Cena edne Številke dinar.
Poštnina v gotovčini plačana.
LETO XXI. MARIJIN LIST. št. 11. NOy 8 1925
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija.
Pobožen mesečen list. Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti:
KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v ČRENSOVCIH, Prekmurje. Cena na leto doma 10 D, v Austrijo i na Vogrsko 20 D, v Ameriko 50 D.
Naročniki so deležni sada več jezernih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.
Dijaki s svojimi predstojniki v Martinišči.
Kak lejko pomagaš Martinišči?
Tak, či daš bar 10 Din. i to ešče pred Božičom.
Či si hižni oča, daj za vsakšo dflšo pri hiži 10 Din.
Či nemaš penez daj v živezi ali odaj živež pa daš peneze.
Či s kom od toga gučiš, pregovori ga naj tfldi on da.
Či namesto, ka bi v krčmi trošo, daš tisto v te namen.
Či nemaš dece, odloči v teštamenti ali ovak kelko ti je mogoče za siromaške dijake v Martinišči.
Či te mantra kakši beteg ali nesreča, odloči kaj dati za Martinišče kak zahvalo, či ti Bog da zdravje ali odvrne nesrečo.
Či si meo kakšo posebno srečo, n. pr. da si kaj herbao ali v loteriji zadeo, ali dosta zaslflžo ali drago kaj odao ali dosta pripovao, dosta meda dobo itd. pokaži se hvaležnoga z malim darom.
Či maš lagojo, nebogavno, razvflzdano deco pa jih želeš na dobro obrnoti, daruj Bogi kaj za Martinišče da zadobiš miloščo.
Či ščeš, ka bi tvoje dete šlo v samostan ali postalo dflhov-nik, redovnik, daj za Martinišče da te Bog poslflhne.
Či te što vkrej od toga guči, razloži njemi, ka de razmo, ar što istinsko razmi, kak krvavo potrebno je Martinišče, nemre poleg svoje dflšnevesti biti proti. Kj dela proti Martinišči dela proti božoj voli i je ne vreden imena krščenik.
Radosti D. Marije i sv. Jožefa — nase veselje.
I. Či stopimo v sirmaško nazareško hišico i zvedimo za velko skrivnost, da si je boži Sin tu zvolo stališ v sirmaštvi, v utrobi najsvetejše Device i pod varstvom najčistejšega moža, te nam namesto svetnoga veselja nebeška radost napuni srce.
Nemogoče je gledati v lasti D. Marije i sv. Jožefa Boga, večno i neskončno radost, da čut veselja njOnoga srca ne bi napuno tQdi naše srce. Bog je njun, a ne samo njOn, moj tudi, cilo bole moj, kak njun, ar sta njeva čistiva njeva je že davno rešo grehov, jaz pa sem potreben kopeli njegove svete krvi, velke so moje hudobije. Zavolo mene, za moje odrešenje zgajata božjega Sina, « oh kak pretresa ta istina moje srce, kak so strepetale njegove strGne, da bi zaspevale veselo pesem njima, ki sta bila vredniva meti pod svojov strehov mojega Odrešitela.
1 gda se moja radost združi z njunov radostjov, gda se moje srce v edno prikapči z njGnim srcom te dela venec okoli Jezušo-voga Srca, v sebi pa velke sklepe zbuja. Vidim, ka sta njeva vse dala Jezuši. Samo za njega živita, samo zato, da bi njemi pri vstanovitvi Materecerkve pomagala. I ar je Jezuš tOdi moj, ali morem drugo včinoti kak njeva? Ne. Tudi moja dužnost je, popunoma se zročiti njegovoj službi, potrebno je, da bodo vse moje misli, žele, reči, dijanja, iskale njega, samo njega, njegovo nakanenje, njegovo Matercerkev, poveličanje Oče i zveličan je mojih bližnjih. To sprevidim. Samo, da sem slab, jako slab, grešna ničevost. Ka tudi potegne tistih par malenkostnih dobrih di-janj ka napravim, ali bi ga moglo to razveseliti, ali bi bilo v stani edno edino dGšo pripelati z blodne poti na pravo, ali pravimo koga samo od ednoga edinoga odpustljivoga greha nazaj zadržati ? Ne boj se duša 1 Glej' velko svetost D. Marije i sv. Jožefa, glej nevtepeno Devico, v šteroj hudobnost niti mesta ne mela nikdar, glej pravoga moža, šteroga je Jezuš že v materinoj utrobi očisto od poprijetoga greha i od tistoga časa je njegova dGša najčistejše gledalo, šteroga tudi niti najrnenši greh ne otemni. Glej mater i očo i položi v njune roke, v njune najčistejše roke svoje življenje, imanje, vse svoje, ka ma tvoja duša i telo i prosi jiva, naj ponudita za pridobitev Jezušovoga Srca za Matercerkev. V njOnih rokah bo prijetna najmenša tvoja odločitev i hipna po-

božna misel, ar je njune roke zbrao, da ga naj držijo, njemi vse preskrbijo, ka je potrebflvao za svojo Cerkev, to je za tebe. Vsakšo dobroto, štero je sv. Jožef najsvetejšoj Devici napravo, gda je v utrobi nosila Jezuša, je njemi napravo za tebe. Živlenje deviške matere je tudi v zaročkaj preteklo. Či teda sv. Driižina za tebe, samo za tebe žive, oh človek, ali ne zaslflži, da bi tfldi ti za njo, samo za njo živo ? Zroči se zato popunoma njoj. Zroči vse D. Mariji, kak vči blaženi grinjonski Ludovik, zvrši tisto lepo pobožnost, bodi blaženi slflžabnik blažene D. Marije i tak se tudi zroči popunoma v varstvo sv. Jožefa, kak je to včinila sv. Devica, bodi popunoma sv. Jožefa, kak je ona bila, da te bo brano, te podperao v vernom spunjavanji popune vdanosti, da Jezuša tak ohrani v tvojem srci, kak ga je obrano v lasti njegove matere.
1 gda sem se popunoma prekdao sv. Drflžini, gda sem prost postao od vsega zemelskoga, ali mi bo potem žmetno 10-biti sirmaštvo, potrpežljivost? Ali se ne zbfldi sama od sebe žela: vse kak najpopunejše delati za Jezuša? Vflstnice mi bodo znale zdaj šepetati molitev, štera ma za cil božo diko i človeško zveli-čanje? Popuna liibezen, štero je moja vdanost rodila, sama od sebe zgoji te jakosti v mojoj dflši. Prvo veselje D. Marije i sv. Jožefa me je do se pripelalo. Oh moja jezerokrat srečna duša. Radflvao, raduvao se bom z njima. ■
II. Gda je naša duša sprevidila, ka je njena dužnost popunoma se prekdati D. Mariji i sv. Jožefi zavolo Jezušove Matere-cerkve, gda je premislila, fca vekše blaženosti ne i nemore biti (_na zemli, kak da mamo Jezuša, večno neskončne radosti, blaženosti, te se radostno, a trdno odloči,
1.	da si Jezuša pridobi i
2.	da po D. Mariji i sv. Jožefi vse prekda njemi.
Jezuš bo v sv. prečiščavanji naš i tak dugo ostane naš, dokeč smrtno ne grešimo. On prav\ večna Istina : nŠto jej moje telo i pije mojo krv, v meni prebiva i jaz v njem" (Jan. VI. 57.) Jezuš je teda moj, či zavživam, ne pa samo koštam njegovo sveto telo. Što se na leto ednok—dvakrat prečisti, samo koštava, ne pa zavživa Gospodovo telo, Jezuša, večno blaženost naskori zgubi. To svedoči Gospod sam s sledečimi rečmi: „Či ne bote jeli tela Sina človekovega i ne pili njegove krvi, ne bote meli živ len j a v sebi." (Jan. VI. 54.) Živlenje, to je Jezuša, z drflgimi rečmi oproščenje od smrtnoga greha samo tista dflša ma, štera zavživa njegovo sv. telo, štera se pogosto prečiščava. Gospod Jezuš je večno živlenje. „Jaz sem živlenje' (Jan. XIV. 6.), pravi on sam, on živlenje, milošča, liibezen, radost, blaženost, je naš či se po=
gosto prečiščavamo. I gda mi vidimo pot naše blaženosti, ali ne
bi stopili na njo? Pogosto se bomo prečiščavali, gda bo nam
samo mogoče, a bar sedemkrat v ednotn leti rtu čast sedmerim radostim D' Marije i si>. Jožefa. To je prvo; ka včinimo.
Drugo je naša priporočitev: Jezuš je bio popunoma Marijin pod varstvom, pod perotmi očinske lubezni sv. Jožefa. Popunoma je od njiva bio odvisen najsvetejši sin Boga Oče. Nasprotno pa njeva za nikoga driigoga nesta živela, kak za njega samo zato, da bi Boga po njegovom odrešilnom deli, po Matericerkvi pove-ličala, naše diiše rešila. Tak včinim tiidi jaz. Vse prekdam D. Mariji, kak vči blaženi Ludovik grinjonski iz Monlforta i po izročitvi se tak postavim pod varstvo sv. Jožefa, tak bom, odvisen od njega, kak D. Marija z detetom Jezušom i to vse včinim za Matercerkev, štere mati je nevtepena deviška Mati, očinski čuvar pa „verni mož", sv. Jožef. SIGžabnik sv. Familije bom, sirmaški suženj, šteri nema »vole, ne imanja, ne dobroga dela, s šterim bi slobodno ravnao, vse njegovo je nevtepene Device i sv. Jožefa na hasek Jezušove Materecerkve.
Nikaj nemam, sirmaški, srečen sam. Či pogledam na svojo obleko, se nasmehnem, i z lubeznostjov šepetnem dobroj nebe-skoj Materi: ,.obleči z njov svojega Jezuša, tvoja je; dam jo tistomi sirmaki, šteromi ščeš, i či sam jaz tisti, sam presrečen, da lehko nosim obleko tvojega Jezuša. Moji penezi so tvoji, ne dam jih vo za drugo, kak ti ščeš; moje telo je tvoje ne Želem za nje driigoga, kak ti, niti vekšega zdravja, niti vekšega križa. Moja vola je tvoja, nikaj neščem, ne želem, samo ka je vzklilo v tvojem materinskom srci. Tak živem od dneva do dneva, vsa svoja dobra dejanja zdrflžim z dobrimi dejanji D. Marije i sv. Jožefa pa jih tak zročim sv. Srci Jezušovomi za Matercerkev, ali v vekšo diko božo, vse edno pomeni, ar skrb Materecerkve je povekšanje bože dike. K svojoj molitvi, posliišanji sv. meše, prečiščavanji, samozatajiivanji, k svojoj smrti, k vsemi svojemi postavim sv. Devico s sv. Jožefom, v njOne roke položim vse. Njeva naj prideneta miloščo s svojov lObeznostjov i prekdata Jezuši. To je vsakdenešnja moja vaja v vsem. Da pa šatan izpred mojih oči ne bi odtegno zemelskih nebes, dnevno ponovim svojo izročitev z rečmi: »Nevtepena devica Marija moja dobra mati, vse svoje prekdam tebi i vse postavim pod varstvo sv. Jožefa, mojega dobroga oče v pridoblienje presvetoga Jezušovoga Srca za Matercerkev."
Sv. meša pomaga dušam v vicah (v purga-
toriumi).
Sv. meša je podobna sunci. Kflk nas sunce s svojov lepotov razveseliije, tak nam sv. meša vlevle tolažbo v trpeča srca. Sv. meša neprestano sipavle po celoj zemli neštevilne milosti. Pa ne samo po zemli, njena svetloba segne cilo prek naše zemle, ta notri deleč v kraj pregnanstva, v kmične vice. Tu se čistijo dOše od vseh madežov, tu zdihavlejo rekoč: „Kak dugo ešče, o Gospod, boš deleč od nas? Kak dugo de se tvoj srd vužigao kak ogenj? Gde je tvoje smilenje? Moje oči se obračajo k tebi rekoč: gda me boš potolažo?" (Ps. 80, 109.)
Te dflše si same nemrejo pomagati, zato se k nam obračajo z milov prošnjov: ,,Smilfljte se nam, smilfljte, ar nas je boža roka zadela!" Vnogi na tom sveti neščejo čuti glasa trpečih dflš, čiravno so v tom živlenji živeli vkup. Je pa edno Srce, štero jih nikdar ne pozabi. To je presv. Srce Jezušovo. Pri vsakoj sv. meši se Jezuš darflje Bogi za dflše v vicah. On jim s tov darit-vov pomaga, ka se jim skrajša določeni čas frplenja.
Blflzi Rima stoji cerkev z imenom: „Sv. Marija — nebeška lestvica." Ednok je tam sv. Bernard meo mešo za pokojne. Vido je to prikazen. Po bliščečoi lestvici so hodili angelje gori pa doli. Iz nebes so prihajali v vice po dflšo štere so veselo pelali s sebov nazaj.
To, ka se je sv. Bernardi prikazalo, se v istini godi pri vsakšoj sv. meši, štero mešnik opravla za pokojne v vicah. Kristusova krv gasi plamen v šterom trpijo dflše. Kak lepa rosa požive povejnjene rože i kak lepi dešček napoji sflho zemlo, tak poživla, tolaži i razveseliije ta boža krv trpeče dflše. Sv. Hijero-min pravi, da či se za kakšo dušo darflje sv. meša, ves te čas henja trplenje za njo.
Da sv. meša lejko reši duše iz vic, nam je razumlivo či premislimo njeno neskončno vrednost pred Bogom. Sv. meša je Bogi bole dopadliva, kak či bi njemi što darflvao jezero svetov ali ešče kaj vekšega. Pri sv. meši Jezuš sam prosi nebeskoga Očo. Je pa mogoče, ka. Bog nebi poslflno Jezušove prošnje? To je ne mogoče. Sv. Ivan Vianej piše, ka je eden dflhovnik mešfl-vao za svojega pokojnogi prijatela. Med pozdigavanjom, držeč sv. hoštijo v roki, je zdehno : ,,0 sveti, večni oča ! Zameniva ! Ti maš dušo mojega prijatela i jaz ti darujem tvojega Sina z vsem zaslflženjom njegovoga trplenja i smrti." V tom hipi zagleda prijatelovo dflšo, štera se je v velkoj svetlosti zdignola v nebesa,
Istina, ka je nam ne znano, či Bog reši dušo včasi po sv. meši ali ne. Znabiti je kakši zadržek. Zato majo ludje lepo navado, ka dajo za ednoga večkrat služiti sv. mešo. Bogoslovci pravijo, ka se duša tistoga hitrej reši iz vic po sv. meši, ki je v tom živlenji rad hodo k meši.
Pobožen duhovnik Malahija je bio velki prijateo duš v vicah. Edno noč je čOo glas, ka njegova sestra stoji pred cerkvenimi dverami pa že 30 dni nema jesti. Oda se prebodi, se spomni, ka je ravno 30 dni od časa, gda je zadnjikrat za njo meo mešo. Spoznao je, ka pokojna sestra žele sv. meše. Večkrat je za njo mešflvao. Ne dugo nato jo vidi v čarno oblečeno, kak se bliža cerkvi liki notri je ne smela. Kesnej jo je vido v belo oblečeno v cerkvi liki k oltari je ne mogla. Na zadnje jo je zagledao vso v svetlobi med belimi angelci. To je bilo znamenje, ka je bila rešena iz vic i prišla v nebesa.
Krščanski navuk.
Druga boža zapoved. — Ne preklinjaj!
Kajšte i kakšte človik preklinja, včini greh. Nego edna velka razlika pa li je pri tom. Ta je sledeča. Či što preklinja stvarstvo greši, nego neizmerno huše greši tisti, ki preklinja Stvarnika ali njegove svete, med šterimi je prva BI. D. Marija. K tomi pravi sv. Bernard : „Kem za vekše je oseba proti šteroj se zgodi za-sramovanje tem vekša je krivda zasramovanja. Kak grozno velka je teda krivda bogokletstva, s šterim je sam Bog zasramovani 1"
Zato pa, či bi što preklinjao sunce, mesec, zvezde, morje, ves svet pa vse 10di, žive i mrtve, sebe, svojo dušo, svoje sta-riše i vse drflgo, nebi meo takšega greha, kak či preklinja Boga, ar je Bog nezgrflntano več kak milijon svetov. S toga se ravno vidi velka hOdobija človeka, ki se vflpa preklinjati Stvarnika. Takše preklinjanje se slovenski zove — bogokletstvo — ar človek Boga kolne (kune). Naš — kunoti — se pravi kleti. Bogokletstvo je vsakše preklinjanje, v šterom preklinjevaiec imenuje Boga ali pa tudi Marijo, svetnike, angele. To je velka grehota i strašna hOdobija. Sv. Hijeronim pravi: „Nega nikaj odurnejšega kak je bogokletstvo. Vsi drOgi grehi, kak lakomnost, nečistost pijančflvanje, iščejo to, ka je tO na zemli. Bogokletstvo pa obrača svoje orožje naravnoč proti tomi, ka je v nebesaj."
ČOdno jel Človek navadno preklinja tistoga človeka ali tisto reč, od šterih ma kakšo škodo ali pa ga ovak razčemerijo. Ka
pa Bog, Marija D., angeli i svetniki so komi gda napraviii kakšo škodo? Oh, kabi! Ravno naopak. Bog nam neprestano deli ne-številne dobrote, Marija D., angeli i svetniki vsikdar prosijo za nas pri Bogi, nam pomagajo na dOši i na teli. Pa glejte nehva-ležnoga človeka! Ide, pa v svojoj norosti, pijanosti i čemeraj preklinja te svoje najbouše prijatele, najvekše dobrotnike 1 Žalostno pa intinsko je to.
Sv. Alfonz Ligvori pravi: .Jaz ne razniim, kak je mogoče, ka se pri vsakšem bogokletstvi ne odpre zemla pod tistim, ki preklinja. Bogokletnež je hOši od pogublenih v pekli. Tej kunejo Boga zato ar so od njega zavrženi i kaštigani, 011 pa je od Boga z dobrotami obsipani."
Takše velke grehote pa Bog tudi ne pOsti brezi kaštige. V sv. pismi čtemo: „Sin izraelske ženske se je skregao z izraelskim možom v šatori. Oda je preklinjao Gospoda Boga pa ga kunou, so ga pelali k Mojzeši. Vrgli so ga v temnico, dokeč nebi zvedili, ka bo Gospod zapovedao." Bog je pa povedao Mojzeši : ,,Pripelaj preklinjevalca iz šatora pa naj vsi, ki so ga čGli, položijo svoje roke na njegovo glavo i vse lustvo naj ga kamenja. Povej Izraelovim otrokom : Človek, ki preklinja svojega Boga, naj nosi svojo pregrtho. Što pa preklinje Gospodovo ime, naj merje ! S kamenjom naj ga posiple vsa vnožica, naj je bio domačin ali tih;nec!" (III. Mojz. 10—16.)
Preklinjevalce Bog dostakrat grozno kaštiga. Leta 1867. so najšli v Šleziji mrtvoga človeka poleg jarka tak, ka je glavo meo v vodi. Komisija je spoznala, ka se je ne sam vmoro. Hitro pa se je zvedilo, ka je te človek tisti večer pred smrtjov bio v krčmi i tak preklinjao Boga, sv. mršo, zakramente, cerkev, dilhovnika da ga je krčmar mogeo stirati. Povedao njemi je, ka de zavolo groznoga pieklinjanja meo nesrečno smrt. Mrtvo trOplo so prinesli domo. Oda so prišli na dvorišče se je nosilnica potrla i truplo je spadnolo v gnoj.
Leta 1870 je eden fiškališ na Taljanskom grozno preklinjao Boga, cerkev, papo. V roki je držao revolver. Vrto ga je proti nebi, kak bi šteo Boga streliti. Revolver mrši, fiškališ spadne mrtev na zemlo. Krugla njegovoga revolvera ga je zadela v srce.
V Kaljari je prišeo vojak v gostilno. Na steni zagleda podobo Križanoga. Strašno ga začne kunoti. Ves besen vrže podobo doli pa po njoj hodi. Tri dni nato ga najdejo v sobi mrtvoga. Celo telo ie meo čarno kak vogelje.
Faraon je pravo: Jaz ne poznam nikšega gospoda nad se-bovl Bio je pogroznjeni v rdeče morje. Senakerib je z vojskov
okoli vzeo Jeružalem i etak gučao proti lempli: Što je tisti Gospod, ki bi mogeo rešiti Jeružalem pred menov? Bog pa je po-slao angela, šteri je 185 jezero njegovih vojakov pomoro, njega so pa lastni sinovje presmeknoli. Odpadnik Julijan je med pre-klinjanjom bio zadeti od neprijatelove krugle. Preklinjevalci Ariji so se čreva razklala i tak je mro v groznih mukah. Nestorij je zaničevao Marijo, pa so njemi kesnej črvovje jezik razjeli. Sv. Gregorij, škof v Toursi pripovedavle, ka je tam eden človek po preklinjanji postao nemi pa gluhi i nazadnje je znoreo.
Tej pa dosta drflgih nam kažejo, kak grozno Bog kaštiga tiste, ki ga preklinjajo.
Marija ga je rešila.
Pri Sv. Antoni pod Arlbergom na Tirolskom so poslali 10. sept. 1. 1897. pastera v planine, da prižene živino domo. Na goraj je bio viher i snega je spadnolo do dva metra. Mladenec ne prišeo nazaj ob tistom časi, kak bi rnorao priti. Šli so ga iskat jagri, pasterje i kmeti, iskali pa so ga zaman. Vsi so že mislili, da ga je zasipao sneg, ali pa se njemi je pripetila kakša drOga nesreča. Iskali so itak naprej, če tfldi neso več vupali, da bi ga našli še živoga. Nazadnje so prišli prek prelaza do napol-podrte kuče. Bilo je 17. sept., to je osmi den po izgflblenji. Stopijo v kučo, i glej — v kuči najdejo mladenca. V koti je ležao na kupi slame i spao. I^otrige so bile vse prezeble, obleka vsa premočena; še je živo i v roki je držao Marijin škapuler. V tistoj strašnoj burkanci, štera je divjala 10. sept., je zablodo; prišeo je do kuče i od tam ne mogeo več naprej. Drflgo jfltro je pojo k flh, šteroga je vzeo s seov zdoma; drflgoga živeža ne meo pri sebi. Dne 12. sept. je čflo, kak so deleč spodi kričali pasterje, šteri so gnali živino domo. Zazavao je, kelko je mogeo, a neso ga čflli. Od tistoga časa je bilo vse tiho otoli njega; samo viher je tfllo i noso sneg skoz razdrto streho i odprtine v stenaj; pri-tisnola je močna mrzloča. Mladenec je vzeo v roke škapuler pre-čiste D. Marije i začno moliti; med molitvov je zaspao i spao ja pet dni zaporedoma, dokeč ga neso riašii. Gda so ga zbudili, se njemi je vidilo, da je mino komaj tretji den, od tistoga časa da je zablodo.	,
Močen mož je vzeo pasterčka na hrbet i ga neseo do prve vesi. Mladenec je bio sezna oslablen, naskori pa si je znova opomogeo. Vsi so bili osvedočeni, da ga je rešila Marija!
Iz „ Venca".
Iskrice.
Ki šče prileteti v nebeško višavo more meti tevi dve pe-roti: pobožnost pa zatajevanje.
Kelko bole človik kroti svoje grešno poželenje na tom sveti, telko menje časa de v purgatoriumi.
.Naše telo je ne vredno vekše skrbi kak cota v kunji." (Sv. Jožef Kal.)
Ka bo z našega tela? Kup čr;ov pa gnoja.
Ci nemreš nositi žmetnoga križa, nosi ležejšega, nego ni-kšega moreš nositi.
Na sodnji den bomo vidili, kelko jfe vredno, či merno v ponižnosti prenašamo svoje križe.
Človik v tom živlenji je kak potnik v gostilni samo za malo časa.
Ne sme se gledati vse ka se vidi.
Či povemo sto reči, bomo davali odgovor od vseh sto.
Oda ideš počivat, spomni se, ka je Jezuš ne meo telko svojega kam bi glavo nagno.
Oda si betežen, spomni se na križanoga Jezuša.
Vsikdar mejmo v misli, ka nas Bog vidi.
Vsakši hlapec je veseli, či ga gospodar najde pri marli-vom, skrbnom deli. Dosta vekše bo pa naše veselje, či nas Gospod Bog najde pri dobrom deli.
Vsakše delo tak skrbno opravi, kak da bi od toga bila odvisna tvoja večnost.
Što vse dužnosti svojega stana zvršavle verno, marlivo, skrbno, te je svetnik.
Najvekša človekova duž-nost je spoznati volo božo pa se verno po njoj ravnati.
Što Boga liibi, zvrši vse iz lubezni do Boga.
Moč molitve i blagosl. vode.
»Vido sem moliti malgaško žensko!" — ,,Hm, no ja," — bote pravili, — „ka pa je to tak posebnoga. Ve molijo tudi telki drugi i se itak čisto nikaj ne čudimo tomi." Vam moram pa že bole očivestno povedati. Vido sem moliti žensko, kak je molila tista kananejska žena v sv. evangeliji. I takša molitev je vsemogoča. dela čDda.
Dne 27. augusta sem se nahajao v misijoni v Anganomarina, da bi s tamkaršnimi verniki obslužavao svetek njiivoga patrona, sv. Joahima. Iz vseh sosednih vesnic so prihiteli vnogobrojni kristjani, tak da je bila cerkev, če ravno edna najvekših v čelom okraji, za vso to vnožico itak premala. Se zna moram pripoznati,
da je k telkoj vdeležbi pripomogla preči tOdi predstava misijonskih iger, šterih vprizoritev je oskrbela katoličanska mladina iz Alasore. Med tem, gda je bila slavnost v najhušoj prekočoj vročini v punom toki, sem se podao v cerkev, da vredim obleko.
Naskori na to vstopi tOdi mlada ženska z dveletnov deklič-kov v naročaj. Mislo sem, da je prišla molit; a naskori zapazim, da dete nemirno bije z rokicami okoli sebe i blGva krv. Taki seni spoznao, da je sirotico zadela sunčarica. Občudovao sem hladnokrvnost mlade žene, detetine hranitelice. Gda me zagleda, pribeži k meni i me prosi, naj joj dam nekelko blagoslovlene vode. ,,To je edino rešilno sredstvo,'1 pravi mirno, ,,i neščem nikšega drOgoga." Gda je dobila zaželjeno, poklekne pred oltar, gde je shranjeno Najsvetejše i moči glavo nezavestnoga deteta, šteromi žila komaj še pomali bije, z blagoslovlenov vodov. Nato pa razprostre roki i jivi proseče zdigava zdaj proti taber-nakeli, zdaj pali k podobi Matere bože i moli ino prosi tak goreče da sem bio globoko ginjen: „Moj Bog, znam, da sem vboga grešnica, nevredna milošče, za štero te prosim. Ozdravi to dete, štero ne moje. Kam inam se naj obrnem, če ne k tebi, šteri si naš Oča i Odrešiteo? Reci le reč i dete bo ozdravleno. Glej, nikšega zdravnika ne v bližini; pa itak ne zdravila za te beteg. O boži zdravnik naših dflš i tel, v tebe zavupam. Ozdravi deklico; ve ti maš oblast nad živlenjom i smrtjov. Pomagaj i smilGj se vbogoj materi ino reši njeno edino dete, o Jezuš! I obrnovši se k podobi Matere bože, zakliče: to lubleno dete, štero sem sprejela za svoje. Prosim te, ozdravi je, premila Devica. Ve še ni-koga nesi zavrgla, što te je zavupno proso pomoč. Daj nazaj, o nebeška Gospa, živlenje i zdravje deteti, štero sem prinesla se, da se vdeleži svetka sv. Joahima, tvojega očo. Ali naj v spomin na te svetek prinesem materi mrtvo telo edinoga deteta. O Marija, Mati smilenosti, ne zavrzi moje prošnje! . . ."
1 glejte, vboga žena je ne molila zaman; njeno viipanje jo je ne vkanilo. Liibi Zveličiteo i njegova presveta Mati pa sta še ednok štela probati njeno vztrajnost i zavupanje. Dete se je toti hipno nekelko opomoglo; naskori nato pa se je krčevito zvijalo še v strašnejših bolečinaj Mislo sem že, da se bliža smrt. Žila je že ne več bila. ,,Prosim te, moj oča, daj mi še blagoslovleno vodo i vido boš, da deklica ozdravi." 1 znova je začnola moliti i se je trOdila z betežnov deklicov. Nazadje, po trivOrnom boji za živlenje, je dete prišlo k sebi. Vročica je minola, deklica je mirno zaspala. Liibi Zveličiteo i njegova boža Mati sta posIGhnola prošnjo ponižne krščenice. Okoli pete vGre popoldnevi se je s spe-
čim detetom v naročaj povrnola iz cerkve. Ponuvali smo njoj jestvine za malo betežnico, a krščenica zviin blagoslovlene vode ne štela nikaj vzeti.
_ lz ,,Odneva iz Afrike".
Kaštiga ga je zmodrila.
StanOvali so poleg cerkvi; bili pa so čOdni ljudje. Če je šo dOhovnik z Bogoni k betežniki, so dobro čuli zvonček v hišo, a nigdar ne niedei] prišeo, da bi poklekno na preklitni prag i po-často Gospoda Jezuša Knstuša v svestvi. Žena, mož, sin: vsi trije so se oponašali, kak da ne bi meli nikše vere. Sosedje so večkrat med seov tožili: „Naša ves je katoličanska, niednoga židova, " niednoga krivovernika ne med nami. Zato pa tej trije ži-vejo, kak da bi bili židovje ali protestantje; najbliže cerkve so, pa ne nigdar nikoga vO, če idejo (dOhovnik) prečiščavat. Človek toti ne sme nikomi hudoga privoščiti, a tej trije zaslOžijo, da bi jih Bog kaštigao." Tak so IjOdje govorili, i oni trije so včasi čflli, kakša govorica ide o njih, ostali pa so, kakši so bili. Mešnik je hodo obhajat, a pred hišov poleg cerkvi ne nigdar nihšče klečao.
Nekšega dneva je žena tožila, da njoj je ne posebno dobro; šla je ležat. „Ka misliš, ali naj idem po doktora?" jo pita mož. „Ne, ne trbe, skOhaj mi malo teja, pa bo bolše." Tej pa ne pomagao. — ,,Moj Bog, ka bo z menov", je zdihavala betežnica, ,,pošlite friško — po gospoda!"
Sin je bežao po gospoda plebanoša. Nemudoma beži župnik v cerkev, vzeme sv. Režnje Telo iz tabernakla, — i zvonček je znova cinkao i ljOdem naznanja, da idejo z Bogom k betežniki. DOhovnik stopi v hišo, — proti njemi pribeži mož ves objokam: „Gospod, prekesno je, je že pustila dušo."
To je bio zadosta glasen opomin za očo i sina; njeva pa ga nesta razmila. Gda je nekaj časa potom znova šo dOhovnik tam mimo z Bogom, ne bilo nikoga viditi pred hišov, ne očo, ne sina. — Boža pravica je še ednok govorila. Ne bilo dugo i legeo je sin, betežen, i vmro je brez s-estev. Od tistoga časa je stari klečao na hišnom pragi vsigdar, gda je neseo mešnik betežnikom sveto popotnico.
Dvogovor. -
Mladoga človeka so ednok pitali, kak je prišeo med posvetnimi opravki do notrašnje molitve. Nato je dao odgovor: .Vnogokrat razmišlavlem o Kristušovom trplenji. Pri tom si predstavim, da stojita pred menov Kristuš i njegova lDba Mati. Z našov lObov Materjov začnem potom, gda sem jo pozdravo, govoriti i piiarn jo: „Moja dobra Mati, što je to, šteroga poleg tebe vidim, šteri je tak jako ranjen i čislo s krvjov oblit? Ce tfldi bi bio najvekši razbojnik na sveti, itak njemi nikše srce ne bi moglo odpovedati svojega sočfltja." Nato mi ona odgovori: „To je Jezuš, moj Sin!" — Kak, tvoj sin je to? Edinorojeni Sin boži, ki je za nas človek postao ? 1 što ga je spravo v tak strašno nevolo?" — Nato mi odgovori: „To so napravili ljudje, ti sam, tvoji grehi." — »Kak, jaz sam sem tak grešio nad božim Sinom? To so povzročili moji grehi? Ah, kak velka je moja krivda, štera me teži! Ka pa je vendar pripravilo Jezuša, da tak trpi ? Ali ne stalo v njegovoj moči, da bi ostao prost od vsega trplenja ?" — Ona pa mi odgovori: Čisto prostovolno je trpo, i to je želo prek te mere trpeti, da ti ne bi bio vržen v pekeo. Edino iobezen ga je nagnola, za tebe i mesto tebe trpeti, edino lflbezen ! On te je lubo i se je za tebe zročo, da bi te rešo su-ženstva greha i pekla ino ti spravo prostor v nebesaj. Po svojem trplenji ti je zaslužo miloščo, štera ti je potrebna, priti ta (v nebo)." — ,,0 moja dobra mati! povej mi, ka naj včinim ? Glej, na vse sem pripravlenl" — ,,Nato pravi: ,,Idi i prosi mojega Sina, tvojega Odrešitela, odpflščenje za grehe, štere si včino. Pokaži njemi svojo hvaležnost, da je tak dosta včino za tebe; darflj se njemi iz iflbezni vsega i popunoma, obečaj, da boš njemi pokoren, i ga boš nasleduvao. Prosi ga, da ti vsigdar pride na pomoč!" Nato stopim pred Kr'stuša i včinim, kak me je najsvetejša Devica navčila.
__Iz nemščine.
Zlate jagode.
Najlepše poniicami čas je te: Gda človek lepo moli, gda mati vči dete Boga moliti, gda stariš zabrani, ka deca ne delajo greha, gda premišlavlemo svoje grehe, gda se teh dobro spove-davlemo, gda svojemi teli znam« odpovedati to, ka bi dflšo za-mazalo, gda iščemo tistoga, s šterim smo v svaji, da bi se zme-rili, gda nesemo najdeno, vkradnjeno ali po krivici spravleno
blago nazaj, gda potrpežlivo prenašamo svoje .križe i težave, gda damo potrebnim svoj milodar, gda mislimo na smrt, večnost, pekeo, gda svojemi bližnjemi pomagamo, svojim sovražnikom odpustimo. Vse to so klini v lestvici po šterij se pride v nebesa. Na šterom klini stojiš? Mogoče ravno naopak delaš! Gda ščeš začnoti? Po smrti de prekesno!
Pogled v sebe. — ČUtiš žalost v srci za vse žalitve proti Jezuši? Te razžalosti misel, ka Jezuša tak malo lubijo? Se trudiš, ka bi zabrano greh? Se ogibleš vsakšega, tfldi mafoga greha, ka nebi razžalo Jezuša? Tvoje srce bije samo za njega ali maš koga raj? Iščeš v vsem samo njegovo čast? Znaš kaj potrpeti za njega?
Vse odkrito. Gda stane sunce, se sneg raztopi pa se pokaže vse, ka je bilo pod snegom. Na sodnji den se prikaže večno Sunce, Kristuš Sodnik i pri svetlobi toga sunca se pokažejo vsa človeška dela, dobra pa božna.
Je vzrok? Prle kak se razčemeriš pitaj samoga sebe kak
se je pitao prorok Jonaš: Jeli mam pravi vzrok se čemeriti?
' *
*	sjc
Najlepše glendalo tudi motno postane kakšte malo dihneš na nje. Tak zgibi duša od svoje lepote, či privoliš količkaj v nečiste reči.
Plamen pUsti svoj sled na vsem, kakšte malo se dotekne. Tak pustijo svoj grdi sled za sebov nečista misel, žela, pogledi, guči, poslušanje itd.
Či ideš po šklizkoj poti v dol, maš vUpanje srečno priti do kraja, nego gvišen si ne. Kak je to, ka se nikaj ne bojiš za nesrečo na šklizkoj poti čistoga živlenja. Či bi se bojao, se nebi tak zlejka postavlao v nevarnost. Ne pozabi: v krhečoj posodi nosimo svoj zaklad!
Dobra vora. Red, mer pa boži blagoslov pri hiži je odvisen od toga,, či vsakša kotriga v njoj verno pa skrbno opravla svoje dužnosti. Kak vora nemre dobro iti pa kazati, či se vsakši potaček od najvekšega do najmenšega ne vrti dobro, tak je vse naopak pri hiži, či vsakši ne spunjavle to ka je dužen spunjavati.
Pekeo je to: Nikdar miru, trplenje vsikdar.
Noč trpi vsikdar, sunce ne sija nikdar.
To je tisti nikdar, ka me straši vsikdar.
Biti vsigdar v ognji, počivati nikdar !
Što misli te nikdar de srečen vsikdar.
(Napis na dveraj ednoga kloštra.),
Modrijanski kamen.
Ladjica je merno plavala naprej. Na njoj je bilo več popotnikov. Med temi tudi kapucinar pater Anton s svojim sobratom fratrom Evdom i kupec Trafijak. Te je potOvao po kupčiji, ka-pucinara pa sta šla oznanjevat boži evangelij. Med potjov je kupec šalivo pravo drugim potnikom: „Malo fali, ka sam tudi jaz ne kapucinar. Večkrat sam že bio v Ameriki, pa sam ešče li ne bogat. Nemam žene, ne penez, ka mi teda fali, da postanem kapucinar?"
„Čijnvam k tomi tak malo fali," pravi pater Anton, „pa li popolnoma postanite kapucin."
„0, ešče ne", odgovori Trafijak, „ešče ednok bi rad pre-hodo Ameriko, znabiti me pa sreča najde. Najsrečnejši so tisti, ki majo modrijanski kamen. Takši obogatijo £rez skrbi pa truda."
„Či bi radi meli modrijanski kamen," odgovori pater, „vam ga jaz dam."
,,To edino je moja žela, li dajte mi ga, prosim."
Rekši to je stegno roko proti patri. Vsi popotniki so bili želni viditi te čudoviti modrijanski kamen od šteroga so nikda stari ludje pripovidavali, ka prej prinaša bogastvo.
Pater pita kOpca: „Kakšega pa želete?"
„Ja, pa je večfele?" pita kupec.
,,Kakpada, so takši, šteri kovine spreminjajo v zlat pa takši, šteri je spreminjajo v srebro."
„Či je to tak, o dajte mi takšega, da spreminja v zlat."
„Prav mate, či si človik lejko zbira naj si zbere najbolše. Nego med temi, ki delajo zlat je pa velki razloček. So najmre takši, ki majo svojo moč za dve leti, za eno leto, za šest me-secov, pa takši, ki jo majo za deset, dvajset, petdeset i sto let."
„Dajte mi najbolšega, tistoga za sto let?"
,,Zakaj takšega, vej venda ne mislite živeti sto let."
,,Na to ne mislim, naj bo kak b:>, nOcao ga bom, dokeč bom živo; zlat, šteroga napravim pa gotovo ostane sto let."
„Ka pa, či bi vam dao ešče poleg toga drugi kamen, šteri bi vam podugšao živlenje za sto let?"
„0, toga, toga mi dajte, prosim vas, dragi i iubi moj pater!"
,,Tudi takši bi vam malo basno, ar bote itak mogli mreti."
,,To znam, nego ostane mi sladek spomin, ka sam dugo živo po svojem poželenji."
„Ždaj vidim, ka lObite živlenje pa ešče dtigo, srečno živlenje. Zato vam pa dam takši kamen, šteri ma stanovitno moč, vse spremeniti v zlat zvun toga pa vam ešče dati živlenje za veke."
„Kakši je te kamen."
„Modrijanski kamen, kakšega jez misFm, je to: da vsa svoja dela opravlate z dobrim namenom — za Boga, — da vse križe i nevole prenašate v božo volo vdani — na zadnje, da Boga poveličujete v vsojem delovanji. Ta sveta liibezen do Boga vam bo vsa vaša opravila spremenila v zlat, v dobra, za nebesa za-slflžna dela i vam spravila večno zveličanje."
,,Vi se delate norca z mene I Jaz mislim na pravi zlat."
„Tak, te pa vi mislite, ka to, ka trpi samo nikelko časa več vala kak to, ka trpi na veke. Samo aedak tak misli, ar ma raj to, ka njemi nemre niti za edno minoto podugšati živlenja, kak pa srečno, večno živlenje."
„Vse to je lepo, vse, liki z vašim zlatom denok nemrete plačati za to svojo vožnjo."
Ladja je prišla do kraja. Potniki stopijo doli, si roke podajo i se razidejo vsakši na svoj dom. KaPuc'nara sta šla vkflp i se pogovarjala, ka se je zgodilo na ladji s tistim trgovcom.
Frater Evd pravi: ,,Lubi moj pater, lepo ste nam razlagali tisti kamen, šteroga zaman iščejo posvetni modrijani. Samo bojim se, ka je te navuk ne segno v srce tistomi trgovci."
,,Molmo za njega. Mislim, ka so moje reči ne spadnole na pečino."
Štiri leta kesnej je pater Anton prišeo nazaj iz Amerike. Nepričakovano 'velko veselje ga je doletelo v prvem kapucinar-skom samostani, kam je prišeo med potjov. Oda ga je zagledao vratar, njemi je bežao naproti, ga obijno i djao: „0, pater Anton, kak sam veseli, ka vas pa vidim."
„Mene? Ne vem ka bi se gda vidila. Što ste vi?"
,,Samostanski vratar, frater Frančišek, sam."
„Zdaj ste mi ravno tak neznani kak prle."
„Kak je to, ka me ne poznate, vej sva se še vkflp vozila?"
Pater Anton ga malo bole pogleda i pravi: ,,Ali ste mogoče vi Trafijak?"
„Ravno jaz sam tisti, šteromi ste v ladji davali dragi mod-rijanske kamen. Vašega navuka sam nikdar ne pozabo. Namesto, da bi šou v Ameriko naprej, sam stopo v samostan, gde sam vsikdar vaš dragi kamen obračao v dušni hasek."
P. Bonaventura;
Pežki v Rim. Letošnje s eto leto je privabilo v Rim liidi od vseh krajov sveta. Prišla je v Rim ttidi 74 let stara ženkica iz Oberammergana na Nemškem. Vso pot do R>ma je prehodila peški i to v 8 tednaj.
Sodnik v samostani. Na Francbzkom je v samostani Somau vmro redovnik, ki je 30 let preživo v svojoj celici. S postom pa z molitvov si je Ulažo diišnovest, štera ga je pekla. Zakaj? Prle kak je prišeo v samostan je bio sodnik. Obsodo je na smrt ednoga človeka, šteroga ne-dužnost se je kesnej skazala. To ga je tak potrlo, ka je zaptisto vkanlivi svet.
Najvekši križ za cerkev je bio nedavno zgitovleni v Rimi. Ves je iz kiifra pa brcnca, visiki je 27 metrov. Postavijo ga na lepo cerkev v Pcmpeji na Taljanskom.	'
Neverno živlenje pa krščanska smrt. Pred nikelko mesecami je v špitali v lnomosti vmro vrednik soc aldemokiatskih novin „Volksblatt" po imeni Julij Spielmann. Po ostrom betegi i po odkritosrčnom premišla-vanji človekovoga namena, je prišeo do srečnoga sklepa, ka je človek bože stvorenje i ka de trbelo Bogi dati račun. Lepo se je spovedao pa prečesto nato pa merno vmro. Brezversko živlenje da dosta prostosti človeškim grešnim nagnenjv.m i zato je v tom tali ležej brezversko živeti kak pb navuki sv. Cerkvi nego živeti po tej navukaj je pa ležej mreti. Že francoski brezverec Santibal je pravo: »Naši pristaši nam ne delajo poštenja, ar gda pridejo na smrtno posteo, se vsi švejo spovedati pa kak krščeniki vmreti.
Šatan je vsem nevaren. V ednom samostani na Bavarskom visi stari kep, na šterem se vidi: 1. Rimski papa z napisom: „Jez vas vse včim " 2. Kral z napisom: „Jez vse vladam." Barat z napisom: „Jez za vie molim." Kmet z napisom: „Jez vas vse hranim." Najodspodi pa je namalani Šatan, ki se vsem vkiip reži pa prtij. Pod njim je napis: »Pazite se, ka vas vsth ne vzemem."
Obnemo je. Nemške novine „Neunburgfr Zeitung" sfr pisale: Ivan Ritter, šteri je ne m; o nlkže vere i je bio jako nesramen pa gdašteč po
krivom prisegao, se je ednok v DDrrgrabni v oštariji hvalo, ka se nikaj ne boji Boga preklinjati. Pa resan je začno strašno grdo kunoti. Naednok pa je samo zg(ib6 glas. Odpirao je viista, migao ž njimi liki povedati je nikaj ne mogeo. Gratao je-nemi.
Sv. prečiščavanje vHolandlji. Pred desetimi leti je bilo v Holan-diji 10 m!lijonov prečiščavanj na leto. Na vsakega katoličana je teda pii-šlo 5 prečiščavanj. Lani pa so zračunali ka je bilo 50 milijonov prečiš-čavanj v ednom leti. To je znamenje, ka je Holandska najbole verna država v Evropi. K vernosti 1 pobožnosti dosta pripomagajo hiže za duhovne vaje (misijone), šterih je tam dosta.
Policaji v Newyorki. V tom varaši so z vekšega protestantje pa je itak 90 odstotkov policajov katoličanov. Za policaje se glasijo tudi od drfigih ver samo ka jih z vekšega odpustijo, ar so ne zaneslivi.
Z b&la v smrt. V Cčci na Vrgrskom se je 7godila nesreča. Osemnajst letna deklica je med plesom jako švicala. Brisala se je i si je kra-stico na viistnici strgala. Začnola je teči ,krv, a jo je ona z robeom na-skori stavila i plesala dale. Proti jfltri je tožila, da jo glava boli, zato so jo starišje dbmo gnal1'. Včasi so pozvali doktora. Doktor je rano pregledno i dognao, da je nastalo v rani od rdeče farbe, s šterov so bile vflstnice pofarbane, zagiftanje krvi. Pomoči več ne bilo. Zagiftanje se je širilo i je za par viir vmrla.
Ločitev zakonov v Argentiniji. Ta država je edna tistih dežel gde v pogledi na zakon priznavajo cerkvene postave za Velavne. Pred kratkim pa se je zgodilo, da so prostozidarje i proteštantje skoz napravili zakonski predlog, da se smejo zakoni ločiti. Proti tomi pa so ženska druženja tak odločno nastopila, da je bio predsednik republike prisiljen nrstopiti proti nameravanoj ločitvi.
Boga preklinjajoči socialist — obsojen. Švicarski socialist Cano-ver je v svojem listi jako grdo pisao o B,)gi Zavolo toga se je ljudstvo razburjalo i sodišče je pozvalo socialista na odgovor. Zagovor, da on v Boga ne verje, zato ga tudi nemre žaliti, njemi ne pomagao i obsojen je bio na 200 frankov štrofa.
Sestre naj včijo. V elzaskoj občini Graffenštaden so komunisti prišli do oblasti i so odredili, d3 morajo č. sestre šolo zapustiti i naj svet-ske vuJitelice včijo v njoj. Junaški katoličanci pa so pridrli v šolo 1 neso pustili, da bi sestre odišle, vufitelice pa prišle. Prišli so žandari. Ali našli s? trdno zaklenjene dveri, tak da nikaj neso opravili. Ljudje sester na nikši način neso šteli pflstiti Liberalni gospodje so ostali z dugim nosom pred odločnostjov teh katoličaneov.
Calabamba v Ameriki — varaš Srca Jezušovoga. Na javnih pala-čaj toga vara?a stoji podoba presv. Srca Jezušovoga. Zvršila se je tiidi že s'ovesna posvetitev presv. Srca Jezušovomi. Lepo je bilo videti višjega sodnika dr. J. Sancheza s podobov Srca Jezušovoga, štero je spoštllvo kllšno.
Dari za mešni gvant v Martinišči.
Marija Verban 5, Ana Kovačič 5, Terezija Žitek 5, Jutka Čačovič 1, Janez Horvst 5, Sida Marič 5, Ana Žitek 2-50, Lena Lončar 3, Rajna Verona 10, Meca Gervek 1, Jožef Filo 2, Franc Filo 2, Marija Filo 3, Katarina Sukič 3, Marija Jančar 5, Roza-lija Gorza 5, Marija Vukan 3, Antonia Vukan 5, Terezija Ščan-čar 1, Katika Horvat 5, Matilda Kjizma 5, Roza Balaško 5, Roza Bflrger 2 50, Mari Čačovič 2, Vilma Gorek 10, Bara Horvat 10, Terezija "Gorza 5, Terezija Rajnar 2, Ana Horvat 1, Marika Noj-maztec 4, Ana Idič 1, Eva Horvat 1, Neža Celeč 1, Žuža Gorek 3, Žuža Rezar 1, Kata Ščančar 1, Neža Burgermajster 3, Klara Ščenčar 2, Terezija Žitek 2, Žuža Žalik 3, Ana Voroš 25, Roza-lija Debelak 5, Mari Rajner 1, Ana Senik 5, Jožef i Alojz Debelak vsakši 5, Treza Kovačič 5, Mari Mataj 5, Ana i Jnla Horvat 10, Roza Rengee 5, Treza Ružič 5, K'arn Lainšček 5, Žuža
Petnajseta skrivnost:
Ki te je Devica, v nebesah koronao.

Petnajseta skrivnost:
Ki te je Devica, v nebesah koronao.
Serec 2, Jutka Serec 2, Mari Vogrin 2, Treza i Roza Blaško 10, Adam i Mari Gorza 15, Ana i Veronika Vukan 10, Treza i Mari Gorek 10, Marika Opec 5, Ana Rajnar 5, Jožef Rajnar 5, Jula Žitek 5, Rozi Červek 3, Mari Gorza 2*50, Jutka Rajnar 2, Kata Žitek 3, Treza Šeruga 2, Ana Maric 5, Treza Rajnar 2-50, Ana Gorek 1'50, Marija Gorkiš 5, Polonija Žalik 5, Orže Janča-rič 2, Žuža Gorkiš 5, Jula Forjan 10, Treza Fartelj 5, Ana Per-toci 5, Treza Sinko 2 50, Rozi Drešer 10 Din.
To so dale „Rože" iz Rakičana. Gda se tO vsem tem lepo zahvalimo, prosimo druge „Rože" po vesnicaj naj ravno tak napravijo. Vsakši naj prinese svoj dar svojoj voditeli ali voditelici. Dosta smo dali za mesni gvant pa ešče dug mamo.
VSEBINA:
Radosti D. Marije i sv. Jožefa	Stran t	Kaštiga ga je zmodrila	...... 10
Sv. meša pomaga dušam .....	. 4	Dvogovor... ___ ... ......	... ... 11
Krščanski navuk ... ... ...	.. 5	Zlate jagode ... ;........	...... 11
Marija ga je rešila ........	. 7	Modrijanski kamen ......	...... 13
Iskrice .................	.. ... 8	Glasi iz doma i sveta... ...	...... 15
Moč molitve i blagosl. vode ..	.. ... 8		
Premisli! „Preslavna Devica dnes v nebo idoč kaj mislimo, kakšo napravila je nebeščanom radost, gda so vredni bili i njeni glas slišati, i njeni obraz viditi, i njena blaženo navzočnost vži-vati ? Ali što bi mogo zadosta premisliti, z kakšov dikov je dnes sveta kralica obdana i z kakčov pobožnostjov njej je nebeških trum vnožina proti šla, z kakšini popevanjoni je k troni slavnomi pelana, z kak prijaznom obrazom, blaženim licom z kakšimi božanskimi pokloni je sprejeta od Sina i nad vso stvorenje zvišena.* (Sv. Bern. Serm. 1. de As. B. M.) Moja diiša želi biti vekomaj pri Mariji z vsakov diišov vred.
Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes:
BI. Dev. Marija, daj, naj te za Bogom vsi najbole liibimo i po smrti zraven k tebi v nebo pridemo!
Zmoli zdaj za razširjavanje časti Marijine: 1 očanaš, 10 zdravimarij, 1 dikabodi z petnajsetov skrivnostjov.
Imprimatur. Sabariae, d. 3. VI. 1912.
JOANNES eppus.
Premisli 1 „PresIavna Devica dnes v nebo idoč kaj mislimo, kakšo napravila je nebeščanom radost, gda so vredni bili i njeni glas slišati, i njeni obraz viditi, i njeno blaženo navzočnost vži-vati ? Ali što bi mogo zadosta premisliti, z kakšov dikov je dnes sveta kralica obdana i z kakšov pobožnostjov njej je nebeških trum vnožina proti šla, z kakšim popevanjom je k troni slavnomi pelana, z kak prijaznim obrazom, blaženim licom z kakšimi božanskimi pokloni je sprejeta od Sina i nad vso stvorenje zvišena." (Sv. Bern. Serm. 1. de As. B. M.) Moja diiša želi biti vekomaj pri Mariji z vsakov diišov vred.
Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes:
BI. Dev. Marija, daj, naj te za Bogom vsi najbole liibimo i po smrti zraven k tebi v nebo pridemo!
Zmoli zdaj za razširjavanje časti Marijine: 1 očanaš, 10 zdravimarij, t dikabodi z petnajsetov skrivnostjov.
Imprimatur. Sabariae, d. 3. VI. 1912.
JOANNES eppus.