glasilo socialistične zvez« delovnega ljudstva Leto XVII Številka 21 (583) Velenje, 29. maja 1981 Cena7din YU ISSN 0350-5561 Medobčinski svet ZSS Celje Svet občin celjskega območja Tekmovanje pihalnih orkestrov Rudarski godbi največ točk Na Bledu bo 13. in 14. junija finalno tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije, na katerem bodo nastopile najboljše slovenske godbe. Velenjska Rudarska godba si je priigrala udeležbo za nastop na Bledu v nedeljo, na predtekmovanju v Slovenskih Konjicah, kjer je osvojila 291 točk od 300 možnih. To je tudi največje število točk osvojenih v predtekmovanju. Priznanje sodelujočim v akciji NNNP Velenje 81 Naše pridobitve bomo znali vselej varovati in braniti Po končani vaji »Nič nas ne sme presenetiti Velenje 81« je sekretariat koordinacijskega odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje naslovil na vse komiteje in odbore za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito naslednje PRIZNANJE Občinski komite za SLP in DS je skupaj z vodstvom vaje »Nič nas ne sme presenetiti Velenje 81« na seji 24. maja 1981 ocenil, da so aktivnosti v akciji potekale zelo uspešno in dokaj usklajeno in ugotovil, da je velika večina delovnih ljudi in občanov tudi v tokratnih preizkusih s svojimi aktivnostmi dokazala, da je naš sistem splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite trdno zasidran v vseh samoupravnih sredinah in skupnostih, kar nam daje zagotovila, da bomo pridobitve naše socialistične revolucije sleherni čas znali varovati in braniti pred sovražnikom. Komitejem za SLO in DS, vodstvom družbenopolitičnih organizacij, svetom krajevnih skupnosti, pripadnikom civilne zaščite in narodne zaščite ter pripadnikom vseh enot teritorialne obrambe, ki so v akciji sodelovali, izrekamo priznanje za vestno opravljanje nalog v zaključnem delu akcije »NNNP Velenje 81.« Zaključni del akcije »NNNP Velenje 81« je pokazal, da so vsi dejavniki, ki so v vaji sodelovali, delali zelo usklajeno, samoiniciativno in z veliko mero požrtvovalnosti. To je dokaz, da razumemo in v praksi uresničujemo zamisli utemeljitelja sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite — tovariša Tita. Celjsko območje 0 nadaljnjem razvoju turističnega gospodarstva Člani mesta občin Celjskega območja bodo na prihodnji seji, ki bo 3. junija v Logarski dolini, obravnavali nekatere vidike nadaljnjega razvoja turističnega gospodarstva v celjski regiji, razpravljali pa bodo tudi o II. osnutku dogovora o skupnih nalogah iz temeljev planov občin celjskega območja. Poleg tega bodo na seji imenovali novega sekretarja sveta. Na Graški gori bo v nedeljo dopoldne srečanje invalidov celjske občine. S tem zborom na Gori jurišev bodo invalidi počastili letošnje jubileje. Pričakujejo, da se bo srečanja, ki se bo začelo ob 10. uri. udeležilo blizu 1300 invalidov in drugih gostov s celotnega celjskega območja. Na tem velikem zborova- nju bo govoril podpredsednik slovenske skupščine, Jože Globačnik. kulturni program pa bodo izvedli člani in pevski zbor društva invalidov iz Celja. Ob tej priložnosti bo velenjsko društvo invalidov razvilo tudi svoj prapor. Če bo deževalo, bo srečanje invalidov celjskega območja v Rdeči dvorani v Velenju ■ Tudi po Titu—Titoil ■ V zadnjih dneh smo tudi sestavljajo pripadniki iz več ■ Iv Šaleški dolini znova mani- občin celjskega in koroške-festirali našo neomajno ga območja, so v Velenju, I odločenost, da bomo naše na Titovem trgu, v nedeljo I delo in življenje nadaljevali poimenovali po šoštanjskem * I po Titovi poti, da bomo rojaku — narodnem heroju krepili bratstvo in enotnost in pesniku Karlu .Destovni- 9 naših narodov in narodno- ku — Kajuhu. Oborožene H sti, da bomo — tudi za ceno sile so prva in največja ost, I lastnih življenj — branili ob katero bo trčil sovražnik, _ samoupravno, socialistično, teritorialna obramba pa naj-1 neuvrščeno Jugoslavijo in močnejši del enotnih jugo-M pridobitve revolucionarne- slovanskih oboroženih sil. Iga boja pred kakršnim koli In če upoštevamo, da so vsi „ sovražnikom. državljani, kadar se z orož-S Z zaključno vajo »Nič nas jfm v. roki. ali kakorJ koli| ne sme presenetiti Velenje drugace "Pirajo napadalcu, 181« smo preverjali obramb- PnPadmkl oboroženih sil, v no sposobnost in samoza- P°Jem se v primeru agresije ■ ščitno pripravljenost vseh ?asa ,domov'na ~ Titova | naših okolij. Prve ocene JugoslaviJ.a^ dejansko spre- I kažejo, daje potekala-vaja, ™e,m v .Jeza s tisočerimi« v primerjavi s tisto iz leta bodicami, je bilo tudi pove-J 1979, mnogo bolj usklajeno, dano na nedelJski slovesno- g sicer pa se je potrdilo pre- " (pričanje, da naši delovni V ponedeljek, na dan ■ ljudje in občani dobro po- mladosti, pa so mladi, srečni ji znajo naloge s področja in ponosni, da živijo v Titovi w splošne ljudske obrambe in Jugoslaviji, na njim lasten I družbene samozaščite, s ka- način izpričali, da bodo g, terimi so se vključevali v nadaljevali Titovo delo, da gj posamezne aktivnosti v je Titov njihov stalni navdih ■ I okviru vaje »NNNP Velenje na poti v lepši jutri, da je „ 81 «. Bila pa je tudi več Tito njihova in nas vseh S- samoiniciativnosti. Torej prihodnost, smo dosegli nov napredek c —i i ■ , I pri podružbljanju obramb- cSp°™la kl Sa Je lf dni » nih in samozaščitnih vsa naša domovina poslala v | prav F svet, je kratko, jasno in §f ' odločno: Združeno, taktično enoto TUDI PO TITU — ■ f teritorialne obrambe, ki jo TITO! 0 pripravah na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije Na torkovi seji bodo člani medobčinskega sveta ZSS Celje obravnavali poročilo o delu sveta za preteklo leto in ocenili letne volilne seje občinskih organizacij ZSS. Na dnevnem redu imajo še poročilo o pripravah na tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije in nekatera kadrovska vprašanja. Srečanje invalidov na Graški gori V sredo se je v občini Velenje končala 12-dnevna akcija radiofoto- graflranja. Zdravstvena ekipa z Golnika je slikala prsne organe vseh občanov, starih več kot 29 let. Enaka akcija je bila v naši občini nazadnje leta 1971. Na Titovem trgu v Velenju so v nedeljo na slovesnosti, na kateri je itnel slavnostni govor nekdanji politični komisar Ser-cerjeve brigade general Miha Butara-Aleks poimenovali enoto teritorialne obrambe več občin celjske in koroške regije po narodnem heroju Karlu Destovniku-Kajuhu. Poleg mnogih gostov iz občin, iz katerih so pripadniki, ki sestavljajo to večjo enoto, sta se svečanosti udeležila tudi komandant republiškega štaba TO, general major Miha Petrič in Marta Schmit-Brina, Kajuhova soborka, ki je spregovorila o Kajuhu, borcu in pesniku legendarne Štirinajste. Po imenovanju, za katerega je izdal ukaz še tovariš Tito, so pripadniki zaobljubili, da bodo odločno branili pridobitve naše revolucije in na prihodnje rodove prenašali svetle tradicije udarnih partizanskih enot in borca ter pesnika Kajuha. (Več o tem na 3. strani) Razigrana mladost, veselje, sreča, dejstva, ki so se tudi ob letošnjem dnevu mladosti zlila v eno samo besedo — TITO. Občinska Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje je letos prvič na dan mladosti pripravila pionirsko olimpiado. Na igrišču ob jezeru so se zbrali učenci vseh osnovnih šol velenjske občine. Okrog 400 jih je tekmovalo, več tisoč pa jih je na tribunah bučno navijalo za sošolca, razred, šolo. Šolarji so prikazali tudi razgibano kulturno dejavnost, (-sv-) Vera Župevc, delegatka za llf. kongres samoupravljalcev Jugoslavije Še večjo skrb delegatskemu sistemu ,,Zelo sem bila presenečena, ko sem izvedela, da sem izvoljena za delegatko za ID. kongres samoupravljalcev Jugoslavije," pravi Vera Župevc prodajalka iz delovne organizacije ERA. Pa presenečenje niti nebi bilo potrebno, saj je Vera, kljub svoji mladosti, že nekaj let družbeno- Vera Župevc: V V trgovini mnogo različnih težav politično aktivna, tako v mladinskih vrstah, v delovni organizaciji in v sindikatu. Trenutno je med drugim član občinskega sindikalnega sveta in član republiškega sveta zveze sindikatov. Bila je tudi že delegatka na IX. kongresu zveze sinuikatov Slovenije. Na III. kongresu samoupravljalcev v Beogradu bo Zastopala manjše organizacije združenega dela občine Velenje, ki volijo enega delegata. ,.Zavedam se velike odgovornosti, ki sem jo z izvolitvijo sprejela in upam, da bom v celoti opravičila zaupanje delavcev." Vera se na kongres že zelo skrbno pripravlja, pri tem so ji v pomoč tako resolucija III. kongresa, razni tehtni zapisi v sredstvih obveščanja in analiza, ki so jo pripravili v delovni organizaciji ERA o delu samoupravnih organov in delegacij. ..Pričakujem, da bo na kongresu lahko sodelovala v razpravi — seveda, če bo delo organizirano po komisijah ali odborih. Želim namreč opozoriti na naslednja vprašanja: pri razvijanju delegatskega sistema smo dosegli pomembne rezultate, še vedno pa je veliko pomanjkljivosti pri delu skupščin in delegacij. Tako v naši delovni organizaciji ugotavljamo, da delavski sveti dobro delujejo in da so tudi razprave zelo živahne. Pozitivno ocenjujemo delo dele- gacij za zbor združenega dela, delegacije za SIS družbenih dejavnosti pa so že mnogo manj uspešne, predvsem pa premalo povezane z bazo. Menimo, da je sistem delegiranja za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje neustrezen in je zato tudi delegatska aktivnost na tem področju nezadovoljiva. Verjetno bomo tudi tu morali uvesti enak način delegiranja, kot pri interesnih skupnostih družbenih dejavnosti. Na skupščinah bomo morali večjo pozornost nameniti vsklajevanju mnenj in se bolj izogibati formalnega potrjevanja pripravljenih predlogov. Naslednje vprašanje o katerem bi želela razpravljati je delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela. Čeprav smo že lani sprejeli ustrezen družbeni dogovor, takšna delitev v praksi še vedno, ni zaživela. Tu mislim predvsem na delitev, ki povzroča nesprejemljive razlike med neposrednim kvalificiranim delom in rutinskim administrativnim delom. Ta težava je zelo občutena v trgovskih OZD. Številni prodajalci odhajajo v administracijo, kjer imajo nekoliko večji osebni dohodek, manj fizičnega dela in kjer najpogosteje ne opravljajo izmensko delo. Na takšno stanje vpliva tudi to, da je poklic trgovca — prodajalca v naši družbi premalo cenjen, saj pogosto pozabljamo, da so tudi zanj potrebne ustrezne kvalifikacije, kot tudi za druge poklice. Morda je razlog za slabši ugled trgovskega poklica v družbi tudi v tem, da je to postal predvsem ženski poklic." Vera želi na kongresu spregovoriti še o nekaterih težavah, ki težijo trgovce in ovirajo njihovo uspešnejšo delo. Eden od teh je povezovanje trgovine s krajevnimi skupnostmi pri oblikovanju potrošniških svetov in kasnejše sodelovanje s temi sveti. ,,Zavedamo se," pravi Vera, ,,da so lahko pravilno organizirani in naravnani potrošniški sveti v veliko pomoč nam trgovcem. Drugo pomembno vprašanje pa so težavne delovne razmere delavcev v trgovini." Delegatka Vera Žepevc je ob koncu razgovora menila: Pričakujem, da bomo na kongresu kritično spregovorili o vseh gospodarskih in družbenih vprašanjih. Poudarek pa bo moral biti na nadaljnjem razvoju delegatskega sistema, dohodkovnih odnosov in delitve podelu. Kritika bo seveda morala biti dobronamerna, predvsem pa bo kongres moral nakazati rešitve za nadaljnje uspešnejše delo." B. Z. Gospodarjenje v občini Mozirje Izvoz še vedno šepa Zamejski Korošci v Šoštanju in Nazarjah Ocena uspešnosti gospodarstva Gornje Savinjske doline v prvih treh mesecih letošnjega leta kaže, da so rezultati v primerjavi z enakim lanskim obdobjem dokaj dobri. To velja tako za ekonomske kot za fizične pokazatelje uspešnosti. Združeno delo je ustvarilo za 50 odstotkov več družbenega proizvoda, poslovni skladi so se povečali za 75 in dohodek na zaposlenega za 47 odstotkov. Tudi fizični obseg proizvodnje je večji za 15 odstotkov, predvsem na račun dobrega dela v mesecu marcu, saj januar in februar nista bila tako uspešna. Kljub tako spodbudnim podatkom pa z uspehi v celoti niso zadovoljni. Izguba se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem Rož, Podjuna, Žila - venec treh dolin! V okviru obiskov različnih kulturnih skupin iz zamejske Koroške na celjskem območju je v soboto 23. maja gostovala v Šoštanju skupina več kot 80 Koroških Slovencev. Goste je pred domom kulture v imenu krajevne skupnosti pozdravil Martin Primožič in jim zaželel prisrčno dobrodošlico. Sprejema so se udeležili številni prebivalci Šoštanja, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Velenje ter predsednik medobčinskega sveta SZDL, Celje Jože Veber. V krajšem kulturnem programu, ki so ga Šoštanjčani pripravili gostom, so sodelovali godba Zarja, Šaleški oktet in otroški pevski zbor osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh. Po svečanem sprejemu so kulturniki s Koroške priredili v domu kulture imeniten večer, izpopolnjen z lepimi starožitnimi pesmimi ter ljudskimi plesi. Pred pričetkom programa je vse prisotne goste, kakor tudi obiskovalce, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, pozdravil predsednik skupščine kulturne skupnosti občine Velenje, Peter Krapež ter poudaril pomembnost sodelovanja z zamejskimi Slovenci, rekoč, da je pričujoči kulturni večer v izjemnih okoliščinah, saj je bil Šoštanj popolnoma v temi spričo akcije Nič nas ne sme presenetiti Velenje 81. Za prisrčen sprejem se je zahvalil tajnik slovenske prosvetne zveze iz Celovca, Franc Sandolšek, ki je poudaril ne le zgledno sodelovanje na kulturno prosvetnem področju, ampak tudi medsebojne gospodarske vezi, saj je v zamejski Koroški že nekaj gospodarskih organizacij iz matične domovine, v katerih so se zaposlili naši rojaki na avstrijskem Koroškem. Sledil je nastop 40 članskega mešanega pevskega zbora Podjuna iz Pliberka, ki je zapel priljubljene stare dobro nam poznane koroške pesmi ter nekate- Za uspel nastop se je gostom zahvalil predsednik ZKO Velenje, Karel Kordoš re druge. Program sta povezovala in poživila recitatorja Gabi Riedel in Peter Kert, ki sta povedala vrsto šaljivih verzov iz Knjige Pesni koroških Slovencev, ki jih je zbral profesor celovške gimnazije Janez Scheinigg, doma iz Borovelj, prva izdaja pa je izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu že leta 1889. Po zboru je nastopila folklorna skupina Zarja iz Železne Kaple, ki je pod vodstvom Traude Uršic zaplesala vrsto razgibanih koroških narodnih plesov. Za tem pestrim programom je zapel še 20 članski moški pevski zbor Kralj Matjaž iz Libuč pod Peco s pevo-vodjem Manzijem Košutnikom. Tudi ti so zapeli prelepe domače koroške pesmi, nato pa še rusko, makedonsko ter pesmi naših avtorjev Gobca, Adamiča in drugih. Ob koncu so prišli na oder vsi nastopajoči, ki sta jim predsednik zveze kulturnih organizacij občine Velenje, Karel Kordeš in predsednik Svobode Šoštanj, Maks Medved poklonila cvetje in vsem trem ansamblom knjigo Matjaža Kmeclja Zakladi Slovenije. Karel Kordeš pa se je vsem nastopajočim še zahvalil za lep večer z željo, da bi tudi naprej gojili slovensko pesem in plese ter našo kulturno dediščino, da bi se le-ta še v bodoče ohranjala iz roda v rod. V imenu nastopajočih se je za prisrčen sprejem in darila zahvalil predsednik prosvetnega društva Podjuna iz Pliberka, Herman Germ, ki je povedal, da njihov zbor, ustanovljen leta 1974, uspešno vodi pevovodja Tone Ivartnik z Raven na Koroškem, kar tudi simbolično povezuje zamejsko Koroško in matično domovino. Predlagal je še, da bi skupno zapeli prelepo koroško pesem Rož, Podjuna, Žila — venec treh dolin, verz, ki je bil hkrati tudi moto koroškega večera v Šoštanju. Poudaril je, da bomo na ta način s skupno pesmijo simbolizirali tudi naša skupna hotenja. Ob koncu velja zapisati, da so bili pokrovitelji tega večera kulturna skupnost Velenje, zveza kulturnih organizacij Velenje, šoštanjske Termoelektrarne in prosvetno društvo Svoboda Šoštanj, ki so po koncertu pripravili tudi tovariško srečanje, na katerem je goste zabaval domači ansambel Planika. V spomin na to nepozabno srečanje je predsednik Prosvetnega društva Podjuna gostiteljem podelil značke njihovega društva, le-ti pa so v zameno prejeli v spomin značke z grbom občine Velenje in zbirko Kaju-hovih pesmi, nato pa so pred slovesom še skupno zapeli priljubljeno pesem Jugoslavijo. V. Kojc Topel sprejem in uspel nastop sicer zmanjsaia /.a uj odstotkov, izpad dohodka pa so zato zabeležili v večjem številu delovnih organizacij kot v lanskem letu. Ob tem velja poudariti, da je izguba v kmetijstvu in gozdarstvu sezonskega značaja in bo ob polletju skoraj zagotovo odpravljena, bolj zaskrbljujoče pa je znova v proizvodnji ivernih plošč. Zadovoljstvo ne omogočajo tudi izvozni dosežki. Ta se je sicer povečal za slabih 20 odstotkov, vendar se je nasprotno povečal tudi uvoz, celo za dobrih 80 odstotkov. V teh in prihodnjih mesecih bo združeno delo mozirske občine torej moralo vse napore usmeriti v zmanjšanje izrazito neugodnega razmerja. Prve ocene kažejo, da bodo uspehi ob polletju že boljši. J. P. Družbeno-politične organizacije in zveza kulturnih organizacij občine Mozirje so bile pokrovitelj izredno uspešne predstavitve delčka kulturne ustvarjalnosti naših rojakov iz zamejstva v nazar-skem kulturnem domu. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je navdušeno in prisrčno pozdravila nastop naših rojakov iz Slovenjega Plaj-berka. Številnim gledalcem so se predstavili mladi člani tamburaškega ansambla, solistki Pepca in Danica Čertov in narodnozabavni trio Vrtača, katerega 11-letni vodja in harmonikar je požel še posebej topel pozdrav. Člane slovenskega prosvetnega društva Vrtača je uvodoma pozdravil predsednik občinske konference SZDL Mozirja, Jože Kumer, ki jim je v imenu vseh izrekel prisrčno dobrodošlico in iskreno zadovoljstvo, da jih lahko pozdravi v Gornji Savinjski dolini. Gostje so se zahvalili za topel sprejem in obenem izrazili svoje veselje, da lahko delček svoje kulturne ustva- rjalnosti predstavijo prebivalcem Nazarij in okolice. Obojestranska je bila tudi že- lja, da bi bilo takšnih in podobnih oblik sodelovanja v bodoče še več. S svojim nastopom so rojaki s Koroške poželi nedeljeno priznanje Prijateljske vezi vse trdnejše Likovna kolonija mladih iz Splita in Velenja Prijateljske vezi med osnovnima šolama Bruno Ivanovič iz Splita in Anton Aškerc iz »NAS C AS Center za informiranje, propagand in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, vesta Krantiška Foita 10. glasilo SZDL. izdaja ido »NAS C AS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«: kot tednik pa izhaja »NAŠ C AS« od I. marca 1973 naprej. UREDNIŠTVO: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik). Slane Vovk (odgovorni urednik), Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Velenje, cesta Krantiška Foita 10. telefoni (063) 850-087.850-316.850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600dinarjev). Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČOP Večer. Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 42I-T/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka oil prometa proizvodov. Velenja so vse trdnejše. Tako kot prejšnja leta so tudi letos pripravili delovno srečanje učencev. Prejšnji teden so učenci iz Splita in šole Anton Aškerc, k sodelovanju pa so pritegnili še učence Veljko Vlahovič pripravili likovno kolonijo, katere pokrovitelj je bilo gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje. Ob zaključku kolonije so pripravili na osnovni šoli Anton Aškerc razstavo izdelkov udeležencev koloniji V letošnjem letu pa imajo v načrtu še eno srečanje in sicer bo odšlo v Split trideset učencev osnovne šole Anton Aškerc. M. Z. Veličastno slavje na Titovem trgu v Velenju »Pripadniki enote teritorialne obrambe Karla Destovnika-Kajuha obljubljamo: da bomo odločno branili svetle pridobitve naše revolujcije; da bomo odločno stali na braniku bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti; da se bomo usposabljali v borce, ki bodo še v prihodnje rodove prenašali tradicije udarnih partizanskih enot in borca ter pesnika Karla Destovnika-Kajuha!« $ temi besedami je Stane Planine izrekel neomajno odločenost pripadnikov združene taktične enote teritorialne obrambe na nedeljski slovesnosti na Titovem trgu v Velenju, ko so to večjo enoto teritorialne obrambe poimenovali po narodnem heroju Karlu Destovniku-Kajuhu. Pred nedeljskim slovesnim poimenovanjem je bila enota, ki jo sestavljajo pripadniki iz več občin celjskega in koroškega območja, na vaji na območju velenjske občine. Med vajo se je, med drugim, znova manifestirala trdna povezanost našib delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih z enotirni teritorialne obrambe. za svobodo. »Srečni smo, da se lahko usposabljamo v miru, vendar smo tudi pripravljeni umreti v vojni. Lik heroja Karla Destovnika-Kajuha in opravljeno poslanstvo slavne XIV. divizije nam bosta vedno pred očmi.« »Oborožene sile so prva in naj-ostrejša ost, ob katero bo trčil Pripadnikom TO so pioniiji izročili zbirko Kajuhovih pesmi General Miha Petrič pregleduje enoto teritorialne obrambe Vaja je ponovno potrdila, da je ta združena taktična enota dobro iz-uije^a in usposobljena v večjih akcijah. Poimenovanje enote teritorialne obrambe je bilo združeno z zaključkom akcije NNNP Velenje 81. Na Titovem trgu je bilo veliko detotnih ljudi in občanov Šaleške doline, ko so pripadniki enote teritorialne obrambe strumno pri- Po raportu poročnika Viktorja komandantu republiškega i teritorialne obrambe Slovenije, general majoiju Mihi Petri-ču, ki je nato pregledal enoto, se je začela osrednja slovesnost ob poimenovanju enote. V Imenu enote je številne goste, med katerimi so bili tudi borci slavae XTV. divizije ter predstavniki družbenopolitičnega življenja i% občin oziroma regij, od koder so pripadniki enote, pozdravil Ahtik. V priložnostnem dvoru je med drugim dejal, da ni pomembno samo dejstvo, da sestavljajo enoto teritorialne ob-rambe, ki nosi odslej ime po narodnem heroju Karlu Destovniku-Kajuhu, samo usposobljeni vojaki, ampak je prav tako pomembno, tla so ti pripravljeni na enak način kot borci slavne XIV. divizije neustrašeno jurišati na sovražnikove položaje ter tako kot Kar«! Destovnik-Kajuh in številni drugi borci XIV. divizije preliti kri sovražnik in teritorialna obramba najmnožičnejši del enotnih jugoslovanskih oboroženih sil. Glede na to, da smo vsi državljani, kadar se z orožjem v roki ali kakorkoli drugače upiramo napadalcu, se naša domovina ob morebitni agresiji dejansko spremeni v ježa s tisočerimi bodicami. Mar se ni v takšnega — tokrat poizkusnega ježa — v teh dneh spremenila tudi celotna občina Velenje. Aktivnosti za večanje naše obrambne sposobnosti, ki to te dni dosegle svoj višek v Šaleški dolini z akcijo NNNP Velenje 81 so dokaz, da želi sleherno okolje prispevati svojo bodico k temivježu,« je tudi dejal Miran Ahtik in v imenu vseh pripadnikov enote zatrdil, da bodo ponosno nosili ime Karla Desto-vnika-Kajuha. Slavnostni govornik ob tem slovesnem trenutku je bil nekdanji politični komisar v Sercerjevi brigadi slavne XIV. divizije, general Miha Butara-Aleks, ki jim je v imenu pripadnikov te partizanske enote čestital k poimenovanju in jim zaželel čim več uspeha v nadaljnji krepitvi obrambne sposobnosti in bojne pripravljenosti. Zatem je Jernej Koža' prebral ukaz vrhovnega komandanta naših oboroženih sil, maršala Josipa Broza-Tita o poimenovanju enote teritorialne obrambe po narodnem heroju Karlu Desto-vniku-Kajuhu. V tem trenutku je po Titovem . trgu zadonela pesem XIV. divizije, ki so jo zapeli in zaigrali moški pevski zbor, v katerem so bili tudi pripadniki enote teritorialne ob- Slavja na velenjskem Titovem trgu so se udeležili tudi Sterilni gostje Besede Marte Schmit-Brine Ves se je razdajal za zmago! V trenutku, ko prevzemate po pesniku Kajuhu ime, je prav, da vam ga približam kot človeka, pesnika in borca, da nam bo tako bolj očitno, kaj s tem poimenovanjem sprejemate. Kajuh je izrazit primer človeka, kije zaživel s svojim časom in njegovim dogajanjem in se ves razdajal za zmago svoje pesniške vizije. Brez osvobodilnega boja bi Kajuh ne bil to, kar je v naši zavesti. Prav te pesmi, ki se nanašajo na osvobodilno dogajanje, so zbrane v zbirki „Jaz sem droben list". Kakor sem v uvodu k pesniški zbirki že navedla, je te pesmi Kajuh tudi sam najrajši in najbolj pogosto pripovedoval na zborovanjih med partizani in med prebivalstvom po slovenskih vaseh. O čem govorijo te pesmi? O upornem ljudstvu, ki se ne bo dalo nikoli uničiti, o hrepenenju in veri v svobodo, o propadu starega sveta, o ljudeh, ki so zmeraj pripravljeni vse svoje podrediti duhu časa, dati za boljše dni v bodočnosti tudi življenje. Vse to, kar je odsevalo iz njegovih pesmi, je bil Kajuh sam. Nič si ni izmišljal, preprosto je govoril, kar mu je narekovalo srce. Iz kratkega obdobja našega, skupnega delovanja v partizanski vojski bi hotela izluščiti Kaju-hovo podobo, ki smo jo doživljali v enem samem ognju vznemirljivega revolucionarnega navdušenja v okviru vojne in smrti. Vendar mi ni lahko. Mogla bi le opisovati, kako je ob naših skupnih srečanjih z ljudmi vplivala moč njegove besede na nas. Bil je enostaven, preprost, prepričljiv in njegove dobre besede so povsod našle topel odmev. K temu je '(T/."-!:!.- . '. ' ■ še prispevala njegova prikupna zunanjost, barva glasu, otroško prijazen smehljaj. Nikdar malo-dušen je znal s svojim nastopom pričarati neomajno zaupanje, saj je njegova, strastna beseda o tem, da bo jutri vse drugače, lepše, pregnala vse dvome v zmago. Čeprav so bile pesmi napisane med vojno in za tisti čas, morejo navdihovati naše ravnanje tudi danes. V njih boste našli borbenost, zanos, predanost skupni stvari, torej moralne kvalitete, ki so dandanes vsem, zlasti pa pripadnikom teritorialnih enot, še kako potrebne. flniha Butara-Aleks " " 1 I Ohranjati, negovati I | in razvijati tradicije | rambe in pihalni orkester ravenskih železarjev. Članica kulturniške skupine XIV. divizije Mara Schmit-Brina pa je zbranim spregovorila o soborcu in vodji kulturniške skupine XIV. divizije, Kajuhu, čigar najmočnejše orožje v boju v sovražnikom so bile njegove besede, njegova partizanska pesem o tem, da bo jutri drugače in lepše. Delegacija pionirjev osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh iz Šoštanja je čestitala enoti ob poimenovanju, zatem pa so pionirji izročili pripadnikom enote knjigo Kajuhovih pesmi »Jaz sem droben list« kot spomin na ta pomemben dogodek. Predstavniki združene taktične enote teritorialne obrambe Karel Destovnik-Kajuh so položili vence k spomeniku tovariša Tita in spomeniku padlim borcem na Titovem trgu ter na Kajuhov grob v, Podkraju. Spet sta po Titovem trgu za-doneli pesmi »Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo«, in »Jugoslavija«, ki so ju zapeli vsi, ki so bili zbrani na Titovem trgu ter z njima znova izpričali našo trdno in neomajno odločenost, da bomo dosledno sledili Titovi poti. I I I I I I I I I I I I I I I I i I I I I I I I I I Štirinajste TOVARIŠICE, TOVARIŠI! Štejem si v veliko čast, da vam lahko danes, ob dnevu mladosti in v letu, ko slavimo štiridesetlet-nico znamenitih zgodovinskih dogodkov, kot so sklep CK KPJ na čelu s tovarišem Titom, da pove-de narode in narodnosti, zaradi nacifašistične agresije razkosane in ponižane Jugoslavije v neizprosni, odločilni in edini mogoči boj za nacionalno in socialno osvoboditev, ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter začetek vstaje slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, spregovorim o človeku, revolucionarju, humanistu, borcu in soborcu iz 14. divizije, ki se je v rani mladosti, kot nadpovprečno inteligenten učenec in dijak, opredelil za napredno marksistično ideologijo bi revolucijo,, katera naj bi rešila našega delovnega človeka izkoriščanja in poniževanja. Opredelil se je za upor proti socialni in duhovni nebogljenosti starega sveta. Govorim vam o KARLU DESTOVNIKU-KAJUHU, tukajšnjem rojaku, katerega ime po ukazu našega neizmerno spoštovanega in ljubljenega vodje, graditelja nove Jugoslavije in vrhovnega poveljnika tovariša Tita, nosi vaša enota,teritorialne obrambe. Karel Destovnik-Kajuh se je, čeprav izhajajoč iz materialno dobro situirane družine, zdo mlad opredelil za upor proti izkoriščanju delovnega človeka in za revolucionarni boj. V tem boju je junaško in dosledno kljuboval vsem težavam, s katerimi se je srečeval. Izključitev iz celjske in kmalu za tem mariborske gimnazije ter interninuije ali konfiniranje v zloglasnem Medjuiečju pri Ivanjici, aretacija po nemških okupatorjih v 1941 letu in k bi lahko našteval, ga niso odvrnile od njegove revolucionarne poti. Po umiku iz ožje domovine Štajerske, kjer je takoj po napadu na bivšo Jugoslavijo in po njenem zlomu aktivno sodeloval pri organizaciji odpora in upora proti napadalcem in okupatorjem, je v Ljubljani kot ilegalec nadaljeval s svojim revolucionarnim poslanstvom. Poleti 1943, le pred kapitulacijo Italije, je prišel med partizane in postal vodja kulturniške skupine Štirinajste divizije, v kateri je uspešno deloval na območju Notranjske, Dolenjske in Bele krajine bi s* z njo tudi prebijal na Štajersko. Kulturniška skupina Štirinajste, pod vodstvom tovariša Kajuha, je v obdobju po kapitulaciji Italije, med nemško ofenzivo ter partizansko protiofenzi-vo jeseni 1943 leta, kakor tudi med legendarnim pohodom 14. divizije iz Bele krajine prek Hrvaške na Štajersko, na svojih številnih mitingih, na Notranjskem, Dolenjskem in na HrvaŠkem, navduSevala ljudi z borbeno pesmijo, recitacijami Kajuhovih stihov in bodrilno besedo o osvoboditvi domovine bi pravičnejši družbeni ureditvi v njej. Ljudje po vaseh in naseljih so se trumo-ma zbirali, da bi skupaj z borci prisluhnili besedi divizijskega kulturniškega vodje, butca in pesnika Kajuha, ki nam je zapustil globoko občuteno partizansko poezijo. Ko smo se-nedavno na ljubljanskih Žalah poslavljali od prvega politkomisarja 14. divizije Jožeta Brileja-Bolka, s katerim je sodeloval tudi Kajuh, je Janez Vipot-nik v poslovilnih besedah omenil tudi naloge partizanskega polit- komisarja. Le-te so bile opredeljene že v prvem letu vstaje in izvajane od ustanovitve prvih partizanskih skupin in enot pa do konca NOB. Janez Vipotnik je med drugim poudaril naslednje: „ . .. Takrat je bflo Izredno pomembno politično delo in pridobivanje ljudi za dlje revolucije. In politkomisaiji, kot predstavniki najnaprednejše idejne sile gibanja, so prispe nenadomestljiv delež k uspehom narodnoosvobodilnega boja" ... In dalje ... „od njihovega dela so bili v veliki meri odvisni vojaSId uspehi, politična zrdost partizanov, tovariStvo, njihova notranja lepota, skromnost, spodbude k akciji, potrpežljivost pri prenašanju naporov, lakote, mraza" . .. In naprej . . . „Od njihove široko-poteznosti je raslo politično razpoloženje prebivalcev, med katerimi so se gibali partizani, njihova zraščenost s partizansko vojsko, njihovo usposabljanje za novo družbo, za nov družbeni red brez izkoriščanja in zatirani* . ..." itd. Če kdo, potem so bili kulturniki desne roke politkomisarjev pri izvajanju omenjenih nalog. Kaju-hova kulturniSka skupina pa je nedvomno Se posebno vdiko prispevala k rasti trdnih mostov, grajenih med bord in prebivalstvom v naSi pravični narodnoosvobodilni in revolucionarni borbi; prispevala je k dvigu borbene morale v vrstah divizijskih enot (spomnimo se samo Kajuho-Ve himne Štirinajste in njenega ličinka na borbeno in splošno razpoloženje v enotah) in nesporno k utrjevanju bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi. Tudi njej gre zasluga za visoko oceno, ki jo je pripadnikom Štirinajste divizije dal tovariš Tito. Tovariš Tito se je pred dvanajstimi leti, na nepozabnem vseljudskem zborovanju, tukaj, na kraju, kjer smo sedaj, zahvalil borcem Štirinajste za njihov prispevek v borbi za osvoboditev Jugoslavije, jim čestital za njihov herojski boj s poudarkom, da je XIV. divizija s tem zavzela mesto ene izmed najboljših divizij v NOV. Med drugim pa je poudaril tudi naslednje: „Tbtim, Id jih ni več med nami in ki bi se morali skupaj z vsemi nami vesditi zaradi V9ega, kar smo do sedaj dosegli, in vsega kar sedaj imamo, izražamo svojo globoko hvaležnost in večno bomo ohranili spomin na njihova herojska dejanja. I I I vidri lom | I I I I I I I I I I I I I Besede tovariSa Tita, b reč ene | tem kraju, sem omenil iz več razlogov, in sicer: Ob omenjenem srečanju med nami — poleg dragih — ni Mlo Kajuha in Se nekaterih članov njegove kulturniSke skupine. Na pohodu od Sotie do štajersko-koroildh gora, kjer se je končala tritedenska sovražna ofenziva proti enotam Štirinajste, se zaradi vsakodnevnih borb sicer niso mogli angažirati na področju kulturniSke dejavnosti. Zato p* so ramo ob rami z ostalimi bord divizije premagovali vse težave hude zime, slabe preskrbe in oskrbe, pod težkimi pogoji zimskega pohoda sodelovali v prenašanju ranjencev in skrbeli za njihovo varnost, v primeru potrebe pa z orožjem v rokah sodelovali v naskokih ali v obrambi. V eni obrambnih borb, ie skoraj ob koncu sovražne ofenzive, je v noči od 22. na 23. februar 1944 leta pri Žlebniku v Šentvidu, blizu svojega doma v Šoštanju, tragično, toda bojevniško odšel v smrt tovariS Kajuh. Izkrvavel je a ideale, za katere bi, prepričan sem, ždel Se enkrat umreti, če bi to bilo mogoče, kakor je zapisal v svojih stihih. Če bi bil tedaj in sedaj med nami Kajuh in drugi, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo, bi se prav gotovo vesdiH vsega, kar je bilo In je doseženega v novi Titovi Jugoslaviji. Vsekakor bi bili veseli novega, Titovega Vdenja, in Se vrsto drugih novih ali moderniziranih nasdij, objektov te ali one vrste in novih družbenih odnosov, ki so zrasli na temeljih uspešno izvedene narodnoosvobodilne in revoludonarne vojne pod Titovim vodstvom. (Nadaljevanje na 6. strani) I I I I I I I I I I rujne m I Razstava v Celju od 29.5. do 7.6. Varnost in družbena samozaščita" fr Ob 30-letnici organov za notranje zadeve je bila 13. maja 1974 v Beogradu odprta zvezna razstava »Tri desetletja varnostne službe«. V naslednjih šestih letih je obiskala 94 krajev v vseh republikah in pokrajinah, letos pa je prišla v SR Slovenijo. Povsod je bila dobro sprejeta in so jo obravnavali kot široko družbenopolitično in _ samozaščitno akcijo, obiskalo pa jo je preko dva milijona občanov. V Sloveniji posvečamo razstavo 40-letnice VOS OF in Narodne zaščite, njeni pokrovitelji pa so republiški oziroma pokrajinski komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Razstava je bila v šestih letih večkrat obnovljena, novim družbenim razmeram se je prilagodila tudi sama zasnova razstave — proces podružbljanja varnosti je preoblikoval razstavo organov za notranje zadeve v razstavo o varnosti in družbeni samozaščiti. Vsebinsko je razdeljena na več 'enot, ki prikazujejo razvoj naše varnostne službe med NOB in socialistično revolucijo, ključne varnostne probleme povojnih obdobij, upiranje vsem vrstam sovražnega delovanja, zatiranje kriminalitete, področja javne varnosti, tehnična sredstva in proces podružbljanja varnosti in družbe-družbene samozaščite. Da bi bilo sporočilo razstave čimbolj popolno, so na razstavi vodniki, ki skupinam obiskovalcev širše razlagajo varnostna vprašanja, in demonstratorji, ki prikazujejo uporabo tehničnih sredstev. Razstava je namenjena vsem občanom, saj je tudi varnost naloga vseh, zlasti pa je zanimiva za tiste, ki se več ukvarjajo z varnostnimi in samozaščitnimi dejavnostmi: občinska vodstva, vodstva DPO v občinah in KS, člani komitejev za SLO in družbeno samozaščito na vseh ravneh, člani štabov za TO, delavci pravosodnih organov, pripadniki narodne zaščite, aktivni in rezervni vojaški starešine, člani raznih društev in drugi. Vsebina, fotografije in razstavni predmeti kažejo na medsebojno povezanost varnostne problematike z družbenim sistemom, varnost kot neločljivo sestavino našega družbenega sistema, kajti tako varnost kot družbeni sistem nista abstraktni kategoriji, ampak funkciji našega človeka, občana. Podružbljanje varnosti se kaže kot nujna posledica našega družbenega razvoja. Poleg teh družbenih in političnih sestavin varnosti so na razstavi ustrezno poudarjeni tehnični elementi, ki so pogoj za uspešno in učinkovito varnostno in samozaščitno dejavnost. Razstava bo v Celju odprta v hali Golovec od 29. maja do 7. junija. Dan mladosti v mozirski občini Vrsta zanimivih prireditev Mladi v Gornji Savinjski dolini so tudi ob letošnjem dnevu mladosti pripravili vrsto različnih prireditev in z njimi dostojno počastili praznik vseh mladih ter potrdili svojo neomajno pripadnost Titovi poti. 2e v ponedeljek dopoldne so na vseh štirih osemletkah v mladinske vrste sprejeli številne učence sedmih razredov in ob tem pripravili prisrčne slovesnosti. Znova so se najbolj izkazali na Ljubnem ob Savinji, kjer so tudi letos pripravili bogato akademijo. Zal jim je. tokrat ponagajalo vreme, saj jih je ploha pregnala v telovadnico in tako številnim gledalcem niso uspeli prikazati vsega, kar so se pridno učili. Popoldne so v Mozirju pripravili vsakoletni tek mladosti. V šta-fetnih tekih po mozirskih ulicah so se pomerili pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke iz številnih krajev v občini. Pri pionirjih je zmagala ekipa osnovne šole Mozirje, pred Ljubnim in Gornjim gradom, tudi pri pionirkah so bile najboljše domačinke. Med mladinkami so bile najboljše tekmovalke športnega društva Nova Štifta, pred vrstnicami iz Šmartnega ob Dreti in Mozirja. Člani TVD Partizana iz Mozirja so bili najboljši pri mladincih, za njimi pa so se uvrstili tekali iz Nove Štifte, nazarskega Glina, mladi zadružniki iz Šmihela in drugi. Zvečer je bila v nazarskem delavskem domu osrednja občinska proslava ob dnevu mladosti. Slovesnost so s svojim nastopom popestrili mladi pevci ljubenske osemletke in nazarski mladinci, v vrste mladinske organizacije so svečano sprejeli po tri najboljše učence vseh sedmih razredov v dolini, slavnostni govor pa je prebral sekretar občinske konference ZSMS Mozirje Tomaž Križnik. Med drugim je dejal: ,,Današnji dan je neločljivo povezan z imenom tovariša Tita, velikega zagovornika in prijatelja mladine, znotraj in izven meja naše domovine. Rad se je pogovarjal z mladimi in nam svetoval ,,Učite se, učite in še enkrat učite", pokaral nas je z besedami ,,Lahko sem zadovoljen z našo mladino, ne morem pa biti zadovoljen z njeno organiziranostjo", najraje pa je dejal ,,Narodu, ki ima tako mladino, se ni treba bati za stfojo bodočnost" in bili smo ponosni ob teh besedah." .Morda še to, da so v nedeljo Velenje Udeležence osrednje proslave je nagovoril sekretar OK ZSMS Mozirje, Tomaž Križnik popoldne v nazarskem kulturnem domu pripravili revijo, na kateri so nastopili / otroški in mladinski zbori osnovnih šol mozirske občine, ubranost svojih glasov pa so predstavili tudi malčki iz vrtca. . Pokrovitelj revije je bila zveza kulturnih organizacij občine Mozirje. j. Plesnik Tekmovanje srednješolcev v fiziki V organizaciji Rudarskega šolskega centra Velenje je pripravilo društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije v središču Šaleške doline republiško tekmovanje iz fizike za srednješolce, katerega pokrovitelji so bili Termoelektrarne Šoštanj, Rudnik lignita Velenje in Elektostrojna oprema Velenje. Na republiškem tekmovanju mladih fizikov — dijakov gimnazij so bili najboljši: med dijaki drugih razredov Dean Mozetič iz Kopra, med dijaki tretjih razredov Miroslav Veber iz VII. ljubljanske gimnazije ter med dijaki četrtih razredov Matjaž Kaluža iz mariborske gimnazije Miloša Zidanška. Hkrati z republiškim tekmovanjem iz fizike je bilo v Velenju tudi javno tekmovanje srednješolskih skupin o energiji pod geslom »Fiziki odkrivajo vedno nove energijske vire«, s katerim naj bi še bolj spodbujali mlade za študij energetike. V predtekmovanju je nastopilo 29 skupin, v zaključni del pa so se uvrstili štiri ekipe ljubljanskih gimnazijcev ter po ena ekipa gimnazijcev iz Velenja in Celja. Zmagovalci javnega tekmovanja »Fiziki odkrivajo vedno nove energijske vire« pa so postali predstavniki celjske Gimnazije. Republiško tekmovanje iz fizike za srednješolce je spremljalo tudi posvetovanje o organizaciji tekmovanja iz fizike v pogojih usmerjenega izobraževanja. Udeleženci tekmovanja pa so si med bivanjem v Velenju ogledali šo-štanjske Termoelektrarne. Naši osmošolci v šolskem letu 1980/1981 8. d razred osnovne šole Gustav Šilih Velenje, razredničarka Silva Podpečan, čepijo: Darinka Fraz, Stanko Lovrič, Alenka Mastnak, Roman Božič, Zdenko Beškovnik, Bogdan Svečko, Sandi Ževart, Tomo Naveršnik; prva vrsta: Darja Stropnik, David Dovšak, Jožica Jazbec, Slavica Pečnik, Simona Dolinšek, Karla Triglav, Andreja Blagotinšek, Peter Točakovič, Dejan Škerjanc, Zvonko Mavri; druga vrsta: Mateja Pavčič, Mirjana Rodič, Bojana Pal, Nataša Lajevic, Metoda Tamše, Karmen Kralj, Majda Gračner, Karmen Čepin, Jožica Ketiš, Peter Pušnik, Bojan Košica, Robi P ašič, Uroš Drev. 8. b osnovne šole Gustav Šilih Velenje, razrednik itiiha Macur, ravnatelj Franjo Slemenšek, čepijo: Robi Travner, Milenko Imperl, Smiljan Pogledič, Viktor Hrast, Slavko Grašič, Janko Leve, Matjaž Kučera, Drago Sladič, Ahbeer Al Sayegh, Joži Šuster, Drago, Ocvirk. Iztok Puc; prva vrsta: Ksenija Knez, Jasmina Majhen, Mira Gradišnik, Tatjana Žilič, Darja Be-drač, Milena Strmčnik, Lidija Gričniv Darja Ribarič, Andreja Pungartnik, Iztok Horvat; druga vrsta: Melita Rotovnik, Vlasta Crep, Jožica Blazinšek, Nataša Pristovšek, Nevenka Pobec, Darja Perkovič, Katja Kovač, Ksenija Gošnjak. Manjkata: Jože Jan, Danica Leve. 30 let Vina Šmartno ob Paki Odprli novo polnilnico Kolektiv Vina Šmartno ob Paki je proslavil pretekli petek 30-letnico delovanja z otvoritvijo nove polnilnice. Na slovesnosti so podelili priznanja devetim delavcem, za tridesetletno zvestobo delovni organizaciji oziroma za njihov po-, memben prispevek k njenemu razvoju. V teh treh desetletjih so dosegli pomembno razvojno pot. Ob začetku leta 1951 je bilo v ..Vinu" zaposlenih S delavcev, danes pa jih je že 117. V tem obdobju so prihodek povečali od začetnih 430 tisoč dinarjev na 280 milijonov dinarjev, ki so jih ustvarili v lanskem letu. Delovati so začeli aprila leta 1951 kot Združenje gostinskih podjetij za območje takratnega okraja Šoštanj, da bi oskrbovali gostinska podjetja in zasebne gostince z alkoholnimi pijačami in gostinsko opre- mo. Z ukinitvijo združenj gostinskih podjetij so 1. januarja 1952 začeli poslovati kot trgovina z vinom — Trgovsko podjetje Vino Šmartno oh Paki. Kot je na slovesnosti dejal direktor Jože Aristovnik, so za kolektiv pomembni naslednji mejniki: leta 1953 so si kupili prvi tovorni avtomobil, leta 1956 pa prvo polavtomatsko polnilno linijo z zmogljivostjo 700 steklenic na uro. S to pridobitvijo so se predstavili na trgu s svojim prvim lastnim izdelkom — rdečim in belim Vese-' lim Martinom. Leta 1969 so odprli distribucijsko skladišče v Zagorju. Polavtomatska linija kmalu ni več zadoščala potrebam trga, zato so zgradili novo avtomatsko polnilnico z zmogljivostjo 1800 steklenic na uro. Skupaj s tem objektom so pridobili tudi sodobno skladišče, kotlarno in prostore za lastno maloprodajo. Leta 1973 so zgradili nov objekt — skladišče za embalažo z garažo za avtomobile in podaljšek kleti za 4 vagone novih kletnih zmogljivosti. Ker je dosedanja avtomatska polnilna linija po 10-letnem neprekinjenem obratovanju že precej iztrošena, so kupili novo, ki v eni uri napolni 3500 steklenic. Z njeno postavitvijo bo odpadla tudi potreba po občasnem dvoizmen-skem delu. Na slovesnosti je Jože .\ristovnik omenil še naslednji pomemben korak v njihovem razvoju. V preteklem letu so se povezali z delovno organizacijo Era Velenje ter postali kot njena peta temeljna organizacija združenega dela nosilec oskrbe z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami za potrebe temeljne organizacije Maloprodaja. 8. razred osnovne šole Štirinajste divizije, ravnateljica Jana Peterman, Marjanca Tič, Jožica Vrčkovnik, Rudi Krajnc, Zdenka Travenšek, Brigita Zager, Marija Rednak, Albin Gašperič. Manjkajo: Anka Kitak, Marija Goli, Jasna Štimac, razredničarka Marija Horvat. Številka 21 (583) — 29. maja 1981 Naši kraji in ljudje rfiS Srečanje Udarniška akcija Za dobre medčloveške odnose Pridobitev stanovanja je velik problem mnogih občanov, saj Številni nestrpno pričakujejo, kdaj bodo dobili svoj prostor pod soncem, prostor, ki jim bo omogočil, da zaživijo samo svoje, družinsko življenje. Razreševanja teh perečih vprašanj pa se nekako ne znamo pravilno lotiti. Vedno znova se srečujemo s starimi in novimi problemi, število tistih, ki čakajo na stanovanja pa stalno narašča. Pomanjkljivosti na tem področju se še kako zavedajo tudi naši gradbeni delavci, ki so tudi sami odgovorni za razrešitev teh vprašanj. ,,Nikakor ne morem reči, da nismo krivi, da določen objekt ni zgrajen pravočasno," je dejal Milan Pokornjr, vodja sektorja v tozdu Gradnje Velenje, „vendar je na tem področju toliko nerazjasnjenih težav, tako od same pridobitve dokumentacije, priprave zemljišča,, pomanjkanja materiala pa do težav, ki jih imamo s kooperanti. Seveda pa v kopici teh težav pogosto odpovemo tudi gradbeni delavci, potem pa ni čudno, da objekt ni narejen v roku. Rešitev tega vprašanja je vsekakor širšega značaja, nas gradbince pa prav tako čaka veliko nalog na tem področju. Predvsem moramo odpraviti vse notranje pomanjkljivosti in se organizirati tako, da bo delo hitro in dobro steklo." Uvodoma sva z Milanom klepetala o stanovanjski izgradnji, o kateri v zadnjem času toliko govorimo in je tako zelo povezana z gradbinci. Sicer pa imam namen predstaviti Milana, ker pravijo, da je dober in vzoren delavec Vegrada. Nedavno sem namreč na Vegradu slišala, da je eden najboljših vodij gradbišč, da na gradbiščih, ki jih vodi v glavnem ni težav. Ko sem o tem povprašala Milana, se je nasmejal, nekaj časa molčal, nato pa dejal: ..Vsekakor sem se vedno trudil, da bi delo dobro in hitro opravil. Ob tem pa sem na gradbiščih posebno veliko pozornosti posvečal dobri obveščenosti delavcev. Nalogo, ki smo jo dobili smo najprej strokovno pregledali v krogu vodilnih delavcev, nato pa smo o njej temeljito spregovorili še z vsemi delavci na gradbišču. Menim, namreč, da bo le delavec, ki nalogo dobro pozna, ki ve kaj dela, svoje delo dobro in hitro opravil. Pomembno je na primer, da delavec, ki dela pri izgradnji pete osnovne šole, dobro pozna projekt, ob tem pa tudi pomen te šole za občino. Ce bo vedel, da je v šolah velika prostorska stiska in da je šola za nemoten vzgojno izobraževalni proces nujno potrebna in zato z gradnjo ne smemo zamujati, bo prav gotovo naredil tudi sam vse, da bi gradnjo končali pravočasno. Vsekakor pa so pomembni tudi dobri medsebojni odnosi. Vsak vodja gradbišča pa mora imeti tudi avtoriteto in-v piimeru kršitev je potrebno nemu-domajikienati." v Vegradu se je Milan Pokorny zaposlil leta 1968, po uspešno kon-šani gradbeni tehniški šoli. Oprav- ljal je številne naloge, zadnjih sedem let je bil vodja na številnih gradbiščih v občini pa tudi drugod. Z novim letom pa je vodja sektorja Velenje, še vedno pa je odgovoren tudi za grabišče pete osnovne šole. Novo delovno mesto mu naloga nove delovne obveznosti, odgovoren pa je za vse gradnje, ki jih Vegrad gradi na področju Velenja. V slogi je moč Pravimo, da je človek gospodar narave. Pa je res? Če dobro premislimo potem lahko ugotovimo, da ni. Resnično, izumil je mnogo strojev in drugih naprav, s katerimi si je delno podredil naravo, še vedno pa je daleč od tega, da bi bil njen gospodar. Pa tudi teh uspehov ne bi bilo, če ne bi bil človek družabno bitje, ki se'zaveda, da je cilj laže ali edino možno doseči v sodelovanju z drugimi ljudmi. Po vojni je bila naša domovina porušena, klicala je po obnovitvi. Naši očetje, dedki, babice so stopili skupaj in zgradili nove ceste, tovarne, bolnišnice... Nihče ni vprašal, če bo to koristilo tudi njemu, vsi so želeli dati prispevek k skupni blaginji. Mladi še danes nadaljujemo to svetlo tradicijo, vendar ne samo tako, da se vsako leto udeležujemo mladinskih delovnih akcij. Svojo solidarnost, svojo pripravljenost pokažemo tudi drugje, v krajevni skupnosti. Tudi mladinci iz Pake smo sklenili, da se bomo udeležili delovne akcije. Kopali smo vodovod pri Oprešniku. Ker pa nas je za takšno delo premalo, smo za pomoč zaprosili mladince iz TGO Gorenje in Doma učencev R§C. In koliko se jih je odzvalo? Bilo jih je za cel avtobus in ob pesmi, šalah je sobotno popoldne minilo zelo hitro. Nihče ni pomislil na žulje, boleči hrbet, roke. Bilo je vsega: dela, smeha in veselja. Bili smo srečni, da smo skupaj opravili delo, ki bo nekomu zelo koristilo, a ga sam ne bi mogel napraviti, še naše mlade roke ga niso zmogle v enem popoldnevu. Zato smo sklenili, da bomo še pri-šfli, dokler delo ne bo končano. V slogi je moč, pravijo. In, ko gledaš na delo, ki si ga skupano s prijatelji opravil, se zaveš, koliko resnice skriya v sebi teh nekaj besed. Franja Zevart OO ZSMS Paka Šalekll Milan Pokomy: Večina naših delavcev je dobrih Milan meni, da tudi pri tem delu ne bo imel težav, saj bo skušal tako kot doslej voditi delo na prijateljski osnovi. Pravi, da homogena celota sama izloči slabega delavca oziroma ga skuša preobrniti v dobrega. Torej je potrebno kar največ naporov vložiti v ustvarjanje dobrih medljud-skih odnosov na posameznih gradbiščih. Delavci se morajo med sabo dobro razumeti, si zaupati, biti morajo o vsem dobro obveščeni. ,,Če bo tako," pravi Milan, ,,gotovo ni bojazni, da bi rezultati izostali." Milan ima o svojih delavcih zelo dobro mnenje, saj pravi, da so večinoma dobri, pripravljeni so delati, le pravilno jih je potrebno usmerjati.O tem priča tudi to, da v Vegradu sploh ni bilo veliko odpora, ko so se odlpčili, da bodo vse od začetka marca do konca oktobra, ko so pogoji za delo ugodni, delali od 6. ure do 18. ure popoldan. Mnogokrat pa je potrebno poprijeti za delo tudi ob nedeljah. Milan posveča izredno veliko časa službi, zelo rad pa je tudi z družino. Ima dva otroka, ki sta mu v veliko veselje, poleg tega pa mu je V razvedrilo tudi lov in ribolov. Ob koncu razgovora sva se ponovno vrnila k stanovanjski graditvi v Velenju. Milan pravi, da bodo v Vegradu naredili vse, da bi zadane roke dosegli in da bi predali stanovanja delavcem v predvidenem času in seveda v kvalitetni izvedbi. Urejen prvi cestni priključek Občanom, ki stanujejo v soseski Šalek II, so v preteklih dneh delavci delovne organizacije HPH olajšali dostop do stanovanjskih objektov. Dogradili so cestni priključek na Šaleško cesto, ki pa je le začasna rešitev v kompleksu izgradnje infrastrukturnih objektov stanovanjskega kompleksa Salek II. Ko bo naselje dokončno urejeno, bo promet urejen enosmerno in bodo po projektu potrebne naknadne spremembe vstopa in izstopa prometnih poti. Ker je bil promet v naselju doslej neurejen, je na osnovi izgradnje začasnega priključka na Šaleško cesto izdala republiška skupnost za ceste dovolje- nje, da se od 23. maja do 31. avgusta uporablja cesta v obe smeri, ob upoštevanju prometnih znakov in označb. v Stanovalce in druge občane pa je potrebno opozoriti, da naj bodo pri gibanju na tem novem cestnem vozišču previdni, prav tako pa tudi pri dostopu do stanovanj, saj je ob cesti* gradbišče, kjer pa je polno nevarnosti za nesrečo. Vse kaže, da bo prometno omrežje dograjeno sočasno s stanovanjskimi objekti, saj se delavci delovne organizacije HPH, ki urejajo okolico in objekte nizkih gradenj trudijo, da bi zgradili čim več objektov že do zime. Jože Miklavc Mira Zakošek Pomembna pridobitev za stanovalce. 91 let Ivana Bizjaka Boril se je tudi ha Doberdobu Ivan Bizjak je najstarejši krajan v Pesju. gotovo pa tudi eden izmed najstarejših ,v velenjski občini. 15. maja je slavil že 91. rojstni dan. Ko smo ga na praznični dan obiskali na Rudarski cesti v Pesju (Preloge), kjer živi danes, je sedel na postelji, na manjši mizi poleg postelje pa je bila torta, kot se za vsak jubilej spodobi. Sladkarije mu še vedno teknejo kot je povedal kasneje. V rokah je imel enega izmed dnevnih časopisov. »Še vedno berete,?« smo ga vprašali. »Berem, saj imam očala. Podnevi še kar vidim,« je odvrnil. Ivan seje rodil v Lokovici. »V hiši številka 26, koliko je danes, pa ne vem,« je povedal. Njegovo življenje ni bilo veselo, saj je v mladosti precej trpel. »Živel sem pri revnih ljudeh. Doma nismo imeli nič, drugod pa tudi ni bilo bolje. Vseskozi sem bil zdrav, daljše bolezni sploh nisem imel, le za kakšen dan ali dva sem morda kdaj zbolel.« Ivan je delal na Žagi v Šoštanju, nekaj časa tudi v rudniku, kasneje pa je delo pustil, ker je imel doma na kmetiji dovolj dela. Bil je tudi v prvi svetovni vojni. »38 mesecev sem bil na fronti. Odšel sem točno 2. januarja leta 1915,« se še danes dobro spominja. »Največ sem se boril na Primorskem in Južnem Tirolskem. Najhuje pa je bilo v Doberdobu. Od dogodkov v prvi vojni mu je še posebej ostal v spominu naslednji: ko so bili neko noč v leseni baraki, seje utrgal snežni plaz in tako silovito udaril nanjo, da se je razletela na vse strani. Ivan je nato s snegom vred drčal navzdol približno pol kilometra. Na srečo se mu m zgodilo ničesar. Za hrabrost v prvi svetovni vojni je dobil medaljo Franca Jožefa. Po prihodu s fronte se je poročil. Kmalu sta se z ženo, ki mu je umrla leta 1972, preselila na njen dom v Preloge, kjer živi še danes. Tu skrbi zanj sin z ženo, nenehno pa ga obiskujeta tudi hčerki. Iz takratnih časov je Ivan povedal tudi tale zanimivi dogodek. »Neko noč, ko sem bil na delu v rudniku, so prišli domov roparji in od ženinega očeta zahtevali denar. Oče jim ga je dal, toda zahtevali so ga še več. Ker ga ni imel, so ga kar ustrelili, ženo pa ranili.« V drugi svetovni vojni ni sodeloval aktivno. Je pa pomagal partizanom, kolikor je mogel. Na steni nad posteljo visita priznanje občinske konference SZDL in zahvala velenjskih pionirjev, zelo ponosen pa je na odlikovanje red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Do lanskega leta je šel lahko še sam ven, sedaj pa so mu noge tako opešale, da ne more več hoditi. Zato si zelo želi invalidski voziček. Menda ga bo v kratkem tudi dobil. Sicer pa je ob tej visoki starosti dejal: »Jesti imam dovolj, piti tudi. Dobro se počutim, le leta me nekoliko težijo, saj jih imam že precej.« Jubilant Ivan Bizjak s hčerkama Vprašali smo? Franc Klajnšek je v vrstah miličnikov že šest let. Najprej je bil miličnik v Žalcu, nato je bil eno leto komandir postaje milice na Ljubnem, z novim letom pa je prevzel delovno mesto pomočnika komandirja postaje Kakšno je delo miličnikov? Franc Klajnšek milice Velenje, kjer je zadolžen predvsem za varnost prometa. O delu miličnikov pravi: »Delo miličnika je zelo odgovorno, vendar pa tudi pestro in če ga opravljaš z veseljem, je prav prijetno. Miličnik poklicno varuje varnost naših občanov in tako odpravlja razne pojave nepravilnosti v naši družbi. Da to delo lahko dobro opravlja, potrebuje veliko sodelovanja kar najširšega kroga naših občanov. Lahko smo veseli, da je to sodelovanje iz leta v leto uspešnejše. V očeh prebivalcev nismo več v toliki meri kot nekoč le izvajalci določenih ukrepov, temveč va-rovalci varnosti. In pri tem nam v veliki meri pomagajo. Da si pritobivarno zaupanje naših občanov, pa moramo svoje delo dobro in vestno opravljati.« Franc Klajnšek je pri velenjski postaji milice zadolžen za prometno varnost, zato -več gpvori o tem področju: Dejalj«v< daje stanje prometne varnosti v naši občini zadovoljivo, zaskrbljujoče pa je to, da beležimo v prvih treh mesecih letošnjega leta precej smrtnih žrtev. Franc Klajnšek poudaija, da nas je verjetno uspavalo to, da je bilo stanje na tem področju lani v celotni Sloveniji zadovoljivo, zato je bilo na področju preventivnega delovanja premalo narejenega. Podobno velja tudi za občino Velenje. Na tolikšne žrtve pa so nedvomno vplivale tudi slabe vozne razmere v prvih treh mesecih letos, ki pa so jih vozniki vse premalo upoštevali. V zadnjih dveh mesecih se je število prometnih nesreč in poškodovanih ter smrtnih žrtev zmanjšalo. Zaskrbljujoče je tudi to, daje na naših cestah veliko vinjenih voznikov, zato načrtujejo miličniki postaje milice Velenje več akcij. Pred kratkim je bil sprejet ■ nov zakon o prometni varnosti, ;_f__ Dragica Smole ki prinaša nekatere pomembne novosti, predvsem pa predvideva mnogi višje kazni. Franc Klajnšek pravi, da bodo v sodelovanju s svetom za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, z AMD in z društvom šoferjev in avtomehanikov organizirali nekaj akcij, da bi naši občani nov zakon bolje spoznali. Ob dnevu varnosti smo se pogovaijali tudi z miličnico pripravnico Dragico Smole. Dragica je preteklo šolsko leto končala pedagoško akademijo v Celju, nato pa seje odločila za poklic miličnice. V jesenskem času je opravila vse potrebne tečaje, po novem letu pa je prišla v Velenje, kjer opravlja delo miličnice. Do jeseni bo pripravnica, potem pa mora opraviti še strokovni izpit. »Že od nekdaj me je to delo nadvse veselilo, je dejala kljub temu, da sem ga dodobra spoznala šele sedaj, ko delam kot milnica. Mislim, da sem si izbrala poklic, ki ga bom opravljala,« z veseljem in, da bom pri delu uspešna. Moji sodelavci mi pomagajo, da bom delo dobro obvladala in ga bom lahko kmalu samostdjrio:ppr&-vlja,« je dejala. ov6r' 'A"J&> Mirti ŽSko&k u>rs on it Kinološko društvo Ocenjevanje psov Vsako pomlad organizirajo kinološka društva ocenjevanja zunanjosti psov. Tako pregledajo populacijo psov sploh, ugotavljajo napake, hkrati pa se seznanijo z lastniki ter izmenjajo izkušnje, pridobljene pri negi in vzgoji psov. Dobro ocenjene pse ponovno ocenijo še na jesenskem vzrejnem pregledu. Kinološko društvo Velenje bo 31. maja organiziralo že peto ocenjevanje zunanjosti psov za člane. Na dosedanja štiri so lastniki pripeljali več kot sto psov. Tudi letos bodo sodniki iz Ljubljane in Škofje Loke ocenili zunanjost psov, ki so že dopolnili devet mesecev starosti (zgornja meja starosti psa je tri leta) in še nimajo telesne ocene, ki je pogoj za vzrejno ocenor Ocenjevanje s pričetkom ob 8. uri bo na prostoru pri velenjskem gradu. Nič nas ne sme presenetiti Velenje 81 Zaključna vaja Nič nas ne sme presenetiti Velenje 81 je bila sklepna manifestacija akcije Nič nas ne sme presenetiti 1980/1981, s katero želimo širom po domovini preveriti obrambno sposobnost in pripravljenost vseh naših okolij — temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih in drugih skupnosti, upravnih organov itd. Razmere v svetu teijajo, da krepimo lastno varnost ter samozaščitno usposobljenost. Geslo akcije Nič nas ne sme presenetiti že samo po sebi dovolj zgovorno pove, da nas ne bi smelo prav ničesar presenetiti, da moramo biti budni na vsakem koraku. Zato moramo biti pozorni tako na lastne slabosti kot na zunanje pritiske in izsiljevanja. Zaključna vaja Nič nas ne sme presenetiti Velenje 81 je bila zasnovana tako, da se je stopnjevala njena zahtevnost, se pravi, da se je kar najbolj približala morebitnim dejanskim razmeram delovanja in organiziranosti v primeru, če bi kdo želel ogrožati našo svobodo in ozemeljsko celovitost oziroma naš samoupravni socialistični sistem. Predpostavka zaključne vaje Nič nas ne sme presenetiti Velenje 81 je bila preizkusiti delovanje po načrtih pripravljenosti v vseh treh stopnjah delovanja v pogojih neposredne vojne nevarnosti in možnosti zasedbe našega ozemlja z istočasno prisotnostjo diverzantskih skupin in raznih oblik subverzivne dejavnosti. V vajo so bile vključene vse temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, aktivnosti pa so v glavnem potekale prek komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Sama vaja pa je predstavljala zaključek enoletnih aktivnosti, pVi čemer so aprila in maja skorajda vse temeljne in druge organizacije združenega dela in krajevne skupnosti same opravile preizkus obrambne in samozaščitne pripravljenosti in usposobljenosti. Sicer so bili med vajo Nič nas ne sme presenetiti Velenje 81 preizkušeni nekateri elementi delovanja po načrtih za mobilizacijo, s čimer smo skušali preveriti, kako delujejo organi za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v pogojih, ko se število tistih, ki so neposredno odgovorni za izvajanje posameznih nalog, zaradi izvedene mobilizacije bistveno skrči. V primerjavo z akcijo Nič nas ne sme presenetiti 1979 velja za letošnjo akcijo Nič nas ne sme presenetiti Velenje 81 ugotovitev, da je potekala veliko bolj usklajeno, da so delovni ljudje in občani v veliko večji meri pokazali poznavanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, s katerimi so se vključevali v posamezne aktivnosti, pa tudi več samoiniciativnosti. Tako je bil dosežen določen korak naprej v prizadevanjih za podružbljanje obrambnih priprav. Potek zaključne vaje Nič nas ne sme presenetiti Velenje 81 so skoraj v vseh okoljih spremljali predstavniki vodstva vaje z namenom, da bi kar najbolj neposredno ugotovili, do kam je prišlo posamezno okolje v obrambnih pripravah in kako je za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito usposobljeno. Že prva poročila spremljevalcev vaje so bila ugodna. Med zaključno vajo akcije Nič nas ne sme presenetiti Velenje 81 so v posameznih krajih pripravili kulturne in druge manifestacije, kar kaže, da so naši delovni ljudje in občani pripravljeni storiti resnično največ, kolikor je v njihovi moči, da se ustvari takšno vzdušje, ki lahko kar najbolj prispeva k uspešnemu izvajanju obrambnih in samozaščitnih dejavnosti. Gorenje Dobro pripravljeni Gorenje — proizvodnja je tekla nemoteno Noč od petka na soboto, od 22. na 23. maj 1981. Deževna noč. V Gorenje pride ukaz o mobilizaciji. Takoj odidejo na pot kurirji, še pred polnočjo. Natanko ob polnoči se sestane koordinacijski komite delovne organizacije Gorenje TGO v polni sestavi. Pridejo delegati temeljnih organizacij združenega dela. Na seji, izredni, obravnavajo ukaz in takoj vzpostavijo zvezo z občinskim centrom. Utrdijo telefonske, brezžične in kurirske zveze. Čas aktiviranja po sporočilu je minimalen. Na seji ažurirajo obrambni načrt ter načrte za izredne razmere v vseh temeljnih organizacijah in delovnih organizacijah Gorenja. Ob polnoči so že vsi objekti in celotno premoženje zavarovani — po obrambnem načrtu! To so storili pripadniki NZ ter delavci službe zavarovanja. Pripadniki NZ so aktivirani med delavci nočne izmene. Komite sklene, da ni potrebno aktivirati enote TO, ker oceni, da so sposobni zavarovati objekte z lastnimi silami. Ob enih ponoči se vrnejo kurirji, ki so odnesli pozive predsednikom komitejev za SLO in DS temeljnih organizacij, vodjem in načelnikom NZ v tozdih Gorenja. Preko svojih kurirjev mobilizirajo člane komitejev v tozdih in Miha Butara - Aleks Ohranjati, negovati in razvijati tradicije Štirinajste (Nadaljevanje s 3. strani) Tovariš Tito je dal posebno priznanje pripadnikom XIV. divizije, ne samo za delovanje med pohodom, pač pa za njeno celotno delovanje od ustanovitve do konca vojne. Ker pa vemo, da je Štirinajsta skoraj poldrugo leto, ali tri četrtine svojega medvojnega obstoja, delovala na območju Štajerske in Koroške, da so njene vrste popolnjevali, se v njej borili in krvaveli vaši očetje, matere in nasploh svojci, da je prebivalstvo Štajerske in Koroške prispevalo svoj delež k preskrbi Štirinajste, gre to priznanje tudi njim. Tovarišice in tovariši, ta priznanja pa tudi zavezujejo, predvsem, če vemo, da je vaši enoti namenjena naloga, da ohranja, neguje in razvija tradicije Štirinajste. O gospodarskih problemih, ki niso samo naša, jugoslovanska specifika, pač pa proces, prisoten na celem svetu, ne mislim govoriti. Poudaril bi le, da bomo težave na tem področju najpreje premagali, če bomo povsod, na vseh ravneh, dosledno izvajali ustrezne stabilizacijske ukrepe. Za to smo zainteresirani iz večih vidikov, tudi iz narodnoobram-bnega. Živimo v času, ko se zaostrujejo protislovja med velikimi silami in vojaško-politifnimi bloki. Odpirajo se nova krizna žarišča na zelo vitalnih področjih zemeljske oble. Sile, katere težijo k podjarmljanju drugih dežel, se vse pogosteje odločajo za porabo vojne sile kot sredstva politike. Živimo v času, v katerem predstavljajo vojne, pritiski te ali one oblike ogrožanja svobode in neodvisnosti stvarnost, katera bo dalj časa značilna za vojaško politične odnose na svetu. Takšnim pritiskom ali tako-imenovani specialni vojni je bolj ali manj izpostavljena tudi Jugoslavija. Posebno v zadnjem obdobju je tovrstna vojna vse ostrejša, njen cilj pa je destabilizacija in kompromitiranje političnega sistema socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji. Očiten primer, ki to potrjuje, so nedavne sovražne demonstracije in še vedno -prisotna kontrarevo-lucionarna dejavnost določenih elementov na Kosovu, inspirira-nih iz Albanije in katerih cilj je razbijanje Jugoslavije. Ugleda in moči Jugoslavije pa ne morejo razvrednotiti niti ekonomske težave niti tisti, ki jim ni po volji socialistični samoupravni sistem in neuvrščena politika Jugoslavije. Kakršnikoli že so bili pritiski, nas ne bodo odvrnili od ustvarjanja teh dveh tirnic naše politike, vtkanih v zavest delavnih (judi in občanov Jugoslavije. Tovarišice in tovariši! « Bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi je eden od temeljev trdnosti naše samoupravne so-cialistične družbene skupnosti. Prav zato je tovariš Tito nešteto- krat poudarjal, da je bratstvo in enotnost ena od največjih pridobitev naše NOB in revolucije ter da ga moramo zaradi lastne varnosti in napredka varovati in negovati. V zadnjem času smo priče drznega napada na bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije — kot ene največjih pridobitev našega revolucionarnega boja, kot enega najpomembnejših integracijskih dejavnikov našega obstoja. Ti in podobni napadi, kateri nedvomno niso izven zaostrenih dogajanj v svetu, nas ne bodo zaustavili na poti socialističnega samoupravljanja in neuvrščenosti. Tudi tokrat, kakor že mnogokrat popreje, je bilo potrjeno, da šovinizem in nacionalizem ne smemo podcenjevati, pa naj se pojavljata kjerkoli, v kakršnikoli obliki in od kogarkoli, kajti spodkopavata bratstvo in enotnost, slabita naš samoupravni socialistični sistem in rušita ugled Jugoslavije kot neuvrščene dežele. Geslo ,,bratstvo in enotnost" dobiva v teh časih poseben zven. To je klic k združevanju vseh naprednih in zavestnih socialističnih sil v enolni fronti, z vodilno vlogo zveze komunistov v njej. Najboljši odgovor na vse sovražne dejavnosti pa je nadaljna krepitev naše obrambne sposobnosti in družbene samozaščite ob sočasnem poglabljanju demokracije, utrjevanju in razvijanju socialističnih odnosov ter njihove materialne osnove. V teh časih se pred ljudsko obrambo in družbeno samozašči- I 1 1 I I S 1 I I I i I „ J to in sploh vse strukture SLO postavljajo odgovorne naloge. Bolj kot kdajkoli preje je naloga obrambe in samozaščite, da se javljata kot dejavnika odvračanja agresije in vseh vrst pritiskov in napadov na našo ozemeljsko nedotakljivost in naš družbenopolitični sistem. V tem kontestu ima teritorijalna obramba še posebno pomembne in odgovorne naloge. Čimboljša izurjenost, opremljenost in čim-večja množičnost za akcijo sposobnih pripadnikov TO in narodne zaščite nam bodo zagotovilo za mirno in varno graditev našega družbenega sistema. Spoznanja in izkušnje iz NOB so nam še vedno dobrodošla pri organiziranju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Borci NOV in aktivisti NOG, ki jih na vašem območju delovanja ni malo, vam bodo z radostjo posredovali svoje izkušnje, ki so še vedno za rabo. Povedali vam bodo tudi to, da naj vsak, ki ima željo nasilno priti v Jugoslavijo, posegati po našem ozemlju ali rušiti naš — Titov družbeni red, ve, da bo končni izid njegove avanture enak doživetiim von Loehra v Topolšici in njegove vojske na Poljani in nasplošno v teh krajih. Na koncu tovarišice in tovariši mi dovolite, dd vam v imenu pripadnikov vojne Štirinajste divizije čestitam k poimenovanju vaše enote po Karlu Destov-niku-Kajuhu in vam zaželim čimveč uspeha v nadaljnji krepitvi obrambne sposobnosti in bojne pripravljenosti. sekretariate osnovnih organizacij ZK. Ob drugi uri že imajo sestanke vsi komiteji za SLO in DS. Komiteji sprejmejo varnostne ukrepe in pričakujejo nadaljnja navodila koordinacijskega komiteja. Ob drugi uri vzpostavi koordinacijski komite zvezo s krajevno skupnostjo Staro Velenje. Ob četrti uri se setane štab civilne zaštite v popolni sestavi in sprejme ukrepe pripravljenosti splošnih in spcializi-ranih enot CZ. Takoj zatem je nova izredna seja koordinacijskega komiteja. Obravnava trenutni položaj. Vsi komiteji so poslali poročila o aktivnostih v tozdih. Ob šesti uri zavija sirena. Signal zračnega napada v mestu. Delavci tozda Servis in maloprodaja se hitro in varno umaknejo v zaklonišče. Sobota, ob osmi uri. Na pobudo koordinacijskega komiteja se se-stanejo predsedniki komitejev za SLO in DS vseh tozdov velenjskega dela sozda Gorenje. Na seji ocenijo položaj in kritično ocenijo dotok povratnih informacij iz TOZD. Dogovorijo se, da bo deloval enoten center zvez v delovni organizaciji Gorenje TGO. Ugotovijo, da na delo ni prišlo okrog štiristo delavcev. Toda v proizvodnji teče delo normalno, zastojev ni in delavci delajo še z večjo vnemo! Tudi delo sodelavcev je opravljeno! V dopoldanskem času se sestajajo člani zveze komunistov na sestankih osnovnih organizacij. Ob trinajsti uri pride novo sporočilo o mobilizaciji enot TO, ki varuje industrijske objekte delovne organizacije. Mobilizacija je popolnoma izvršena ob štirih popoldne. Ob šestih popoldne znova sirene. Zračni napad. Porušen je Servis. Prve žrtve! Sodelujejo specializirane enote CZ. delavci zdravstvenega doma, poklicni gasilci Gorenja in mestna gasilska enota. Ko nastopi noč, je vse zatemnjeno. Vzpostavi se zveza s krajevno skupnostjo Staro Velenje. V centru zvez in v komitejih so dežurni, pripravljeni so kurirji. Zjutraj nov bombni napad. Delavci se varno umaknejo v zaklonišča. Proti opoldnevu se akcija končuje. Končuje z novimi spoznanji! ZAKLJUČEK IZ GORENJA V akciji NNNP Velenje 81 so sodelovali vsi delavci Gorenja. S svojo aktivnostjo in odnosom do obrambnih priprav so znova pokazali, da odločno stopajo po Titovi poti! Sposobni so v tozdih in delovnih skupnostih braniti in preprečevati sovražnikove namene in sleherne aktivnosti, ki nasprotujejo našim samoupravnim in socialističnim načelom! Kadrovsko in organizacijsko so dobro pripravljeni, pa tudi njihova materialna osnova je takšna, da bodo danes, jutri in vedno branili tisto, kar smo pridobili v herojski NOB in revoluciji jugoslovanskih narodov in narodnosti! | Tovarna usnja Šoštanj Velika zavzetost delavcev V Tovarni usnja Šoštanj so akcijo NNNP pričakali dobro pripravljeni. Delavci so se zastavljenih nalog lotili zelo resno in jih zato tudi uspešno uresničili. Po alarmu in zračnem napadu so bile takoj na svojih mestih enote civilne zaščite. V opravljeni analizi ugotavljajo, da je bila zavzetost delavcev velika, da se ti ob posameznih aktivnostih niso lovili, ampak so dobro poznali svoje naloge. Vaja je bila torej v tej organizaciji združenega dela uspešno zaključena, ugotavljajo pa, da bi bilo lahko predvidenih mnogo več aktivnosti ali pa bi lahko celotno ackijo skrajšali. Zaposleni v GIP Vegrad so se prav tako zavzeto vključili v preizkusno obrambno akcijo. Med drugim so morali zgraditi tudi improvizirano bolnišnico nekje na terenu, ker so letala »bombardirala« velenjski zdravstveni center ter ga precej poškodovala. V postavljanje bolnišnice so se poleg Lesne vključili še tozdi Mehanizacija, Projektivni biro ter pripadniki teritorialne obrambe in krajani ene izmed krajev in skupnosti v občini. Tudi člani narodne zaščite (na posnetku) so dosledno opravljali svoje delo. Trgovska in proizvodna DO Era Izvajanje nemotene preskrbe V akcijo NNNP so se uspešno vključili tudi delavci delovne organizacije ERA. Že pred akcijo so izpopolnili obrambne načrte, kjer so poseben poudarek seveda namenili izvajanju nemotene preskrbe v občini. Med samo akcijo so delavci dobro ukrepali. Takoj so zaživele vse službe. Dobro pa je bila tudi sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, s katerimi ima delovna organizacija podpisan samoupravni sporazum. V vaji so namenili posebno pozornost sodelovanju z večjimi trgovskimi organizacijami v občini in tudi to nalogo dokaj uspešno uresničili. Izvedli so tudi oskrbo prebivalcev neke krajevne skupnosti na terenu. Zaščita delavcev v času »vojne nevarnosti« je bila zadovoljiva. Kot ugotavljajo v delovni organizaciji Eni pa je tudi pripravljenost vseh, da bi akcijo kar najuspešneje zaključili, zelo dobra. Opozarjajo pa, da še vedno ni usklajeno delovanje med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela ter da se zatika tudi pri opredelitvah odgovornosti. Nič nas ne sme presenetiti Velenje 81 VVZ Velenje Varstvo v »izrednih razmerah" Vodstvo vaje v DO Plastika Rudarsko elektroenergetski kombinat Proizvodnja v »vojnih razmerah V Rudniku lignita Velenje je izvajanje nalog potekalo po obrambnih načrtih in navodilih iz centra akcije. Uspešno so aktivirali enoto teritorialne obrambe. Med vsemi jamskimi, organizacijami so bile vzpostavljene zanesljive zveze za medsebojno dogovarjanje in obveščanje. Vsi vhodi v RLV so bili zavarovani. Uspešno so se v akcijo vključile tudi enote civilne zaščite. V delovni organizaciji ugotavljajo, da je bilo veliko delavcev vezano na izvajanje obrambno-varnos-tnih ukrepov v krajevnih skupnostih, kar je povzročalo manjše težave. V Plastiki REK Velenje so prav tako zgledno izvajali svoj obrambni načrt. Narodna zaščita je dobro opravila zastavljene naloge, izkazale pa so se tudi enote civilne zaščite ter druge strukture splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vojni komiteji v tej DO so prek kurirske službe s pozivi aktivirali več kot 60 odstotkov vseh zaposlenih, čeprav je hila sobota dela prost dan. Tudi TE$ so v zgodnjih jutranjih urah prešle na proizvodnjo v vojnih razmerah. Poklicali so vse delavce, ki so bili na rednem letnem oddihu in tiste, ki jim je slabše zdravstveno stanje vendarle omogočalo opravljanje lažjih del in nalog. Z dodatnimi enotami narodne zaščite so Okrepili budnost v okolici delovne or- Tiskama — proizvodnja v »vojnih razmerah« ganizacije, zlasti v nočnem času, saj je bila nevarnost za napad zaradi zatemnitve precejšnja. Delovanje v vojnih razmerah S0s uspešno izvedli tudi v DO ESO kjer so preko kurirskih služb sklicali na delo več kot 60 odstotkov zaposlenih, ki so sicer imeli to soboto prost dan. Zbrali so tudi člane enote s katero so na terenu nameravali ustanoviti partizansko delavnico za popravilo orožja. Zaradi nepojasnjenih težav je spremljevalna enota TO to enoto odvedla na javko šele pozno popoldne. V akcijo so se enako uspešno vključili tudi v Avtoparku kjer so uspešno preprečili ak- cijo mladinske diverzantske skupine. Svoje naloge pa so dobro izvršili tudi v DO EFE kjer so v zgodnjih jutranjih urah uresničili zahteve po vojni proizvodnji, med dnevom pa tudi vse ostale predvidene naloge. V Tiskarni REK Velenje so se ob upoštevanju vseh predhodno dobljenih usmeritev za izvajanje akcije in v skladu s svojim obrambnim načrtom na vojno proizvodnjo pripravili že ob 13. uri in 45 minut. Ob tem poudarjajo, da je uspešnost akcije odvisna od vseh posameznih udeležencev, ki v njej sodelujejo, vključno s tistimi okrog centrov usmerjanja. Sicer pa so bili tudi tu primerno zavarovani pred napadi diverzantskih skupin. Vzgojno izobraževalni zavod Trosili letake in pisali gesla Na akcijo Nič nas ne sme presenetiti so se dobro pripravili tudi na vseh osnovnih šolah v naši občini. Takoj po znaku za začetek akcije so pričeli izvajati naloge predvidene z obrambnim načrtom. Pri učnih urah so posvetili vso pozornost informiranju o akciji NNNP ter o nalogah delavcev in učencev. Spregovorili so o obrambi, samozaščiti ter o naši svobodni domovini. Učenci pa so se vključili tudi v" idejno propagandno dejavnost. Pripravili so letake in plakate ter jih izobesili in raztrosili po šolah ter krajevnih skupnostih. Pisali so sestavke o akciji NNNP in obrambni dejavnosti šole. V »ilegalih« tiskarnahso tiskali tudi posebne številke svojih glasil. Pripravili pa so tudi posebne oddaje šolskega Ra- dia in televizije in na ta način seznanjali učence in učitelje o poteku akcije. Delo na šolah je potekalo v »izrednih« razmerah resno in disciplinirano. Učenci so zadane naloge opravljali z vso resnostjo in odgovornostjo. Osnovna šola - Toledo Komisija za informativno-propagandno dejavnost na Soli se je na poziv komiteja za SLO in DS sestala ob 4. uri in 10 minut. Seznanila se je s konkretnimi razmerami in se takoj lotila konkretnih nalog. Po vsej šoli so člani komisije razobesili letake z domoljubnimi in ohrabrujočimi gesli, ki so krepili zavest celotnega kolektiva in učencev. Ob njihovem prihodu k pouku je bilo torej 2e veliko storjenega. Ne glede na to so k dela takoj pritegnili še učence, ki so se takoj lotili pisanja in lepljenja borbenih letakov, člani novinarskega krožka pa so takoj pričeli opisovati prve \ o akciji NNNP 81. V okviru narodne zaščite imajo učenci nalogo, da med [ krivajo sovražno propagandno dejavnost in o tem poročajo ure. Se priporoča Franc Mastnak, Partizanska 5, Velenje. KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE VELENJE RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO za prodajo zemljišča parcele št. 1732/16 travnik, površina 829 kv. m in parcele št. 1732/17 travnik, površina 594 kv. m., obe katastrska občina Velenje. Izklicna cena je 26,00 din za kvadratni meter. Javna dražba bo 30. junija 1981 ob 7. uri V prostorih Kmetijske zemljiške skupnosti (SOB Velenje, soba 8). Udeleženci morajo pred pričet-kom dražbe plačati na žiro račun KZS št. 52800-661-31002 15 % izklicne vrednosti zemljišča kot varščino. V izklicno ceno ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec. Kupec mora kupnino in stroške objave ter cenitve plačati v 30 dneh od sklenitve pogodbe. Vse dodatne informacije so interesentom na voljo na Kmetijski zemljiški skupnosti Velenje. MATIČNI URAD VELENJE Poroke: Ismet Huskič, roj. 1952, študent iz Ljubljane in Sonja Krajnc, roj. 1957, uslužbenka iz Velenja; Drago Tomic, roj. 1954, kontrolor iz Velenja in Nada Ju-stinek, konfekcionarka iz Slovenske Bistrice; Matevž Jelen, roj. 1953, topilec iz Mušenika in Helena Ozimic, roj. 1956, admi-nistratorka iz Mušenika; Rudolf Ozimic, roj. 1957, inženir tehnolog s Prevalj in Jolanda Klemene, roj. 1959, študentka s Prevalj; Stanislav Avberšek, roj. 1956, strojni tehnik iz Pake pri Velenju in Miroslava Vajde, roj. 1958, višja medicinska sestra iz Pake pri Velenju; Franc Hleb, roj. 1952, elektrikar iz Velenja in Marjana Tovornik, roj. 1959, tehnična risarka iz Velenja; Benjamin Visočnik, roj. 1954, strojnik iz Podkraja pri Velenju in Simona Pleterski, roj. 1963, delavka iz Velenja. Smrti: Angela Stropnik, upokojenka iz Sel 11, stara 65 let; Alojz Po-cajt, upokojenec iz Velenja, Ce- sta bratov Mravljak, star 83 let; Avgust Mori, upokojenec iz Velenja, Kidričeva 23, star 72 let. MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Poročili so ?e: Milan Kamenik, roj. 1956, elektrikar, Velenje, Tomšičeva 23 in Jožica Pečovnik, roj. 1960, brizgalka, Ravne 70; Slavko Gregur, roj. 1953, šofer, Šoštanj, Cankarjeva 1 in Eva Lederer, roj. 1953, kuharč ca, Šoštanj, Cankarjeva 1. Umrli: Terezija Gaberšek, gospodinja, Migojnica 2, stara 78 let; Franc Dokozič, upokojenec, Velenje, Tomšičeva 18, star 70 let; Vinko Gomboc, upokojenec, Šoštanj, Te-kavčeva 14, star 66 let; Jožef Kokovnik, kmet, Podvrh pri Braslovčah 84, star 64 let; Frančišek Kramer, upokojenec, Grajska vas 53, star 71 let; Jožef Klančnik, invalidski upokojenec, Gorenje 25, star 59 let; Ana šek, družinska upokojenka, Celje, Plečnikova 21, stara 92 let; Angela Jelen, gospodinja, Šentvid 64, stara 51 let; Jožef Kajba, preužitkar, Virštajn 70, star 58 let; Alojz Hercog, upokojenec, Tevče pri Laškem 8, star 65 let; Marija Kodre, kmetovalka, Letuš 22, stara 66 let. velenje trg. in proizvodna DO TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA n. sol. o. VELENJE Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa delovne organizacije RAZPISUJE na podlagi sklepa delavskega sveta DO ter v skladu z 29. členom statuta DO dela oz. naloge za dobo 4 let DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. visoka ali višja izobrazba ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti za visoko ali višjo izobrazbo navedene smeri; 2. 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; 3. predložiti koncept načina realizacije razvojnega programa; 4. moralno-politična neoporečnost. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti z oznako: ,,razpis za imenovanje individualnega poslovodnega organa DO" v roku 20 dni po objavi razpisa na naslov: Trgovska in proizvodna DO ERA n. sol. o., Velenje, Kersnikova 1. «1- Kandidati bodo o izbiri obveščeni roka za prijavo. v roku 30 dni po preteku TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA VELENJE Komisija za delovna razmerja TOZD PROIZVODNJA OBJAVLJA prosta opravila in delovne naloge za nedoločen čas SKLADIŠČNA DELA pri strokovno-administrativni službi TOZD Proizvodnja Po dofočilih pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Proizvodnja je za objavljena dela in naloge določeno poskusno delo, ki traja 30 dni. Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da so KV delavci trgovske stroke; - da imajo najmanj dve leti delovnih izkušenj; — da so moškega spola; - da imajo vozniško dovoljenje ,,B" kategorije. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO ,,ERA" Velenje, Komisija za delovna razmerja TOZD Proizvodnja Velenje, Speglova 2, najkasneje 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v roku 10 dni po izbiri. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka Jožeta Klančnika roj. 17.3.1922 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli besede sožalja. . Posebno se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede, duhovnikoma za opravljen obred, godbi, pevcem, TGO Gorenje Velenje — TOZD Gradbeni elementi, GIP Vegrad Velenje — TOZD Kamnolom in GD Paška vas. Žalujoči: žena Katica, hčerka Katica z družino, sin Vlado z družino in ostali sorodniki. ■ ■P m6 velenjska plastika n sub.o 63320 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138, 850 410 VEPLAS VELENJE TOZD INTEGRAL Celjska 35, VELENJE Komisija za delovna razmerja TOZD Integral OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. VODENJE PROIZVODNJE (za galvanizacijo) Pogoji: višješolska izobrazba kemijske smeri ter 4 leta delovnih izkušenj 2. VODENJE OBRATA (brizganje plastike in kovin) Pogoji: srednješolska izobrazba strojne smeri ter 3 leta delovnih izkušenj 3. KLJUČAVNIČAR (več delavcev) Pogoji: KV ključavničar ter 2 leti delovnih izkušenj 4. CINKANJE, IZDELOVANJE JAMBOREV (ved delavcev — moških) Pogoji: PK ali NK delavec ter 1 leto delovnih izkušenj Za navedena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo določeno v pravilniku o delovnih razmerjih . Kandidati tftj pisnim prijavam priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev in jih pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov: Veplas Velenje, Celjska 35, Velenje. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni od poteka roka za sprejemanje prijav. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE neomeiena sub odgovornost JUGOSLAVIJA RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsko-socialni sektor » . Na podlagi 504. člena zakona o združenem delu, statuta TOZD Komerciala-Promet ter sklepa razpisne komisije z dne 19. 5. 1981 RAZPISUJEMO prosta dela in naloge DIREKTOR TOZD KOMERCIALA - PROMET Pogoji: — kandidat mora biti državljan SFRJ ' % ( — imeti mora visoko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri — 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s posebnimi pooblastili — potrebno znanje enega tujega jezika (angleščina, nemščina) — uveljavljanje načela samoupravljanja in socialistične morale — kandidat mora predložiti program razvoja TOZD Komerciala-Promet Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, mandatna doba pa je 4 leta. Osebni dohodek je v skladu s pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sklada skupne porabe ter drugih prejemkov TOZD Komerciala-Pro-met. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj pismene vloge z dokazili naslove na kadrovsko službo Rudarskega šolskega centra Velenje, Prežihova 3, z oznako ,,za razpis TOZD Komerciala-Promet" in to v roku 15 dni od objave v časopisu. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo. Rudnik lignita Velenje n. sol. o., Velenje Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje DO Rudnik lignita Velenje Kadrovsko-splošni sektor Komisija za delovna razmerja pri TOZD GRADBENA DEJAVNOST OBJAVLJA prosta dela in naloge VODJA GRADBIŠČA Pogoji: — gradbeni tehnik — 3 leta delovnih izkušenj — prednost imajo kandidati s strokovnim izpitom Kandidati naj'vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi na naslov: Kadrovski-splošni sektor DO RLV, Prešernova 5, Velenje. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objavljenega roka. 25. maj - dan mladosti v Šaleški dolini Prva pionirska olimpiada Velenje 1981 25 maja-dan mladosti, je praznik vseh nas. Dan, ko se vse misli strnejo v eno samo misel — Tito. Čeprav Tita ni več med nami, bo tudi ta dan ostal za vselej praznik vseh, ki nosijo v srcu Tita, odločno stopajo po njegovi poti in želijo mir, enakopravnost in svobodo vsem ljudem sveta. Vsako leto je ta dan posebno doživetje za vse tiste pionirke in pionirje, ki jih sprejmejo v mladinsko organizacijo z obljubo: Tito mi gremo po tvoji poti — to je naši poti. Učenci osnovnih šol Šaleške doline so proslavili skupaj z učitelji letošnji dan s pionirsko olimpiado, ki jo je organizirala zveza za telesno kulturno kulturnih organizacij občine Velenje, ob sodelovanju Atletskega kluba Velenje. Že zgodaj zjutraj so se zbrali učenci pred svojimi šolami in nato odšli na igrišče ob velenjskem jezeru. Za učence iz Šmartnega ob Paki in Šoštanja je zveza organizirala tudi poseben vlak. Prva velenjska pionirska olimpiada se je začela s svečanim mimohodom vseh nastopajočih. Hkrati je na igrišče priteklo šestnajst pionirjev in pionirk oziroma mladink in mladincev z zastavo iger in šopki cvetja, ki so jih nato položili k spomeniku tovariša Tita. Medtem so Mladi so v Rdeči dvorani tskevalci pa so se kar prehi ivili različne interesne dejavnosti, ob-razšli. 'prirediteTniuspel? združeni pevski zbori zapeli, na igrišču so plesali mladi v narodnih nošah in skupina za izrazne plese velenjske glasbene šole, slišali so se zvoki ansambla ŠIK. Vse tekmovalce, kulturne skupine, učence na tribunah, med katerimi so bili tudi borci, je v imenu družbenopolitičnih organizacij pozdravil sekretar občinske konference SZDL Velenje, Slavko Korenič in jim zaželel lep in srečen vsak dan mladosti-da-našnji in jutrišnji. Spregovoril pa jim je tudi pomočnik direktorja VIZ Velenje, du-šan Dolinar. V imenu mladih je zaprisegel učenec Boris Lavbič, v imenu sodnikov pa Vera Zupančič. Osem mladih je dvignilo pionirsko olimpijsko zastavo na drog, iz nekaj tisoč ostroških grl pa se je zaslišala pesem Lepo je v naši domovini biti mlad. Oglasile so se fanfare in Jože Relan-šek, predsednik ZTKO Velenje je otvoril I. pionirsko olimpiado v občini. Začelo se je zares. Čudovit je bil pogled na vesele in razigrane obraze mladih v pionirskih čepicah, ruticah, narodnih našah ali športnih oblačilih. Približno 400 iz vseh osmih šol občine jih je tekmovalo za kolajne, nekaj jih je sodelovalo v skupinah, ki so pripravile kulturni program, nekaj tisoč jih je bučno navijalo na tribunah za svoje. Toda kot na vseh pravih olimpiadah, tudi na tej pionirski manifestaciji ni bil najvažnejši čim-boljši dosežek v teku na atletski stezi, krosu, skoku v daljino, na poligonu ..., važnejše je bilo sodelovati kot tekmovalec ali gledalec, član skupine, ki je pripravila lep kulturni program, važnejše je bilo dokazati, da je njihova mladost vesela, lepa, svobodna, da nosijo in bodo vselej nosili v svojih srcih nauke tovariša Tita. Seveda pa je prav, da omenimo tudi rezultate. Všeekipni zmagovalci so bili športniki z osnovne šole Anton Aškerc, zbrali so 399,5 točk, 2. mesto so osvojili učenci in učenke o. š. Gustav Šilih 388,5, 3. o.š. Veljko . Vlahovič 363,5, 4. Miha Pintar Toledo 333,, 5. Karel Destovnik-Kajuh 6. Bratov Letonje, 7. Biba Roeck in 8. mesto učenci XIV. divizije. Organizator je izročil naj- I fi I I i ■ I jj^H Letošnji 25. maj, dan mladosti so želeli mladi iz naše občine || proslaviti kar najbolj množično. Tako so v ponedeljek popoldan organizirali»veliko prireditev« v Rdeči dvorani, na kateri so želeli predstaviti mladinsko dejavnost v občini in najbrž tudi polemično razburkati našo mladino. Pajim je organizacija nekako spolzela iz rok. V začetku precej polna dvorana, se je po po1 ure, po neumno predlaganem premoru, skoraj spraznila, nekateri sodelujoči pa so ob tem (le kdo bi jim zameril), užaljeno odšli. Prireditev je sicer potekala naprej, žal pa je bila podoba celotnega dogajanja nadvse bleda. Organizatorju, občinski konferenci ZSMS Velenje vsekakor ne moremo izreči pohvale, še posebno, ker nanj je v spominu ostala še nekoliko manj uspela prireditev na Graški gori lansko jesen. Številnim mladim, ki so bolj ali manj trdo vadili, da bi se predstavili z umetniškimi točkami svojim vrstnikom, prav gotovo ni bilo lahko. Tudi zamisel o predstavitvi mladinske dejavnosti v naši občini ni bila slaba. Le za uresničitev takšne zamisli je najbrž potrebno malo več znanja, več trdega dela, da ne razpade kot milni balonček. In še nekaj, tako mimogrede. Lepak, ki ga je ob letošnjem dnevu mladosti izdala občinska konferenca ZSMS in na katerem _ komaj vidno piše dan mladosti (pa žal ničesar drugega) ni | nič kaj razumljiv, še manj avantgarden, posebno še. če naj bi vabil mlade in ostale občane na prireditev v Rdečo dvorano. Denar se da porabiti v tem stabilizacijskem času tudi drugače. O prireditvi ostaja torej zelo grenak priokus. Upamo. da W drugo leto bolje. Boris Zakošek I boljšim lepe pokale, prvim trem v posameznih disciplinah pa za to priložnost izdelane medalje. Poleg tega' so podelili plakete tudi meno-torjev ŠŠD za njihovo uspeš- no delo, posebna priznanja pa so prejele tudi šole za sodelovanje na I. pionirski olimpiadi Velenje 81. S. Vovk Pionirska olimpijska zastava Eni so se potili na stezi,. ... drugi na tribuni Tako kot sedaj že nekaj let ob dnevu mladosti, so se mladi umetniki znaših osnovnih šol v ponedeljek zbrali na Titovem trgu ter s svojimi risbami polepšali ploščad. Ob tej priložnosti so pred Titov spomenik položili venec ter pripravili krajši kulturni spored. Zanimive otroške risbe vabijo številne mimoidoče, da zaustavijo korak in so vsekakor eno od lepih doživetij, ki jih pripravijo mladi ob dnevu mladosti. Mala anketa so se vsi pionirji naše občine Med pionirsko olimpiado smo se pogovarjali z nekaterimi tekmovalci in tistimi, ki so jih prišli bodrit S i MIRAN DE- | /Arrinrt 1 BELAK 8- d HWni Anton Aš-HMPP^T J kerc: »Da-- SjggEjP' našnje sreča-V. nje je izredno Jlfct J^i dobro organi-jB^fejjgS zirano. Dobro JP" smo se pripra-vili za tekmovanje, ki lahko rečem, da poteka v pravem olimpijskem ozračju. Resnično smo navdušeni. Mislim, da lahko trdim to tudi za. vse tiste, ki so danes tukaj samo kot navijači in ne le zaradi nas, ki smo se na tekmovanju dobro uvrstili. Tekel sem na tisoč metrov in osvojil prvo mesto.« NEMANJA _ LUBARDA, 8. b Miha Pintar Toledo: »Dan mladosti proslavljamo pio-niiji občine Velenje nadvse slovesno. Vsi smo se zbrali na olimpiadi. Tekmovanje je odlično pripravljeno in resnično imamo olimpiado v malem. Športniki smo se sicer že večkrat srečali na raznih športnih tekmovanjih, vendar v tolikšnem številu še ne. Vzdušje je nadvse prijetno, zato lahko upamo, da bodo takšna srečanja tudi v prihodnje. Tekmoval sem v skoku v višino. S 173 centimetri sem osvojil prvo mesto. ■P olimpiado smo se na na-(^v ši šoli marlji- ^g vo pripravlja- _ -T « __ [j da bj se £ar najbolje uvrstili. V ekipo naše šole sem bila uvrščena za skok v daljino. Dolžina mojega današnjega skoka pa je bila preskromna,' da bi se uvrstila v finale. Sicer pa sem vseeno zadovoljna, saj namen današnjega srečanja ni bil le tekmovanje, temveč tudi srečanje vseh pionirjev občine Velenje.« MAJDA RO-TOVNIK, 4. c Veljko Vlahovič: »V ekipo tekmovalcev naše šole se je uvrstil samo en predstavnik našega razreda, zato pa smo prav vsi toliko bolj navijali zanj. Na pionirski olimpiadi je prijetno in mislim, da tako najlepše proslavljamo dan mladosti. Upam, da bodo takšna srečanja tudi v prihodnjih letih. Zelo vesela bom, če bom kdaj tudi sama nastopila na pionirski olimpiadi.« ML ^ »Bil sem ' iz- za nastop na olimpiadi, jM vendar zaradi —poškodbe nisem mogel nastopiti. Vzdušje na stadionu je prijetno. Vsi smo n kako vključeni v dogajanje na stadionu, saj bodrimo naše tekmovalce in upamo na njihov kar največji uspeh. Takšen način proslavljanja dneva mladosti je primeren, saj smo se srečali vsi pionirji velenjske občihe. Tako se krepijo tudi prijateljske vezi med nami.« M. Zakošek