59. številka
Ljubljana, v petek 13. marca.
XVIII. leto, 1885.
Izhaja vsak dan ivcčer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av stri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po
10 kr. za meseo, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaš;i. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če M dvakrat, ui po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se Izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravništvo je v Frana Koiuiana hiši, »Gledališka stolba". Upravni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Gregorčičev večer.
Sijajen, eleganten in vzvišenemu namenu vseskozi dostojen bil je v včerajšnji večer in kdor se ga je udeležil, ostal mu bode v trajnem radostnem spominu. Vse spletke in nasprotne agitacije nekaterih krogov neso preprečile plemenitega smotra: da se zlobno napadenemu pesniku priredi slavlje, kot izraz iskrenega našega sočutja in priznanja, da se pokaže, kako se vsi strinjamo z njegovimi ideali, kako občudujemo divne njegove poezije, kako pa soglasno obsojamo neosnovane, po zavisti in tesno srčnosti narekovane napade.
V tem plemenitem namenu sešlo se je včeraj blizu 120 gospodov iz Ljubljane, iz Borovnice, Postoj ine, Kamnika, z Dolenjskega, iz Kamnegorice, iz Rajhenburga, Celja, z Dunaja (dr. Vošnjak), mej njimi tudi par duhovnikov, v čitalnični dvorani, ki je bila v ta namen s cvetlicami, zelenjem in s slav-Ijenca oljnato sliko, ki je je po fotografiji naslikal gosp. Magolie, bogato in okusno okrašena in razsvetljena.
Bil je to lep zbor ruzumnikov in dostojanstvenikov slovenskih, zbor, ki je bil tem lepši, ker je vse spajala jedna in ista misel, jedno in isto navdušenje za vse, kar je blagega in lepega, v prvi vrsti pa za pesnika Gregorčiča in njega pesniške umotvore.
Okolu 8. ure pričel se je banket, kateremu je predsedoval dr. Valentin Zamik. Mej sviranjem vojaške godbe domačega pešpolka zvršil se je kulinarični del večera in priznavati moramo, da je g. Cesaric svojo nalogo prav dobro in v občno za-dovoljnost rešil.
Za tem prišle so na vrsto napitnice. Prvi je napil dr. Zarnik presvitlemu cesarju. Navdušeni slava- in živioklici zaorijo po dvorani, godba za-svira cesarsko pesen, katero ves zbor stoje posluša.
Potem napil je dr. Zarnik v obširnem govoru slavljencu, pesniku Gregorčiču, katerega naj nam Bog ohrani še mnoga leta. Zdravijca ta ▼sprejela se je s frenetičnimi živio-klici.
Potem prečita g. Trstenjak pesnika Gregorčiča pismo, v katerem izreka najtoplejšo zahvalo ▼sem udeležencem pri tej slavnosti, osobito svojim tovarišem po stanu, ki naj bodo uverjeni, da jim
ostane zvest in pošten tovariš do groba; dalje tovarišem na drugem polji, gg. pisateljem, ki požrto-valno poklanjajo svoj talent narodni omiki, dalje pa osobito si. odbornikom tega slavja, ter izreka željo, naj vsi udeleženci zapišo svoja imena na polo papirja, ki mu boile drag spomin. Z velikim navdušenjem vsprejelo se je to pismo, še bolj pa krasna pesen, ki jo je g. Gregorčič kot »skromen spomenik" zložil temu večeru in katera se bode v »Slovanu" natisnila.
K tretji napitnici poprijel je dr. Ivan Tavčar besedo. V jako lepem, dovršenem govoru razpeljaval je misel, da kakor je v Poljakih pri vsakej svečanosti, pri vsakej slovesnej priliki običajna napitnica „Ljubimo se", tako mora tudi pri nas pri vseh shodih in zborih jedna napitnica veljati domovini slovenski. Končavši svoj govor napil je tako: Bog živi slovensko domovino in proroke in duhovnike slave domovine slovenske, to je: slovenske pesnike!
Mej temi napitni« ami peli so pevci jeden zbor, g. Razinger pa Burgarelovo prelepo skladbo „Nazaj v planinski raj" toli izborno, da je vsled burnega odobravanja jo moral ponavljati.
Vrsto oficijalnih napitnic zaključil je g. Ivan Hribar z jako lepo sestavljenim govorom, ki je bil z navdušenjem vsprejet, kajti njegova napitnica veljala je slovanstvu in žla je iz srca v srca.
Po oficijalnein delu vrstil se jo govor za govorom, da vseh niti navajati ne moremo. Prvi oglasil se je gosp. dr. Vošnjak, ki se je nalašč z Dunaja na banket pripeljal. Njegov govor bil je jako obširen, bil je obramba Gregorčiča, ob jednem pa stroga obsodba slednjega napadovalcev. Napil je: Idealnemu mišljenju in vsem, ki se žrtvujejo za narod.
Dalje so napivali: dr. Gregorič duhovnikom ; M. Vošnjak iz Celja beli Ljubljani, metropoli slovenski in nje županu; g. Cvetko iz Rajhenburga v izredno lepem govoru pesniku Gregorčiču; župan Grasselli ženskemu spolu. Slednji govor bil je posebno navdušeno vsprejet, kajti bil je poln humorja in smelo trdimo, da bela Ljubljana še ni imela takega župana-govornika. Razen napitnice vladiki S tr os sm ay er j u, omeniti nam je še gosp. Bučarja dovtipnega govora, ki je napil doktorjem, da bi zdravili   in  ozdravili  (politične) i
naše hipobondre in lepega govora g Staniča iz Kamnika, katerega govora vsebino bi obširneje prijavili, da nesmo s prostorom na tesnem.
Poseben užitek priredili so nam gg. pevci. G. Foeriter zložil je Gregorčičevej pesni „Njega ni" krasen napev K« čveterospev, gg. Razinger, P f i b i 1, V a 1 e n t a, P a t e r n o s t e r pa so ta čveterospev tako krasno peli, da smo bili kar očarani. Gotovo, da je ta najnovejši Foersterjev čveterospev izmej najkrasnejših skladeb, kar jih ima slovanski svet in g. dr. Dolenc govoril je vsem iz srca, ko je dvignil čašo ter napil kakor plodovi-temu, tako tudi izbornemu skladatelju Foersterju.
Dodati nam je še to, da je g. Ivan Hribar izprožil srečno misel, da se osnuje oziroma zopet oživi „slovensko pisateljsko društvo", kateri predlog je pal na rodovito polje in bode dostojen spomenik sijajnemu temu večeru, in da so se mej srčnimi živioklici prečitale naslednje brzojavke :
Djakovo. — Misiju dielim radost čestitih Slovenaca sabranih pri veseloj večeri Gregorčičevoj. Slavnomu pjesniku i braći Slovencem srdačno pozdravijo Strossmaver.
Dunaj. — Zlagaj, ubiraj, spevaj, mili slavec, v vilinskih glasih slovenskih neutrudno uzorne duho-tvore; spletaj krasne vence duhovitih pesni j svojemu rodu na slavenskem jugu; vzdiguj orlovskim, solncu-bližnim letom odbrane pomisli na tolažbo, ukrep, navdušenje, oblaženje Slovencem. Neusehla slava slavljencu, čast jegovim prijateljem
Državni poslanci: Dr. Raič, Tonkli, dr. Vitežić, Nabergoj, Obreza.
Ajdovščina. — Poziv v „Slovenci" od sobote mora vsaki Gregorčiča poznajoči smatrati obrekovanjem. Zloba tiči v stavku: „ki ne odobravajo sicer njegovih napak". Mi ž njim živeči ne vidimo na njem nikakih napak. Več častiteljev, česar ni, tudi ne vidi. Dakle morejo imeti te le namen Gregorčiča pri njega nepoznajočih očrniti. Iz ljubezni do bližnjega posredujte, da se vsi večerniki proti pozivu kot golemu obrekovanju grajalno izjavijo. Živeli! Dug u lin.
Kranj. — Slava neumrljivemu velepesniku mučeniku Gregorčiču! Slava Strossmaverju!
Vrhovnik, kaplan Nakelski.
Po s toj i na. — Pesniku Gregorčiču strogo pravovernemu v življenji in v vsem svojem trudu najčistejšemu, kličejo: Slava!
Rodoljubi Postojinski.
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francuski spisal Kenč Lef-bvre.   Poslovenil        * Stat nominis umbra.)
Šesto poglavje.
Seznanimo se z g. Alfredom Rosom in sosedom Greenom. Dalje.)
Oh, moj sin! mislil sem, jaz sem za te sanjal o drugi bodočnosti! morebiti je to boljše za te; morebiti nemaš onega državniškega veleuma niti potrebne gibčnosti in vpogljivosti, da bi se povzpel do službe kakega načelnika. Kocka se je zavrtila, ti bodeš le vsakdanji milijonar!
Zahvalil sem se Greenu, ki je prav tilio mi
rekel:
Sosed, pri tem ne ostanemo. Vi poznate Mar-gerito, dvanajstega mojega otroka, malo mično deklico, ki ima devet let, vender je že tako okroglega života kot kaka čeča Mislim, da jo bodemo v šestih ali sedmih letih lehko naredili za gospo Hen-
rik Smithovo. Do tja pa bodemo pazili na mladega moža in njegovo premoženje; zaupajte name.
To pa je bilo preveč!   Jaz, doktor Lefebvre, jaz učenjak in državljan v svojej deželi, naj bi bil posvačen in zavezan temu dišavarju!   Gotovo, jaz ljubim jednakost; jaz sem Fruncos in načela od so mi evangelij.
Le uiortela sout ugauz; ce nV.it pa la naissance, Cest la seul vertu i|ui falt la differenc,*) kakor pravi naš neumrjoči Voltaire.
To jednakost, zahtevam, naj se proglasi pov-sodi, naj se nabije na oglih; rad pridani, da se to jednakost vpelje tudi v naše zakone; zakone, po katerih se nikdo ne ravna. A da bi to jednakost uveli v vsakdanje življenje, v naše šege in navade, nikdar, nikdar! Zmeraj bode človek, ki nič ne dela, na višem stališči, kot človek, ki si svoje prste z delom maže.
Ravno sem hotel razdreti veselje in zavrniti to nevestino srečo, ko je moja žena soseda povabila na pleče in čaj.
Danijel, rekla je Jenny, moli, vsi smo pri mizi.
*) Ljudje so mej seboj jednaki; ne rojstvo, atupuk sama krepost dela mej njimi razločke.
Draga, tako sem ginjen, da celo ne vem, kaj počenjam. Moli ti mesto mene.
Bog češčeni, rekla je Jenny, blagoslovi to hišo in vse, ki so v njej. Blagoslovi tudi one, ki jo za puščajo, in naj bi ti, gospod ! mej njimi našel samo čista in pokorna srca.
Vsak je izrekel: Amen, s toli pobožnim glasom, da je bil tek mojim mislim popolnem zaprečen. Opazoval sem zopet svoje prijatelje, svoja otroka in svojo ženo; Greena, kije s toliko priprostostjo ustanovil srečo mojej rodovini; Henrika, ki je v šestnajstem letu z odločnostjo moža in pridnostjo mladeniča poprijel se dela, da bi si nezavisno stanje ustanovil, ter se ni strašil niti nevarnosti, niti oddaljenosti; nežno iu čisto ljubezen mej Suzano in Alfredom; in nazadnje svojo ženo, svojo dobro Jenuy, ki je vsa udana le na druge mislila, le za druge skrbela, telo in duša vsej hiši, matica tega panja, iz katerega je roj ušel.
in jaz, nekoristni trot, ki sem znal le godrnjati, moral sem si reči, da bodem osamljen ostal pri tem ognjišči, katero je sedaj še oživljala Suzanina iu Henrikova radost. Rose je imel devet otrok, Greeu celo petnajst, liog blagoslovlja velike rodbine; inče
P ulj.   -   Slava Gregorčiču in njena rastite-ljem ! Čitalnica. Sežana. —
Soviag jo narodu, klor del« ti zapreke Kdor duhu tv< jemu o in« dela: Sl«»veneki n »rod z »lov.-I j - v veke. Odkar je struna tvoj i n:nn 7. pel*.
(1 r e g o r č i e e v i čistilci.
Dunaj. — Hrvatsko akadcmiČko družtvo „Zvonimir" čestita sviestnoj braći Slovencem sudje-lujue u dubu s njimi Pozdravlja svaki korak k našemu /.druženju očekivajuć pobjedu slobode i ujedinjenja. Z maj i d
S v. P a v e l v Savinjski doli n i. — Slava Gregorčiča! Živeli čestilei njegovi! Fekon.ia.
Rudolfovo. — Slavnemu pesniku in čestil cem njegovim, zbranim njemu na čast iti priznanje, kličemo gromoviti živio. V duha učestvuje.
ČI ta l ni c a Novo m e š k a.
Sežana. — Večna slava slavnemu sla vijencu, dičn mu pesniku Gregorčiču! Bog živi narodovega odg \jitelja!
Sežansko učiteljsko društvo: Kante. Dunaj.      Diki slavjanske poezije Gregorčiču in »lavi.einu banketu kličemo jednoglasno ■ \a /dar!
Bolgar Ne s to 10 v, M al o r tis K o s t i s i n, Čeh Č e r n y, Hrvat S tu rm, Danilo Majaron.
Sežana. - Mnogaja leta vrlemu neustrašiji-veimi boritelju pesniku slavljoneu kliče
Sežanska čitalnica. Žužemberk  — Divnemu slavcu ob krasni Soči kličemo gromovito slavo čestilei ob zeleni Krki! Bralno društvo v Žužemberku. Metlika. — Obžulujem,  dni se   ne morem udeležiti osobno Gregorčičevega večera. Zato pa kličem I2 daljne Belokranjske: Bog živi še mnogo let n;'    ;   ljubljenca,  pesnika  Simona Gregorčiča, in srčen pozdrav vsem častiteljem njegovim
Notar Sta j e r. Kočevje. — Bog nam obrani še mnogo let našega  nnjdivnejšega   pesnika Simona Gregorčiča! Ži\eli ofegovi častilci!
Ambrož, Komljanec. Kragelj, Mušič. Trnovo. — Osebno zadižan, v duhu z vami.
S lavo j Jenko. Rakek  — Slava Simonu Gregorčiču, ohrani ga Bog še mnogo let, da bodo prebujal s svojimi poezijami narod slovenski! Živeli njega čestilei!
Sebe nikar, L a v r e n č. i Č. Vrhnika.       Bog nam obrani še mnogo let neumornega pesnika Simona Gregorčiča, pon s Slovenije! Slava mu! Vsem zbranim čestiteljem njegovim pa živeli! Simon Ogrin.
Vrhnika. — Presrčne čestitko vsem zbranim rodoljubom! Živeli gostje Gregorčičevega večera!
Dfago ti n in Ivan Tomšič. Gradec. — Gromoviti  živio slavnomu pesniku! Živeli čestilei njegovi! Triglav.
Vrhnika. — Vsem /.branim rodoljubom: Na zdravje! Živel naš pesnik Gregorčiči Živela sloga! Živela domovina! Vrhniška Čitalnica.
Ribnica. — Slava slavnemu pesniku Slovence;! Živel neustrašljivi naš Simon Gregorčič.! Živeli njegovi zbrani častilci! Pereant njegovi slepostrastni nasprotniki]     Josip Klan, Albert Sežun, Mihael Škrabec. Dunaj. — Slovenska mladež v tujini pridružuje se z navdušenjem častilcem  narodovega ljubljenca in želi svojemu častnemu članu, naj deluje še mnoga leta svojemu narodu v čast in slavo svobodno, kakor mu veleva bistri um in plemenito srce Slava slavljencu, živeli i njega slavitelji!
A k a d e m i č n o društvo „Slovenija". Trst. — Srčno pozdravljajo Gregorčičeve častilce in se vesele v duhu z vami
Buonavijni, gostilniki.
Postoj i na. — Narod, kateri ne ume pesni- I kov svojih, ni vreden, da bi se mu rodili.
Postoj inska Čitalnica. Št  J ar ne j. —
Kdor ie sam, lehko £h vsak zatira,
»V sam j-, pasti umni S-' junak;
A k. gat Itroj tovarišev poilpira,
Pngum iim rase, dasi je iibak,
St« tema mo4 t<k<> se v slednjem ebir«,
I/, i-fte vse za \s<> močan je reak:
T.ko nij duh njegov od nas moći dobiva.
Ves naS pogura v tregovo duS • se izlivi.
Zato 7. veseljem nove spet cvetove
Zaaaja naj od mis krepko podprt,
(Joji jih Ae naj vse življenja da ve,
Pri dolu nij ga najde bleda smrt!
A Bog sovražn 1 kroti mu vetrove,
In blagoslovi 11111 samotni \rt,
Da cvetje krepko um rodi in 7.dravo,
Prija t lom na radost. domov j 11 v slavo!
Družba čestiteljev Gregorčičevih. Bled. — Slava Gregorčiču!
Rihard Schrey, Oroslav Jelene c. Postoj i na. — Gregorčič, dika slovenskega 1 naroda, osrečuj in povekšnj svoj bori narod s svo- 1 jitni tlivnimi in krasnimi umotvori še mnogo, mnogo let! Slava Tebi! Živeli Tvoji častilci!
Ivan Lavrenčič.
not. kand
Komen. — Nevenljiva slava Gregorčiču, svetli zvezdi na slovenskem pesniškem nebu, učiteljstva in nežne šolske mladine prijatelju ?!
Anton Leban,
nadučitelj.
Iz državnega zbora.
Ni Dunaj i, 11. marca. Večina je vajena slišati iz ust našega mi listra take izjave, ki so naravnost nasproti tolikokrat proglašenemu vladnemu programu   Kakor pa je gosp. minister danes izustil so proti Greuterju, vzbudilo je največjo nevoljo ne le pri tirolskih poslancih, ampak na vsi desnici. Gretiter je namreč včeraj bil osvetljava!  nezdrave učne razmero  na Dunajskem vseučilišči in napredujoče  požidovljenje, ker je že nad (JO profesorjev in docentov židovskega rodu. Če se bodo še zannprej taka imenovanja vršila, potem bo v malo letih večina profesorjev židovska. Dalje je Greuter omenjal   znane  prigodne lanskega leta, ko je cesar sam prišel k otvorenju  nove univerze. Na vse to je g. minister  Conrad  danes odgovoril, pa tako, da bi nekdanji Stremayer ne  mogel huje napadati in sramotiti katoliških tirolskih poslancev. Za veroizpovedanje se on ne briga pri profesorjih, le za vednost  in pristavil je, da ne ve koliko je profesorjev tega ali onega veroizpovedanja Patriotizem da je tudi na Dunaji doma,  ne le na tirolskih gorah.   Tirolskim duhovnikom je svetoval, naj opuste svoje časnike, ker ne govore resnice in naj si druge naročajo.   (Menda N. Fr. Presse ali kak drug židovski list.) G. minister je s to svojo izjavo žel  veliko  polivalo od  liberalcev in Židov. Tem bolj razjarjena proti njemu je večina in zahteva zadoščenje za javno osramotenje narodnih in konservativnih  poslancev : ona hoče vedeti, je li g. Conrad govoril v imenu cele vlade, kajti v tem slučaji se bodo tudi  prizadeti poslanci vedeli ravnati pri vladnih predlogih.
Conrad je mej drugim pritrdil izreku grofa Wurmbranda, da je dvoje vrste narodov in da more le to jednakopravno biti, kar je jednake vrednosti (gleicbwertig). Torej se po mnenji ministrovem superiorni in inferiorni narodi.   Kaj tacega si še no-
beden prejšnjih ministrov ni upal javno izreči, ker to naravnost v obraz bije 19. členu temeljnega zakona. Še le pod vlado, ki je kakor trdi, vsem narodom pravična, sličimo, da se ravnopravnost deli po subjektivnem mnenji ministrovem, kajti kdo drugi, nego minister, bode odločeval, kateri narodi so prve in kateri druge vrste. Zares lepa prihod-njost nas čaka, ako vladajo taki nazori v učnem ministerstvu.
Politični razgled.
Notranje «IW,4*le.
VLjubljani 15. marca.
Nemške liberalne liste, pa tudi vladne je jako razdražil govor tirolskega poslanca Grenterja v državnem as »oru. v katerem se je pritoževal, da je na Dunajskem vseučilišči preveč židovskih učiteljev. Sklicujejo se na d žavne osnovne zn.kone, kateri zagotavljajo jednako pravo vsem državljanom brez razlike veroizpovedanja. Jako čudno jo sklicevanje na osnovne zakone v liberalnih listih. Kadar gre za pravo nenemških narodnostij, pozabijo liberalci na vse določbe osnovnih zakonov. Ko bi se kakemu Židu le las skrivil, je vse židovsko časnikarstvo, liberalno in oti ijozno po konci, če se pa Slovanu teptajo najsvetejša prava, pa le molče ali pa še odobravajo tako rušenje osnovnih zakonov. Sicer pa vsak nepristransko sodeč človek mora priznati, da je t>4 židovskih profesorjev na P,majskem vseučilišči vender le malo preveč. To ni v nobenej razmeri s številom židovskega prebivalstva v Avstriji. Jasno se vidi, da se pri podeljevanji vseuČi-liških stolic nekako posebno ozira na Žide v kvar ostalim državljanom. Kako so to strinja z jednako-pravnostjo vseh Iržavljanov, ne moremo preiskavati. A reči moramo, da govor naučnega ministra, katerega tako hvalijo oficijozi in liberalci in vse zavijanje židovskih listov nas ni preverilo, da hi poslanec Greuter ne imel prav. Naučni minister je v tem slavljenem govoru tudi malo preveč osoren bil proti narodnim pravicam slovanskih narodov. Tako jo s svojim govorom vzbudil le nevoljo na desnici. Češki listi že jako ostro pišejo proti njegovim izjavam. Mogoče jo celo, da bode razžaljena desnica prisilila ga odstopiti.
Mlini it* 11 > mi »late rat vo je odločilo na pritožbo ntftinskih dijakov Levovskega vseučilišča proti vsru;-liiščneinu si-natu, da se grško-katoliški slušatelji hogoslovsko fakultete ne smejo siliti, da da bi morali poslušati predavanja o pedagogiki v poljščini. Zategadelj se bode za nje ta predmet prihodnje poluletje začel razlagati v rusinskom jeziku.
MeRtni /bor v O pavi sklenil je peticijo na vlado, da se ne bo podržavila č«*a?*a gimnazija v Opavi. To šolo ustanovila je in vzdržuje „Matica Školska". Ker pa to društvo težko vzdržuje, to šolo, hočejo Čehi prisiliti vlado, da bi jo podržavila. Temu se pa hočejo ustavljati liberalni mestni očetje, katere vse v oči hode, kar je slovanskega. Tu se je zopet jasno pokazala pravicoljubnost šlezijskih Nemcev, ki slovanskemu prebivalstvu v Šleziji ne pri-voščijov niti jedne državne srednje šole.
Četudi ogerska vlada neče nič slišati, da bi se  zopet ustanovila  Josip »v» ml j a.
vender so merodajni krogi še vedno tega mnenja, da se pomanjkanju vojaških zdravnikov ne da drugače od pomoči. Ker avstrijska vlada v tem načelno ne ugovarja vojaške j upravi, bode morda to stvar odločilo apclovanje na krono.
II rva ««kl ban je neki prepovedal shod slovanskih pisateljev v Zagrebu, ki ga je mislil sklicati predsednik akademije znanosti] Rački povodom petdesetletnice preporoda hrvatske književnosti. Res daleč so že prišle stvari na Hrvatskem.
hočemo biti modre jši od njega, prevrne našo napačno modrost ter nas kaznuje z osamelostjo, po katerej smo hrepeneli .... Ne vem več, kaj vse sem premišljeval; kajti Zatnbo je odprl duri ter je s prestrašenim obrazom ustopivši vzkliknil:
Plat zvona! plat zvona! Poslušajte, gori!
Sedmo poglavje.
Požar.
Na prvi klic Zanibov je lekar letel k oknu; potem se je obrnil k Greenu, rekoč:
Poročnik, nas kliče; gori v dvajseti ulici.
Vodnik (sergent), pripravljen sem, odvrnil je dišavar ter ustal. Doktor, pristavil je ter mi na ramo potolkel, hitite, voz ne čaka.
Lepo, mislil sem, ko sem ju videl oditi z Alfredom in Henrikom; sedaj igrajo se narodno stražo. Narodna straža! To je darilo, katero nam je Amerika po državljanu Lafavettu poslala, in ki se je pri nas prav lepo poneslo! Le tecite k tej nepotrebni paradi, prijatelj i dragi, naj vam dobro tekne! Jaz pa ostanem doma. Kaj je govoril Green o nekem vozu? Kaj misli, da bodem kot kako zijalo tja tekel gledat ogenj v deželi, kjer — kakor pravijo — vsak dan goriv
Pristopil *em k oknu; debel dim se je vzdi-goval kvišku in iskro so iz njega padale; ogenj je rasteh
Naglo, gospodine, naglo, voz se bliža, rekla mi je nenadoma Marta.
Obrnil sem se. Pred menoj je stal Zambo s sekiro v roci in usnjenim šišakom na glavi ; Marta je držala oprsnik iz rudečega blaga in širok pas; bila je moja uniforma, ker bil sem ognjegasec!
Jaz ognjegasilec! Ravno sem hotel očitno upreti se tej no vej razžalitvi, po usodi mi storjeni; a Marta se me je polastila. V trenotku sem bil oblečen, opasan, s šišakom pokrit, oborožen in posajen na streho velikanskega voza, sredi katerega se je kadil parni stroj. Dva krasna črna konja dirjajo odpeljala sta gasilno brizgalno in gasilce.
Ne boj se, Danijel, vzkliknila je Marta s povzdignjenim glasom, služil bodeš Gospodu; Najviši te bodo otel iz ognja, kot je otel svoje služabnike Sidraha, Misaha in Abdenago.
Ta svetopisemski blagoslov me je pretresel: dišal je po požaru.
Prečudna misel, vzkliknil sem, za druge neznane ljudi tvegati se lastne kožo. ko bi vender lehko imeli najete ognjegasltelje!
Kaj jia govorite tu, doktor? segel mi je v besedo oster glas, po katerem sem svojega soseda Reynarda kot solicitorja Foxa zopet izpoznal. Državljan, pristavil je, najbrže kak star zagovor ponavljajoč, če hočete biti svobodni, bodite sami svoji vojščaki. Kdor si nastavlja čuvaje, ta si nastavlja gospode. Dragi prijatelj, nadaljeval mi je, odkod pa imate te čudovite misli? Ali vi neste prijatelj svobode ?
Svoboda čez vse! hitel sem mu nekoliko v zadregi odgovoriti. Svojim sodržavljanom hiteti pomagati je dolžnost in radost, katere bi ne hotel nikomur prepustiti; ponosen sem, da sem ognjegasilec !
Vender ne toliko kot Green, dragi sosed, odvrnil mi je človek s prepekanim obrazom. Ta je kar vesel, da gre v ogenj! Prav vražno prekanjenje, pristavil mi je na uho šepetaje; devilish smart ponavljal mi je štirikrat ter mi z očmi, nosom in brado isto kazal.
Odprl je svojo tobačnico, vzdihnil, počasi dvakrat ponosljal ter potem  nadaljeval:  Naš stotnik, hrabri polkovnik Saint John se bode umaknil, Green je poročnik in kaj častihlepen. Hoče postati stotnik, I da bi se tako še više vzpel.   Prav vražno je pre-
Komisija ©|jor*!«e gospodske zbornice je vsprejela vladno predlogo o reformi zbornice /a podlago podtobnej debati. Proti reformi je govoril baron Pronav, posebno gorko jo je pa priporočal bivši predsednik gospodske zbornice Szogyenyi- Ma-rich. Grof Julij Andrassy izrekel se je za reformo, vprašal je pa ministerskega predsednika, ali bi vlada hotela privoliti, da se število imenovanih članov pomanjša na 50, izmej katerih se jih bode 30 takoj, 2o pa še le v sledečih štirih letih imenovalo? Dalje, če vlada pritrdi, da sedanji titularni školjo ostanejo zbornični člani, ter bi samo novi ne bili več, in da bode smela zbornica sama voliti 50 dosmrtnih članov izmej onih plemenitašev, kateri vsled cenzusa prenehajo biti zbornični člani? Tisza je privolil v te spremembe- Andrassvjevi predlogi imajo namen, kakor je jasno, preprečiti, da se meščanski element preveč ne pomnoži v zb •rnici.
X n a ntle držitve.
Ruske čete, ki prihajajo s Kavkaza čez Hvalinsko morje, zbirajo se v Askabadu (v Turkc-stnnu), kamor bode v maji železnica dodelana. V Angliji mislijo, da vsekako hoče Rusija napasti spomladi Afganistan. Lord Duflerin, podkralj indijski, je že obljubil doposlati orožja in streliva. VeČina indijskih knezov ponudila je podkralju svoje vojske na razpolaganje, ako pride do vojne z Rusijo, kar se pa še dvomi.
ltfnli lanski listi priporočajo Turčiji, da naj rajši varuje svojo suverenitet o v Albaniji, kjer je v nevarnosti, kakor kažejo poslednji nemiri v Prizronu, ne pa ob Rudečem Morji, kjer je že ugasnila. To kaže, da se Italijani ne mislijo z lepa umakniti z obrežja Rudečega Morja.
Privatna pisma iz Prizrena potrjujejo, da se ustaja širi okrog Prizrena in Kosova. Bilo je že več bojev mej turškimi četami in Albanci. Turška vlada je poprosila neki že tudi avstro-ogorsko vlado, da bi prepovedalo uvoz orožja v Staro Srbijo.
Kralj nove kongrlske države hode neki belgijski kralj, ako bosta v to privolili obe zbornici. Upati je, da se bodo v tej zadevi zjedinili liberalci in konservativci. Belgijski trgovci obetajo si od nove kongiške države mnogo dobička.
Francozi so po petdnevnem boji prisvojili si f4 H •» in!*«' pozicije okrog Kelunga. Zgubili so 40 mrtvih in 200 ranjenih.
Domače si v ari.
— (V Četi nji) delajo velike priprave za prihod in dostojen vsprejcm cesarjeviča Rudolfa in Štefanije. V glavnej ulici stavijo se slavoloki hiše in stranske ulice se olepšavajo. Iz Zadra poklicali so znanega pirotehnika Rabiča, da s svojo spretnostjo pomnoži svečanost.
-- (Obsodba.) C. kr. okrajna mestna-dele-govana sodnija v Ljubljani obsodila je včeraj našega urednika na 20 gld. globe, eventuvalno 4 dni zapora. Zakaj, povedali bodemo obširno v jedni prihodnjih številk.   Naš urednik uložil hode pritožbo.
— (Osobne vesti.) Umrl je v 11. dan t. m. v Rogatci zlatontašnik gosp. Anton Gabri č, bivši župnik pri sv. Petru v Medvedovem selu in v Stopercah. — Celjski državni pravdnik g. Dul-ler gre v pokoj. — Zdravnik dr. Premšak osta-vil je Konjice. — Pokadili so mu z ajdovico, vsaj narodnjaki.
— (Občina Šm arije pri Jelšach) prosi ministra Pražaka, da bi sodnijska pristava Roth-schadela in VVagnerja premestil mej Nemce, ker bi bila bolj zadovoljna, Slovenci pa tudi, ker bi se jih iznebili.
— (Hranil niča kranjska) imela je včeraj svoj občni zbor. Razdelila je raznim dobrodelnim zavodom 20.200 gld., za „Rudoltinum" pa razen že danih 100.000 gld. dovolila še 10.000 gld Izkaz daril priobčimo jutri, ker nam je za danes prepozno došel.
— (Posojilnica v M a kol ah) dobro napreduje. Pet mesecev še le deluje, a ima že 100 društvenikov in 135 uplačanih deležev. Hranilnih ulog dobila je do konca m. m, 5748 gld., vseh prejemkov bilo je 12.975 gold. 22 kr., izdatkov pa 11.917 gold. 2H kr, mej temi 9G^l gold. posojil. Vsega prometa bilo je 24.892 gld. 50 kr. Ni dvojiti, da bode ta posojilnica čim dalje naraščala, kajti izredno plodovita Dravinjska dolina potrebovala je že davno tacega zavoda, s katerim jedino je možno otresti se nemčurskega upliva.
— (Razpisane službe.) Deželne sodnije Bvetnika pri c. kr. okrožni sodniji v Celji Prošnje do 23. t. m. — Pri c. kr. deželni sodniji v Gradci razpisani sta mesti dveh deželne sodnije svetnikov. Prošnje po 25. t. ni. — V politični upravi na Koroškem mesto začasnega koncoptnega praktikanta. Adjutum 500 gld. na leto. Prošnje v 4 tednih. Posebno oziralo se bode na znanje slovenščine.
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Dunaj 13. marca. Železnični odsek rešil je včeraj ostale odstavke predloge o severni železnici.
Rod (Rhodus) 13. marca. Cesarjevič Rudolf in Štefanija ostala sta dva dni v Makri, kjer je bil lov. Danes dospela sta v Rod in bosta tudi Lindo obiskala. Vreme krasno. Visoka gosta pri najboljšem zdravji. Prihod v Pirej v 15. dan t. m. zjutraj.
London 13. marca. Vlada dobila je včeraj zvečer od ruske vlade nova zagotovila v mirovnem zmislu.
* (Črne os ep niče) precej hudo razsajajo v Soboti (Tirnavi), kakor poročajo ogerski listi. 100 osob je že za njimi obolelo.
* (Potresi v Španiji) se še vedno ponavljajo. Tako poroča radnja brzojavka iz Madrida, da so v Alhami zadnje dni čutili zopet tri sunke močnega potresa.
Narodne-gospodarske stvari.
0 kranjski čebeli.
'„Čitftl J. Križni v slovstveno-zidmvuein večeru).
Gospoda moja! Namenil sem se danes Vam nekoliko izpregovoriti o treh kranjskih posebnostih, ])o katerih je dežela naša po svetu znana, in te so: kranjske klobase, kraniski raki in naše čebele. A ker klobase naše že povsod ponarejajo in je rake kuga vzela, da jih naši otroci morda šo poznali ne bodo, kakor Nemci ob Renu ne poznajo zajcev, ostaja mi le še zadnje, to je: kranjske čebele, katerih izredno čednosti so lako sijajne, da jih nemško in laško pleme izpodriniti ne more. K čebelam toraj !
Naša čebelica je bila borna živnliea, prav podobna Kranjcu samemu, ki v svoji pohlevnosti ne išče slave, a jo vendar najde vsled bistre glave in drugih dobrih lastnostij. Mogoče, da je naši čebelica slovela tu al tam,  pa to nikjer zapisano ni,
samo to se ve,   da je slavna cesarica Marija Te-resija, pozvedivši o razvitku kranjskega čebelarstva, poklicala na Dunaj našega r jaka in  čebelarja J. Janšo leta 1770, da bi tam. po skušnjah, ki jih je napravil  pri  naši domači sivki (nemške so rujav-kaste, laške rumenkaste) učil Dunajčanje v Auuar-ten u umetnega našega čebelarenja; to in Janševa knjižica nam je polep ustnih sporočil dokaza dovolj, da je bilo v oni dobi naše čebelarstvo jako razvito, i Žali Bog, da je od tistega časa do skoro najnovejše dobe silno propalo,   kajti naša čebela je bila svetu tako malo znana, kakor težnje našega milega j naroda.   Uzroki tega,   za naše gmotno blagostanje < jako občutljivega propada so bili razni. Najbolj uva-i žanje sladorne tvarinc iz Amerike;  in ko so sled-I njič začeli iz pese delati slador,  smo  morali doži-I veti, da je bil leta 1856 fini kolonjaž, dražji ko med.
Še le kakih 18 let je. kar so našo čebelico spravili baron Rožič, Langer in deloma tudi Porenta v slavo, in to tako, da vnanji svet dan danes ne zahteva le njenih pridelkov, ampak njo samo.
In od slej gre leto za letom milijone teh živalic po vsem svetu, kajti dobre lastnosti naše čebele: uztiajnost, pridnost, plodovitost in pohlevnost se ne nahajajo ne pri laški, katera je lena, ne pri nemški, katera jo komaj '/* del tako rodovitna ko naša. vrhu tega pa kaj rada pika.
Zadnja leta je šlo po 3000 „koli" živalic križem sveta in zanje je priroinalo najmanj 26.000 gld. v našo deželo. Po tem na videz velikem izvažanji bi se marsikdo bal, da bi nam te tvarine no zmanjkalo, pa tega ni misliti, kajti kljuhu neugodnemu vremenu, ko so čebele rojile, stavila je kranjska minulo leto kakih 40.000 panjev v ajdovo pašo, od katerih je šlo dve tretjini na prodaj, zadnja tretjina pa je ostala za pleme; torej vsekako lepo število za nov zarod.
Dobiček od čebel ima pri nas večinoma kmetic starec, ki pri čebelnjaku žuli svojo „čufalco , in ima ob pridelku svoje leteče rodbine priboljšek za svoje stare dni, brez velikega truda in brez vseh stroškov.
Ab kakor marsikje pri nas, začela je v to mirno delavnost tuja roka utikati se, ter nas obsipati s svojim za nas popolnem nepripravnim orodjem in s svojo, za našo kraje čisto neprimerno in celo škodljivo ter neizpeljivo metodo, jaz menim tu nemško metodo, katera v naših krajih ugaja jedino le tistim, ki imajo čebele zgolj za kratek čas; tam pa, kjer se čebel ari na dobiček, se vsakdo ogiblje stroškov in zamude časa; vrhu vsega tega mi je ! omeniti, da imamo pri nas le potovalno čebelarstvo, ! in da si z Dzierzonovim, Sumperjevim ali pa Bor j lepševim panjem ne u ani priti do Šiške, tem manj I v kako daljno pašo. — Vsled tega je umevno, da I so se tisti hudo spekli, kateri so se nemške metode poprijeti, in da se ta pri nas ni mogla udomačiti. Kranjec ostal je tu konservativen in upati je, da kar se tiče čebelarstva, ne bode več poslušal tujih „šolmostrov"
Konečno še to: Čebelar je skoro vseskozi dobrovoljcu človek, ne le svojim živalioam, ampak tudi ljudem. Statistika kaže, da mej čebelarji skoro ni hudodelnikov. Ako prvi ponedeljek po malem Šmarnu, ko se shajajo čebelarji cele dežele pred frančiškanskim samostanom, ogledate krdelco resnih mož, bi vse prej mislili, kakor da se tu cena stavi čebel-nim pridelkom. Ves razgovor se vrši tu jako dostojno in tiho, ter v čast naših čebelarjev le še omenim, da mestno redarstvo še ni imelo uzroka, tu posredovati, kakor se to zgodi vsaki drugi somenj. To je gotovo kolikor toliko upliv dobre živalice na človeško srce. Zatorej živila kranjska čebelica in nje zavedni gojitelji!
kanjen; a naj svojo igro še toliko zakriva, jaz mu vender pazim na prste.
Fox je komaj izgovoril svoje lokave besede, ko smo se bili pripeljali na požarišče. Nikjer redarjev, nikjer druzih naredeb redarske previdnosti. Radovedno ljudstvo je stalo na tlaku ob straneh ter je samo od sebe pustilo prosto sredo ulice. V trenotku je bila brizgalnica postavljena, cevi navite in vode je bilo povsodi. Ko je poročnik preiskal glavno gnezdo ognja ter vse potrebno ukazal, prijela sva z ljubeznjiyim sosedom za cevi, ter jih nastavila v požar.
Pred nami je stala hiša vsa v ognji; plamen je švigal skozi razbita okna. Kar se s prvega nadstropja začujejo prežalostni, srce trgajoči klici; neka bela podoba je kot senca mimo švignila, ženski glas je klical pomoči.
Nemudoma je k zidu pristavil Green lestvico, Sel gori ter izginil v dimu.
Vražno prekanjeno, rekel mi je Fox s hudičevim obrazom, devilfsh smart, previdno igra. časti-hlepnež!
Sem prijatelji, sem, vskliknil je Rose, neprestano gasivši. Z vso močjo sem privzdignil težko cev, a oči nesem mogel obrniti od okna, skozi ka-
tero je bil Green zlezel; srce mi je močno bilo, nemir me je skoro udušil.
Kar se zopet prikaže Green z žensko v naročji ter jo nese doli po lestvici; množina gaje na ves glas pozdravljala.
Komaj na tleh, ustala je ženska: Moj otrok, kričala je, kje je moj otrok, kje je moja hči ? Tresla se je na vseh udih, jokala, stegala roki proti gorečemu oknu ter se hotela zopet v ta plavž pognati. Zaman so jo zadržavali; iztrgala seje našim rokam, tekla proti hiši in po plamenu odgnana zgrudila se je s srce trgajočim kričanjem ter si lase pulila z glave.
Vsi so se pogledavali. Ogenj je vihral in tulil kot najhujši vihar, streha je že gorela, ter se je že hotela podreti, otrok je bil izgubljen. Ta trenotek, sam ne vem, kaj se je godilo v mojej duši: pogled te uboge matere, besede Martine, vzgled Greenov, misel, da sem Francoz, kaj vem jaz ? neka pijanost me je prevzela. In tekel sem k lestvici, ter bil gori, predno sem se zavedel, kaj sem storil.
Rose mi je hotel ubraniti. Jaz sem vskliknil: Jaz sem tudi oče in tega otroka ne bodem pustil poginiti!
A v sobi prevzel me je strah; krog in krog
je švigal ogenj, lesenina je pokala, oknica so rož-Ijala, nekako čudno, neprijetno ropotanje. Vročina me je dušila, dim slepil; začnem klicati. Nič odgovora. Kričim, le glasu ni. Skoro obupal sem bil. Kar mi svetel plamen skozi temoto pokaže nasprotne mi duri. Ključavnico s sekiro razbiti, v stanico skočiti, leteti k zibeli, v katerej je otrok jokal, ta zaklad v naročje vzeti, — to vse bilo je delo trenotka. Kolika radost! a bila je kratka. Od dima obdan, na pol zadučen se nesem več zavedal, kje sem bil; srce mi je močnejše bilo, po glavi se mi je mešalo, izgubljen sem bil.
Sem, sem, doktor, sem le, Danijel! klical mi je Rosov glas; le naprej, a pazite!
Svet je bil moder; komaj sem se bil obrnil, ko me je močan vodni tok, vojen od spretne roke lekarjeve, od glave do nog poplavil, ter me skoro zvrnil. Hvala temu toku, ki je za trenotek ustavil plamen in dira razgnal: zagledal sem okno, tja letel, stopil na lestvico ter se spustil na tla, ver nčraen in kadeč se kot pomočen živ ogorek. Tren«- " pozneje se je streha porušila s strahovitim p .anjem. Marta je imela prav; Bog me je otel kot Abdenago. (Dalje prib.)
Vznemirjajoča bolezen, za katero bolehajo mnogobrojni ljndje.
Bolezen se začenja z neznatnim toženjem v želodci, pa se razširi po vsem životu, ako se zanemari, loti se obisti, jeter in prsnih slinavk, celo zlezne sisteme, tako da zadeti le žalostno životari, dokler ga smrt ne odreši trpljenja. Bolezen se pogostem zamenja z druzimi boleznimi, ako si bode pa bralec stavil sledeča vprašanja, bode lahko takoj spoznal, če boleha za tako boleznijo: Ali čutim po jedi težave, bolečine in teško sapo? Ali me obhaja neka omotica, težeče čuvstvo, katero spremlja zaspanost? Ali so oči rumenkaste? Ali se nabira zjutraj na uebesu in na zobeh debel, masten slez, kateri je v zvezi s slabim okusom v ustih? Ali je jezik bel? Ali je desna stran napeta, kakor bi jetra otekala? Ali se mi zapira? Ali se mi vrti v glavi, kadar vstanem ? Ali je odločba obisti redka in temne barve in če se na dnu vsede gošča, ako nekaj časa stoji? Ali vre jed v želodci kmalu, ko se je zaužila, in nastaja napihovanje in pogosto vzdigovanje? Ali srce pogostem hudo tolče? Ti različni simptomi se morda h kratu ne prikažejo, bolnik pa na njih zaporedoma boleha, kolikor bolj da napreduje strašna bolezen. Ako je bolezen že stara, nastopi suh kašelj, kateremu sledi kašelj z izmečki. Ako je bolezen že dalječ napredovala, zadobi koža umazano, rujavo barvo, noge in roke pa pokriva mrzel, masten pot. Ko že obisti in jetra huje bolehajo, začno se revmatične bolečine, pri katerih navadno zdravljenje nič ne pomaga. Ta bolezen navstane iz neprebav-ljivosti ali dvspepsije, katera se lahko odpravi, ako se vzame malo dozo pripravnega zdravila. Zato je velevažno, da se ta bolezen koj z začetka prav zdravi, kajti tedaj zadostuje malo zdravila; ako se je pa že bolezen bolj ukoreninila, mora se pravo zdravilo tako dolgo rabiti, da se poslednji sledovi bolezni odpravijo, slast do jedij povrne in prebavljivi organi popolnem ozdrave. Najgotovejše in najboljše sredstvo proti tej bolezni je gotovo „Shaker-ekstrakt", rastlinski preparat, ki se dobiva pri vseh spodaj podpisanih lekarjih. Ta ekstrakt prime bolezen pri korenini ter je radikalno odpravi.
Osobe, kojim se zapira, trebajo „Seigel-ovih omehčilnih pil" (Abfiihr-Pillen) v zvezi s „Shiiker-ekstraktomu. Seigel-ove omehčilne pile ozdravijo zapretje, odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To so najvplivnejše, najpripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravile. Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin.
Cena 1 steklenici „Shaker-ekstraktu" gld. 1.25, 1 škatljici „Seige 1-ovim omehčaluim pilam" 50 kr.
Lastnik „Shaker-ekstrakta" A. J. WH1TE, Limited, 21 Farringdon Road, E. C. v Londonu.
Zastopnik in korespondent ter glavni razpošiljavec:
(144-D T-A-O^TEZ H-A-ZenST-A-,
lekar „Pii zlatem levu", Kremsier, Moravsko.
Dobi se v sledečih lekarnah: ubija na: J. pl. Trnk6c/y. Idrija: Warto. Metlika: F. Wacha. Radovljica: A. Roblek. Novomesto: D. Rizzoli. Kamnik: Močnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Birnba-cher, J. Nussbaumer. Beljak: Dr. Kumpf. Breze: Aichinger. Hermagor: J. Weth. Ti biž: J. Siegel. Wolfsberg: J. Huth. Gradec: F. Ks. Gschi!lay „pri sv. Ani". Maribor: W. Kbnig, J. Noss. Celje: Kupfer-schmitt, Mareck. Bruck na M.: Langer. (rleichen-berg: Dr. FUrst. Konjice: Pospišil. Kindberg: Pez-ledrer Leihnits: Russheim. Ljubno: J. Pferschv. Ptuj: Behrbalk, Eliasch. Rottenniann: F. Illingov naslednik. Staitiz: V. Timouschek. VVeitz: C. Mally. Trst: J. Dr. Faraboschi „al Camello". Gorica: D. Christofoletti. Novigrad: Gionovio. Sušak pri Reki: "VVertheimstein. Spljet: Tocigl. Zadet-. N. Andrović in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji.
Tlljcll
12. marca.
Pri Nloun: Tonello z Dunaja. — Chmel iz Brna. — Zenkovitsch, Liberman iz Trata.
1 ri OTall«!: Lindner z Dunaja. — Beschofski iz Linca. — Oser, Pulzer, Uatidl, Schoper, Altman z Dunaja. — Bertltold i~ Prage.
Pri avstrijskem cesarji : ValuŠi<5 ti Podgrada.
Meteorologično poročilo.
S	( '»h opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	' i Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
M ti a	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740 98 mm. 738 54 mm. 739 02 mm.	— 1-8° C 5-2" C — 0-4« C	si. svz. z. vzh. hI. vzh.	jaa. d. jaa. jas.	OOOmm.
Srednja temperatura 10', za P8q pod normalom.
ZOuLnstjsl^a, borza
dne 13. marca t. 1. (Izvirno tclegrafično poročilo.)
Srebrna renta . Zlata renta . . 5*/, marčna renta
London Napol
83 gld. 20	kr.
83   . 5:>	
107   „ 90	ii
99   „ 10	n
864   . -	n
300   „ 40	
124   „ 40	n
9   , «0-/,	»
C kr cekini..........
Nemške marke        ... ....
4% drtavne srečke iz 1   18."4   250 gld DrtaVM srečke iz 1   1864          100 gld 4% avstr zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/,......
* a       • 4°/,......
.    papirna renta 5°/# ......
b*l9 štajerske zemljišč odvez oblig . Dunava reg  srećke ft*/. 100 gld
Zemlj obč avstr 41/,0/, zlati zast listi Prior oblig Elizabetinc zapad železnice Prior  oblig  Ferdinandove sev. železni« e
Kreditne srečke.....100 gld
Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-a«str banke 120 „
Trammway-društ  vclj   170 gld a v. .
l*oslail<>.
I	gld. 81		kr.
60	■	56	
124	»	25	
171	M	50	>
108	m	tO	n
98	n •	95	» n
93		90	
104		—	n
115		75	»
123	_	50	
111	n	—	
105	n	75	
178	n	75	■
19	n	—	n
104	„	60	n
215		10	9
		(7-	10)
najčistije tužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kat izkušan liek proti trajnom kašlju plućevine I ieludoa bolesti grkljana! proti meh ml m kataru,
IIINKK MATTONI JA
Karlovi vari i VVidn.
Oznanilo.
Vsem gospodarjem, kateri potrebujejo
žičnih žebljev (Drathstiften),
naznanjamo, da jih mi pošiljamo po poštnem povzetji za ravno isto ceno, kakor jih pošiljamo v tujo kraje prodajalcem. Obrnite bb torej vsi gospodarji na nas, ker poštnina čisto malo stane; če jih pa kdo već skupaj potrebuje, mu jih pa lahko po železnici pošljemo. Torej, slovenski gospodarji, le pri nas dobite žične žeblje po jako nizki tovarniški ceni. —Naročila se hitro izvrše.
S spoštovanjem
FRAN PIRC in sinovi,
v Kropi, pošta Kropa (Kroppi, pri postaji Podnart, na tioreojskem, (128—3)
Oznanilo.
Na Loku, mej Ljubljano iti 'Vrhniko, poleg velike ceste bo da
hiša z gospodarskim poslopjem
poaestnice Marije Petrič, sposobno za vsako kupčijo ali obrt-uijo, takoj ali o Sv. Juriji 1-85 v naiem. (132—3)
Več o tem se izve pri Fraa Ogrlnu na Vrhniki.
Ii Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Te-u-torLi-o,", odhod okolu 25. dne marca 1885. Kajuta za potnike aoo gold. — Vmesni krov 60 uold. Potniki naj se obrnejo na (117—11)
J.TEE3CX7ILE,
generaiuega paBažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi  vožnje blaga  obrne naj se na Euiillano d* Aut. Poglajen, generalnega agenta v Trato.
Poročilo velike važnosti!
Zanesljivo in radikalno ozdravljenje
epilepsije
(padavice)
z novim, temeljito izkušenim sredstvom.
Dočim se je tudi po neprestanoj porabi bromovega kalija le v redkih slučajih moglo konstatovati ozdravljenje te bolezni, »e je sedaj posrečilo pripraviti zdravilo, ki je pokazalo največje vspehe, zanesljivo in radikalno pomaga v vseh kroničuih slučajih ter je zategadelj velikega pomena za vse bolnike, ki bo dozdaj zastonj iskali pomoči proti tej strafiuej bolezni.
Mnogobrojna spričevala in premije od osob vseh ■ tanov.
Za ozdravljenje   potrebna zdravila z vodilom, kako jih rabiti, razpošiljajo se v originalnih zavitkih proti  poštnemu povzerju ali predpošiljatvi zueBka 20 frankov aH 16 mark. (110—3) NaroČila naj se adresujejo neposredno na me.
S. lllebsclilagsrer, specijalist. Berlin S., Brnndenburgstrasse 35.
Prava marzeilslca oalerta
je najgotovejše, najhitrejša in najcei.eiše sredstvo za £i-— «*-»■!•- in sboljaan jo tim« in jamci se za u..11-i %*|Mh; dohiv;i se pri (30 —18)
A. II % IC r.fl V \ V-n.
1f I_ij-u.Tolja.2il, Tavčarjeva pa.la.4a..
Bittner^
za hitro pripravo naravne, oknpi' joče kopeli smrekovih igel. Cena steklenici 40 kr, 12 steklemc 4 gld. av. V. pri Juliji Bittnei -JI, lekarji v
K«'l< h< umi ti. N|i. Atoli*. ;
zaloga v I., u l> I {>« u i pri Jul. pl. Tniiioc/j-jl  in v mnogih lekarnah cesarstva. NB. Za veliko banjo zadostuje jedna steklenica, za (143—1) kopalni stol srekenice.
Za "bližajočo se sezijo
priporoča
najstarejša in naj glas o vi tej š a
firma za sukno
MORICA BUMA
v  1 Ci-mi
(ustanovljena leta isaa)
pristno Brnsko volneno blago.
Ja^o lepi in modni uzorci za celo obleko od gld. 1 do gld. 6 meter. Hogata izher nuknn ta ankn|e (Streich und KumingamrockstorTe^ od gld. 3 do gld. 7 in sukna za Ii'jh*«-, najnovejši uzorci, od gld. 1 do trld 6 meter, trm 1'ernvfenst xa auhnje in Toa-hlna xa hlače od gld. '3 navzgor do gld. 6, gld. 7 in više meter.
Velika znloga vsakovrstnega aukna za «1 vi I ne in loiafike obleke, llvre|e, eerkve, biljarde in vozove. Nukna z» požarne atrnae, vetermiMka in Mtrelska društvi« ln ilrutce korporuvije. — Normalnega voliintvga blaga za zgornjo obleko, kakor uormalulh pomlel|mh in popotnih odej po sistemi prof. Gustava Jagra v filiuttgartu bogatu iaber.
frlatnl angleški potni plaldl, 3 metre 50 cm. dolgi in 1 meter 60 cm. široki, po gld. 3, 4.75, 5.25 do gld. 16.
Uzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiijatve, katerih vrednost znaša gld. 10, pošiljajo se franko.
Gospodje krojaški mojstri dohe na zahte-vanje vsgledue knjižice z muogoštevilnimi uzorci franko. (107 —3
I
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v eludtf,
in nepresežno zopt-r nealaat do Jedi, slabi ielodeo, smrdelo aapo, naplhne-nja, kislo podiranja, 161-panjo, katar v ielodol, zgago, da »e na nareja pasek ln pieno ln slez, goper zlatenioo, gnjaa ln bljuvanje, da glava no boli, (če izvira boleeiua iz želodca), /.oper krć V ielodol, preobloženje te-lodoa % Jedjo aH pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah iu zoper Blato žilo.
Glavna zalogu: Lekar C. ltrmlj, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane flsV *»*•
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarua Gabriel Piccoli, na Dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lehur J. Kupferschmied. V Kra n j: lekar Drag. Sav ni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Crnom'j i: lekar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani.
|sbV SvaritGV"! Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah''in pazi naj 'se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v skleniuo vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere boije, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijako spravljeno varstveno snanaenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim sname« nJem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in Prodajalci. (90—5:
I
Izdatelj is odgovorni urednik: Ivai Želeanikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarno".
626328