Bücherei und Bildung. Reutlingen. XVIII/1966, št. 1-12, 644 + 976 str. 8°
Zajetna revija nemških ljudskih knjižničarjev, ki je hkrati tudi glasilo združenja nemških ljudskih knjižničarjev, se je v lanskem letniku lotevala več kompleksnih vprašanj in jih osvetljevala s prispevki, katerih avtorji so včasih skorajda nasprotnih nazorov.
Razprava Magdalene Stüwe o literaturi, ki je v knjižnicah ne izdajajo mladini (objavljena je bila v lanskem letniku BuB), je sprožila vrsto pritrdilnih in odklonilnih člankov. V tej goščavi mnenj rahlo prevladujejo liberalni nazori, četudi z nekaterimi pridržki. Celotni kompleks mnenj, ki ga je sprožila Stüwejeva, bi, po mojem, veljalo pregledati tudi pri nas. Konfrontacija z njimi bi bila v prid pedagogom, mladinskim psihologom, predvsem pa knjižničarjem, ki delajo z mladino.
Najbolj zanimive — s področja organizacije knjižnic — so razprave o regionalnem planiranju. Izhodiščni prispevek je napisal Carl Jansen:	Regionalplanung und
Büchereistellen. Carl Jansen predvsem opozarja na privajeno razločevanje med mestnim in podeželskim knjižničarstvom ter na pre-struktuiranje prebivalstva v Zvezni republiki Nemčiji. Od 1964. leta dalje se je okrepilo regionalno planiranje knjižnic. Poudarek je zdaj na okrožjih z močno okrožno knjižnico in njenimi izpostavami. Naj-večji problem pa zadaja povezovanje občinskih knjižnic v višjo regionalno enoto.
Mnenja o regionalnem planiranju se razločujejo tako v državnem aparatu, od dežele do dežele, kakor tudi med knjižničarji. Vendar je mogoče iz obilice mnenj odbrati marsikatero plodno misel tudi za naše razmere.
Jensenovim izhodiščem so precej blizu izhodišča Volker ja Weimar j a v članku Fahrbüchereien auf dem Lande. Weimar izhaja iz ugotovitve, da bodo vaške knjižnice s častnimi (se pravi nehonoriranimi) knjižničarji prav kmalu izginile in da je spričo socialnih premikov na podeželju treba obliko podeželskih in mestnih knjižnic izenačevati. To pa je mogoče doseči s potujočimi knjižnicami, za katere je treba odšteti samo nekaj več kot za vaške knjižnice. Tudi ob potujočih knjižnicah se zastavlja veliko vprašanje: ali naj se utrdijo osrednje knjižnice in izposojevališča potujočih knjižnic ali pa naj se postavi vrsta manjših osrednjih knjižnic, potujoče knjižnice pa naj nadomestijo samo vaške knjižnice.
Vsi ti problemi so seveda povezani s finančnimi nevšečnostmi, ki jih v kulturi, kakor je soditi po nekaterih člankih v BuB, tudi v Zvezni republiki Nemčiji ne manjka. Izvirajo pa baje iz neustrez-
ne razdelitve proračunskega denarja med zvezo, deželami in občinami.
Odsev takšnih razmer je treba videti tudi v članku Werner j a Jahrmanna Rationalisierung im Büchereiwesen. Avtor hvali nabavno centralo v Reutlingenu, ki zalaga zahodnonemške javne knjižnice, opozarja na vse manjše število ljudi, ki se želijo posvetiti knjižničarstvu, in na slabo strokovnost ljudskih knjižničarjev (pri kadru je varčevanje torej nedopustno). Sporno pa se avtorju zdi, ali so vsi moderni tehnični pripomočki v knjižnici racionalni tako glede na porabo časa kakor glede na varčnost.
Z izobraževanjem ljudskih knjižničarjev se ukvarja več avtorjev, najbolj kompleksno pa ga obravnava Marion Beaujean v članku Neue Wege der Berufsausbildung? Medtem ko je za diplomirane bibliotekarje v ljudskih knjižnicah obseg izobrazbe določen, je za drugo osebje zelo raztegljiv. Seveda se vse to odsvita v zapletenem nemškem plačilnem in napredovalnem sistemu. Nasploh se avtorica zavzema, da bi morali tudi za knjižničarje v ljudskih knjižnicah zahtevati izobrazbo, kakršna velja za knjižničarje v znanstvenih knjižnicah, saj je struktura knjižnega fonda v ljudskih knjižnicah vse bolj naravnana v znanstvenost.
Izredno so zanimiva in za naše knjižničarstvo spodbudna poročila o delu ljudskih knjižnic skoraj vseh večjih zahodnonemških mest. Ta poročila odkrivajo tudi organizacijo knjižnic in izposojevališč (posebno nazorno je obdelan Duisburg).
V priloženih zvezkih je obravnavanih okrog 200 knjig (v dodatnih treh zvezkih pa še posebej glasbena literatura). Med njimi so tudi štirje prevodi iz jugoslovanskih književnosti. Posebno ugodno je
ocenjen roman Miodraga Bulatovi-ea Der Held auf dem Rücken des Esels, češ da sodi v vrhove sodobne svetovne književnosti, s priznanjem pa sta sprejeta izbor pesmi Oskarja Daviča in Branka Radičeviča roman Bela žena (Das Schlüsselloch). Ocenjevalka Ursula Ernestus pa zelo toplo govori o izboru zgodb za otroke Das bunte Kinderkarussell slovenske pisateljice Ele Peroci. Priporoča ga vsem ljudskim knjižnicam.
Bruno Hartman