t.ii ra'OOŠiiji točno proti nrca-r!*xf»u Tvsra'ca u eašilt (đ. #r.) t ROaft ori Marrt*ril Na dal ina pr.'^^n«ia"so *w' omenttni tvomsci na ra^j.Ma^o 453 * Iglici, zmožen slovenskima in nerr-SKCCa jezika strojenis a, kn, ovods1/ti ter irg*. dopisovnnia išce oiimerne slažbf Sprejme ?o tuđi za po^neje. Ponudb nod wVesten/U* na uprav. »Slove^«^. Naroda«. I'1 •-' Traii ff iliD^ilfaza cije]i kučni p0" kuhati znade, čista, poštena i msrlnva, sa g©d?rnj?m svedočbama, U maloj obitelji uz d"br«i rlača i ' sbrbu Po-nurfr na p. G. n!. Jar'eviĆ, ?u ruga He-karnika, Varaždin, Trg slobode. 949 leta.« i» Jesenka^, Sors;;^ kv lastni h:ši na ^ek> pmmetni tr;č; par usni** h ?amai ; jahalne hlače; damska špirt jOpa; blago za pomhdanski kostum, damski dežni plaSČ im razne drag-2 :^tvan. Ogledi se na Mirja 4 1. v tuđi per- llC!!Ul|ICl fektno stroiepisj-*, želi pre-mtn ti mesto h kake mu ve^jemu siov. rn ovskem«. podjetfu v Ljubljani Gre tuđi izven M«b1iane. ako se mu rre-sktbi stanovanje in hrana. Nastoo s 1. februarjem t I Pismene po oJb c atavedbo pla£e pod ^PcrfeKten orai-bU:'§?8m na _upravr»i§tvo S\ov Nar. teki n tiMite •• ***** h *** iMM II DpnH v MjfjB. Itaatov >y «sy» .»-Itaroda*. 10T7 Mg tahtaihi sUbjbb. Natton ta« Z PCMni Icof. Naslov pove oor. »Slov Naroda*. ^54 Majka "^ "-----|-'-- * rr |----- "f1*^ P»©dal eo selo ugodni c-n». »aUato c—U at tS. 047 ali NesOefevo aMfeo aa otroke. kuplai. Pbiacaa aoamdbe pod aa<*e/t« " »a opr. ,Slay. Natoda*. 993 111 nkttl vrtna iU Poli*** se"?™. lusj lisiic pifiite no cenovnik. Trgov na s semeal Sefer t Kam^ Ljabliaia. 1031 Varili na ^tobno in debelo ter sve-Halini Hjke razĐO§i''a točno rrot prcrtp^Ciiu trgovsna Martia Si-ner. Is» - »ce. 0 8 i;LI Z {i li*}. I« »vcai ratie^lta v-c i"R.. jvani'-'f kraie Mihael Sa- Ti'da. Mi ib r o. D. Stotm trg i 84 * nifSln! ffrii dobro ohranie^ »e kavi* 'laUllii JI! . Ponudbe ood .Stf(u« na neseijak & Roianc, FranČevo nat"re2t<- At s 1O0 Hrid Rv'lii:?!, ornđSj. ^'^s'ov : f«^Mna Zsjode, Sp. U2iica. 9. Žalec pri Ce! d. JfnharifJ d-bro izvržbant, ve?ča \s•-■'•> ' ™. 'Kaiaa '--»sr-odfnjstva. JeTi pr-rm- ri | tne^to n-iirnle h kaki holiši s-9inrijaz'«e ponudbe pod .Kuhar ca- 100?; ??»ij|i fliia'1?^!^ i<čr» sbino>/ani<* s hrano lili;"" đhitillja pnbo'Hirodbinf.Pl*^} v t! ..irju ali v živilih. Pismene noniidv)C , na imr. S! N?»-t>d» pod .Vera* iOio. i ||f :nrsf 14 If?t. J rst «ti zdrav, ki te | J«'iiM^, d \"ft>! 2 razrada me^ati'ke i !e, želi vstortltl v kako vfčjo t-^o- n>. N4s!}v pove uprav. »Sloven c. Mirod** 2H0 HU! IJuJii! 1173 sli pozr*?* te Iftn«, drnv in krepak sarfee, zmo^n več je-?*>rov v e<"»vorn ia pisavi. Naslov pove upr. .SI. N'arodi". 102S 1 mntnri! TTTB?i T ?urn^err!. f a L IllUIlli I nl.Bl! Nerkarsul>tiinr M, sta napr^dsi. Isto*am ff tud! nrod^ r;;.r?'m ^nriilsJov- F. V.. Sl;sk"h «;:1. kasi ' Frnc Cer ^ftSfttn?v mlina ta že«;?, Sv. Bea^d^t v 51ov. Osricali. W7 !l -T'3 rn» ^va velika vinska r^iS :.?. soda a 13 in 14 h». lepa eno ali đvov->re'na koČMa krasen ^odben' avtomat (firme Poper) in 100 r\X saUav.t« maAfca. Naslov pove urra^. »Slpvens.vcira Naroda.« 931 UMI J9P13?I|2 £* '%°danrau Dob c e{Ja fugoalovanskai Uvoaita Ir^ovStia saifcHi aob, kl obatojl fa» naMi B9 Ia*. Čevlji tovarne l^@Ser l\Ozina & Ko, iz nnjine ctgn icvro, boba ta lakova^a aaafa s vaajajlaml pod plati se doba no daavalii eooaU. Trr^Ir:! zEms^i iz t!nc teJotire z sumljastimi pcdplati pt ?! 35*— zo moftkes K 73*— za fanske. ^ '• ^aaaj V ^B* ^^k. jAT^sav ^aaaaf N.f podliji nardbe celokirpne Narodne vtatfe SHi v Ljubljeni s dtt€ 17. lara-jarjn U19, št. ?95, se odrej^ in rarjjinJa s'cdeie: Občinc: mesto ljubljansko. Moste, Vič In Zgornji SiJka tvenjo enotea stanov3*ni okotH. 1.1 Kdor :m« v iem itfanovjlnem ofcoHlu dvoje nli vcJ- sfrmovarv. nicra vsa (i stanovao^ naznanitl mestnemu magi^tr^ta ljubi ja nskemu Icioni uiroih dni po tem r^/glašc Ju. To n^tn-inflo mora obscg*ti; a) r^tančno oxii^f bo lege *n obseg v-'p'scga stfl?iov«f»?a in h^ pri vsskem stano\Tinju im? h^nr^a hi?tnt*:<*» a!I nfego* vega probl^^enca. 2 > V isteci stanoval.iem okoliva je nasnaniit m^tnerrru magisirat« Ijnb^ Ij^nskcniu v istem rokn: a) vsa stanovanja, ki stoje pMzna ah aluzijo le za s*t»tiV>-», o!i so sicer opremljena kct sHnovante. pa v resnici ne Stanuje nil>fe v njih; b) vsa sfrnovnflja, kf se r<*sntftio tifiorab!j3»o !? r»^f?!€ff!O tif&W( M« vTsrj; c v^a sHnovanja, k;er je Stevilo sob večje kot Stevi'o stanovalcev brce sloiab-ni šiva, fer neg'ede ni StevHo stanova !rer vsa stanovanja s ftfrfrnl aH re£ «obasBi N>rn?rnfio pod 2, a) hi b) mora podati hi^.u lastnitr, ru?nanilo pod c> pSj Jme1n:'; stsnovznja. Vsa ta ruznanila so kolka protta. Kdcr b? nazr^nil pod 1 Jn 2 ne podM pravocssno, je kjttfilv po mestnasj trsgistratu ljubljan i;cm «: globo do 5000 kron ali z oporom do Scstiti tednajv. Meslnl magistrat IJabljanskl, dne 27. jenisarjs 1919. !! Zopet se dobi !! Barve za obleke I* 100 zav. stane K 50 to» 500 . po . 45 za 100 zav. 1000 . 9 . 40 , 100 . Prosto poštnine iz moje laloge. Kocke za juho najfinejše (6 v) po K 38 za 1000 . . U. (5 v) . . 28 . 1000 9fZfpou najfinejši pralni prašek pribrani veliko dragega anki. 1 zaboj 350 zavitkov K 90. Bf VsafrankoPrtfa. ^^ Za cenjena naročila, dokler traja zaloga se priporoča RndoU Goflc, Vrbnika. *^——^^^--------- _ Podružnica Ljubljana. IA HR A NS KA RANKA Podružnica Ljubljana, DelniSka glavnica: K 20,000.000. ^^^^r'^^11^1^1^1^ M#raUll\n Reerve: okreg K 3^000,000,-. Vlog« aa teto« * **• n«M pw« u)^iM)fem t55t aaa«awaia,i «eni<* đertae, iriamlii Hpfefe iti. obrestovanja. Dviga w lakte v*ak daa km adra n aMra- Ptrmšat— » aiBMMi GriM; nahanke h »toeJHIft aa vsa ta- i« iMaMMfea aaata. tori). Rentni davek plača banka iz sMfega. JJtii lk sKJt* *JUS raBMMMBi na btaro, ležete t janih sklaiuah. Brzojavni misIovi jajUUISJSKJI. 7 T«l«tf— ftt. 881. Strm &, ' »SLOVENSKI NAgOP*, mt 79. jtMMffc Itl9______________________________________________________21. «*% Prostovoljna dražba. ▼ "t*i *«• 29. t. ■.ill.iri iopolrtao m fcoto pilii lava« iraibo protafalo mi losHovl mM it 14, v L »atUtr. mit pofctitvo, »«4ofc*, ofclofca, slara ro*|« 1» aofcaj lUrit. E«yi — TiMlt. _____ ni2 Zouoravolno asentiiro Mestnl trg 25 knpaje romanski in laški deoar od 9. dop. do 6. zvečer. Naznanjam p. n. obiinstvu, da — vrnivSi se od »ujakov — sopet oadaljujem svojo tapetniiko obrt Proteč nadaljn« naklonjenosti, se priporočara Josip SlOga, thssfca c. 21. !! Upadek cen!! Iz precejšne zaloge pariumerij, kosmetićnih predmetov, d*ije giavnikov, zobnth ščetk, krtač za obleko in glavo, vse v najvećji izberi ter najnižje zaračunano dobavlja točno S Berkelhffiviier, izvoz par lime rife nu debelo, Dnnaj iWion) XX , VsHea-#o}l prada. Pojasnila daje notar Alofzt] Fo0aa ▼ Bađorifict, 6*ren|ske. 1115 a»iifco)ia la Irrastova, nafBtmJ polsafc*« »loiena v wm- goa za takoišnio dobavo 1 Ponudbe s skrajno ceco in množino je poslati tvrdki Vinko Vabič, — Žalec pri Celju. ! Gostilne v najem! Pi picmogpkopu TrbovHe se bođo dne 15 malega tnvna t. U sledeče pusti Ine neodvisne druga od druge oddale v najem. 1.) RodniSka resiavradja na Vodah, leži v sredini radnika, 2 vum potrebnim (ledenica, kegljl&e, rrt,) vsi prostori električno razsvetljeni, vodovod v hiSi. 2) Restavracijska podružnica na Vodah, većinom« gostllna Uz ulico, električna razsvetljava. Gostilna »Wa1Hsch« vRetjah, poleg kolodvora Tibovlje, z ledenico in predvrtom, električna luč Interesenti, katcri lahko poslonja vsak čas ogledajo na licu mesti blagovoiijo nai svoje ponudbe s kratkim popisom Itvljenja vposla*" naj- pozneje do 15. suSca t I. bi ravnate!jtt »• prsmogokftpa Trfcovll* Razgias. JagOllOi ■■■■li ■ torama xa milo ▼ Spotfafl Šltkt hna ve^jo mno Sno milnega blaga. To blago se bo oddajalo poslej fracco tovaru« po na-afednjih temeljnih, oziroma nadrobnih cenah: ?0% pralno milo v kosih po 100 g, komad po . . . . . — K 40 v, 30 „ ,, » » » !> ^2 M ** " ****"~T'"'>a'' 30» rt » f» 9 »t 200 „ „ ^ • • • • . l^ZO,, »—40,, toiletno „ „ M KO „ „ „.....2 tf 50 „ 66 „ milo xa britje v kosih po 50 „ M „.....S„ — „ 10 „ milni prasek..............kg po 2 „ 50 „ Pri narolbah istega milnega blaga v celih zabojih se dovoljuje aaa- iM popvat in se v tem slučaja oddajajo milni izdelki franko tovarna po amsiedn ih cenah: 2O°/o pralno milo v kosih po 100 %$ komad po.....— K 30 vt 30 „ ,. w M „ ,, 100 „ „ m ..•..— •» 45 »• 30 „ ,. „ m „ 200 „ m »....."T»»??» »-40 „ toiletno „ w M . ino n „ m.....1 „ «o m 66 „ milo za britje v kosili po 50 „ „ „.....1 • 40 „ 10 „ milni prasek.............kfpo 2 „ — „ Blago m am#rm plakati aa^rol« kar %% ra*»*iU|a fltotr !• pr#M Narođla je nasloviti na iBfNltfiMM tmwwtmm sa mđm w Iptiait* iatkL V LJUBLJANI, dae 20. jamtarja 1919. PovetjenOc za |avaa dela in obrt: IbL ¥. ■••••, t r. Dražba lilnii krinirji pri JtoMkmmm* ti. 1 mu ob 10. uri, izklicna ceoa 50 v. za kg. Reflektanti naj prinesejo vreće se boj. uo7 Pisemske znamke togostovanske, bosenske, avstri)9lte Italiianske, vse vojnopoStc znamke ter staro kore&pondenco z znamkami kup^m po dobrih cenah. Ponudbe 2 navedbo cene, Stevilom in \Tsto na == A. SPITZEB, Ljublinn«, Koliaej. —— f^^ Srbefuo, hraste, lišaie Cir^ odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir rosfav varovano f9Sa\ABA B fOUt*4* ■■Til#. Popolnoma brez duha in ne mat« Poskusni ia ■ »onCek K 3— veliki K 5*—, porcija za rojbino K 12-. B ■ = Dr. L ntsdi*s Krarai-tn^Mct <€yor), ««*• OofSfco. = ■ H Zatoga za Ljubijano in okolico: Ltfcnrna mmri ilmtmm l«lea\n*4v H ■ MmaaiM«, MaH|la trp. 5958 ■ ^M ^M^ Pozor na varstveno znamko 0t9BABA7O«lSiM "W ^J "TuKiTif. Fni ligi je odpri svoio pišamo w U3m, W\M\m t kl ®M j nam?. 1 i^i^i^^i^Ba^BlBaa^BlBaHBHBjBaikaBa^Ba^BakMr-- ' -: ~<-»^e«^^MBa^Ba^Ba^BaaaaaaaVBa^B^B^Bia^^B^i^B^iB^B^B^B^B^BBr • ■ ■ U% sova, KbrcitaK 450— (v me- ■ ■•> m ^ ste ■ 470--) ta IM Utro* v ■ ■ ■ n ^ naU miiU II111Q m MILKO JESIH. po« om pozori Oečje iteono slamorsznlc trrefne konstrukcije v razmh irvedbah je došlo. Vsakdor, Jci potrebuje sla* moreznico, nai si jo piide takoj ku it, ker je povrraševanie zame zelo moćno. V zalog* so tuđi vsako vrstni dru^i stroji — Tranc Hittl, saloga no-H#4#^kth frojev. U»M!aa^ Martlaova cesta »tov, a. 839 Vsakt kdor rad cetid kupi pohištvo9 naj se oglasi v zalogi pohiitva 64$ Ljubljana, Marije Terezlie cesta 13. kupuje do IO. svečana v vsaki množini In 24 oralov zomlflšia ▼ blliioi Celja takoi na proda). Prera« unjeno je najinanj 800 ti8O(5 ton Črnega premoga. Najbolje naložen deu&r. Proda 3e samo J ugaslo van om. — Poizvedfoe pod naniovom Preniojokop, pošta Rimske toplice, ! 2o^ ^0*0' a* Bo^«*- Poior a- %ovsit jrirrj ' lUl Za uagačenje raznovrstnih živali se priporoča Um t M»ai«val«c TrSalka cesta 22, Ljubljana. Odprl sem zopet svojo vobče znano delavnico. Kakor pfej tako se bom tuđi sedaj potrjdil da bom svojim cenjenim Mfal_ naročnikom zadovoljno ustregel. g-j| «=4=4^ Od* soIMm In l«bor»o. Cana nlsfc«* D-^jU^ I. dunajska eksportna trgovina (I. Wiener Exporthaus) nudi za takojšnjl odjem Iz svoje zaloge nastopne predmete: ■rtačo Pohištvo SvtaĆBlU Stranke Šaaipa*!^ Papirnato blago dg. vstatU Plani Katkodal gambl Pergamentnl papir Streimo stekla Omamentno steklo Đektr. proaaietl Rexova stelrla Mesorenl strofi Bonservae steklenlce Blinterlla, tatft BUi«ro za sortiete Staklenice sa med Predpasnlkl ■latelkl Pođkolenlce Ovratalce Ogledala Konfak Svllnato blago (isti mJ) Mavalkl Igrače Ifofl Steklo sa okna Tase sa kavo „vokka" Crnilo Mavietvl gn«U Urne verlilee •lasa. lnatmaMntl Bnual kameni. Zastopnlk fvrdke Je sedaj v hoteln .Union1 soba it 37 od 10-12 In od 2-6. 10SS Si! goli? (juto) »iVK ■aa. LJnbljiDi, Bijsttrejii fc 38 let dt-stojeća trgoTloa s sahini gobaai. 1063 atnhlnunnn mhn event s hrano iste«. IBDIOfaBO SODO Dam 21vila sam. Ponudbe pod „»aaćai ured sit/lOir* na uor. »Slov. Naroda«. 1040 MHtnflf (Federweiss) karbol nej, lim, mujlUcl, vodno steklo foenum fcraecuin (grško seno)ima v zalogi M. Pista. d. z o. i. Maribor, Orajska sU 8. flM tfTflfiirtiiliira starejSa, te \Ut k od-llgDIHBIjlla. raslim otrokom. Reference naj se pismeno javijo upravnh štvo »Slov. Naioda« pod „Zaacsljrva 88S'.________________________________ Fnhol ttvffc J- a, 10 r dobro izdelanih LHBEI Ulll žnldcrSi.Jih, 10 ▼ romičlh normalne inere in 78 ▼ kranfičih se pr«4a. Naslov pove upravnistvo »Si. Naroda*. 930 Gabav« itm se prodaja jo ▼ pol« n ih ne DDUI3 lila metre in vasrone, kakor tuđi na drobno klana« od 500 kg oapftj in se dostavlja o poiltibno tuđi na dooL Josip Plaikaf. Dtleajsii cesta Hkp> stilu Kraaar. 7S28 !BF i $t3DflT3HJ? mirna stnmka b4z otrok za takoj. Eventualne^a posredova ka se dobro nagradi. Pismene ponudbe pod „Ualosska Uet/1042* na upr. .SIot. Naroda'. 1042 ffilfl UH PBSCStTi zl^^rijo1^1^ stilno, ležati mora v blizini kolodvora ali v kak! vaši na prometnem kiaju, kupim. Pismene ponndbe na uprav. •SI. Nar.« pod „btiiiaa keledvora ItSB*'. _______________102S_________, tfonmTOtifl ob»toječe iz 5-7 sob in JIaDuian]t pritiklin, se Iste zt aajtf te i hi i n event. tuđi za preje ali pozneje. Najraie v blizini Dunajske in Marije Terezi Je ceste. Vz?me se event. v naiem ćela vila ali hiSa Naslov v upravnistvu »Slov. Naroda«. 1048 v kovinastita dozah, »/i doze po K iS. l/i doze po K 28 za tuc, aust sa ervtje, e>Tlje z leseviBl ta nsalatlsit sodfUrtl, tirkove hi žtmsate krtate, teaktae arile, kAletnaz, trfae terblce, teseae ia voret-lavasle sipe, prtlai sraiek I. t d. po BijnižJlh ceiah, 'svrstao laosko vtae« borofalčar, slivofko, trtslsfetec Cajsi nm, katni is čajni aadOBettek U oslajea. M. BAWTt *nn\._______________T4M Pristno todetno milo fino diSeče, komad 100 gr teZak. 3 komadi K 13—, 12 komadov K 48.—, 24 komadov K 92 — Pravo domaie suhe milo za pranje kg K 22.— Pri ve^jih naročilih popast Proti vpoSiljatvi zneska aaprej dobavlja M. JAakerf «hai»OTt^0) 9O)6fo>-II« t Isffrate« it lft, IHtriBlafea vile« At 3, Brratsko. 5855 Stanfe vtog |e snasale koMoai aioases faaftja ISIS ■ UMiSiOM1-. Hlavnloa K 80,000.000-—. 1KS2 Češka lndnstrllalna banka ^ITl. Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev. ¥sakorrstee fcaaiais trsasake^e. Tsakovrstse baačne transakcije.