Poštnina plačana v gotovini loper, peîels L februarja IS52 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN ta nastala pred 13 stoletji skora,j prav tam, kjer je še danes, to je na meji gorskega sestava Balkana in lombardsko-benečanslce nižine, kar so narekovali prav fizično-geograf-ski činitelji. Res je, da se nahaja italijanska narodnostna skupina to-stran te naravne zemljepisne in narodnostne meje, toda ta skupina se nahaja na slovenskem narodnost, nem ozemlju in tvori osamljen otok brez jezikovne in narodnostne nepretrgane povezave z Italijo. To se pač lahko »pobija« s propagando, toda nikoli ne z znanostjo. Prav tako ne more nihče dokazati kljub najboljši volji, da je Trst kdaj koli v zgodovini pripadal kakršni koli italijanski državi, temveč prav na. sprotno, res je, da je vedno vodil krvave bitke proti Benečiji, ki ga je hotela pokoriti, in v tem tudi vedno uspel. Lahko pa zasledimo v zgodovini, da je politično pripadal ali se naslanjal na državo, ki je tvorila neposredno zaledje Trsta z Balkanom. Torej tudi zgodovina se ujema z zemljepisom. V ostalem pa, če bi se moral prof. Grande braniti pred takimi šovinističnimi prenapeteži, kot sedijo v »Messaggeru«, bi to jirav lahko storil in jim postregel z italijansko znanstveno literaturo, na primer s spisi univerzitetnega profesorja, enim izmed najbolj kompe-tentnih geografov Italije, Giotta Dainellija. Čeprav je ravno Dainelli zelo blizu iredentizmu (zato je lah. ko tembolj kompetenten za »Mes-saggera«), ni mogel nikoli pobiti trditve, da je Trst na Balkanu. Leta 1940 je izšel v Milanu njegov veliki »Atlante fisico-economico«. Zanimivo je dejstvo, da so v eni izmed jugoslovanskih spomenic za mirovno konferenco v Parizu leta 1946. (prav za obrambo naše leze, da je Trst geografsko del Balkana in Jugoslavije) priložili reproduci-rane Dainellijeve karte v barvah iz prav tega zgoraj imenovanega »Atlanla«. Vse tisto, kar smo mi že povedali o pripadnosti Trsta Balkanu, potrjujejo neoporečno in znanstveno prav te Dainellijeve karte, ki so v milanski originalni izdaji označene s številkami 6, 8, 9 in 21. Naj prof. Grande postreže uredniku »Messaggera« Tigoliju s tem Dainellijem> pa bomo videli, če bo tudi njega obdolžil, da je izdajalec, brez nacionalnega čuta ter da kvari mlado italijansko generacijo, in to celo mlado generacijo visokošolsko izobraženih intelektualcev in ne nekakšnih dijakov obrtne šole! Te dni se je razburilo tudi neko drugo šovinistično glasilo, »II gior. nale di Trieste«, katerega boli, da se ta list imenuje »Slovenski Jadran«. Pravi, da je to »megalo-manska« težnja in navaja kot star dokaz te »megalomanije« našo pesem: »Buči, buči, morje Adrijan-sko — nekdaj, nekdaj bilo si slovansko .. .« Stara je ta naša pesem. Sam sem jo slišal v Trstu tudi pod fašizmom, tam med leti 1924 do 1929. Tudi takrat, v tistih strašnih časih, je ta pesem živela v Trstu in okrog njega, peli pa so jo drzno slovenski in hrvatski študenti društva »Balkan«, Balkan v Trstu in Trst na Balkanu, ob slovenskem morju! To je ideja in resničnost! Resnična ideja! LJUBLJANA JE SRCE SLOVENIJE, TRST PA NJENA PLJUČA! Brez pljuč srce ne bo utripalo, brez srca ne bodo pljuča dibala! Brez Trsta, brez morja bi bila svobodna, samostojna, demokratična Jugoslavija nemogoča, bi bila mrtva že ob rojstvu, pokopana za vekomaj. Kdor pride iz Ljubljane k vam, čuti, da pride domov, da stoji na domačih tleb, da govori s sebi enakimi, ki ga labko razumejo, ki sočustvujejo z njim in so z njim enib misli. IVAN CANKAR V Italiji je izšla knjiga »Storia e geografía«, prav za prav učbenik za srednje industrijske šole, ki ga je napisal prof. Siefano Grande. Na 115. strani II. zvezka je opisan Balkan in sicer takole: dBalkanski polotok je tretji veliki evropski polotok na Sredozem. skem morju. Danes je na njem pet držav: Jugoslavija, Albanija, Bolgarija, Turčija (evropska), Grčija in Svobodno tržaško ozemlje.« Ta dva stavka sta izzvala bes znanega šovinističnega organa »11 Messaggero Veneto«, ki je prinesel 12. I. 1951 članek pod naslovom: »Trieste — Balcania«. Res je strašno, da se je »cittá italianissima« kar na lepem uvrstila na divji, bar. barski Balkan — ali bolje rečeno na Balkanijo. To je namreč tisti sramotilni izraz, ki so ga skovali italijanski šovinisti za svoje umazane cilje in hočejo s tem označiti nekaj, kar je izven civilizacije in kulture. Glavni urednik »Messaggera« Cario Tigoli, ki je bil za časa italijanske okupacije v Ljubljani šef fašističnega tiskovnega urada, naravnost obtožuje profesorja Štefana Grandeja kot izdajalca nacionalnih interesov, kot nevestnega in neodgovornega pedagoga, ki bo nosil odgovornost, če dobijo italijanski dijaki napačne pojme, da je Trst del Balkana in ne Apeninskega polotoka. »Kako si je profesor Grande drznil popravljati celo nesmrtnega Danteja, ki je že pred tolikimi stoletji povedal v svojih verzih, da je meja Italije na Kvar-nerju!« To je »grave rifuso político, storicol geográfico«, pravi »Mes. saggero« Malo mfinjka pa bi še rekli, da je prof. Grande plačani ti-tovski agent, prav tako kot izdajatelj učbenika Paravia. Dejansko pa je bil skromni pisatelj omenjenega učbenika samo vesten ter je v svojem tekstu povedal to, kar potrjuje tudi znanost, to se pravi, da je Trst na Balkanu in ne na italijanskem Apeninskem polotoku, niti v Italiji. Tega si ni izmislil Grande, niti morda kaki tendenčni jugoslovanski učenjaki, temveč je to resnica, ki so jo potrdili vsi veliki in resni učenjaki v svojih delih V kratkem gre za. naslednje: Ves teritorij tako imenovane Julijske Krajine s Trstom pripada di. narskemu gorskemu sestavu, ki je tipičen za ves zahodni Balkan. Tam, kjer je konec tega sestava, je konec tudi Balkaha, to je geografska meja med Balkanskim in Apeninskim polotokom. To je obenem me. ja proti lombardslco-benečanski nižini, ki je jasna v vsakem pogledut teološkem in morfološkem sestavu tal. Klimatska meja med dinarsko (balkansko) obalo Jadrana in ape. ninsko obalo je pravtako jasna in se ujema z geološko-morfološko mejo. Julijska Krajina s Trstom je tudi glede hidrografskega sestava del Balkana in ne Apeninskega pol. •toka ter se tudi le-ta ujema s prejšnjima dvema. Popolnoma ista stvar je z ostalimi fizično-geografskimi značilnostmi tega ozemlja, kot je n. pr. vegetacija, ki je na ozemlju Trsta bistveno različna od one na apeninskem območju, In kaj naj povemo še o narod-tioslni meji? Dobro. vemo, da je = S TRŽAŠKEGA = Izdajstvo kominformističnih sindikatov v ladjedelnici S. Marka ........I [| IM itn 111 intin 1111 ............. 111111 rii i rn 11 i nin 1111(] in 11 uif ni 11111 jm mm 11 nu m n rt u ^niiiuiiiiMijjinu etiui^i jiii (iiiiiMiiiititiitJiniiiriii e .......... Urad za delo, ki je bil pooblaščen od Delavske zbornice in kominsormi-stičnih sindikatov ter Zveze Industrij-cev, da izreče arbitražno razsodbo glede odpustov delavcev v ladjedelnici S. Marka, je izdal razsodbo, ki gre v izključno korist delodajalcev. Bistvo razsodbe je naslednje; delavci, ki so jih ali ki jih bodo odpustili po 1, decembru 1951, dobe razen redne odpravnine še izredno vsoto 8.500 Lir, če so družinski glavarji, 4.500 lir pa, če so samski. Na podlagi te razsodbe, ki so jo predstavniki dveh sindikalnih organizacij in predstavniki industrijcev potrdili, bodo odpustili z dela v ladjedelnici S. Marka 548 delavcev s pičlo nagrado. Kakor je znano, se je stavkovno gibanje v iladjedelnioi S. Marka proti omenjenim odpustom z dela začelo že decembra preteklega leta. Vsi delavci Jadjedelnice so bili pripravljeni podpreti svoje tovariše v borEi Izkoriščanje sodstva v šovinistične namene Tržaško civilno sodišče je pred 16 meseci izdalo neverjetno, a za tržaške razmere resnično sodbo v zvezi z neko pravdo o zakonski ločitvi. Kakor pravi besedilo sodbe, je neka žena zahtevala pred tržaškim sodiščem, da se izreče .ločitev zakona zaradi izključne moževe krivde. Moževa krivda pa naj bi bila ta, da je po 18 letih zakona imel za umestno, da se v oktobru 1947 preseli v jugoslovansko cono STO, pozivajoč obenem ženo, naj mu sledi v njegovo novo bivališče. Po italijanskem civilnem pravu bi morala žena slediti možu. Ker pa se je mož preselil v jugoslovansko" cono, so sodniki sodišča prve stopnje smatrali to za protizakonito in priznali ženi zakonito ločitev. Sodišče je tako utemeljilo svojo sodbo: Sodni zbor .postavlja načelo, ki gotovo nima predhodnih primerov v sodstvu Tin ki do sedaj ni moglo biti predmet znanstvenega razpravljanja ter je mnenja, da lahko mirne vesti zatrjuje in priznava, da se Italijanka, žena državljana, ki je prav tako Italijan, ne more čutiti dolžna, da sledi možu v novo bivališče, če se ta odloči za preselitev v cono »B« STO, ki jo upravljajo jugoslovanska obla-stva. Najtežji narodnostni in ideološki razlogi ter nevarnost pred morebitnim.; represalijami iin preganjanji s strani režima, ki gotovo ni varče-val z dokazi, da se takih sredstev poslužuje brez pomislekov, zares opravičujejo ženo Italijanko, da se brani slediti možu v cono, ki je onstran zgoraj označene »železne zavese«. Kakor vidimo tržaške »italijanske« sodnike ne zanima, kaj pravi njihov »italijanski« zakon. Po njihovi koncepciji, k; nima nič opraviti s res- nostjo in poštenostjo sodnikov, se žena »Italijanka« lahko loči od moža zato, ker je ta »zakrivil«, da je šel v cono B. Na srečo pa nimamo v Trstu samo sodnikov prve stopnje, ki izkoriščajo zakone in sodstvo v italijanske šovinistične namene. Prizivno sodišče, na katero se je obtoženec obrnil, je to gorostasno obsodbo zavrnilo z motivacijo, v kateri pravi med drugim, da se prebivalstvo v coni B posveča svojemu delu, da se pride v cono B lahko v eni uri, da s Trstom obstojajo -dnevne zveze .in da zato ni točna trditev sodnikov prve stopnje, da žena ni mogla slediti svojemu možu. Društvo »Pravnik«, ki združuje vse tržaške slovenske pravnike, je izdalo spomenico v zvezi s samovoljnim postopanjem .tržaškega župana, ki je dal sneti uradno zastavo Tržaškega ozemlja s pročelja tržaške občinske palače. V spomenici; društvo »Pravnik« ugotavlja, da je županovo dejanje protizakonito in po zakonu kaznivo, ker je tržaška rdeča zastava s helebardo po določbah mirovne pogodbe z Italijo uradna zastava Tržaškega ozemlja. Spomenica izčrpno utemeljuje p.ropagaodlst;ični značaj1 županovega dejanja, ki je imelo namen pokreniti na seji tržaškega občinskega sveta vprašanje, ki naj bi z lažnivimi .trditvami podprlo ireden-tistično kampanjo o priključitvi Trsta Italiji. Društvo »Pravnik« poziva ZVU. naj kot Prvi vladni organ področja poskrbi za spoštovanje in izvajanje vseh določb mirovne pogodbe, kj se tičejo Trsta. Cičko pogorje se razprostira od Herpelj do Matulj med glavno cesto Reka—Trst in železniško progo Divača—Pitij, Najvišji vrh je Slavnik, ki se dviga 1028 m nad morsko gladinot poleg njega pa je še Mali Slavnik (1001 m). Ze od nekdaj je predstavljal Slavnik priljubljeno izletniško točko Islranov in Kraševcev, saj je z iijegovega vrha prekrasen razgled po Slovenski Istri do morja in naprej v furlansko nižino. Ob jasnem vremenu je viden tudi doljni tok in deltasti izliv Soča v Jadransko morje. — Slika ¡Prikazuje vas Prešnico s Slavnikom. proti odpustom. Zato so tudi pred 10 dnevi prisilili svoja sindikalna vodstva, da so v ladjedelnici S. Marka proglasila splošno 48-urno protestno stavko. Stavka je bila potem prekinjena, ker so delodajalci pristali na pogajanja. Na pogajanjih pa sta obe sindikalni organizaciji popolnoma kapitulirali .¡n prisilili .delavce, da so sprejeli razsodbo Urada za delo. Predvsem je treba tukaj poudariti izdajstvo kominformističnih sindikalistov, ki se dnevno ustijo in si laste pravico, da so edini predstavniki in zagovorniki tržaških delavcev, Kapitulacija pred delodajalci in odpust z dela 548 delavcev dokazuje, da se kominformisti vedno bolj pogrezajo v brezno delodajalskih sindikatov Delavske zbornice z namenom, kakor sami pravijo, 'da se »doseže enotnost med delavci«. Ta enotnost pa naj bi pomenila odklon odločne borbe delavcev za svoje pravice in podrejanje delavskih interesov politikantstvu kominformističnih razbijačev. iiiniiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiii................................................................................................UMiiiiittiiiiiiiittiiiiiirr]iiiiiiii]iiinii.uijiiiiiri]i4i]iiiriituififiimti ■ iiiiiuitiitif iiiMUMJiiiiifffiTriiirriiji niff r^M n t iiiiiitrTuiiii^ififiiiiiii i rt niiiiTif tiuiifs IZ SLOVENSKE ISTRE Občni zbori in volitve SIAU Poročali smo že, .da so se na Koprskem začele volitve v osnovne organizacije SIAU. V nedeljo so imeli letne občne zbore tudi člani SIAU v Kortah, Socerbu in Saredu. Na teh zborih so med drugim razpravljali o dosedanjem delu, bodočih nalogah in so izvolili nova vodstva osnovnih organizacij. Na občnem zboru v Socerbu je bilo navzočih 38 članov ali nad 95%. V Kortah so volili in imeli občne zbore v treh volilnih enotah, V Saredu so zahtevali člani SIAU, naj se odvzame članske .izkaznice trem članom, ker so zapustili .delo pri nas - in odšli v Trst, od koder zdaj pa zdaj prihajajo izzivat naše ljudi. Povsod so člani SIAU na svojih občnih zborih ostro obsodili gonjo proti maše-m.u okrožju, našim ljudem in ljudski oblasti, ki jo vodijo razni šovinistični in kominformflstlčni krogi v Trstu, Uspeh volitev je bil povsod zelo velik. Tudi po drugih krajih se živahno pripravljajo na volitve. Te dni so imeli predvolilne sestanke v vseh organizacijah v Piranu, ob .fiavzočnosti naid 700 volivcev. V Izoli so si na predvolilnih sestankih že izbrali kandidate, medtem ko se pri Sv, Luciji, v Sečovljah in Strunjanu skrbno pripravljajo na letne občne zbore. Letne skupščine sindikalnih podružnic. Te dni imajo sindikalne podružnice našega okrožja letne skupščine, na katerih razpravljajo med drugim o vlogi in .delu sindikalnih organizacij pri izvajanju novih gospodarskih ukrepov, kakor tudi o dviganju kulturno politične ravni' 'delavcev. Lani so v 7 večjih podjetjih organizirali proučevanje gospodarskih problemov; nad 250 delavcev je obiskovalo večerne gimnazije, nad 300 pa Je uspešno položilo strokovne Izpite. Na skupščinah prav tako razpravljajo o vlogi delavskih svetov v tovarnah in podjetjih. V 59 podjetjih Istrskega okrožja so izvolili delavske svete. Glede na odlok o dobičku in delitvi dobčika je 13 delavskih svetov razdelilo med delavce po delu :ln prizadevanju 10 % čistega dobička. Po zadnjih poldatkih je število članov sindikalnih organizacij v našem o-k.rožju 10.400 in to v 128 podružnicah. * * * Volitve v organizacije ZAM. Na Koprskem že ves januar trajajo mladinske volitve. Mladina si je skoraj po vseh aktivih, predvsem na podeželju, izbrala novo vodstvo. V nedeljo so volilll v osnovne odbore ZAM mladinci ¡n mladinke v Pomjanu. Pobegih, Cezarjih, Babičih, na Monti-njanu, v Boninih, Gažonu, Krkavčah, Novi vasi, Sv. Petru, na Maliji in v Sečovljah. Prihodnjo nedeljo pa bodo volitve ZAM v Padn-i, Bertokih, na Topolovcu in v nekaterih aktivih v obalnih mestih. * # * KOPER — Konec -decembra je pri Istrski banki v Kopru polagalo 12 u-službencev in uslužbenk prvi bančni strokovni izpit. Izpit so položili s povprečno oceno »dobro«. Novi sistem izvajanja finanče politike na tem teritoriju resno zahteva strokovno izpopolnitev kadrov, da bodo ti kos svojim nalogam in sposobni s časom prevzemati nove naloge in odgovorna mesta. Prepričani smo, da bo ta naš prvo vzgojeni domači bančni kader kos svojim nalogam, čeprav bo potrebna še nadaljnja izpopolnitev in učenje. Banka ima namen, da pošlje v tem letu 6 mlajših nameščencev na začasno prakso k Narodni banki FLRJ, hkrati pa bodo organiziraLi tečaj za nameščence italijanske narodnosti. I. B, * * POBEGI — CEZARJI. — Te dni bodo imeli člani kmetijske zadruge svoj redni letni občni zbor. Pregledali bodo delo in si zadali nove naloge. Lani je ta zadruga dokončno zgradila enega največjih zadružnih skladišč v Istrskem okrožju. Poskrbela je tudi za obnovitev pekarne pri Cežarjih, tako da ni treba več vaščanom peči kruha doma ali v pekarnah po drugih vaseh. * * * PLANJAVE. — Pošta bi morala redno prihajati, pa bi se marsikdo naročil na razne časopise. Krkavčanski pismonoša, ki je plačan zato, da deli pošto po vaseh in da jo nosi strankam v hišo, pa to ne opravlja redno in zadovoljivo, Namesto, 'da dostavi pošto vsakomur na dom, jo pušča v S POSTOJNSKEGA Priznanje okrajnega frontnega odbora za uspešno delo Na predlog tekmovalne komisije je Izvršni odbor Osvobodilne fronte postojnskega okraja nagradil razne organizacije, (delovne kolektive in posameznike za uspehe, ki so jih dosegli v preteklem letu. Med drugim sno nagradili tudi 8 vaških frontnih odborov, in sicer: Babno polje, Juršče pri St. Petra na Krasu, Ravnik, Rakek, cajnarje. Stari trg1, Hrastje pri St. Petru na Krasu in Vrhniko pri Starem trgu. Prvi trije vaški odbori so prejeli radijske aparate, ostali pa knjižne nagrade. Delovni kolektiv kmetijskih državnih posestev Ravne pri St. Petru na Krasu je prejel za nagrado pisarniško opremo, Avto-moto društvo Postojna 100 litrov bencina, Gasilsko društvo Nova vas pri Rakeku 20 m gasilskih cevi, SKUD Rakek 10.000 din, godba Gasilske zveze Postojna io.000 dinarjev, prav tako pa so razdelili še sedmim najboljšim delovnim kolektivom praktične in denarne nagrade Okrajni frontni odbor je nadalje sklenil, podeliti nagrade tudi 18 najboljšim posameznikom, med katere bodo razdelili 3 zapestne ure, 3 dvokolesa, 5 knjižnih nagrad in 7 nalivnih peres. Pohvalne .diplome je prejelo 51 delovnih kolektivov in 7 posameznikov. V vasi Cajnarje je v soboto zvečer prvič zasvetila električna luč. Vaščani iso k temu mnogo pripomogli s prosilovljnim delom pri kopanju jam in postavljanju drogov. BABNO POLJE. — Tukajšnji šolski otroci se pridno vadijo v 'šola tudi v ročnih delih. Letos so si med drugim izdelali copate, ki jih uporabljajo v šoli. OBVESTILO NAROČNIKOM IN KOLPORTERJEM Vse naše naročnike in kolpor-terje prosimo, da nakažejo po poštni položnici na tekoči račun podružnice uredništva in uprave »Slovenskega Jadrana« v Postojni NB v Postojni št. 650—90322—0 naroCnino in izkupiček za prodane izvode; naročniki in kolporter-ji koprskega okraja pa poravnajo naročnino na Centru tiska v Kopru ali po položnici Istrska banka IiopeT št. rač. 06—930—87, Vsakdo postane Ialiko naročnik s tem, da na svoji pošti izpolni položnico in plača naročnino ter napiše svoj natančen naslov z oznako »nov«. Naše naročnike pa prosimo, da nam naročnina čimprej poravnajo jn tako omogočijo redno izhajanje lista. Poleg tega vabimo vse naše dosedanje bralce in ¡prijatelje, da še na list naročijo in da pridobijo še drnge naročnike. Vsem," ki bi želeli vse številke, javljamo, da siam je prva številka pošla. Uprava Slovenskega Jadrana -gostilni ali trafiki, kjer ostane tudi po dva tedna, ne da bi se kdo zmenil zanjo in se zaradi tega izgubi marsikatero važno pismo in celo brzojavke. Zato bi bilo prav, .da to zadevo reši poštni urad v Šmarjah. * * + V zadnjih dveh letih se je rodilo veE moških. Statistika rojstev v našem okrožju je zelo zanimiva, če jo primerjamo s sosedno cono Svobodnega tržaškega ozemlja. Zanimivo je dejstvo, .da se je v našem okrožju rodilo zadnji .dve leti več moških kakor žensk Dočim je v coni A prav obratno. V letu 1951 so registrirali na matičnem uradu 856 rojstev, od tega je bilo število moških za 26 večje od ženskih, lani pa za 16. Povsem -drugačna je slika v coni A, kjer se rodi na vsakih 100 žensk komaj 78,5 moških. * Zadruga na Krogu je na dobri poti. Lami jeseni so si zadružniki nabavili več poljedelskih strojev. Preorani so nad 6 ha veliko zemljišče, kij ga bodo že te idni posadili z okrog 30,000 trtami. V načrtu imajo zgraditev hlevov in drugih gospodarskih poslopij ter stanovanjskih zgradb. Za vse .to pa bo potrebna poleg pridnih rok tudi pomoč ljudske oblasti. 5 KRASA 70-letnica ljudsko - prosvetnega delavca Med itistimi, ki imajo največ zaslug za razvoj kulturno-prosvetnega dela v Herpeljah je .prav gotovo tudi Cergonja Josip. Ze v mladih letih je bil vnet za to delo in je bil leta 1902. tiudi .soustanovitelj pevskega društva »Zvezda« in njegov večletni odbornik. Po iprvi svetovni vojni je zbiral okrog sebe zavedne pevce in širil zanimanje za slovensko pesem med vaščani. V Osvobodilni fronti je delal od leta 1941, prav tako pa je tudi po osvoboditvi sodeloval pri deta v množičnih organizacijah. Lani so ga izvolili za člana vaškega odbora OF, .letos pa tudi za člana okrajnega odbora ljudske prosvete v Sežani. N>a letošnjem Gibčnem zboru prosvetnega društva »Rdeča zvezda« ga je, članstvo o.b njegovi 70-letnici, ki predstavlja hkrati tudi 50-letni-co njegovega nepretrganega delo-' va.nja v d rušit viu, izvolili za predsednika. Na sliki vidimo- Josipa Cer,gonjo pred njegovim skrbno urejenim čebelnjakom. Ze dolgo vrsto let se ba- vi s čebelarstvom in je leta 1949. ob vstopu v KDZ oddal v skupno zadružno upravo svoje vzorno urejene panje tipa »Znidaršič«. I-IERFELJE. — Klub Narodne milice Herpelje — Kozina je pretekli nedelja skupaj s člani LM uprizoril dramo Mire P.ucove »Ogenj in pepel«, Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano dijaškega doma jc bilo z uprizoritvijo zelo zadovoljno. Klub bo odšel v kratkem na gostovanje po sežanskem okraju. Znana stvar je, da je Italija revna na gozdovih in na lesu sploh. Prav zato je tako krCevilo držala in 25 let izmozgavala naše Slovensko Primorje, ki ima nekaj prav lepih in -bogatih gozdov. Ker je pa s tem pokrivala le majhen del svojih potreb, je bila prisiljena najstrože štediti s lesom in izkoriščati tudi najmanjše odpadke. Postopek nemških strokovnjakov v Izdelovanju -lesnih plošč iz lesnih odpadkov, ki prav malo ali pa nič ne zaostajajo za dragimi vezanimi .ploščami, so Italijani hitro izkoristili in preteklo, da so montirali vse stroje in nova tovarna je izdelala svoje prve izdelke šele aprila 1946. Od tedaj se proizvodni -proces stalno zboljšuje In danes izdelujejo kakovostne lesovi n-ske plošče, ki so važen činitelj v naši lesni industriji. Tovarna izdeluje tri vrste lesovin-skih 'plošč in sicer trde, poltrde in porozne. Služijo predvsem pri izdelovanju pohištva, pisarniške opreme, montažnih barak — provizorijev, za ladijske kabine, čolne, kulise, grafikone, zunanje table za napise, strehe Itd. še pred zadnjo vojno pričeli graditi tako tovarno v Ilirski Bistrici. To seveda ni nič čudnega, saj se vzhodno od Ilirske Bistrice pa vse do bivše italijansko-jugoslovanske meje razprostirajo velikanski gozdovi, zelo primerni za tako pedjetje in bosati na osnovni surovini — lesu mehkih iglavcev. Tik pred vojno so zgradili tovarniško poslopje z upravniškimi stavbami in lepo vilo za gespoda direktorja. Stroje je dobavila Nemčija in ko so jih njeni strokovnjaki začeli montirati, je izbruhnila vojna. Vsako nadaljnje delo je zastalo, na obratovanje tovarne pa sploh ni bilo misliti, •ker je narodno osvobodilno gibanje preprečilo vsako eksploatiranje naših gozdov tudi na tem področju. Tako se je italijanska delniška družba Fa-lersa obrisala za velike 'dobičke, s katerimi je že vnaprej računala, poslopja in stroji pa so čakali, da pride čas, ko jih prebude v življenje. Po osvoboditvi so prostori bivše Fa-lerse spet oživeli. Falersa (Fabrica 'lastre legno renitegrato S. A.) je kot ime prenehala obstojati in jo je zamenjala Tovarna lesovinskih plošč — Ilirska Bistrica. Skoraj leto dni je Njihova uporaba je vsestranska in se vedno bolj širi. Proizvodnja lesovinskih plošč ni komplicirana. Tovarna ima svoj laboratorij, ki skrbi, da so izdelki res kvalitetni, Osnovna surovina je les mehkih iglavcev, -v zadnjem času pa so začeli uporabljati tudi les mehkih listavcev — jelšo, vrbo. topole itd. Tako bodo lahko bolj izkoriščali lokalne vire, s čimer bo tovarna prihranila letno okrog 1,200.000 dinarjev, okoliš se bo gospodarsko ojačil, poleg vsega pa bo tudi železniški promet razbremenjen. Tehnološki proces proizvodnje zahteva poleg lesu še fonolno smolo, k; jo dobivajo z destilacijo katrana, žve-pleno kislino, parafinski derivat in kaustično sodo. Fenolna smola je vezivo, vse drugo pa so emulzije, Vse surovine so domačega izvora, razen parafinskega derivata, ki je postranski proizvod rafinerije nafte, in ga moramo delno še uvažati. Oglejmo si sedaj nekoliko proizvodnjo v tovarniških prostorih. V sekal-nici sekajo les s pomočjo velikanskega stroja na drobne treske, ki jih potem posebna naprava pošilja dalje v kuhalnik sekanic. Ves proizvodni proces je mehaniziran. Iz kuhalnika odvaja voda prekuhane sekanice (treske) v milne, V mlinih jih zmeljejo, nato pa gre zmleta masa po vcdii v mešalnlk, kjer ji dodajo že zgoraj navedene sestavine. Naslednji proces se dogaja v oblikoval-nici, kjer ze velikanska naprava, na las podobna stroju za izdelovanje papirja. Od tu pride masa v veliko stiskalnico, ki pod strašnim pritiskom 300 atmosfer iztnisne iz nje vso vodo, jo strdi in ji da dokončno obliko lin trdoto. Cez nekaj časa pošljejo plošče v skladišče, kjer jih zrežejo po naročeni meri, pakirajo in nato razpošiljajo. Izdelki tovarne so danes znani po vsej državi, izvažamo jih tudi v Avstrijo .in Egipt., -*- * $ Zdaj pa še nekaj o delovnem kolektivu. Najbolje govore o njem lanski delovni uspehi. Letni plan so dosegli količinsko za 110 po vrednosti pa za 118 <~/c, -in to 33 dni pred rokom in 17 dni pred dano c-bljubo v čast obletnici JL-A. V tovarni je 39 u-darnikov, 20 nagrajenih in 14 pohvaljenih. Člani kolektiva so lani opravili 3499 prostovoljnih ur, od tega v proizvodnji 2585 ur. V prvem polletju sa dobili prehodno zastavico vlade LES kot najboljši delovni kolektiv lesnopredelovalne stroke. Utravni odbor se mnogo trudi za izboljšanje in povečanje produkcije, hkrati pa skupaj s sindikalno podružnico skrbi za življenjski standard delavcev. Tovarna upravlja pet stan-vanjskih poslopij za delavstvo, ima svojo točilnico, veliko sindiktlno dvorano z gledališkim odrom in sindikalno knjižnico z okrog 400 knjigami. P-rav zdaj so se začeli strokovni tečaji za spoznavanje tehnološkega procesa proizvodnje, orodja in strojev. Dejali so nam: »Držimo se papole maršala Tita. ki jo je naslovil naši JLA: Bodite mojstri svojega dela! Mi smo jo prikrojili ;in pravimo: Bodimo mojstri naših strojev!« Z raznimi ukrepi in napravami je tovarna prihranila velike vsote denarja in tako stalno zmanjšuje proizvodne stroške. Poleg velikih uspehov pa se mora boriti tudi s težavami. Ena največjih je nabava deviz za nakup strojev v inozemstvu. Kljub vsemu pa delovni kolektiv z nezmanjšanim elanom dela za izpolnitev letnega plana, čvrsto zaupajoč, da bo vse -pravočasno urejeno in tako doprinaša svoj delež k izgradnji boljšega življenja v naši socialistični domovini. R. B. Družbeni plan FLRJ za 1952. leto vedno bolj zanima delovne ljudi. Delavski sveti v 'tovarnah in drugih proizvodnih obratih že živahno razpravljajo o svojih nalogah, o njihovih proizvodnih in duugih stroških, o družbenem prispevku, ki ga bodo morali plačati, o višini plač-nega fonda, akumulaciji In podobno. S lem prevzemajo delavski sveti na sebe del'skrbi, da bodo družbeni plani res tako postavljeni kot to zahteva korist posameznika in skupnosti, Se-vecla dela obravnava družbenega plana določene težave, ker izobrazba delavskih svetov včasih ni davoljna, da bi mogli podrobneje poglobiti v teoretičino osnovo družbenega -plana. Vendar je splošna 'Ugotovitev, da delavski sveti Osnovne postavke družbenega plana pravilno raaumejo in da so njihova razglabljanja koristna za podjetja v smeri razSiščevinja temeljnih vprašanj proizvodnje, proizvodnih stroškov in akumulacije. Predvsem so se delavski kolektivi vrgli-na pretresanje njihovih kal. kulacij za posamezne proizvode kot najvažnejšega instrumenta za kritičen pregled stroškov. Razprave o kalkulaciji cen proizvodom in rentabilnosti proizvodnje omogočajo delavskim kolektivom razkrivati, kje se skrivajo rezerve v njihovih podjetjih. Svet za industrijo Bosne in Hercegovine ,je že odločil, da se morajo izdelati kalkulacije v podjetjih do 15. II., a vsako podjetje mora obenem ¡s kalkulacijo dostaviti svojemu višjemu -gospodarskemu združenju tudi analizo kalkulacije oziroma njeno gospodarsko obrazložitev. Da bi se diskusija o družbenem X>lanu FLRJ še razširila in poglobila, bodo gospodarske organizacije, to so: gospodarska podjetja, gospo, danska zdnuženja in zadruge v teh -dneh prejela, kolikor že niso, po-■sebna-pojasnila o metodiki, po kateri je družbeni plan izdelan, kot tudi konkretna navodila, podatka in pojasnila, ki bodo gospodarskim organizacijam, predvsem delavskim svetom, olajšala razpravljanje o družbenem planu, predvsem pa, da bodo mogli delavski sveti predloženi družbeni plan konkretno uporabiti v svojih podjetjih in na podlagi praporcev družbenega plana obdelati osnovne elemente plana svojega podjetja. Uspeh družbenega plana zavisi predvsem od tega, v krliko bodo gospodarske organizacije in delav. ski sveti -razumeli plan v celoti in svoje naloge, ki iz plana izhajajo. Predlog družbenega plana usmerja gospodarske organizacije na nov nt-čin vodstva gospodarstva, na racionalnejše izkoriščanje proizvajal, nih sil in na znižanje proizvodnih stroškov. S tem se pa tudi zaostruje borba za večjo rentabilnost' podjetja. Izvrševanje družbenega plana zahteva trdo borbo proti staremu, administrativnemu -pojmovanju vodenja gospodarstva. Proporci in načela družbenega plana omogočajo večjo samostojnost podjetij v planiranju in v gospodarski delavnosti. Družbeni plan se mora izpopolnjevati svobodno in avtomatično brez neposrednega vmešavanja državnega upravnega aparata. V okviru postavljenih proporcev se morajo urejati razmerja med podjetji in državo, med podjetji samimi, med '.proizvajalci in potrošniki na trgu. Da bo ta> smoter družbenega p!a_ na dosežen, pa je treba, da se gospodarske organizacije oziroma njihovi delavski sveti v svoji obravnavi družbenega plana tako poglobijo, da bo pcstal sestavni de! njihove lastne delavnosti in usDe-ha. PO DOMOV Vlada FLRJ je poslala Madžarski posebno noto, v kateri zahteva kaznovanje krivcev, ki so zagrešili zadnji incident na jugoslovansko-madžarski meji, kakor tudi da se ¡ranjenemu jugoslovanskemu grani-čarju Malnševskemu plaoa odškodnina. V noti je nadalje poudarjeno, da zadnja ravnanja madžarskih u-radnih organov jasno kažej-o, da hoče madžarska vlada še nadalje povzročati in vzdrževati napetost na jugoslovanski-madižarski meji. Na koncu je rečeno, da bo edino madžarska vlada odgovorna za po. sledice. ki bodo nastale iz takšne njene nemirolju-bne politike. Bivši optanti zahtevajo naše državljanstvo. »Reški list« piše, da je do konca preteklega leta vložilo 220 optantov z Reke prošnje za državljanstvo FLRJ. Razen tega je 70 optantov prosilo, da bi jim kot tu. jim državljanom dovolili stalno bivanje v naši državi. Ta mesec je več oseb vložilo prošnje za naše državljanstvo. Samo v pciverjeništvu za notranje zadeve drugega rajona je vložilo 20 oseb prošnje za jugo-slovasko državljanstvo. .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................it ntiiii 11 lEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin mm iiiiiiiniitui itimiui nuni i ■■■i]]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiii]|ii[iiiiiiiiiiiiiiini||||||]]I Iz dneva v dan se množi število oseb, ki se vračajo v Jugoslavijo iz Italije al; Trsta, kamor jih je z najbolj laskavimi besedami zapeljala Jugoslaviji sovražna propaganda. Vse od leta 1945 se nekateri krogli trudijo, da bi iz Jugoslavije privabili čimveč ljudi, iako imenovanih »beguncev«, ki naj bi dokazovali, da vlada teror v tej deželi, predvsem pa da bi spremenili Trst, kjer je prva etapa teh beguncev, v žarišče mržnje in borbe probi Jugoslaviji. V ta namen izda Italija letno milijone in milijone, potem pa .govoril o ne vem kakšnih »žrtvah«, ki jih doprinaša za kritje tržaškega preračuna in kako Trst sploh ne more živet i brez Italije. A njihov program je vse Širil: obsega tudi Istro, Reko in Dalmacijo. Kdo so ti elementi, ki sc se odzvali vabljivim besedam? Največ je onih, k, so se med vojno kompromitirali ali pa so vojni zločinci, drugi tako imenovani »esuli« pa so iz političnih razlogov ali pa iz strahu zapustili kraje, ki jiih je Jugoslavija osvobodila, čeprav jih k temu nihče ni silil. Nalašč zanje so v Trstu ustanovili več taborišč. Oglejmo si. kako so iredentistični krogi vabili na lim-anice I i elemente. Demokršča-nski list »Giornale d: Trie-ste« od 12. decembra 1951 piše na primer: »Ko po dolgem avanturističnem potovanju čez sovražne meje stopi begunec v taborišče naše cone, BO postane resnično srečen človek. Spet pridobljena svoboda ga naravnost pomladi in omami kot opojna pijača, zaupa v bodočnost, vjse in v ljudi. Ni mu mar, če je moral zapustiti dem, večkrat tudi družino. Spet je nsšel svoje dostojanstvo, vidi, da z njim ravnajo kot s svobodnim človekom, spoštujejo njegove pravice. Pred njim se razgrne novo življenje, neverjetno lepše cd prejšnjega, Z vesel iem se pridruži življenju v taborišču.« ' : Številni zapeljane! so že spregledali in se prepričali, kakšna je ta »obljubljena dežela«. Naravnost zanimive so -njihove ugotovitve o življenju v taborišču, kjer so postali »svobodni ljudje«. Takole piše eden izmed beguncev v taborišču pri Sveti Sobcti v Trstu sorodnikom v Jugoslaviji: »Številni izmed' nas so že izgubili živce, -nekatere popada cclo omedle-vica, ker jih je emigracija skrajno razočarala. Posebno razočara način izbire beguncev za njihovo nadaljnje potovanje; izbirajo le osebe z atletskimi mišicami. Tragiično je zahtevati atletske oblike mišičja od ljudi, ki jih hranijo samo s »pašto s krompirjem« podebno prekuhanemu lepil-u, Številni, se zdaj sprašujejo, kako bi se vrnili nazaj, cd koder so prišli in tvegali .posledice za svoje dejanje. Njihovi živci ne morejo več prenašati te negotovosti, njihovo zdravje je ze- lo kritično. Številni so se že vrnili. Občutek, da je človek nekaj odveč na svetu, je grozen, posebno če hočemo pravilno oceniti, skozi kakšne nevarnosti smo dosegli to vrsto »svobode«. Marsikateri, ki so poskušali zbežati, so z nami vred postali žrtve, 'Ubili so jih na mejah; a danes jim zavidamo, da nismo med njimi.« Takole se zdaj kesajo številni begunci. Število skesanih se vedno bolj veča ne samo v Trstu, marveč tudi v taboriščlih v Italiji. Pismo neke begunke iz Zadra nam spet potrjuje to dejstvo. Begunka piše: »Položaj julijskih in dalmatinskih beguncev v Italiji je grenko -razoča-ranje, je knjiga bolesti in revščine. V', !ff«| i • rmmmi Wm m m p './-- • ,, , - m a* TABORIŠČE BEGUNCEV NA OPCINAH Ob prihodu v Italijo jih zbašejo v lesene barake, cd koder se nimajo več kam ganiti. V teli prostorih loči družino od družine le navadna vreča al» stara odeja. Lahko je sklepati, kaj se dogaja v prostorih, kjer so pomešane osebe obeh spolov. 13-letna dekleta se predajajo vsakomur, da bi si s takim odvratnim zaslužkom kupile obleke, al,i pa hodijo raztrgane. Številni Izmed njih so se že vrnili nazaj, kjer so jih jugoslovanske oblasti sprejele brez reipresalij, Druge, ki so se poskušali vrniti nazaj, so jih italijanske oblasti ujele na poti in poslale nazaj v taborišče ali na celo zaprle. Vsi si želijo neke rešitve, ki bi napravila konec tej obupni revščini. Moj primer je eden lizmeg številnih: begunka Iz Zadra s potemi otroki. čeprav sem že večkrat napravila prošnjo za povratek v Jugoslavijo, so mi jo italijanske oblasti vselej zavrnile, Prebivam v nekem podstrešju in moram mesečno plačevati 11.000 lir, kar je več kot polovica plače delavca. Vse to naj bo v opozorilo tistim, ki so si ustvarjali .iluzije in mislili, da bodo tu našli »Eldorado« ali deželo, kjer tečeta med in mleko,« K takim dejstvom niso potrebni posebni komentarji. Takih pisem bi lahko navedli še nunogo, prav tako toi lahko našteli številna (imena onih, ki se žele vrniti v domovino. To potrjujejo dnevne vesli o prošnjah, ki jih vlagajo jugoslovanski državljani v tujini pri svojih diplomatskih predstavništvih za povratek v domovino. B. MOV RAZVOJ Sovjetski satelit je zaspal HM KRATKO DOGODKOV V EGIPTU V nedeljo je v Egiptu prišlo nenadoma do nepredvidenega preokreta, ki vse bolj osvetljuje ves razvoj zadnjih dogodkov v tej državi. Kralj Farulc je razpustil vlado vafdiističnega prvaka Nahas Paše in poveril sestavo nove vlade prvaku neodvisne stranke Meher Paši. Znano je, da je anglo-egiplski spor zaradi Sueškega prekopa in Sudana prišel v zadnjem tednu v najakutnejšo fazo, katere vrhunec so bili dogodki v Ismaliji in demonstracije v Kairu. V Ismailijii se je 850 egiplskih policistov celih 7 ur pogumno borilo proti 1600 angleški!m vojakom, opremljenim s težkim orožjem in letali, ki so prejeli ukaz, naj razoroži!jo egiptsko pomožno policijo. 42 Egipčanov je bilo mrtvih in 58 ranjenih. Drugi dan pa je prišlo v Kairu do velikih protian- Dm dm& Bilo bi čudno, ako bi se mojstri potvarjanja in neresnice, kakor so nosilci veleitalijanskega šovinizma, ne posluževali tudi filma za dosego svojih sumljivih ciljev, odkar se je ta pokazal kot uspešno propagandno sredstvo. Tako so sedaj rinili v Trst pri zadnjih vratih, kakor baje svoj čas Grki svojega znamer.b-iega trojanskega konja, nov umotvor iredentistične filmske umetnosti, pod imenom »Trieste mia«. Da ne bi podvig bil hitro opažen, so ga predvajali v nekem zakotnem kinu, vendar je bilo navdušenje tako veliko, da je predrlo zidove in je bilo rjovenje slišati 'skoraj po'vsem mestu. V filmu se je vse, kar je slovensko, posebno še seveda borba slovenskega naroda za svobodo, ki leži kot kamen v želodcu šovinističnemu imperializmu, tako da ne more preboleti zgodovinske resnice, da se je moglo naše ljudstvo otresti fašistovske visokosti in poslati enakopravno drugim narodom. Na drugi strani pa se je predvajala o-na zgodovina, ki sc danes že piše po Italiji in ki bi hotel a, kakor po prvi vojni Vittorio Veneto, tudi sedaj iz poraza ustvariti zmago. Kdor je namreč pozabil, je mogel sedaj znova videti na platnu junaštva, ko se je fašistovska vojska S. septembra 1943 uprla mogočnemu Nemcu in ga gonila kot piščeta po mestu. Se imenitnejše po je bilo v onih majskih .dneh, ko je prišla vrsta ?ia esesovca, da je moral deliti isto u-sodo, ki je pred IS meseci zadela njegova fašistovska pajdaša. Tedaj se je namreč prikazal iz svojih brlogov sam samcati CLN in konec je bilo nemških razbojnikov. Novi junaki so enostavno kar pomeili z njimi, saj drugače pač ne more biti v evangeliju svete iredente. Vloga Jugoslovanov pri osvoboditvi se c-meji samo na to, kar ji je šovinizem dodelil. Namreč da se ti po/ca-žejo kot pošasti, pred katerimi o-blede vsi osvajalci, ki jih je Italija spoznala, od Tevlonov do Vbrov in Turkov. Ko je bila vrsta pred vrati le preveč dolga in ko so udarjale iz dvorane le prevelike salve tulečega navdušenja, je malo pokukala o-blast, kake vrste zabave bi mogla neki tam biti in naredila konec zmagoslavju. Toda da ne bi bilo zamere in da se na bi govorilo o pristranosti, je bilo treba žrtve tudi na drugi strani. Zato je okupacijska »pravičnostk hitro pograbila oni jugoslovanski film, ki je bil prav pri roki in ga dala odstraniti. Kaj zato, čc ni imel nobene zveze ne z nacionalizmom, ne z italijanstvora in narodno nestrpnostjo sploh, ter je le kazal življenje po dalmatinskih samostanih v daljni preteklosti in da je bil napravljen po znamenitem hrvaškem romanu, ki nima ničesar o-praviti s politiko. Vojaška upravna oblast hoče biti pravična in zakar »zob za zobu je v zgodovini znan kot »najpopolnejša mera . pravičnosti.» Tako je mera! zanimivi in prijetni jugoslovanski film, ki je povsod■ žel kulturno priznanje, plačati rnčvp *pvtistv-n'stične megalomanske prenapetosti, ]%! Mogoče, da se je vojašica uprava v Trstu hotela rešiti na ta način krika in vika šovinistov, toda dvoj-na mera se končno še ni nikdar obnesla. gleških demonstracij. Deset tisoči e-g.iptskih demonstrantov so v središču mesta opustošlli in požgali več angleških lokalov. Toda demonstracije niso zavzele samo protibritanskega značaja, predstavljale so obenem tudi nastop množic proti egiptskim bogatašem — predstavnikom egiptske bur-žoajiijet Demonstranti so vzklikali proti njim kot proti angleškim koia-boristom ter so opustoJiili veliko število luksuznih karskih lokalov, v katerih so se zbirali bogataši. Očividino je 1o povzročilo 'nenadno zaskrbljenost egiptske buržoazije, kil se je zbala spričo teh dogodkov. Res je namreč, da je bivša vlada Nahas Paše zavzela odločno stališče v svojih zahtevah napram Angležem, zahteve po priznanju egiptskih pravic na ipodiročju Sueza in Sudana, toda pripomniti moramo, da sloji Egipt pred drugim vprašanjem, ki ni nič manj važno od vprašanja bodočih odnosov z Veliko Britanijo, to je socialni problem. Vprašanje Egipta sc torej ne izčrpa samo v angleškii okupaciji dela egiptskega državnega ozemlja, temveč obsega tudi polfevdalne notranje odnose, ki postajajo iz dneva v dan noznesnejši. Zatirano egiptsko ljudstvo, ki živi v težkih razmerah, utegne torej postati vladajoči vrhnji plasti v Egiptu bolj nevarno kot Angleži. Postavlja se zdaj vprašanje, kakšno stališče bo zavzela nova egiptska vlada glede egiptske zunanje in notranje politike. O neodvisnežu Meher Paši, novem vladnem predsedniku, so mnenja različna. Ali bo Meher Paša nadaljeval ¡politiko prejšnjiega' predsednika Nahas Paše, o katerem so v zadnjem času poročali, da je baje iskal orožje proti .Angležem pri Sovjetski zvezi. Ce bi to bilo res, bi slednja Egiptu po vsej verjetnosti orožje tudi dobavila. Ne morda iz simpatije do osvobodilnega boja egiptskega ljudstva proti kolonializmu. temveč samo iz hladnih računov, da bi pomagala ustvariti novo žarišče nemirov, k(j bi ga hotela izkoristiti za svoje imperialistične cilje. Čeprav vse kaže, da se je egiptska plast zbala teženj lastnega ljudstva, sodijo, da ni pričakovati, da bi kralj preokrenil krmilo državne politike, kot si to želijo Angileži. To bi vsekakor razdražilo egiptsko ljudstvo p.roti Angležem in domačim kolabo-racionlstom, Pa ne samo to. Dejstvo, da je marsikak arabski predstavnik v zadnjem času zgubil življenje, ker je vodil Angležem naklonjeno politiko, je svarilo kralju Faruku pri nadaljevanju njegove politike. Vsekakor se je egiptsko vprašanje precej zaostrilo. Vsaj za enkrat ni pričakovati skorajšnje rešitve. Morda pa bo ameriško posredovanje prineslo kompromis, ki si ga želijo Angleži, pa tudi egiptske vladajoče plasti. Zasedanja glavne skupščine OZN V Parizu trajajo žc mcscce in mesece. Zaradi tega ni nič čudno, če se pri neštetih razpravah razni delegati dolgočasijo in se tudi pripeti, da marsikdo zaspi. Takšno smolo je imeil .krnil ukrajinski delegat, ki je sicer zelo discipliniran In uboga na vsak migljaj sovjetskega deicgata. Pretekli ponedeljek so namreč V socialncm odboru na dolgo razpravljali o nekem predlogu čilskega delegata ter je pri tem Ukrajinca zgrabil zaspanec in je zadremal. Kasneje je prišlo do glasovanja o čilskem predlogu. Sovjetski delegat je nepričakovano glasoval za čilski predlog, kar se .redko dogaja na sedanjem zasedanju OZN, ker v večini primerov Sovjetska zveza in njeni sateliti glasujejo proti vsem predlogom, če jih niso slučajno oni postavili. Ko je službujoči stražnik potrepljal po ramenih brkajočega Ukrajinca in ko so ga vprašali, če glasuje za čilski predlog, ali je proti, je odgovoril s pretresljivim glasom: »Seveda proti!« V dvorani je r.aslal splošen smeh, ker je v tem trenutku Ukrajinec obrnil svoj ljubeznivi pogled proti sovjetskemu delegatu, ki ga je tako ostro ošinil, kakor da bi ga hotel požreti. V Parizu se vsj sprašujejo, kaj bo z Ukrajincem, ko se bo vrnil v domovino. Nemčija Francija in evropska vojska Pravkar sej je končala v Parizu konferenca zunanjih ministrov šestih dežel o evropski vojski. Poročilo, ki so ga izdali po zasedanju, govori ° nekakšnem sporazumu, toda še istega Sne je nemški zastopnik Hallstein sprožil nemško zahtevo, naj se Nem- TRTITVE O »MATERINSKI SKRBI MATERE ITALIJE ZAJ TRŽAŠKO GOSPODARSTVO« PRESENETLJIVO SPOMINJAJO NA PRASTARO PRAVLJICO O VOLKU IN RDEČI KAPICI «L /?TêU! - ! ; m n, 11! />s, rh \ \ ■ i l/7> / \ \ 1 W v '//y V 1 A i km [ Jkr m t?vr i < plastjo. Tam od južnega konca se. kdaj pa kdaj vzdigne jata divjih rac, podobna rjavemu oblaku. V dolgi črti leče čez jezero in še naprej čez polja in vasi, k izvirom pod Križno goro, kjer se Fran Su š t eršič skrijejo mad bele vrbe, da si poiščejo hrrne v deroči vodi. Pod hribi o:b jezeru leže prijazne vasi, stisnjene med drevje, kakor tropi belih ovac: Dolenja vas, Dolenje jezero, Marlinjak, Grahovo, Zerovni-ca! Otok. ,. Na golem vznožju Slivnice kraljuje častitljiva Cerknica, kjer le debeli. visoki zidovi. Tabora spominjajo na davne dni, ko so turška krdela rcpa.la po dolini. Veličasten mir leži nad dolino, pokrito z belim snažen'm prtom. Motijo ga le zvonci konti, ki vozijo hlode po cesti. in žvenkcit sekir in žag, ki se v Moiinjaku in Cerknici dan in noč zajedaj.) v beli les. Tako je pozimi. Ko pa se približa pil: 1. , se ne zrcali več v soncu jezerska plen. Voda leče le še po ozkih sV.ugah — vso drugo so požrle jame pod Javorniki. Kdaj pa kdaj zaplhlja od Snežnika lahna sapa in tedaj ss širna ravan zgane v tihem šepetu trave in debelega b.i-čsvja. Jezero je zdaj pisana ravnina, razprostrta kakor prt od Javor-nikc-v do vaških ograd. Po kresu se začno v njej bliskali kose, začuje se pesem grabljic, potem zaškn-iplje-jo kola, in skednji po vaseh se začno polniti. Ce zdaj pogledaš s Slivnice na jezersko ravam, se ti zdi, da je pokrita z nešteitimi sivorjsvimi zaplatami. To so travniki, čez katere je že šla pesem nabr.ušencga jekla. Pokošeri travniki, ograbki, vozovi in kopice ... med njimi pa se vlečejo temne proge blatnih strug. Ce od daleč gledaš tako strugo, se ti zdi mrtva in pusta. Cc pa stopiš na njen breg, boš videl, da je v njej zanimivo življenje. Iz temno« zelene rese poganjajo preeiudno o-pojni cveti lokvanja. Pod njihovimi šlrokvmi listi se skrivajo ščuke, majhne in velike, sivozelsno pisane. V mastnem blatu brbrajo šlajni — najbolj zaželen plen vsakega ribiča. Ob kraju struge opaziš luknje, kjeir RIBOLOV V USIHAJOČE M POŽIRALNIKU, KAKOR GA JE PRIKAZAL VALVASOR ATOMSKI ODPADKI — PAST ZA KRIMINALCE Pri razbijanju atomov v velikih laboratorijih z . velikim pridom poberejo in shranijo odpadke. Njihovo radioaktivnost ze- ¡jzke.rLščajjs na mnogo načinov. Tako so postali tudi paat za zasledovane kriminalce. Londonska polirija raztrosi po tleh, kjer pričakuje zbiranje sumljivih oseib, nevidni radioaktivni! prah. Kriminalcu, ki je brezskrbno stopal po takih tleh, se prilepi ta prah na podplate-. S posebnim Geigerjevim aparatom mu policija .sigurno sledi, kamor koli se je z onega sestanka podal. Ta prah je za kriminalca isto, kakor so njegovi koraki v snegu. IPSOFON Ipsafan je švicarski izum. To je naprava, ki se priključi telefonski mreži, da zapisuje telefonska sporočila in razgovore, Praktičnost in korist ie naprave so odkrili v Švici .in jo zelo izkoriščajo. Sedaj pa jo uvajajo tudi v Angliji. Pravkar je generalni poštni urad v Londonu izdal dovoljenje za priključevanje ipsofenov na poštno telefonsko mroža. Švicarska industrija ;si obeta s tem artiklom dober zaslužek. AMSTERDAM — NOVA KONKURENCA TRSTU Severne luke so že davno nevarni konkurentu Trsta in Baneitk. Sedaj stopa "v ospredje konkurence itudi Amsterdam. V zadnjih letih je Amsterdam silno povečal promet z vsemi deli Amerike. Odlično je moderniziral cipremo luke in povečal podjetja v .Viki, Sedaj pa se dovršuje 72 km dolg kanal, ki bo -povezal Amsterdam z Renom. To pcme.ni veliko skrajšanje in zboljšanje zveze z veleilndustrijskim delom zahodne Nemčije, ki mu bo omogočila velik razmah in povečala ikokurenčno speisobncist s Trstom in Benetkami. KOLIKO JE STALA FRANCOSKO DRŽAVNO BLAGAJNO ZADNJA KRIZA VLADE Finančni! strokovnjaki v Franciji so izračunali, da je francoska državna blagajna izgubila za vsak dan krize eno milijando frankov. Ušla so ji namreč vsi poviški davkov, zlasti ir.direklni, ki začnejo teči, čim se uvedejo. Kriza je njihov dotok zadrževala. DANSKO POLJEDELSTVO SE VEDNO ZELO USPESNO RAZVIJA Čeprav so se podražili poljedelski stroji, krma in mezde delavcev, je napredno dansko poljedelstvo v letu 1950,51 doseglo boljše rezultate kakor sicer v prejšnjem ugodnem letu. Uspeli so, ker so znatno povečali produkcijo. V gospodarskem letu 1951/52 bo uspeh več ali manj enak. Danski poljedelci racionalno investirajo v poljedelstvo in vse zdrave Investicije se jim dobro obrestujejo. zdijo raki im menki. Na plitvinah najdeš vsakovrstne polže. V blatu med bičevjem pa gnezdijo race, po.ndirki, -lisice in diugi močvirni ptiči. Čudovito je Cerkniško jezero in nenavadno zanimivo je življenje v njem. Cud.il se mu je že rimski zgodovinar Slrabo, ki ga je imenoval )>ln,g-us 1 ugeus;( in »l.ugea palus«, Valvasor ga je v svoji »Slavi Vojvodine Kranjske« episal .na dolgo in široko. Natančno je opisal, kdaj in kako -se napolni in izprazni, čeprav ni bil dodobra poučen o njegovi naravni skrivnosti. Čudovito je to jezero,., teda ljudem ne daje kruha .. Daje jim le močvirno travo, imenovano »kra-vlno«, ki je kot krma uporabna le za konje, sicer pa jo imajo za ste-Ijo. Na močvirnih tleh je delo na-pc-r.no kakor malokje. Gre kmet z volrni po seno — in iznenada se vol vdre do vampa v zemljo - .. Pade malo več dežja — že plavajo kopice sana v mlakah . ,. Kolikokrat je kmet, ko je gledal debelo zemljo v jezeru, premišljeval: — Kako bi bilo, ko te zemlje ne bi vsako leto poplavila voda?! Kako bi jo z veseljem oral, koliko pšenice bi mi dajala! Zdaj pa mi daje le kravino ... in nekaj r-ib si lahko nalovim v njenih vodah. ., Nekega dne v lanskem poletju .so kosci v ogradah zagledali ljudi s čudnimi napravami. Le-ti so povedali, da so inženirji iz Ljubljane. Odšli so na sredo jezera, ga ogledovali in imeirili, potem pa so pripeljali tiste čudne naprave, ki niso bile nič drugega kakor vrtalni stroji. Mo'to.r je za.brnel, začeli so vrtati. Na mnogih krajih so preizkusili jezersko dno. Povedali so, da ga preskušajo zato, ker so naredili načrt za osušitev jezera. Kmetje so zmajevali z glavami kakor neverni Tomaži. Ali je mogoče kaj takega? Ali js mogoče ukrotili naravo in narediti nekaj, na kar si od pamtiveka ni upal nihče niti misliti? Načrt je velik. Tu gre za regulacijo vsega povedja kraške Ljubljanice. Najbolj značilno v tem načrtu je, da bodo jezero razdelili z velikim nasipom — cd vasi Z e rov niče do Otoka — na dva dela, V zgornjem delu se bo zbiralo vodovje iz najmočnejših izvirov — jesensko in pomladansko vodovje, ki prihaja po podzemskih poteh iz Loškega polja. Odtekalo se bo po urne.tni strugi ob kraju jezerske ravni v vodni predor blizu požiralnika Mala Karlovica, V tem delu bo stala voda le še do 2 meseca na leto. Drugega dela jezerske ravni pa ne bo nič več zalivala voda. T.udi tu bodo skopali veliko strugo, ki bo prav tako odvajala vodo v predor pri Mali Karlovioi. Tu del jezera bodo torej popolnoma osušili in tako pridobili nad 20.000 ha plodne zemlje. Toda to še ni vse. Tu bo držal vodni predor od Male Karlovice do Planinskega polja. Na Planinskem polju bo veliko zbiralno jezero, čd koden- se bo prav tako po ume-.tnem predoru iztekala voda pri Vrhniki, kjer bo gnala hidrocentralo. (S pomočjo te hidrocenirale bodo elek-tr.iificirali železnico.) Hidrccentrali nameravajo zgraditi tudi v zgornjem delu Planinskega polja in blizu Cerknice. Tako bosta ubiti dve muhi na en mah: pridobili bomo nad 20.000 ha plcidne zemlje, hkrati pa prisilili vodo, da bo dajala moč hidrocentralam. Vasi ob jezeru! Kdo jim ne bi privoščil, da se uresniči njihova največja želja: orati in žeti pšenico na širni ravnini. Kdo jim ne bi privoščil, saj so od nekdaj životarile, medtem ko so bogati lesni trgovci imeli vsega, kar so si poželeli. Živeli so na račun ljudskih žuljev. Ni čudno, da je toliko ljudi odšlo v Ameriko, pra.v tako ni čudno, da se je v predaprilski Jugoslaviji razcvetelo tihotapstvo med njimi. V .temnih nočeh so odhajali .s konji čez »črni zid« — Javornik v Italijo. Mnogi so se vrnili z denarjem. marsikdo pa je za vedno obležal blizu meje, ko ga je zadela graničarjeva krogla. Kj so zasedli deželo italijanski fašisti, so jih ljudje iz te doline sprejeli z mračnimi obrazi, Ze jeseni so šli mnogi v partizane. Fa- šisti se kmalu niso več počutili varne v vaseh ob jezenu, Umaknili so se v Cerknico. Ko je spomladi leta 1942 skopnel sneg, se je iskra upora razplamtela v sleherni vasi. Nekega dne so se peljali Italijani s kamioni na Bloke. V Grahovem jih je čakala partizanska četa, Zadrdrale so strojnice in zagrmele bombe — fašisti so se valjali v krvi. Le malo jih je ušlo v Cerknico. Drugi dan so se maščevali. Tcda kako? Le italijanski fašist je bil zmožen take »strategije.« V Cerknici so m merili .topove na vasi Grahovo, Zercvnico in Otok. Začelo je grmeti, da se je tresla vsa dolina, toda slabo so merili. V Zercvnici so granate preorale zelnike. Ena je pa vendarle zadela. Priletela je v nek kozolec, ga znušila in zažgala. Požar se je razširil, in tako je pogorelo več gospodarskih po,"'.opij. Potem so pridrdraVi po cesti kamioni. Nekje pri Mariinjaku so se ustavili in vojaki si poskakali z njih. Razpored-!.' si s ; v dolgi fronti v strelce. In aka so sli v dolgi fronti .skozi de!'-io. seveda le tam, kjer ni bilo n^jsnega grmovja. V vaseh pa so pokazali »korajžo«. Pretepali -so ženske in starce, stikali po shrambah, kurnikih in hlevih ter kradli. Po »zmagoviti« akciji so se umaknili v Cerknico. Se huje je bilo, ko so se pojavili beli izdajalci. Kdo bi mogel popisati vse gorje, ki so ga prinesli v dolino! In ko so njihovi italijanski gospodarji sramotno odšli, so se pobratili z Nemci. Ustanovili so novo postojanko v Grahovem, ki pa so jo partizani kmalu razbili. Odtlej je bila .dolina dedgo časa svobodna. »Svabocanci« so se držali na Rakeku in v okolici. Gorje človeku, ki jim je prišel v roke! Na hribu pri vasi Podskranek stoji velik evharistični križ. K temu križu se je o Veliki noči 1. 1944 pritihotapila švaibobuanska četa. Postavili so strojnice, pripravili puške. Koga čakajo? Med grmovjem ped vasjo ee je prikazala črna postava. Se nekaj -minut — in zalajala je strojnica. Tako je padel na praznik Velike noči lota 1944 Ludvik Bobnar — star revolucionar .iz Cerknice, ki je bil znan širem po Notranjski in Primorski. Beril se je za svobedo in boljše življenje, zato so ga »borci za vero in dom« počakali v zasedi in ga ubili., . Na praznik Velike noči pod evharističnim križem ... In še o mnogih žrtvah in junaštvih, o žilavesti in trpljenju ljudi iz vasi ob jezeru bi vam povedal, toda prešibko je moje pero, da bi jih opisalo tEJko, kakor zaslužijo. O tU- o o •'V'..'.. -' - - . WTC " • . ÏW»,^ v-ri'-l : ;vtj • • 'I o O O ht - '-.'i V •,.» • /■;». -f. - • v. à - ^jyfc o o o i. f V;...,, .p...,. •"-.V- • t-: i,;' m-r^ ..... ':'*"' «mm POSTOJNSKA JAMA: PRVA JAMSKA ZELEZNICA JE BILA NA ROCN1 POGON jama m (Nadaljevanje) Postojnska jama je sprejela v zadnjih sto letih mnogo tujih kro-nanih glav iin vodilnih pbliSienih csebnoslii iz vseh delov sveta. V častni vpisni, knjigi srečujemo imena s tujih dvorov cd Norveške na severu do Grčije in Španije na ju- ra, «siš v M s [¡z ~ gu, cd Brazilije na zahodu do Kitajske na daljnem vzhodu. Med njimi js bil .srbski reakcionarni kralj Miilrm Obrenovič, ki je vodil pratiinarodno ovouraireko politiko, ter njegov še b i. re kc-i nami sin Aleksander, ki j.-: padel pod streli lastne vojske v kraljevem dvorcu v Beogradu. L. 1923 je jamo obiskal knez Pavel K n-rlj rdjevič s svojo ženo Olgo l:r . je v knjigo v ¿italijanščini p: :iyr ■ o 1 kr:' srbski in ;ne kot jugoslovanski knez. To je oni knez Pavel, k: je po umoru kralja Aleksandra vloida! namesto njegovega mladoletnega sina Petra prav do zloma stare Jugoslavije. Iz tisočev strani vpisanih knjig, kjer so zabeležena imena obiskovalcev iz vseh delov sveta, pa moremo .razbrati tudi naš slovenski ■atoledni razvoj. Med prve obiskovalce Postojnske jame se uvršča Prešernov prijatelj Andrej Smole, naš napredni meščanski! revolucionar, ki se je dne 22. maja 1820 revolucionarno podpisal po slovensko Andrej Smole. Prav zares, ta njegov podpis je bil revolucionaren, •kajti šele več kot pol stoletja kasneje srečujemo v vpisnih knjigah slovenske besede slover.ekih obiskovalcev Postojnske jame. Revolucionarno leto 1848, ki je ■razgibalo Ljudske množice v habsburški državi ter v mnogih pokrajinah'zahodne in južne Evrope, je občutila tudi Postojnska jama. Da v krvi :zaduše nevarne ljudske vstaje v takratnih habsburških i!a-lijanskih pokrajinah, korakajo skozi Postojno premnoge avstrijsko čete. Nekateri vojaški oddelki so se tu za kak dan odpočili ter co množično obiskali našo jamo. Po- VI. Nazor: Zimskega večera leta 791. po n. št. je sedel frankovski kralj Karel Veliki ob visokem ognjišču v kraljevem dvciru. Iznenada se odpro vrata v dvorano in mlad vitez v oklepu s šlemom na glavi in z mečem v desnici priteče pred kralja, se pokloni in se zravna kot steber. »Sinko, kaj pomeni to? Viteško orožje ni za dečka petnajstih let,« reče strogo Karel Veliki. »Oče, kralj,« odgovori sin Fipin, kralj itaski, »kaj mi bo kraljevska krona, ko me držiš daleč cd konjiča in orožja? Pripravljaš se na vojsko zoper Avare. Dovoli, da popeljem svoje čete v ta boj!« »Avari so besni divjaki, ki jim poveljuje vodja ali kagan. Zmeraj so na konju in se ne boje ni pekla. Zidajo trdnjave, ve-like in okrogle okope, obdane s kameni!.imi nasipi, z drevjem in zemljo, ki jim pravijo ü'fpT/m k ! 'fm^m ímtmmñ hringi. V njih varujejo ugrabljeni plen: zlato, srebro, orožje in živino. Avari se hvalijo: toliko nas je, da bi mogli popiti vse studence in potoke, ne da bi pogasili žejo. Zasužnjili so Slovane, opustošili Italijo in Nemčijo. Kaj bi ti, otrok, preti . njim.« »Oče, tam daleč, na vzhodni meji tvojega kraljestva, živi naš prijatelj Ivan, vojvoda istrski. Tudi jaz sem slišal, kakšen junak je. Naj b-do Ivan in njegovi Hrvati z m ono j. pa boš -videl, da tvoj Pipin ni več otrok!. . .« »Naj bo!« reče .na to kralj Karal in potegne meč. Pipin poklekne, a kralj ga udari s ploskim mečem po hrbtu v znamenje, da ga ima za vrednega, konja in sablje. Skopnel je sneg in vzklila je tra. va. Kralj Karel Veliki je zbral tri vojske ter gre naravne,st v a-varsko deželo. Ena napreduje ob levi, dve ob desni obali Donavo, a po reki plove vojno brodovje, na-Irpano s hrano in z bojnimi n. pra. vami. Medtem ko se vojske bližajo a-varski deželi, zaretzg-etajo konji, z::-žvenčkeče orožje in se znjliši vpit. je Avarcv v deželi ob Donavi mod Tiso in -Dravo. V kaganavi trdnjavi poje bojna trobenta, iz sto drugih hringov naokoli ji odgovarjajo trobente -in rogovi. »Na noge, Avari-« kliče kagan. »Izginili bodo pred nami sovražniki na«i kakor prah pred vetrom ...« Se tisti dan se je zagnala Pi.p:ne-va vojska na kaganov hriag. Boj se bije na nasipu hringa. Mladi Pipin strelja s strelioami Avore in spodbuja svoje čete, toda divji Avari se junaško branijo. Kti?sn je spoznal mladega kralja, hiti mu .naproti, mahaje v. veliko, težko g.orjačo, po kateri so zasejane železne osti. Pipin spusti strelko s tetive, tcda ne zadene, Kagan ga že drži in dviga gerjačo. Prav v tem hipu plane na Avr.re vojvoda Ivan in njegovo moštvo. Ranjen cd Ivana S2 zgrudi kagan v prah, Avari so se umaknili in zbežali v bližnje hringe. Mali kralj je zasadil svojo zastavo v porušeni nesip kaganove .trdnjave. Tisti večer so slavili Franki in Hrvati veliko slavje v osvobojenem hringu avarskega kagana. Vojaki so izkopali velike kupe orožja, denarja, prstanov in zlatega nakita. V hring je prišel tudi kralj Karel Veliki s svojimi vitezi. »S:n,« je dejal .kralj Pip-'r.u, »te dni sem gnal in tolkel Avare, toda ti si storil več kot jaz. Blagor meni s takim sinom!« »Kralj, c,5:«. je odgovoril mladič, »brez vojvode Iv.ana in njegovih is-liskih Hrvatov bi nas bili Avari cdbili, mo.ida celo potolkli.« Kralj je vstal in povodel vojvodo Ivrna in njegovo moštvo h kupu zlata in srebra, »Vzemite in gvcblte! To je vse vaše,« jo dejal kralj Istranom. Ivan je namigni! svojim mržem, naj :e ne premaknejo. Pripomnil se jc ::i vzel s tistega kupa vo-iii: in b: i •!•: k meč >:z tr.doga želoza. »Kralj,« je reke), »'.a m:.5 je za nas dovolj. Slovani so se doslej vojskovali z Avari. S to vojsko dobivajo zlato svoboda, T:> je več vredna kot suho zlato in b"K> sr'.-b-i :. Odslej ibomo tebe -poslušali, •; da £•-> nam storiš k-rivie?, speiiv,'. se še preiskovalo, zarc.rii poneverbe. Ta večer sc je l.enka od sramote utopila. Ko so jo .poiiegnlli na jez, sem moral catati poleg nje, dokler ni prišla koir.iaija. Zdaj na mj-sj, na roviei, ni bila več nič lepega, a jza sem jo venomer še videl, kako se smeje iz o keimen 11a ipošhi — no. vsi smo hodili tja zaradi nje, kajne; vsi smo }a imeli iradii. Sakrament, sem si rekel, ta punca nikdar ni .ukradla tistih dveh stotakov; prvič zato ne-, ker ;ie rnoirem verjeti, in drugič, saj ji sploh ni bila treba krssti; njen oče je bil miimar tem's na oni-strani, a v siiužbo na pašto je šla zgolj iz pomeša, da bi dokazala, da se zma Audi ženska preživlja!«. Tudi očeta sem dcibro poznal; veste, vneto je prebiral biblijo in bil vrh tega še evangeiičan; in kar je .res, je res: cvargeličani in Špiritisti pri nas nikdar ne kradejo. Ce tista dva stotaka na pošti manjkata, jih je moral ukrasti kdo drug. In zato stematično iskanja kemične spoj:- = ne, ki naj bi bila ue-pešna kot sredstvo proti sifilisu. Leta 1910 je na ta način skupaj z Japoncem Hala odkril salvarsan. Potem sledi razdobje, mrzličnega iikr.nja novih 'Zdravil proti drugim p: vzročiteljem bolezni. Nekaj teh poskusov je bilo uspešnih, zelo-po. gostoma pa iso zdravniki in bolniki pa prvem navdušenju bili razočarani. Tako sa n. pr. okrog 1930 mislili, dr. so našli zanesljiva zdravilo prati jetiki, v raznih soleh zlata, jciia; kmalu se je pokazalo, da ta zdravila le prav redkok-edaj :;i tudi takrat sama deloma pama-gajo pri zdravljenju tuberkuloce,' (Noelaljevanje in kciaeo prihciio-jič) m % JM I % û SLOVENSKA BESEDA 5. PRVO PISMO Ko je Ivanček Hlaclnik nekega jutra stopil iz ¡ole, je vedel, daje ne bo prestopil več, V tujem jeziku popisano spričevalo je imel v žepu, let pa toliko, da je že klobuk urastel in so sc mu krajci čudno zvežili. Kot vsi dečki, ki so v isti dobi, je mislil tudi on, da zna za življenje več nego zadosti. Knjige je prešerno vrgel v kot, z zvezki je podkuril tleče poleno, ki se jc kadilo na ognjišču: pri spričevalu je pomislil, da bi mu utegnilo prav priti, zato ga jc vrgel na polico. . . Tri dni ga je oče pustil v miru, četrti dan pa se je postavil pred Ivančka in mu dejal: »Teti napišeš pismo, da ti priskrbi službo!« Ivanček je uprl pcgled v očeta. Njegova beseda, da naj napiše pismo, ga je neprijetno vznemirila. Kravo je znal na pamet opisati v laškem jeziku in hišo tudi pa še ovco in kozo. Pisma pr. ;<2 nikoli ni napisal. Tudi laškega ne. Kot da ne verjame, je vprašal: »Jaz naj pišem?« »Saj si končal šolo. Meni !,-,-.ii!i t; lerrrnvr/ bo '1.1: n ; : priporočenih ri'ssm in zavojčkov imamo zap'oana same, komu sa per.lan', ns ip* 'pršilj::' sijev, Spišem v rn vsa imena, ki jih najdem; to se-sior:.' ¡10 sme, a 11:1; bo, k:o ste vi. Mislim pa, da taka .r.-e io.lakp.-.,c ničr.sar« (nadaljevanje in konec prihodnjič) 1104091105060608051004090705100609091105101004060905061008090905060405061108060411090411090305040305100605050305060610100510030809050911060905030403110605090510050808040508071109081005090511110509030510 Ljudska prosvela Slovenije je iz-dala že vrsto iger za ljudske odre, vendar je .prejšnja leta le igre izdajala bolj al.i manj priložnostno. Lani pa je začela izdajati zbirko po;l naslovom »Knjižnica ljudskih iger«. Doslej so izšle v tej zbirki štiri igre: »Naivadcn človek«, »Veseli dan ali Matiček se ¿eni«, »Veriga« in »Pahljača«, »Navaden človek« je veseloigra v treh dejanjih, ki jo je napisal znani srbski komedaograf BrarislaV Nušič. To igro so ljudski odri po Jugoslaviji že mnogo igra i. Ker pa sc na dobrodušen način norčuje Iz človeških slabosti, ker je vedra in duhovita in keor tudi podeželskim rež'=erjem ne stavijo težkoč glede oblek, scene in števila v,log, (ti moških In 4 ženske vi. g?), segajo ponovno po njej. Igro toliko bolj priporočamo1, ker jo na Primorskem nismo mogli igrati v č:ru m:d o-brma svetovnima vojnama, ko je ■3o.'''a cstali Sloveniji dostopna že v prvem prevodu. »VeseZi dan ali Matiček se ženi«, naša klasična komidija v pslih dajanjih je bila na naših odrih, prav :;.k ■ v ljubljanski Drami kakor po v::t h. cd svoje krstne predstave 1. 1S48. pa do danes že pogosto na sp. ;du. In vendar uprizarjajo »Matička« znova in znova, v boljših in p: polnejših uprizoritvah. In to u-pravieemo. Saj lahko trdimo, da ni zlepa igre, ki ,bi jo naši ljudje tako .radi gledali, kakor gledajo »Matic, ku«, saj je igra veselja do življenja in igra življenjske modrosti, ki zna razumeti in odpuščati vse razen tistega, kar jemlje ljudem človeško vrednost in jih ponižuje v Uačane, v ljudi brez pravic in dostojanstva. Igra je pisana v živi ljudski govorici Linhartovega časa konec 18. stoletja pa gorenjsko. Zato je dodan slovarček besed in izrazov, ki so danes že manj znani. Dodan je tudi kuKrarno-zgodovinsk! članek o Linhartu in članek za režiserje, do- dani so tudi načrti za sceno iz enotnih kulis. S člankom o pisatelju in z napotki za režiserje tln inscenalorje jo kakor vsi zvezki »Knjižice ljudskih ig--.r« opremljena tudi Finžgarjeva »Ve-rirfa«, »Ver,Iga« je izrnsd najbolj priljubljenih slovenskih drsim iz kmečkega življenja, saj obravnava spor, ku nastane iz malenkosti zaradi! oholosill In pohlepnosti, z veliko vernostjo in dramaturško spretnostjo in je napisana Iz skrbne ljubezni do ljudi, tako kakor je prav lepo povedal Finžgar sam v predgovoru k prvi izdaji 1919. leta: »Zgodba je to in nič drugega, za ogledalo postavljena, kako strasti iz malenkosti porojene spačijo .obraz ljudski duši in jo preslcpe, da tava in išče v temi, kar ji je v pogubo, ne vidi pa velikih rešnih ciljev, do katerih vhdi pot ljubezni.« Komedija v treh dejanjih »Pahljača,« d.lo znanega italijanskega k. mrdiografa Carla U idonija, je priporočljiva za nekoliko »odraslej-še« odre, predvsem seveda zaradi potrebnih zgodovinskih kostumov. Sicer pa igra ni prehudo zahtevna. Nastopa 13 oseb: 9 moških in 4 ženske. Scena je v vseh treh deja-nijh ista. »Pahljača« je napisana tako vedro in spretno, da si lahko igralska družina, ki ima nekoliko sposobnih in zares živahnih igralcev, dokaj lhir.ro pridobi naklonjenost občinstva. Pj-alelj je z mojstrsko roko paznavaioa odra spletel dejanje ab pahljači, k!i prehaja iz rak v roke iin povzroča .presenetljive in venomer nove •zaplate. »Pah. ljača« lirna mnogo ljudskega — v Goldonijevih delih se plemstvo slaba odreže proti meščanstvu, domišljava gospoda pa še slabše proti bistrim zastopnikom ljudstva. (Joldo. nijeva dela so še prav posebno priporočljiva za odre na Primorskem, saj bodo z večjo vernostjo znali pri-kazati temperamentne Italijane kakor hladnejši Kranjci in Štajerci. ICi O D M i Mladinski repertoar Gledališča za Slovensko Frimorje Prešeren in Slovenci (Nadaljevanje in konec) V francoščini je pripravljenih za tisk lepo število bolj ali manj uspelih prevodov iz Prešernovih poezij. Tako je slikar Veno Pilon pravkar dokončal prvi francoski pre-ved celotnega »Sonetnega venca« ter prevedel še 13 drugih pesmi. Sido-nija Jerasova je prevedla znamenito »Zuravljlco«, kj je izšla v reprezentativni reviji »Jugoslavija« (francoska izdaja), pripravlja pa več drugih prevodov iz poezij našega vodilnega pesnika. Pričakovati je. da bo Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki je nedavno počastila Prešernov spomin s kritično izdajo Zupančičevega prevoda Prešernovih nemških pesmi (z izvirnim tekstom), objavila napovedano, za nadaljnji razvoj presernoslovja samo zaželeno in koristno bibliografijo vseh dosedanjih odmevov Prešernovega dela. Majhen prispevek h kultu Prešerna bo nov slovenski prevod novele hrvatskega pisatelja Avgusta Senoe »Nagelj s pesnikovega groba«, ki je eno najzgodnejših pričevanj o Prešernu, predvsem o njegovi človeški podobi: ta novela bo izšla v kratkem skupaj s Ju vaškim tekstom v Mali knjižnici Slovenskega knjižnega zavoda in jo ho s pridom prebral sleherni častilec Prešernovega imena in dela. Naposled smemo še letos pričakovati izdajo Prešernovega življenjepisa iz peresa dr. Slcdnjaka.. Toda večina tega, kar sem omenil zgoraj, ostaja nekako »na vrhovih« in ne dosega širokih množic. Konec I. 1951 nam je prinesel izredno dejanje v povezovanju Prešerna s slovenskim ljudstvom: Prešernova knjižnica je izdala v nakladi 50.003 izvodov novo ljudsko, komentirano izdajo Prešernovih »Poezij« (uredil, uvod in opombe napisal dr. Anton Slod-n.iak). Zavedajmo se dejstva, da je danes v Evropi, pri večjih narodih in starejših kulturah kaj redek pojav, da bi kako pesniško delo Izšlo v tako visoki nakladi. Tako so Prešernovo .delo dobili v roke delavci v jeseniških železarnah in v ljubljanskem Litostroju, rudarji v našem premogovnem revirju, eadružniki v Slovenskih goricah; dobili so ca v ljuifcki, vendar Ehrbrip urejeni izdaji z natanCn» rasi»85> Yseti pe^mi. i ii, R ■ o V prihc-dnjiih mesecih bodo izšla najprej slr.chčo odrska -.Ida: An/en gruber jeva »Slaba vest«, igra iz kmečkega življenja, ki smeši sveto-hllnslvo; štiuldejanka Olgo S heip-llu". ve »Okence«, i-.-.ra ;'.::bavnih zapletov med ne preveč liluzofskim profesorjem in lmt:l > praktično In preračunljivo gospodinjo in njeno hčerko; 't- še dve en dejanki v eni knj Igii (Kesta Tri t ko Vič: »Šolski nadzornik«, in novo delo Aniona Ingoliča: »Vsakomur svoje«, iz dijaškega In profesorskega življenja). Vse te igre so bolj ali m.mj dostopne večini naših rd.rov, ker nimajo preveč oseb, ker ni preveč menjav prizorišč, ker irs.i prezahtevne glede oblek in ker obravnavajo taka področja življenja, ki jih lahko tudi neprofesionalni režiserji in i-graiLci, .zlasti še s pomočjo napotkov, ki so dodani vsakemu zvezku, dosti verno, zanesljivo in uspešno tolmačijo in oblikujejo. Omenjene knjige se dobijo v knjiigr.rnah, I.v.hko jih pa naročite tudi pri Izvršnem odboru Ljudske prosvete Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva o. 7, kjer v rldel.ku »Ljudski oder« izposojajo tudi kostume za igre iz časov, ko so se dnugače oblačili, kakor se oblačimo danes, in m:d katere štejemo cd omenjenih predvsem »Matička« ¿n »Pahljačo«. Janko Liška N: ši lj.::lje še pravzaprav malo vedo o gledališču za Slovensko Primorjc, ki ima svoj sedož v Postojni in ki s svojimi gostovanji razvedruje hvaležne obiskovalce tudi po drugih večjih središčih S! ver. koga Primorja. Gledališče ima nalogo posredo-va.ll slovensko besedo gledalcem naših krajev, ki so 25 let trpeli pod Italijanskim jarmom /ter smeli le -skrivoma brati in govoriti svoj jezik; toda ne samo odraslim ljudem, tudi našim najmlajšim :n šolski mladini. Zato je v svoj letošnji repertoar sprejelo tudi dve mladinski igri. Prvo, »Mačeha In pastorka« dr. ČLANI GLEDALIŠČA šmarskega prosvetnega društva Ce štejemo, da je Slovenski knjižni zavod objavil l. 194G prvo Slodnja-kovo izdajo Prešerna v nakladi 20.003 izvodov in da je na to izdal Poezije Še v mlniaturki, ter če temu dovolj visokemu številu prištejemo -naklado vseh izdaj Prešerna ,pred 1. 1945., tedaj vidimo, da je natisk Prešernovega dela že dokaj presegel 100.000 izvodov. Za narod, ki šteje poidrug milijon, je to število častno dejstvo. Priča nam, kaj je Prešeren Slovencem in kako Je s kulturo naroda, ki tako slavi svojega poeta. B. D. Smarčanil, predvsem mladina, se zdaj pa zdaj razgiblje na kulturno prosvetnem področju. Toda delo njihovega prosvetnega društva, ki ga imenujejo »Branik«, ni stalno, kakor bi lahko bilo. Da pa bi to odpravili in se začeli res sistematično udejstvovati v kulturnem življenju, je polrebno, da se njihov odbor razgiba. Bili smo večkrat priča raznih gostovanj šmarskega pevskega zbora, folklorne skupine, ki je štela 14 parov plesalcev, kakor tudi dramske družine itd. Vendar bi danes prav gotovo slabo uspel vsak njihov nastop. To pa zaradi ■tega, ker med člarli društva ni discipline in sporazuma. Prav tako je potrebno pri tem omeniti, da podzveza SHPZ v Kopru ne nudi temu društvu dovolj pomoči, tla bi se vživelo v delo. Krivda pa je ■tudi v tem, da jim manjkajo kostumi In druga podobna sredslva. Toda z večjo požrtvovalnostjo vseh bi lahko vse to dosegli. Glavno je, da imajo dvorano, ki ■ ■:, ' .v.:,..; je marsikje nimajo in vseeno uspešno delajo. Ce pogledamo na primer kolektiv SNG iz Trsta, ki ga povsod preganjajo tamkajšnje oblasti, nima svoje dvorane itd., bo vse jasno. Treba se je znajti pri vsakem dolu, tako tudi pri tem. kajti uspeh je najbolj odvisen od članov in prav tako od vseh vaščanov, ki so dolžni pomagati svojemu društvu. Zdaj se Smarčani pripravljajo na Prešernovo proslavo. Potem imajo v načrtu nastopiti z igro »Mostovi«, ki je za njihove razmere prav primerna. Za letošnji pust mislijo pripraviti igro, ki naj bi prikazala, hkrati pa tudi vzgajala vaščane, kako škoduje pijančevanje, saj je žal prav v Šmarjah veliko pijancev. To je vsekakor dobra zamisel, samo če jo bodo izvedli. Dalje imajo namen, da ustanove godbo. Ne-kei.cri mladinci že pridno vadijo, le škoda, da nimajo dovolj inštrumentov. Z vs:m tem in še marsičem nameravajo Smarčani izboljšati svoje kulturnoprosvetno delo. x K -I VAv . M : 'V ... -1 Ako misliš pri vsaki prijateljski uslugi itd hvaležnost, tedaj nisi po. daril, temveč prodal. (Dostojevski) Ogromna večina ljudi dela listo, kar mora, kar more ali kar želi de. lati: malo, malo je pa onih, plemenitih. ki delajo ono, kar je trebi delati. (Kneževič) Ona žena največ velja, ki zna o-trokom nadomestni očeta. (Goethe) Premoženje moramo nositi v gla. vi in v srcu, a ne v žepu. (Sioift) Ljudem ne manjka moči, temveč volje. (Victor 11 ugo J Tiivca Stfgov.cc; RIBIŠKI MOTIV ANEKDOTI K Aleksandru Dumasu silarejšemu sla prišla dva umetnika z nabiralno polo. Zbirala sta rcnar za neki pogreb. »In kaj je bil umrli?« je vpraša! Dum: medtem ko je pregledo-v:.l pr.lo. »S-dmi izvrševalec.« sta odgovorila, Dumasov obraz se je razjasnil: »In koliko stane tak pogreb?« — »Dvvsct pot frank -v!« — Dumas je S'. , :1 v listnico: »Tukaj jih imata pold'. cll Pokcipljite takoj dva!« » » ¥ Nekemu slavnemu uredniku je posla':! zn: m aita dama svoje spise, da bi jih objavil v svojem lislu. Med drugim mu je pisala tudi tole: »Za sedaj Vam pošiljam tole. Prihodnjič vi č. Prosim Vas samo, da mi /sporne i.', e, ali naj pišem svoje stva-•ni na ob" strani ali samo na eno.« — »7-» božjo voljo, na nobeno, go-jJpoiSIčna!« ji je odgovoril urednik. Kristine Brenkove, je že uprizorilo za novoletno jelko postojnski mladini ter imelo ,po eno predstavo za otroke v Pre.stran.ku in Cerknici. Za »Rdečo kapico« pa okoli 30 otrok marljivo vadi pevske točke; tudi umetniško vodstvo gledališča in člani ansambla večino in z vso iljubeznijo pripravijo predstavo, ki naj bo na čim višji umetniški stapntji- Pri izbiri miadinsksih iger se pojavljajo različni problemi in težave. GledaKčče se dobro zaveda, da mara otrokom posredovati poučne in vzgojne mladinske igre z zdravim jedrom, ki naj v otroku prebujajo poleg smisla za lepoto slovenskega jezika predvsem vse one pozitivne lastnosti, ki bodo iz njega napravile vrlega člana človeške družbe in dostojnega državljana naše socialistične domovine. To prebujanje pa vsekakor ne sme biti nasilno in vsiljivo, ker bi tako izgubilo ves ¡>im;n kot umetnost, kar se dogaja z mnogimi igrami, pisatelja in igralci v kominformov-skih deželah. Pri o'.reških igrah mora vzgojno jedro biti zavilo v nadih pravljičnega dogajanja, da ga otrok podzavestno dojema in se mu zalo tembolj vtisne v spomin. Vsak otnik je že po svoji naravi nagnjen k lepemu in dobremu. Boli ga krivica in bi gotovo ne bil zadovoljen, če bi na cdru prikazali dogodek, kj ,-r bi žalov.. laž in nasilje zmagalo nad dobrim. Dobrih pravljičnih iger za otroke, ki bi bile tudi tehnično enostavne in lahko izvedljive, imamo malo. Gledališče za S! - vensko Primorjc pa ima zaradi tega še prav posebne težave, ker mora te igre prikazovati na najrazličnejših, tehnično zelo pomanjkljivo cpremlje-nih odrih po v.sej Primorski. V mladinskih igrah nastopa.>i kol igralci večinoma otroci. G!cišče, ki prireja svoje predstave tudi po dra-gih, rellailivno precej oddaljenih krajih Slovenskega Primorja, ima težave, ker otroka-igralca ne moreš pedvireči takim naporom kot zrelega človeka, niti sa smeš za dalj časa odtegnili i učenju. V igri »Mač.ha in pastorka« nastopajo razm mucke in psa samo odraslii igralci, z:/o bo gledališče to delo lahko prikazal povsod; težave p-i bedo pri uprizarjanju »Rdeče kapico«, kjer nastopa okoli 30 otrok. To je problem, ki je rešljiv «lin > z nab:,;vo iast.nrga prevoznega sredstva in šr.le ko bo gledališče to im 'o, bo lahko obiskovalo tudi r.:i.:Uo'j oddaljene kraje SH.avensk. i;-i Primorja. Vendar ixi vse te težave upravi gledališča in igralcem ne jemljejo poguma. B-K GLEDALIŠČE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Nedelja, 3. fubr. 1952: »TUJE DETE«, gostovanje na Uncu pri Rakeku. je pomagala ici Na sončnem vrtu je ovelela vrtnica. Sonce jo je vsako jutro prijazno poz.dravilo. Vrtnica je vračala pozdrave prijatelju soncu z ljubkiim smehljajem. Neko jutro oa se je sonce vznemirilo. Le.pa ljubezniva vrtnica je verela. Njeni cvetovi so žalostno pc ve;al i glavice. Brž je poslalo žarek na zemljo, da poizve, kaj se ji je pripetilo. Svete! žarek ja je vprašal: »Ljuba vrtnica, zakaj veneš in zakaj si tako žalostna?« Vrtnica je vzdihnila: »Kaj bi ne bila zajest na in nesrečna! C.rv mi objeda listje in noče se Siplaziti dalje.« iSonce se je užaloslilo zaradi tolikšne nesreče. Reklo je: »Nic bcm več sijalo vse dotlej, dokfler ne bo vrtnica rešena svojega sovražnika.« Skrilo se je za temen oblak. Vreme je postalo pusto, mračno in brez toplote. Veter se je vznemiril, močno zapihal ,in vprašal: »Oče sonce, zakaj ne si ješ?« ' Sonce je žalostno odgovorilo: »Moja prijateljica, dišeča vrtnica, je zelo nesrečna Crv ji objeda listje, Dokler bo tako nesrečna, ne bom sijalo.« .»Tudi meni je žal lope vrtnice,« je zašepetal veter, »zato ne -bom pi- »To je pa res žalostno,« je dejal hrast. »Tudi jaz ne bom dajal že-lo.tla, dokler bo vrtnica nesrečna.« Priskakljala je veverica, da bi nabrala veliko orehov Našla pa jih je zelo malo. Zaprosila je košato drevo: »Prosim te. dragi hrast, daj mi nekaj želoda, da ne bcm pozimi lačna.« »Ne morem' Li ustreči, četudi te imam rad,« je odgovoril hrast, »Zakaj .ne?« jc vprašala veverica vsa začudena, »Lepa vrtnica je zelc nesrečna,« je za šumelo drevo. »Ve,lik črv ji ža dolgo objeda listje. Vsi smo zato žalo- BURJA Burja nam na okno trka, po tečajih škriplje, štrka. V sobi sem in ija se ziolje, vse prebrska, strese., zgiblje: žarke splaši, muhe zmede, v pr.jčcvino mehko sede, s stene urno pod odejo smukne kakor ptiček z veje in nazadnje po vsej hiši kolovrati, slepomiši. Ko iz hiše čezme skoči, ob vogalu v smehu noči: Glej jo, skozi okno smuk m i odnesla je klobuk. { A; tf4'A iti ß* --v-;' ^m i/ hal, dokler., bo vrtnica, v, nesreči.« In veter je utihnil.. Ptiči ca v gozd j se je čudila, zakaj veter ne piha. Vprašala g;a je: »Dragi veter, zakaj si se tako -umiril, zakaj ne pihaš?« Veter pa je tSsjtfl: »Lapa vrtnica je zbolela. O.bjeda jo črv in sonce cd žalosti nad njeno nesrečo- noče več si jati. Tudi jaz ne bom pihal, •dokler vrtnica ne cgdra/vti.tc Ptičica je žalostno zažvrgolela: »Vrtnico imam rada, zelo mi je žal, zato ne bom več pela, .dokler ne bo spet srečna.« Staro drevo je rodovodiao vprašalo ptičlco: »Kcko to, da si se že vrnila? Zakaj ne letaš in ne poješ, saj še ni noč?«' »Dogodila se je velika nesreča. Crv lepi vrtnici objeda • list je. Zara-di te nesreče, sonce ne bo več sijalo, veter ne bo pihal in jaz ne bom pela, dokler ne bo vrtnica spet srečna.« sfcni. C-d same žalosti sonce ne bo več sijalo, veter ne bo več pihal, piičlca v gozdu ne bo več žvrgolela in jaz ne bom dajal več želoda, dokler ne bo vrtnica spet srečna.« »Jaz pa delala ne bom več,« je odgovorila veverica. »Kar vrnila se bom v svoje gnezdo v starem votlem drevesu.« Na poti domov je veverica srečala raco. »Dobro jutro, veverica.« jo je pozdravila raca. »Zakaj pa danes ne delaš?« Veverica je povedala raci o nesreči, ki je doletela ubogo vrtnico. Povedala ji je tuidi, kaj so sklenili: sonce, veter, ptičica v gozdu, hrast in ona1, »Ne bom delala, dokler ne bo vrtnica -spet srečna.« aCe je tako, pa tudi jaz ne bom plavala,« je odgovorila raca in odra-cala na dvorišče. Tam je srečala -belo kokoško. »Ljuba raca, zakaj si tako žalostna?« jo je nagovorila kokoška. »Joj,« je zagagala raca. »Vrtnlica. ki jo .imamo vsi tako radi, je zelo nesrečna. Vsa je ovenela, ker jo uničuje črv. Ker je vrtnica v tako veliki stiski, od! same žalosti nočejo -delata ne sonce, ne veter, ne ptičica v gozdu, ine hrast in ne veverica. Tudi jaz ne bcm plavala, dokler vrtnica ne -bo spet -srečna.« »Nesrečna vrtnica se mi res smili,« je zakokodajsala bela putk.a-. »Ali vprašam te, kaj .bo pcmagano vrtnici s tem, ko ste vsi njeni .prijatelji prenehali delati? Ce ho*ete osrečiti vrtnico, morate zanjo kaj koristnega storiti. Pojdi z menoj!« Kokoška iin -raca sta hiteli k vrtnici. Stara kokoška ni spregovorila nobene bosede, niti toliko ni utegnila, da bi jo pozdravila, z drobnimi svetlimi očmi je pregledala vse vrtnične liste. Stopila je naprej, hlastnila s kljunom ¿111 pogoltnila debelega črva. »Tako, draga račilca,« je zakokodajsala kokoška, »le pc-glej, kako sem pomagala vrtnici, da bo s-pet srečna. Poleg tega sem imela res okusen in izdaten zajtrk.« Vrtnica se je vsa srečna ozrla proti soncu. Nasmehnila se je od velike sreče. Sence je začelo sijati. »Ce bi bilo le malo pomislilo, je reklo sonce, »bi bilo lahko s svojimi žarki sežgalo črva.« »Jaz bi ga lahko odpihnil,« je za-šepetal veter in spet pričel pihati, »Ce bu bila pametna, bi Jaliko imela lepega mastnega črva za zajtrk,« je zapela ptičica. »In jaz tudi,« je zagagala raca in odracala .proti mlaki. Hrast je stresel s sebe ploho želoda. Veverica ga je marljivo nabi- Dragi ¡stric Miha! Ko mi je očka prebral, da vabiš v kotiček v »Slovenskem Jadranu« vse šolarje, «da naj nekaj napišejo ali narišejo, sem sklenila, da ti nekaj napišem. Za enkrat Ti ¡pošiljam pssmic.o »Zajčica« in risbo. Ce že-J.:g, Ti pošljem še kaj. Pozdravlja Te Katka Šalamun učenka III. raereda osnovne šole -v Kopriu P s.: RiEida .bi vedela, ali boste za prioibčene stvari l udi pionirjem p!ačeivall honorar? Z A J C I C A Nekoč je zajčica živela, od repka do gobčka je bila bela, v gozdu jc svojo hišico imela in vedno je bila vesela. Nekoč je sklenila, da se bo omožila, mladega zajčka si bo izbrala, dvanajst korenčkov mmza cloio dala, poleg tega zeljnaio glavo: za nameček sočno travo. Potem se bosta poročila, veliko svatbo priredila, ■vse živali povabila. Potem bo zajkla zajčke in zajci ce dobila in se z njimi veselila, vsak dan na sprehod jih vodila modrosti zajčje jih učila: kako lahko zbežiš lisici, ali ptici roparici, :. .,!|||¡jÉÉ¡ X ž iiZ Si ■*. X ki vse mladiče rada krade, posebno pa še zajčke mlade. Kako se zajec lovcu izmika, ko s psom za njim po polju stika. Ko bodo njene zajke zrasle, se vsaka z enim zajčkom bo omožila, vsaka spel bo zajčke in zajčice dobila. In vsaka jih bo prav tako učila, kakor jo je njena mama, ko jc bila še majhna, sama. Stric Miha odgovarja Mil»' rala. Oba, hrast in veverica sta si želela, da bi bila tudi onadva mislila, kako bi pomagala nesrečni vrtnici. Pametna stara kokoška pa je molčala. Ljuba- Katka! Tvoje .pisemce sem prejel, prebral in kakor vidiš, ludi priobčil v »Slovenskem Jadranu«, Veš kaj sem si mislil, ko sem ga bral? »Glej jo, glej, kcrajžno punčko,« sem si mislil. »Prva se je oglasila. Med tolikimi otroci, ki so. čl tali moj oglas v zadnji številki časopisa, se je prva oglasila Katka.« Tako je prav, Kafka! Korajža velja! Veš, povedati Ti moram Katka, da mi je bila Tvoja peismiea o za¡joici zelo všeč. Seveda ■tudi risba. Zato sem j.u tudi priobčil, da ¡bedo vsi otroci brali -in videli, kako lopo piše iin riše Salamu-nova Katka. Vidim, da si pridna punčka .in dobra. Le glej, da boš taka "cátala še naprej, mamici in očku v veselje in — ko boš nekoč zrasla — svoji domovini v korist! Vprašuješ me, če bomo .za priob-čene stvari tudi pionirjem plačeva- 1. Ko sem v peči, vsak me rad ima, v strehi — vse pred mano t repe. ta. 2. Polne so me gore in poljane, ko me zgrabiš, prazna pes t ostane. 3. Kakor sneg najprej sem bela, in nato ozelenela; slednjič kakc^r kri žarim, tudi tebi prav dišim. 4. Ko na nebu sonce sije, zvesto spremljam te povsod; zapustim te, ko se skrije, ti greš mirno svojo pot. Kratka sem opoludne, dolga, ko na večer gre. M honorar? Saj navsezadnje imaš prav, Katka! Kdor dela, la zasluži plačilo, kajne? Veš, kako smo se odločili. Katka? Brad nekaj dnevi so se zbrali učeni možje in so sklenili, da bomo poslali pionirjem za pilbbeene prispevke — lepe knjige. Stric Miha jih že ima cel kup pripravljenih. Kdorkoli mi bo poslal kakšno pesmico, povestico, risbo alt kakšen drug sestavek, ta bo dobil v dar knjigo. Tako, ljuba' Katka, sva se razumela? No, pa se še kaj oglasi, Katka! Tvoje pismo bo stric Miha vedno z veseljem vzel v roke. Prisrčno Te .pozdravlja stric Miha, * Zdaj ,pa še nekaj za vse male bralce! V današnji številki časopisa ste na tej strani-videli vrsto u-gank, t.rdiih .lešnikov, ki čakajo na vaše bistre glavice. V -prihodnji številki pa bomo obja.v-ili rešitve teh ugank. Vti pa ne ¡boste čakali na to, kajne, Ljubi pionirji, temveč bosta kar sami poskusili streti te trde lešnike, kajne-? Kdor bo vse Uganke pravilno- rešil in poslal odgovore stricu Mihi, ta bo dobil v dar lepo, prelepo knjigo. Tako. ljubi male bralci, zdaj pa na; delo! Stric Miha, Uredništvo »Slovenskega Jadrana«, Koper. France Habe: Stavilo kinematografov je zraslo cd 12 na 60 leta 1949, živahna je mlada filmska produkcija republike, ki je pcsiala svoje ljudi letos' celo v Ameriko snemati dokumentarni film, živahna pa je tudi 'delavnost gledališča, ki. ima v Skopljan-cih hvaležno publiko. Podatki o u-spehih ljudsko-prosvetnega dela so zelo interesamtni. Se leta 1938/39 je 14 knjižnic izpcscailo 740 bralcem 1.151 knjig, leta 1949 pa je S65 knjižnic izposodilo 102.090 bralcem 157.000 knjig. Sedaj ima Makedonija še 80.000 anal-fabetov, cpismenila pa je že nad 180 tisoč IjUdi! Leta 1949 je priredila 729 predavanj z nad 103.000 poslušalci. Glasl-oiih skupin je 450, folklornih G03, 800 društev Makedonije oa razpolaga z okrog 300 dvoranami. Vse te dtevllke so viden dokaz, d^ naša beseda o enakopravnosti narodov ni le prozna fraza, kakor je to v SZ, kjer namesto kulturnega dviga vrše genocide nad malimi naredi. Stara' Makedonija izginja. Sedaj je Skopje res gigantska ivomica. za zgraditev duhovnega lika novega, mladega makedonskega človeka. Pa tudj za zdravo telo skrbi Makedonija. Lcjla komarjev izginjajo z iz-suševanjem. močvirij. Malarije praktično ni več, .Kallanovskega močvirji tu£i ni ieč, izsušeno je. Leta 1945 jo bilo v Makedoniji še nad 42.000 primerov malarije, leta 1949 pa samo Se 1375. Tako nastajajo v deželi z novim človekom tudi novi pogoji življenja, zdravega in duhovno močnega. Srce tega zagona pa je Skopje, 22. septembra smo se odpravili z avtcibusi mimo znamenite Sičlovske soteske v dolino reke Trcfike, pritoka reke Ve,udarja, do znamenite Matke, dosedaj največje hidrorcn. trale v Makedoniji. Pot nos je vodila čez Vardsr mirno tovarne n:-kohina v Skopju, ki je prv-a te vrste na Balkanu. Vzporedno s cerdo, r.li bolje, kar ob robu ceste teče ozkotirna'proga v Strugo. Vseskrzi smo videli na -hišnih .stenah obešene liste teb:.ka, nabrane v v2-n-:a. Ta •slika je karakteristična v jeseni ne le v vaseh ampak tudi v. mestih Na .njivah se še zeleni tobak, .sem in tja jo nekaj cellar, kov bombežrv.h sadik in riževa .slrnišča. Na- njivah j-3 oral makedonski brnet i 5 s preprc.-i.-'m lesenim plugom, ki ,ga je vlekel -črn bivol. Ze od daleč se je zar': .'a na obzorju prekrasna soteska reka Treske. Na najožjem .delu -soteske so žo 1937. leta gradili 32 m visok cementen jez, ki jc dolino spri menil v prekrasno, 8 km doligo jezero s skoraj navpičnimi, golimi pobočji, tako rta je podoben" ves predel norveškemu fjordu, Hidrocen-trala .stoji ne le na slikovitem, ampak tudi na zgodovinsko zelo zanimivem mestu. Tik ' centrale stoji namreč mali samo-stanček — manastir — sv. Andreja. Prav zaradi njega niso smeli zgraditi višjega jeza, V samostanu so slikovite freske iz 13S9. leta — dobe kosovske bitke - posebno skupinska freska, ki pre.d-3ta.vlja smrt Bogorcdiče. Samostan je dal postaviti 20 let pred kosovsko bitko An- drej, bnat kraljev.loa Marka. V kapeli samostana smo videli še ogrodje odra za .snemanje ire'sk za pariško .razstavo srednjeveškega slikarstva na jugoslovanskih tleh. Nadvse slikovit je ib.il pogleid na slumo pobočje nsid jezom, kjer čepi kot orlovsko gnezdo visoko mali manastir sv. N.ikole, od koder je prekrasen pogled navzdol na hidro-centralo, manastir in jezero. Naslednjega dne nas je čakala .m- — -?f . Ç 4 s ¡Ü ^ \ ' 4 I afggpiii BIBIČI NA OHRIDSKEM JEZERU naporna pot z avtobusi iz Skopja v Prespo ob Prespanskem jezeru. Kdor se je prejšnji večea- preveč nag.ledal v živahno orientalsko noč, na življenje Skopja in si privoščit preveč .sladkega makedonskega vina, se je to jutro ob odhodu prerival ob zadnjih avtobusih, ki naj bi nas potegnili nekaj 100 km daleč. Bil sem med redkimi Slovenci, ki so zašli v zadnji avtobus. Nekaj kilometrov vzhodno od mesta je cesta že asfaltirana, od tod naprej sem ,pa videl grmade kock za- lis,kovanje. Nekdanje iKatlanov-sko močvirje je izsušeno, le suho tistje in blato oznanja, kje je bilo nekdanje jezero, pravo leglo mala. rije. Dva kilometra od Katlanovn leži katlanovska .banja, že cd Rimljanov znane žveplene toplice, ki pa danes še niso urejene in se jih poslužujejo le domačini. Prav tam, kjer se začenja cesla iz Katlsrtova vzpenjati, se je zlomila polos pri zadnjih kolesih avtobusa. Razen profesorjev Makedoncev so se vsi zbasali v druge avtobuse.. Ostal sem edini Slovenec med njimi. Z novo cisjo je naš šofer Trajče pripeljal i udi harmoniko, ki nos je .s pesmijo vred spremljala vseh 500 km po Makedoniji, Pesem za pesmijo se je glasila iz veselih makedonskih ,grl. Sele iledaj se mi je odprla v.sa lepota prekrasne makedonske narodne pesmi, iz katere veje ljubezen .do -njihove zemlje, ki je napoje-ifa s ¡krvjo in solzami. 021103040901020101010101010202020111100907010002010200020001020001100911020001000110050004030905080811081109070608101108090808090507101107100810050607090605100506040809081007111008050710040911060905081004050604070505060508101010040608101009110405080910060504100506050503111107050307050605100710101004030703 CT-^ ET Z rna je bila dolga in huda. Nazadnje pa se je sonce le izk< oalo izza :gora in se odpravilo na daljšo pot. Prigrevalo ie in budilo rast. Dramllo je življenje in ga klicalo na plan. Nebo se je ubrisalo. Močvare so se odtekle in poti osušile. P:\grevica je oživela tudi slo. VDO zimo spečo. Pastirjem se je pet oglasilo hrepenenje po daljnem, neznanem, novem. V s■ i¡1 jim je kljuval nemir. Iz langobardskih taborov so se utrgali duke in pohiteli k zgornji Savi, da bi si izvolili vladarja. Rdečelasi Elmiki se je lisjaško smukal okrog prišlecev in jim obetal darov. Duke so kimali, a čakali še drugih obljub. »Cemu bi se kar prvemu zavezali?« Za Elmikijem je hodil Aiboin. Ni obetal darov, a je sejal navdušenje in veselje. >Se to spomlad pojdemo nad Gcpide, ki nam skačejo v bok. Ne bomo sami v boju,« je pravil. »Ob naši strani bodo Obri in Sloveni.« »Kaj niso Obri in Sloveni plenili po Peto.viju?« so spraševali duke. Petovijskega duke Grimoalda ni bilo k volilvi. zato jih je duka Aiboin tolažil: »Ne, ne! Tisto so bili Gepidi! Zato jim bomo vrnili milo za drago in jim oplenili zemljo. Bogati se bomo vrnili in si ,.ci3l. nili, potem pa naskočili Bizanc!« Dukam so se utrlnjale oči. Na praznik spomladanskega sonca, ki so ga praznovali oben'm "s praznikom Gospodovega vstajenja, so izvolili Al-boir.a. iina Avdonovega, za svojega vladarja. Hitri sli so raz. nes!: novico o izvolitvi in prihodnji vojski. K:iečalasi Elmiki se je potuhnil. Umaknil se jo od hrumečih gostij in zbežal pred veselimi obrazi duk. Stiskal je zobe in pesti: »Nisi še zmagal! Ne veseli se! — Ko bo v največji slavi, naj nirkne kakor nebeško sonce in moj sijaj naj ga zatemni!« je ponovil drobogledavo napoved. ~ Ornji so ves teden veselo plameneli pod vetrovno nebo. Veljaki so se brez konca zabavali, ponoči s pijačo, podnevi z lovom. Sele ko so pojedli velike množine mesa in popili ne-številae mehove vina. so se jeli odpravljati. Aiboin je vsakega posebej poklical predse in mu naročil: »Pripravite se za boj! N ab rušite nože in meče! Priostrite bodala In sekire! Nakalajte sirelic! Naberite kamnov! Popravite frače in loke. Počakajte ob veliki cesti na moje krdelo!« Zgrnili so se rodovi, kakor se zgrnejo črede drobnice, kadar jih požene pastir s planine. Od zgornje Save. kjer je bilo v nekdanjem rimskem Kar. niju obsotočju Save in Kokre že nekaj let sem Alboinovo ta. borišče, se je utonilo najmočnejše, najbolj izbrano krdelo. Prebijalo se jo po slabo prehodnih dolinah proti Emoni na veliko rimsko cesto. Ta je povedla konjike proti vzhodu. Prekoračili so deročo Savo in se zazrli v klance in soteske, kjer je divjal oster veter. Minili so utrjene posadke in mutationes cursus publici Ad Publioancs, Atrans, Celeja in Lotodos. Prišli so v Petovij. Tu se je vojski pridružil duka Grlmoald s svojimi konji-ki. Na spočitem vrancu se je preril do vladarja Alboina in mu čestital. »Pokaži nam pot dalje proti Gepidom!« ga je naprosil vladar. Od vsepovsod so curljali potoki ljudi, se zbirali v gruče in reke ter gomezeli proti vzhodu, kjer se jim je odpirala planjava, kakršne dotlej še niso bili videli. Rimske ceste, ponekod že zapuščene in porasle s travo, so oživele. Gruče konjikov na majhnih, urnih jezdnih živalih in škripajoče vrste nerodnih teleg in voz, ropotajočih za voj-ščaki in vozečih pratež, so se kakor dolga stonoga pomikale v geDidsko deželo, razprostirajočo se po ravninah in puščah med Tiso, Savo in Donavo blizu bizantinske trdnjave Sirmije. »Ali poznate zlate s Kuniinondovo podobo?« je spraševal Aiboin. »Poznamo jih, poznamo!« so kimali vojšcaki. »Dobili jih bomo težke zaboje!« »In kako bo z že.nskami?« jo zaklical puhast bojevnik, ki se je vseskoz gnal v vladarjevi bližini »Dobil jih boš, kolikor ti drago, Elmiki!« se mu je zarežal GrimoaLd, »Se čez .glavo ti bodo zrasle!« je dejal Aiboin. »Tebi so menda že!« je rdečebradi vrnil vladarju. v »Drugega dobička tako ne bo iz te vojske!« je primaknil Grosulf. »Tudi ti jo boš dobil. Grosulf!« se je zakrohotal Aiboin. Podrezal je mrkega starca s kopjiščem. »Prvi je vladar!« je rezko odvrnil sivobredi in se presedel na majavem hrbtu. Zavedal .se je svojega položaja. Nihče ni poznal rodov •tako kakor on in rodovi niso nikogar bolje poznali mimo nje. ga. Bil je edini, ki je ,še pomnil prvotno langebardsko zemljo med Odro in Renom daleč na severu. Aiboin je požrl žalitev in ni udaril starca. Zalo pa je neusmiljeno apadbodel konja, da je zdirjal in dvignil nadležen oblak prahu. Na razpotju je vladar počakal. Nc da bi se oz.rl na go-drnjavega starca, je usekal: ' »Grosulf, plašljiivec. vrni se! Vidim, da si ne upaš z nami nad Gepide!« »Ni mi mar zase. Za tvoje in moje ljudi mi je. ker gredo v lakoto, v nesrečo in pogubo!« •»Več nas je od Gepidov. Močnejši smo in bolje oboroženi. Z nami so Obri in Sloveni.« je ugovarjal Aiboin. »Obrov se boj!« Starec je umolknil, ko da je spregovoril zadnjo besedo. »Obrov?« je skozi zobe vprašal vladar. »Slabiči so. Sami bi si .ne bili upali nad Gepide!« »Lisjaki so!« »Mi smo volčji'! Pctmendrali bomo Gepide. si z Obri razdelili plen in se vrnili pod svoje planine.« »Naj se 'lil izpolnijo upi, vladar! Povem ti pa, da boš pomnil mojo besedo. Muri bi bili krenili na zahod, namesto da se drevinv» na to planjav, kjer ni hrane za nas. Od lakote bomo gnili. Kaj ne veš. da ni še nobeno ljudstvo ostalo na teh ravninah in da gre sleharni .rod. 6im urneje more. čez ravan, kjer ne vzdrži niti divjačina. Vse žene dalje proti zahodu, v Italijo. Tja drži tudi naša pot, vladar!« »Dedec neučakani, tudi tja vas bom povedel! Samo maščujem naj se prej. Maščujem naj deda Valtarja. ker so ga hoteli Gepidi izpodriniti s prestola. Ali ne pomniš, kako se je zvezal Ildiges z Gepidi zoper mojega deda? Zdaj naj se maščujem!« »Maščuj se. vladar!« je zadonelo več glasov iz spremstva. Grosulf je molčal, »Kakor sem lastnoročno ubil Gepidom vladarja Toris-monda, sina Turisindovega. tako bom tudi novemu vladarju Kunimondu prestrigel nit življenja. Tako mi očeta Avdoina!« -V.boin jo visoko dv.ignil bleščečo se sulico in pogledal po' spremljevalcih. Sivi Gr sulf pa je zlezel v dve gube, da v ¡/s-?,y ( /i) f:di«, cvet; 6. spet (zopet); 7. skrt (skril); 8. šole, žo (žolna); 9. klošter; 10. oo, Ernl; 11, Brkin; 12. abonent. Navpično: A, Kanada, »Shoda«; B. okopi, solo; C. mota, sklo. ko: C. France Prešeren; D. od, avet, trke; E. ožet, ženin; F. Trsat, Korlnt. iVinS.T SPORED NAJVAŽNEJŠIH ODDAJ OD 3. FEBR. DO 10. FEBR. 1952 Nedelja 3. tebr. 1952 8.30 Za naše kmetovalce — 9.00 Mladinska oddaja: Pravljica o siroti Anici — 9.30 Melodije za debro voljo in oddih — 13.45 Glasba po željah — 16.30 Poje zbor RJCT p. v. V. Lovca — 17.00 Vesela nedelja v glasbi — 18.00 Gibčni prsti na harmoniki — 18.15 Oddaja za Bujšoino: Prijestolnica FNRJ — 19.00 Zabavni orkestri igrajo za vas. Ponedeljek 4. febr. 1952 14.00 Za vsakogar nekaj — 14.35 Igra vam kmečki trio — 21.00 Slušna Finžgar »Veriga« — 22.00 Večerni cert. Tcrek 5. febr. 1952 14.00 Igra orkester RJCT — 14.35 Slovenske narodne pesmi poje Dana Ročnik — ob spremljavi kmečkega tria — 18.00 Pisana zrnca iz svetovne glasbene zakladnice — 1815 Kulturni pregled — 18.30 Jugoslovanska kola — 19.00 Zabavna glasba z onstran morja — 20.00 Giuseppe Verdi: »O.lello«, opera v 4. dejanjih — 22,00 Lahka glasba — 22.30 'Mi igramo, vi plešetc. Sreda 6. febr, 1952 14.00 Uganite kaj igramo — 14.35 Paga-nini in Liszt — 18.15 Iz tiska zamejskih Slovencev — 18.25 Srbske narodne poje duet Radulovič — spremlja tamburaški orkester iz Portoroža — 19.00 Kdo lepše poje: Gigli ali Schipa? — 21.00 Poje komorni zbor iz Trsta p. v. Ubalda Vrabca — 21.30 Glasbeni portreti skoz čas — 22.00 Pisan večerni spored. Četrtek 7. febr. 1952 14.00 Baletna glasba — 14.35 Igra vojaški crkester iz Portoroža — 18.00 Vedra operetna glasba — 18.15 Hrvatski kulturni pri- log: Pjesme Alekse Sanliča — 19.00 Dva slavna violinista: Prihoda in Menuhln. Petek 8. febr. 1952 11.15 Mladinska oddaja: Kekec — 14.00 Iz dežele v deželo v simfoničnih plesih — 14.35 Poje vokalni kvintet »Niko Stritof« — 18.15 Zdravje in dom — 19.00 Igrata in pojeta Franc Koren in Avgust Stanko. Sobota 9. febr. 1932 14.00 Sto taktov s harmoniko — 14.35 Hrvatske umetne pesmi poje Ondina Otta —• 17.30 Strani iz slovenske književnosti: iz del Vide Tauferjeve in Mile Kačičeve — 18.00 ¡Melodije, ki so vam všeč — 18-15 Skoz svet in čas — 18.30 Hrvatske narodne pesmi — 19.00 Znani skladatelji v originalu in karikaturi — 21.15 Domači zvoki — 22.00 Prenos plesne glasbe iz hotela »Triglav« v Kopru — 22.30 Plešite, mi igramo. Objave šn oglasi V četrtek, 24. januarja mi je bila v Trstu ukradena denarnica z 1000 lirami m vsemi dokumenti. Prosim najditelja, da mi vrne vsaj osebno izkaznico, ker je zanj brez vrednosti. V nasprotnem primeru jo proglašam za neveljavno. Olga Kolarič, roj. Bordon. št. osebne izkaznice 54181/941, Izdana od KLO Škofije II. Stanovanjska uprava Valdoltra, ki je V likvidaciji, poziva vse dolžnike, da poravnajo svoj dolg do 15. februarja 1952, upnike pa, da do tega roka prijavijo svoje terjatve. Dolžnike, ki do tega roka ne bodo poravnali svojih obveznosti, bomo predali sedišču, upnikom pa prignali zneske, ki bedo razvidni iz naših poslovnih knjig. Terjatve je priglasiti likvidacijski komisiji pri Upravi za socialno zavarovanje v Kopru. Ivr.n Furlanič, rojen 27. XI. 1832. bivajoč v Dekanih št. 78. prckiicuje osebno izkaznico št. 22.273, Izdano cd KLO Dekani leta 1950, ¡zročeno v Trstu leta 1951. Hrvatinu Celestin/, roj. 8. IV. 1914 v Skoti j ah 46, bivajočemu astotam, je bila odvzeta osebna izkaznica na bloku Škofije, ki jo je zamenjal v Trstu. Izkaznico, Izdano cd KLO Škofije št. 54223/983, preklicuje kot neveljavno. Nekaj vaj za lepo držo «*5LÍ?JfI m zdravj Naša'doba priznava telesni vzgoji velik pomen za narodno zdravje1. Naše žene in dekleta -skrbijo vse premalo za zdravje, krepkost, vztrajnost in pravo lepoto. Te- ¿Mi , 1 r/ \ / i j* ^f, \ lesna vzgoja žene bi morala bitii vključena v njen vsakodnevni razpored. Navajamo nekaj vaj, ki pomagajo teleisu do lepe drže, do izdatnejšega in pravilnejšega dihanja in do krepitve mišičja trupa in nog. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK OBVESTILO NAROČNIKOM Zdravstvene delavce iz Primorske in bralce od Triglava do Jadrana prosimo za kratke dopise z nasveti, pripombami in vprašanji zdravstvene vsebine. Na vprašanja, ki se tičejo naiših staršev, predvsem mladih mater in na vprašanja, ki so splošno zanimiva bomo odgovarjali v zdravniškem kotičku. Dr. B. Šalamun ZDRAVSTVENA PREDAVANJA V SLOVENSKI .ISTRI. Po vaseh koprskega okraja je bilo prirejenih v decembru in januarju 36 zdravstvenih predavanj. Vsako predavanje je obiskalo povprečno 50 ljudi. TRAHOM V PREKMURJU. Svojevrstno, nalezljivo in dolgotrajno vnetje očesne veznice so zanesle v Evropo Napoleonove armade iz E-gipta. Od takrat imenujejo to obolenje 'egiptovska očesna bolezen, čeprav se širi povsod, kjer živi dosti ljudi v tesnem dotiku in v slabih higienskih razmerah. V Sloveniji se borijo zdravstvene oblasti s ' trahomom že desetletja v Prek-mur-ju, kjer se je zlasti med vojno nevarno .razširil. Leta 1947. je bil o-k-užen z njim vsak deseti prebivalec P.rekmurja! .Ljudska oblast se je spoprijela s trahomom kot socialno boleznijo energično in uspešno. Pro-titrahomski -center v Murski Soboti je prevael s pomočjo protitrahom-skih postaj in posebej izšolanih sester obvezno in brezplačno zdravljenje vseh bolnikov. Oblasti so o-nemogočile preseljevanje okuženih izven okuženega- ozemlja. Leta 1948. je padel odstotek bolnikov na 5,8, koncem leta 1950 na 2,3 in do novembra 1951. na 1,6, Verjetno bo trahom v Prekmurju kmalu zatr.t, * TRAHOM V ISTRI ne predstavlja resne sooialne nevarnosti. Vendar bomo priobčili v enih prihodnjih številk poseben članek o značilnostih trahoma v Istri. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadrana v Koprn. Naslov uredništva in uprave: Koper, Saniorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. — Številka tekočega računa pri Istrski banki v Kopru 06—903^171. Podružnica: Posiojna, Gregorčičev dre-, vored 5, tekoči račun pri podružnici NB v Posiojni št. 650-90322-0. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din. Najboljši čas za telovadbo je zjutraj1. Skok iz postelje, nekaj vaj in dan pričnemo v znamenju zdravja in življenjskega veselja. 1. Roki dvignemo v stran te.r počasi In globoko vdihnemo. Temu sledi globok predklon s pove-šeno ~ glavo in povešenimi lehtmi. Pni tem počasi in izdatno izdihnemo. To ponovimo večkrat. 2. Iz razkoračne stoje, roke v bok — počasen -in globok odklon na levo — vzklon — počasen in globok odklon na desno, To vadimo lahko tako, .da držimo roke tudi v vzr-očenju. 3. Sedemo na tla, stegnemo noge ter počasi spuščamo . tnup nazaj, dokler se ne vležemo, počasi se skušamo dvigniti, Ce se to v začetku ne posreči, podpremo konce nog pod omaro ali posteljo. Ta vaja je za trebušno mišičje ena najboljših. 4. Iz razkoračne stoje delamo globok predklon, da se prsti rok dotikajo tal. Pred predklonom globoko vdihnemo, pri predklonu počasi izdihnemo. Nato vzravnamo telo v prvotni položaj. 5. Tek na mestu z visokim prad-•nožmirh krčenjem. Lehti so lahko skrčeni na tilniku. Tek -bodi prožen po prstih. 6. Poskoki na mestu. Učinkovito je skakanje z malo kolebnico. Med posameznimi vajami so primerni odmori, pri katerih omehčamo in pomirimo mišičje z rahlim zibanjem, kroženjem bokov in trupa, z mahanjem lehti naprej in nazaj dn z otresanjem ramen. . V ljubezni se razumemo samo takrat, kadar si nimamo kaj povedati. (Rey) * Čednost ženske' je morda vprašanje temperamenta. (Balzac) Sedaj je Čas, ko človek po delu ali ■po prijetnem sprehodu rad .išče toplih prostorov domačnosti. Kdor nima lastnega ognjišča in ne pozna ali pa ne priznava ugodnosti preživelih ur v prijateljski hiši, se zateka v kavarne ali podobne prostore, Vsi oni pa', ki imajo svoj dorn, ga v burji, dežju, mrazu in megli še iskreneje ljubijo. V takem Času je običaj, da se v rodbinskem krogu ali pa pri prijateljih zberemo pri skodelici čaja. Da privabimo domače in prijatelje na čaj, ga moramo pripraviti z -veliko skrbnostjo in natančnostjo. Sinovi sončnega vzhoda -pijejo skodelico čaja s ceremonijami. Kitajski izrek pa pravi, .da prinaša ta pijača tiho radost v osamljenost ljudi. Glavni pogoj je, da izberemo Čaj prvovrstne kakovosti. Sicer je res drag, toda če je dober, ga potrebujemo mnogo manj. Ca-j dobre kakovosti ima izredno dober vonj. poseben aroma. Za pripravljanje čaja moramo imeti poseben lonec, ki ga uporabljamo samo v ta namen. Niti umivati ga ne smemo skupaj z drugo posodo. V tem loncu zavremo vodo in še vrelo vlijemo v porcelanasto ročko -na čajne lističe. Za 6 oseb vzamemo 2 do 3 žličke čaja ter en in .pol litra vrele vode. Važno je, da voda ne vre niti sekundo brez potrebe, ker bo sicer čaj moten. Voda sme stati na čajnih listih samo 4 do 5 minut, nato čaj precedimo v Skodelice ali drugo segreto posodo. Caj mora biti zlatoru-mene, ne pa rjave barve. Caj je le ■tedaj dober, če je zelo sladek. Na skodelico čaja računamo 4 do 5 kook sladkorja in po okusu nekaj kapljic ruma, konjaka, žganja, limonovo lupino ali pa llmonov sok. Caja ne nalijemo v skodelice prav do vrha, Z žličko ga samo pomešamo in potihem srebljemo v požirkih iz skodelice. K čaju serviramo lahko čajno pecivo pa- tudi obložene kruhke. Serviramo ga popoldne med 5. in 7. 'uro. Po večerji ne postrežemo' s čajem. Vse to skupaj pa vendar ni tako zelo važno. Važno je, da zna gospodinja ustvariti ozračje prijetne domačnosti in da gosti odhajajo z željo, da se -čimprej spet. vrnejo. Zelo priljubljene so dvodelne obleke, ki jih lahko uporabljamo deljeno, n\a mnogo načinov. Pričujoča slika nam prikazuje dve praktični bluzi, ki nam služijo za izpopolnitev spomladanske dvodelne obleke ali pa s primernimi večernimi krili kot lepa večerna obleka. ij recepiov presrae hrane Vse tiste, ki so prepričane o koristnosti ipresne hrane ter onim. ki si žele dobrega razpoloženja in zdravja, pa tudi onim. ki o tem dvomijo, nekaj nasvetov: Med z orehi: V stekleno skledico natresi sesekljane orehe, zmešaj jih s sladkorno moko ali pa napravi jamico, napolni jo z medom in poka-.paj z limonovim sokom. Pomarančna skledica: Iztisni iz o-ranže sok, nareži vanj - na majhne kocke drugo oranžo, primešaj žlico kakega drugega vkuhanega sadja, po potrebi osladl ¡n serviraj g keksi. Jabolčna čežana: Skuhaj olupljena jabolka z nekoliko vode, pretlači vse skupaj in primešaj -prežganju iz presnega masla, drobtin In sladkorja. Po potrebi zalij še z vodo ali vinom, osladi in začini s cimetom, ako ga imaš pri roki. Ko naložiš vse to v skledico, lahko še potrosiš z zmletimi orehi. Preprosta jabolčna jed: Dve olup-1 jeni -krhki jabolki olupi ;n nareži Ali so mladi hrvatski smučarji res boljši od slovenskih? Na državnem mladinskem smučarskem prvenstvu so mladinci iz drugih .republik pripravili precejšnje presenečenje. Tako je v teku na 6 km pri mlajših mladincih zmagal Bosanec Blaževič, v slalomu pa Smiljanič (Delnice). Tudi pr.i starejših mladincih je pripravil presenečenje Zagrebčan Josip Modrič, ki je zmagal v slalomu. Te uspehe je vsekakor treba pozdraviti, saj so do zdaj .dom-iniiirali v zimskih športih izključno Slovenci. ' .Mitič, do nedavnega najboljši teniški igralec -naše države, še ne namerava zapustiti kraljestva bele žoge. Glede na vesti, ki krožijo -po državi, da bodo letos zastopali Jugoslavijo na Daviš cup tekmovanjih le mlajši tekmovalci, je Mitič izjavil, .da je še vedno sposoben zastopati naš tenis. Med drugim smatra, da je imel lani premalo mednarodnih nastopov iin ni mogel doseči prave forme in kondi-cije. Tu je treba iskati tudi vzroke zadnjih neuspehov. Naše mnenje Je, da naj zastopajo Jugoslavijo nabolj-ši tekmovalci, ne glede na to, ali so to stani ali mladi! Prvak Istrskega okrožja je moštvo Izole, ki je vse tekme odločilo v svojo korist in doseglo sijajen količnik 47:6 Najboljši rezultat je doseglo proti Izoli na njenem igrišču moštvo koprskega Partizana, ki je -izgubilo tekmo, z 0:3. Povprečno so zabili Izolani na vsaki tekmi 4,27 golov. Po nepotrjenih vesteh so v teku poganjanja za nogomeLno tekmo med Izolo in ljubljanskim Odredom, ki naj bi bila 16. februarja. Seveda je vprašanje, če bo do tekme sploh prišlo, kar je Odred postavil previsoke denarne zahteve. V Evropi, so lani porušili 131 atletskih rekordov v 25 državah. Največ državnih .rekordov so postavili. Bolgari, in sicer 9, V Jugoslaviji smo. postavili! osem .državnih .lahkoatlet-sk h rekordov. Karel Klanč-nik — za Pol-dom najboljši jugoslovanski smučarski skakalec. Na velikih tekmah v smučarskih skokih, ki so bile pi-eteklo nedeljo v svetovno znanem zimsko športnem središču Gar-miseh — Par- tenkirchen ob prisotnosti 40.000 gle-dalcevj je zasedel 4. mesto s skokoma 70,5 in 63 m. Zmagal je Nemec Weiler, Polda pa je bil peti. SLABSA UDELEŽBA NA SMUČARSKIH TEKMAH PRIMORSKE CONE Smučarska zveza Slovenije je poverila leto;s o,rganizaoijo smučarskih tekem Primorske cone SD »Rudarju« iz Idrije, Tekme so bile 19. in 20. januarja. Prireditelji so bili ne -malo- začudeni, ko so videli, da sta od vseh .prijavljenih tekmovalcev prišla le dva Ko-baridčana. Tako so vsa prva mesta z lahkoto odnesli člani prireditelja SD »Rudarja«, V veleslalomu je zmagal Rado Mejovšek, med mladinci pa Ivi Logar. V teku na .14 km so nastopili samo trije tekmovalci iin je z lahkoto zmagal Vlado- Mikla-včič, med mladinci ipa Davorin Mrak, PopoJd-ne so bili skoki na provizorieni ska- lit s "^H S* . iS kalnici. Nastopilo je 8 tekmovalcev, zmaga! pa je z divema skokoma po 14 m Davorin Mrak. ŠflM JANKO ŠINKOVEC JE OSVOJIL PRVENSTVO 1DH-IJE Te dni so končalii kšahovslu iuiini.r za prvenstvo Idrije za leto 1952. Udeležilo se ga je 12 kategoriziranih šahislov-. Prvo mesto je osvojil. mladi gimnazijec Janko Šinkovec z develtimi točkami ali 81,8%. Prejel je tiudi prvo nagrado in sicer Vidmar j evo knjigo »Poil stoletja ob šahovnici:«. Drugo mesto je zasedel Danilo Sever z 8,5 točkami, .tretje Tone Troha, četrto in peto pa si delita Viktor Koripar' in Ciril Savli. na tanke listke, potresi jih z rozinami, ki so se namakale četrt ure v vodi (.bolje v vinu), nakar jih ožmi, dodaj še orehe in sladkor. Korenje z jabolki: Enako količino korenja in jabolk nastrgaj, obloži t limonovimi rezinami in potresi vse s sladkorjem. Sanda pena: Stepi 1 "celo jajce in 1 rumenjak; ter 8 dkg sladkorja, ko postane tekoče, primešaj sok ene limone ali pa oranže. Količina odgovarja za eno osebo. ZA DOBRO VOLJO Upokojeni uradnik, potem ko sta imela z ženo domač prepir: »In ljudje pravijo, da živim v pokoju!« —o— Čudno je to: do sadaj me ni hotela niti pogledati nolbena ženska, sedaj pa, ko sem foliko podedoval, naj se obrnem, -kamor hočem, zadenem povsod na — nevesto.« — Hčerka: »Mamica, poglej tisto kokoško, mora biti že zelo stara.a Mati: »Zakaj misliš, da je tako stara?« Hčerka: »Ali ne vidiš, mamica, da ima že vse belo perjice.« —o— Stinic: »Pepček, ali hodiš rad v šolo?« Pepček: »Hodim -že rad v šolo, a sedim ne rad v šoli.« —o— Profesor zgodovme: »Zakaj je šel Hanibal čez Alpe?« Dijak: »Zato, ker ni bil še predor končan!«. Profesor iizike: »Kaj je brzina?« Dijak: »To, s čimer odložimo gorko skledo.-« Profesor slovnice: »Tovarišica, povejte mi prihodnjo obliko glagola ljubiti.«. Dijakinja: »Poročiti.« Kakšna pa je vaša žena drugače? Mož: »Ona ni nikoli drugače, je zmeraj tako!« V gledališču. Mož gledališkemu reditelju: »Prosim, recite tej ženski, ki je pred mano, naj sname klobuk z ghave.K Zakaj pa ji sami tega .ne rečete?« »Kaj pa — to je vendar moja žena«. »Kaj je najboljše sredstvo .proti rdečemu nosu?« »Tako dolgo piti, da postane višnjev!« »Slišim, da imate nevarno bolno taščo.« »Bolno ne, pač pa nevarno.« Marička: »Koliko let ima Tončka? Beiiita: »Petinštirideset!« Marička: »Jih" ne kaže!« Benta: »Ne, jih skniva!«' * »Žalostno je to, če je človek povabljen na kosilo in nima apeiita.« t»Se bolj žalostno pa je, če človek ima apetit in ni povabljen na kosilo.« * Učitelj: »Zakaj se sonce skrije vedno, ko dežuje?« Učenec: »Zato, da se ne zmoči!« * Oče (jezno): »Prej si mi odnesel 50 din za slaščice in sedaj zopet 30; ali se ne misliš nikoli poboljšati?« Sinko: »Saj vidite očka, da sem se že poboljšal — za 20 din!« PRVI DEL Illlll Neke noči meseca bohovega cveta je mati Agata sanjala, da le volk ugrabil njeno kozičko Brezo, pollievno žival, ki je imela razumen pogied in ji je zobala iz rok. Planila je in kožico iztrgala zveri iz krempljev. Nato se je prebudila. »O, moj Florjania je zaječala. »Ko bi mogla tebe tako iztrgati iz pesti sabljačev, ki so te tako grdo razmiKastili, da sem te Komaj po capab spoznala!« Z isto bridkostjo v srcu kot na moža Florjana, je mislila tudi na oba sina, Ljuboto in Štefana, ki sta bila sužnja. Bolj koi steiana je ljubila Ljuboto; zanj je vsak dan želela, da bi se vrnil. Teda je zaslišala korake, nekdo je odprl vrata in Kot senca oostai na pragu. »Ali si ti, Florjan?« je vprašala Agata iz želje, za Katero Je vedelaj, da se ji nikoli ne bo izpolnila. Človek na pragu je z očmi iskal v mrak, nato je stopil naravnost illli®« 8 liilBligiiii IIIII k slamnjači, na kateri je ležala Agata, sedel k njenim nogam in skio-nil glavo v njena nedrja. Agata mu je s suhljatimi prsti grebija po laseh in mu otipavala obraz. »Ali si ti, Ljubota,« je vprašala, »ki so te odtrgati od mene m te gnali na vojsko v tuje dežele? Kako si pobegnil. Kako si se vrniiru »Nisem Ljubota,« je vzdihnii moški, ki ji je še vedno tišč2l glavo v nedrja. »Štefan sem, mati.« »Štefan si?« je mati zaječala iz svojega razočaranja. »Kje pa je Ljubota? Ali nista skupaj odšla? Zakaj se nista skupaj vrnila?« »Ne vem zanj,« je odgovoril Štefan, »Ločili so bili naju. Vsak je šel svojo pot .. .« »Da si se vsaj ti vrnili« je dejala mati in prelila svojo ljubezen do Ljubote na Štefana. »Daj, da te poujčkam! Toliko let sem zibala Toniša, naj danes zibljem tebela Ujčkala je sinovo glavo in pela: »Bog je ukazal na nebeško stran tri velike ognje prižgati . . .« V mesečini, kj se je bila medtem razlila sk0z| okna in oapria vrata, je Štefan skušal brati iz materinih oči in iz njenih gub na čelu in na licih, ki so bile kot zareze na rovasu. Pogled ji je ou zmešan, čuden trepet Ji je bil v glasu in v besedah, kj so ji v pesmi kot krik prihajale iz bičanega srca. Moj Bog, ali je to res? Bil je prepaden, skrušen zaradi materine blaznosti. Moj Bog, aH je to mogocer Mati Agata pa je dalje pela: »Strašno, strašno bo prišlo, stokrat hujše kot hudo . . .« Štefan se je tiho razjokal. .. Ko se je naredilo jutro, je mati skuhala močniK. Fojedia sta ga kot sladčico. Tedaj Je Agata sinovo glavo zopet vzela v roke in strmela vanj kot da se ga ne more nagledati. »Kakšno fli je eno oko?« ga je vprašala. »Eno je Kot živ ogenj, ki greje in peče, a drugo je kot mrtev pepel.« ®i®ii lilii i» fesi Ssšilii^llills gladko telo. Oskrbnikov bič mu je sekal brazgotine, ki so se mu sproti celile. Dejal pa mu je nekoč: »Čakaj, drugi ti bodo Kožo «drli.« ITiset je tisti čas. Beneški lev je bil lačen tujih dežela in je potreboval vojakov. Plemiči so se polakomnili denarja in prodajali Svoje robove, Patrijarh je zaradi doževih koristi zatisnil eno oko. Štefan nikoli m izvedel, za koliko oglejskih denarjev je bil prodan Benečanom, z, Ljuboto sta si izbrusila pete v daljne dežele. Levo oko je bilo slepo, pokrito z belo mreno. Na Svojem telesu Je imel tri obrastke od sulic in od mečev ... Ko so ga bili z bratom *a roba odpeljali v grad,je imel dvoje žarečib oči In Kot Kaka ceca