Uhaja nMiim UmaíéMOi d» ji «d Holiday». OfTMfc O VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UndnlUd te m prostori: 1657 8. Uwndate Afi Office of Publlcatíooi 1687 Sooth Uwndolo Aro. TeUphoa«, Rockwell «90«. lgxo—year xx. — S* 4 oiij!^" Ib im. Chicago, IU., četrtek, U. avgusta (August 11). 1927. Subscript loa 16.0« rürly ÔTEV.—NUMBER 188 rala «I tete Hit. Sal rf Oot. i» mi. •a Jm 1«. lili Dvanajst dni odloga za Sacca in Vanzettija ]Co je bil odbit apel na najvišjem zveznem sodišču in povsod drugod, je governer Fuller v zadnji uri pred nameravanim elektrokutiranjem odločil, da sta pomi-loščena za dvanajst dni. Zadeva gre zopet pred najvišje driavno sodišče. — Medtem pa se ponavljajo izgredi. — Izgredi v Chicagu zadušeni. Napadi na Američane po Evropi* — Splošne stavke. — Green je zahteval pomiloščenje v imenu A. D. F. — Uradna katoliška cerkev je trdosrčno odklonila prošnje za intervencijo. Boston, 11. avg. — Governer Fuller, ki ni hotel uelišati apelov zadnjega tedna in je odklonil pomiloščenje, se je po poave-tovsnju s svojim kabinetom U-korekoč v zadnjem trenutku odločil, odložiti eksekucijo sa dvanajst dni, Uko da bo še najvišje državno sodišče ponovno lahko izreklo obsodbo. Vložen je bil namreč nov priziv z novimi dokazi. Sodnik Holmes od najvišjega zveznega sodišča ni hotel uslišati apelov za obravnavo, rekoč, da on nima pravice vtikati se v zadeve državnih sodišč. Istota-ko si je umil roke sodnik Anderson od zveznega okrožnega sodišča. Sodnik Thayer kajpada tudi ni.hotel spremeniti svoje razsodbe, Uko da je osUl edino še apel na najvišje državno sodišče v Massachusettsu, katero je gicer tudi odklonilo peticijo, toda bo še enkrat razpravljalo v začetku prihodnjega tedna» V vloženem prilivu je zahtevana ponovna razsodba radi predsodkov sodnika. Odlok governerja je prišel manj .kakor eno uro pred nameravano eksekucijo. S Saccom in Vanzettijem je sa dvanajst dni pomiloščen tudi sttnO ______ ^ ______ ma vcecTuibreti na*ejektričnem stolu. XS^ -\V ' # Izgredi v Chicagu. V torek zvečer se je kakih štiri tisoč protesUntov spopadlo s policijo na Madison in May ulici. Policija se je zakadila vanje z brzovoznimi avti in zmetala nanje bombe, ki povzročajo solzenje. Medtem so čikaški varuhi miru in reda s količki pretepli in osuvali može in ženske. V gnječi so bili razbiti avtomobili. Množica se je zbrala skupaj v protestni pohod, ko je končal shod v Ashland Bule-vard avditoriju. Proti mestni hiSi namenjena množica je v pohodu pela "Internacljonalo". Policija je Ukoj pazila na razvoj demonstracije. Komaj je pohod šel skozi tri bloke, je že skočila na demonstrante. Za pretvezo bo našli nek poškodovan avtomobil z licenco iz Tennesseeja, katerega okna so bila pobiU in pnevmatika pore-zana. Takoj eo dejali, da so protestanti storili U čin in policija je pretvezo izkoristila. Množica Je obkolila poulično železnico in v gnječi so se razbila okna. Val ljudstvs pa je drvel naprej z mladino na čelu, ki je vzpodbujala: "Naprej, tovarišu Pred mestno hišo! Sacco in Vanzetti ne smeU umreti!" Med silnim razburjenjem in vzklikanjem se Je med protestante zakadila policija s avtomobili. Z naeUvljenimi samo-kresi no stratniki skušali zadržati množico, a bili bi pomendrani, ds ni medtem prtžvižgal Mak avtomobpaki voz in zatem drugI in sopet drugi, dokler ni množici sasUvUo pot pet to-V'>rnih avtov policije. Sirene vozil so tulile in ftarko-m«ti »ijnii naravnost v oči lz-«rednikov. Nastalo je suvaaje Jn prerivanja, neko dekle med vodilno mladino je skočilo na po-ki vol, ' » '".nikov in vpilo radikalne vzklike. Naetale so aretacije, ieset policajev ja udarjalo f"> svah izgrednikov, v 40 »zmetali več bomb sa Zmešnjava je okna t tleh in množica je drvela na vse strani, da bi utekla plinu. Vsi pa niso mogli uteči in aretiranih je bilo Šestdeset moških in tri ženske in med temi tudi ono dekle med voditelji. Množica se je razmaknila po ITiroopovi cesti in naletela na stražnika, katerega je takoj podrla na tla, ker jo je hotel zadržati. Bržkone bi bil ob življenje, da ga ni v hipu rešilo detektivsko krdelo. . Najsilnejša zmešnjava pa jo nasUla, ko je padla po tleh žica poulične železnice, ugrožajoča življenje vseh, ki so drveli mjmo. Po zmeSnjavi, ki je trajala kake pol ure, je prišlo do pretepov na pesti. Na lice mesU je medtem privozilo 35 avtov policije s petnajstimi strojnimi puškami in 200 bombami za solze. Na *>ojišču je bilo tudi kakih štiristo policajev. Gotovo bi bilo veliko pobitih, da ni prelivanja krvi preprečil detektivski šef O'Connor, ki je prevzel povelje. Ukazal je, da nobeden njegovih mož ne sme streljati in jim dal druga navodila, da so usUvili naval. UitraraÜkalei vaUjaja. so nayooí"l?vi®!r^émehti, ki z neprevidnim vzburkanjem v Ukem trenutku povzročijo več škode nego koristi zs stvar. Urednik "IndustrialiaU", glasi-la I. W. W., John Cahan je v podžigalhem govoru o industrls-lizmu in kapitalizmu pozival na generalno sUvko, češ da je v nji edina rešitev za delavstvo. Takoj mu je na shodu odgovoril Anton Johannsen, uradnik uni Je tesarjev, ki je predsedoval shodu. On je tudi odstrsnil z Odra neko razburjeno žensko, pri čemur mu je pomsgsl Albert Weehler, Ujnik konference za obrambo Sacca in Vanzettija, ki je nekak odsek Mednarodne delavske obrane. Ali tedaj Je množica začdla tuliti, žvižgati in cepeUti. Tedsj se Je prvič po-kazalo, kako je razburjena množica. Po shodu so odšli poliesji, ki ao bili na gosto pomeUni med navzočimi. Ali ravno tedaj so pričeli nemiri. "Mene ne bodo usUvili!" je zavpilo lBIetno dekle Aurora d'Angelo, študentka s Crsnove šole. "Jaz sem snsrhistks in moj oče je bil snsrhist. Zs menoj !M Množica Je dekletu sledila. Meatna in državna policija je bila že v torek čez dan vsa na nogah, ker je našla bombo z di-namitom in večjo količino nitroglicerina komaj nekaj korakov proč od poštne poeUje med Kacine in Madison ceaUma. Našel Jo Je neki kobo, ki Je spal v bližini ia tačul njeno tikUkanje NasUvljena je bila za eksplozijo ob enajsti* Ktedeaka, kateri eo sledili tieočl. Znsmenito je, kako so na vzklike mlade Aurore d'Angelo alodili protesUnti. "Nisem o-trok!" je glasno govorila z vrha vozečega avtomobila, predno je bila aretirana. "Mlellm pa, da •cm dovolj čute na shodu, da vem. tekaj gre." Policija je uaUvila avto in potegnila dekle doli. da Jo aretira. Njeni lasje so bili vsi raz-mršeni. oči eo ji gorele in njena tehka obleka je bila raztrgana i ».on Taki so sledili. Ko js prišlo do sretaclje, pa se je dekle izmaknilo in bežalo kaka dva bloka. Tik za njo je sledil Dsve Wollins, dijak Cikaške univerze, ki je bil pred leti izključen z un|fverz«( Northweštern radi svojih pacifističnih nazorov in radi podžiganja proti Ujnim zvezam na šoli. Policija je oba zajela in bila sU aretirana po kratkem pretepu s pestmi. Bitka v Berlina. Berlin, 10. avg. — Ko so se množice delavcev navalile na ameriško poslsništvo, je prišlo do pravcate bitke, v kaUro je bilo poalanih na stotine policajev. Dvajset voditeljev demonstracije je sedaj v ječi. Takoj po preprečenem prvem poizkusu, da bi vdrli na ameriško poalaništvo, se je zs razgna-limi tisoči sestavila nova množica za nov naskok. Prišlo je do krvavih pretepov, ali policija je končno zmagala. Zdaj Ubori pred ameriškim poslaništvom vojaštvo. Komunisti po vsej Nemčiji so razglasili bojkot ameriškega blaga. Istočssno pa je tudi več ameriških listov izjavilo, da Nemce nič ne briga, kako Ame-svoje legalne zadeve Napad na ameriške urednike. Haag, 10. avg. — Sacco in Vanzettljevi simpatičarji so al noči v Amsterdamu napadli a kamenjem večjo skupino ameri ških urednikov, ki ae mudijo tam na potovanju po Bvropi. Na Francoakem. Pariz, 10. avg. — Po vaeh meatih ao bile manifeetacije sUvkajočega delavstva, ki je pustilo delo.v zahtevi, da 1/1 bili oprostili Sacca in Vanzettija. Vae polno brzojavk Je bilo poslanih v Ameriko in kabM skoraj ne oddajajo nič drugega kot dolge prošnje in proteete. Se celo Lindberghu ao poalall prošnjo, naj bl izpoaloval pomilošče-nje. Časopisje je proailo pomllošče-nje. I>ondon, 10. avg. — Vae čsso-pisje se je pridružilo k skupnemu apelu za pomiloščenje Sacca in Vanzettija. NI ga akoraj meaU na Angleškem, da bi ne bilo oddalo avoje brzojavke kot pro-test ali pa prošnjo, da ae Sacco n Vanzetti izpuatiU. Največ brzojavk Je dobilo ameriško poslaništvo, a zelo veliko je tudi oddanih preko oceana. Organizacije so Sklicale skupaj fclso-čere množice, ki so sinoči vso noč Čule pred poslsništvom In z vzldlksnjem prosile pomiloščenje. Splošne aUvka v Urugaaja. Montevideo, 10. avg. — Na poziv k splošni sUvki se je od-zvslo delavstvo vse drževe. Razen pouličnih želesnic Je sUv-ks splošna, vse delsvnlc« in to-vsrne so zaprte In noben časopis ne izde več. Poulične železnice strsii vojaštvo In mornarica. Fordova Izjava. Detroit. — Tudi Ford je apeliral za pomiloščenje. Na. pod legi novih dokazov, kakoršne so imeli, Je dejal, "bl morale sodi Um uvesti novo in nepristransko sodbo. ZnameniU Je njegova Izjeva glede smrtne kazni: "Naj je |e kakorkoli, ubiti M jih ne amell. Uboj je čin maščevanja in nič drugega. Jaz ga radi tega ne odobravam aa a Patri Joti gihlttevejo, da mora kongraa odobriti vlaoke vaote za departed je vseh rdečkar-jev In neeetašjeajh elementov. 1SE MUA S KLERIKALNO POTEZO V NEMKI NE BO NIČ Vlada se bo ravnala po obeto-.JočUi In vtfJavnih zakonih glede vere. ŽENSKI URAD ZAGOVARJA MINIMALNO MEZDO Waahington. — Priseljeniški komisar gull je isjavil, da se pripravljajo apldšne zahteve, da congres odobri visoke vsote, katere se potrošijo v priseljeniški slušbi, tako da bo mogoče vprl-zoriti gonjo proti rdečkarjem v UJ deželi; kajti rdečkar ji so po mnenju kpmisarja sami grdi boljševlki is Evrope. Dejal je: Ko bomo polovili vse rdečkar je, jih bomo pa depor tirali. To lijavo o pošastnem straši lu je komistf podal zlasti radi izgredov, ki ab napočili po nekaterih mestih vsled Sacca in Vanzettija. t ' u Albert Johnson, ki je predse-datelj v odboru «a priseljenlštvo in repreienUnt 9 kongresu, je dejal, da bodo radikalni nastopi proti ameriški juetlci izzvali ss-mo nove deportacijs. Imigrafiijaki urad letno de-portira ne* dvanajst tisoč pri-seljenlkov, toda po isjavah Hul-la in drušrih patriotov Jih je še velik« več, katere je treba is-gnati iz naša dobre dežele. Kako resnlooljubafrfi ta visoki u-rsdnik, potrjuje posebno njegova izjava o inozemcih po ječah, azilih, u bolnicah ln drugod, čeprav je znano, da je sorazmerno manj lnosemcev po dobrodelnih zavodih kakor domačinov. Dejal Je: "Od 114,000 Inozsmcev po zavodih jih mogoče lahko depor tiramo dvajset tiaoč, zato pa je traba fondov, da jih lahko izže-nemo lz Združenih držav." ' Glavno meeto Mehike. — Ve-sije v klerikalnem Uboru je bl* lo prezgodaj. Mehiški predsednik Calles Je lijavll, da ni res, da vlada namsrava tzpremenltl zakone glede vere. UaUva osta-ne taka, kakeršna je. Callea je odgovoril dnevniku "ExcelalotN> ju", ki je trdil, da Je prejel ln formacije, da ao tukaj isgledl, da ae poravna apor med katoll ško cerkvijo in mehiško vlado. ■Salles je rekel, da se katoliški prelatje vrnejo v Mehiko, kadar bodo pripravljeni se rav nati po obstoječih zakonih ln ae podvreči octlokom oblasti. Te besede pomenijo, ds klsri kale i ns bodo ribarili v kalnem. Pokoriti se mopjo zakonom. Druge poti tudi sanje nj. Ljudstvo odobrava Callesovo izjavo, kajti v njegovih besedah vidi, da vlada ns omahuje, ka-cor je skušaU prikazati klerikalna propaganda, ampak spoštuje ln ščiti usUvo. Zs Inter-dlkt se mehiško ljudatvo ne zmeni doati. In če osUne Še nekaj jmeseoev v veljavi, bodo katoliške cerkve ostale prasns sa zmerom. InUrdikt je Škodil le višji katoliški hlerarfeljl in pa» peša. M darovih ia uatifcan-akega Jetnika ae še posna» komu je InUrdikt napravil največ škode. Klerikalci te bodo še keaa-11, da ao ae kdaj poelušili Uga srednjeveškega orodja, rimske cerkve v sedanjih modernih lesih. Ljudstvo prihaja k luči, čeprav počasi. ŽEVšIUE DRŽAV Pa tudi v srako mora Ualja po-stati aajmočaejša. Coolidge potrjnje zahteve mornarič nega Ujalke Wllburja. Ni rea, da je minimalna meeda doatiknst tudi maksimalna.— To potrdijo faktl. Waahlngton, D. C. — Ženska stranka, to Jo stranka, pri kateri so večinofn* šene podjetnikov in šene, ki so se povapele do višje aocialne policije, in podjetniki ao trdili, da je minimalna mesda navadno oljnem tudi makaimalna in tvori zapreko, da ae delavkam poviša mezda. Nato trditev, ki nI bila podprta s nobenimi fakti, zdaj odgovarja lanski biroj delavskega de-partmenU na podlagi preiskave, ki jo je uvedla blagoatanjska komisija države Kalifornije. Ta preiskava dokazuje jasno kot bali dan, da Je trditev o ml nlmslnl mezdi neresničns, češ, da Je mjaknalna mezda .dosti krat tudi maksimalna. Komisija Je dognala, ds se mesda delavk v Kaliforniji trajno povišuje. Minimalna mesda ia delavke je tam $18 na teden. Le-U 1928 je prejemalo 66 odstot kov dslavk več meade, kot $16 na teden. Toda leta 1986 se Je pa število teh delavk povišalo na 68 odstotkov. 2enska strsnka in podjatnikl ao trdili, da je delavka, ko ae izuči in doseše tedensko meado » » 1116, odslovljens. da napravi prostor drugi vajenkl. Tudi U trditev se je Izkazala za neresnično. SuvIIq vajenk je padlo v teku šeat let od 14 odstotkov na šest. S tem je dokszano, da je Šensks stranka trdila nekaj, «ar nI res, ln da se je <|ala večal imanj izrabiti za trobilo podjetnikov. (Minimalna mezda nI ovirala delavk, da so dosegle višje postelje. Lete 1919 je v Kaliforniji prejemalo le 446 sapdsljenth žensk več ko trideset dolarjev tedenske mezde. Takrat je bila minimalna mesda šele deset dolarjev na teden. Ali sedaj zaalušl več kot šest tisoč ženskih več ko trideset dolarjev na teden. Ženska stranka je dalje trdi-a, da bo minimalna mesda zadavila induatrijo In spravila šene iz industrije. V resnici se je pa število delavk v Industriji pomnošilo. Pred šest leti Jih Je bilo 44,000, idaj ae Je pa to ŠU-vilo pomnožilo na 76,000. To je skoraj sa sto odstotkov. Trdltvs ženske stranke so se Izkazala, da ao neresnične. In te trditve so imsls namen preprečiti socialne zakone v interesu delavk. V čigavi alušbl Je torej delavaka atranka? Kapitalizma, Je kratek odgovor. mvtrtsi m organizirajo Ustanovili so novoangleškl svet. Kaj pa delavci? _ Ali sanje tudi nI orgsnisaelja potrebna? Rapld CHy, S. D. — Po dvs-dnevnl konferenci z mornariškim UJnikom Wilburjem je predsednik odobril načrt zs po-večanje ameriške mornarice. Sprejeto je bilo, ds Je načrt zs gradnjo novih bojnih ladij sbso-utno potreben, ko se Je rszblls omejitvene konferenca v Genfu. Sprejeti načrt zs pojačsnje mornarice določs: 1. Zgraditev 10.000 tonskih kritark, ki naj verujejo Združene države toliko čass, dokler ns bodo držsve dobile Jaka 800,00 toneke mornarice vae opremljene z os^mpelčnlml topovi. 2. Dopolnitev i*tletne» programa za oboroževanje (v zraku, s kaUrim bo mornarici dodanih fOOO najmodernejših zrakoplovov za vojskovsnjs. Po izjavah Wllburja Ima mornarica sedaj deset sedemtoasklh krkžark. Akoru\nu bo program za 7. grad njo krlžark dodal Zdru-ženim d rta vam komaj polovico toliko tonate kakor Jo Imajo v načrtu A^Urži, vendar bo po mialih Coolidga uka mornarica zadostna. Nameravali so tudi sgrsditi največjo zračno ladjo za vojsko-vanje, ampak Unija ni mogla dobiti zadoetnih pogojev s Cepe-Hnovo družbo ns Nemškem. Bo) Md Kitajci w Amorlko KlUjaki starin umoril dva ki-Ujaka mladina. — Japonske tovarne v ftangaju prenehajo s delom. — Občlnako tržno po slopje v Aengaju ee je poru išllo. Vaneouver, B. C. — Vojsulj-sang Js ustrelil Louls Man Hsrs. komisarja nscljonallatične kitajske vlade za Kanado, in Vong-parka, urednika klUjskegs nacionalističnega dnevnika "Csna-da Morning News" v kitajščini. Po dvojnem umoru Je morilec Izvršil samomor. AaagsJ, KIUJ. — Japonsko društvo Japonskih tovarnarjev za izdelovanje tkanin Is bombaža je poslalo nacljonallatlčnl vladi ultimat, v katerem grozi, da japonski tovarnarji zapro svoje tovarne z dnem 1. septembre, sko se ne zniisjo davki. KiUjci prav j Jo, da kadar bodo tujesemeki kapitalisti pričeli pogrešati prof it, bodo še prosili, da smejo odpreti svoje tovarne. Davki niao krivi, ampak bojkot, ki ga Je uvedlo kiUJsko ljudstvo proti najbolj nesramnim tujezemskim tovarnarjem, Je kriv, da naročite ne prihajajo več obilno za japonsko in brit-sko blago. Občinska tržnica se Je sruši-Is In povzročite smrt več kot trideset oseb. Vzrok neareče Je Izredno velik viher. V provinci Kansu je silen potres uničil več ko petdeset tisoč človeških življenj. Tri iariatl ubiti. Mead vlile, Pa. — Trije pitte-burškl turisti so bili včersj •biti. ko Je v njih svto treščile električna kara. Waahlititea, D. C. — Vsled u-spešne konkurence na, jugu In na srednjem sspsdu se nahaja novoangleŠka industrija v trajni depresiji. Mesto ds bl se še bolj rszvila, pa nazaduje. Za delavce v novoanglešklh drža-vlh, v katerih je okoli 1,260,000 delavcev pa depreaija pomeni zanje povečano trpljenje. Zanje pomeni U pojav znižanje mezde, podaljšanje delavnika in nazodovanje delavskega strokovnega gibanja. Ali sl novoangleškl delavci res ne morejo pomagati, ali naj udanl v božjo voljo trpe 8 svojimi družinami vred? Podjetniki ne trpe zaradi U depresije v tem smislu, da bi njih otroel hodili lačni v šolo ali trpeli mre* po zimi. Podjetni-kom so ae znižali la nekoliko prof I ti. r Ali podjetniki tudi udanl v božjo voljo čakajo na boljše čase? Dasirsvno so podjetniki v tah državah poznani, da zelo počasi mislijo, a še bolj počasi se ganejo, vseeno niso držsli kri-U m svojih rok. Organizirali so novoangleškl svet, ker so se Jim zdeli njih proflti premajhni. Svet Je ekso-kutlvni odbor Novosngleška konference. («Isv ne zahteve t*h organlzl-rsnih novoanglešklh podjetnikov so ošivljenje poljedelstva, vrtnarstva aJI pridelovanja ze-lenjave, Izboljšanje trenaporU-cije, trgov In uprave, dobivanje električne sile po nizki coni itd. Zahtevali bodo znižanje davkov in seveda tudi znižanje mezde delavcev. V ta namen so usUnovill svoj biroj za študija. Kaj pa delavci? Ali nI tudi zanje skrajni čaa, da veliko bolj mislijo za svoje Intoraee, mesto da se prepirajo med sabo, kaUr človek Ja boljši: Mopoltnl al zamorski, ali katera Je najkraj za povltajn voz-aino mi tokimísi Kompanljaka unija. — Proti neopravičenemu povišanju voznlne pa nastopajo orgaaU ilraal delavci. Raltlmore, Md. — Kompanij. aka unija, golo orodje ceetno-železnlške družbe United Rall-waya, daje svojim članom navodila, da naj ae poUguJeJo sa povlšunje voznlne, češ, da je po-polnoms prsvično, ako kompa-nija zahteva deset centov vottnlne. Naobratno Je Baltl-morska delavska fedsracija v soglasju z organiziranimi cest-noželeznlškimi uslužbenci pod-vzele siccijo proti povišanju voznine za dva centa In pol» Kompanlja Je Izdela knjižico, v kateri podučuja sprevodnike in motornike, ksko naj odgovarjajo sitnim potnikom, ki as jese zaradi isivlšanje voznim*. Kompanlja Ja seveda obljubila usluž-liencem t*>višanje mezde, ako lačno reklamo za pomnoži te v proflta. Delavska federacija Je Izjavi-a, da kom pa ni Ja boleha na preveliki kapitalizaciji. Kapital znaša namreč »86,000,000. V nJem je veliko vode. Ako bl se wm|h iztisnila iz tega kapitala, tedaj bl vsako leto oeUki preeej dobička *ra povišanje mesde cestnoželeznlških uslužbencev. Povprečno zaslužijo uslužbenci ix> && centov na uro in delati morejo po deset ur dnevno. Ker Je pe služba taka, da so deli v dva dela. morajo uslužbenci deteti po dvanajst do štlrnajst ur. Cestnoželezniškl usliftbrftci ae baje nahajajo v najaiabših razmerah / še pot. ki vodi po smrti v nebesa, ali čo pri »osedu-delavca kuhajo žgance, močnik ali pa meeo m večerjo? m tjf * PROSVETA C LAS I LO S LO VE?« HS E h A KODNE PODPOBJfB LASTNI»* SLOVENSKE H A KO DNE PODPOMfB JEDNOT» pol feto; Ctocmge TE08VBTA- amm THE ENLIGBTENMBNr Orp» «I «Kt Wkém ípúom: Vtutmá CWe^ro S7JS. ud f< Ckio««) S»4« IMT MfMffP «i TAB rSDSUTIO KLERIKALCI NA UMIKU V MEHIKI. PROSVETA CfTRTEK, 11. AVGUSTA Prod dobrim letom ae časopisi javljali »enzactjonalno vest, da se je nemškemu kemiku dr. ivrriusu posrečilo najti metode pridobivanja bencina is premo- Poelej bo ton j aaogoč* pridobivati bencin is aavsdnep premoga. ki ae nahaja več eli manj v vsaki drla vi, dočim je narmvs obdarila s nafto, h katere se doslej prldoMvs bencin, le no-katere pokrajine. Žalostno je pe pri tej stvari to, ds se nafta ne deia kar sproti Vreld nafte niso Kakor studenci. Id Jih narava sproti zalaga in bodo tekli dokler bo Sijalo solnce. Nefto črpamo iz zalog, ki so se v osrčju nale zemlje tvorile milijone in milijone let, katerih vrednost pa je spoznalo iele d ena*-nje človeštvo. Skrbno jih je čuvala narava do današnjih dni, ko je začela tehnika iz njih te-datno črpati, da bodo ogromne zaloge, ki so se nabirale v milijonih let, v razmeroma kratkem času popolnoma izčrpane. Da, ko bi človek- znal pronik-niti v skrivnost podzemskih de. lavnk, bi odkril recepte, po katerih prirodne sile izdelujejo nafto! Potem bi lahko zgradil velikanske tvomice in bi dragoceno nafto proizvajal na debelo. Mogoče bi ae mu posrečilo, da bi potrebuje narava,-nadomestil s silo, z energijo, in proces, ki traja v zemskem naročju tisoče let, skrčil na en dan, slično kakor pri izdelovanju u- drtev sa apcsnne vsote, ki potencira-Nemčija n. pr-. ki črpa iz le eno dvajsetino potrebne nafte, jo je morala uvoziti lansko leto za 2 milijardi in 900 milijonov dinarjev. Letos jo bo uvozila .sa približno 4 in pol snflijarde dinarjev in v par leih bo narastel uvoz na 10 mi* jas*, kar je todi sa nemški gospodarski kolos ogromna pasivna številka. Ce bi te šteM vilke preračunali v tone. bi se Previdno sestavljane vesti in poročila iz Mehike pripovedujejo ljudem, ki znajo ätati tudi me& vrsticami, da so klerikalci na umiku v Mehiki Tak je klavern konec boja, ki so ga pričeli klerikalci z gospodarskim bojkotom in ga kasneje poostrili z inter-diktorn Ko je boj pričel, so napovedovali, da Callesova uprava v par tednih zleze pod klop in prosi odpuščanja grehov, kot je to storil nemški cesar Henrik IV., ki je šel delat pokoro v Kanoso in katerega je rimski papež Gregor VII. pustil tri dni — od 25. do 27. januarja 1077 — čakati bosega in v obleki spokornika na grajakem dvorišču, medtem ko se je on zabaval z mejno grofico Matildo, ^^______ preden ga je sprejel v avdijenci in mu dal odvezo od in- ¡¡¡¡J^ dijamantov.' terdikta. Callesa ni bilo v Kanoso. Narava dela na blestečem ka- Duhovni so pričeli voditi vstaše, izbran je že bil bodo-^menčku stotisoče let, človek ga « predsednik, ki »vUda , ielerno pe.^0 in kkrikalcem v^ ^Jod. UU pripomore do novega sijaja in blifca v Mehiki, ko bo zbe- vHke ^ tako neznansko maj-žal Calles s svojimi ministri iz Mehike. - V Združenih državah ao Kolumbovi vitezi dali milijon dolarjev za propagando proti Callesu in njegovi upravi Iskali so se stiki z oljnimi interesi, da pride do intervencije v Mehiki Končno ae je izvršil v bližini glavnega mesta znani napad banditov, ki ao jih vodili duhovni in pri katerem so bandit-je tako zversko nastopili, da je bilo vsakemu pametnemu človeku jasno, kaj se godi v Mehiki, ako klerikalci zopet pridejo do moči Od tega časa so pričele umirati simpatije za "preganjane" višje katoliške duhovne, ki bi se radi odeli t mučeniško slavo, da izzovejo sočutje pri dobrosrčnih ljudeh. Klerikalci so prišli do prepričanja, da s silo ne dosežejo ničesar v Mehiki in da je njih moč v zatonu.. V Mehiki so trije kandidatje. Med vsemi ima največ izgleda Obregon, ki bo nadaljeval s programom Calleso-ve uprave, da bo izvoljen. Klerikalci so prišli do prepričanja, da je šel njih prestiž k vragu, ako se kaj takega zgodi in pričeli so stezati svoje tipalnice, kako bi se na videz napravil kompromis, ki bi na ljudstvo tako vplival,treba "vezati na neusahljiv da so tudi oni pomagali na Obregonovo željo pri njegovi ^^^ izvolitvi predsednikom Mehike, da se je uklonil Obregon Hco, ln tem večno žejnim otro-in ne klerikalci kom tehnike se v naraščajočem * Pričele so švigati vesti iz Mehike, seveda "original- jjf^ ne." Te vesti pripovedujejo o sestanku v San Antoniu ob J^roornice t ■ CS* mehiški meji. Na tem sestanku bi se naj napravil dogovor med Obregonom in cerkveno hierarhijo. Na ta nestanek pa ne pojde Obregon, ampak samo in drugI milijoni pogonskih strojev, ki v vedno večji meri črpajo svoje sile iz vrelcev nafte. Kdor ima danes -- - ——— »-- t-v-v —v rokah ležišča nafte, obvladuje njegov tajnik, kot zastopnik struje, ki ne pojde v Kanoso, dobršen del, v bodočnosti pa bo gospodar pretežnega- dela prometa. On bo določal smer go- bo" pa naj navedemo, da porabi Amerika IŠkrst toliko nafte kot Nemčije in da tudi Angleška ne zaeetaja daleč sa Ameriko Te ogromna uporaba nafte sfli vsaka poeamezno gospodarstvo, da se v pogledu preskrbe z nafto oeamofvoji, osvobodi od uvoza iz drugih držav, ker je sicer kakor kolos na lončenih nogah, ki se zruši kadar mu od zunaj izmaknejo opore. Svetovno gospodarstvo kot celota pe stoji pred bridkim spoznanjem, da bo treba v najkrajšem času nafto izdelovati in ne samo črpati, kajti tudi največji rezervoar ni brez dna in se enkrat izprazni. Drugič je nafta silno važna z vidika gospodarjenja s pogonsko energijo sploh. Današnja doba izkorišča tri glavne vire energije. TI .so: premog, nafta in vodne afle. Premog In nafta nam dobavljata mehanično energijo z zgorevanjem in žene. ta pretežno večino vseh strojev, ki so danes v obratu. Vodne sile so šele neznatno izrabljene, a todi tedaj, ko bodo zajezene ie vse rele in potoki, bodo mogle vodne sile kriti le neznaten del celotne potrebe po energiji, ki jo bomo tudi v daljni bodočnosti Še črpali v pretek ni meri iz premoga in nafte, ki ijh je torej treba čimbolj ekonomično izrabljati. Današnja slika te ekonomične izrabe pa je silno klnvrna, da ne rečemo iljivK, če pomislimo, da parni stroji ki jih žene premog, izrabijo v najboljšem pri rneru komaj četrtino energije, ki tiči v premogu, dočim gre vse oetalO skozi' dimnike v zrak. Mnogo bolj ekonomični so v tem pogledu stroji na nafto, kajti ti izkoristijo mnogo več energije, lri tiči v gorivu. V vsakdanjem življenju na tako stvar ne pazimo mnogo in ae tvorničar nikoli ne bo odloČil, da postavi motor na nafto samo zato, da bo štedil z energijo in jo hranil za svoje pnupravnuke. Odločil se bo rajši za stroj, ki je zanj trenutno ugodnejši, torej cenejši v nabavi in v obratu. Dalekovldnejši pa so znanstveniki, ki so še zdavftaj uvideli, da je sedanjemu razsipanju energije treba napraviti ko. nec, sedanji neekonomični izrabi premoga pe odpomoči pri korenini. Bodisi, ds energijo, ki tiči v premogu, izrabimo na kak drug način, n. pr., da jo pretvorimo kemičnim potom naravnost v elektriko, bodisi, de se pretvori premog v gonilna olja, ki se dado ekonomične je izrabiti.- S pretvarjanjem premoga naravnost v električno energijo do danes Še nismo prišli nikamor naprej. Pač pa se je obnesel drugi preudarek tj., da se premog spremeni v gonilno olje. 12 let je poizkušel dr. Bergius .. t , i v Mannheimu na Nemškem, ka- ' T 1)0 ** ^Nko bi pretvoril premog v gonil- azijskih naftlnih vrelcev. To je ^ olja m mllijonov dinar. h en, da svojemu pravemu namenu "okinču" ne more služiti. Res lahko napravimo na milijarde diamantov, ne moremo pa napraviti niti Orlova niti Kohi-noorja. In mogoče bi se ta razrešljivi "toda" spet pojavil, kadar bi hotel človek proizvajati nafto po istem nsčinu, kakor jo proizvaja narava. Mogoče bi se tedaj spet pokazalo, da de čas vedno in povsod ne da nadomestiti s silo. Človek vendarle še ni naravi kos. Le izjemoma more proizvajati nekatere neobhodno potrdbne sirovine, ki mu jih narava sama ne nudi v zadostni količini. In nafta je eden najbolj nazornih primerov take neobhodno potrebne sirovine, brez katere bi bilo življenje v današnji obliki in v današnjem tempu nemogoče. Vsak nov avtomobil in motor treba i vir nafte. Vsako letalo pije iz s iznajti Kruppovo jeklo, ki nese velikanske pritiske pri visoki temperaturi. Iznajti je bilo treba cenen način pridobiva. Kja vodika in ■Isdajtf kompresorje (stiakalne stroje) za 200 atmosfer pritiska, prodno ss je mogel dr. Bergius preseliti iz kemičnega laboratorija v tovarno, kjer Je nadaljeval poakuee na debelo. (Vas gonilna olja—nafta, bencin in podobno—so v glavnem spojine ogljika z vodikom, Id spodarskega Spevanja, ki življenja in pro-postaja z vsakim ampak ki se zaveda, da je zmagal in da klerikalizem manevrira, da naj nekaj reši od izgubljene postojanke. Med političnimi nasprotniki Obregona so te vesti napravile zmešnjavo. Spoznali so, da so jih klerikalci pu- dnem bolj suženjsko, odvisno ntiR na cedilu, ali da so jih pripravljeni zapustiti vsak čaaj ^ Pometa in pogonskih stro-ktr so se prepričali, da nimajo od njih ničesar pričako-j^ ^rt^Zf^Z vati. Tudi za te nAHprotnike Callesove uprave in Obrego- rovne. gospodesrke in druge na je poteza, ki ho jo izigrali klerikalci v svojem interesu, konference, kjer je sa politični-dobra šola, ki jim pokazuje, koliko je vredno klerikalno J!1, ^ n*Uonalnimi kulisami nriJatelistvo * l^vjal neizProil«n boj prijateljstvo. . | azijskih naftinih vrel^, Ce bi klerikalci ravnali drugače, bi ne bili klerikalci, "petroiejskl Imperljallzem." |jev jTrlsilTv dobrotiaJaT^ Prgateljstvo ho hlinili še vedno oni stranki, o kateri so bili Z dveh vidikov postaje nafta skuae, dokler njegov genij ni prepričani, da imn moč in vpliv. Kadar so pa hlinili pri- 01 bcncIn ln Petrolej, kl se iz premagal molčeče narave. Lan-juteljstvo, nUo z namenom, da utrdijo ie bolj moi in * ^„u'«^ob^je^.1*- vpliv najbolj močne in vplivne politične stranke, ampak vtn„. Prvli j, n.ru gonilno «, t namenom, da tO moč in vpliv onlabe ln eebe dvignejo V iHdrt»o za »vtomobllike In I*, razni drugI učenjaki ¡zn.il! no. Hedlo. | talne motorje. Kajti le motor- ve načine "utekollnjenja pr* Bili » a .Ur, in gnilo Avstrijo podpirali ao ,veato £ &&*ttffia*mXe 3* VSTJtitS hababuriko rodovino, a v trenotku. ko m je pokaralo, da ter prlrofne. d. .e d.do vdelati z«^M bodoiiT«v sprave med vedo In vero. 1>» nam bo zadeva Še jaanejšs o-glejmo ei odnošeje med vedo in biblijo. (DeUs srftešsjio ta v Velike priprave Chicago. — so ▼ teku sa junaka in zmagaka sraka is New Yorka v Pariz, ko pride na obisk v Chicago v soboto dne IS. avgusta. Švedske in norveška kokmija ae Še posebno pripravljata. da sprejmeta svojega rojaka s vsemi častmi. \ Sehači sajeM pivo. Chicago. — Prohibiški agen -je so včeraj aretirali Danici« Browne, ko ae konfiscirali jj lik tovorni truk. aa katerem j« Mb devet sodov piva na Areb« in Crawford ulicah. Brown j« peSkusil pobegniti skosi oto* gnsolinske postaje, e je bil pr>- M- _ —__i, ČETRTEK, 11. AVGUSTA. PROSVETA r Vesti iz Jugoslavije strašni žrtvi kačjega Vroči julijski dnevi s Dve ST-*** soparico naj-prijajo strupenim kačam, Tpovsod Slave a številnimi žrt-[umi svoje kačje leto. Kljub vse-BU temu ne obrača zlasti pode-ielsko prebivalstvo na varnost .vojega življenja niti z uničenimi sredstvi niti s poukom mladine. DvS slučaja kačjega p,ka iz kranjske okolice ilustrirata jasno to napako, zlasti trajna smrt mladega pastirja ¡ bodi resen opomin. — Na trav-! „ikih okoli vasi TenetiŠe nad Kranjem ob deželni cesti Gori-' ^preddvor je pasel krave 15-\ letni deček. Naletel je na močno razvitega modrasa, katerega Je pričel v svoji otroški naivnosti in brez potrebne opreznosti dra-titi s palico. Razjarjena strupena kača se je nenadoma iz klop-čiča vzpela kvišku ter se pogna-I la naravnost dečku v obraz. Kri-[ tični položaj pastirčka so opazili drugi otroci, ki so poklicali njegovega očeta. Ko so se vrnili, se jim je nudil grozen, nepo-plsljiv prizor. Modras se je bil zagrizel v lice dečku s tako silo, I da ga je našel oče še v istem po-\ ložaju in da je moral sam odtr-f gati kačo od obraza. Deček je dobil globoko rano na licu. Glava je od vsesane množine kačjega strupa takoj zatekla. Pomoč po rešitvi dečkovega življenja je bila izključena. Po par urah poznih muk in bolefcin je fant podlegel kačjemu zastrupi j e-nju. — Dopoldne pa se je pripeljala z vlakom z Gorenjskega Vidic Marija, lBletna hčerka posestnika iz Srednje vasi Št. 1. pri Potnarju, ter iskala pri zdravniku dr. Globočniku zdravniško pomoč. Okrog 9. je šla Vi-dičeva na domače polje žet. Na njivi ni opazila poleg nog steg-njenega dolgega gada. Ko je «topila poleg z levo nogo, jo je kača v njo dvakrat zaporedoma vgriznila. Preplašeni deklici so domači nogo takoj močno zavezali, da so onemogočili nadalj-ni pretok strupa pó krvnih žilah. Nato se je takoj z vlakom odpeljala v Kranj. Zdravnik dr. Globočnik je mdral nogo šestkrat močno, zarezati ter ji dal injekcijo s klorovim apnom in etrom. Deklici je zdravniška pomoč ohranila življenje. Smrt na železniškem tiru. Med Dobovo in Brežicami se je v noči vrgel pod tovorni vlak Anton Verstovšek, sluga v kolodvorski restavraciji v Brežicah. Lokomotiva mu je odrezala glavo. Vzrok samomora ni znan. ^Telefonski promet Sušak-Du-naj. S 1. avgustom se je otvorila direktna telfonska zveza Sušak-Üunaj in Sušak Budimpešta ter bližnjih krajev na tej progi. Telefonski promet je doslej še preko Reke. Za /gradnjo, jadranskih pri "tanišč. Povodom potovanja prometnega ministra generala Mi losivljeviča je prometno ministrstvo izdalo komunike, glasom katerega je minister odredil da se v Novem gradu pod Vele-bitom ter v Prefcu ln Biogradu ^koj prične z ureditvijo prista nišč — v zadnjih dveh mestih zaradi tega, ker so to centri na*ih krajev okoli Zadra. Potrebni krediti se postavijo v pri Mnji proračun. Uredi se tudi Pristanišče v Rabu. V kratkem 0, »šce prometni minister tudi ar,(lnjo in južno Dalmacijo. Samomor v atekleati. Pred Nni je v hercegovinskem selu D» amu stekla mačka ogrizla «'jo Dragoviča. nija se ni do-zmenil za rano. V zadnjih pa so se pojavil na njem ^aki > tek line in kmalu je izbruhnila ta strašna bolezen. Za-w i* napadati domače, tako da r' ga morali zvezatl, ker bi *<*r ne bili varni življenja. Nepričakovano je napel vae moči »n raztrgal vrv, s katero je bil *v«zan. Divjal je po selu in pri-*t«l na rob nekega 20 metrov |?f>bokega prepada. V bdsnoeti Karlovca ob 9.11 zjutraj in prihaja v Ljubljano ob 2.30 pop. je Mahičnem pri Metliki prega zil voz, na katerem so se nahajale štiri osebe. Mahično je druga postaja od Karlovca. Pred Mahičnim seka železniško progo cesta, ki se odcepi pri Metliki od državne ceste Ljubljana-Karlovac in vodi preko Ozlja v Karlovac. Ta cesta je precej prometna, saj je glavna prometna žila iz Karlovca za Vivo-dino in Žumberk, kakor tudi za okolico Karlovca. Glavna krivda nesreče je v tem, da cesta nima pri prehodu železniških zatvor-nic. Iz vasi Jaškova, ki je oddaljena 5 km od Mahična, se je peljala z vozom 451etna Berta Belanak-Kabalin s svojima dvema otrokoma na obisk k svojemu možu Mateju, ki se nahaja že tri tedne v karlovški bolnici. Vlak vozi na tem mestu s hitrostjo 45 km. Voz je hotel pred vlakom pohiteti preko železniškega trga; toda ko je dospel na tračnice, je konj nenadoma ustavil in se ni hotel premakniti, marveč se je samo oziral proti bližajočemu se vlaku. Strojevodja Stajer in kurjač Perhavec sta opazila voz šele m razdalji 100 m, ker je tamkaj ovinek. Strojevodja je dajal znamenja s piski in je obenem potegnil avtomatično zavoro. Toda bilo IZ PRIMORJA Izplačana vojna odškodnina. "Cassa mobile di Gorizia" je izplačala v preteklem mesecu 96 milijonov 327.100 lir. S tem denarjem je odškodovanih 26,339 oseb. VBanca d' Italia" v Gorici, Tržiču in Tolminu je izplačala v istem mesecu 52,400,200 lir. S tem je odškodovanih 8051 oseb. Odškodnino sq dobili poškodovanci iz Goriške pokrajine z Vipavsko dolino, Krasom, Banj-ško planoto, Soško dolino do Tolmina, za Podbrdo, Trbiž in Idrijo. Važno državno cesto prve kategorije, ki vodi skozi volčanske vasi, nepresetano popravljajo, izblojšujejo in odpravljajo klance. Da se odtegnejo ovinku, izvedejo cesto pod Ciginjem. Kmetje se bojijo škode, ako bi Rtziliat razvpitih rumunskih volitev ROJAK UBIT V JAMI. 2andarji ho skrbeli večino. — Socialisti ao prido bili na glasovih. talumet. Mlch. — (Izvirno Prosveti.) — V pondeljek 8. avgusta popoldne se je pripetila za vladno| razstrelim v rudniku Phoenix No. 1. katere žrtve so trije slovenski rudarji. Steve Lakner je bil ubit na mestu, Joe Weias in Baltfmoi*OM« MmrIm i« Imela Najboljša Uto Ženeva, Švica. (I. I.) — Libe- Jakob Mihelčič sta pa zelo ožga-ralna stranka, kl je vladajoča' na. Zadnja dva sta člana S. N. stranka, pripoveduje ljudstvu v P. J* — Vzrok eksplozije je bil letakih, da je prejela več glasov, plin, ki se je nabral v starem kot je volllcev. Lahkovernemu | rovu, kateri je bil opuščen pred rumunskemu ljudstvu se natve-lveč kot 40 leti. Rudnik zdaj pre-zuje, da je prejela 3,000,000 navijajo, ln ko ao delavci raz glasov, a volllcev je bilo samo bili deske, s katerimi je bil rov 2,700,000. V resnici je ta vla- zabit, je sledila eksplozija. Po-dajoča stranka "prejela" 1,700,- nesrečeni Lakner je bil rojen v 000 ali 62 odstotkov glasov. Calumetu. Njegovi starši, ki so Leti 1926 dne 26. maja so bi- prišli is okolice Črnomlja, eo že 11 v sedlu Se Averescutiji in »tar* naseljenci. Star je bil stranka je prejela le sedem od- okrog 30 let in zapušča vdovo stotkov glasov. Takrat ao Avc-|tei- dva otroka, šla cesta Čez rodovitno čiginjskolrescutiji dobili Še 52 odstotkov polje. Cesta bo krasna, zložna, glasov in so pridobili 270 man-pravijo, da bi utegnila izborno datov. Sedaj • niso prejeli še služiti v vojnem slučaju. dveh odstotkov glasov in pribo- Izletnikov je po Vipavski do- rili 80 8ttmo en mandat. Solini po leti vedno več. Posebno n* j st desežev liberalcev se je pu I Delati morajo 365 dni v letu. — prihajajo radi Tržačani. Na v onem letu pomnožilo na 828. Mezda ne odgovarja draginji Nanosu, Cavnu in Javorniku je Kako to mogoče. Leta 1926| in napornemu delu. ob nedeljah polno turistov. Se- 80 Averescutiji kontrolirali vo-daj bo po vrhovih in dolinah ob »Kve, ^aj sp pa liberalci. Ll- St. l^oula, Mo. - Brzojavni meji mrgolelo vse polno voja- beralci niso videli radi, da je | uslužbenci Burlington železni- Njen čiati dohodek znaša $28. 500,000. — To Je 917.20 n« delnico. — To je največji do blček v njeni zgodovini. ŽELEZNIŠKI BRZOJAVNI USLUŽBENCI ODG L ASO-V AU ZA StAVKO. štva, ker se prične vojaške vaje M™** tako velika, ker bi radi l- ške družbo glasujejo o stavki, velikega obsega me,i močnejšo pozicijo, ampak E. J. Manion, predsednik orga- D' Annunzio pride v Trat? V nJih orodje ~ ^ndarji in dru- nisaslje brzojavnih uslužbencev septembru hočejo proslaviti «i vsakovrstni,priganjačL~ ne izjavlja, da skoraj soglasno gla-csmo obletnico reškega podvzet-hajo nehati, kadar pričrio gro- «ujejo za »Uvko Glasovan ja ja. Takrat bo veliko romanje do W ljudstvu in krasti glasove, se je udeležilo 2,000 članov. U D'Annimzijevega bivališča. Dne Volitev «ta se udeležili obeM^enci zahtevajo 10 odstot 13. septembra odpotuje povelj- delavski stranki: socialističnapovišanja mezde. Njih je prepozno. Lokomotiva je za-|nik D u^le|j; v Trno-žečega na tračnicah, od koder! ^ q^j^j e> Krivec, Al. ga Je odgnal. Relič je tejavfl, ds AJ fttr0Mr( st Mllkuc; si bo vzel Življenje, ker je ne-| * L ^^ A KrJa Vloga pravi, da bi članom U godb ne bil dovoljen vstop kot kontraktnlm delavcem. Umet nlk i ko taki ljudje, kot sta Krs sler in Pnderewsky, argument rajo ameriški godbeniki. DVANAJST IIN1 OI MA Mi A ZA KACCA IÑ VANZETOJA. Bal t i more. Md. — Baltimore Ohio železnica je prva, ki je uvedla v avojih delavnicah sporazumno sodelovanje delavcev. a družba ni hotela zatuliti v Atterburyjev rog, da je treba ustanoviti kompanijske unije in uničiti prave delavake strokovne organizacije. Zanjo so se to smernice izplačale. Njeni do-\odki so narasli, med delavci pa nt nezadovoljnoatl, ker se vsaka pritožba aH spor hitro reši. Ta družba Je imela letos |2lA00, 000 čistega dobička po odbitku davkov in obresti. Bil je naj večji dobiček v zgodovini te že-eznlške družbe, o kateri se je pred več kot petnajstimi loti govorilo, da je na robu prepada. Dobiček na delnico znese $17.20. Glavni tovor na tej železnici tvoril premog. Skoraj 6« odstotkov njenega tovora je o fuiog. Letos se je prevaža nje premoga zaradi lzpora ru arjev tako znižalo, da bo žnlez nlca najbrž zaprla tri svojih de avnle sa popravljanje vos in okomotlv. To dejstvo govori ako so rudarji ns stavki, da niso prizadeti lu rudarji, ampak tud drugI delavci. Najprvo so pri zadeti transportni delavci, ker e manj produktov za prevažanje. Na to i>a pridejo na vrato ndustrljski delavci, ker stav-karjl ne zaslužijo ničesar, tedaj pazijo tudi na svoje Izdatke. In če je število i/.prtih ali stavku-jočih delavcev tako veliko, kot je zdaj v rudarski stavki, tedaj se to precej -pozna v industriji. CEHTNOZRLEZNIfiKI USLUŽBENCI NA ZAPADU ZAHTEVAJO POVlftANJE MEZDE. Gibanje ae Je raašlrtlo po aapad-nth ksnsdakih mestih. Vancouver, Kanada. — Organizirani motOmMcI ln sprevod-ni k I v Vancouver Ju in drugih bližnjih mestih zahtevajo, da se jim mezda od ur« poviša za Štiri cente ali na 68 centov. Delavci, ki delajo v delavni ah cestnoželoznišklh družb, pa zahtevajo povišanje mezde od ure na 80 centov. IZKOItlCANJE RIBIČEV BUJNO CVETE. Illbič dobi za funl polenovke en rani, prodaja se pa po 20 centov. Montrcnl. Kanada. — Pole-novka se prodaja odjemalcem funt |M> 15 do 20 centov v kanadskih mestih, ribiči v Nov koliJI pa prejmejo samo en cent za funt polenovke. Ribič žive v veliki revščini Ih pomanj kanju, ribji prekupH in Špeku lantje pa v izobilju. ___l ■ • mmm HTAVKA VOZNIKOV V HT. UHUKU. ce. POTEZA BELIH GARDISTOV PONEMRi;< ILA. Rdeča atraža Jih Je zavrnila krvavimi glavami. Stavko so pmvortrale lomne kompenlje. Berlin. Nemčija. — Dobro organizirana četa belih gardUU>v, katerim se še vedno zdehs polnih loncih mesa (A) času car ker je nesrečen. Pol ure pozneje je že, ^ krtmu. |i. Doljak, trgovec visel na mostu. Sezul st je Bit€tnikt bivši učitelj. ¿evUe in «lekel suknjo ter ^ prireditve nato obesil na pas. j)0ml>orgu Je hotelo gostovati Neareča na železniški progi. Dramatično društvo iz Gorice a.. ^ Na železnUki progi med Žalcem Nicodemijeve kome- «kega režima v Ruslji,Jt uflria rn pVSvčami so našli Oblast Je pri- I« J razmesarjeno truplo 1« let sta-^^^ V Crnicah hvršen v nedeljo zjutraj, rega trgovskegs pomočnika Ivs-l^ . i|f)<1 vriKj koncert. I Na ruskem na Ttratnika iz Griž Siužbovall^^^ y vjp(lVik|h ^v-Vranskem t» Je L, drullU,v. obUst ne pripusti Je pri Osetu __ |WUtt _____ umhlh čeč in žalosten. Zdi se, da je Kazpu^^ano dru«ve. V Cer- ■ .—.- ---- --------. n#(jn u bilo te dni razpuščeno •kočil v prepad, kjer Je padel prffei pod vlak od j . Pr0avetno društvo". Odlok pra- °*tro kamenje ter oatal na lokomotivi nI bflo opazni ntKa. rupilf1iir9 ^mrter . |kih krvavih sledov. Tadi ^«l • w ■s nearela pri gotovo, mU je mM vlak„1014, Id odhaja iz 'nem nagibu ali pa po nesreči. \ -r *nrtn ozemlju jih j« sprejela policija in jih zavrnile nazaj, da so Uko ležali, kakor da gori za njimi. Mad belogard-niki Je precej mMik ljudi, ki so se dali zavesti od pripovedk starih cari »tov, kla* mwejo pozabiti dobrih časov, kl so jih preživeli v Rusiji* ko je tam uka*'»-[ val še cai — batjuška. r Nadaljevanj« s 1. strani.) Green j« zahteval p<»mlloščenJe v Imenu A. f. L. Boaton. — A|)«l za |K»mllošče-nje Sacca ln Vanzettlja Je pri š4*l «hI Greeha, pn»ds»dnlka A-merfllke delavske federacije. V deraci )< i' prtMlaednlk Gre« n poslal brzojavko governer Ju Pullerju z zahtevo, da obsojen ca r h »m 11 osti. Vstlksn ps Je bil gluk. Rim, rt) avg. — Kakor v za-srn«b vsem princi|>om krščanstva se Vatikan vzlic apelom n« zgane in molči. Vplivni prijatelji Kaira in Vanz«ttija so apelirali na papeia, da bi ta interveniral te radi čiovokoljubnorH Ali papež z vsem avojim ccr kvenim dvorom Je gluh na take prošnje. Po dolgsm molku je šele odgovoril, da sveta stoik* ne ve, kako bi KI. l/oula, Mo. — Vozniki, delajo za transltne kompanlje uNtavkall pri onih družbah ki so postal« beaedelomn« ln so prelomil« triletno |x>godbo z or-zanizacljo. Organizirano ddsV| stvo slmpatizlra z njimi. VojaAkl l«laler pon«ar«ČIL Colon, Panama. — Raptan Oliver Brobery, ameriški vojaški letalec, J« včaraj tukaj smrtno ponesrečil* ko J« v nevihti njegovo letalo zadek» ob vrh drevesa, nakar je traščllo na tla. I^talac J« bil na mestu mrtev. Porodila trojčke. Chicago, 10. avg. — Snoči je V Illinois Masóme bolnici mrs. Arthur Eng«rt is Columbusa. mogla aptllrsti Ohio, porodila trojeke. vse tri ki-r sta Mis prizadeta sojena |«> postavah po vseh principih ju-•tice. deklice Mati in trojčk« se dobro počutijo, Je dejal zdravnik Oweii Wilkins. NAJSTAREJŠI ČLOVEK NA SVETU. 2e lani smo zabeležili, da so sovjetsko»ruske oblasti odkrile ob priliki ljudskega štetja viao. ko v Kavkazu starca, ki je brez dvoma najstarejši človek na svetu. Moskovski poročevalec čeških listov I. E. Srom se na svojem potovanju po Kavkazu ni ustrašil truda, da poišče tega Metuzalema, ga opiše in fotografira. Starec, ki se piše Sapkovskl, živi v območju kavkaške republike Abhazlje, severno od Batu-ma, In sicer v težko dostopni gorski vaal Laty, kl spada v su-humsko gubernljo. Pot v to od vsega sveta odrezano, v blaženi prlrodni preprostosti ležečo pokrajino je skrajno na|K)rna. ker vodi preko strmih kavkašklh skal in mimo nevarnih prepadov. kjer v bujni subtroplčnl flori gospoduje mogočen orel. Ko je ftrom premagal vse težko-če in prišel s spremstvom v La-ty. je nastal na vasi pravi pravcati poplah, zakaj tujec je on-dl kaj redka prikazen. Vsi so vedeli, da je prišel k "starcu." ki uživa v svojem kraju visoko spoštovanje, čeprav v teh kra. jih stoleten starec nI bal redek pojav. V bližini domače hiše mu je šel Sapkovskl nsprotl. Opiral se je na palico, ali videlo se je. da se še lahko glbije. Ko sta se pozdravila, je poročevalec vprašal starca, koliko let Ima. — Stošestdesot. Srom se Je začudil, ker je vedel, da to ni res. Nato je starec, ki ne govori s posebno lahkoto, »opravil, rekoč: — StošestinštlrldoMt. To Je resnična, uradno dogna- na starost. Starčev gbras Ima še malo gub ln je zaraščen s brado la prezident Krueger. život Je suhljat, ali roke so še mlšlčna-to In krepke, s močno nabreklimi Žilami. Na prvi pogled mu ne 1)1 nihče prisodil tako visoke starosti. Starec je Že četrtič ože. njen. Sedanja Žena Je postavna matrona s 67 leti ns hrbtu, njuna najmlajša hčerka ps Je stara Jedva 21 let. Ko je pozneje Irom Izrazi dvom, da bi mogel (do imeti v teh letih otroka, Je stari Sapkovskl vsrohnel ln Jel % svojem abhaikem Jeziku, kl edinega govori, delati "mastne" opazke. Vsaka radovedna mlada Ženska se lahko prepriča, ds ., . V sobi Je nastal smeh ln slednjič se Je smejal tudi starec. Sapkovskl Je sin poljskega o-ficlrja-amigranta, kl se Je naselil v Kavkazu po prvi delitvi Poljlke. 2« oče se Js raznarodil in postal Abhazljec. Nikolaj --tako Je Im« najstarejšemu žive. č«mu človeku — se Je rodil okoli 1. 1780. Njegovo starost potrjujejo tudi razni zgodovlnakl dogodki, prt kat«rlh je sodeloval. Tako s« J« 1. 1810. boril na strani Rusov zoper Turke, kl f mu ugrabili prvo ženo ln dvoje o-trok. Uta 1861 Je takrat že 80-let neti« starca odlikoval car Al«, ksander II. a kolajno. Sapkovskl je bil neke vrst« vaški župan, čaatltljiva osebnost. LJudj«, ki so s« takrat rodili, so zdaj že sivolasi starci. S sedanjo ž«no s« j« poročil kot 00 letea starec, /ena J« bila ob poroki dvajset let stara ln ga j« vz«l«. k«r J« bil močan, priden ln prlllčno bogat. 1 njo Je imel |wt otrok, kl so vsi Živi; najmlajša hči Je va; ška («potica. Otroci Iz prejšnjih zakonov so umrli, le vnuk še živi v Laty. Sapkovskl Je bil vse tlvljanj« poljedelec, ki s« Je v glavn«m ukvarjsl z gojitvijo koruze, tobaka In vina, z lovom ln ribolovom. Od mladih nog do dan«s uživa koruzno kašo ln veliko kis. l«ga mleka ter zelen« ln rd«č« paprike. Meno si privošči le redkokdaj. Vino pij« zmerno, tudi n« kadi veliko. Ima še par zob; do lanskega leta Je dobro videl In slišsl, letos pa so ga jele moči puščati. Vzllc temu še prime zdaj pa zdaj za kako delo. Vsekakor je 144-tetnl starac Izreden pojav, ki nima primer« na svetu. Kakor kažejo znamenja, bo patrijarh sodobnega človeštva U kmalu poklican v vo deželo. NAROČITE M KNJIGO "AMER1&KI SLOVENCI/ Četrtek, it. avgusta.] ZDRAVSTVjO l»«ljudna beecda • klgijeai ka skrbi aa sdrsvje. L Kriienecky: VITAMINI — TVARINE fcIV. IJENJA IN SMRTI. Dvajset let je pribllino, ko je Fauk uporabil besedo vitamini za t vari ne, ki ae razločujejo od ostalih za iivljenje potrebnih sestavin, kakor so beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati in mineralne eoll. Takrat je beseda vitamini zvenela nekam skrivnostno, skorajda mistično. Najbolj čudno se je zdelo, da teh tvarin ne potrebujemo v o-bičaj ni količini hrane več kot nekaj tisočlnk grama ali ie manj. To je lastnost, ki jih najbolj loči od drugih seetavin nafte vsakdanje hrane. Ce jih je Uko malo, tedaj je očitno, da niso niti vir energije (kakor n. pr. maičobe), niti snov za novo tjvo gmoto. Njih vloga v člo. veikem telesu se razlaga takole: Vitamini e evojo navzočnostjo v telesu nekako podiigajo ilvljensko dejstvovanje In ga spravljajo na pravilen tir; po-tem takem eo nekaki vzpodbuje-valci in reditelji, brez katerih življenje zastaja in spiahneva. J Danes — po skoraj dvajsetletnem raziskavanju — nam je ie marsikaj jaanejie o vitaminih in o načinu njih vpliva na iivljenje. Čuden značaj teh tvarin je ie dodobra izginil izpred oči strokovnjakov in nestrokovnjakov ; pojem vitamU nov je ie preje izgubil prvotno mistično obeleije. In kar je poglavitno: poznavanje vitaminov je — čeprav ie niao reiene zadnje uganke — tolikanj napredovalo, da ee uporabljajo celo v praktične namene. Zal da gre ta praktičnost predaleč, če se spomnimo itevilntfi "vitamino-vlh preparatov", ki so se pojavili'na trgu zadnja leta in pa zlorabljanja besede "vitamini" pri reklami raznih iivil in konzerv. Kako eo odkrili vitamine. K poznavanju vitaminov emo doili po raznih poteh. Pred vsem so nas napotile k natančnejšemu raziskavanju posledice konzervne hrane ali enostranske prehrane sploh. Kakor pri vseh velikih razkritjih, je bilo tudi v tem primeru odločilnega pomena golo naključje. Tako je bil B-vitamm, tisti, ki povzroča bolezen zvano beri-beri, odkrit v neki kokmijalni bolnici, kjer so krmili kure z ostanki kuhanega oluičenega rila. Kmalu eo ee pri kurah pojavile človeiki bolezni beri-beri podobne motnje. Tedaj /e Grijneu sinila misel, da utegne beri-beri povzročati uživanje riia, ki eo mu bile odvzete v lupinah se nahajajoče snovi. Ko se je tedaj pokazalo, da ee da bolezen prenesti tudi na iivali, je bila pot poizkusom odprta. vrste vitaminov. Po danainjem stanju raziska-vanj razločujemo iest vrst vitaminov in sicer: - • 1. Vitamin, čigar pomanjkanje povzroča zastoj v rasti mla. dih organizmov, vnetje očesne roienice, ki se lahko razvije v slepoto ter vnetje kože, izpadanje kocin itd. Ta vitamin označujejo kot vitamin A. Poprej se je mislilo, da povzroča tudi rahitU; novejia raziskavanja pa ep pokazala, da je ta bolezen — v kolikor naetaja zbog pomanjkanja vitaminov — v zvezi z enim izmed nadaljnih vitaminov. 2. Vitamin, čigar nedoetaja-nje povzroča živčne motnje,, ki eo podlaga tako zvani beri-beri. Ta bolezen, ki je doma v deže- SPOVED L. N. Tslstel.—Prersdsl Josip Vidmar. Kričen in vzgojen eem bil v pravoalav-ni kričaneki veri. Učili eo me to vere ie v o-troikih letih in ves čas moje deike in mladeni-ike dobe. Ko pa sem z osemnajstimi leti, po drugem letu itudlja, izstopil iz univerze, nisem veroval od tistega, kar eo me učili, ničesar več. Po nekaterih spominih eodeč sploh nisem nikdar resno veroval, temveč eem imel samo zaupanje do tietega, kar eo pred menoj izpovedovali odrasli; toda to zaupanje je bilo zelo omahljivo. Spominjam ae, nekoč, ko sem bil star kakih enajst let, je priiel v nedeljo k nam neki fantek, ki je ie davno umrl, Volodlnka M., — hodil je v gimnazijo — in nam je kot najno-vejio novico pripovedoval o odkritju, ki eo ga -napravili v gimnaziji. Odkritje je bilo v tem, da Boga ni In da je vee, kar nas uče, sama iz-miiljotina (to je bilo leta 1888,). Spominjam se, kako eo se starejii bratje zanimali za to novico, kako eo pozvali tudi mene na posvetovanje in kako emo se vel, ae spominjam, . silno razvneli in sprejeli to novico kot nekaj zelo zanimivega in popolnoma mogočega. Tudi ee spominjam, kako se je naenkrat moj starejii brat Dimitrij a strastnostjo, kl je bila lastna njegovi naravi, na univerzi podvrgel veri in je jel hoditi k veem službam božjim, ee jel poetHi, «ivett čisto in nravno iivljenje in kako smo se tedaj vsi in celo odrasli nepreetano norčevali iz njega in mu bogve zakaj dali ime Noe. Spominjam ae, Muein — Puikln, ki je bil tedaj kurator Kazanake univerze, nas je vabil k sebi na plea in je poemeh-Ijlvo prigovarjal branečege se brata, čai da tu je tudi David pleeal pred skrinjo zaveze. Te-dej sem se strinjal e temi ialami starejilh in sem is njih Izvajal, da ae je aicer treba učiti katekizem, da je sicer treba hoditi v cerkev, da pa ni treba vaega tega upoitevati preveč reeno. Tudi se spominjam, da sem ie zelo mlad bral Voltalreja in da njegova posmehovanja ne aamo niso vzbudila v »meni ogorčenja, temveč da so me zelo veselila.' Odpad od vere se je v meni izvriil prav tako. kot se je vrill in se Ae sedaj vriU v ljudeh naAe vrste Izobrazb«*. Kot se mi zdi, se vr-Ai ta odtuid v večini alučajev takole: ljudje ii-ve. kot žive vsi, vsi pa žive na podlagi načel, ki ne samo da nimajo ničesar «kupnega z vero. temveč ki so po večini verskim nsčelom naravnost nssprotna; verski nsuk se ne udeležuje živi jen js in nikdar ne nalet iA nanj ne v občevanju z drugimi ljudmi ne v svojem laatnem življenju, da bi se moral ukvarjati ž njim. Ta verski nauk Izpovedujejo tam jp-kje, stran in neodvisno od življenja. Ce pa že naletiA nanj, tedaj ga sreča A kot zunanji, z žili jen jem nezve-zan pojav. Po njegovem življenju. |m> njegovih delih človeka sedaj kakor prej nl mogoče «poznati, ali veruje ali ne. Ce je ksks razlika med človekom, ki javno izpoveduje pravoslavje, In človekom, ki ga zanika, tedaj ne v korist prvega. Kakor sedaj, tako «i iu
  • ^ Kampanja sa aava naročnika na dnevnik Trosveto" eo strnit Ifc februarja 1927 In ss sskljat! 15. asvsmbrs 1927. Vsakda, U ss naroči na dnsvnik "Prosveto" In M doslej is nI M ns-račaflt, fcedH as psi Isto sil m cele leta, sH