Ljubljana, torek, 15. februarja 1949
PoStnlna plaCana v gotovini
Leto X., štev. 38* — Posamezna številka 2 din
UBEDNI5TVO IN UPRAVA: LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 55-22 DO 55-26
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
INSEBATN1ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 38-32 M S3
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV 6-90601-1
OGLASI PO CENIKU*
MESEČNA NAROČNINA •	«3 DIN
ljudska skupščina Li Slovenije je začela proračunsko razpravo
Včeraj se je ob 16.20 ob prisotnosti članov vlade s predsednikom Miho Marinkom na čelu in poslancev Ljudske skupščine LRS začelo II. izredno zasedanje Ljudske skupščine LRS. Predsednik Ljudske skupščine tov. dr. Ferdo Kozak je prebral ukaz o sklicanju Ljudske skupščine LRS k drugemu Izrednemu zasedanju, nakar je predlagal skupščini naslednji dnevni red:
1.	Razprava In sklepanje o predlogu državnega proračuna LR Slovenije za proračunsko leto 1945 in o predlogu tinančnega zakona za državni proračun LR Slovenije za proračunsko leto 1S49.
2.	Razprava in sklepanje o predlogu zakona o zaključnem računu LR Slovenije za proračunsko leto 1948.
3.	Potrditev ukaza Prezidija Ljud-*ke skupščine LRS št. 115 z dne 2. februarja 1949 o spremembi ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS.
4.	Potrditev uredb, ki jih je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vlade LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva.
5.	Razprava in sklepanje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS in
6.	Razprava in sklepanje o predlogu zakona o spremembah zakona o Imenih naselij in o označbi trgov, ulic In hiš.
Po sprejetju dnevnega reda je poročevalec odbora za gospodarski načrt in finance dr. Miha Kambič podal naslednje poročilo:	<
Odbor za gospodarski načrt in finance je na svoji 4. seji dne 11. februarja 1949 obravnaval predlog državnega proračuna za proračunsko leto 1949 skupno s predlogom finančnega zakona za državni proračun LRS za proračunsko leto 1949, ki ga je na
I podlagi 61. člena Ustave predložila Ljudski skupščini LRS vlada LRS.
Pri obrazložitvi predloženih, zakonskih predlogov po zastopniku vlade je odbor za gospodarski načrt' in finance najprej pregledal rezultate izpolnitve lanskoletnega proračuna. Kljub nepredvidenim zaprekam, ki so nastopile med letom, so bili proračunski dohodki doseženi in preseženi, izdatki pa smotrno in koristno uporabljeni, s čimer se je torej lanski proračun izkazal kot povsem realen. Odbor je ugotovil, da se je socialistični sektor narodnega gospodarstva nadalje močno okrepil. Z nacionalizacijo vse privatne industrije, podržavljenjem velike večine zasebne trgovine, s porastom industrijske produkcije in z živahno investicijsko dejavnostjo ter z napredovanjem zadružne misli v drobni kmečki in obrtniški proizvodnji so bile nadalje zožene postojanke kapitalističnih elementov in se je tako ustvaril soliden temelj za uresničenje vseh planskih nalog tretjega leta petletke.
Na podlagi teh dejstev in po proučitvi predloga finančnega zakona in proračuna za gospodarsko leto 1949 odbor poudarja zlasti:
1.	da pomeni predlog proračuna za leto 1949 organsko nadaljevanje in stopnjevanje graditve socializma;
2.	da se predlog proračuna za leto 1949 razlikuje od proračuna za leto 1948 predvsem v tem, da porast akumulacije državnih gospodarskih podjetij omogoča povečan obseg neposrednega financiranja investicij, s čimer se razbremenjujejo proračunski izdatki. Upoštevajoč to neposredno financiranje odbor ugotavlja, da se celokupna financiranja, kljub temu, da je letošnja proračunska vsota nižja od lanske, povečajo za 7 •/*;
3.	da nad polovico dohodkov izvira
iz gospodarske dejavnosti državnega sektorja, manjši del iz dohodkov državnih uradov in ustanov in le ostanek iz davčne obremenitve. To dokazuje porast in nenehno krepitev socialističnega sektorja našega gospodarstva;
4.	da bodo proračunski izdatki uporabljeni za hitrejšo kapitalno graditev predvsem kmetijstva in gozdarstva in za namene nadaljnjega dviga kulturne in materialne ravni delovnega ljudstva;
5.	da proračun za leto 1949 nadalje pomeni krepitev ljudskih odborov kot osnovnih celic ljudske oblasti. Razen tega proračun zagotavlja razvoj lokalnega gospodarstva v smeri njegove dopolnilne vloge, kar bo v znatni meri pripomoglo k boljšemu preskrbovanju delovnih ljudi in k odkrivanju novih rezerv. Pri tem pa odbor tudi naglasa velik napredek in nenehno rast znanja in socialistične zavesti oblastvenih in gospodarskih kadrov, kakor tudi napredek zavesti naših ljudskih množic, kar omogoča, da se lotevamo tudi težjih in najtežjih nalog.
Predlog proračuna za leto 1949 Izraža potemtakem pripravljenost slovenskega ljudstva, da skupaj z ostalimi narodi Jugoslavije odločno in borbeno nadaljuje graditev socializma, sprejemajoč pri tem sklepe V. kongresa KPJ in II. kongresa KPS kot svojo častno nalogo in dolžnost.
Zato je odbor za gospodarski načrt in finance po vsestranski proučitvi soglasno sprejel predloženi predlog državnega proračuna LRS in finančnega zakona za proračunsko leto 1949 v načelu in v posameznostih.
Odbor za gospodarski načrt In finance dostavlja to poročilo Ljudski skupščini LRS 3 predlogom, da ga v celoti sprejme in zakonska predloga v predloženi obliki uzakoni.
GOVOR PREDSEDNIKA VLADE LR SLOVENIJE
MIHE MARINKA
Nato je spregovoril predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko, ki je v svojem govoru dejal:
Tovariši ljudski poslanci!
Začenjajoč razpravo o predloženem proračunu za leto 1949. hočem najprej podčrtati nekatere njegove značilnosti, po katerih se razlikuje od lanskega. Te značilnosti imajo svojo podlago v zveznem proračunu, ki odreja višino Izdatkov in dohodkov poedinim repu. bliškim proračunom. Zvezni proračun posebej odreja strukturo dohodkov s posebnimi procentnimi participacijami aa poedinih virih dohodkov.
Napačno pa bi bilo, če bi višino našega letošnjega budžeta, kakor nam ga odreja zvezni budžet, primerjali z lan-»kim po globalnih številkah in po njih ocenjevali, koliko je naš letošnji proračun večji ali manjši od lanskega. Tako enostavno primerjanje ni mogoče In ne more dati prave slike v taki enoviti gospodarski celoti, kakršno predstavlja socialistično gospodarstvo naše nove Jugoslavije. Iz podrobnejše obrazložitve, ki jo bosta dala predsednik' Planske komisije in minister za finance, bo ta enovitost jasna. Jasno bo tudi, da številke v našem predloženem proračunu niti zdaleč ne predstavljajo celotne sume naših gospodarskih ualog v letošnjem letu.
Za primer navajam samo nekatere poedinosti:
Naš letošnji proračun znaša 4793 milijonov, lanski 4818 milijonov, dodatni 472 milijonov.
K letošnjemu proračunu je treba dodati še 1299 milijonov, ki gredo iz fonda amortizacije in dobička podjetij v tako imenovano autofinanciranje planskih investicij. Iz republiškega na zvezni proračun so prenesene’ invalidnine 296 milijonov. Iz zveznega na republiški proračun ministrstva za zdravstvo Je prenesenih 225 milijonov v zvezi s spajanjem zdravstvene službe socialnega zavarovanja z občo zdravstveno službo.
Poleg republiških investicij v gozdarstvo pride še 188 milijonov iz zveznega proračuna. Za kmetijstvo so poleg naših visokih investicij 612 milijonov določene še zvezne dotacije in krediti v raznih oblikah In v razne namene, tako da bo skupna vsota za kmetijstvo presegla eno milijardo.
Investicije v elektrogospodarstvu v znesku 175 milijonov din so prenešene v zvezno kompetenco in torej tudi v zvezni proračun, prav tako tudi invest::: je v rudarstvo v znesku 89 milijonov din, ker so dosedanji republiški
Julki prešli v enotno zvezno upravo.
Nimamo še točno določenih vseh zveznih investicij, po katerih bi mogli izmeriti vse naše napore, ki bodo potrebni za izvršitev vseh investicijskih ln splošno-gospodarskih nalog. Vsekakor pa bodo te naloge ogromne. Samo ministrstvo za težko industrijo planira za 1309 milijonov gradbenih del v Sloveniji, gradnjo hidrocentral za 707 milijonov din. Celotne investicije (zvez-ne in republiške) za kapitalno izgradnjo in družbeni standard bodo znašale samo pri gradbenih delih preko 6 milijard plus oprema v zveznih objektih.
Glede na te velike investicije v panogah, ki imajo v vsakem pogledu prednost, je jasno, da so morale biti manjše investicije za republiško indu-
strijo. Naše želje in potrebe so brez dvoma večje, toda vsako nadaljnje povečanje bi bilo nerealno. 2e sama razpoložljiva delovna sila je absolutni plafon, preko katerega pri obstoječih sredstvih naše proizvodnje ne moremo. Zato sta naš republiški budžet in gospodarski plan za leto 1949. prilagođena spremenjenim nalogam in liniji, ki jo Je nakazal tovariš Tito. Te spremembe narekuje z ene strani težnja, da čim-prej likvidiramo zaostajanje razvoja našega kmetijstva, ki se je pokazalo v prvih dveh planskih letih in ki je bilo tudi prenizko planirano, z druge strani pa so tem spremembam vzrok nepričakovani dogodki preteklega leta. Saj Je bilo v ekspozejih v zvezni skupščini nazorno pokazano, da smo v izpolnjevanju plana v nekaterih panogah težke industrije zaostali samo zato, ker nekatere države ljudske demokracije zaradi harange resolucije Inform-biroja niso izpolnjevale svojih pogodbenih obveznosti.
Tovariši!
Ko razpravljamo o naših nalogah v zvezi s predloženim osnutkom proračuna, moramo spregovoriti tudi o izvrševanju lanskega plana in proračuna. Podrobneje bosta najbrže govorila o tem predsednik Planske komisije in minister za finance, kakor tudi drugi tovariši ministri. Jaz se bom omejil samo na nekatere izmed glavnih momentov.
Zaključna bilanca lanskega plana in proračuna izkazuje vrsto novib zmag naših delovnih množic, opozarja nas pa tudi na nekatere pomanjkljivosti in slabosti, ki nimajo osnove samo v objektivnih težavah.
Po samih finančnih pokazateljih smo plan dohodkov v proračunu realizirali s 35%nim prekoračenjem, dočim smo plan izdatkov realizirali za 96 %. Torej vsekakor pozitiven rezultat, imeli smo dodatni budžet in še saldo. Pri tem pa ne moremo govoriti o krepki planski disciplini lanskega leta. Za lansko leto je značilna vrsta pojavov, ki jih letos na noben način ne smemo trpeti. To je ono razprševanje v širino, v angažiranje vrste nadplanskih del, ki so se jih lotevali operativni voditelji podjetij, uporabljajoč presežke obratnih sredstev in druge skrite materialne rezerve in s spreminjanjem in prekoračevanjem plana investicij s strani pto
(zvodnih investitorjev. Nameni za to so bili sicer v glavnem pozitivni, to je, z nebrzdano iniciativnostjo razvijati proizvodnjo ali pa so prvotne projekte planskih investicij, če se je pokazalo, da so slabo pripravljeni, naknadno popravljali in širili. Posledice tega pa so bile v vsakem pogledu negativne. Ta iniciativnost je prešla okvir objektiv-iilb možnosti in je vodila k odtegnitvi delovne sile in materialnih sredstev od glavnih planiranih objektov.
Tako smo ob koncu tretjega in v začetku četrtega kvartala morali preusmerjati naše sile od manj važnih na odločilne objekte. To prégrupiranje sil sredi dela v polni sezoni pa je povzročilo, da so se še te razpoložljive sile razgubljale. Zaradi tega nismo izvršili vrste planiranih del, ki smo jih morali odložiti, nismo pa v isti meri okrepili dela na glavnih objektih. Zato naš plan izdatkov v planiranih investicijah ni bil 100% izvršen.
V samem sektorju proizvodnje brez kmetijstva in gozdarstva smo izpolnili plan s 102.3%, v republiški industriji skupaj (kovinska, tekstilna, usnjarska, živilska itd.) s 104.9%; industrija gradbenega materiala s 112.5 %; republiška lesna industrija s 95.4 %, vštevši z lokalno pa s 102.4%; v gozdarstvu s 88 %. Celokupni plan gradenj smo po naknadni redukciji izpolnili s 104%. Drugo so naknadna planska in izven-planska dela.
Plan proizvodnje v kmetijstvu je bii dosežen v državnem sektorja po vrednosti z 84.6'/*, v zadružnem s 86.5%. Investicije v kmetijstvu, ki bi po planu morale biti izvršene že v maju, so bile komaj do konca leta izvršene z 80 %. To nam je izredno važno opozorilo za letošnje leto.
Javnih del na osnovi mobilizacije prostovoljne delovne sile je izvršenih, kalkulirano po norma-urah, v skupni vrednosti za 308,511.559 din Po nepopolnih podatkih je bilo udeležencev 1,752.148, ki so napravili 27,926.534 delovnih ur. Od tega je sama Ljubljana dala 599.930 udeležencev in 3,465.149 delovnih ur. (Tu je treba poudariti, da se ni dala ugotoviti*točna številka udeležencev, ker so mnogi udeleženci -delali na raznih mestih in je seveda vsako gradišče zase zbiralo podatke ter je na ta način skupno število udeležencev večje kakor celotno število prebivalstva.)
Med temi je 378 udeležencev, ki so zaslužili zlato značko z več kot 600 urami ,med njimi taki, kakor sta Danica Merdjan in Peter Ronko s 2300 urami. To je dovolj prepričljiv dokaz, da je Ljubljana ostala zvesta svoji borbeni tradiciji osvobodilne borbe med okupacijo. Posebej je treba omeniti še mesto Maribor 806.990 delovnih ur; Celje 226.000 delovnih ur in Kranj 195.000 delovnih ur.
Akcije za zatiranje koloradskega hrošča se je udeležilo 890.330 prostovoljcev. Pri prostovoljnem delu ▼ gozdovih pa je sodelovalo 61.353 prostovoljcev in 5690 voznikov.
Pri graditvi zadružnih domov Je delalo 201.075 prostovoljcev. Dògràjenib je 189 domov, nedograjenih in v začetku gradnje Je 269 domov.
Mladina je dala v enomesečnih in dvomesečnih brigadah 14.118 mladincev» s prostovoljnim delom poleg tvoje
redne zaposlitve pa je napravila še 1,379.428 delovnih ur.
Število obdelovalnih zadrug Je ob koncu leta naraslo od 47 na 73. Ta številka pa niti ni dokončna, ker je trenutno silno oživljeno gibanje za formiranje raznih oblik zadrug.
Tovariši!
Te številke, ki niti zdaleč niso popolne, govore o silnem delovnem poletu in ustvarjalnih naporih, kLso jih dale naše delovne množice. Zato je tudi s tega mesta — v skupščini — treba izreči vse priznanje in zahvalo vsem našim junakom dela, širokim množicam delavcev in prostovoljcev, ki so s svojim trudom omogočili, da smo v celokupnosti dosegli tolike rezultate.
Leta 1948 je bilo izredno težko. Prestali! smo težko preizkušnjo, &o so poleg velikih nalog, ki smo si jih zadali v začetku leta, pojavile nove, nepričakovane ovire od strani, odkoder bi jih bilo najmanj pričakovati. Naše delovne množice so v tej preizkušnji znova pokazale svojo globoko politično zavest. Spomnimo se samo na tiste tedne, ko so naši »kritiki« in obrekovalci pričakovali, da se bo pod kanonado njihove klevetniške harange nova Jugoslavija zrušila kot papirnata zgradba, pa so tedaj naše delovne množice dale najprimernejši odgovor s podesetorjenim delovnim elanom. — Spomnimo se, s kako strastjo se je za V. kongres KPJ in pred zaključkom leta razvila borba za izpolnitev in prekoračenje letnega plana. Spričo tega je toliko manj dopustno, da trpimo v svoji sredi rovarjenje, tistih redkih poedincev, ki so to priliko vsenarodne preizkušnje izbrali za ojačenje svojega umazanega, izdajalskega, raz-krojevalnega dela. Tem bolj nedopustna bi bila toleranca do teh, ker so se v tej preizkušnji pokazali prav taki, že znani omahljivci, nezdravi domišljavi pretendenti, ki zaradi svojih sebičnih interesov tudi brez te preizkušnje niso našli poti za skupno konstruktivno delo. Veliki napori naših delovnih ljudi za graditev socialistične Jugoslavije zahtevajo neizprosno trebljenje iz naših vrst vsega, kar je negativnega, vseh, ki sabotirajo, ki sejejo malodušje, ki hočejo razkrajati našo ustvarjalno ljudsko skupnost.
Tovariši!
Iz zveznega proračuna, zlasti pa iz ekspozejev v zvezni skupščini, so že znane značilnosti letošnjega zveznega proračuna. Te značilnosti se odražajo tudi v našem republiškem budžetu. To je pomembna preorientacija v investicijah. Deloma so jo narekovali dogodki v preteklem letu, ki trajajo dalje in jih je treba paralizirati, deloma pa je potrebna zaradi ugotovljenega dispro-porca med silnim razvojem industrije in relativno počasnejšim razvojem poljedelstva. V zvezi s tem Je tovariš Tito v svojem ekspozeju jasno označil glavne naloge, na katere se moramo v letošnjem leta osredotočiti. Na eni strani moramo v industriji zožiti in poglobiti fronto na glavne naloge težke industrije, elektrogospodarstva, rudarstva In dragih prioritetnih zveznih objektov, na dragi strani pa moramo povečati napore za hitrejši dvig poljedelstva, da bi čim bolj In čim hitreje mogli zadovoljiti potrebe prehrane naglo naraščajočega industrijskega ln mestnega prebivalstva ter pospešiti gradnjo stanovanj in dragih objektov za dvig družbenega standarda. Pokazalo se Je, da Jej nepotrebno ln nesmotrno razprševati naše sile na široki fronti gradnje naše industrije. Razen tega pa je to preusmeritev našita investicijskih in proizvodnih nalog narekovalo tudi dejstvo, da smo v preteklih letih prenizko cenili, oziroma premalo poznali našo že obstoječo industrijsko proizvodno zmogljivost za opremo naše Industrije ln se preveč orientirali m ««n tgdl mnogih takih
strojev im materialov, ki smo Jih dejansko že sami sposobni napraviti.
Tekom prvih dveh planskih let, polnih naporov, iznajdljivosti naših kvalificiranih' delavcev, tehnikov In inženirjev, ter splošne borbe delavcev za izpolnitev plana, so se odkrile mnoge prikrite rezerve ali neugotovljene proizvodne zmogljivosti, ki jih ob sprejemanju petletnega plana nismo poznali. Mi bomo n. pr. v nekaterih panogah naše republiške industrije že na koncn tega leta dosegli tisto višino proizvodnje, ki je bila določena za konec petletnega plana. Tako lahko letos brez nevarnosti za izpolnitev petletnega plana Industrijske: proizvodnje zmanjšamo relativno višino investicij za republiško industrijo v korist povečanih investicij za težko industrijo, kmetijstvo in družbeni standard.
S tako preusmeritvijo investicijskih naporov za našo kapitalno Izgradnjo bomo zmanjšali oziroma skrajšali potrebe, da Izvažamo dobrine, ki Jih potrebujemo sami. Kolikor več bomo izdelali strojev doma, toliko manj bomo izvažali V. inozemstvo naših kmetijskih pridelkov za nabavo takih strojev, tem hitreje bomo razvili lastne sile za našo industrializacijo. Cim manj bomo morali izvažati naših kmetijskih pridelkov, čim bolj bomo dvignili našo kmetijsko proizvodnjo, tem hitreje ln tem bolje bomo zadovoljevali naše prehrambene potrebe.
Taka je smer letošnjega splošnega gospodarskega plana in zveznega proračuna, v čigar okvir je Izdelan tudi naš predloženi republiški-proračun. — Mislim, da ni nikogar v naši deželi, ki ima dober namen, ki razume interese celote, da bi mogel oporekati taki osnovni liniji naše gospodarske politike.
To linijo potrjujejo tudi številke investicijskih kvot v strukturi našega plana. Sama naših investicij znaša iz budžeta za lastno financiranje podjetij 835 milijonov din; dobički 685 milijonov din; amortizacija 606 milijonov din; skupaj 2,126 milijonov din. Od tega odpade samo na kapitalno izgradnjo 1,708 milijonov dinarjev.
V sami kapitalni izgradnji ima' najvišjo postavko kmetijstvo: 612 milijonov; potem gozdarstvo: 529 milijonov; celotna industrija lesnega-in gradbenega materiala: 368 milijonov; oprema gradbenih podjetij, promet in trgovina: 199 milijonov; za družbeni standard skupaj 995 milijonov; od tega samo za stanovanja 473 milijonov; za prosveto, strokovne šole, zdravstvo, DID-e in jasli 366 milijonov; za komunalne naprave 92 milijonov; upravne zgradbe 64 milijonov. Iz teh številk jasno sledi linija, ki je bila poudarjena na zasedanju zvezne skupščine.
Razmerje med investicijami za kapitalno izgradnjo in družbenim standardom Je proti Ianskemn spremenjeno odločno v prilog družbenemu standardu.
Investicije za družbeni standard se letos dvignejo na 131 »/, nasproti letu 1948.
Lani Je iz republiških virov — vštevši ljudske odbore — bilo potrošenih za gradnjo stanovanj 318 milijonov. Letos pa bodo tudi zvezna podjetja, organi in ustaneve Investirali za stanovanja cca 770 milijonov, to je dosti več kot lani. Torej za stanovanja imamo slcnpaj za L 1949 1330 milijonov din.
Lani Je bilo dograjenih cca 1.400 stanovanj, ostalo je cca 1.500 stanovanj, ki bodo končana letos. Za dokončanje začetih gradenj bo predvidoma treba cca 300 milijonov, začeli pa bomo gradili 1800 novih stanovanj.
V primeri s prejšnjimi leti, zlasti pa s predvojnim povprečjem, predstavljajo te številke ogromna povečanja. Toda, če upoštevamo današnje narasle potrebe, vidimo, da kljub tem visokim vsotam še močno zaostajamo. Maščuje se nam napaka prejšnjih let, ko so se tako republiški kakor zvezni Investitorji omejevali samo na gradnjo proizvodnih objektov in dopuščali, da je
gradnja stanovanj zaostajala za porastom števila delavcev in nameščencev v proizvodnji. Tendenca je bila, da se gradnja stanovanj prepušča bud-žetnim sredstvom okrajnih in mestnih ljudskih odborov. Jasno je, da bi na ta način zašli v nemogoč položaj, ker so budžetna sredstva teh omejena.
Poglavje zase je tudi zanemarjanje oziroma prepočasnost gradnje, odnosno adaptacije otroških domov, zlasti domov igre in dela ter jasli. Temu moramo letos posvetiti mnogo več pažnje, da čim bolj nadoknadimo zamujeno in tako zagotovimo potreben dotok ženske delovne sile, na katero se bomo spričo splošnega pomanjkanja delovne sile — morali mnogo bolj orientirati, da o sanitarnih, materialnih in vzgojnih pogojih otrok in psihičnem stanju zaposlene žene niti ne govorimo.
V tej zvezi je treba opozoriti, da bi bilo popolnoma napačno vzeti planirano vsoto za jasli in DID-e kot maksimum. Zlasti pa bi bilo napačno, če bi se v tem okviru orientirali samo na drage, moderne novogradnje. Efekt investicij bi bii v tem primeru spričo ogromnih potreb mnogo premajhen. Vse naše družbene organizacije, zlasti sindikalne in ženske, se morajo na tem vprašanja mobilizirati, da zainteresirajo in prisilijo uprave podjetij — v prvi vrsti tistih, ki zaposlujejo ali so zainteresirani na večjem dotoku ženske delovne sile — da iz svojih lastnih virov najdejo vsaj minimalna potrebna sredstva za gradnjo vsaj kolikor toliko zadovoljivih provlzorijev ali da najdejo obstoječe prostore in jih primerno adaptirajo. S takimi sredstvi in z mobilizacijo prostovoljne nadurne delavne sile, ki Jo Je treba usmerjati predvsem na take objekte, ki neposredno povišujejo življenjski standard prizadetih, bomo podvojili, potrojili obseg DID-ov in jasli. Tudi na tem poprišču moramo videti borbo za socializem, kajti tako bomo lajšali breme zaposlene matere in ji omogočali, da se brezskrbno posveti svojemu dela v produkciji in službi; tako bomo ustvarjali tudi pogoje za zdravo vzgojo otrok. Uprave podjetij pa morajo videti v tem — če nič drugega — nove vire za pritok prepotrebne delovne sile.
Poleg stanovanj v poglavju investicij za družbeni standard je postavka za zdravstvo. Ta sicer ni tako velika glede na dejstvo, da vključuje- tudi zdravstveno službo socialnega zavarovanja. Ce se bodo med letom pokazale možnosti prekoračenja proračunskih dohodkov, bodo ti event, viški šli kot dodatek za zdravstveno službo. Takoj za tem sledijo investicije za strokovno šolstvo, kjer ne smemo dopuščati nikakega zaostajanja v vzgoji kvalificiranega kadra za razvijanje naše industrijske in kmetijske proizvodnje.
V	kapitalni izgradnji Je — kakor že rečeno — največja postavka določena za razvoj naše kmetijske prolz; vodnje, ki bo letos v ospredju vseh naših naporov, kateri bo tudi v današnji razpravi treba posvetiti največ pažnje.
Draga po svojem obsegu in važnosti je naloga v našem gozdarstvu. Nanj pade glavno breme našega izvoza, kar je tudi edino pametno, da naše potrebe po uvozu strojev, industrijske instalacije ln takih slrovin za našo reprodukcijo, ki jih sami nimamo, plačamo z lesom, rudnimi in drugimi sirovinami, ne pa s prehrambenimi artikli, kar. bi nujno šlo na škodo naše prehrane. Plan produkcije lesa je tako velik, da bomo morali razviti velike naše napore za njegovo izvršitev.
V	ospredju vseh naših investicij pa so investicije v naše kmetijstvo. Skupaj s predvidenimi zveznimi dotacijami bodo znašale precej preko ene milijarde. Predvidene so predvsem za državni in zadružni sektor kmetijstva, namen lene so predvsem za to, da se že v letošnjem letu občntno dvigne donos poljedelskih in živinorejskih prehrambenih artiklov z državnega la zadružnega sektorja, za pridobitev;
II. IZREDNO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE
Govor predsednika viade Liudske republike Slovenile N he Marinka
novih njivskih površin, za razmah kmetijskega zadružništva, ki naj dvigne kapaciteto naše kmetijske proizvodnje. Zato bo spričo teh visokih vsot nastala nevarnost, da bi bile uporabljene na preveč ozkem sektorju v obliki čim modernejših in zato tudi dragih kmetijskih gospodarskih objektov. ki ne bi bili sposobni dati one kapacitete kmetijske proizvodnje, ki Jo nujno potrebujemo. Ta sredstva morajo biti uporabljena čimbolj na široko, marsikod tudi v obliki provi-zorijev. Pri melioracijah, s katerimi bomo pridobili nove površine plodne zemlje, pa bo treba angažirati fron-tovske in kmetijske zadružne organizacije, da bi se obseg novih površin čimbolj povečal s tako dodatno pomočjo. Naloga naših družbenih organizacij bo, da bodo iz sedaj močvirnih zemljišč, kolikor ta niso državna, nastale zadružne ekonomije z racionalno napredno proizvodnjo. Na takih, z izsuševanjem pridobljenih poljedelskih površinah v bližini mest, kakor je Pšata pri Domžalah, bo treba gojiti take kulture, ki bodo neposredno lajšale preskrbo mest ih to z onimi artikli prehrane, za katere Je danes v mestih najtežje zaradi špekulativne stihije privatRih poljedelskih producentov, ki imajo trenutno še monopolni položaj. Prav tabo bo treba v določenih ravninskih predelih relativne gozdne površine spreminjati v obdelovalno zemljo. Na Kočevskem morajo nastati obsežna državna kmetijska posestva za krompir, krnske in podobne kulture z velikimi živinorejskimi farmami.
Ce primerjamo lanskoletne investicije z letošnjimi, ki so skoro trikrat večje, in upoštevamo lansko slabo gospodarjenje na državnih posestvih, potem je jasno, da bo potrebna največja skrbnost, če hočemo, da bodo te investicije dobro vložene, da bodo dale tisti donos, ki je po višini investicij po pianu predviden. Zato so dolžni poskrbeti vsi organi oblasti, polno pomoč morajo dati tudi naše osnovne politične in množične organizacije. Vrsto manjših kmetijskih gospodarstev smo dali tudi v neposredno kompetenco OLO-jem, da bi ministrstvo za kmetijstvo moglo osredotočiti svojo skrb na večja posestva.
V skladu z našo linijo borbe za povečanje obdelovalnih površin bodo potrebni tudi ostrejši prijemi proti tistim špekulantskim kapitalističnim elementom na vasi, ki iz špekulativnih nagibov zanemarjajo obdelovanje zemlje in zmanjšujejo svojo živinorejo. Državni organi, republiški in okrajni, kakor tudi vse naše družbene organizacije bodo morale posvetiti vse svoje sile v pomoč obstoječim obdelovalnim zadrugam, v stimuliranje ekonomij in snovanje vedno novih zadrug od nižjih do višjih oblik organizacije in načiria kmetijske proizvodnje, v skladu z linijo sklepov II. plenarnega zasedanja CK KPJ.
Na tem polju moramo odločno preusmeriti dosedanje delo.
Tovariši!
Po postavkah predloženega budžeta, po strukturi naših investicij, ki sem jih že na kratko nakazal in kakor jih bodo obrazložili ostali tovariši ministri, je jasno izraženo, kje je težišče naše borbe.
Poleg nalog, katerih pomembnost je odrejena že po obsežnosti investicijskih kvot, kakor je kmetijstvo, gozdarstvo, stanovanja in siično, je v letošnjem budžetu posebna novost izražena v postavki predvidenih dohodkov 2,180.01)0.080 na tako zvanem tržnem dobičku, od tega 50% v zvezni, 50»/» pa v rep. budžet. Za Slovenijo to prav za prav ni popolna novost, ker smo že v preteklem letu po iniciativi ministrstva za komunalne zadeve uspeli v veliki meri razviti lokalno proizvodnjo in iz dohodkov te proizvodnje zbrali pomembne dohodke preko budžeta, ki so nam dali osnovo, da smo mogli sprejeti proti koncu leta še dodatni budžet. Ta iniciativa ministrstva komunalnih zadev je bila zlasti koristna in potrebna zategadelj, ker smo imeli na eni strani samo nekaj okrajev, ki so s svojo lokalno proizvodnjo mogli doseči visok saldo presežkov dohodkov, na drugi strani pa vrsto okrajev z občutno pasivo, ki nimajo, oziroma niso imeìi možnosti ustvariti presežkov dohodkov iz lastne produkcije za kritje svojih perečih potreb. Zato smo z zamenjavo enega dela tako zvanega tržnega dobička od podjetij aktivnih okrajev v rep. proračun mogli dati potrebne dotacije pasivnim okrajem. Ce lega ne bi storili bi bila nevarnost, da se ti presežki brezplodno, vsekakor pa brezplansko zapravijo.
Novost pa je letos tudi za Slovenijo, kakor za vse ostale republike v tem, da tržni presežki predstavljajo posebno postavko doliodkov v budžetu. Ti dohodki bodo pomembni glede na našo občo gospodarsko politiko, našo politiko planskega balansiranja kupnega in blagovnega fonda. Pomembni bodo vsaj za začetek, ker bodo predstavljali absorbiranje presežkov kupne zmogljivosti nad razpoložljivim fondom potrošnih predmetov naše proizvodnje. V pogledu lokalne proizvodnje gremo torej precejšen korak dalje od lanskega leta.
Lokalna proizvodnja je v glavnem Izločena iz planske distribucije. En del te proizvodnje bo planiran samo po končnih artiklih, drugi-.del pa po finančnem efektu in v surovinah, ki Jih bo treba zagotoviti iz zveznih in republiških virov, sicer pa se bo lokalna proizvodnja v celoti morala orientirati na faktor ponudbe in povpraševanja. Na ta način en del potrošnih predmetov lokalne proizvodnje ne bo vključen v plan distribucije, Ji tudi ne bo odrejena fiksna enotna cena, zato bodo predstavljali rezervo blagovnih fondov. Lokalna proizvodnja je prepuščena svobodni iniciativi ljudskih odborov in njihovih gospodarstvenih organov. V kolikor ni vprašanja surovin, W se razdeljujejo po pianu, Je proiz-
vodna iniciativa upravno in plansko neomejena, omejevana bo samo po faktorju povpraševanja. V kolikor bo blago lokalne proizvodnje kvalitetnejše, bo sposobno konkurirati tudi z istimi artikli ostale planske proizvodnje. Zato bo iniciativa za razvijanje lokalne proizvodnje iskanih predmetov široke potrošnje praktično neomejena.
V predloženem proračunu so ljudskim odborom postavljene postavke tržnih dohodkov, kakršne odgovarjajo tržnim kapacitetam lokalne proizvodnje, ki Jih morajo realizirati za kritje svojih izdatkov. Imajo pa odprto možnost, da povečujejo dohodke z nadaljnjim razvijanjem proizvodnje. Jo Je storjeno zato, da bodo ljudski odbori prisiljeni razvijati maksimum iniciative za razvoj lastne lokalne proizvodnje, da bodo lokalno proizvodnjo čim bolj kontrolirali, evidentirali, usmerjali njene dohodke v budžet in krili svoje potrebe. Ministrstvo za komunalne zadeve bo delovalo predvsem kot opora za izmenjavo neplanskih surovin, za orientacijo v tržnem povpraševanju, usmerjanju in stimuliranju, v iskanju vseh proizvodnih kapacitet z dajanjem pobude za proizvodnjo najrazličnejših potrošnih predmetov, ki so Jih današnje naše, še vedno ne povsem odkrite in izkoriščene proizvodne kapacitete sposobne proizvajati. Za letos se bo treba seveda še izogibati velikih investicijskih del za tako proizvodnjo, ker bi zaradi njih preveč razpršili naše sile in sredstva od glavnih nalog težke industrije. Dobro došla bo pa sleherna iniciativa, ki bo, brez velikega trošenja nove delovne sile In deficitnih materialov takoj omogočila proizvodnjo za zadovoljevanje potreb iskanih predmetov široke potrošnje.
Predmeti lokalne proizvodnje bodo predstavljali vir dopolnilne preskrbe. Cene teh potrošnih predmetov se bodo formirale po spontanem faktorju ponudbe in povpraševanja za razliko od nižjih fiksnih cen predmetov garantirane preskrbe. Na ta način bo lokalna proizvodnja istočasno, ko predstavlja vir . nadplanskega blagovnega fonda, tudi usmerjala presežke kupnega fonda v budžet, ne pa v žepe kapitalističnih špekulantov in črnoborzijancev. V tem bo nadaljnji korak lanskoletnega začetka socialistične svobodne prodaje.
Naravno je, da se naš način postopnega uvajanja svobodne prodaje artiklov dopolnilne preskrbe, ob garantiranem oskrbovanju osnovnih deficitnih artiklov prehrane, obleke in obutve, bistveno razlikuje od dvomljive politike uvajanja splošne svobodne prodaje in ukinitve kart kot n. pr. na Poljskem in Madžarskem. Haranga, ki so jo od tam začeli proti nam, češ da svobodna prodaja pri njih pomeni blagostanje, da pa je pri nas racioni-ranje na karte izraz zavožene politike, ki vodi v bedo — pri naših delavcih ni vžgala. Naši delavci in nameščenci predobro razumejo, da bi ukinitev osnovne preskrbe s kartami in točkami po nižjih fiksnih cenah, pomenila hipno znižanje kupne moči delavca in nameščenca, da bi dinar takoj prenehal biti osnovna enotna označba nominalne in realne plače. Uvedba splošne svobodne prodaje bi danes neogibno vodila k nastanku' visokih cen, daleč iznad kupne zmogljivosti delavca in nameščenca, vodilo bi k oživljanju oderuške špekulantske dejavnosti kapitalističnih elementov. V socialističnem sistemu proizvodnje in Izmenjave blaga sl splošne svobodne prodaje ni mogoče zamisliti brez planskega balansiranja plačilnega in blagovnega fonda. Ker je zaradi hitre industrializacije silno poraslo število industrijskega in mestnega prebivalstva, ker so daljnosežni revolucionarni ukrepi ljudske oblasti dali možnost dostojnega zaslužka stotisočem, ki so prej životarili v pomanjkanju, bedi in brezposelnosti, je splošna kupna moč silno porasla, zato kljub bujnemu porastu naše proizvodnje še ne moremo kriti vseh potreb, ki jih dviga porasla kupna moč. Mi bi brez dvoma z uvedbo splošne svobodne prodaje, z dvigom cen daleč nad kupno močjo potrošnikov, hipoma imeli dobro založena tržišča, ki bi pokazala zunanji videz blagostanja. Toda to bi bil samo zunanji videz v izložbah trgovin, realnost bi bila pa popolnoma drugačna, v strahovito škodo delovnega človeka. S tem bi ustvarili stanje, v katerem bi bil položaj našega delavca in nameščenca močno podoben onemu v kapitalističnem gospodarskem sistemu, v katerem je bil vklenjen kot v začaranem krogu. Ce so delavci s štrajkom in sindikalno borbo spričo narasle draginje le izvojevan neko povečanje plač, so za povečanimi plačami takoj poskočile tudi cene, da so se delavci y pogledu realne mezde takoj zopet znašli v istem ail še slabšem položaju. Ta način pa je nezdružljiv z današnjim našim socialističnim sistemom. Pri današnjem stanju kupne moči in vsestranske možnosti zaslužka, je sicer vendar precej negodovanja, ker se balans med blagovnimi fondi in kupno močjo pogosto ruši z napakami v distribuciji in nediscipliniranim povzročanjem kupnih fondov. Dejansko pa je splošni standard V svoji celokupnosti močno narasel v primerjavi s predvojnim, ne sicer v vseh kategorijah prebivalstva. Po statističnih analizah je n. pr. standard nižje in tehnične inteligence in nekaterih kategorij državnih nameščencev še vedno izpod predvojnega nivoja, medtem ko Je standard navadnih, težkih delavcev kljub njihovemu številčnemu porastu daleč nad predvojnim nivojem. Zato se na splošno postavlja v ospredje vprašanje blagovnega kritja obstoječe višje kupne moči, le pri nekaterih kategorijah nameščencev pa se postavlja tudi vprašanje plač. Dejansko se v svoji celokupnosti postavlja vprašanje planskega baiansa blagovnega fonda s kupno močio. Dokler proizvodnja potrošnih potreb ne
krije kupne moči, dokler blagovni fond in kupna moč nista vsaj v približni skladnosti med seboj in oba skupaj ne odgovarjata zaželjenemu višjemu življenjskemu standardu v socialistični družbi, ni govora, da bi stopnjo blagostanja merili po tem, ali imamo karte ali ne. V naših pogojih absolutnega, splošnega porasta proizvodnje in blagovnega fonda in pri relativno še večjem porastu kupne moči ni sistem garantirane preskrbe osnovnih potrošnih predmetov znamenje absolutnega pomanjkanja, ampak znamenje, da je še potrebno plansko distribuiranje osnovnih potrošnih predmetov. Uvajanje svobodne prodaje onih artiklov, katerih potrebe že krije proizvodnja po višjih cenah, poleg garantirane oskrbe po nižjih cenah, je mera balansiranja kupne moči z blagovnim fondom z izključevanjem špekulantskih kapitalističnih elementov iz trgovine. Usmerjanje lokalne proizvodnje artiklov dopolnilne preskrbe na svobodni trg, kakor tudi vsi naši letos izredno obsežni ukrepi za dvig kmetijske proizvodnje, so na liniji borbe za povečanje blagovnega fonda.
Ogromno vlogo bo imela pri tem naša organizacija socialistične trgovine. Ta mora biti signalizator ‘ potrošnih potreb, ki ukazuje, kaj naj se proizvaja, ne pa samo razdeljevalec tega, kar^e proizvaja. Ce bomo od-točneje usmerili naš aparat trgovine v tej smeri, če ga bomo temu namenu primerno tudi utrjevali, bodo obstoječi razpoložljivi blagovni fondi bolje razdeljeni in bo že zaradi fega dosti manj pritožb glede pomanjkljivosti v funkcioniranju trgovine kot jih je sedaj. Razen tega bo pritisk trgovine na proizvodnjo stimulacija za nove vire proizvodnje dobrin, za bogatejši asortiment blaga po okusu potrošnikov.
Za to nalogo pa Je treba trgovino primerno usposobiti, utrditi njeno organizacijo in izpopolniti njeno mrežo. Organizacijo trgovine je treba izpopolniti tako, da bo vsrkala vse proizvodne potrošne dobrine — kar je zlasti važno za privatne kmetijske produkte — in jih po čim krajši poti usmerjala potrošniku. Izrednega pomena so tu gibčne odkupne uprave in trgovska podjetja. Tej panogi morajo vsi organi oblasti od višjih do najnižjih posvetitj, vso pažnjo in napore za njeno čim boljše funkcioniranje.
Da bi mogli voditi smotrno politiko odkupov v odnosu do množice drobnih proizvajalcev, da bi preprečili škodljivo špekulativno fluktuacijo v proizvodnji kmetijskih pridelkov, je treba vzpostaviti tudi potrebno koordinacijo drugih resorjev z trgovinskim. Ta koordinacija je potrebna zlasti za solidno planiranje odkupnih pogojev, ki bi upoštevali višino produkcijskih stroškov posameznih artiklov kmetijskih pridelkov, da bi že tudi s samo politiko cen usmerjali in stimulirali proizvodnjo tistih artiklov, po katerih Je večje povpraševanje in potreba, oziroma, da bi držali primerno ravnovesje proizvodnje raznih artiklov, ki so nam enako potrebni. Dober trgovinski aparat in primerna koordinacija drugih gospodarskih organov z njim je potrebna tudi za to, da bi uspešneje vključevali množico drobnih proizvajalcev v naše plansko gospodarstvo, da bi se utrdila avtoriteta ljudske oblasti in vera v solidnost njene gospodarske in tržne politike.
Te smotrnosti in trajnosti v današnji naši odkupni politiki je bilo mnogo premalo. Največ neprilik je pa povzročalo, da nismo, imeli dovolj točno evidentirane kapacitete kmetijske proizvodnje, da odkupni plani niso temeljili na solidno evidentiranem dejanskem stanju, kar bi onemogočalo vsako izigravanje obveznosti. Ker ljudski odbori niso imeli ugotovljenega dejanskega stanja, so nasedali oportunističnim in špekulantskim vplivom pri ocenjevanju doprinosa. Se največ pa Je bilo zavestnih ali nehotenih napak pri določanju višine obveznega odkupa poedinih kmetijskih gospodarstev. Na splošno lahko trdimo, da so naši odkupni plani bili taki, da malim kmetom ne bi bilo treba nalagati bremen obveznega odkupa, ali kvečjemu neznatna, ki bi jih z lahkoto zmogli, če bi bili večji in srednji kmetje pravilno obremenjeni.
Iz tega razloga Je zlasti potrebno, da se utrdi in izpopolni upravni aparat okrajnih in krajevnih ljudskih odborov. Prav zaradi tega je tudi predvidena v predloženem budžetu večja postavka za administracijo ljudskih odborov. Zato ljudskim odborom izpopolnjevanje njihovega aparata ne bo povzročalo finančnih težav. Slo bo pa predvsem za to, da bi ta aparat bil čim kvalitetnejši in sposobnejši za vestno izvrševanje svojih nalog.
Na splošno pa bo treba čim bolj varčevati pri administrativnih izdat-kih. Potrebna bo še ostrejša borba proti birokratizmu, počasnosti in ne-ekspeditivnosti spravnega aparata.
Izkušnje iz lanskega leta nas opozarjajo, da bo potrebna še mnogo večja in vztrajna borba za plansko disciplino. To velja predVsem za investitorje za kapitalno izgradnjo, za gradbena podjetja, kakor tudi za vse proizvodne resorje. V industriji se je treba boriti za še racionalnejšo proizvodnjo, ki bo omogočala zniževanje polne lastne cene — proti kopičenju večjega števila delovne sile, kakor jo Je treba Po normativih za izpolnitev plana. Uprave podjetij in delovni kolektivi se morajo boriti za prekoračenje plana v okviru danih normativov surovin in delovne sile, za kvaliteto proizvodov, za plansko Izkoriščanje sredstev akumulacije iz proizvodnje, za zbolj-šavanje pogojev dela, za gmotno Iz-boijšavanje položajev delavcev, izpopolniti moramo evidenco za čim uspešnejše discipliniranje v izvrševanju finančnega plana, evidenco, ki ne bo dopuščala skritih, izven planskih Investicij, kopičenja več obratnih sredstev, kakor Jè potrebno za redno
obratovanje, ker se ta sredstva običajno uporabljajo za skrite neplanske investicije, kar vse zadržuje več delovne sile in jo odteguje od glavnih Investicijskih objektov.
Letošnje naloge so brez dvoma velike. Zmogli jih bomo, če bo planska disciplina čim večja, če bomo mobilizirali vse svoje sile in če bomo te sile racionalno angažirali.
Zaradi koncentriranja naših sil za odločilne naloge so morala stopiti v ozadje razna druga naša prizadevanja za zadovoljevanje naših vsakdanjih in kulturnih potreb.
V drugo vrsto so morala biti postavljena tista vprašanja, katerih rešitev v tem trenutku ni prvenstvene važnosti.
Lahko se najde kdo, ki bi temu
ugovarjal, ker ne zna presojati naše stvarnosti v celoti. Ni dvoma, da je nemalo takih potreb, ki so postavljene v drugo vrsto, pa se nam tudi zdi izredno važno, da bi Jih zadovoljili. Tem bolj nujne se nam bodo zdele, če Jih jemljemo ozko, če ne gledamo nanje skozi prizmo celote. In zares, mnogo Je takih potreb, ki bi jih mi vsi raje rešili danes kot jutri. Toda to nam ne dovoljuje absolutna meja naših objektivnih možnosti. Prva in osnovna omejitev Je v razpoložljivi delovni sili, v naši gradbeni in proizvodni kapaciteti, v tehničnih proizvodnih sredstvih, v fundiranih materialih, v naših kadrih, a šele na koncu kot posledica vsega tega tudi v finančnih sredstvih. Nekateri n. pr. še vedno napačno vidijo omejitve pred vsem v fin. sredstvih in seveda popolnoma napačno, ker v njih ne gledajo nominaini denarni izraz vrednosti ustvarjalnih dobrin, ker se ne poglobe v bistvo naše socialistične ekonomike. Mi sicer moramo še bolj kot doslej preko dinarja kontrolirati in voditi našo gospodarsko dejavnost in tudi težiti za tem, da plačilni fond dovedemo v sklad z materialnim fondom ustvarjenih dobrin. Težiti moramo za tem, da bo denarni vrednostni pokazatelj istoveten materialnim pokazateljem. Ce pogledamo na naše kapacitete skozi to prizmo, postane Jasno, da si večjih nalog ne moremo postavljati. 2e za te naloge, ki jih izražajo številke v predloženem proračunu in naloge, ki jih nalaga zvezni proračun neposredno, bomo morali podvzeti vrsto ukrepov, da bomo zbrali potrebno delovno silo, da bodo proizvodna sredstva racionalno izkoriščena.
Za izvršitev postavljenih investicijskih nalog se bomo tudi letos morali opreti na dopolnilno prostovoljno delovno silo, zlasti še pri delih za dvig družbenega standarda, ki so v planu, oziroma, ki so koristna za dvig udobnosti življenja in dela določenih delovnih kolektivQV, ki jih je zato treba izvršiti preko piana.
Velike izkušnje, ki smo Jih pridobili po osvoboditvi, zlasti v zadnjih dveh planskih letih, v katerih se Je pokazala velika ustvarjalna sila naših delovnih množic, njihov elan in politična zavest, nam bodo dajale vzpodbudo v izvrševanju novih nalog.
Za izvršitev teh nalog bo seveda potrebno intenzivno organizatorično in politično delo naših organizacij. Treba bo odstranjevati hibe v funkcioniranju gospodarskega, upravnega in preskrbovalnega aparata, spodbujati pozitivno kritiko slabosti in nepravilnosti, s pojačeno množično kontrolo čistiti in utrjevati ta aparat.
Politično zavest in delovni elan množic je treba podkrepljevati s stal-
no skrbjo za njihov gmotni položaj in stremeti za neprestanim dviganjem življenjskega standarda. Utrjevati Je treba sigurnost eksistence in stimulirati proizvodnjo drobnih blagovnih producentov, ki vestno delajo za našo ljudsko skupnost. Obenem pa je treba neizprosno razkrinkavati saboterje in škodljivce, pa naj se pojavljajo pod kakršno koli krinko.
Tovariši!
Kakor vidite, sem se v tem svojem izvajanju zadrževal pretežno na kritični analizi izpolnjevanja lanskoletnega plana in na nekaterih praktičnih predstojećih nalogah v zvezi z letošnjim proračunom. Drugi tovariši ministri Jih bodo še obširneje obravnavali. V tej zvezi pa so važna še nekatera vprašanja, ki Jih naša proračunska razprava ne smè zanemariti. Naj za zaključek naglasim samo nekatere politične momente v zvezi z našo družbeno preobrazbo.
Pri nas obstoja stalna nevarnost suhega, drobnjakarskega gospodarskega praktlcizma. Zelo pogost je pojav, da mnogi tovariši pri operativnem, gospodarskem in upravnem poslu ne znajo svojih posameznih konkretnih dnevnih nalog obravnavati kot sestavnih delov v politični celoti naše koncepcije in politične perspektive. Tudi pri najboljši volji in dobrem namenu pogosto zapadejo v težave, ne znajo rešiti poedinih nalog in delajo napake, ker nimajo pred očmi politične celote, ker izgubljajo politično perspektivo. Iz istega razloga se pojavlja tudi omahovanje in malodušje spričo težavnosti konkretnih .nalog. Zato moramo nenehno opozarjati in se boriti proti tej enostranosti gospodarskega prakticizma. Naši gospodarski uspehi nam dajejo v svoji celokupnosti najmočnejše politične argumente za vsakodnevno borbo tako proti političnemu sovražniku, kakor proti našim napakam in slabostim, ki izvirajo iz suhega drobnjakarskega prakticizma, iz pomanjkanja politične perspektive. Naši gospodarski uspehi so brez dvoma osnova za politično izobraževanje naših delovnih množic. Toda ti uspehi sc v tej smeri še vedno premalo izkoriščeni. Zato pa se tudi dogaja, da na drugi strani taki ljudje, ki nimajo stika s stvarnostjo naših gospodarskih uspehov, zapadajo v deplasirano sko-iastično »politiziranje«, ki jih vodi na stranpot in celo v tabor naših nasprotnikov. Ne gre tu za tiste »filozofe in dogmatike«, ki nočejo videti naših gospodarskih uspehov, ki jih nočejo pravilno ocenjevati, ki te uspehe tendenčno omalovažujejo in zanikajo, ki ne prej ne sedaj niso verovali v borbene in ustvarjalne sile naših ljudskih množic, ki so ob vsaki težki situaciji mislili le na svojo kožo, ki v svoji bolni ambiciji ne izbirajo sredstev v pehanju za svojo osebno kariero. Takim Je usojen brodolom. Gre za tiste, v svojem bistvu poštene, delovne ljudi, ki jim Je treba pomagati, da ne zapadejo v malodušje, da ne pridejo neposredno pod vpliv reakcije ali pa komlnformbirojevske radijske harange.
Naše gospodarske uspehe, zlasti lanske, ko. smo se znašli pred težko stvarnostjo nepričakovane klevetniške kampanje, ki Je bila kmalu za tem podkrepljena tudi z gospodarskimi sankcijami od strani, odkoder bi se tega najmanj nadejali, je ravno zaradi tega treba toliko bolj ceniti. V našem dnevnem političnem delovanju pa tega ne .delamo v dovoljni meri. Naša kritika in samokritika naših slabosti in pomankljivosti teh uspehov
ne more niti zmanjšati niti zasenčiti. Ta kritičnost Je potrebna ne glede na to, da Je sovražna propaganda z zapada dobila objektivno pomoč v napadih z vzhoda. Naša kritičnost le še bolj povečuje vrednost teh uspehov. Dvigati mora politično zrelost, izobrazbo in samozavest naših delovnih množic. Na njeni osnovi se mora nenehno utrjevati naša politična enotnost po strogem kriteriju nepomirljivosti in budnosti do odkritih in prikritih sovražnikov.
Več političnega, Izobraževalnega dela, več političnega vrednotenja naših gospodarskih uspehov mora biti za utrjevanje državnega aparata in oblastnih organov do poslednjega ljudskega odbora. V osnovnih naših delovnih množicah moramo izkristalizirati spoznanje, da so ti uspehi možni zato, ker Je v odločilnem delu našega gospodarstva odpravljen sistem izkoriščanja. Naloga političnega dela Je, da bodo naše osnovne množice v naših gospodarskih ukrepih in njihovih uspehih spoznale temelje socialistične družbene ureditve.
Zavedati pa se moramo mi vsi, da bo toliko ostrejši odpor izkoriščevalcev, kolikor bolj napredujemo v graditvi socializma. Dejstvo, da smo prisiljeni graditi socializem sami, vzpodbuja sovražnika na večji odpor. Taktika vodstva KPJ in tovariša Tita Je pri tem taka, da olajšuje ta prehod na socialistične osnove. To je taktika, ki ustvarja osnove, da se delovni ljudje, ki žive od truda lastnih rok in uma, prepričajo o prednosti take družbene ureditve, da se ta prehod izvrši s čim manjšimi možnimi trenji, s čim manjšimi možnimi težavami. Toda odpor sovražnika je neizogiben. Izraža se v najrazličnejših oblikah. Da bi čim uspešneje odkrivali te oblike odpora in paralizirali odpor sam, je potrebna čim večja politična Jasnost in budnost naših družbenih organizacij, naših delovnih množic.
Politični aksiom Je, da nam je odkrit sovražnik manj nevaren, ker ga vidimo in poznamo. Zato se tudi laže proti njemu borimo. Težje je s sovražnikom, ki deluje prikrito, težje je odkriti vse maskirane metode sovražnikovega rovarjenja. Težje je preprečiti, da sovražnik ne bi izkoriščal slabe dediščine preteklosti, ki je v nas samih, s katero mu objektivno sami pomagamo, — in ta dediščina ie še raznovrstna. Naj opozorim samo na eno: nacionalna občutljivost ali celo šovinistične tendence, ki morejo ovirati nadaljnje utrjevanje jugoslovanske enotnosti naših narodov.
Predloženi osnutek proračuna, zlasti pa ves sistem celokupnega planskega gospodarstva sta nam vzgled, kako se tudi na vseh drugih popriščih dajo vskladiti interesi naših narodov, ka-ker so vskladeni v gospodarstvu, kjer se je v stari Jugoslaviji najjasneje odražalo nacionalno zatiranje.
Tovariši!
Da zaključim! Mislim, da predloženi osnutek proračuna ustreza osnovnim nalogam, da je v skladu z linijo Komunistične partije Jugoslavije, kakor jo je za letošnje leto začrtal tovariš Tito. Predlagam, da ga skupščina sprejme, naj pa o njem prej podrobno razpravlja, ker bo to olajšalo tudi njegovo izvedbo.
Govor predsednika vlade LRS Mihe Marinka so ljudski poslanci sprejeli z dolgotrajnim odobravanjem.
Zatem je minister za finance Zoran Poiič podal ekspoze o proračunu LR Slovenije za 1943. leto. Njegov govor bomo objavili jutri.
Nota viade FLR Jugoslavije viseli LR Albanije
Beograd, 14. februarja. Vlada FLRJ
je Izročila 10. januarja vladi LR Albanije tole noto:
»V soglasju s prej sklenjenimi pogodbami med obema državama sta vladi FLR Jugoslavije in LR Albanije sporazumno določili mešano komisijo strokovnjakov obeh držav z nalogo, da preiščeta možnosti, kako'bi uredili režim voda in izvedli melioracijska in druga hidrotehnična dela na področju skadrskega bazena in predlagali rešitev, ki bi v največji meri zadovoljila koristi obeh držav.
Ta komisija Je po pregledu terena, ki pride v poštev za melioracijo skadrskega bazena na ozemlju obeh držav, predlagala v svojem zapisniku
28.	julija 1947. leta sporazumno potrebne ukrepe in dela, ki bi jih bilo potrebno izvesti.
Vladi LR Albanije je znano, kako škodo trpi področje skadrskega bazena na obeh straneh meje zaradi delovanja reke Drima, ki zadržuje odtekanje vode iz Skadrskega jezera, kar dviga nivo tega jezera. Zaradi tega je gospodarsko upropaščeno v FLR Jugoslaviji zemljišče, ki meri 13041 ha, a v LR Albaniji 31231 ha, to Je 44.272 ha. Ta površina se bo z nadaljnjim divjanjem reke Drima vedno bolj razširjala.
Vlada FLR Jugoslavije sodi, da ni nobene ovire, da ne bi mogli nadaljnjega škodljivega vpliva reke Drima odpraviti z ozemlja obeh držav in da bi pričeli v 1949. letu urejati skadrski bazen, v duhu sklepov jugoslovanske-albanske komisije strokovnjakov.
Iz tega razloga je v smislu sklepov omenjene komisije vlada FLR Jugoslavije no svojih strokovnjakih izdelala načrt za izvršitev del, katerih osnovna rešitev je v odvajanju voda reke Drima od voda reke Bojane. Po tej tehnični koncepciji bi se tok Drima z novo regulirano strugo in obrambnimi nasipi speljal v morje pri Lesu, Drinjačo bi zaprli, reko Bojano pa uredili za nemoteno odvajanje voda iz Skadrskega jezera kakor tudi za plovbo.
Invesiicije, potrebne za izvršitev določenih del po načrtu znašajo za dela v obeh državah 2.820 milijonov dinarjev. Ta vsota bi se amortizirala že v petih letih in pol.
Tako hitra amortizacija Je mogoča, ker bi ureditev Skadrskega jezera prinesla neposredno veliko gospodarsko korist. S to ureditvijo bi postalo skoraj celotno, sedaj močvirno zemljišče tako na jugoslov. kakor tudi na albanskem ozemlju uporabno ;.a kmetijstvo in sicer za tako dragocene pridelke, kot sta bombaž najboljše kvalitete In riž kakor tudi za gojitev pšenice in drugega žita, pese in živinske krme, kar bi ustvarilo iz tega področja ne samo kmetijsko, temveč tudi živinorejsko področje. Z ureditvijo režima voda bi na tem področju omogočili poleg tega tudi racionalno ureditev ribolova, kar bi bil nov vir dohodkov.
Pomembno za gospodarstvo obeh držav bi bilo tudi zboljšanje prometnih pogojev na področju skadrskega bazena. Zlasti Je treba poudariti tudi velikansko važnost ureditve tega bazena za zdravstvene razmere prebivalstva, ker bi se z izsuševanjem močvirij znatno zmanjšala obolenja na malariji.
Vztrajajoč na tem, kaj Je bilo prej sklenjeno, in v želji, da se to zelo važno vprašanje sporazumno reši v obojestransko korist ima vlada FLR Jugoslavije čast predložiti vladi ljudske republike Albanije, da bi sklenila poseben sporazum o «zvedbi tega važnega načrta.
Vlada FLR Jugoslavije želi, da bi v sporazumu, ki bi ga obe vladi sklenili, prevzela obveznost, da bi s svojimi gmotnimi sredstvi in strokovnimi kadri izvršila regulacijo Drima, vštevši nove rečne struge in Jez za zadrževanje naplavin pri Vaudejsu,. in predlaga, da bi ji LR Albanija pomagala pri teni delu Z\ nekvalificirano delovno silo. Glede izdatkov'LR Albanije za to delovno silo je vlada FLR Jugoslavije pripravljena tudi to prevzeti nase, tako da bi obliko plačil določili sporazumno. Druga melioracijska dela na ozemlju LR Albanije bi izvršila LR Albanija, a vlada FLR Jugoslavije Je pripravljena v mejah svojih možnosti prispevati svoj delež k izvršitvi teh del s svojimi strokovnimi kadri, v kolikor bi vlada LR Albanije izrazila željo v tej smeri.
Vlada FLR Jugoslavije ima čast zaprositi vlado LR Albanije, naj temu
vprašanju posveti vso pozornost in
določi svoje pooblaščene predstavnike za pregled izdelanih načrtov in za sklenitev sporazuma o izvršitvi del, o katerih je govora.
Ker v danih razmerah nadaljnje odlaganje pričetka teh del ne bi ustrezalo gospodarskim interesom obeh držav, bi bila vlada FLR Jugoslavije v primeru, ako bi gornji načrt vlada LR Albanije odklonila, prisiljena zaradi zaščite svojega ozemlja pred nadaljnjo škodo, lotiti se druge tehnične rešitve, ki določa dela izključno na ozemlju FLR Jugoslavije. Ta rešitev je teže izvedljiva in dražja kakor regulacija Drima, poleg tega pa bi zelo verjetno ne zadovoljila popolnoma koristi FLR Jugoslavije. Kar se tiče LR Albanije bi ta rešitev ne prinesla nobene koristi albanskemu ozemlju, vlada LR Albanije pa bi prišla s tem v položaj, da bi se morala sama lotiti obsežnih del na svojem ozemlju. Posledice take rešitve bi bile torej škodljive za obe državi.
Ko predlaga ta načrt t proučitev vladi LR Albanije, izraža vlada FLR Jugoslavije upanje, da ji bo v najkrajše času poslala LR Albanija svoj načelni odgovor glede navedenega načrta in da bodo določeni predstavniki LR Albanije, ki bodo pooblaščeni za sklenitev sporazuma. Da bi lahko pravočasno pričeli pripravljalna dela na terenu ter začeli delo okrog L junija
1949.	leta, bi bilo zaželeno, da bi prišel odgovor viade LR Albanije najpozneje letos ob pričetku meseca febr. Vlada FLR Jugoslavije namerava v vsakem primeru pričeti dela najpozneje L julija 1949. leta bodisi po priloženi skici, ki obsega dela na ozemlju obeh držav, bodisi po novem načrtu, ki določa dela izključno na ozemlju Jugoslavije, ter bo potemtakem zelo zadovoljna, če bo prišel odgovor vlade LR Albanije čira hitreje.
V prilogi pošiljamo skico za ureditev področja skadrskega bazena s tehnično in gospodarsko obrazložitvijo.«
Vlada LR Albanije je odgovorila
2.	februarja z noto, s katero izjavlja:
■da vlada LR Albanije ni prlprav-Ijena lotiti se ustreznih del.«
Več poguma in Sivine v našem kmetijskem	%
Preteklo soboto so se zbrali v Ljubljani na konferenco predsednici okrajnih zvez kmetijskih zadrug. Zbrali so se predvsem zato, da se pogovorijo o nalogah, ki jih je odprla resolucija plenarnega zasedanja CK KPJ o graditvi socializma na naši vasi. Iz obilnega gradiva prinašam topot le nekaj glavnih vprašanj, ki jih je konferenca obravnavala.
Kotlu, v katerem vre In kipi, bi lahko primerjali danes naše podeželje. Naš kmet se vse bolj trga od dosedanjega načina svojega življenja in dela. Vedno bolj prihaja do prepričanja, da tako ne more več naprej. Država mu je nudila sicer že od vsega početka pomoč, da bi čim bolj uspeval v svojem gospodarstvu, pomnimo se samo agrarne reforme, davčne politike, politike vezanih cen itd. Delovni kmet je to pomoč tudi pravilno cenil in v mejah drobne proizvodnje tudi dal od sebe vse, kar je mogel. Zato smo v kmetijstvu v veliki meri prav po njegovi zaslugi že dosegli predvojno proizvodnjo. Toda ta uspeh — saj Imamo pri tem v mislih staro Jugoslav o. ki je bila v kmetijstvu med najbolj zaostalimi državami na svetu — ni posebno tolažilen. Poglejmo samo našo industrijo pa bomo videli, kako daleč jc pustila za seboj predvojno. O kmetijstvu pa kaj takega ne bi mogli trditi.
Naš kmet Je odprte glave, pa to tudi sam dobro vidi in na lastni koži vsak dan občuti. Vse bolj spoznava, da z dosedanjim načinom svojega dela ln v dosedanji obliki vkljub pomoči s strani države ne bo mogel izboljšati življenja, kaj šele, da bi kaj prida pomagal skupnosti. Zato se ni čuditi, če je v zadnjem času čedalje več zanimanja za zadružništvo, vedno več kmetov vstopa tudi v zadruge višje oblike. Pri tem pa Je treba poudariti, da so naše politične in množične organizacije na terenu dostikrat na repu dogodkov, namesto da bi z živim političnim delom to razpoloženje delov-nih kmetov za zadružništvo pravilno usmerjale, s čemer bi razvoj našega socialističnega kmetijstva lahko krepko pospešile. Dogaja pa se pogosto prav nasprotno, da aktivisti s preveč togim neokretnim in nepravilnim obravnavanjem vprašanj zadružništva, razvoj zavirajo in neredko s wojo nerodnostjo dajejo orožje v roke raznim kapitalističnim in drugim reakcionarnim elementom ua vasi.
Enotne kmetijske zadruge Imamo danes že povsod. Kjer te zadruge pravilno delajo, lahko veliko store za napredek in dvig kmetijske proizvodnje. Tudi v teh zadrugah je veliko možnosti za razvoj najrazličnejših oblik socialistične lastnine, ki utegnejo prispevati k preobrazbi miselnosti zadružnikov. Toda če pogledamo občne zbore kmetijskih zadrug, ki so bili v zadnjih tednih, vidimo, da so se prepogosto ti zbori izgubljali v jalovo razpravljanje o raznih »štacunarskih vprašanjih«. Kaj malo pa so obravnavali kmetijsko proizvodnjo, setvene plane, organizacijo zadružnih ekonomij itd. Marsikje so tudi premalo F oskrbeli, da bi očistili upravne odbore raznih kapitalističnih elementov, kar je prvi pogoj za uspešno delo kmetijske zadruge. Naši okraji so že pred enim mesecem prejeli investicijske plane za zadružne ekonomije. Toda v večini okrajev so ti plani še vedno le na papirju. In vendar je skoraj p-, -sod precej objektivnih pogojev, pa tudi razpoloženja za organizacijo ekonomij. Lep primer kako se je treba lotiti ustanavljanja zadruž. ekonomij, kaže okraj Dolnja Lendava. V tem okraju že v 11 krajih pripravljajo in popravljajo gospodarska poslopja. Iz lokalnih virov so dobili potreben gradbeni material, apno, opeko itd. Seveda vse lo pripravljajo s prostovoljno delovno silo. Ekonomijam se je pridružilo že nekaj malih kmetov. Tudi v tem okraju pa še vedno premišljajo, ali bi ekonomijam priključili zemljo nekaterih velikih kmetov, ki so Jo ti največkrat zaradi pomanjkanja delovne sile pripravljeni dati v najem. Tako jim nek kmet ponuja 10 ha zemlja, poleg tega pa bi na ekonomiji delala tudi njegov sin in hči. Razumljivo je, da je tako pomišljanje napačno. Zemljo Je treba vzeti, s pravilno organizacijo zadružnega posestva pa bo kaj lahko preprečiti vsako
špekulacijo, s katero bi tu ln tam po* skušal kak vaški bogataš, ki daje v najem svojo zemljo. Smernice za tako organizacijo zadružnih posestev je jasno podala resolucija II. plenarnega zasedanja CK KPJ o kmečkih vprašanjih. V tej resoluciji je poudarjeno, da bodo zadružne ekonomije samo tedaj izpolnile svojo nalogo, če se bodo gradile in razvijale na temeljnih načelih obdelovalne zadruge, če bo zadružna ekonomija čvrsto organizirana socialistična delovna skupnost s stalnimi člani, ki bodo videli v njej svojo lastno socialistično gospodarstvo. Zagotoviti je treba, da bo zadružna ekonomija en del doseženih dohodkov obdržala za kapitalno graditev, za razširjenje proizvodnje in za zadružne družbene tonde, drugi del pa razdelila med zadružnike po njihovem delu, ki se obračunava po opravljenih storilnih dneh. V zadružni ekonomiji naj sodelujejo delovni kmetje ne glede na to, kaj posedujejo in ne giede na njihovo individualno gospodarstvo.
Omogočiti Je treba tudi, da bodo posamezni kmetje, ki to žele, svojo zemljo, pa tudi samo del svoje zemlje in inventarja vložili v zadružno ekonomijo pod pogoji, ki veljajo za obdelovalne zadruge nižjega tipa. Prav gotovo je ta stvar sedaj dovolj jasno postavljena. S tem je dana prilika zlasti manjšim kmetom, da si z ekonomijo izboljšajo svoje življenje ali da se Ji pridružijo vsaj kot delovna sila. Zato bojazen pred pomanjkanjem delovne sile za ekonomije nikakor ne more biti razlog, da bi oklevali i ustanavljanjem zadružnih posestev tako kot v okraju Krško. Tam je že okrog 39 kmetov Izrazilo željo, da bi odstopilo del zemlje za ekonomijo pa vendar zavirajo njih ustanavljanje. Prav gotovo je organizacija dobrih zadružnih posestev sedaj giavna naloga kmetijskih zadrug. Zato je treba tudi ves dobiček, ki so ga posamezne zadruge lani prislužile v trgovinah, porabiti v ta namen.
Pravilno gledanje na zadružna po-
sestva ter pametno, skupno organiziranje je pripeljalo že marsikje za velik korak naprej — k ustanovitvi obdelovalne zadruge. Vendar tudi za ustanavljanje obdelovalnih zadrug drži, da je mnogokrat premalo okretno, da se aktivisti kot pijanec plota drže pravil posameznih tipov zadrug, ki Jih zadružniki v resnici nele lahko prikrojijo po svojih lokalnih razmerah in željah, temveč naravnost morajo. Vse premalo se množične organizacije in aktivisti ozirajo na razpoloženje ljudstva, kar pa seveda zadružništvu nikakor ni v prid.
Dandanes zlepa ne najdeš vasi, v kateri ne bi bil kak kmet že pripravljen, da vstopi v obdelovalno zadrugo. Kjerkoli se je pa gibanje za zadrugo že razširilo, je treba to še pospešiti, ne pa se zadovoljiti s tem, da vstopijo v zadrugo samo mali kmetje, kajti napredna In uspešna bo obdelovalna zadruga le tedaj, če si bo prizadevala, da bi vanjo stopilo čim več kmetov, zlasti srednjih, pa tudi kak pošten močnejši gospodar. Le gospodarsko močna zadruga bo lahko hitro ustvarila boljše življenje zadružnikom in postala pomembna za skupnost. Taka zadruga bo privlačno jedro, okrog katerega se bodo s časom zgrnili tudi ostali kmetje, ki sedaj še oklevajo. T^to le napačno. ko si delajo nekatere obdelovalne zadruge Iz svojih pravil visok plot, preko katerega ne more nihče, ki bi hotel eno ali drugo stvar vendar le kako drugače. Marsikatera 73druga bi lahko pridobila mnogo več članov in bi se tudi gospodarsko okrepila, če bi za kak las spremenila svoja pravila. O teh stvareh bomo morali več misliti pri ustanavljanju novih obdelovalnih zadrug! Ustanavljati Do treba predvsem obdelovalne zadruge nižjega tipa, ki priznavajo najemnino za zemljo, inventar in podobno. Širše in prožneje bo treba postavljati tudi vprašanje ohišnic, gozdov, dot, starih dolgov itd. Pri vsem tem mora obveljati kot temeljno načelo: velja naj to, kar želijo zadružniki sami!
Maršal TSto je podaril najboljši kmetijski obdelovalni zadrugi v Srbiji kamion
Kmečka obdelovalna zadruga »Crveni proleter« v Kačarevu, okraj Pančevo, je najboljša v ljudski republiki Srbiji. Člani te zadruge so prosili maršala Tita, da bi ji omogočil nabavo kamiona, ki jim je zaradi razvoja zadruge neobhodno potreben. Maršal Tito je odločil, da podari tej zadrugi kakor tudi najboljšim zadrugam v ostalih ljudskih republikah po en kamion, ki so ga izdelali v Rakovici. Zadružnikom zadruge »Crveni proleter« sta izročila kamion v imenu maršala Tita generalni sekretar zvezne vlade Ljubodrag Djurič in minister za kmetijstvo ljudske republike Srbije Rista Antunovič.
Po pregledu kmetijskih poslopij zadruge je zadružnike v imenu maršala Tita pozdravil Djurič in jim izročil podarjeni kamion. Djurič je priporočal zadružnikom, naj pokažejo člani
zadruge tudi drugim kmetom v tem kraju in bližnji okolici prednost zadružnega obdelovanja zemlje, kar bo v mnogočem pripomoglo k nadaljnji utrditvi zadružnega gibanja pri nas. Nadalje je poudaril potrebo čim hitrejšega pospeševanja kmetijske proizvodnje v kmečkih obdelovalnih zadrugah, da bi lahko dobili delavci po mestih čim več kmetijskih pridelkov.
Predsednik zadruge Nikola Lakič se je v imenu zadružnikov zahvalil za dar in rekel: »Ko sprejemamo ta dar, se obvezujemo, da bomo dajali odslej našim delavcem po tovarnah in rudnikih še več poljedelskih proizvodov. Se bolj se bomo trudili, da bomo dvignili zadruge. Delamo za razvoj zadruge in vse vasi in s tem dokazujemo, da izvajamo linijo Partije in gradimo socializem na vasL«
Pogled v notranjost centralnega skladišča »Stoteksaa v Ljubljani, od koder se razpošilja tekstilno blago v posamezne okraje
Ali blaga res primanjkuje!
if ato imi kmmika mladina v iiuhlšanski okoliei
»Oče, vključimo se v zadrugo,« je skoraj proseče, a vendar z. uporno Iskrečimi se očmi dejal v Senožetih mlad fant, komaj odrastel šolskim klopem svojemu očetu. Strmel je vanj, saj je vedel, da mu bo odrekel to željo, ki jo je komaj porojeno vzljubil in neprestano mislil, kako bi jo uresničil. Vendar je upal. Oče ga je gledal, Poaled mu je potemnel, čelo se je stisnilo v gube. Hotel je Bina udariti, a se je premagal. Samo zamahnil je z roko, češ kaj bom govoril s smrkavcem in odšel po delu. Fant pa je ostal ln gieda! za očetom. Morda bi bil sam prav tak? Saj je nekoč, še kot fantiček na paši sanjal o svoji zemlji: s'-rbe! bi za grunt, ob nedeljskih po-I čdr.evih pa bi obšel svoje njive in z izkušeno, delovno roko gospodarja božal težke, rumene klase svoje pšenice. Sčasoma je ta želja v njem splahnela. Videl je očeta, kl Igara iz dneva v dan in razen žuljevih dlani in upognjenega hrbta nima ničesar pokazati. Namesto brezplodnih sanj sc je začel ukvarjati z drugačnimi mislimi. Poslušal in čital je govore naših voditeljev, preštudiral naloge, ki stojijo pred mladino — premislil, pretuhtal. Nenadoma se mu je zazdela očetova domačija stara, onemogla, potrebna nege in pomoči. Začutil je, da so njegove ln očetove roke preslabotne za to. »Ce bi ustanovili zadrugo, bi naša zemlja z manjšim trudom
mnogo več dajala, popravili bi dom.« To željo je dolgo nosil v sebi. Ni si upal stvari znova načeti, saj je poznal očeta, kako visi na svoji zemlji.
Vendar se je odločil. Ni uspel, toda razumel je očeta. Čakal bo. potrpežljivo bo čakal, da ga bo oče neki dan prijel za ramo, mu pogledal v oči in dejal: »Fant moj, prav si dejal takrat ...«
Taki so mladinci po naših vaseh — borci za uresničenje novega zadružnega življenja na vasi. Po Štajerskem, Dolenjskem, Frimorskem se vključuje mladina v zadruge. Mladinci so v vodstvih zadrug, organizirajo zadružne tečaje, širijo krog novih mladincev utrjujejo mladinsko organizacijo. Prav te naloge si je osvojila tudi mladina ljubljanske okolice na svoji nedeljski konferenci. Predvsem mora utrditi mladinsko organizacijo in pritegniti vse mladince, ki so bili doslej neorganizirani, v svoje vrste. Treba se je priključiti drugim organizacijam Fronte pri njihovih naporih za ustanovitev kmečkih zadrug, pri graditvi zadružnih domov itd. Zato pa je treba pritegniti še 1500 neorganizirane mladine po okoliških vaseh. Visoka številka je to in krivdo za to nosi organizirana mladina sama. Ali niso ti tovariši prav tako dobri mladinci? Morda bi sami hoteli postati člani mladinske organizacije, a sl ne upajo prav povedati svojih misli. V Rovtah, Polš-
niku, Šmartnem pri Litiji, na Igu, St. Joštu, v Smrečju, Zaplani, Ligojni, Ribčem, Zasavju. Klopcah in Vrhu so primeri, kjer so mladinski aktivi samo v vaseh, v katerih so krajevni ljudski odbori. Vasi pa, ki spadajo v njihovo območje, sploh nimajo mladinskih aktivov, čeprav je mladine dovolj.
Dogaja se, da mladinci izstopajo iz organizacije. Ti, sekretar, predsednik se čudiš, ugiblješ, zakaj? Toda ne razglabljaš dolgo o tem. Mudi se ti na mladinski sestanek. V suhih besedah tam razložiš dnevni red. pristaviš nekaj besedi starih, obrabljenih, ki jih marsikateri mladinec že zna pa pamet. Mladincev je prišlo malo na sestanek. Le tretjina posluša tvoj referat, nekateri stikajo glave med seboj, se smejejo, drugi zdolgočaseno gledajo skozi okno, tretji se je globoko zamislil v konico svojega čevlja. Te mladince drugič pogrešaš na sestanku. Ostal boš sam.
Saj si sam mladinec, ne nadeni si uradnega, strogega obraza, ki dolgočasi tebe samega, ampak stopi k mladincu, povprašaj ga, razgovori se — postal mu boš zares tovariš, ki zna z dobro besedo vzpodbuditi človeka k delu.
Tudi tistim, ki verjamejo domačemu župniku bolj kot mladinski organizaciji povej, da ni naša ljudska oblast njim nasprotna zato, ker so duhovniki, ampak ker hočejo zavirati razvoj našega naprednega človeka, iztrgati mladino iz njene organizacije ter jo uporabljati v svoje namene. Primer proti-ljudskih duhovnikov je župnik Ramšak z Vrha Treh kraljev, župnik To-
Naš plan zagotovljene preskrbe smo lani ob povišanih obrokih živil in tekstilnega blaga presegli za 20 */t, čeprav v nekaterih predmetih, kakor so meso in mast, plana nismo v celoti izpolnili; v preskrbi po vezani trgovini smo presegli plan za 3.6 •/•, v prosti trgovini pa je bilo prodano po» višjih komercialnih in enotnih cenah za nad 51 milijard dinarjev blaga. Celotni promet potrošnega blaga je bil skoraj trikrat večji kakor leta 1945 in za 29 V* večji kakor leta 1947. Sladkorja smo lani potrošili za 45 •/• več kakor pred vojno (leta 1939), tekstilnega blaga pa za 14 •/• več, medtem ko je preskrba z obutvijo ie za dobra 2 •/• zaostajala v primeri s predvojno preskrbo. Zlasti visoko smo presegli predvojno potrošnjo tobaka. V Sloveniji je bila ta potrošnja lani povprečno na prebivalca še enkrat večja kakor pred vojno in je že presegla tisti obseg, ki je bil predviden po planu za leto 1951. Brez dvoma se je na splošno življenjski standard precej dvignil. Navzlic temu pa se marsikje dogaja, da potrošniki dejansko občutijo pomanjkanje tega ali drugega blaga, ki ga je bilo nedavno še dovolj.
V	svojem ekspozeju v proračunski razpravi je . tov. Kidrič podrobno obravnaval vprašanje našega življenjskega standarda. Pri tem je ugotovil, da vlada pogosto precejšnja neskladnost med globalno sliko, ki jo kaže naša planska evidenca, in praktičnimi izkušnjami potrošnikov, ki včasih navzlic povečanju blagovnih fondov zelo malo občutijo zboljšanje ali imajo celo vtis, da se je preskrba deloma poslabšala. Tov. Kidrič je v svojem ekspozeju navedel vrsto organizacijskih in drugih nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki povzročajo to neskladnost.
Čeprav še ne moremo trditi, da bi dosegli takšno stopnjo proizvodnje, ki bi nam omogočila zadovoljiti vse potrebe, ki vrhu tega staino naraščajo, vendar lahko ugotovimo, da sta v večini primerov vzrok pomanjkanju blaga nepravilna distribucija in pa slab asortiment. Pa tudi tam, kjer še nismo mogli doseči popolnega kritja vseh potreb, povzroča nepravilna distribucija, da se občutek pomanjkanja še znatno poostri. Ce imamo n. pr. nekega potrošnega predmeta, ki je v prosti prodaji, na razpolago le za 95 •/• potrebe, pa razpoložljive količine razdelilno tako, da dobi en del potrošnikov več, kakor znaša redna potreba, potem se zgodi, da precejšen del potrošnikov sploh nič ne dobi. Taki pojavi povzročajo pri nekaterih potrošnikih psihozo pomanjkanja, povzročijo kupovanje brez prave potreba, kar nastalo nesorazmerje med ponudbo in popraševanjem še stopnjuje.
V	takih primerih skušajo oblastni organi organizirati pravično razdelitev, bodisi na nekakšne odrezke ali na drug način, pa dosežejo le to, da potem dotično blago kupujejo še tisti, ki ga sicer ne bi kupili. Brž ko je kak potrošni predmet na ta ali na drug način racioniran, misli skoraj vsak potrošnik, da ne sme zamuditi prilike in da mora kupiti to blago. Pogosto nepravilni ukrepi naravnost ustvarjajo psihozo pomanjkanja. Kadar je zaradi nerednega dovoza preskrba tega ali drugega blaga bolj težavna, bi se morali naši oblastni organi za vsako ceno izogibati omejitvam prodaje z racioniran jem pri potrošniku, kajti v takih omejitvah vidijo potrošniki signal, da tistega blaga ne bo in da se je treba založiti. Tako je bilo nedavno s soljo. Ne da se opravičiti ravnanje mestnih pekam v Ljubljani, ki so zahtevale ščepec soli od vsake stranke, ki je prinesla moko, da ji pekama speče kruh, čeprav bi pekarne lahko dobile potrebno gol, če bi jo le zahtevale. Ali se naj čudimo, če si takega ravnanja potrošniki ne morejo tolmačiti drugače, kakor da smo že pri kraju s soljo.
So pa še druge napake v distribuciji, ki imajo podoben učinek. Ko so lani jeseni — preden je prišlo na trg novo vino — potrošniki v večji meri kupovali žganje ln likerje in je blaga začelo zmanjkovati, so uvedli prodajo preko sindikatov. Namen je bil gotovo dober, toda posledica je bila, da je hotel vsakdo dobiti nakaznico za nakup steklenice žganja ali likerja in so večino blaga pokupili tisti, ki bi se sicer nikoli ne spomnili kupiti žganje ali liker. Tako je to blago
me iz Podlipe, župnik Jeglič, župnik iz Tomišlja itd.
Zato mora mladinska organizacija budno paziti na delovanje takih elementov kot tudi kulaških kmetov, ki bi se radi vtihotapili v vaške in zadružne odbore ter zavirali napredno miselnost našega kmeta. Prav zato mora mladina stopiti v vodstva zadrug, saj je 85«/, mladega vodilnega kadra krajevnih zadrug prišlo iz tečajev. Za vzgojo mladine mora mladinska organizacija skupno s Fronto skrbeti z izobraževalnimi tečaji, ki jih je v okraju 19 s 400 obiskovalci — mladinci, člani Fronte se pa razen tečaja v Šmartnem pod Smarno goro tečajev ne udeležujejo v prepričanju, da so ti potrebni samo mladini.
Mladina ljubljanskega okraja se je na svoji konferenci obvezala, da bo še pred IV. kongresom LMS organizirala tečaje v Rakitni, Polšniku in Rovtah. Če to ne bo mogoče izvesti tudi v drugih vaseh, pa vsaj krožke, kjer bi se mladinci udeleževali predavanj o kmetijstvu, zadružništvu, sadjarstvu, živinoreji itd.
Sprejeli so obveznost, da bo dala mladina ljubljanskega okraja v kovinsko Industrijo 80 mladincev, v rudarstvo pa 70. Poleg tega bodo šli mladinci tudi v mladinske brigade .
V brigado bo šel tudi Andrej iz Senožet. Saj ve, da se bo bil tudi tam za novo življenje svoje vasi.
Kdo ve, kdaj se mu bo izpolnila mlada, vroča želja? Toda da se bo slejkoprej, o tem Andrej niti malo ne dvomL '
postalo »kritično« in ni mogoča več redna preskrba. Podobne pojave smo opažali tudi pri drugih »delitvah« ali skupnih nakupih po sindikatih. Brž ko je neko blago teže dobiti, je vsakdo interesent, tudi če njegova potreba ni nujna. Ce n. pr. en sindikat preskrbi članom električne likalnike, drugi pa blago za žimnice, tedaj se pogosto zgodi, da tisti, ki nujno išče blago za žimnice, kupi likalnik, ki ga ne rabi tako nujno, drugi, ki potrebuje likalnik, pa kupi blago za žimnico. V obeh primerih ostane nepokrita dejanska potreba. Ni dvoma, da moramo prvenstveno preskrbeti tiste, ki več delajo in teže delajo, toda preskrbo moramo urediti tako, da bodo vselej krite resnične in nujne potrebe.
Najdalekosežnejše posledice za preskrbo pa nastanejo, če zaradi slabe organizacije za daljšo dobo preneha preskrba z določeno vrsto blaga široke potrošnje, ki je nujno potrebno. Ko pride tako blago po dolgem času spet na trg, povpraševanja ni mogoče več kriti, ker se hoče vsakdo založiti za primer, če bi se znova pripetilo, da tega blaga ne bo v trgovinah, mnogi ljudje pa kupujejo potem to blago zgolj za špekulativno preprodajo. Tako je bilo z britvicami, ki jih mesece in mesece ni bilo mogoče dobiti, ali z milom za britje. Posledice te napake bomo še dolgo čutili, ker smo z neredno preskrbo ustvarili občutno »pomanjkanje«, ki ga ob redni preskrbi ne bi bilo.
Ne smemo misliti, da gre tu za malenkostne stvari. Ce se taki nepotrebni nakupi zaradi napak v distribuciji množijo v stotlsoče, lahko povzročijo velik nered v preskrbi in hudo pomanjkanje. Zato mora biti borba proti takim napakam sestavni del naše borbe za našo socialistično trgovino.
Lahko bi navedli še vrsto podobnih napak, vendar lahko že iz navedenih primerov spoznamo, da v marsičem ne bi bilo pomanjkanja, če bi skrbeli za redno in pravilno distribucijo in za pravilen asortiment. Tov. Kidrič je upravičeno dejal, da naše globalne uspehe v zboljšanju preskrbe strahovito kvarijo naše organizacijske napake in slabosti, proti katerim je že ponovno nastopil maršal Tito. Zato moramo mobilizirati ves naš upravni aparat ter partijske in množične organizacije, da odstranimo take slabosti.
Borba za boljšo preskrbo se mora začeti že v proizvodnji. Brez dvoma je kriva proizvodnja, če se n. pr. dogaja, da prodajajo v Ljubljani povsod moške srajce, vendar le srajce manjših številk, ali če imajo trgovine v zatohle najvišje številke moških čevljev. Iz prakse je točno znano, v kakšnem razmerju se prodajajo posamezne velikosti. Znani so ti podatki za posamezna področja in za posamezne kvalitete. Treba je le izdelovati različne velikosti v razmerju, ki je znano iz prakse. Tudi ni težko ugotoviti, kakšen je okus v posameznih krajih ali republikah, česa je treba več proizvajati in česa manj. Zvezni trgovinski minister je v proračunski razpravi navedel, da so lani nekatera tekstilna podjetja proizvajala navadno platno amerikan namesto cefirja, ker je to enostavneje. Druga podjetja so izdelovala prekratke ženske nogavice, da neupravičeno izkažejo »prihranke« •materiala, ki v resnici niso bili prihranki, ali pa nizke čevlje namesto visokih, ker zahteva izdelava nizkih čevljev manj materiala in manj dela.
Kako povzroča slab asortiment pomanjkanje, najbolj spoznamo, če si po bliže ogledamo zagotovljeno preskrbo s tekstilijami. Potrošnik ima vtis, da je na trgu mnogo premalo blaga za kritje točk. V resnici pa je dovolj blaga, samo tistega je malo, kar potrošnik išče. Ob koncu decembra je bilo v trgovinah v Ljubljani še enkrat toliko blaga za zagotovljeno preskrbo s tekstilijami, kakor bi ustrezalo še neizkoriščenim točkam, in to čeprav so potrošniki prav v decembru mnogo pokupili, ker so bile potrjene točke za zadnje četrtletje december—februar. Ljubljana je že do konca decembra izkoristila 87.5 •/• vseh točk, Maribor je izkoristil celo 91 •/•. Medtem so iz presežka lanske proizvodnje prišle na trg še nove količine za zagotovljeno preskrbo, še večje količine pa so bile poslane v tiste okraje, ki so izkazali slabše izkoriščanje
točk. Navzlic temu imajo mnogi ljudje še danes težave, kako izkoristiti poslednje točke, ker ne dobe tistega, kar bi želeli. Krivda je torej na asortimentu ln ne na pomanjkanju blaga.
Za slab asortiment v trgovinah pa ni odgovorna samo proizvodnja, marveč enako tudi distribucija. Minister Jakov Blaževič je navedel v proračunski razpravi v zvezi z napakami v distribuciji, da so bile lani v prodajalnah »Granapa« v Titogradu in Nikšiču velike količine nogavic, sukanca in frenča za zagotovljeno preskrbo, ker ni bilo dovolj povpraševanja po tem blagu, ki bi bilo drugod tako potrebno. V drugih podjetjih in zadrugah Cme gore pa so bile precejšnje količine biciklov in gum za bicikle, čeprav je povpraševanje v Cmi gori minimalno, medtem ko bi bilo to blago v Sloveniji in Vojvodini tako potrebno.
Tov. Kidrič je ostro grajal nepravilno distribucijo trgovinskih organov. V praksi se je dogajalo, da mnogi niso mogli realizirati svojih točk, medtem ko so drugi zaradi samovolje okrajnih trgovinskih organov ali industrijskih in sindikalnih voditeljev dobili tekstilno blago še brez točk, ker je bilo slučajno v skladiščih več blaga ln ga niso oddali tja, kier ga je bilo premalo. Okrajni poverjeniki za trgovino in direktorji podjetij ali glavni direktorji in včasih celo ministri tiste proizvodne panoge so menili, da je njihova sveta pravica razdeliti to blago brez ozira na to, da ga drugi potrošniki niso mogli dobiti. Tej ugotovitvi tov. Kidriča lahko dodamo, da so n. pr. v Ljubljani sindikati delili blago za žimnice (gradi) in inlet brez točk, čeprav to blago najbolj primanjkuje v zagotovljeni preskrbi.
Naposled naj še omenimo, da pogosto povzroča pomanjkanje blaga tudi nepotrebno zadrževanje zalog. Tisti, ki razdeljujejo blago, mislijo, da je njihova dolžnost rezervirati del razpoložljivega blaga za »nepredvidene potrebe«. Tako blago pride potem na trg, ko je sezija pri kraju in tako vidiš sredi zime v izložbah kopalne hlače ali drugo poletno blago, ki ga je bilo poleti težko dobiti. Naravnost sabotersko pa je »rezerviranje«, ki se je razpaslo v mnogih detajlnih trgovinah oziroma prodajanje iz zalog pod pultom. Bili so tudi že primeri, da je bilo blago posebne kvalitete »prodano«, še preden se je začelo prodajati.
Ce bomo vse te pomanjkljivosti in napake odpravili, se bo kmalu izkazalo, da v večini primerov dejansko ni pomanjkanja blaga. Da pa zagotovimo pravilno distribucijo in pravilen asortiment v proizvodnji, moramo — kakor je to poudaril tov. Kidrič -T najprej dobro poznati dejanske potrebe posameznih mest, okrajev in republik, da naši trgovinski voditelji ne bodo delili blaga po nekih mehaničnih ključih. Centralni komite KPJ je na svoji nedavni seji ugotovil, da je glede na dosedanjo stopnjo naše proizvodnje vztrajanje na metodah distributivnih planov glavna ovira za napredek kakovosti in asortimenta povsod tam, kjer je proizvodnja že tako napredovala, da lahko uvedemo socialistično prosto prodajo na temelju planskega ravnotežja med blagovnimi fondi in kupno močjo. Zato bo moral po sklepih Centralnega komiteja vsak okraj izdelati globalne časovne plane ravnotežja med blagovnimi fondi in kupno mečjo, hkrati pa se mora zagotoviti planska disciplina v preskrbi. Ce bomo do podrobnosti spoznali potrebe posameznih okrajev, potem se ne bo dogajalo, da bi se v nekaterih krajih kupičilo blago, ki ne najde potrošnikov, v drugih krajih pa bi bilo veliko pomanjkanje tistfcga blaga. Letošnji proizvodni plan določa znatno povečanje proizvodnje blaga za široko potrošnjo, zlasti tudi povečanje lokalne proizvodnje za dopolnilno preskrbo z najrazličnejšimi pogrošnimi predmeti. Ce se bomo znali boriti za pravilen asortiment in pravilno distribucijo, če bomo iztrebili ostanke kapitalistične miselnosti pri naših trgovinskih organih in v ljudski psihologiji, tedaj bomo lahko kmalu dosegli takšno stopnjo v razvoju naše socialistične trgovine, da ne bo pomanjkanja blaga.	S.
Kaznovanje utaj pri papista živine, sadnega drevja m trt
Odredba popisu živine, sadnega drevja in trt določa tudi kazni za tistega, ki bi namenoma onemogočal popis, odrekel podatke ali pa navedel neresnične podatke, in sicer kazni do 5000 din ali pa poboljševalno delo do 30 dni. Za upravni kazenski postopek in izrekanje kazni je pristojen izvršilni odbor okraja.
Doslej so bili ugotovljeni primeri Utaje po večini le pri večjih kmetih. To so ravno tisti, ki imajo velike zahteve do naše skupnosti, tarnajo nad slabimi časi, čeravno se jim še nikdar ni tako dobro godilo kot sedaj.
Kot primer navajamo danes kazni, ki jih je v vzgojnem smislu takoj izrekel izvršilni odbor okraja Murska Sobota. Od 200 prekontroliranih gospodarstev je bilo kaznovanih 19 gospodarstev. Kaznovani so bili: Maučec Iv., Gančani, ki ima 6 ha zemlje in je utajil prašiča; Seč Avgust, Gančani (10 ha, utajil tele in prašiča); Horvat Stefan, Gančani (10 ha, utajil kravo); Gomboč Jožef, Krajna (15 ha. utajil prašiča); Horvat Stefan, Krajna (13 ha, utajil 2 prašiča, 10 kokoši); Mlinarič Avgust, Beltinci (10 ha, utajil prašiča); Baligač Stefan, Beltinci (13 ha, utajil 2 prašiča); Franko Nikolaj, Martišavci (8 ha, utajil kravo, 2 prašiča in 15 kokoši, kazen; 30 dni prisilnega dela); Ferko Matija; Motovilci (9 h, utajil 10 kokoši); Flisar Janez, Motovilci (9 ha, utajil 8 kokoši); Ki-kec Franc, Motovilci (10 ha, utajil 10 kokoši); Miholič Jože, Motovilci (11 ha, utajil 9 kokoši); Flok Franc, Moto-vilci (9 ha, utajil 9 kokoši); Kosednar
Alojz, Murski Crnci (11 ha, utajil dva prašiča); Titan Karolina, Cernelovci (7 ha zemlje, utajila 1 prašiča); Terezija Granfol, Murski Crnci (15 ha, utajila 2 prašiča); Pisnjak Franc, Do-kleževje (11 ha, utajil 9 kokoši in 7 jablan); Cipot Jožef, Dokleževje (7 ha, utajil prašiča).
Utajeni so bili v teh primerih po večini mali pujski do 3 mesecev. Gospodarstva opozarjamo, da se bo kontrola na terenu vršila tudi po popisu, ker mora dati popis čim točnejše podatke, sicer za plansko gospodarstvo nima mnogo vrednosti. Krajevne in okrajne popisne komisije in njihove funkcionarje opozarjamo, naj predložijo izvršilnemu odboru okrajnih ljudskih odborov takoj vse tiste primere, kjer gre za namerno utajo predmetov popisa. Tista gospodarstva, ki so iz pozabljivosti a!i kakor koli nenamerno daji netočne podatke, naj to naknadno popravijo.
Republiška popisna komisija
Usposabljanje invalidov za gospodarstvo v Črni gori
Glavni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov LR Črne gore bo letos zaposlil v svojih organizacijah in podjetjih veliko število invalidov, druge pa usposobil za razne gospodarske panoge. Lani je končalo okrog 150 invalidov razne strokovne tečaje. Tudi letos bodo organizirali več tečajev, v katerih se bodo invalidi usposabljali za črnogorsko industrijo.
Kuommtanške cete tuoi fronte ob «langceju
ne bodo mogle držati
6im bo kitajta ljudska vojska konča!a priprave za prehod čez Jangce, bo zadela Čangkajška vsa sila zadnjega udarca
Letos predvsem zahodna Nemčija deležna ameriške pomeli
Delegacija aankinškega prebivalstva, ti se je v Pekingu posvetovala s predstavniki KP Kitajske o vprašanju miru, je odpotovala v Nanking.
Od pričetka januarja, ko je Kuo-mlntangova tolpa pričela svoje »mirovne« spletke, bombardirajo kuo-mintanška letala mimo prebivalstvo osvobojenih mest.
Kompari!ja Kitajske odklanja vsako tuje posredovanje
Severni Sensi, 14. febr. Agencija Nova Kitajska poroča:
»Ob izjavi avstralskega zunanjega ministra Evatta, da bi mogla OZN posredovati na Kitajskem, je izjavil predstavnik Komunistične partije Kitajske: Centralni komite KP Kitajske meni, da nima nobena tuja sila, pa tudi ne Organizacija Združenih narodov pravice vmešavati se v notranje kitajske zadeve. Predlog avstralskega zunanjega ministra je za kitajsko ljudstvo nesprejemljiv in so izjave predstavnikov Kuomintangove reakcionarne klike samo dokaz njihovega doslednega izdajalskega stališča in želje, da bi se inozemstvo še nadalje vmešavalo. Vsaka taka akcija, ne glede, s katere strani in ped kakšnim imenom prihaja, bo naletela na odločen odpor kitajskega ljudstva.«
Tajni konzistorij v Vatikanu
Rim, 14. febr. (Tanjug) V Vatikanu se je pričelo danes zasedanje tako imenovanega »tajnega, konzistorija« ki ni bil sklican že 20 iet. Posvetovanja se udeležuje papež Pij XII., nad 20 italijanskih kardinalov in nekaj predstavnikov katoliške cerkve iz inozemstva. Kakor poroča vatikansko glasilo »Osservatore Romano«, bodo poslušali kardinali na posvetovanju papeževo spomenico o »pričetku križarske vojne proti brezbožništvu« in o »potrebi utrjevanja zveze« med državami pod vatikanskim vplivom in gospostvom ameriških imperialistov.
V rimskih krogih poudarjajo, da je glavni namen tega zasedanja pritegnitev vse katoliške duhovščine v boj proti naprednim silam v svetu za uresničenje ameriških načrtov v zvezi z »atlantsko zvezo«.
Prepustiti koroške Slovence Avstriji, pomeni njihovo narodno uničenje
Frontna organizacija vasi Idrsko usmerja socialistično graditev vasi
Hongkong, 14. febr. (Tanjug) »China Digest« je priobčil članek, v katerem razpravlja o možnosti ustavitve ofenzive narodno osvobodilne armade Kitajske ob Jangceju.
V članku se poudarja, da Je napravila kuomlntanška vlada načrt za obrambo na Jangceju, na 1500 milj dolgi fronti, pričenši od vojaške prestolnice Cungklnga pa do ustja v Vzhod-nokitajsko morje. Pisec naglaša, da je zadela izvedba tega načrta na nepremostljive težave. Ena največjih težav je vprašanje čet, ki bi morale braniti to črta. Cangkajšek je v zadnjih dveh ln pol letih vojne izgnbil okrog pet milijonov mož in sedaj nima dovolj sil za obrambo tako raztegnjene fronte. Ob pričetku letal je Imel samo okrog milijon vojakov prve linije, druge njegove sile pa so severno od Jangceja obkoljene od osvobodilne! armade, ali pa so v oddaljenih področjih in jih ne morejo uporabiti za obrambo fronte na Jangceju.
Južno od Jangceja, na področju Nanking—Šanghaj, o katerem je Cangkajšek izjavil, da ga bo branil z vsemi silami, so samo tri armade: dve v Nankingu ln ena v Šanghaju. Za zavarovanje železniške proge Nanking— Šanghaj so na razpolago samo policijski oddelki, orožništvo in enote za borbo proti partizanom.
Washington, 13. febr. (Tass) Na seji senatnega odbora za zunanje zadeve so se nekateri člani odbora izjavili proti odobritvi celotnega .naknadnega kredita v znesku 5580 milijonov dolarjev, ki jih zahteva administracija ta izvajanje Marshallovega načrta.
Senatorji Vandenberg, George In Vllley so izjavili, da se nikakor ne strinjajo, da bi vsoto, ki jo je predlagal Hoffman, odobrili kot minimum, ki se ne sme zmanjšati. Senator Vandenberg je omenil kontrolo nad) tako Imenovanimi ekvivalentnimi fondi v krajevni valuti in priznal, da omogoča to Združenim državam) Amerike nadzorstvo nad »izredno močnim činiteljem v gospodarskem in političnem življenju držav, ki sprejemajo pomoč na podlagi Marshallovega načrta«.
Administrator za Izvajanje Marshallovega načrta Hoffman je Izjavil, da sedaj proučujejo vprašanje, ali bodo demontirali ali pustili vi Nemčiji 300 nemških tovarn. Število podjetij, za katera so sklenili, da bodo ostala, je seveda tajno. Hoffman je nato izjavil, da so dali za enkrat poskusi jamstva, da se spremene ameriške investicije v Evropi v ameriške! dolarje, zelo žalostne rezultate. Od 300 milijonov dolarjev, namenjenih za uresničitev takih jamstev, so uporabili nekaj manj kot 5 milijonov dolarjev.
Odgovarjajoč na izjavo senatorja Villeja, ki je dejal, da bi morale ZDA dobiti letalska oporišča in večje količine strategičnega materiala v zameno za svojo »pomoč«, je Hoffman izjavil, dai je naletel pri »vladah, na katerih ozemljih je strategični material, na veliko pripravljenost za sodelovanje«. Administracija za izvajanje Marshallovega načrta namerava posvetiti čim večjo pozornost razvoju novih virov strategičnega materiala.
Nato je Hoffman obrazložil načrt za razdelitev kredita v znesku 4.280 milijonov dolarjev za proračunsko leto, ki bo zaključeno 30. junija 1950. Vsote, določene za zahodno Nemčijo, sestoje iz 404 milijonov dolarjev iz kreditov, določenih za izvajanje Marshallovega načrta, 476.6 milijonov dolarjev iz fonda vojaške uprave za pomoč biconiji in 115 milijonov dolarjev iz fondov, določenih za izvajanje Marshallovega načrta v francoski coni.
Globlje v zaledju, v Južni Kitajski, ni redne vojske, sposobne za borbo. Tam so v glavnem koncentrirane čete za borbo proti partizanom. Tako imenovane čete za pacifikacijo pa so preslabotne celo za borbo s partizanskimi oddelki v južnih pokrajinah.
Pisec na koncu ugotavlja, da je Cangkajškov vojni stroj na robu propada. Takoj ko bodo priprave za prehod čez Jangce končane, bo Cangkaj-ška zadela vsa sila končnega udarca. Odločilno bitko, o kateri je Cangkajšek nekdaj govoril vodi sedaj narodnoosvobodilna armada Kitajske.
Skoraj vsa Centralna Kitajska že osvobojena
Severni Sensi, 14. febr. Agencija Nova Kitajska poroča, da je narodno osvobodilna armada že skoraj popolnoma osvobodila področje Centralne Kitajske, ki leži severno od področja Nanking —Šanghaj. — Kuomintanški ostanki v Kiangsuu severno od Jang ceja imajo v svojih rokah sedaj še samo nekaj manj važnih točk in dve pokrajinski mesti. Na ozemlju Kiang-sua gre sedaj samo še za borbo proti ostankom Kuomintangovih sil. Po odločilni bitki na področju Sučua je to ozemlje povezano z dvema osvobojenima področjema — provinco Sang-tung na severu ln dolinami na zahodu.
Značilno je, da je namenjenih za Francijo in njena ozemlja 875 milijonov, a za Veliko Britanijo 940 milijonov dolarjev.
Nov položaj generala Eisenhowra
Washington, 14. febr. (Tanjug) Bela hiša je sporočila, da je bil general Eisenhower začasno imenovan za glavnega vojaškega svetovalca vrhovnega poveljnika in obrambnega ministra.
Zahodne velesile ne dovolijo četrte stranke v Avstriji Dunaj, 14. febr. Na seji Zavezniškega kontrolnega sveta za Avstrijo, na kateri so obravnavali vpra|pnje ustanovitve četrte stranke v Avstriji, ki bi se imenovala demokratična unija, so se predstavniki ZDA, Britanije in Francije uprli ustanovitvi nove stranke, češ da bi to »omogočilo zbiranje nacistov«. Sovjetski predstavnik general Kurasov je naglasil, da skušajo zahodne okupacijske sile preprečiti demokratizacijo Avstrije, kajti na eni strani onemogočajo ustanavljanje novih strank, na drugi strani pa v zahodnih okupacijskih conah tolerirajo obstoj neonacističnih »zveza kot n. pr. »Zvezo neodvisnih«, ki zbira naciste v svoje vrste.
V nadaljevanju seje so predstavniki zahodnih sil odklonili zahtevo sovjetskega predstavnikha Kurasova, naj se prepove izhajanje neonacističnega lista »Freie Stimmen«, ki izhaja v Linzu, ker širi nacistično propagando in hujska na vojno.
Papež blagoslavlja atlantski pakt
Rim, 14. febr. (Tanjug) Papež je dal svoj blagoslov za ustanovitev napadalnega atlantskega bloka, ki ga vodijo ZDA. V drugi poslanici katoliškim škofom »izraža svojo radost zaradi sedanjih pobud«, da se države zahodne Evrope in Amerike čim tesneje povežejo v okviru ene zveze. Papež je vsem katoliškim škofom naročil, naj to poslanico preberejo in obrazlože vernikom v vseh katoliških cerkvah.
Dunaj, 14. febr. (Tanjug) Predstavniki koroških Slovencev, predsednik Osvobodilne fronte dr. Petek, sekretar Haderlap in član Ogriz so izjavili v zvezi s poslanico, ki jo je poslala Osvobodilna fronta konferenci namestnikov ministrov za zunanje zadeve v Londonu, da avstrijske oblasti povečujejo politični, kulturni in gospodarski pritisk na koroške Slovence. Avstrijske oblasti premišljeno zapostavljajo slovensko ljudstvo, ki se je z orožjem v roki borilo proti fašizmu, hkrati pa odkrito podpirajo neonaciste in pangermaniste. Koroški Slovenci nimajo nikake možnosti za politični, kulturni in gospodarski razvoj. Koroški Slovenci so danes bolj ko kdaj koli prepričani, da bi pomenilo njihovo nadaljnje bivanje v mejah Avstrije od 1. 1937 nacionalno uničenje.
Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško zahteva odločno, da se Slovenska Koroška priključi k Jugoslaviji in odklanja vsak poskus, da bi bilo to vprašanje rešeno na kakršen koli drug način, n. pr. z avtonomijo, tako imenovanim manjšinskim statutom, gospodarskimi kompenzacijami itd.
Celovec, 14. febr. (Tanjug) Zatiranje koroških Slovencev pospešuje koncen-
Prešernova proslava v Celovcu
Celovec, 14. febr. (Tanjug) Kljub najstrožjim policijskim ukrepom, zastraševanju in velikemu številu policijskih agentov v gledališki dvorani m okrog gledališkega poslopja se je udeležilo včeraj v Celovcu približno 900 Slovencev slovesne akademije, ki jo je priredila Prosvetna zveza ob 100 letnici smrti velikega slovenskega pesnika Prešerna. Na akademiji so bili navzoči predstavniki političnega predstavništva FLRJ na Dunaju in predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem. Zaradi soglasne zahteve navzočih so poslali s slovesnosti konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Londonu naslednjo brzojavko:
»Koroški Slovenci, zbrani na proslavi stoletnice smrti velikega pesnika Franceta Prešerna, odločno zahtevamo od namestnikov zunanjih ministrov, naj se reši vprašanje Slovenske Koroške pravično — zahtevamo priključitev k FLRJ.«
Predsednik Prosvetne zveze dr. Fr. Zwitter je primerjal Prešernovo dobo Metternichovega absolutizma s sedanjim položajem koroških Slovencev v Avstriji. Znova je poudaril odločno zahtevo in neomajno voljo vseh koroških Slovencev, da bi se združili s svojimi brati v Titovi Jugoslaviji.
Navzoči so Zwitter jev govor stalno prekinjali z ovacijami FLRJ, maršalu Titu in bratstvu ter enotnosti med jugoslovanskimi narodi. Zahtevali so svobodno Slovensko Koroško v okviru FLRJ.
Po programu, v katerem so nastopili z recitacijami Prešernovih in partizanskih pesmi različni pevski in tamburaški zbori iz Slovenske Koroške, so navzoči končali slovesnost s petjem himne »Hej Slovani«.
Poleg Prešernove proslave v Celovcu so odprli tudi razstavo »Slovenske knjige«, kjer so razstavljene vse novejše izdaje slovenske literature. Velikemu številu obiskovalcev razstave j« Prosvetna zveza Slovenske Koroške Koroške podarila knjige.
Beneški Slovenci zahtevajo sodelovanje v pokrajinskem svetu
Trst, 14. febr. (Tanjug) Delegacija demokratične fronte beneških Slovencev je izročila prefektu v Vidmu spomenico, v kateri zahteva, naj oblasti dovolijo svobodno delovanje demokratične fronte, zajamčijo Slovencem vse kulturne in politične pravice ln slovenske osnovne šole. V spomenici posebno zahtevajo, naj dovolijo demokratični fronti, da bo po svojih predstavnikih sodelovala v pokrajinskem svetu in ostalih političnih ustanovah, predvsem pa v odboru za Izdelavo pokrajinskega statuta.
tracija bivših nacistov po slovenskih vaseh. Vedno manj je slovenskih županov, na njihova mesta pa prihajajo bivši nacisti. Na slovenske šole pošiljajo avstrijske učitelje. Tako so v vasi Goriče v Ziljski dolini, rojstnem kraju koroškega borca Matije Majerja Ziljskega, odstranili predsednika občine Cimermana samo zato, ker je Slovenec. Na njegovo mesto je bil Imenovan bivši nacistični funkcionar Ertschnig. Sedaj uporabljajo v tej občini samo nemški jezik. Na osnovni šoli, ki bi morala biti dvojezična, sta nastavljena učitelj ln učiteljica, ki sploh ne znata slovenskega jezika. V Goričah živi bivši ilegalni član nacistične stranke v času Schuschniggo-vega avstrofašizma učitelj Janach, ki uči danes slovenski jezik na meščanski šoli v Šmohorju. Nacistične oblasti so odstranile svoj čas iz Gorič slovenskega katoliškega duhovnika, na njegovo mesto pa so postavile duhovnika iz Prusije. Po zlomu tretjega raj-ha so prebivalci zahtevali duhovnika, ki zna slovensko, toda škofijsko vodstvo v Celovcu je zavrnilo to upravičeno zahtevo. V cerkvi in šoli gospodari še vedno nemščina.
Ob Soči, nedaleč od meje, leži vas Idrsko. Že med narodno osvobodilno borbo so vaščani prispevali velik delež, danes pa gradijo svojo socialistično vas. Lani so ustanovili kmečko obdelovalno zadrugo, v kateri so razen 10 družin vsi vaščani. Za večji razvoj kmetijstva, primernega gospodarskim prilikam, imajo v tej zadrugi živinorejski, planšarski in mlekarski odsek. Pri melioraciji planin, urejevanju napajališč za živino ter gradnji modernega skupnega hleva za 128 krav mlekaric je sodelovala vsa vas. Lani so dali pri teh delih 10.000 prostovoljnih delovnih ur, za letos pa so se zavezali, da jih bodo opravili 20.000.
Prav tako so na pobudo Fronte ustanovili gasilsko četo, si izposodili motorno brizgalko, na krajevni ljudski odbor pa napeljali telefon; čistili “in škropili so sadno drevje ter plan odkupa klavne živine v celoti presegli.
Ustanovili so frontni kotiček, tako da se v njem v zimskih večerih zbira mladina ter ostali vaščani k predava-
V dolenjskih okrajih število podjetij trgovske mreže po planu za leto 1948 ni bilo doseženo. V okraju Novo mesto so v preteklem letu odprli premalo 10 trgovskih poslovalnic, v čr-nomeljskem pa celo 28. Glavni vzrok temu da mreža trgovskih poslovalnic še ni bila po planu dovoljno razširjena, je pomanjkanje strokovnega kadra, predvsem pa politično zgrajenega kadra, ki bi se povsem zavedal važnosti socialistične trgovine pri preskrbi delovnega človeka. Sprejet je bil sklep, da se v okraju Novo mesto in Črnomelj čimprej odpreta šoli za učence v trgovini, da se izboljša njih izobrazba. V obeh okrajih pripravljajo organizacijo samostojnih odkupnih podjetij. V novomeškem okraju bodo štiri odkupna podjetja in sicer podjetje za odkup žita, živine, mleka, jajc in perutnine ter podjetje za odkup vina in sadja. Podjetje za odkup vina in sadja ter podjetje za odkup mleka, jajc in perutnine že poslujeta. V čmomeljskem okraju bo spočetka samo eno odkupno podjetje, ki pa bo imel tri odseke. V obeh okrajih tudi sama poverjeništva za trgovino in preskrbo dozdaj še niso dovoljno zasedena.
Kontrolne ekipe, ki so pred kratkim pregledale po okrajih zaloge ne-kurantnega blaga, so ugotovile precej takega blaga po trgovinah in skladiščih. Samo v novomeškem okraju ga je bilo za več kot 3 milijone din. Vse to blago bo sedaj prepeljano v druge kraje, kakor to velevajo po-
Za letošnji mednarodni praznik žena se pripravljajo žene Srbije s še vztrajnejšo borbo za izgraditev socializma in izpolnitev nalog, ki sta jih postavila V. kongres KPJ in II. kongres KP Srbije. V tekmovanju za 8. marec bodo organizacije AFZ Srbije poglobile delo na kultumo-političnem področju in pridobile še širše množice žena za izpolnjevanje nalog tretjega leta petletnega plana. Okrajne ln mestne organizacije AF2 so se zavezale, da bodo še bolj utrdile in razširile organizacijo, poglobile ideolo-ško-politično vzgojo žena ter pritegnile čim večje število žena v gospodarstvo in zadružništvo.
Organizacije AFZ tekmujejo v podpiranju otroških ustanov, prevzemanju patronatov, ustanavljanju posvetovalnic pri dečjih domovih, pa tudi pri pritegnitvi vseh šoloobveznih otrok k šolskemu pouku.
njem, čitanjem knjig in časopisov, šahovskim in drugim igram. Organizirali so izobraževalne tečaje, ki so po trikrat tedensko.
Nedavno so vaščani na zboru volivcev in sestanku AFZ razpravljali o letošnjem planu ter ga sprejeli na sestanku odbornikov vseh množičnih organizacij. Vskladili so ga tudi s proračunom krajevnega ljudskega odbora. Sprejeli so obveznost, da bodo letos oddali 846 kg bučnic in 100 kg sončnic in stremeli za tem, da bodo obveznost presegli. Popravili bodo vse vaške poti, obnovili javno uro in napeljali v sleherno hišo vodovod. Uredili bodo vse gnojne In gnojiščne jame. Kmečka obdelovalna zadruga bo postavila ple-menilno postajo, nabavila žago cirku-larko, pluge, škropilnice ter ostalo, kar je za razvoj zadruge potrebno.
Delo vaškega orkestra bodo poživili ter ustanovili mešani pevski zbor.
Ustanovili bodo krajevno podjetje za izdelovanje grabelj in drugih predmetov za dnevno uporabo. V načrtu imajo tudi kovaško delavnico.
trebe, ali pa bo dano v prosto prodajo.
Pri razdeljevanju živilskih nakaznic se še vedno dogajajo napake. Tako le kontrolna ekipa novomeškega okraja samo v enem krajevnem odboru v okolici St. Jerneja ugotovila, da je bilo izdano neupravičenim potrošnikom 30 kg maščobe. Tak postopek znatno otežlcoča redno in pravočasno preskrbo maščobe upravičenim oskrbovancem.
Po novi zvezni odredbi je treba blago za garantirano preskrbo ločiti od blaga na vezane cene ter s tem razbremeniti naše kmetijske zadruge, da se bodo lahko posvetile svojemu pravemu namenu. Zato bodo sedaj izdelali nov razpored podjetij trgovske mreže in se bodo morale odpreti predvsem nove trgovine državnega sektorja, da bodo lahko prevzele vso garantirano preskrbo. Uredbo o organizaciji republiških grosističnih podjetij in ustanovitev takega podjetja za področje Dolenjske s sedežem v Novem mestu vsi pozdravljajo, ker bo s tem d%a večja možnost hitrejše in boljše preskrbe potrošnikov z blagom po zaželenih sortimentih.
Socialistična trgovina ima pri pravilni in hitri preskrbi delovnega človeka in s tem pri dvigu življenjske ravni veliko vlogo. Zato mora tudi Dolenjska posvetiti razširitvi trgovske mreže in izgraditvi kadra v trgovini v političnem in strokovnem smislu vso pažnjo.
Delavke v podjetjih bodo tekmovale za izpolnitev in prekoračenje delovnih norm, za zboljšanje higienskih pogojev dela, pa tudi v ideološko-poli-tičnem In kulturno-prosvetnem delu.
V Nišu so pred kratkim ustanovili odbor za ustanavljanje otroških jasli in vrtcev. Odbor deluje pri poverjeništvu za ljudsko zdravje in socialno skrb mestnega ljudskega odbora. Skupno z mestno organizacijo AFZ je že pričel pripravljati otroške jasli, v katere bodo lahko sprejeli 50 otrok. V poslopju ki so ga določili v ta namen, preurejajo prostore, mestno industrijsko podjetje pa izdeluje opremo za nove jasli, organizacija AFZ pa bo oskrbela vse potrebno perilo za jasli. Hkrati pripravljajo tudi vse potrebno za otvoritev jasli za otroke nameščencev trgovskih podjetij ter nadaljnjih 8 jasli pri večjih industrijskih podjetjih.
Trgovsko mrežo v novomeškem in krnom^iskem okraja je treba razširiti
Pred praznikom &ena 8. marca
Žene v Srbiji tekmiifej® v ustanavljanju otroških jasli
D. Savnik:
„Mirolinbna prizadevanja" v Skandinaviji
,	(Nadaljevanje
V zadnjem času se Je začela poostrena kampanja za pristop skandinavskih držav k severoatlantskemu paktu. O tem nam govorijo številne konference med predsedniki vlad in zunanjimi ministri Švedske, Danske in Norveške, kakor tudi sestanki šelov generalnih štabov teh držav. Medtem ko so se predstavniki norveške vlade izjavili za nemudno ugoditev zahtevam ZDA in Velike Britanije glede priključitve vseh treh skandinavskih držav k Atlantskemu paktu, zavzemajo predstavniki Danske, posebno pa Švedske bolj pazljiv odnos do anglo-ameriških zahtev. Danci že ves čas kažejo znake kolebanja in negotovosti, zastopniki Šved- ! ske pa Izjavljajo, da bi neposreden pristop k Atlantskemu paktu v sedanjem času še ne bil primeren, ker se temu ne upirajo samo ljudske množice, marveč tudi del poslovnih krogov. Upoštevati je treba pri tem, da Švedska v razdobju štirih generacij ni bila zapletena v nobeno vojno in da je nevtralnost v prvi in drugi svetovni vojni prinesla velikanske dobičke švedskim poslovnim krogom.
Namesto takojšnjega vstopa v severnoatlantsko vojaško zvezo predlagajo desničarski krogi Švedske socialnodemokratske stranke, naj se osnuje samo »močna in nevtralna severna zveza«, ki naj bi bila baje neodvisna od blokov zahodnih držav. Ta švedski predlog je komentiral danski list «Information«, ki pojasnjuje, da bi ta »severni blok« sicer bil formalno nevtralen, toda Svedi računajo na ameriško pomoč v oborožitvi in na ameriška jamstva za primer napada. Povsem Jasno je, da pomenijo ti švedski »nevtralni« predlogi hinavsko politiko, ki naj pripelje skandinavske države ne
In konec.)
neposredno, marveč po ovinkih v trden objem ameriških imperialistov. Bistro je k tem predlogom pristavil sovjetski časopis »Novoje Vremja« svojo pripombo, ko pravi: »KÉo naj bi verjel, da bodo ameriški imperialisti dajali orožje in vojaška jamstva severnemu bloku samo zaradi prekrasnih »nevtralnih« oči švedskih desnih socialnih demokratov.a
Švedski časopis »Tiden« odkrito priznava, da »določeni vplivni vojaški elementi v Švedskem generalnem štabu zahtevajo aktivno zunanjo politiko, t. J. opustitev politike nevtralnosti v korist severnega vojaškega bloka, ki naj bi se čez čas združil z Atlantskim blokom.« To razpoloženje v švedskem generalnem štabu najbolj odkrito prikazuje članek v ameriškem listu »World«, ki ga Je napisal vrhovni poveljnik švedske vojske general Helge Jung. V tem članku namreč general Jung razklada svoje poglede na bodočo »totalno« vojno, ki naj bi jo vodili: z »osnovanjem vohunske mreže in sabotažnih centrov« v sovražnikovi deželi: »s sabotažami in istočasnim napadom z atomsko bombo, z bakterijami in kemičnimi sredstvi«. Ob takšnem izzivalnem razpoloženju v švedskem generalnem štabu sprašuje list »Aftonbladet«, koliko časa bo švedsko ljudstvo še trpelo propagando »majhne, toda podjetne skupine generalštabnih oficirjev, političnih in časopisnih strategov«, ki se zavzemajo za osnovanje napadalnih blokov.
To vojnohujskaško gonjo v skandinavskih državah podpirajo samo reakcionarni krogi, ki jim stoji na Švedskem na čelu finančna dinastija Wellenbergov, katerih »Stockholms Enskilda Bank« je tesno porezana s
finančniki Wall 5tree ta, in časopisni koncern Bonnier, kateremu pripadajo glavni re-kaclonarni listi. Na Danskem izvajajo to gonjo nekateri poslovni krogi pod vodstvom veleindu-strijalca Junker ja, na Norveškem pa ladjedelniške ln pa-roplovne družbe, katerim obetajo Američani dobičke pri prevažanju »Marshallove pomoči«. Reakcionarni krogi vseh treh skandinavskih dežel se trudijo, da bi prikazali, kako javno mnenje podpira združitev Skandinavije z Atlantskim blokom.
Resnica le povsem drugačna. Tako na Norveškem, kakor na Danskem in Švedskem se ljudske množice, delavci, napredni intelektualci, prav iako tudi narodni poslanci odločno upirajo spletkarjenju svojih vlad. Na javnem zborovanju v Oslu, ki je bilo zadnje dni Januarja, je nastopil med govorniki tudi profesor Kleiberg, ki je pred večtisočglavo množico Izjavil: »Nisem komunist, toda čutim se dolžnega, da podprem tiste site, ki zahtevajo, da mora naša zunanja politika služiti stvari miru po vsem svetu. Atlantski pakt Je te člen v verigi izzivalnih mčrtov napadalcev, ki pripravljajo novo vojno proti sovjetskemu ljudstva-.,. Sem
proti tistim, ki Izdajajo interese norveškega naroda in hočejo našo kri prodati za koristi ZDA...« Isto se godi na Danskem, kjer je celo meščanski list »Politiken« napisal: »Svarimo pred zunanjepolitično potjo, ki naj bi spremenila našo državo v lntko anglo-amerlške politike v Evropi«. Na Švedskem so nastopili proti vladni politiki celo poslanci soclalno-demo-kratske stranke. Tako je na zasedanju švedskega parlamenta vzkliknil poslanec Brating: »Američani zahtevajo od
nas veliko več, kot Je svoje čase od nas zahtevala Hitlerjeva Nemčija«. Liberalni list »Morgen Tidningen« pa piše: »Proti sodelovanju naše države v različnih blokih velikih držav protestirajo široki sloji švedskega ljudstva. Takšno politiko imenujejo pri nas — In to ne brez osnove — pustolovsko.«
Številni protesti skandinavskega Javnega mnenja proti pustolovski politiki vladajočih krogov v Oslu, Stockholmu in Kodanju jasno govorijo o razpoloženju tamošnjega ljudstva. Ne glede na to pa so vlade Norveške, Švedske in Danske nadaljevale z razgovori in posveti glede pristopa k atlantskemu paktu. Državni urad ZDA Je prve dni Januarja obvestil poslanika Norveške in Danske v Washing-tonu, da bo ameriška vlada uradno povabila norveško in dansko vlado na sodelovanje v atlantskem bloku. Obenem s tem pa so bili Norvežani in Danci pozvani, naj pridobijo za pristop v ta blok tudi švedsko vlado.
Sestanki ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov vlad treh skandinavskih držav predvsem v Karistadu na Švedskem, v Oslu in Kodanju so pokazali, da so si Američani za svoje glavne agente v Skandinaviji izbrali norveške desne socialne demokrate, kajti norveški ministrski predsednik Gerhardsen in zunanji minister Hal-vard Lange sta pokazala največjo vnemo za takojšen pristop k atlantskemu napadalnemu bloku. Izjave zunanjega ministra Langeja, ki so bile objavljene v listu »Arbeiderbladet«, pa so razkrile celo poskus, da se k »sodelovanju« pritegne tudi Finska.
Kljub pritisku norveške agenture Wall Streeta razgovori o nemudnein pristopu skandinavskih držav k atlantskemu paktu niso uspeli. Vzroke zato Je treba iskati predvsem v nerazpolo-ženju ljudskih množic do te nevarne politike desnih socialnih demokratov, obenem pa je potrebno upoštevati po-
ročilo zunanjega ministrstva ZSSR, ki je opredelilo stališče sovjetske vlade do snovanja blokov pod vodstvom ZDA in v katerem so razkrinkani anglo-ameriški načrti. Nekateri skandinavski listi so v zvezi s tem ponovno opozoriti vlade skandinavskih držav na nevarnost pristopa v severnoatlantski blok.
Se večji odmev je povzročila nota (29. januar), ki jo je poslanik Afana-sijev v imenu sovjetske vlade predal norveškemu ministru za zunanje zadeve. V noti zahteva sovjetska vlada pojasnila glede priprav za pristop Norveške k atlantskemu paktu in o govoricah, da namerava norveška vlada prepustiti ZDA nekatera pomorska in letalska oporišča na norveškem ozemlju. Stilizacija norveškega odgovora ni jasno opredelila stališča Norveške. Zato je sovjetska vlada 5. februarja poslala Norveški drugo noto, v kateri predlaga sklenitev sovjetsko-norveškega nenapadalnega pakta. Na ta predlog norveška vlada do danes še ni odgovorila.
Toda ne glede na miroljubna prizadevanja sovjetske vlade, ki so naletela na topel sprejem pri ljudskih množicah skandinavskih držav, nadaljujejo nekateri skandinavski krogi z gonjo za pristop k atlantskemu paktu. Posebej je treba opozoriti na potovante norveškega zunanjega ministra H. Langeja v Washington in London na razgovore z Deanom Achesonom in E. Bevinom, s čemer naj bi bila nakazana pot nadaljnjega razvoja dogodkov, če ne že v vsej Skandinaviji, pa vsaj na Norveškem.
Vsekakor bo bodočnost pokazala, ali bo pameten pogled na položaj močnejši od nevarnih in pustolovskih načrtov o sodelovanju v atlantskem bloku, oz. osnovanju nekakega severnega bloka, s katerimi poskušajo ameriški monopolisti izvesti svoja stremljenja po svetovnem gospodstvu.
Lepi uspehi jugoslovanskih športnikov v tujini
Minule dni Je naše fizkulturno gibanje tudi na tekmovanjih v tujini dobilo potrdilo, da je na trdnih in zdravih temeljih Na velikih mednarodnih prireditvah so jugoslovanski športniki dosegli tako lepe rezultate, da jih moramo biti veseli vsi. ki z zaupanjem spremljamo razvoj in napredek naše mlaje države Uvrstili smo se med narode, ki v športu dosegajo Vrhunske uspehe in s tem nedvomno dokazali, da smo tudi v tej panogi udejstvovanja na pravi poti.
O uspehih naših igralcev namiznega tenisa na svetovnem prvenstvu v Stockholmu smo že pisali Prav tako smo javnost obvesili o zmagah naših skakalcev v Avstriji in o nastopu alpskih smučarjev v 6t Moritzu v Svici. Danes imamo prijetno dolžnost, da našim čitateljem poročamo še o lepših rezultatih jugoslovanskih tekmovalcev v Svici, o nastopu skakalcev v Trbižu in o prepričljivi zmagi nogometašev Crvene zvezde na Dunaju.
Zmaga nogometašev Crvene zvezde na Dunaju
I prvakom Avstrije Austrio. Moštvi sta I nastoptll v. naslednji sestavi:
Crvena zvezda: Mrkušič. Stankovič. Drakulič, Tadič Djurdjevič. Djajid, Je-zerkič, Zlvanovlč, Tomaševlč. Takač In Vukosavljavid
Austria: , Nikolai, Popelka, Kleibl, Stroh, Ocvirk, Jokup, Melhior I-, Ko-mlnek. Huber, Stojaspal, Auretnlg;
' Crvena zvezda je pričela že v prvih minutah igre s hitrimi in zrelimi kombinacijami. Tomaševlč je dobil v 7 minuti žogo s centra in jo podal Zlvano-vlču, ta pa jo je precizno in ostro poslal v go) — 1:0 za Crveno zvezdo. Nato je postala igra še bolj zanimiva V 13. minuti je dobil žogo Djajič in jo podal Jezerklču, ki je s preciznim strelom dosegel drugi gol. V 17: minuti je
Lukane in Mulej na 6. in 7. mestu v Švici
Na tradicionalnih smučarskih tekmah za »beli trak« v St Moritzu so jugoslovanski tekmovalci v slalomu dosegli še lepše rezultate kakor v smuku, kjer so med 50 najboljšimi alpskimi smučarji zasedli 11. in 17 mesto. Na nedeljskem tekmovanju sta se Lukane tn Mulej uvrstila na 6. in 7. mesto, medtem ko so ostali naši zastopniki ponovili uspeh prejšnjega dne Nesrečo Je imel Lukane Matevž, kt bi se s svojim čašom plasiral na 7. mesto. a je bil diskvalificiran, ker Je med vožnjo podrl vrata. Naši tekmovalci so se plasirali pred vsemi Angleži in mnogimi Švicarji, ki so že čTelj časa trenirali za omenjeno tekmovanje
Uspešen nastop naših skakalcev na tekmah
v Trbižu
Ljubljana prvak Slovenije v hokeju
Novi slovenski prvaki v smučanju
i 'B'kveAžH^'V IE iSrWSI
glavnem ustrezajo znanju na, .o,.... .. 'ih moštev, spremeniti bi se utegnil le plasman Udarnika in K.adlvarja — Ljubljana in Gregorčič sta nastopila z enkovrednlml močmi, pri čemer bi bilo treba poudariti nekoliko boljšo tehniko drsanja igralcev letošnjega prvaka
Organizacija prireditve je bila zadovoljiva, če izvzamemo pomanjkljivo rediteljsko službo, ki bi moraia preprečiti nešportno vedenje nekaterih gledalcev.
Nocoj ob 20 hokejska ^ekrna Ljubljana : Gregorčič
Na drsališču pod Cekinovtm gradom bo nocoj ob 20 hokejska tekma med Ljubljano in Gregorčičem z Jesenic Z ozirom na izenačenost obeh moštev bo srečanj© nedvomno zanimivo. Drugo moštvo Ljubljane se bo gotovo potrudilo. da bo tudi na domačih tleh ponovilo uspeh na letošnjem prvenstvu Slovenije
3.	Klebel Miha (vsi Partizan) 25:46:1
Proga za smuk Je bila speljana s pobočja Bukovnika in je bila dolga- 151*8 m z vičinsko razliko 35# m. Zahtevala je od tekmovalcev precej tehničnega znanja in vzdržljivosti. Posebno se je odlikoval Ocvirk Rudi, ki je s časom 1:35 #0 postavil najboljši Čas dneva
Rezultati so naslednji:
1.	Ocvirk Rudi 1:36:8«.
2.	Šuster Janez 1:46:3.
3.	Osana Andrej (vsi Partizan) 1:51
Člani drugih društev so dosegli naslednje resultate:
1.	Wedam Albin (Inštitut za elektro-veze) 1:41:8,
2	Zupet Janez (železničar) 1:44:1,
3.	Rotar Rihard (St. Vid) 1:55:3.
V	konkurenci mladincev so rezultati naslednji:
1	Rodič Jože (Enotnosti 1:53:00,
2.	Koritnik Ambrož (Enotnost) 2:13:66.
3.	Langus Jakob (Prešeren) 2:14:4.
Smučarski dan .
TD Ljubljana VI
V	nedeljo 6 t. m Je Imela smučarska sekcija TD Ljubljane VI. smučarski Izlet v Kranjsko goro. združen s tekmovanjem. Udeležba je bila zadovoljiva. saj jo sodelovalo 75 članov sekcije. Tekmovali so pionirji na progi 1500 m, mladinci na progi 3000 m mladinke na 1500 m 1n člani na 6000 m. Najboljše ča^e so dosegli : med pionirji Mihelič Jože 11 minut, med mladinci Kutnar Lado 13,43. med mladinkami Bravhar Majda 9,05 in med člani Rojl-na Tin© 19.45 minute Tekmovanje v smuku je zaradi tehničnih ovir in poledenelega snega odpadlo Organizacija tekmovanja je bila dobra. K P
75 m na novi skakalnici v Planici
Včeraj je bil na 80metrski skakalnici v Planici trening naših skakalcev, ki se pripravljajo za bližnje tekme. Med 14 udeleženci je imel - letošnji slovenski prvak Pribošek največ uspeha. V krasnem slogu je postavil dosedanji rekord skakalnice s 75 m dolgim skokom. Večina skakalcev ni uporabljala polnega naleta, ker velike skakalnice še niso vajeni, zato so imeli krajše skoke. Le Fribošek, Finžgar in Rogelj ter enkrat tudi Mandeljc so se
----j--------—-------------»,-----
včerajšnjega (v metrih):	treninga so		biii	naslednji	
Pribošek	60	67	S8	71	75
Finžgar	58	62	66	69	
Rogelj	64	60	67	59	
Slabe	50	53	55	58	62
Šušteršič	54	57	50	62	
Mandeljc	54	56	55	6t	
Modic	45	50	53	62	p.
Gašperšič	50	47	57	56	59
Adlešifc — -	45	45 -50		50	57
Razinger	49	62	53	p- .	
Avsenik	45	45	40	43	
Cerne	52	50	49	51	
Čuden	47	52	50	53	
Nedog	54				
i
PO SLOVENIJI
MURSKA SOBOTA. V Murski Sobot* »ta pila pred dnevi zaključena dva tritedenska zdravstveuo-prosvetna tečaja, ki sta dala 72 novih zdravstvenih aktivistov. Tečaje sta priredila rliinistrstvo »a ljudsko zdravstvo in glavni odbor Rdečega križa Prvi tečaj J« bil na dr-tavj;i kmetijski šoli v Rakičanu. Vodstvo iole je l»o lanskem uspelem tečaju tudi letos zaprosilo ministrstvo za ljudsko zdravstvo za prireditev enakega tečaja. Tečaj v Rakičanu je obiskovalo 44 gojen cev kmetjiske šole, ki so tu zbrani XL najrazličnejših krajev Slovence. Uprava te šole je pokazala za zdravstveno-prosvetno šolo kmečke mladin© izredno zanimanje. Drugi tečaj Je bil v zdravstvenem domu v Murski Soboti Ta tečaj Je bfl namenjen bodočim zdravstvenim aktivistom po podjetjih in ustanovah, vendar podjetja »n ustanove v Murski Soboti njso pokazale dovolj razumevanja za važnost tega tečaja. Okrajni odbor Rdečega križu in socialno skrbstvo pri okrajnem ljudskem odboru sta se morala z upravami podjetij boriti za to, da so dovolila uslužbencem po zakonu odobren dopust za obisk tečaja Edino državno posestvo v Rakjčann in opekarna v Puconcih sta že od vsega začetka nudila delavcem, ki so tečaj obiskovali, vse ugodnosti. Pohvale vredna je bila na tem tečaju udeležba članov Narodne milice, od katere Je obiskovalo tečaj 6 tovarišev. Ti so pokazali za zrfravstvena-proevetna vprašanja izredno zanimanje in tudi požrtvovalnost, saj so nekateri prehodili vsak dan za obisk tečaja po TA km. Na tečaiu so obravnavali osnovne prve pomoči, higiene, znake na-Wl.iivib bolezni itd. Poleg tega so bodoči ri v -	< i aktivisti prejeli tudi politično vzgojo	H. K.
DRAVOGRAD. O sedanjih in bodočih
nalogah na področju gospodarstva, o uspehih v Inku!nem gospodarstvu je preteklo nedeljo razpravljala skupščina okraja Dravograd. Plan lokalne industrije bil lani izpoln jen « 106 %. Odobrene investici»«, ki pa ni-o bile v celoti izrabljene, so bile uporabi pne za tovarno pil, nabavo plemenske živine, pogozdovanje, za popravilo okrajnih in krajevnih cest in mostov, komunalne zadeve, gradnjo stanovanjskih hiš v Dravogradu, provizorija bolnišnice v Slovenjem gradcu ter za adaptacijo in obnovo šol. Na zasedanju so govorili o socialistični pre-csnovi kmetijstva, o organiziranju kmečke obdelovalne zadruge v Lesah, o finančnem poslovanju, o odmeri dohodnine, o stanju v trgovini, gozdarstvu, o delovanju novo ustanovljeno kontrolne komisije okraja ter o kulturno-prosvetnem delu. Na zasedanju je bil sprejet proračun za leto D49 , ki zajema vse investicijske in administrativne potrebe kraja. Ob koncu zasedanja so obravnavali kmetijski plan. Čeprav je bila skupščina izraz stanja in dela okraja, vendar ni povsem izkoristila razprave o .socialistični preosnovi kmetijstva in o ustanavljanju kmečkih obdelovalnih zadrug, za katere se poraja teežnja na terenu.
STARI TRG PRI RAKEKU. Te dni je v Loški doljni živahno, V Markovcu so ustanovli prvo kmetsko obdelovalno zadrugo. S tem so zavedni kmetje napravili odločen korak v trdno socialistično gospodarstvo Za Markovcem bodo v najkrajšem času ustanovili obdelovalne zadruge v Nadlesku in Starem trgu, kjer Je veliko zanimanje in navdušenje _ Seveda je tudi nekaj nezaupnežev, ki pa Jili bo primer Markovca prav gotovo prepričali o korstinosti in potrebi teh zadrug. V nedeljo 6. t. m. je bjla v Starem trgu otvoritev prvega zvočnega kjna v Loški dolini. To je brez dvoma velika kulturna pridobitev ?.e takoj prvega dne Je bila dvorana s 300 sedeži razprodana za vse predstave, kar priča, da je zanimanje za filmsko umetnost res veliko Prav tako je bila v nedeljo otvoritev prvega rdečega kotička v Loški dolini in s?cer v Starem trgu V prostorih prodro jaške vzgoje bedo imele odslej frontne organizacije prijeten prostor, kjer se bodo ob radiu (dar okraja Postojna) in naprednem čtivu zabadali in nčjli.
TURSKO. % med anglo-ameriško okupacijo Je bila zavedna vas Idrsko med nrvjnii na Primorskem, kj ie postavila ; Mm borcem in žrtvam fašističnega • 'Alja spomenik, ki pa bo v letošnjem letu še olepšan s slikami padlih ter z hrmasto ploščo, ki so jo v ta namen iz ;lali izseljenci v Argentini
ŠEMPETER PRI GORICI. Zveza borcev je nedavno razdelila vdovam in svojcem padlih borcev znesek 34 500 din, obenem pa pozvala vse osnovne organizacije Zveze borcev goriškega okraja, naj tekmujejo za čim večjo skrb in podporo svojcem padlih v a aro dno osvobodilni borbi.
DOL. TOPLICE. Da b! kmečko ljudstvo seznanjlj z ustanavljanjem kmečkih obdelovalnih zadrug, njih pomenu za napredek kmetijstva in s tem za izdatnejši pridelek poljskih pridelkov, prirejajo zastopniki KLO množične sestanke. Na sestankih se kaže še precejšnja nc-zaupnost, kar pa aktivistov ne moti. Obdelovalne zadruge bodo odprle oči tudi oatalim, ki bodo videli uspeh in napredek Tudi zadružna poljska posest. ki Jo Ima že večina kmečkih zadrug, bo dober zgled nezaupnežem, ki bodo kmalu radi pristopili k obdelovalni zadrugi.
GRGAR. Srednja Soška dolina je razmeroma kratka Pričenja se nad Doblar-Ji- kjer Je velika elektrarna. Po sredi teče reka SoČ«. med krašfcimi planotami, skrzi trg Kanal, mimo tovarne cementa in salonita v Anhovem ter mimo druge večje elektrarne v Plaveh. Pri Solkanu pa s« na široko odpre v Furlansko ničilo. Ta del Soške doline je poln naravnih krasot in sprememb. Ponekod Je dolina tako ozka. da komaj najde prostor asfaltirana cesta na desnem bregu In železnica na levem bregu Soče, ki vežeta gornio Soško dolino z A jpavsko dolino m Krasom. Lindje, ki tu prebivajo. se pečajo z živinorejo jn poljedelstvom. Nedavno so pričeli ustanavljati zadružna posestva Mnogo pa jih je zaposlenih v cementarni v Anhovem. AT Plaveh se od glavne ceste odcepi cesta v Brda. ki se v*je ob desnem bregu Soče v vse smeri, v Južna in zahodna Brda. Brda so najzapadnejši del Slovenije. So zelo gosto naseljena Hiše in vasice so posejane po neštetih vjnogradnih gričih. Podnebje Je tu zelo milo Prav dobro nsneva trta in južno gadje. Da bi le bolj pospešili ti^ dve panogi gospodarstva. so zahodni Brici ustanovili 10 vinogradniških obdelovalnih zadrug, t katere so stopili kmetje in bivši koloni, ki so dobili zemljo Iz zemljiškega sklada. V NeM e m so ustanovili eno izmed naj-veČlih kmečko - obdelovalnih zadrug v S’ovenDl, katere zadružno posestvo obsega okrog 2fifl ha vinogradov, sadovnjakov, njiv. gozdov In travnikov. \ napredno kmetijstvo so pričeli uvajati strojno obdelavo zemlje ln strnjene nasade v obliki plnntnž. V Dobrovem »o zadružniki prodali vole in si kupili
tor	s p. n.
KDI ':r (Infra). V okviru spominskih prr	Iflflletnice	smrti dr. Franceta
pr», rna so v soboto 5. februarja ob 16.
■ >cr-rli razstavo slovenskih slilcariev ^ Tr-.Tkega ozemlja v Kopru Slavnosti so poleg umetnikov slikarjev udeležili Uidi predstavniki ljudskih oblasti ter vri ? ko število ljubiteljev te lepe umetnosti. Načelnik okrožne prosvete tov. Marion Je pozdravil umetnike slikarje, ki s svojim sodelovanjem dokazujejo Živo in krepko povezanost v slovensko knturno skupnost. Vsak Je zastopan z največ tremi slikami, nekaj poedincev pa tndi z grafiko in risbo Na razstavi Je 23 del poznanih slikarjev; Birse. r©«nr:a. Groma. HlavatlJa. Lukežiča, Sakside, Spacala in Vogriča. Pogrešamo šn nekatere druge Večji del umetnin je naj-novejŠfh. To je znak vztrajne ustvarjalne delavnosti slovenskih umetnikov. Pripravljalni odbor za Prešernovo proslavo, ki je pripravil tudi tn razstavo, je razpisal tudi tri nagrade našim najboljšim slikarlem To nndrDovnnJp nagrad oh spornimi nnnlvečjega slovenskega pesnika Je pri nas novost, ki daje še pesr-bno pomembnost Prešernovi proslav! rrr tržeš’ :1	'’"h
Eno najboljših nogometnih moštev Jugoslavije Crvena zvezda iz Beogra-** da je preteklo soboto in nedeljo gostovala na Dunaju Prvi dan je zaradi nekoristne igre svojega napadu igrala neodločeno, medtem ko je v nedeljo prr?prlČevalno premagala moštvo avstrijskega prvaka in s tem ponovno potrdila visoko kvaliteto Jugoslovanskega nogometa
Crvena zvezda : Admira 0 : 0
Prva tekma, ki jo je odigralo nogometno moštvo Crvene zvezde proti Ad-iniri, se je končala z neodločenim rezultatom 0 :0. V začetku se je občutila obojestranska neurejenost, toda že po 10 minutah je Crvena zvezda prevzela pobudo, talco da Je igra potekala skoraj ves polčas na strani nasprotnika Pri tem se je zlasti izkazala krll&ka vrsta Crvene zvezde, ki je pogosto dajala svojemu napadu ugodne žoge. Vsi igralci jugoslovanskega napada so Imeli priložnost za zadetek, toda to nikomur ni uspelo. Admira je redko ogražala gol Crvene zvezde, tako da Je Imel Mrkušlć samo enkrat priložnost intervenirati.
V	drugem polčasu se je položaj spremenil V 7 minuti je bil poškodovan Mitič in jo moral zapustiti igrišče Zamenjal ga je Zivanović. V napadu se je takoj občutila neuravnovešenost Ko je bil nato poškodovan tudi Kašanin. ki ga je zamenjal Tadič, je začela Admira resno ogražatl gol Crvene zvezdo. toda Mrkušlč je spretno interveniral Mitič je zopet prišel na igrišče, toda Igral je defenzivno, kar je vplivalo na potek igre. Naša srednja vrsta j© imela tudi v drugem polčasu pobudo v svojih rokah, toda v napadu ni bilo dobrih strelcev. V 20 minuti je Vukosavljević ostro in precizno streljal, a je vratar Admire uspešno interveniral Nato Je bilo še več napadov, tako na eni kakor na drugi strani, vendar so bili brezuspešni.
Crvena zvezda : Austria 5 : 2 (2 :1)
V	nedeljo se Je Crvena zvezda srečala. v navzočnosti 40 000 gledalcev s
V nedeljo so bilo na 70 metrski skakalnici v Trbižu mednarodne tekm© v smučarskih skokih. Poleg italijanskih skakalcev so se tekmovanja udeležili tudi Jugoslovani 1n Avstrijci, med njimi ‘znani skakalec Josef Bradi, ki je letos vodil trening italijanskih skakalcev Prvo mesto je z odličnim slogom in najdaljšimi skoki zasedel Brandi, medtem ko s-o naši tekmovalci z nekoliko krajšimi Skoki v družbi z Italijanom Rizzijem zasedli 2 do 6. mesto Podrobni rezultati so naslednji:
razumu naše obrambe iz razdalje 7 m poslal žogo v vrata — 2:1 za Crveno zvezdo. Gol nLdemoraliziral igralcev Crvene zvezde in se je igra nadaljevala z nezmanjšanim tempom.
Ze v 7 minuti drugega polčasa je žlvanovlč z glavo dosegel tretji gol za Crveno zvezdo, nakar je postala tekma še lepša in zanimivejša Austria je poskušala vzeti pobudo v svoje roke. toda to ji ni uspelo. Ponovni nesporazum med Stankovičem in Mrku-šlčeni je prinesel po levem krilu Au-retnlgu drugi gol za Austrio Mrkušlč Je nato dvakrat Izvrstno interveniral. V 20 minuti je po kombinaciji Takač-Vukosavljevič-Tomaševič slednji žogo ostro streljal v levi kot vrat in povišal razliko na 4 :2 V 30. minuti je Vukosavljević iz-razdalje 7 m dal še en gol in tako postavil končni rezultat 5 :2. Napadalni trio prvene zvezde je nato Izvedel še celo vrsto zrelih kombinacij. toda obramba Austrie je uspešno odbila vse napade na vrata
Crvena zvezda je častno reprezentirala naš nogomet. Visoki rezultat Je plod koristne Igre, pri čemer je treba pohvaliti vse igralce Mrkušlč 1n Djajič sta s svojo Igro osvojila simpatije občinstva Tudi napadalna vrsta je neprimerno bolje Igrala kot v soboto in Je bil vsak njen prodor za nasprotnika nevaren Austria je Igrala dobro, tehnično na višku, vendar neučinkovito.
Proga za slalom Je bila dolga 650 m in je imela 180 m višinske razlike Doseženi rezultati so naslednji :
1.	Schneider (Švica) 2 :06 2 minute,
2.	Alvera Silvio (Italija) 2 :06,6,
5	Nogi ar (I) 2 :10,8,
4.	Alvera Albino (I) 2:12.9,
5.	Graf (S) 2 :15.2,
6	Lukane Slavko ( jtigosi.) 2 :17 1,
7	Mulej Tine (J) 2:19.2,
8	Perren (S) 2 :20.3.
13. Magušar Marijan (J) 2:25,
14 Hladnik Damjan (J) 2 :3S,
15. Cvenkelj Franc (J) 2 :40
1.	Bradi (Avstrija) 222.3 točke (skoki 59 In pol in 61 m),
2.	Klančnik Karel (Jugoslavija) 208.5 točke (55, 56 in pol),
3.	Rizzi (Italija) 206 9 točke (56 in 55 metrov),
4.	Polda Janez (Jugoslavija) 205.6 (55 in pol. 57 in pol) ;
5	Razboršek Ivo (J) 194.5 (51 in pol, 50).
6	Langus Jože (J) 189.6 (48, 49),
7.	Tassotti (I) 172.7 (43, 45 in pol),
8.	Da Collo (I) 171.3 (42, 44).
Tekmovanje za zimski nogometni pokal
V	nedeljo se Je začelo tekmovanje za zimski nogometni pokal, ki ga je organizirala Nogometna zveza Slovenile. Kakor smo že poročali, se je k tekmovanju prijavilo 13 moštev. V nedeljo je bilo odigrano prvo kolo. Rezultati so bolj ali manj pričakovani, če izvzamemo poraz Krima, ki je imel v zadnjem času več uspeha. Izidi srečanj so bili naslednji:
Železničar (Lj.) : Branik 2:1 (1:1),
Odred : Železničar (M) 1:0 (0:0),
Rudar : Tekstilec 5:2 (3:2).
Gorica : Krim 3:1 (2:1),
Kladivar : Udarnik 4:3 (2:2).
Proletarec in Predi lec nista odigrala tekme, ker moštvo iz Litije ni prišlo na igrišče.
Za nadaljnje tekmovanje so se plasirali: Gorica. Odred, Kladivar, Rudar, Železničar iz Liubljane, Proletarec in Sobota, ki je bila v I. kolu prosta.
Dvoboj sabljačev Mladosti in Krima
V	nedeljo je bil v dvorani Gospodarske fakultete v Ljubljani dvoboj med sabljači državnega prvaka Mladosti In Krima V borbah moških s floretom so zmagali gostje z rezultatom 10:6. dvoboj žensk pa se je končal z. zmago Ljubljančank 2 :2, ker so imele večje Število zadetkov kakor njihove nasprotnice. V zagrebški ekipi nastopili • KržiSntk,! GaSparae. šojat. Je-lači, Kurlnaldljeva tn Gredljiva, Krim pa so zastopali : Berce Pozntk. Rojc, GaberSčik. Roslnova In glibarjeva
Kolesarska zveza Slovenije priredi v času od 1. do 5. marca t 1 Sodniški tečaj za kolesarske sodnike. Tečaj ho v Ljubljani na Tahorn. Vsak kolesarski klub odnosno šekel ip je dolžan _no-slati vsaj 1 člana odbora na sodniški tečni ker se nobena tekma ne bo mogla .'ršifl brez izprašanega kolesarskega »odnika Priiave je treba dostaviti do 20 t. m. Kolesarski zvezi Slovenije. Ljubljana- Tabor 18.
V soboto in nedeljo Je bilo na Jesenicah tekmovanje za prvenstvo Slovenije v hokeju na ledu. Prijavljenih je bilo 6 društev, nastopilo pa Je 6 moštev, ki so igrala po cup sistemu, žreb Je določil za nasprotnike v prvih tekmah moštva Udarnika. Iz Kranja in Razlaga Iz Brežic, Gregorčiča z Jesenic In železničarja iz Maribora ter Ljubljane ln Kladivarja lz Celja Zmagovalci so Igrali za 1. do 3 mesto, premaganci pa za 4. do 6. mesto Rezultati tekem so bili naslednji : Udarnik — Razlag 7:4 (1:1. 3:1, 3:2), Gregorčič - Udarnik 9:0 (1:0, 4:0, 4:0), Ljubljana - Kladivar 9:0 (3:0,2:0,4:0), Kladivar - Razlag 7:2 (5:1, 0:1, 2:0). Ljubljana - Gregorčič 4:3 ( 1:0,1:0,2:3). Končni Vrstni red udeleženih moštev je naslednji: 1. Ljubljana. 2 Gregorič, 3 Udarnik. 4. Kladivar. 6. Razlag
Letošnje prvenstvo Je pokazalo napredek v tej športni disciplini, čeprav pogoji za drsanje v letošnji sezoni niso bili najboljši. Doseženi uspehi v
V	nedeljo je bil v Planici zadnji dan tekmovanja za prvenstvo Slovenije v smučanju Na sporedu so bili teki članov ln članic ter tekme v samostojnih skokih. Niti v tekih niti v skokih ni bilo posebnih presenečenj Med člani je v teku na 16 km zmagal Jeseničan Knific, ih^d članicami pa Ermanova lz St. Vida. medtem ko je postal prvak Slovenije v skokih Ljubljančan Pribošek Dobro pripravljenemu' tekmovanju Je prisostvovalo mnogo gledalcev, k1 so se seveda najbolj zanimal) za skoke In obkrožili 45 metrsko skakalnico Z zadovoljstvom so spremljali lepe skoke naših tekmovalcev, pri čemer pa Jih Je motilo dejstvo, da niso vedeli, kdo skače. Na takih prireditvah-bo treba zato vselej poskrbeti za ozvočenje
Rezultati nedeljskih tekmovanj za prvenstvo Slovenije v smučanju so bili naslednji:
Skoki: 1. Pribošek (Enotnost) 327 1 točke (44, 44 ln pol, 45 ln pol m). 2. Rogelj (E) 294 5 (43. 42, 42 ln pol), 3 Gašperšič (Kropa) 283.8 (38 in pol, .40. 38 In pol), 4. Slabe (Krim) 282 8 (40 ln pol, 41 ln pol. 42 in pol). 5. Šušteršič (Prešeren) 280 8 (41^40 in pol, 40 In pol), 6 Sodja (Gregorčič) 280.1 (42. 41 in pol, 40 lil pol).
Tek na 16 km: 1 Knific Jože (Gregorčič) 1:10.2,	2 Kordež (Kropa)
1:12.34,	3 Glrandon (Prešeren)
1:18 17, 4. žemva (Gorje) 1:18.33, 5. Vidic (Prešeren) 1:19.30,	6 Rožič
(Rateče) 1:19.48.
Tek na 5 km: 1 Erman (St Vid) 18:11. 2. Kunčič (Prešeren) 19:18, 3. Kordež (Kropa) 19:26,	4. Černič
(Enotnost) 20 :09, 6 Dobrine (železničar, Maribor) 21 :14, 6 Benedik (Udarnik) 21 :19.
Klasična kombinacija: 1. Vidic (Prešeren) 409 7 točke. 2 Rožič (Rateče) 394 3, 3. Knific (Gregorčič.) 391.8, 4 Kordež (Kropa) 391 1, 5. Mlinar (Gregorčič) 377.7.	6„	Kavčič (Enotnost)
365 8
Smučarske tekme . Partizana
V	nedeljo 13. februarja je športno društvo Partizan iz Ljubljane izvedlo smučarske tekme v tekih in smuku za člane in mladince, ki so se jih udeležili poleg članov prireditelja tudi zastopniki St. Vida, Prešerna iz Radovljice, Enotnosti, Krima iz Ljubljane. Fužinarja iz Guštanja in železničarja iz Ljubljane. Proga za tek na 4 km za mladince in 8 km za člane je bila srednje težka in speljana v smerj proti Gozda. Med člani se je posebno odlikoval Dular Tone (Krim), kj je s časom 34:20:6 postavil najboljši čas dneva.
Rezultati teka na 8 km so naslednji:
1. Petrovčič Ciril 39:56:8,
2	Vodnik Lojze 42:42:2,
3	Furlan Rudi (vsi Partizan) 52:67:8;
Na progi 4 km za mladince pa je vrstni
r&d taka *
1.	ESeršek Andrej 24:34:5,
2.	Vrolih Janez 25:66:4.
KOLEDAR
Torek, 13. februarja: Vesela Sreda. 16. februarja: Dobrama.
SPOMINSKI DNEVI
15.	II 1573 — Kronanje Matije Gubca, 15. II. 1945. — Jugoslovanska armada osvobodila Mostar	-
15	II. 1S57. — Umrl M. I. Glinka, veliki ruski skladatelj, ustvaritelj ruske opere Rojen leta 1804.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna- Trcmostje. Trg Fran-
ceta Prešerna 5.
DRAMA V LJUBLJANI
To rek, 15 febr. ob 20:	Kranjec: Pot do
zločina. Zaključena predotava za sin-(I jkate
Sreda, 16 febr. ob 20: Kranjec: Pot do zločina. Zaključena predstava za sindi-
Cetrtek. 17. febr. ob 14.30: Golia: Sneguljčica Zaključena predatava za DID.
Ob 18- Golìa: Snelliijčlca. Izven. Sobota. 19 febr. ob 20: Kreft: Krajnski komedijanti. Zaključna predstava Nedelja. 20. febr.. ob 14: Kreft: Krajniki komedijanti Zaključena predstava za O LO Novo mesto.
Ob 20: Pucova: Ogenj In pepel. T*ven OPERA V LJUBLJANI
Torek, 15. febiT ob 20: Musorgski: So-ročinski seiem. Abonma red A.
Sreda. 16. febr. ob 20: Mozart Fjgarova svatba Abonma red B.
Petek. 18 febr., ob 20: P P. Mlakar; Mala balerina. Izven.
Za sindikalno predstavo Kranjec: »Pot do zločina«, ki bo v sredo 16. t m. ob 20 uri v Dramskem gledališ&u pridejo na vrsto naslednje, sindikalne podružnice: kovinarji: 5t. 10. 12- 15- 21. 25; Železničarji: Gradb. pod. 5: Zelena jama-Gl dir. Avfoprometa. Administrativni: it. 6. 8- 18, 20- 22. 25- 31: Grafični: St. 5 12:	Kraievna industri! n in obrt:	St.
Vid. Trgovinci: St. 51; Finančni: St. 3, V P 53523 in NM — Bone za nakup vstopnic dvig-nite obvezno danes med^ 17. in 18 uro na oddelku za kulturo in prosveto KSS-a Podružnice opozarjamo, da dvfirnei-r bone za nakup Vstopnic med določenim rokom, ker 1im sicer zapadeio Vstoppioe un izdane bone dvitrnite ob-.vezno v sredo 16 t. m. med 3 in 10. uro no Upravi SNG Gradišče 4-1-
OLEDALISCE MARIBOR Torek. 15. fenr.. ob 15: Golia: Sneeuljčlca 7ald1učena predstava zn pimuazi.to GuStanj. Ob 20: Troncavano: Paliacci Borodin: Pnlovski nlesi T?ed «ind. A Sreda 10 febr.. oh 20: Petrov: Otok mi-m. Zakl )učen a predstava za AF2 (Vtrtek. 17 febr . ob 20- Pncoini:	La
Boh eroe T?ed L-l.
Potek 1* febr- ob 15* Dvofak: Rusalkn Red LMS-2.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Torek- 15 febr.. ob 20 30* A. T. Linhart: Ve«eli dan ali Matiči 90 ženi. Zaključna predstava za sindikate "I^ESERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ Sr«da 16 febr. oh 00 A T. Lfphart* Ta veseli dan a H Matiček se ženi — Ons+ovf>nio f.nv Maide Štrukljeve, čla nice šetjakobskog-a gledališča v Liub-Muni v vlouri Nežke.
No idia. 20 febr ob 17- A T Linhart: T?» veseli dan «H	se ženi —
OoAtevamie tov Ančk© TlČeve. članice Sindikalnega erledaliSča na Jesenicah
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sreda, 16. febr . ob 19.30: Carlo Goldoni: MirandoJina. Režiser Poženel Riko.
•
LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI V petek 18 t m. ob pol 29. uri bo predaval Miran Ogrin, urednik »Ljudske pravice«, O KITAJSKEM POD JARMOM IMPERIALIZMA. Predavanje bo v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici.
O cvetju naših planin bo govoril asist. dr. tylajer ob številnih barvnih slikah univ. doc Branca na poljudno znanstvenem predavanju Prirodoslovnega društva nocoj ob osmih v mineraloški predavalnici na univerzi. Vstopnice dobite pri vratarju	S58-n
Sekcija zobozdravstvenih delavcev za celjsko okrožje priredi v nedeljo 20. t. ra. celodnevni strokovni tečaj za zobozdravnike. dentiste tehnike in instru-mentarke Prijave pošljite na: JZ A. Ce-I j e. t aj n išt vo	366-n
! V nedeljo 20. t. m. smučarski izlet v Planano s posebnim vlakom. — Prijave Putnik. Ljubljana	36S-n
Obvestilo. Poslovalnica čevljarske proizvodne in predelovalne zadruge v Ljubljani. Rečna ulica 8 (Krakove) obvešča vse po vlomu prizadeto stranke, da se • prihodnji!) dneh oglasijo v omenjeni jKvslevalnici — Poslovodja	369-n
Organizacijam Zveze sindikatov
Čeprav so bile vse sindikalne organizacije po centralnih upravah sindikatov obveščene, da veljajo objave za popust pri odhodu na dopust, se vendar dogaja, da posamezne podružnice vračajo objave centralnim upravam kot neveljavne ali v zamenjavo.
Zato obveščamo vse sindikalne organizacije, da je s sklepom, Generalne direkcije železnic št 19.654-48 podaljšana veljavnost vseh obrazcev za popust stare izdaje. Ta sklep poznajo vse direkcije in železniško osebje; če pa bi vendarle naleteli člani sindikatov na ovire, naj se sklicujejo na gornji sklep. Novi obrazci se tiskajo in jih bodo vse podružnice pravočasno prejele
Centralni odbor ESJ, uprava za organiziranje dopusta delavcev in nameščencev.
VREMENSKA NAPOVED hidrometeorološke službe Stanje dne 14. februarja:	V srednji
Evropi se je zopet ustvaril most visokega zračnega pritiska ki veže središče uri Azorih s središčem nad Karpati V zvezi z umikom ruskega središča na Karpate je minila nevarnost vpada mrzlega vela na naše ozemlje. Depresije, ki se gibljejo nad Atlantikom in severno Evropo, so zajele v svolo cirkulacijo ■elo hladen zrak iznad Gritolanda in iznad Kanade, zaradi česar je računati v treb^ dneh z močnim padcem zračnvra pritiska nad našim ozemljem, ki lahko proži bistvene vremensko spremembo, vendar je računati le « kratkotrajnimi 'ad.nvinnmi,
VREMENSKA NAPOVED za torek 15 februarja:
Pretežno jasno, zjutraj mraz. čez dan temperatura nad ničlo.
Telovadna organizacija v Sloveniji
mora postati še bolj množična
V	nedeljo je bil v Ljubljani II. plenum Telovadne zveze Slovenije, kateremu je prisostvovalo okoli ž5u zastopnikov okrajnih telovadnih odborov in telovadnih društev iz vse Slovenije ter predstavniki množičnih organizacij.
Plenum je otvori! predsednik TZS, tov. France Lubej, ki je v uvodu pozdravil sekretarja TZJ Nado Krmpotičevo, predsednika FZS Zorana Poliča, ministra Viktorja Repiča in ostale. Nato je orisal dosedanje delo telovadne organizacije v Sloveniji ter podčrtal pomen 11. plenuma za njen uadaljnji razvoj.
Sledil je referat sekretarja TZS Maksa Grudna. Ko je uvodoma očrtal uspehe dosedanjega dela, ki se kažejo preavsem v organizacijski utrditvi telovadnih društev in okrajnih telovadnih odborov, je prešel na analiziranje nepravilnosti in napak, ki so ovirale uspešnejše delo in razvoj telovadne organizacije. Danes je v Sloveniji 205 telovadnih društev in 18 okraj-ntn telovadnih odborov, v katerih je vključenih skupno 12.979 članstva tn
11.226 pripadnikov, vsega skupaj 23.205 lizkulturnikov. To število, ki se zdi na prvi pogled sicer veliko, je v resnici mnogo premajhno, saj je komaj okoli
27.	prebivalstva v Sloveniji vključenega v fizkulturo. Vzroki, da ni telovadna organizacija dosegla take množičnosti kakor bi jo sicer morala, so v veliki meri v nepravilnem odnosu do fizkulturnih aktivov v množičnih organizacijah. Zato Je ena glavnih nalog telovadne organizacije v letu 1949., da pomaga dvginiti fizkulturno aktivnost v množičnih organizacijah, da poveže aktive na telovadna društva, ki morajo aktivom pomagati s kadri in rekviziti, istočasno pa vodstva teh aktivov kot funkcionarje vključevati v svoja telovadna društva ter se stalno boriti za čim večji pritok članstva v telovadna društva iz vrst akivov.
V	svojem nadaljnjem izvajanju se je tov. Gruden dotaknil nekaterih pojmovanj, da je telovadna organizacija naslednica starih, predvojnih organizacij, predvsem »SoKola«. Ko je govoril o tein vprašanju je med drugim dejal:
»V centralizirani Fizkulturui zvezi le splošna telesna vzgoja in orodna telovadba doživela sicer znaten padec, a je zato izpolnila (fllo važno nalogo, da je preprečila tendenco po obnavljanju neljudske fizkulture. Z ustanovitvijo telovadne organizacije, ki je le po oblikah podobna organizacijskim formam starih telovadnih društev, Je ta
tendenca spet močneje stopila v ospredje, zlasti tam, kjer se množične organizacije niso zanimale za Iizkui-turo in je bila ta^ prepuščena sama sebi. Telovaana zveza se je moraia boriti proti naziranjem, naj mesta načelnikov in načelnic ter njih namestnikov prevzamejo samo strokovno usposobljeni preanjaki starih telovadnih organizacij, ker mora Daje Slovenija »za vsako ceno očuvati svojo doseženo prednost v fizkuituria.
Nato je tov. Gruden poudaril potrebo po močnejšem ideološko vzgojnem delu v telovadni organizaciji. To ideološko vzgojo pa dosegamo v naši organizaciji predvsem z delom, s pravilno izvajano splošno telesno vzgojo. Zato mora biti v telovadni organizaciji vsak funkcionar, vsak prednjak obenem tudi vzgojitelj. Ob zaključku je tov. Gruden še pojasnil nove organizacijske spremembe, po katerih v telovadni organizaciji odpade vsaka razlika med »strokovnjaki« in »politki«, med nacelništvi in društvenimi upravami oz. sekretariati. Danes imamo enotno operativno vodstvo, v katerem so samo funkcionarji, ki delajo za razvoj in napredek telovadne organizacije.
Sledil je referat načelnika TZS lov. Tomaža Savnika. Najprej je orisal dosedanje uspehe in napake v delu telovadne organizacije, nato pa je razčlenil vse naloge, katere mora organizacija izvesti v letošnjem letu. Poleg velikih množičnih prireditev, t.
i.	Titove štafete, crossov, mnogobojev itd. bo ena glavnih nalog v letu 1949. izvedba dobrih in množičnih okrajnih zletov in društvenih nastopov. Zato je tov. Savnik posveti) tem prireditvam največji del referata ter podrobno orisal vse naloge, katere morajo društva in okrajni odbori izvesti za čimbolj uspešne in množične nastope in zlete.
Po referatu tov. Savnika se je razvila razprava, ki se je nadaljevala še po opoldanskem odmoru. Delegati so razpravljali o najrazličnejših problemih, tako strokovnih, političnih, gospodarskih itd.
Po končani razpravi je plenum soglasno sprejel sklepe, kateri bodo služili organizaciji kot smernica za nadaljnje delo. Nato je bil izvoljen nov izvršni odbor TZS. ki je sestavljen lakole:
predsednik: France Lubej; podpredsedniki: Vlado Jurančič, Vlado Žorž, Stane Trček; sekretar: Maks Gruden; načelnik:	Tomaž Savnik; načelnica:
Jelica Vazzaz; sekretar za propagan-
do: Igor Prešern; sekretar za kadre: Vlado Košiček; namestnik načelnika: Rastko Poljšak; namestnica načelnice: Mira Vakselj; sekretar za finančno in materialno poslovanje: Viktor Hojkar in še Oskar Lavrač, Marijan Jeločnik, Mara Stanič, Janez Bergant, Božena Sikošek in Boris Gregorka.
Ob zaključku je plenum z burnim odobravanjem odposlal pozdravne brzojavke predsedniku vlade FLRJ, maršalu Josipu Brozu-Titu, CK KPS ter Telovadni zvezi Jugoslavije, nakar je predsednik Lubej zaključil delo IL plenuma TZS.
Telovadni dvoboj Slovenija : Vojvodina
V Novem Sadu Je bil v nedeljo telovadni dvoboj v vajah na orodju med mladinskima reprezentancama Slovenije in Vojvodine. Slovenija je zmagala v moškem in ženskem dvoboju Mladinei šo dosegli 332,20 točke: 330 15. mladinke pa 268.80:248 85. Tudi med posamezniki so zmagali zastopniki Slovenije, in sicer med mladinci Roman Tomšič s 57.50 točke, med mladinkami pa Helena Božič s 46.20 . točke
Najboljše uspehe na posameznih orodjih so dosegli:
mladinci:	proste vaje:	Jože Do-
brin (Slovenija) 9.7 točke; krogi: Tomšič 9.60; bradlja: Tomšič 9.55; drog: Tomšič 9.80; preskok: Madjar (Vojvodina) 9.80; pri skoku v višino so vsi tekmovalci dobili oceno 10;
mladinke: prosta vaja: Tereza Kočiš (V) 9.60, gred: Marjana Avsec (S) 9.70: dvovišinska bradlja: Kočiš 9.65; preskok: Avsecova 9; pri skoku v višino so bile vse tekmovalke ocenjene z 10 točkami	^
Telovadna akademija v Kamniku
Telovadno društvo Kaihnik je 29. januarja priredilo telovadno akademijo, ki je pokazala, da kamniški telovadci marljivo stopajo po poti napredka.
Program, ki je obsegal 16 točk. je bil pester in raznoličen in so morali na željo prebivalstva 5. februarja akademijo ponoviti, tako da je nastop videla četrtina Kamničanov.
Organizacija je bila v rokah strokovnega odbora z načelnikom tov. Rajhom m načelnico tov. Gantarjevo na čelu prav dobra. Akademija je dokazala. da vodijo vodniki in vodnice svoje oddelke po pravi poti.
Mednarsdsti tmnh v košarki
V soboto in nedeljo je bil na Taboru v Ljubljani, turnir v košarki, ki so se ga poleg ljubljanskih društev Enotnosti in železničarja udeležili košarkarji Tomasi ja in Zola lz Trsta. Istr© lz Pulja In mariborska reprezentanca. Goste je pozdravil predsednik Zveze športnih iger Slovenije inž Tine A a-lentinčlč. nakar se je začelo tekmovanje Rezultati posameznih srečanj so bili naslednji :
Enotnost — Zol 28:26 (12:11), Železničar — Istra 34:25 (21:12) Tomasi — Maribor 58:13 (29:6), Tomasi — Železničar 41:24 (12:15) Enotnost — Istra 51:20 (25:15).
Zo! — Maribor 31:22 (14:12).
Istra — Maribor 23:17 (8:9),
Železničar — Zol 31:20 (17:4). Tomasi — Enotnost 43:24 (23:11).
Končni vrstni red moštev je tale: 1 Tomasi. 2. Enotnost. 3 Železničar. 4 Zol, o Istra, 6. Maribor.
Tekmovanje je bilo dobro organizirano in so bili številni gledalci zado-voUni z igro nastopajočih moštev Zadovoljna pa so bila tudi gostujoča moštva. kar dokazuje med drugim izja-va trenerja Tomasija tov Maraspina. da so Tržačani Izredno veseli gostoljubnega sprejema v Sloveniji. O Enotnosti in Železničarju je mnenja, da sta to močni moštvi, sposobni igrati po modernih sistemih, vendar jima manj-! ka še tehnike in boljše obvladanje I žoge
Teniško tekmovanje za Davisov pokal
V	New Torku so bili izžrebani pari za
letošnje tekmovanj? za Davisov pokal. V’ prvem kolu evropske cone «e bodo srečali: Britanija-Portugalska. Francija-Luxembnrg. Izrael-Danska- Egipt-Argen-tina. Ceškosiovaška-Monako, Irska-Cile. Ttalija-Turčijn. N i zoz e m sk a - J n z.n a Afrika
V	drug" kolo bodo prišli neposredno tile nari. Madžarska-Belgi.ia. Grčija - Švica. \vstriia-Jugoslavjia Ttali.in-Kanada in Kuha-Mehika
V Londonu so določili datume, ko Dodo odigrana posamezna kola zn Davisov po. 'ral. Po raz/pore-du bodo odigrali tekme T. kola do 5. maja. II kola do 17. maja in ITI. kola do 14 junija Polfinale bodo igrali pred 12. julijem, finale pa pred -6 inlijerfi
Mednarodna lahkoatletski! federacija
•e priznala za svetovne rekorde rezul-tflte ki so iih dosegle sovietske atle-Mnjb na ^voji lanski turneji na Polj. 'em Kof s Vf do v ni rekordi so registrirni rezultati* 52 83 metrov v melanin a	N•'n•> Dumbedze. 14-39 metrov v
• >»“i:»nm krn*jr!e Andrejeve. Na listi •' upr" rekordov *n nadalje uapehi •►•dj*!•••» «:b-tini© Vifoliewjczpve v teku m 2*)0 metrov 23 C sekund teT na 220 y ardo v 24.3 sekunde
Namizni tenis
ZMAGA GORENJCEV NAG LJUBLJANO
V Kranju je bil namizno-teniški dvoboj med igralci Gorenjske in Ljubljane. ki so _ nastopili v oslabljeni postavi Zmairali so Gorenjci. jtl sicer so mladinci Gorenjske prem a "ali Ljubljančane 5:0. dvoboj članov se je konča! 5n v korist Gorenjske. dvoboj članic pa 3:2 prav tako v korist Gorenjske
CELJANI SO PREMAGALI MARIBORČANE
Tudi med igralci namiznega tenisa iz Celja in Maribora je bil v nedeljo dvoboj. Srečanje so odločili Celjani v svoja korist, in sicer v članski skupini 5:2. v ženski skupini 3:6. v mladinski skupini •>n 5:3.
Drobne zanimivosti
Finalna nogometna tekma za zimski pokal v Zagrebu med Dinamom in Lokomotivo =e le Končal z zumare Dinama
■ ’ 'lili '	, , ,
Na svetovnem prvenstvo v bokeie na '♦riii	ujp 10	"led rezultati
iMHftmeznib «rečnnj je n* jzanlmi vejše zmaga Šv#riske nad	4:_
'3:0 1:2- 0:0).
Preskrba
DELITEV KOSTI IN DROBOVINE Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani «bveééa «potocènike, da si lahiko nabavijo po 1 kg kosti na odir. Štev. 151 nakaznice za mleko, skupina 0—2 let, danes 15. t. m.
Nadalje si lahko potrošniki po želji nabavijo drobovino namesto določenega obroka mesa za tekoči teden. Obrok mesa ozir. drobovine za tekoči teden je isti kot pretekli teden. Drobovina se deli na odrezek živilskih nakaznic za mesec februar t. 1. in sicer:
TDa jam. odrezek Meso — HI 1100 februar TD a odrezek Meso — III U00 februar TD ž a odrezek Meso — III 450 febraur TD b odrczek Meso — III 1000 februar TD ž a odrezek Meso — XII 450 februar TD odrezek Meso — IH 450 februar SD a odrezek Meso — IH 750 februar SD odrezek Meso — in 400 februar LD odrezek Meso — HI 300 februar Nav odrezek	Me&o	—	IH	250	februar
Doj o-drnzek	Meso	—	ni	150	februar
DM 1 odrezek	Meso	—	III	150	februar
OM 2 odrezek	Meso	—	IH	200	februar.
Kosti in drobovino bodo delile vse poslovalnice, ki so določene za delitev mesa bolnikom.
Obveščamo potrošnike, da si bodo lahko nabavili ko9ti na objavljeni odrezek tudi prihodnji teden. Opozarjamo mesarje, da smejo deliti drobovino samo na zgaraj navedene* odrezke in to le na živilske nakaznice mesta Ljubljane. Odrezki preteklega tedna za meso ozir. drobovino so zapadli.
OBVESTILO POTROŠNIKOM Obveščamo potrošnike^ mesta Ljubljane. da so limone na živilske nakaznice na razpolago še v naslednjih prodajalnah : »Prehranam. Naipoleonov trg. Gosposvetska cesta, TVrševa cesta 31 in posloval pofcroš- zadruge Vodnikov trg.
O N C E R T
Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije pod vodaltvom Jakova _ Cip-oija bo jutri v sredo ob 20. v Unionu. Orkester Slovenske filharmonije odpotuje v četrtek na koncert v BeogTad in Skoplje in Jutrišnji spored je hkrati spored njegovega prvega koncerta v Beogradu. Izvajana bo Dvorakova IV. simfonija ter skladbe Lipovška, Debus-eyja in Verdija Vstopnice v Knjigami muzikali j.	361--n
Slovenska filharmonija je povabljena na koncert v Beograd in Skoplje. V Beogradu bo v petek 18. t. m- simfonični koncert pod vodstvom Jakova Cipeija, v soboto 19. in nedeljo 20. pa bo izvajana Škerjančeva kan' ta za 3 soliste, zbor in orkester »Sonetni venec« pod vodstvom Sama Hubada. Orkester potuje v ponedeljek 21. v Skoplje ter priredi tam simfonični koncert z deli Dvoraka, Kozine. Lajovica in Lipovška. Ta koncert bo v Skopi ju v torek 22. t. m 362-n Violinist Peter T<>škov je eden najboljših jugosLovadnskih mojstrov na violini. V začetku letošnje sezone je nar stopil na koncertu orkestra Doma Armije in igral MendeJsohnov koncert za violino in orkester z odličnim uspehom. Solistično bo nastopil v? Ljubljani v potek 18. t m ob 20. v Filharmoniji. Na sporedu ima Vivaldijevo in Francko-vfc» Sonato ter nekaj krajših skladb-Umetnika spremlja na klavirj/u pianist Zdenko MaraŠevič iz Beograda Vstopnice v Knjigami muzikalij, Kongresni trg.	363-n
V Mariboru bo danes ob 20 v kazinski dvorani koncert violinista Petra Tošk-ova iz Beograda Pri klavirju Zdravko Ma-Ttaševič. Vstopnice v upravi »Vestnika«.	364-n
Celjane opozarjamo na jutrišnji koncert violinista Petra Toškova. Koncert je VI. v letošnjem abonmaju. Vstopnice v predprodaji pri blagaini	365-n
Zahvale
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v tako velikem, številu spremili našo ljubljeno mamo in nepozabno ženo Marijo Zdešar na nieni zadnji poti ter z nami sočustvovali. Posebno zahvalo smo dolžni vsem zdravnikom, ki so ji nudili pomoč, posebno pa'dr. Volavšku, ki nam je stal ob strani ves čas njene dolgo bolezni. Zahvaljuj ©mo se tudi AF2 Brdo za gani jiive besede otb grobu, moškemu zboru iz Vrbovc za ganljive žallostinke in darovalcem vencev. »— 2aJlujoči Zdešarjev! in Štebe j.	339-n
Ob nesrečni izgui naše nadvse ljubljene hčerke in sestre Slavke Javoršek iz Sp. Kašlja, se najlepšo zahvaljujemo vsem, ki so ji skušali lajšati gorje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. — Družina Javoršek	343-n
Vsem, ki ste spremili našo drago, nepozabno Frančiško Škerle na njeni zadnji poti, ji v poslednjih urah nudili pomoč ter nam izrekli sožalje, se najpri-srčneje zahvaljujemo. Rodbine:	Škerle,
Kralj, Kuclar, Cepuder.	338-n
Za vse izraze sočutja ob smrti naše ljubljene hčerke, sestre in tete Majde Nemec, se iz srca zahvaljujemo Posebna zahvala tovarišem in tovarišicam Gradbenega ixxUe'ija cest, mladini in sindikatu in vnem ostalim, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba. Žalujoči.	337-n
Ob izgubi ljubljenega moža, zlatega ata Antona Kebra izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so ga spremili do preranega groba. Posebno se zahvaljujemo dr. Osolniku, stanovskim tovarišem, pevcem, tov. Bonkotu in vsem darovalcem cvetja Družine Keber, Jaklič, Makovec, Pa.j-tar. Korošec in Gašperlin.	347-n
Ob bridki izgubi našega očeta Emila Pleskoviča se iskreno zahvaljiujemo vsem, ki so ga tolažili v zadnjih urah, ga spremili v tako častnem številu n« zadnji poti. darovali vence in nam izrazili sožalje Posebno se zahvaljujemo zdravnikom, lovcem iz Celja in Laškwra, pevcem in gasilski četi Žalujoči družini Ferlež in Pleskovič, Laško.	329-n
Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice in sestre Marije Petelin, rojene Petrovčič se iskreno zahvaljujemo usem, ki so poklonili cvetje in izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Vilku Spornu, ki je pokojnici lajšal' trpljenje v dolgotrajni bolezni. — Žalujoči otroci ter ostalo sorodstvo 340-u Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku našega dragega očeta Ivana Šinkovca, sodnega oficiala v pokoju. Zlasti se zahvaljujemo delavcem in nameščencem Ljudskega magazina Ljubljana okolica in sindikalni podružnici OLO Ljubljana okolica za podarjene vence In številno udeležbo ter tov. Jančarju, pomožnemu tajniku OLO Ljubljana okolica za tople poslovilne besede. — Ivan, Viktor, Ferdo in Stanko, sinovi, sinahe in vnuki.	356-n
Ob izgubi dragega moža in očeta Franca Marinca Izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, poklonili obilo cvetja ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo tovarišema Podkrajšku iz terena XV. In Vinklerju lz Komiteta rajona Center za prelepe poslovilne besede žalujoča žena Hermina in sinova. 357-n Ob smrti ljubljenega moža ln očeta Joža Primožiča se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki ste ml na kateri koli način pomagali ln ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem vsem darovalcem vencev, sindikalni godbi in pevcem ter tov. Kruhu za poslovilni govor. — Ana Primožič.	360-n
Vsem, ki so našo nenadomestljivo mamico in ženo Antonijo Brenčič spremili na zadnji poti, darovali cvetje in z nami sočustvovali, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala tovarišem mizarjem, žalujoči mož, sin, hčerki ln zet.	355-n
Obvestila
TELEFONSKI IMENIK Iz&el je telefonski imenik za leto 1949. Naprodaj je -pari vseh telesrrafsko-telefon. skih centrih, tel»f«nih	telegrafih In
poštah LRS Cena 20 dinarjem. Direkcija posebnih naročil no bo upoštevala, zato naj se interesenti obračajo za imenike samo na zgroraj navedene ustanove — Telegrafsko-telefonska direkcija v Ljubljani.
UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
Zaradi ločitve okrajnega Avtoparka od okrajno Mehanične delavnice Grosuplje in s tem v zvezi zaradi ločitve knjigovodstva poziva Okrajno podjetje Mehanične delavnice v Grosuplju vse svoje upnike, da v roku do 1. marca 1949 prijavijo svoje terjatve, dolžnike pa, da v roku do 1. marca poravnajo svoje v plačilo dospele obveznosti, ker se pozneje priglašene terjatve ne bodo upoštevale, neplačani dolgovi pa se bodo prisilno izterjali.	488-n
OBVESTILO UPRAVE »LITOSTROJA«
Uprava Titovih zavodov »Litostroj« sporoča vsem podjetjem in ustanovam kakor tudi poedincem. da je obiskovalni čas za vse služben© kakor tudi druge obiske omejen izključno na torek in petek od 10. do 14. ure. Vsaka intervencija v kakršnikoli stvari, ki ni sporazumno z upravo, izven tega časa je nepotrebna, ker se ne bo pustilo nikogar v podjetje. Opozarjamo tudi na to. da se zaradi preobremenjenosti delavnic za enkrat v ni-kakem primeru ne bo več sprejemalo naročil ter so vse take intervencije brezuspešne.	496-n
*
Potrošniška zadruga, centrala Bled
vabi svoje člane na svoj redni letni občni zbor, ki bo v petek 18. t. m. ob pol 8. uri zvečer v kino dvorani na Bledu Dolžnost vseh Članov je, da se zbora udeležijo V primeru, da občni zbor ne bo sklepčen ob določeni uri. bo čez eno uro drugi občni zbor. ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi. — Upravni odbor
POZIV
vsem državnim in zasebnim podjetjem, zadrugam, uradom in ustanovam!
Dne 8. januarja in 30 januarja 1949 smo objavili v dnevnih časopisih poziv vsem državnim in zasebnim podjetjem, zadrugam, uradom in ustanovam o predložitvi seznamov s podatki o dobavah privatnega sektorja. Kiur pa se je temu pozivu odzvalo le manjše število državnih in zasebnih po d je ti i, zadrug, uradov in ustanov, — ponovno pozivamo — skladno z določili člena 47 Uredbe o dohodnini LRS vsa ona državna in zasebna podjetja ter zadruge, kakor tudi urade in ustanove, ki razpolagajo s temi podatki, pa nam jih dovsedaj niso predložili, da te podatke — nepreklicno — v izogib kazenskih posledic, ki jih predvideva člen 73 Uredbe o davku na dohodek (Uradni list^ LRS št 21 z dne 24. maja 1947) takoj pošljejo Poverjeništvu za finance MLO v Ljubljani in to v 7 izvodih.
Državni uradi in ustanove naj pošljejo podatke v obliki seznamov o izplačilih v letu 1948 za javna dela. o sklenjenih pravnih poslih z fizičnimi in privatnopravnim! osebami, ki so nastopali kot dobavitelji, podjetniki, posredniki, zastopniki itd Isto velja tudi za vse zadruge in vsa državna gospodarstva, ter privatna podjetja. Carinarnice, pošte. Železnice in vsa prevozna podjetja pa morajo poslati podatke o uvozu, izvozu in prenosu blaga. Seznami morajo poleg imen in priimkov vsebovati tudi točne podlatke o, bivališču davčnega zavarovanca ter o njegovem poklicu, ker so sioer neuporabni.
Apeliramo na vse upravnike in odgovorne voditelje gornjih podjetij, zadrug, uradov in ustanov, da v izogib kazenskih p»csJedic, ki jih predvideva zgoraj citirani člen Uredbe o davku na dohodek, dr ciplinsko zadolže enega ».vojih odgovornih uslužbencev za takojšnjo pribave teh podatkov, ker boste na tu način v interesu skupnosti pomagali ljudski oblasti pri odmeri davka za leto 194S.
Poverjeništvo za finance pri IO MLO r Ljubljani
K I NJ O
LJUBLJANA UNION:	poljski Ulm
.Poslednja etapa«- Obzornik 31 II. kongres KPS. Predstave ob 16., 18.16 ln 20.30 (jutri zadnjikrat). — MOSKVA :francoskl film »Nesrečniki« I del, tednik. — SLOGA : češki film »Gosli ln sanje«; tednik. — Predstave ob 16.16 18.15 In 20.15. — TRIGLAV (bivši Kodeljevo) : švedski film »Ko cvetijo livade«, tednik. Predstave ob 17 in 19.30. — ŠIŠKA: sovjetski film »Delo Artamanovih«, tednik. — Predstava ob 20.
MARIBOR, PARTIZAN : angleški film »Bežno srečanje«, tednik. — UDARNIK :	češki film »Sirena«, tednik.
Predstave ob 16.30, 18.30 in 20.30
CELJE, METROPOL : sovjetski barvni film »Vlak pelje na vzhod«, tednik — DOM : nenjški film »Kemija ln ljubezen. tednik.
KRANJ, MESTNI :	sovjetska filma
»Kasplška vrata« ln »Koncert mladih talentov«, tednik.
PTUJ: sovjetski film: »Sinja pota«, tednik
JESENICE: MESTNI KINO: ameriški film »Norica, tednik.
r _ Umrl je naš zvesti sodelavec, T tovariš
JANEZ HERBLAN
član Okrajnega komiteta KP Postojna
Pogreb nepozabnega bo v sredo dne 16. t m ob 11 dopoldne iz Postojne na pokopališče v Zerovnici pri Cerknici. Neutrudljivega in delavnega borca za socializem bomo ohranili v trajnem spominu.
Postojna, 14. februarja 1949
Okrajni komitet KP Postojna-
★ Okrajni izvršni ljudski odbor _ Postojna sporoča žalostno vest, da je umrl tovariš
JANEZ HERBLAN
šef personalnega oddelka OLO Postojna
Zvestega tovariša spremimo na njegovi zadnji poti v sredo 16. t, m. ob 11 dopoldne iz Postojne na pokopališče v žerovniei pri Cerknici
Postojna, 14. februarja 1949
Okrajni izvršni LO Postojna.
VSE NAROČNIKE,
ki prejemajo dnevnik po raznašalcih ali po pošti in še niso poravnati naročnine za mesec februar, opozarjamo, naj jo plačajo takoj, sicer jim lista ne bomo mogli pošiljati.
★ Sindikalna podružnica administrativnih uslužbencev OLO Postojna sporoča, ga je umrl njen zvesti tovariš
JANEZ HERBLAN
šef personalnega oddelka
Pogreb dragega tovariša bo v sredo 16 t. m ob 11 dopoldne lz Postojne na pokopališče v žerovnlcl pri Cerknici. o
Postojna. 14. februarja 1949
Sindikalna podružnica administrativnih uslužbencev OLO Postojna
SPORED ZA TOREK 15 II. 1949 6.00 Množične pesmi; 6.10 Napoved časa in poročila; 6.20 Jutranja' telovadba ln objava dnevnega sporeda; 6 30 Jutranji koncert; 7.00 Napoved časa, radijski koledar ln poročila; 7.10 Klavir v ritmu; 12.30 Napoved časa ln poročila; 12.40 Zabavna glasba; 13 00 Veder opoldanski spored; 13.40 Zimska dela na avtostradi (gospodarska oddaja); 13.50 Igra violist Srečko Zalokar, pri klavirju Jelka Suhadolnik. Na sporedu slovenske ln ruske skladbe; 14.10 Bedrich Smetanove pesmi ; 14 30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda; 14.45 Narodna kola; 18.00 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško; 18.30 Oddaja za pionirji: Sadjarčki (Iz pesmi Davorina Ravljena) ; 18 50 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.10 Glasbena medigra; 19.15 Evan Mards-den : Pet malih skladba za saksofon Izvaja saksofonist Srečko Dražil, pri klavirju Mitja Zebre; 19.30 Napoved časa, poročila in objava sporeda za naslednji dan ;19.40 Zabavna, glasba;. 20.00 Ludwig van Beethoven: »Flde-lio«, opera v treh dejanjih (prenos iz opernega gledališča v Ljubljani) ; 22 30 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd ; .23.00 Plesna glasba do konca oddaje; 23.30 Zaključek oddaje.
Natečaj
Ministrstvo za gozdarstvo FLRJ razpisuje natečaj za sestavo »Gozdarskega priročnika mladega naravoslovca«, v katerem bodo zajeta dela pionirjev pri pogozdovanju in negi gozdov. Priročnik naj poleg splošnih pojmov o pomenu In važnosti gozdov obsega vse tiste delovne operacije v gozdarstvu, pri katerih pride do Izraza sodelovanje pionirskih organizacij, to je od zbiranja semena, dela v razsadniku pogozdovanja do varstva gozdov.
Priročnik naj bo v lahkotnem slogu, primernem za najmlajšo generacijo, kateri je namenjen, in pri tem bogato Ilustriran. Obseg naj bo po potrebi.
Tega natečaja se lahko udeležijo vsi državljani FLRJ, rokopisi pa morajo biti v srbskem ali hrvatskem jeziku. Osebe, ki želijo sodelovati pri sestavi priročnika, morajo mnistrstvu do 20. t. m. poslati svojo pismeno Izjavo. Rokopisi na stroju v dveh izvodih s potrebnimi risbami in fotografijami v enem izvodu morajo biti poslani najpozneje do 1. maja 1949. Rokopise bo pregledala komisija, honorar pa bo izplačan po predpisih za odkup avtorskih pravic. Posamezni nesprejeti rokopisi bodo po predlogu komisije tudi odkupljeni. Vsa podrobnejša obvestila daje Biro za tisk prt ministrstvu za gozdarstvo FLRJ. — Iz ministrstva za gozdarstvo FLRJ.
Vsak dan sveže peciva
VAM NUDI
»KAVARNA NEBOTIČNIK«
Več pirometrov
(električnih meril za toploto) 1—300° Celzija (ali drugih) — KUPIMO. TOVARNA MAVCA, VOLARI - JAJCE.

ZASLUŽEK
GOSPODINJSKO POMOČNICO takoj sprejmem za nekaj ur dnevno. Hrana, stanovanje in plača po dogovoru Vprašajte : Holynski, sotograf — Cankarjeva 6.	5143-4
ULIČNE PRODAJALCE ČASOPISOV (kolporterje) sprejmemo. — Jugore-klam, Tyrševa cesta štev 11. Zaslužek do 6000 din mesečno. 4183-4 GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem za nekaj ur dnevno. — Stanovanje, hrana v hiši. Cesta v Rožno dolino št 14-11, ing. Gregl Roman. 5322-4 ŠIVILJSKO POMOČNICO, izvežbano, Iščem za nekaj ur dnevno. —1 Naslov v oglasnem oddelku.	4383-4
GOSPODINJSKO POMOČNICO za več ur dnevno iščemo. Stanovanje ln oskrba v hiši« Pavčič, TyrSeva cesta štev. 63.	5411-4
ZA OTVORITEV novih prodajaln konfekcije v Kranju ln Celju Iščem dve trgovsko naobraženi poslovodski moči proti honorarju. Varteks, proda-vaona konfekcije Ljubljana. 5373-4 BRIVSKEGA POMOČNIKA (-CO)	—
sprejmem za nekaj ur dnevno. Mihael Godnov, Tržič.	5439-4
TOVARIŠ Išče Inštruktorja (-ico) za učni material pryega, drugega, tretjega in četrtega razreda gimnazije. Ponudbe z navedbo honorarja na ogl odd. pod Dober Instruktor. 5461-4 ISCEM POSTREžNICO za nekaj ur dnevno za dve odrasli osebi. Hrana, plača po dogovoru. Košiček, Florl-janska 17-11.	5444-4
PRODAM
Umrl je naš dragi tata
TONE FORNAZARIČ
gradbeni delovodja
Pokopali ga bomo v sredo 16. februarja 1949 ob lf> iz kapelice sv Antona na Zalah
Ljubljana, Maribor Vitovlje Beograd 14 februarja 1949.
Žalujoča, družina Fornozarič-Konič
PRODAM : prešo za nazobitev žag. vodno železno zapornico, dvodelno na ročni pogon, Opel avtomotor, starejše tipe, razne stare kroglične ležaje. Ponudbe pod Kamnik 99 na oglasni oddelek.	5058-5
FOTELJ, skoraj nov, poceni prodam.
Tapetnlk, TyrSeva 58.	5434-5
6 m SIVE VZORČASTE SVILE za obleko, ženski temnosiv plašč, obšit z astrahan-kožuhovino, s prvovrstno svilo podložen, malo nošen, prodam. Šiška, Vodnikova c. 12-1.	5432-5
DIATONICO trovrstno-dvoglasno harmoniko z novim mehom, prodam. — Grudnovo nabrežje 21.	5370-5
ČEVLJARSKI šivalni stroj, levoročnl, prodam. Naslov v podružnici Slov. por. Kranj.	5425-5
NOVO ŽEPNO URO švicarske znamke z verižico prodam. TyrSeva cesta štev. 91.	5426-5
JEDILNI IN PIVSKI SERVIS za 6 oseb. krasno darilo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5427-5
ŠIVALNI STROJ Singer, okrogli čolniček, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5443-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, črne salonarje št 40 In 37, dva para otroških čeveljčkov ln zelo lepo 65 cm veliko pučko, ki kliče mama. prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4993-5 ŽENSKE VISOKE ČEVLJE, črne, usnjene, s kdžuhovino podložene. 38, prodam ali zamenjam Naslov v ogl oddelku	5065-5
VELIKA RAZTEGLJIVA MIZA naprodaj v Mostah. Cigierjeva ulica 32.	5151-5
HVALNI STROJ »Singer«, zenski, z okroglim čolničkom ncipogrezliiv. dobro ohranim uroda A Kralj. Mokronog-Bol-ni k«	5139-5
PRAŠIČKE. 7 tednov stare, prodam.
Opekarska 38. Trnovo.	5438-5
RABLJENO POHIŠTVO prodam — Ocled od 15 do 17 ure Naslov v ogl. odd.	5557-5
PRODAM veliko kuharsko knjigo od Katarine Prato. Fani Gostinčar — Vevče 31, p. Polje.	543Ó-5
FOTELJE po 2000 din in volneno žimnico prodam. Ogled samo od 8. do 13. ure. Naslov v ogl. odd.	5452-5
PRODAM: fotoaparat »Agfa«, šestilo-, gramofon, mali mlin za mletje žita, mali transformator. Naslov v oglas, oddelku.	5453-6
VISOKO OMARO prodam. Bolgarska 17-1, levo.	5454-5
DVA PLAŠČA, spomladanska, dva para škornjev, fantovska In moška, dobro ohranjena, prodam ali zamenjam za drva. aslov v ogl odd. 5456-5 MOŠKO KOLO Nolsit, prodam. Judež, Rimska cesta 4-1. Ogled samo do 14. ure.	5448-5
KRASNO MOŠKO črno suknjo prodam.
Baragova 10, pritličje.	5446-5
ZIMSKI PLASC, dobro ohranjen, čista volna, prodam. Zagoričnik, Šubičeva štev. 3-II.	5445-5
PRESITO ODEJO, rabljeno, usnjene gamaše ln nošene Jahalne hlače prodam. Ogled od 11. ure dalje. Naslov oglasnem oddelku.	5450-6
HAVAJSKO KITARO (električno) — prodam. Gusti Fujs. Hotel »Pošta« — Jesenice	5358-5
PRODAM zbirko starega srebrnega ter drugega kovanega ln papirnatega denarja, primerno kot dar za začetni-ka-numizmatika. Naslov v oglasnem oddelku.	5364-5
NOVO PRESITO ODEJO prodam. Naslov v ogl. odd.	5390-5
PRODAM večjo količino nepredene volne. Ponudbe pod 900 na oglasni oddelek.	6330-5
PAR DELAVNIH novih čevljev prodam. Detelova 2.	5435-5
ZLAT PRSTAN s svetlim kamnom — prodam. Naslov v ogl. odd. 5417-5 ČEVLJE, delovne, močne, št. 43, prodam. Naslov v ogl. odd.	6412-5
PRODAM dobro ohranjen klavir — znamke Julius Štrelcher, Wien. Naslov v upravi SP Maribor. 5408-5 VOZ ZAPRAVLJIVČEK, štiri peresa, osi na olje, dobro ohranjen, prodam. Pečnik za Poljem, Zaloška cesta številka 123.	5375-5
MLEKARSKI VOZIČEK, skoraj nov, prodam. Naslov v ogl. odd. 6377-5 OTROŠKO POSTELJICO, čisto, prodam. Ogled popoldne Tavčarjeva 1-1 — desno.	5163-5
TONOMETER, nov, ln novo radlo-žar-nlco AZ 11 prodam. Naslov v oglas, oddelku.	•	5372-5
DINAMO za istosmeml tok 220 V, jakosti 8 KS, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 5371-5 SPALNO OTOMANO, prodam. Naslov v ogl. odd.	5418-5
PRODAM posamezne kose pohištva. — Vprašajte pri Badallču, Zrinjskega ulica št. 5, dvoriščna zgradba. Ogled od 4. ure popoldne dalje. 5419-5 PRODAM nemško knjigo Flugmodel-bau Praxis in več nemških novih knjig. Ponudbe na ogl. oddelek pod Knjige II.	6352-5
STARO POSTELJO ln mizo prodam Stari trg I, desno.	5354-5
TRICIKEL, močan, prodam. Slomškova 27, mehanik.	5323-5
LEP SIV, ženski spomladanski plašč, staro blago, ugodno prodam. Božič, Stare Pravde št. 1. Ogled od 15. do 16. ure.	5387-6
PERJE 8 kg prodam. Ponudbe pod Mešano na ogl. odd.	5388-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Ogled od 3. ure dalje Naslov v ogl. odd. 63S5-5 SREBRNO MOŠKO URO švicarske znamke, model 1948 prodam. Ogled 16. t. m. od 16. do 18. ure. Tabor 6-II, levo.	5383-5
ZOBNO ZLATO 3 Vi grama-prodam. Naslov v SP Celje.	5398-5
PRODAM fino dirkalno kolo. Ogled od 12 do 13. ali od 18. do 20. ure. Naslov v SP Celje.	5399-5
LEPA OREHOVA jedilnica naprodaj Naslov ln informacije iz prijaznosti pri »Elegancg«, Cankarjeva cesta 7 jutri od 15. do 18. ure.	6393-5
PLAŠČEK za 10-Ietnega, prodam. Naslov v ogl. odd.	5367-5
ADLER, nizek in trpežni pisalni stroj, masivno ogrodje, prodam ali zamenjam za gume motornega kolesa. — Ponudbe na podružnico SP Novo mesto.	5406-5
KUPIM
STRUŽNICO za les ali polavtomat — kupim. Ponudbe pod Nujno 15 na oglasni oddelek.	6254-6
PISALNI STROJ, pisarniški all portable, kupim. Ponudbe pod Dobro ohranjen na oglasni oddelek. 5255-6 RE Z KALNI STROJ za kovino kupim Ponudbe pod Dobro ohranjen na ogl. oddelek. ,	5256-6
STROJ z motorjem za stepanje beljakovine. takoj uporaben, z enim kotlom, kupim. Ponudbe na naslov : Po-slastlčar Todosijevlč, Tolbuhinova št. 39, Beograd.	5148-6
KARTONOV, rabljenih, vsako množino kupi A. Jelenc, Tržič.	5011-6
KUPIM pet motornih plaščev ln zračnic 19x2.25 ali podobno, štiri žične plašče in zračnice za trikolo 26x2.25 ali podobno. Ponudbe pod Kamnik 99 na ogl. oddelek.	5060-6
OMARO KUPIM. Ponudbe s ceno na podružnico SP Trbovlje.	5036-6
KUPIM 10 g zlata v ploščici. Po.nudbo pod 22 karatno na podružnico Slov. poročevalca Kamnik.	5059-6
KUPIM stare ure na verižice In uteži, pokvarjene in nerabne. Rabim le kolesa in verižice. Ponudb na ogl. odd. pod Hitro.	5429-6
ELEKTRIČNI HLADILNIK kupim. — Naslov v oglasem oddelku. 4574-6 BLAGO za kostim kupim ali dam v zameno mast. Naslov v oglasnem oddelku.	5416-6
BREZHIBEN TRICIKEL, nosilnost do 300 kg, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Tricikel.	5431-6
DOBRO LOVSKO PUŠKO dvocevko, petielinko aJi brezpetelinko kal. 16 ali 12 za brezdimnl smodnik, kupim. Dovoljenje za nakup imam. Orešič Janko, Ljubljana, Gradaška ulica številka Sa.	4376-6
KUPIM MOTORNO KOLO 125 ccm do 200 ccm ali zamenjam za 360 ccm. Ponudbe z navedbo cene na naslov Skale Vinko K. Z, Šmarje pri Jelšah.	6395-6
ZA TOVORNI AVTO Chevrolet milit 1 Vi tonski nujno potrebujemo kompletni menjalnik. Ponudbe na naslov Ljubljanska tovarna hranil, Ljubljana.	5447-6
GUMI NOGAVICE za krčne žile kupim. Naslov v ogl. odd. 4504-6 KALOFONIJO, svetlo, tudi v prahu — kupimo. Gostilna Figovec. 5458-6 KUPIM 10 Juta vreč od moke. Helena Gaser. Nemški Rovt, pošta Boh. Bistrica.	5460-6
BAMBUSOVO PALICO — (sprehodno palico), debelo, lepo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe : Ljubljana, Gajeva 5-III. desno, vrata 319. 4979-6 30 kg ŽIME ALI ŽIMNICE, kupim. — Ponudbe pod Fina žima na oglasni oddelek.	5449-6
KUPIM lovsko puško petelinko ali brezpetelinko. kaliber 16 za brezdim-ni smodnik Dovoljenje Imam Bregar — Višnja gora ?8.	5451-6
PLANINSKE KNJIGE Kugyja In »Koča na Robu« kupim. Cop Jaka. Jesenice. železarna.	5357-6
KLAVIRSKO 1‘ARMONIKO. 32 ali 48 basov, kunim Naslov v podružnici SP Trbovlje.	5402-6
KUPIMO dva večja električna friži-derja, velik pivski aparat, aparat za pripravljanje masla, električni ali ročni, električno mesoreznico in manjšo ročno mesoreznico, lovsko puško in dobro ohranjen pisalni stroj — Ponudbe na naslov : Ekonomija in počitniški dom Ministrstva težke industrije FLRJ Statenberg-Makole — Slovenija.	5363-6
KUPIM 5 zabojev, kvadratni meter alt malo več, najraje tobačne. Naslov v ogl. oddelku.	6366-6
OMARO za obleko, rabljeno, temno — kupim. Žepič, Beethovnova številka 9-1.	6379-6
KUPIM dobro ohranjeno otomano. — Naslov v ogl. odd.	5391-6
RIŽ za bolnika nujno kupim ali zamenjam za enotno moko. Ponudbe z navedbo cene alt zamenjam na.ogl. odd. pod Rabim nujno takoj. 6389-6 KUPIMO elektromotor za vodno črpalko 4 KS. Semenarna za Slovenijo — Ljubljana, Gosposvetska 5.	6353-6
TENIS REKET in žogo, dobro ohranjena, kupim Naslov v oglasnem oddelku	5355-6
ŽIČNO OGRAJNO MREŽO, kupim ali zamenjam za Jabolka. Ponudbe pod mreža na ogl. oddelek.	5328-6
SELENOV USMERJEVALEC za ca 400 mA ali več pri 500 V kupim ali zamenjam za radiomaterial. Ponudbe na oglas, oddel. pod Neprežgane plošče	5368-6
KUPIM 6 gr zlata, 22 karatnega za zobe, dam tudi zraven 1 kg prave kave, nujno rabim. Koritnik Franc, Loke 495, Trbovlje.	5405-6
ELEKTRIČNI ŠTEVEC 220 volt kupim. Marko Dragotin, Trbovlje II, Ojstro 12.	5404-6
KUPIM dve posteljni mreži 190—92 cm in čisto otomano, vse dobro ohranjeno. Ponudbe z navedbo cene na podružnico SP Trbovlje.	5403-6
ZAMENJAM
KOKOSI Leghorn zamenjam za koruzo ali koruzne Izdelke. — Blejska Dobrava 91.	5035-7
LIKALNIKE in koruzno moko zamenjam za pravo kavo. Naslov v ogl. oddelku.	5433-7
ZIDNO OPEKO zamenjam za dobro moško kolo, lahko brez gum. Naslov v podružnici SP Kranj. 5423-7 DETELJO LUCERNO zamenjam za mešano prašičjo krmo. Zaloška cesta štev. 159.	5441-7
ZAMENJAM čm sukanec, strojni, za belega, eventualno prodam. Ponudbe pod 5000- metrov na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	5261-7
ZAMENJAM 10 m GRADLA za žimanioe, 12 brisač in 12 žepnih robcev za 30 kg žime. — Ponudbe oglas, oddelku pod »Doplačilo«	4434-7
KROMPIR, KORUZNI ZDROB IN RŽENO MOKO zamenjam za pravo kavo, med ali jabolka Naslov v oglasnem oddelku.	5259-7
LUŽNI KAMEN zamenjam za živila ali pravo kavo. Fočtč, Zalog številka 102.	5437-7
ZAMENJAM zlato žensko zapestno urico, dekliški plašč, dobro ohranjen, ln cikorijo za volneno blago za plašč in obleko. Ponudbe pod 5 m na ogl. odd.	5413-7
PRAVO KAVO, zamenjam za ženski glavnik. Naslov v ogl. odd. 5180-7 OLJE zamenjam za volneno blago za obleko. Naslov v ogl. odd. 5463-7 MOŠKO KOLO zamenjam za 4 cevni radijski aparat. Razliko doplačam po dogovoru. Rotar Jože, Ciril Metodova
—	Jesenice.	5359-7
ČRNO FINO VOLNENO blago za ženski plašč s podlogo zamenjam za modro enako. Naslov v podružnici SP Kranj.	5460-7
REZERVNE DELE za »Opel Bilc« za menjač 3 tone zamenjam za radijski aparat eventualno prodam. Ponudbe poslati : Batič L., Kranj, Cesta na Golnik št. 24.	3361-7
MAST zamenjam za modri ali zeleni pliš za obleko. Naslov v podružnici SP Kranj.	5362-7
ZAMENJAM 3.20 m temnosivega blaga za moško obleko za blago svetle barve. Pojasnila v telefonski centrali Univerzitetne knjižnice.	5380-7
ZAMENJAM MAST za veliko pernico, novo ali dobro ohranjeno. Štrukelj Marija, Mestni trg 15.	5350-7
PRENOSNI ŽELEZNI KURNIK ln par mladih kokoši zamenjam za živila ali prodam. Naslov v ogl. odd. 5351-7 ČEVELJČKE, visoke, nove št. 26 zamenjam za karkoli. Naslov v oglas, oddelku.	5324-7
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, zamenjam za dober šivalni stroj z okroglim čolničkom. Naslov v oglas, oddelku.	5325-7
VINO (rebulo) zamenjam za pšenico.
—	Ponudbe na oglasni oddelek pod
Vino.	6326-7
KORUZNE IZDELKE ali enotno moko dam za rozine ali plačam. Vprašajte do 13. ure. Naslov v ogl. odd 53S4-7 MOŠKO KOLO zamenjam za žensko kolo. Ižanska cesta 96.	5394-7
TRI METRE MOŠKEGA predvojnega blaga s podlogo, zamenjam za nove gojzarje št 38 ali krom usnje. — Ogled od 2. ure dalje. Več po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 5392-7 ELEKTRIČNI VRTALNI APARAT do 8 mm, zamenjam za kolo ali kaj drugega. Naslov v SP Celje. 5400-7
ENOSOBNO STANOVANJE v Polju zamenjam za enakega v rajonu Center. Naslov v poslovalnici Masary-kova 15, Ljubljana.	5410-10
ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju zamenjam za enako v Ljubljani. — Povšetova 12, vratar.	5376-10
MEDICINEC višjega letnika, miren — Išče sobo. Ponudbe pod Kjerkoli na oglasni oddelek	5369-10
OPREMLJENO SOBICO ali kabinet Išče kjerkoli za svojega nastavljenca ki je ves dan odsoten. Ponudbe na Gjud Aleksander, Kongresni trg številka 6.	5386-10
TAKOJ ZAMENJAM enosobno stanovanje s pritiklinami za prazno večjo sobo z onim, ki bi prevzel posle hišnika; Ponudbe na oglasni oddelek pod Hišnik.	5464-10
LEPO SONČNO opremljeno sobo zamenjam za enako. Ponudbe pod Mirna bližina bolnice na ogl. odd. 5349-10
RAZNO
MODNE SKICE, zelo okusne, moške, ženske ln otroške, kakor tudi perilo za pomlad in poletje 1949 izdeluje v omejenem številu Prvi model-Sa-lon Grčič, Zagreb, Dalmatinska številka 12.	3849-1«
IŠČEM OSEBO, ki bi šla na deželo na štajersko ln ima veselje do malega posestva, 5000 kv. m zemlje in mala hišica s hlevom. Posestvo je v letoviškem kraju. Pismene ponudbe na ogl. odd. Ugodnost.	5421-14
IZGUBIL SEM aktovko s perilom — Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na ogl. odd.	5428-1«
ZELENA SVILENA RUTA ml ja zmanjkala v nedeljskem opoldanskem vlaku. Pošten najditelj dobi nagrado, če odda ruto na kolodvoru Škofja Loka.	5491-1«
UŠEL JE rumenozeleni papagajček »Koki«, Prosim poštenega najditelja, naj ga vrne proti nagradi. Otru-ba, Gregorčičeva 12.	5415-1«
OFICIR JA je 13. t. m, ob 15. uri v Tivoliju pri prelazu pozabil fotoaparat. Najditelj naj ga vrne proti nagradi v Malijevi ulici štev. 23 — Kodeljevo.	5440-1«
NA POTI od poroko sem na jutranjem vlaku od Ljubljane do Novega mosta dno 6. t. m. pozabila sivo jopo Prosim poštenega najditelja, naj Jo vrne proti nagradi. Kovačič, Vrhov-čeva ulica 3. Ljubljana. 5420-14 Prosim tov., ki je pomotoma zamenjal kovčeg dno 13. t. m. na vlaku, ki. iz Maribora prispe v Ljubljano ob 6.30, naj ga vrne, ali naj se oglasi na naslov Srumpf, N. M. Sp. Hrušica Ljubljana.	5422-14
PODPISANI HORVAT Štefan lz Pe-tanjcev preklicujem vse neresnične vesti, ki sem jih govoril dne 23. januarja 1949 po gasilski skupščini o Debelaku Alojzu iz Petanjcev. Horvat Štefan.	5462-1«
V VEČERNEM VLAKU z Jesenic je bila v nedeljo pozabljena v kupeju črna velika boa. Prosim osebo, ki jo je pomotoma vzela, da mi jo vrne proti dobri nagradi. Josiplna Smodej, Slomškova št. 5-II.	5465-14
IZGUBILA SEM 31. januarja v Domžalah pred zadrugo denarnico, v kateri so bili Industrijski boni, kmečki boni, točke, kamenčki za vžgalnik ln precej denarja. Prosim najditelja, da vrne Izgubljeno na naslov, ki je na bonih.	5356-14
NAJDENA je aktovka, naslov najditelja v ogl. odd.	5382-14
PETELIN, ujet v soboto pri tromo-stovju, je last Armič M„ Kongresni trg 3-III, kamor naj tovariš javi svoj naslov.	5381-14
LOVSKI PES ptičar, mladič, Se je zatekel. Lastnik dobi naslov pri vratarju »Ljudske pravice«. 5329-14
+ S potrtim srcem naznanjam, da me je danes za vedno zapustila moja zlata mama
FRANČIŠKA ZALAZNIK
bivša prevoznica
Pogreb moje drage mame bo v torek 15. februarja z Zal, iz kapelice sv. Petra ob 14.30.
Ljubljana, 14. februarja 1949.
’	žaluje: sin Metod.
+ Umrla je naša ljubljena, skrbna mama, stara mama, sestra in teta
KRISTINA SLAPŠAK roj. VIVOD
vdova po rudniškem uradniku
Njeno izmučeno truplo bomo prenesli v torek 15. t m. ob 2 z žal, iz kapele sv. Andreja na pokopališče, kjer ga bomo položili k večnemu počitku. Stožice, Maribor, Krmelj, 14. II. 1949.
žalujoči : Justi, Dragica in Marica por. Luen, hčerke, Slavko in Vinko, sinova, in ostalo sorodstvo.
NEPREMIČNINE
HIŠICO, novo, leseno, 2 sobi s pol Joha zemlje, mlad sadonosnik, 15 minut od postaje, prodam. Ponudbe na SP Celje pod Hišica lesena. 5397-8 HIŠICO z nekaj, zemlje kupim do 100.000 din kjericoli v Sloveniji. Ponudbe na podružnico SP Celje pod Kjerkoli.	5396-8
SREDNJE POSESTVO za rejo 3 glav živine prodam. Klenovšek Barbara, Lakavo 33, Loka pri Zidanem mostu.	5401-8
V NAJEM
POŠTENEMU NAJEMNIKU oddam polovico kleti. Ponudbe pod Strogi center na ogl. odd.	5459-9
SOBE — STANOVANJA
SOBO najraje v sredini mesta, Išče za takoj mirna študentka. Ponudbe pod Prosim — nujno na ogl. odd. 6008-10 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo in pritiklinami v sredini Novega mesta zamenjam takoj ali pozneje za enako ali manjše v Ljubljani. Ponudbe pismeno na ogl odd. pod geslom »Spomlad«.	6120-10
LEPO PRAZNO sončno sobo v Kranju zamenjam za večjo. Naslov v podružnici SP Kranj	5424-10
ZAMENJAM 2-sobno stanovanje z velikim vrtom (3000 m2) ln pritiklinami na bližnji periferiji, primerno za družino z otroci, za enosobno, po možnosti g kabinentam, kjerkoli v Ljubljani — Naslov v oglas, oddelku.	5205-10
ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za enako v Mariboru. Naslov v ogl. odd.	543 6-10
ZAMENJAM veliko sončno parketira-no dvosobno stanovanje s kabinetom z vsemi pritiklinami, v centru, za-dvosobno ali za veliko enosobno stanovanje s kabinetom z vsemi pritiklinami na Viču. v št. Vidu, šiški ali bližnji okolici Ponudbè na ogl. odd. pod Takojšnja zamenjava 5414-10 PRAZNO SOBO nujno iščem, lahko posodim kuhinjo Ponudbe pod Ves dan odsotna	5327-10
LEPO DVOSOBNO stanovanje pri tovarni »Zmaj« zamenjam za enako ali večje v	centru	Ponudbe pod
Zmaj. na ogl.	odd	5455-10
IŠČEM SOBO	kjerkoli	Ponudbe na
ogl. odd pod	Pošten	5365-10
_ V neizmerni žalosti javljamo ža-1 lostno vest, da nas je za vedno zapustila naša predobra mama, stara mama, sestra In teta
MARIJA NUČIČ roj. POGAČAR
v 75. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek 15. t. m ob 15.30 Iz kapelice sv. Jožefa na Žalah, Ljubljana, Bled, Dunaj, 14. II. 1949.
Žalujoči: Berta Lube, hčerka; Janez Pogačar, brat ; Pavla Franovič, Hilda, Gusti, vnukinje, ter družina Franovič.
+ s Po kratkem trpljenju nas je v 69. l*tu starosti za vedno zapustila naša dobra in skrbna mati, tašča ln teta
MARIJA ŠKERLJ
upokojenka Tobačne tovarne
Pogreb predrage pokojnice bo v torek 15. februarja 1949 ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta št. 118. na pokopališče na Viču. Ljubljana, 14 februarja 1949.
žalujoči: Minka, hčerka; Vinko Škerlj, zet, in ostalo sorodstvo.
+ Po neizmernem trpljenju je umrla moja zlata mati
IVANA REMIAŠ roj. Osolnik
zasebnica
Pogreb predrage rajne bo v sredo 16. t. m. ob pol 3. popoldne lz kapelice sv. Nikolaja na pokopališče. Ljubljana, 14. februarja 1949.
žalujoča hčerka Terezija, In vsi sorodniki.
očka
Sporočamo žalostno vest, da Je umrl moj nepozabni mož, dobri
AVGUST KORENT
planer
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 15. februarja ob 15 iz kapele sv. Jakoba na pokopališče Ljubljana, 14. februarja 1949
žalujoči: Majda roj. Rlhteršič, žena; Rajko. Herman in Gusti, sinovi, m ostalo sorodstvo
Urejuj? uredniški odbor Ljubljana Knafljeva ulica štev 5/ll — leieioi uredn.'va m uprave štev
55-22 do 5š-2h (toe), urednik ('ene Kranic
uprave za i juhi jurske naročnike štev 38-23 -— Tiskarna oSloveoskega poročevalca« — Odgovorili