Leto LXXHL, št. 60
Lpzaljaaa,
Cena Din
Izfeaja vsak dan popoldne bsvaaemai nedelje m praznike. — Tnamull <k> 80 patit vrat a Din 2, do 100 vrst k Ete 2.50, od 100 do 300 vrst a Din a, večji maerati petit ▼rata Din 4.—. Popust po dogovora, inseratari davek posebej. - >Slovenski Narode *elja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se z*
LJUBLJANA,
»-«. »-23. 31-24 Si-
le*: MARTBOR. Grajski trg M. T — NOVO MESTO, Ljohijanska M — CELJU celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica i, telefon it. 65; uprave: Koeenova al. 2, telefon «_ 190      JEStLMCE: Ob kolodvoru lat. J GRAĐBC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani it- 10.3SL
Sovražnosti na Finskem ustavljene
Po poročilih iz Moskve je bil danes ponoči podpisan mirovni sporazum med 2insko in sovjetsko delegacijo — Danes dopoldne je finska vlada uradno potrdila sklenitev miru — Zadnjo besedo ima finski parlament
Helsinki, 2o. marca. s. (Reuter). Dopoldne nekaj pred 11. je finska vlada uradno potrdila sklenitev sovjetsko finske mirovne pogodbe. Pred tem je bilo preko finskega radia uradno javljeno, da so na vsej sovjetsko finski fronti sovražnosti prenehale.
Stockholm, 13. marca. AA. (Reuter) Po vesteh iz Helsinkov ponoči ob 0.15 finski merodajni krogi še niso imeli uradnega potrdila o besedilu mirovne pogodbe. Nekoliko pozneje pa je Reuterjev dopisnik izvedel, da je besedilo mirovne pogodbe bilo po švedskem zunanjem ministrstvu dostavljeno finskemu poslaniku v S točk -bolmu Erkku. ki je tekst takoj poslal svoji vladi.
Helsinki. 13. marca. & (Reuter) Nekaj minut po polnoči, potem ko je že moskovski radio objavil vsebino DodDisane pogodbe, je finski radio sporočil, da je končna odločitev glede sklenitve miru prepuščena finskemu oarlamentu.
Finski parlament je zasedal včeraj ves dan. pa tudi danes ponoči do jutra. Doslej ni poročila, da bi bil mirovno pogodbo ratificiral- Seja parlamenta je sicer tajna, vendar Se je izvedelo, da poteka zelo burno. Vojni m prosvetni minister se s sklenitvijo miru ne strinjata in sta baje
podala, ostavko.
.Tutranja poročila pravijo, da «e boji na
fronti med sovjetskimi in finskimi četami še nadaljujejo.
Tuđi po pogodbi, ki jo jc objavil sdo-skovski  radio  in so jo potrdile razne po-
roeevalske agencije iz Moskve, pa mora »kleru en o mirovno pogodbo ratificirati tako finsko kakor tad i sovjetsko naredno zastopstvo.  Finski   in  sovjetski parlament
bosta torej morala izprecovoriti še zadnjo
besedo.
l<*ndon. 13. rrrarca. s. fReuter) MEoSfaov-s(d radio ie obiavil besedilo mirovne oo-Sodbe. ki je bila pod pisarn med sovjet-
skimi in finskimi zastopniki davi ob 1.15
/.j utra i.
Švedska poročila pravijo, da jc finski parlament zasedal davi do 3. zjutraj. Sklepi, ki jih je sprejel, še niso znani. Po finski ustavi postane vsaka mednarodna pogodba veljavna šele. če jo sprejme parlament s petšestinako večino, to se pravi, da bi izmed 200 poslancev finskega parlamenta moralo glasovati za mirovne oo-goje 166 poslancev.
Možnost ostavke finske vlade
Finska meja, 13. marca. AA. (Havas) V gotovih finskih krogih se ne izključuje možnost, da parlament odkloni ratifikacijo sporazuma, sklenjenega v Moskvi. Računa se tudi z možnostjo, da bo vsa vlada dala ostavko. V tem primeru bi bilo rao-sroče. da pridejo na oblast Lmdje. ki bi bili odločeni voditi borbo do konca. Gotovi finski krogi smatrajo, da Je nemška agen-
c-ija DNB širila vest, da je finski parlament stvarno ratificiral sporazum v Moskvi, ravno zaradi tega. da bi bila izključena motnost odklonitve ratifikacije,
Amsterdam. 13. marca. AA. (Havas) Po ves teb iz Helsinkov bosta zaradi podpisa finsko sovjetskega sporazuma dala ostavko dva finska ministra in to minister za narodno  obrambo Nikanei in prosvetni
minister Hanula. Finski parlament bo zasedal še danes.
VVashington, 13. marca. s. (Reuter) V tu-ka, j s. nji h političnih k rog: i h jc vzbudila vest
o sklenitvi miru med sovjetsko Busijo in Fir&ko, pod zelo težkimi pogoji za Finsko,
globoko razočaranje. Senatorji in člani reprezentančne zbornice so izjavili, da je treba smatrati mirovne pogoje za Finsko kot nov poraz demokracije.
Vsebina mirovne pogodbe
Ce bo Unski parlament odobril sporazum, bodo Finci izgubili vso Karelijsko ožino, Viborg z zalivom, zapadno in severno obalo Ladoikega je-zera, polotoka Ribacji in Srednji, sovjeti pa bodo izpraznili le Pečengo ter dobili Hango v najem za trideset let — Sovjeti bodo imeli prost prehod na švedsko, Finska pa ne bo smela skleniti nobene zveze s tretjo državo
Moskva, 13. marca. s. (Ase. PressK O podpisu sovjetsko finske mirovne pogodbe je bilo ponoči objavljeno uradno poročilo sovjetsko vlade, ki pravi med drugim:
Med 7. in 12- marcem so bila v Moskvi med avtoriziraruim predstavniki Sovjetske unije Molotovom. Ždanovom in Vasiljev-afcjm ter predstavniki finske vlade Ryti-iem, dr. Paa^iki vijem, VValdenom in Vo-jonao pogajanja o vprašanju zaključenja vojaških operacij in podpisa mirovne pogodbe. Pogajanja so 12. marca privedla do podpisa mirovne pogodbe med sovjetsko Rusijo in Finsko. Sledi tekst pogodbe in dodatnega protokola.
Pogodba se glasi:
Predsedstvo vrhovnega sveta SSSR in predsednik finske republike sta v želji, da napravita konec sovražnostim med obema državama in vzpostavita med njima stalne mirovne odnosaje, ter v prepričanju, da je treba ustvariti dokončne pogoje za varnost obeh držav ter varnost mest Leningrada, in Murmanska. kakor tudi železnice v Murmansk. v skladu z interesi obeh držav pooblastila za. podpis pogodbe na eni strani ministrskega predsednika Molotova, člane vrhovnega sovjetskega sveta ždanova in brlgadnega poveljnika Vasiljevskega, na drugi strani pa ministrskega predsednika Rvtija, ministra dr. Paasikivija, generala Waldena in profesorja Vojonaa. Ti so po predložitvi svojih pooblastil podpisali
naslednji sporazum:
1- Sovražnosti med sovjetsko Rusijo in Finsko takoj prenehajo v skladu z določili protokola.
Z. Ker je potrebno potegniti mejo med obema državama na novih linijah, se izroči ozemlju Sovjetske unije vsa Kar e 11 j -ska ožina z mestom Vi bor g om, Vlborškim zalivom z vsemi otoki, zapadna i** severna obala Ladoškega jezera z mesti Kekshoim in Sorta vala; nadalje nekaj otokov v Finskem zalivu in ozemlje v Kareli ji, vzhodno od linije, določene v protokole, skupno z mestom Kuolanjarvi. Isto tako izroči Finska Sovjetski uniji polotoka Ribacji in Srednji v skladu s priloženim zemljevidom. Za določitev podrobnosti bo z obeh strani sestavljena komisija obojestranskih zastopnikov. Ta komisija mora biti sestavljena v teku 10 dni po podpisu pogodbe.
S. Obe podpisnici se obvezujeta, da se
in ne bosta sklenili nobene zveze s tretjimi državami, ki hi bila naperjena proti eni izmed njiju.
4. Finska republika pristane, da za dobo 30 let proti letnemu plačilu 8 milijonov finskih mark da Sovjetski uniji v mUf&m mesto Hango in morje ter ozemlje okoU Hangbja v območju 5 milj proti vzhodu in jugu ter 3 milje proti severu in zapadu, kakor tudi nekaj otokov v okolici, v skladu s karto. Sovjetska Rusija ima pravico, da na tem ozemlju ustanovi svoje mornariško oporišče, ki ima namen, da prepreči vsak napad proti Finskemu zalivu. Za zaščito tega ozemlja ima pravico, da vzdržuje na svoje stroške tam kopno in letalsko oboroženo silo v jakosti, Id jo smatra za potrebno. Finska se obvezuje, da v 10 dneh po podpisu pogodbe umakne iz Hangbja svoje čete in upravne oblasti ter ozemlje izroči v upravo sovjetske Rusije.
5. Sovjetska Rusija pristane, da umakne svoje čete iz Pečenge v skladu s prostovoljnim pristankom, ki ga je dala v mirovni pogodbi leta 1930. Finska pa se v skladu s pogodbo iz leta 1920 obveže, da v arktiskih vodah ne bo imela nobenih mornariških ali drugih oboroženih edinic, razen patrolne ladje z manj nego 100 ton, ki jih ima lahko brez omejitve števila. Tudi ne sme imeti več nego 15 patrolnih ladij, vsako z do 400 ton nosilnosti. Kakor je bilo določeno te v pogodbi leta 1920, ne sme vzdrževati Finska ob arktiški obali podmornic ali oboroženih letal, enako tudi ne Ink vojne mornarice, mornariških oporišč ali skladišč v večjem obsegu, nego so potrebne za dovoljene ladje.
6. Kakor določa že pogodba iz leta 1990, imajo sovjetska Rusija in njeni državljani pravico, da preko ozemlja pri Pečengi potujejo v Norveško in nazaj brez ovire. Isto tako sme Sovjetska unija ustanoviti v Pečengi svoj konzulat. Prehod v Norveško in nazaj preko tega ozemlja mora biti izvzet od vsake kontrole, razen one, ki Je potrebna za regulacijo tranzitnega prometa. Sovjetska unija za ta prehod ne plača carinskih pristojbin. Prehod se vrši samo v smislu določil za mednarodni promet. Sovjetski državljani, ki gredo škod ozemlje, imajo pravico to storiti aa podlagi sovjetskega potnega lisia. Sovjetska letala smejo vzdrževati redno civilno letalsko zvezo med sovjetsko Rusijo te Norveško skozi ePčeugo, toda s varovanjem
7. Finska vlada mora dovoliti pravico za prost promet med sovjetsko Rusijo in švedsko. V to »vrbo se obvezujeta obe državi, da zgradita po zmotnosti v teku leta 1940 novo železnico med Kandalakšo in Kemijarvijem bi sicer tako, da prevzame vsaka od obeh držav gradnjo na svojem ozemlju.
8. Gospodarski odnosa ji med obema državama bodo obnovljeni takoj, ko stopi v veljavo mirovna pogodba. Pričela se bodo nato pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe.
9. Mirovna pogodba stopi v veljavo takoj po podpisu. Podvržena je Izmeni ratl-fikaoljskih listin, ki se mora izvršili v teku treh dni v Moskvi. Pogodba je sestavljena v dveh originalih, katerih vsak ima ruski, finski te švedski tekst.
Dano v Moskvi, 12. marca 1940. Slede podpisi vseh sedmih delegatov.
Dodatni  protokol določa oottrobnosti u»ku odrona i iinrrrrlnnranju, obeh in o ustavitvi sovražnosti ter
L  Sovražnosti   se ustavijo 13. opoldne po leningrajskem
2. Med obema vojskama koj nevtralna oona enega kilometra.
3. Umaknitev čet oziroma njihovo na-| predovanje se prične južno od Lieksc 15.
marca ob 10.. severno od Liekse na Iti. marca ob 10. Umik oziroma napredovanje se mora vršiti tako. da čete ne prehodijo dnevno manj nego 7 km. Druga stran mora pri tem operirati tako. da je med umikajočimi se in napredujočimi četami vedno razdalja 7 km
Protokol nato podrobno določa, do katerih dni mora biti premikanje čet na nove položaje dovršeno. Roki so večinoma 20., 22. in 26. marec. Sovjetske čete morajo izprazniti Pečengo do 10. aprila.
4. Poveljstvi obeh vojsk se zavežeta, da pod vzameta potrebne korake, da bo prebivalstvo in naprave v ozemljih, ki preidejo v drugo državo, zaščiteno. Ne smejo biti poškodovana ali uničena niti mesta ali obrambne in gospodarske naprave, letališča, skladišča, železniške zveze, industrijska podjetja. brzojavne naprave in elektrarne. V tem smislu morajo biti nod-vzeti potrebni ukreni.
5. Vsa vprašanja, ki nastanejo iz prenosa ozemlja med obema državama, bodo določeni od obeh strani na licu mesta od posebnih predstavnikov obeh vojsk.
6. Izmena vojnih ujetnikov se prične takoj po ustavitvi sovražnosti.
Slede oodmsi vseh delegatov.
Odmev Daladiero vih izjav v Londonu
London, 15. marca a,- (fiavas) Vsa današnji  angleški   listi- se   bavi jo  z včerajšnjim
govorom ministrskega predsednika Dala diera v francoskem parlamenta.
»Daily Tclejfraph« posveča govoru uvodnik in mu pripisuje največjo y&žnoet Pravi, da Anglija m Francija pomagata svojim prijateljem, čeprav sta sredi težkega konflikta z Nemčijo,
»Dai1y Express« kritizira stališče skandinavskih držav glede pomoči Finski, pravi pa, da na podlagi pakta Društva oarodov Švedske ni mogoče prisiliti, da bi dovolila prehod zavezniških čet na Finsko. Angleški diplomatski krogi pa so prepričani, da je Švedska s to odklonitvijo spravila v težaven položaj vse male države, ki se ne morejo same braniti in so odvisne od pomoči velesil. Tudi vsi drugi listi kritizirajo švedsko in norveško stališče in podajajo najvišje priznanje junaštvu finskega naroda.
Potopljene podmornice
London, 12.  marca.  AA. (Reuter) Izve
se. da je nemška Bodrnoariica. za katero mislijo, da je bila potopljena v Helgoland-skem zalivu, počasi izplula na Dovršino. ko jo je zapazil britanski bornbnik. ki se je prav tedaj pokazal izza oblakov. Bombnik je takoj napade4 in vrgel štiri oombe po 115 kg. od katerih je ena padla prav na podmoraični stolp. Misli se. da ie tudi druga bomba zadela cilj. Britanci pilot sporoča, da je prej, preden je od letet videl kako sta kljun in zadnji del podmornice molila iz morja, medtem ko ie bil srednji del podmornice nod vodo. Nekoliko pozneje ie britansko ogledniško letalo opazilo na mestu, kjer ie bil izvršen napad, večje število nemških r*atro?nih ladij.
London, 13. marca. AA. (Havas) Sedaj se smatra, da znaša število notoplienih nemških podrnornic čez 50 in da je veliko število podmornic težko poškodovanih. Prvi lord. admiralitete Churchill smatra, da so bile vsak teden od začetka vome potopljene dve do štiri podmornice.
Ameriško javno mnenj*
New Vork, 13. marca. AA. Reuter: Zavod za preizkušanje javnega mnenja je pri edU anketo o vprašanju: Ali smatrate, da je že prišel čas za sklicanje konference, ki bi razpravljala o odprtih problemih Evrope in bi naredila konec vojni med zavezniki in Nemčijo? Na to vprašanje je 55% oseb odgovorilo s da, 42% pa s ne. Ostali 3% so dali nedoločene odgovore.
Drugo vprašanje se je glasilo: Ali naj bi se Zedinjene države po vasem mnenju udeležile take konference. Na to je odgovorilo 55% s na, 45% s
Pred Wellesovitn odhodom iz Londona
London, 13. marca s. (Reuter) Ameriški državni podtajnik za zunanje zadeve Sum-ner WeJles bo imel danes razgovore z ministrom za dominione Edenom, bivšim ministrskim predsednikom Llovdom Geor-geom, visokim komisarjem za Avstralijo Bruccom in članom parlamenta J. Mackso-nom. Zvečer se bo VVellcs sestal ponovno z ministrskim predsednikom Chamberlai norru ki mu potem priredi večerjo.
Zaplenjeno nemško
London. 13. marca. L Angleški minister za pomorsko blokado je objavil, da ie bilo do 1. marca zaplenjenih 1,800.000 ton nemškega blaga. Ce bi to blago naložili na vla!ke, bi bilo potrebnih 2.250 lokomotiv, vsaka s 50 vagon L Ce bi te vagone zvrstili drugega za drugim, potem bi segali ta železniški park približno od Berlina do Saarbru ckena.
Trgovinske pogodbe med Anglijo in severnimi državami
London, 13. marca. s. (Reuter) Sinoči je bilo objavljeno, da sta sklenili Anglija in Danska novo trgovinsko pogodbo, ki v glavnem določa, da bo ohranjen njun medsebojni trgovinski promet na predvojni višini. Podrobnosti pogodbe še niso znane. Enako pogodbo je pred dnevi oodrnsala Anglija z Norveško.
trgovinske mornarice
Amsterdam. 14. marca. Nizozemska ladja >AJota < (9000 ton) se je po eksploziji med vožnjo v Severnem morju potopila. 42 mož posadke je sprejela neka angleška ladja. Ladja je bila na poti iz Rotter-dama v Curacau. Od začetka vojne pa do danes je Nizozemska izgubila 23 ladij v skupni tonaži 91.626 ton. Pri tem je izgubilo življenje 217 mornarjev. Štiri nizozemske ladje so potopile nemške podmornice. Vzrok potopitve treh ladij je neznan, ostale so zadele na mine. 5 ah pa se pogrešajo.
Sinoda pravodavnik
13. marca, AA. (Havas) V Jeruzalemu bo sestanek sinoda pravoslavnih cerkva ob sodelovanju treh patriarhov Bližnjega vzhoda in to aleksandriiskeea, jeruzalemskega in antijobijskega. To ie prvi sestanek te vrste od leta 1843.
Bruselj, 13. marca. s. (Reuter) Belgijska vlada ie vložila pri nemški vladi nov oster protest proti kršitvi nevtraln:sti belgijskega ozemlia s strani nemških letal. Kljub svečani nemški obljubi ob priliki nedavne sestrelitve belgijskega letala po nemškem letalu so včeraj nemška letala
fnf Vatikanom
New Vork, 13. marca. AA. (Havas). Poskusi zbližanja med Nemčijo in Vatikanom dajejo velikemu newyorakemu dnevniku >Newyork Staatazeitung« povod, da sprašuje nemškega odpravnika poslov Tom-sena, zakaj je pred kratkim tako napadel katoličanstva Čudimo se, pravi list, da je mogel visok nemški diplomat ravno pred Ribbentropovim odhodom ▼ Run govoriti proti »mednarodnemu katoličanstvu«.. Ali morejo taki napadi, gledani s stališča realistične politike, pripomoči k odstranitvi kft
Iz notranje politike
HRVATI IX JLGOSLOVENSTVO
Splitski ■Narodni liftt« priobčujc daljši članek jugoslovensko orientiranega muslimana M. OHiiianagiea »Metode preteklosti«, ki piše med drugim:
Izhod iz starega stanja je mogoč le v popolni rehabilitaciji našega nacionalnega življenja. Uvod v to rehabilitacijo pa mora biti popolna odstranitev vsega nacionalnega in vsenarodnega iz politične borbe. Treba je vedeti, kje preneha politika in kjr se začne nacionalna ideologija. Namesto mt'tod preteklosti sc Jm> tako Lih k o prišlo do pravih metod našega dela v bodočnosti s pogojem, da jc na obeh straneh ista uvidevnost in razumevanje. Stare metode so mus vodile v dekadenco: v hegemoni-7.fin, ^otizem in separatizem. Treba je sa-četi z drugimi in boljšimi metodami na vseli poljih našega nacionalnega udejstvo-vanja, da srbstvo, hrvatstvo in slovenstvo ne bo šlo več mimo jugoslovcnstva ntri jugoslovenstvo  mimo njih.
Izredno Ugoden trenutek v tem pogled« nam nudi haš sedanja politična konstelacija. Dolgo let so očitali jugoslovenstvu, da je vsiljeno, hegemonistično in brez prave Jugoslovanske vsebine. Zdaj smo v položaju, da se vse to popravi. V docela izjemni situaciji se je Hrvatom poleg velikega kapitala njih dvajsetletne borbe nudila edinstvena prilika, da izvrše popolno renesanso ju^oslovenstva in da nin v marsičem vtisnejo pečat svojega duha. Hrvati morajo danes /a vse večne čase utrditi svoj zaviden položaj v našem jugosdoven-skem prostoru in življenju, da imajo ko4 svoje vso jugoslovenske pokrajine in kom-petenee, namesto omejenih in nepopolnih. Ali bodo razumeli ta trenutek? Zdi se, da
se v osreju I*rincipove Bosne in na obalah sinjega   Jadrana   že   trgajo   megle,   da ne
povsod tu ustvarja boljši svet. ki bo znova vžgal žarišče jugoslovenskrga nacionalizma, da se prav tu ustvarja naš novi mont.   nova  jugoslo\enska šumadija.
ZAHVALA TAISJA
DK.  MILANA RKAK-
Dubrovniška nacionalna društva so o priliki imenovanja dr. Milana Resetarja za člana Srbske kr. akademije poslala odi i kovancu brzojavne čestitke. Dr. M. Re£ctar je odgovoril Matici srbski s pismom, v katerem pravi:
Spoštovani gospod predsednik: Najtop-leje se zahvaljujem Matici srbski svojega nepozabnega rodnega Dubrovnika, ker m> je spomnilo mene, zelo starega Dubrovčana, ki je zelo mlad odšel v tuj svet. Veselim se velikega odlikovanja, ki mi ga je naklonila Srbska kr. akademija, naš znanstveni zavod. Toda veselim se bolj zaradi našega Dubrovnika nego zaradi samega sebe, posebno pa mi je drago, ker je bila ista čast podeljena g. Marku Mn-ratu, še enemu Dubrovčanu iz števila starih borcev Srbov katolikov.
STRANKARSKA NAPETOST V VOJVODINI
V zvezi s prepovedjo velikega shoda HSS v Su bo tiči sta se mudila tam notranji minister Mihaldžič in minister brez listnior dr. Smol jan. ki sta se posvetovala z lokalnimi političnimi predstavniki Srbov bi Hrvatov glede na poostritev srrankarskib odnosov v Vojvodini.
Medtem ko notranji minister ni hotel podati nobene izjave, je dr. Smol jan sprejel novinarje, katerim je med drugim rekel, da bosta oba ministra poročala vladi • uspehih svojih konzultacij. Po njegovem mnenju so razmere v Vojvodini zelo napete in bo treba pod vzeti vse potrebno, da pride čimprej do soglasja v izvajanji politike narodnega sporazuma.
Na vprašanje novinarjev, ali je mogo6a> da se politika sporazuma začne takoj fav vajati tudi v teh krajih, je odgovoril: šitev tega vprašanja se ne sme več sati. Kakor hitro bo nastopil moment, rajo voditi politiko oni, ki koreninijo v narodu. Do sedaj je namreč bilo tako, da as bili na vrhovih političnega življenja v Sn-botici oni, ki nimajo svojih korenin v narodu. (Po poročilu »Hrvatskega dnevnika* je minister Smoljan rekel, da mora voditi politiko Hrvatska seljačka stranka).
V zvezi s tem je imel podpredsednik de dr. Maček  včeraj   v svojem konferenco z ministroma MlhaJdilčem dr. Smol jan oni. Dr. Maček je imel več konferenc   tudi  z drugimi predvsem z dr. Konstaotinovloam.
NESOGLASJA  MED MUSUFMAJfl
Državno tožilstvo v Sarajeva je včeraj izdalo dovoljenje za izdajanje »Pravda« pod izdajateJjstvoui dr. Behmena. Druga »Pravda«, Id naj bi j* Izdajali prijatelji dr. Džaferja Knlenoviča. še ni tesla. Kakor se Izve, državno tonV-stvo temu novemu ttstn ne bo dovolilo, ns bi Izhajalo pod imenom »Pravdne, česar bo Izhajal z imenom »Nova da«.
S tem spor med obe im nsnsftmni skupinama še ne bo rešen, temveč bo ralo končno odločiti sodišče aH ima dr. men pravico izdajati Ust z imenom da« ali pa prijatelji dr. KolenovMa.
Spor zaradi lista »Pravda« dokaz, da vodi dr. Sefidja muslimani  posebno politiko, s tudi potrjujejo prejšnje informacija, na Je treba pričakovati sprememb v
Strem 9
»SLOVENSKI flAROrX«re<k\, 13. marca 1940.
Štev.
Bolgarska zunanja politika
Iz rasprave v Narodnem ookranju o odgovora na prestolni govor kralja Borisa — Pottenci poudarjajo prijateljsko razmerje z finjsslsrljo
Sofijja, la. marca. e. Na včeraišnji seji narodnega sob ram a se ie pričela razprava v zvezi s prestolni m govorom kralia Borisa od 24. februarja Poročevalec Sotir Janev je prečita! odgovor, ki Dravi med drujrim:
Priznanje, ki je sledilo dosedanji uspešni in mirni nevtralnostni nohtki, se kaže v zadovoljstvu in miru bolgarskega naroda. Narodni poslanci se vesele, da se prisrčni odnošaji z bratsko Jugoslavijo in prijateljsko Turčijo nadaljujejo še naprej v istem smislu. Narodni poslanci bodo podpirali  vsa prizadevanja vlade za raz-
voi najboljših odnošaiev z vsemi ostalimi velikimi in malimi državami, da bi se interesi Bolgarije ohranili in da bi bile zadovoljene njene nravice. Duh miroljub-sti. s katerim so prežeti naš: politiki, jamči naSi državi mir in blagodejne rezultate na vseh področjih splošnega državnega življenja, ker nrihaia iz globine narodne duše.
Prvi govornik ie bil vladni poslanec Ivan Rusev. bivši notranji minister, ki ic
interesu Bolgarije. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da m odnoiajl Bolgarije z Ju-Kosiavijo po sklenitvi pakta o večnem prijateljstva postali prisrčni. Sobranje mora delati na to. da se uresniči tudi realna vsebina tega pakta in ds se tako ustvarilo najbolji! odnošaji s bratsko Jugoslavijo. Poudaril ie tudi dobre odnosa je s Turčijo, glede Rumunije r»a je izjavil upanje, da bodo ti odnošaji kmalu izboljšan: Isto je pričakovati glede odnosa j ev med Bolgarijo in Grš!;o. Poslanec Serafin Georgijev ie govoril o
notranji  politiki  in  se  je čudil,  kako ie moglo priti do odstopa  vlade dr. Kiose:
vanova.
Bivši ministrski predsednik Nikola Mu-šanov je govoril o zunanji politiki in izjavil, da mu je bilo svoj čas ponuđeno, naj Bolgarija v«toni v Balkansko svezo, kar pa je odklonil, ker je smatral, ds bi vstop v Balk. zvezo samo ponovno potrdil «
neuillsko mirovno pogodbo. Poudaril ic potrebo poglobitve prijateljstva z vsemi sosedi, da se najde pravična rešitev vseh
govoril predvsem o zunanii politiki Bolga- j vprašani med Bolgarijo in nienimi sosedi
rije in poudarjal, da je ohranitev miru v •
Nemški mirovni manevri
v zvezi z bližnjo vrnitvijo Rooseveltovega odposlanca v Ameriko — Inozemske sodbe o pomenu Ribbentropovega obiska v Rimu
Rim, 13. marca e. Kakor poudarjajo v krogih inozemskih opazovalcev Rimu. je šlo pri rimskih razgovorih predvsem za novo mirovne ofenzivo, ki pa naj ne bi prišla s strani Italije ali Nemci ie. niti s strani zapadnih sil. temveč od Roosevel-ta ali Vatikana. Ker ie Sumrier Welles naletel na dobro mirovno razpoloženje ne samo v I tali ji temveč tudi v Nemčiji, ie šlo pri razgovorih v Rimu najbrž za to. da bi se koordinirala akcija VVashingtona. Vatikana in Rima. Seveda ie to vse odvisno od vtisov in informacij, ki jih bo prinesel Sumner Weles Rooseveltu kakor tudi od ponovnega razgovora, ki ga bo :rnel ameriški državni podtajnik iutri z Mussolinijem.
Pri razgovorih v Rimu se je tudi razpravljalo o odnošaiih med Italijo in sovjetsko Rusijo. Italija in Nemčija želita, da bi se vojna v Evropi ne razširila na sever in na jugovzhod. Po nemškem miš-I ienju bi bilo potrebno v prvi vrsti, da se popravijo italijansko sovjetski odnošaji in da se Italija angažira v sodelovanju z državami iužnovzhodne Evrope, da se na ta način prepreči vpliv zaveznikov. V tem primeru bi Nemčija okrepila svojo gosoo-viarsko pozicijo. Rusija bi dala jamstva Rumimiii, Nemčija b: oa jamčila Italiji, da Rusija zares ne bo krenila proti jugu. "Po vsem tem bi bil uspeh razgovorov v Rimu  nekako naslednji:
V zvez; z Welesovirn poslanstvom ni treba pričakovati iz Rima nobene politične
iniciative, če ne bo dovoli sigurnih elementov za uspeh te iniciative. Treba ie vsekako čakati na rezultate ponovnega Wellesovega sestanka z Mussoliniiem in na njegovo vrnitev v VVashington. Italija je ugotovila, da je neprijateljsko nerazpo-ioženje sovjetske Rusije do nje brez razloga, da pa se je to zadržanje v zadniem nekoliko popravilo.
Glede položaja na Balkanu ie ugotovljeno, da je v interesu obeh strani ohranitev miru. Glede pomorske blokade proti Nemčiji se zdi, da je Italija ooiasnila svoie umirjeno stališče z dobro voljo an-gle^e vlade, ki je prišlo do izraza v povoljni likvidaciji premogovnega spora.
Ribbentrop v Berlinu
Berlin. 13. marca. e. Zunanii minister Kibbentrop je prispel sinoči s posebnim vlakom ob 22.30 v Berlin. Na Anhaltskem kolodvoru so ga sprejeli državni tajnik v zunanjem ministrstvu dr. "VVeiszacker. italijanski veleposlanik Attolico in šefi raznih odsekov ministrstva. Po kratkem pozdravu je Ribbentrop zapustil kolodvor in ostal nekaj časa v razgovoru z Atto-lioom. nato se je pa odpeljal naravnost v kancelarsko palačo Ob 22.50 je Hitler sprejel Ribbentropa. Okoliščina, da ie Ribbentrop takoj po svojem prihodu pozno ponoči odšel na poročanje k Hitlerju, se more smatrati kot dokaz, da so bili razgovori v Rimu zelo značilni.
Proglašen je
treznostni teden
Propaganda za treznost je pri nas potrebna, a •. •
Ljubljana, 13. marca J vednost; vedeti moramo, da je uživanje al-
Razglašeno je bflo, da je toden od 10. do 17. t. m. treznostni, to se pravi posvečen propagandi za treznost, kakor so n. pr posebni dnevi določeni za propagando proti tuberkulozi. Treznostni teden je nedvomno novost pri nas. Propaganda za težnost med nami jc pa tudi potrebna. Nihče ne more trditi, da med nami ni alkoholizma, se manj, da alkoholizem ne pomeni za Slovence velike nesreče. Vendar ima pri nas večina ljudi, čeprav pozdravljajo pobijanje alkoholizma, pomisleke do takšne propagande, pač zato, ker doslej ni bi-1» delo za treznost med nami tako smotrno da bi rodilo kakšne uspehe. Razne akcije zu pobijanje alkoholizma v Sloveniji niso imele prave organizacijske sile in so vzbujale nezaupanje. Skratka, skoraj nihče jih nj jemal resno. Zato se je zdelo, da je bilo treznostno gibanje pri nas prav zaradi trga vedno brez primcrnrpa ugleda, pa. t'idi brez zaslomhc. <*!e pri tem še upošteva mo nekakšno prirojeno nerazooloženje javnosti do vsega, kar diši po abstinenci, sprfvidimo. da jc budilo treznostno gibanje pri nas več ali manj razumlji\' odpor ter je bilo prej predmet zasmehovanja kakor upoštevanja.
To je bilo treba ugotoviti v interesu objektivnosti, ne da bi hoteli kogarkoli žaliti ali omalovaževati njegovo delo. Pač pa moramo ponovno naglasiti, da jc sam ideološki boj proti alkoholizmu obsojen že v naprej v neuspeh, zlasti boj brez trdne znanstvene osnove. Že večkrat smo ob raznih prilikah naglasili, da ima pijančevanje pri nas svoje sociološke vzroke; če ne znamo odpraviti teh vzrokov, je ves boj proti alkoholizmu !e papirnat. Moramo celo s primerno rezervo pritrditi vinogradnikom, da bo boj proti alkoholizmu pri nas brezuspešen, dok'cr vino ne bo imelo primerne cene. To se pravi, dokler ne bo vinogradnik lahko prodal vsega vina, tako dolgo bo prebivalstvo v vinogradniških krajih pijanče-valb in opijali se bodo tudi v drugih krajih s ceneno pijačo. S tem sicer še ni povedano vse. a že zelo mnogo. S podražitvijo vina bi alkoholizem še ne bil povsem odpravljen in jc težko reči, do kakšne mere bi bil omejen. Vendar je nadprodukci-J2 alkoholnih pijač pri nas nedvomno eden izmed važnih vzrokov alkoholizma.
Vzrokov jc pa seveda več. Nikakor bi ne smeli nikdar prezreti, da alkoholne pijače v mnogih naših pasivnih krajih pomenijo Jjudem surogat kruha. Tega morda nekateri ne morejo razumeti, če nc poznajo 0o-bro socialne strukture naših pokrajin. Mislijo, da bi ljudje iahko dovolj pridelali živeža, če pridelajo pijačo. Nc vedo, d* mar-
koholnih pijač v mnogih krajih tudi med otroki že tradicija, ustaljen način življenja, ker je pač tam pijače več kakor hrane. Ljudje v vinogradniških kraiih bi brez pijače ne zmagovali težkega dela pri samem suhem kruhu ali nozabeljeni solati. »Pijača jih drži pokoncu«, kakor pravimo, alkohol jih vzpodbuja ter jim nado-mestuje primanjkljaj dobre hrane.
Seveda je pa alkoholizem razširjen v Sloveniji tudi v krajih, kjer ne pridelujejo vina. Zdi sc, da jc alkoholizem pri nas skoraj povsod enako razširjen, le njegove oblike niso vedno enake, pač pa njegove posledice, ki so zdaj že ugotovljene neizpodbitno v očitnih znakih degeneracije. Po svetov-ij vojni jc vpliv alkoholizma mod nami čedalje bolj očiten, kar si lahko r** lagamo z obubožanjem prebivalstva. Si ■ kovnjaki so ugotovili, da je škodljiv vpliv alkohola rta organizem tem večji, čim večje jc nesorazmerje med použito jedjo in pijačo. To se pravi, da človek, kj mnogo je, tudi lahko mnogo več pije, ne da bi mu alkohol škodoval, medtem ko tisti, ki jc malo ali celo ne je, ko pije. ne prenese brez škode tudi mnogo manj alkoholnih pijač. S tem si tudi lahko razlagamo, zakaj med severnimi narodi, ki popijejo mnogo več žganih pijač kakor mi. kljub temu ni mnogo alkoholikov. Tudi Francozi niso tw glasu kot pijanci, čeprav je med njimi izredno velika poraba vina. (Nekateri sicer domnevajo, da je rzTecfno majhna rodnost v Franciji posledica velikega uživanja alkohola, češ alkohol vpliva na dednost tudi v tem pogledu, vendar je ta domneva Še brez vsakih dokazov). Glad in alkoholizem sta vsekakor v mnogo tesnejši zvezi kakor so domnevali prejšnje čase.
V tem bi morali isfcati smernice praktične propagande proti alkoholizmu pri nas. Izkazalo bi se, da pobijanje alkoholizma
zahteva mnogo več kakor le poveličevanje moralnega pomena treznostnega gibanja, mnogo več kakor de ideološko borbo posameznikov, kulturnih delavcev. Združiti bi se morali socialni delavci in gospodarstveniki, kulturni delavci s higieniki, zdravniki učitelji itd., a vsi bi morali uživati vso podporo in zaslombo pri oblasti b. Vodstvo boja proti alkoholizmu bi morale oblasti celo voditi In ne le podpira** ter r tem boju upoštevati vsa gospodarska, socialna ;n kulturna vprašanja, ki bi jih morali reševati vzporedno. Organizirano tre&nostno gibanje med zasebniki pa bi si naj zastavilo smoter, da bi prepričajo ljudi na vodilnih mestih o nujni potrsbi taksnega, vse-
narodnega boj« proti alkoholizmu. To bi I naj bila glavna naloga njegove propagande.
sikje pri nas matere »hranijo* otroke name      Ob tej priHki pa vprašujemo,, kaj JS S de-
! lom lige proti alkoholizmu, ki je bila sc ustanovljena pa nas m al ja
O* 21. vri
NAJVEČJI ZVEZDNIKI Vm.VNK ROMAM* NERRE BLANCHARD Gssrge Flanimssk BsJniu in drugi
|Ob lt- in 19. ud ssdnjlkrat vAIXA J
I   Edini francoski film. Id Je bil v Parizu predvajan istočasno
v 40 kinematografih:
PREBUJENE STRASTI f
FMrt •— ljubezen — ljubosumnost In greh... — vse strasti, Id napravijo
iz človeka grabežljivo zver ... Ječa, kazen in pok«— ™
šlager, Id ga mora videti vsa LJubljana! Zato vsi v
Kino Slogo
tel. 27-30 Danes ob 21. ur
zastopnike vseh pomembnejših javnih usti nov. O njenem dedovanju nismo žc dolgo nič slišali.
Dr. Josip Orožin pri Abrahamu
Laško, 13. marca
Danes pred petdesetimi leti se je rodil na < »omMskem v lepi Savinjski dobni spoštovani naš sreski podnačelnik dr. Josip Orožin, Ko je dovršil ljudsko šolo v domačem kraju, nižjo gimnazijo v Celju, višjo pa v 1 j ubijani, se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju, ki jo je dovršil z odličnim uspehom in kjer je položil tudi doktorat Na "vojih službenih mestih v Novem mestu. •Camniku in sedaj v Laškem je radi svojih 'rednih zmožnosti, radi velike ljubezni *<> svojega poklica v politično upravni službi kmalu zadobil tak ugled, da je danes v *>voji najlepši življenjski dobi znan ne le v o2jem krogu, temveč po vse t državi kot eden najsposobnejših in najmarljivejMh i"Iitično upravnih uradnikov in to >e po-
sebej na svojem mestu kot sreski podna čelnik. Pri vsem odgovornem in nelshken delu La odlikujejo velika objektivnost, red ka poštenost in ljubeznivo ravnanje v služ bi, izven nje pa si ne moremo misliti bo drejšega in prijetnejšega družabnika, tako da ga ljubi in spoštuje njegovo uradništve prav tako kakor ljudstvo, s katerim je po sredna ali neposredno kakor koli v stiku.
Radi svoje težke službe morda pa še bolj radi nekoliko rahlega zdravja se naš jubilant ni utegnil niti ni mogel udejstvo-vati na javnem polju, toda s srcem zavestjo in vsemi dejanji je bil prej in je vedno odločno v vrsti naprednih naših meščanov tudi ves čas svojega desetletnega službovanja v našem mestu, ki si danes brez razlike političnega prepričanja šteje v posebno čast in prijetno dolžnost, da mu k lepemu življenjskemu jubileju iz vsega srca čestita, želeč mu nadaljnjih uspehov na odgovornem mestu. Sprejme r3j obenem še želje, da bi nam v polnem zdravju ostal ohra njen še premnogotera leta. nam prijatelj in vzglednik, veliki naši domovini s svojimi zmožnostmi pa trdna opora v dobrobit naroda in države. Živel še na mnoga leta!
Koncert Akademskega pevskega zbora
Značilen je bil predvsem zaradi historično razvojnega
vidika
Ljubljana, 13. marca V ponedeljek jc priredil APZ svoj obi-
ajni vsakoletni koncert, tokrat v proslavo dvajsetletnice Aleksandrove univerze. Za spored si je izbral, sledeč svojemu načrtu, slovenske skladatelje iz čitalniške
i obe in začetkov Novih akordov. Skoraj vsi, na koncertu zastopani skladatelji (Vo-larlč, Kocjančič, Leban, Gerbič, Piroat. Michl, Sve te k in Sachs), so več ali manj iste romantične smeri, ki je poleg glasbe označevala tudi vse druge strani takratnega slovenskega   glasbenega tvorjenja. Stilno so si torej sorodni ali celo enaki in iz tega vidika je  prikaz takšne stilnosti tudi pravilen. Drugo pa je seveda vprašanje, ali je to glasbeno tvorjenje bilo tudi toliko značilno in kvalitativno, da je tudi pomembno. Tako nastaneta v tem pogledu nrav za prav dva vidika:  načelni historični, ki ga zanima stilnost kot takšna in umetnisko-kvaUtativni.  ki  ga zanima estetska vrednost stilnih tvorb.    S prvega vidika je bil koncert povsem utemeljen brez ozira na specialno izbiro programa. In na ljubo temu vidiku je APZ posvetil svojo delo. čeprav drugi vidik v predstavljenih skladbah največkrat nirna potrebne višine in že sam na sebi umetniškim zahtevam v delih navedenih skladateljev ne zadošča.   Nekako  izjemo  tvorita  le Ge:-bič in Michl. ki s*a med vsemi še ni poglobljena, dovolj interesantna in široka Zlasti velja to ža Gerbi^evega vPastirja in  >Rožmann»;  ter obe Michlovi baladi < ^Sokratova smrt*  in vAtila in ribič«), v katerih  skladatelj    učinkovito razporeja dramatična možnosti in z njimi  tudi dosega pravilne efekte. Poleg teh skladateljev je zanimiv še Sachs, katerega s Idila« in >Vzdih i: sta v tehničnem pogledu precej komplicirani. O kakšnih posebnih kvalitetah pa ne smemo govoriti niti pri kateremkoli ostalih zastopanih skladateljev, njihove pesmi so sicer poslušalcem prijetne, zelo melodične in preprosto grajene pa brez izrazito samostojnih gradilnih potez in izraznih tvornih kvalitet.
APŽ je stal torej pred težko nalogo, da posreduje orisanim skladbam vsaj izvajalno višino, ki jo je tudi posredo\Tal, v kolikor mu tega niso ovirali razni činitelji Predvsem je opažati, da zbor letos spričo mnogih novincev še ni dosegel potrebne enotnosti. Ta problem je pri njem vobče težak: pevci se menjavajo, odhajajo in prihajalo novi; vraščanje "v enotnost zbora ;>a je vedno težavno in zahteva precejšnje-
ga časa, preden doseže slitost. Nekoliko pomanjkljivo enotnost in razmerje med po-edinim! glasovi pa še bolj podčrtuje dvorana, ki je vse prej kot dobro akustična m enotni zvočnosti zlasti pevskih zborov ni baš najbolj koristna. Razumljivo pa je tudi, da vsled neizravnanosti pevcev v tehničnem oziru tudi interpretacija kljun vzornemu prizadevanju in skrbi dirigenta Franceta Marolta povsod ni prišla do polnega izraza, ki je tovrstnim skladbam še prav posebej potreben. Ponekod je motila tudi intonativTia nesigurnost pevcev (B-primer v Lebanovi »NagrobnicU in v Sach-sovi »Idili«), zelo pa tudi nedlsponiranost (ali kaj!) solista v obeh Michlovih baladah. So pa bile tudi pesmi, ki so jih pevci prikazali prav lepo, med njimi vse Ger-bičeve, Pirnatova, obe Michlovi, Svetkova in Sachsov »Vzdih«; v njih je prišla Izvedba do lepe v išlne in s tem dokazala. 3a bo mogel APZ ob nadaljnem delu in iz-giaditvi ostalega sporeda doseči tisto višino, ki smo jo bili pri njem doslej vajeni.
V splošnem moram reči, da je bil po-slednj' koncert Akademskega pevskega zbora značilen predvsem zaradi načelnega historično-razvojnega vidika, ki se ga APZ -strogo drži in ga smatram tudi za pravilnega, čeprav s kvalitativno-umetniškitn vidikom ni v sorazmerju. Nedvomno so udi pevci pokazali mnogo volje in požr-* vovalnosti za naštudiranje programa, vendar zaradi že omenjenih razlogov niso našli pravega kontakta z dirigentom Marol-tom ki je zastavil vse svoje sile za čim lepšo izvedbo sporeda. Pri tem spominjam zlasti Gallusov in Foersterjev koncert, ki iTma je Marolt s svojo strokovno osebnostjo dal visok umetniški niveau in postavil APZ na mesto reprezentančnega zbora. Vprav zato smo tem bolj na zadnjem koncertu občutili razliko napram prejšnjim izvedbam, v katerih sta dirigent in APZ dokazala svoje odlične tehnične ter interpretacijske sposobnosti. Merilo prejšnjih dob nam bo zato tudi v bodoče vrhovno za presojanje APZ-ja, ki bo z nadaljniim delom gotovo znal izravnati tokratne pomanjkljivosti in se bo dvignil spet na višino, ki mu edina po tradiciji odgovarja. Nadaljne izpeljevanje slovenske glasbene stilnosti bo mu v te namene nudilo več možnosti glede kvalitete programa in lahko je prepričan, da bo njegovo delo naše občinstvo tudi vnaprej s prizna njem spremljalo. —cd.
^ j      F * ^   *-     * — - — ------j
stu z mlekom z jabolčnico aJi Celo šmarni co in z žganjem. Vsega ni vedno kriva ne-
S fi£tnsfcci}C< pfetina
— Kino Cnion: Karneval na ledu. Zelo razkošen ameriški revijalni film v stilu znanih bro-ivejskih melodij z baletnimi nastopi na ledu. Kakor običajno v takih filmih je vpletena med revijo na ledu zgodba o filmski igralki (Joaa Grawford) in njenim podjetnun možem (James Ste-wart). Oba. sta srečna šele tedaj, ko uspeta v filmu in v reviji na ledu. Film je narejen, da ustreza znanemu ameriškemu okusu, je mešanica ameriške komike, ve-likopoteznosti v opremi in sentimentalnosti.
Živilski trg
Ljubljana, 13. marca Na živilskem trgu se začenja prva pomladna sezona. Trg je oživel, cim je postalo nekoliko topleje. Zadnje čase je na njem posebno živahno, ker kmetje že prodajajo semenjc za pomladno setev in ker nud*i mnogo pestrosti prodaja butaric ob stolnici. Danes je vladalo na trgu pravo razpoloženje cvetnega tedna.
Ferutninski trg jc tako dobro založen, kakor da je žc veliki teden. Tirni bodo le,-tos malo dražji kakor 'lani, vendar so se pa jajca zadaje čase precej pocenila. Zdaj prodajajo najlepša po dinarju, precej lepa pa tudi po U kosov za 10 din. Danes jc biki naprodaj mnogo perutnine in gospodinje so se precej »snimale za njo: nekatere jo kupujejo zdaj. ker jo žele same ©pitati za praznike.
Z ssienjavo je trg založen znatno bolj kakor prejšnje tedne, a počen tis se še ni mnogo. Drage so še nekatere vrste domače zelenjave. Tako so danes prodajali še vedno lepši motovileč pO 1 din merico, čeprav je že na mnogih vrtovih kopno ;n nabiranje zelenjave ni več zvezano s takšnimi težavami kakor prejšnje tedne. Pocenil« sc tudi §e ni uvožena zelenjava, kar ie pa vsaj razutrtljivo glede na nenavadno oster mraz nedavno v južnih krajih, saj je bUo v Dalmaciji prav tako mrzlo kakor v
LJubljtnL Pred dnevi je prispela v Ljub-1 ljano večja pošiljk* ^matinske cvetače, j fci jo adavj prodajAJO po 3 do 8 din kg. Med
uvoženo zelenjavo prodajajo se vedno goriški radič po nespremenjeni ceni 24 din kg. Malo se je pocenila le špinača. ki je po 16 din kg. Novost je uvoženi grah v stroč-ju, ki v primeri z drugo precej drago zelenjavo in sočivjem še ni posebno drag, po 18 din kg.
Kmetje imajo le mnogo zimskih jabolk in odkar je postalo topleje, zelo zalagajo trg z njimi. Najbolj ohranjena  jabolka SO
zdaj na trgu po 6 din kg. Gospodinje so se začele zanimati za orehova jedrca, ker jih že skrbe velikonočne potice. Jedrca so zdaj poceni v primeri s cenami pred velikimi prazniki prejšnje čase. saj jih prodajajo po 22 do 24 din kg, medtem ko so bila včasih po 28 do 32 din kg.
Zahteve učiteljstva
Skof ja Loka, 11. marca. Učiteljsko društvo v škof ji Loki je imelo v soboto zborovanje svojega članstva,; na njem so razpravljali o vseh perečih zadevah učiteljske organizacije in šole ter učiteljstva. Zborovanje je vodil predsednik Vojteh Debeljak, ki se je v uvodu s spominskim nagovorom spomnil med letom umrlih tovarišev in tm^arisic. Najprej je bilo na dnevnem redu predavanje ge. Andreje G rumove o ženi in <irža,vlj6uaaki vzgoji.
Tajniško poročilo gdč. E. Pipanove je pokazalo, da je društvo zelo delavno m da odločno zagovarja vse zahteve učiteljstva v zaščito socialnih in moralnih pravic. — Član Upravnega odbora sekcije JTJTJ L. Korenčan se je dotaknil vprašanja pomanjkanja učnih moči na na*ih ljudskih šolah in naglasil, da bi bilo treba popraviti te neugodne razmere s premestitvijo naših učiteljev iz drugih banovin v nase kraje in ljudsko šoLsk-h učiteljev s meščanskih šol na ljudske, potrebno i«, bi bilo tudi odpreti enoletni abiturientrtd tedaj za absolvente srednjih sol. Obširno poročilo v Učiteljski samopomoči je podal predsednik V. Debeljak in dotaknil se je vseh aktualnih učiteljskih zadev, premestitev po službeni potrebi, razpisov slu*-benih mest. nameščanja Šolskih upraviteljev, napredovanj itd., posebej se je^pa gcraudil psi vpra^anjfu zvišanja jtoft. ~
kazal je članstvu izčrpno kaj vse je bilo že storjeno v ta namen, ter da je učiteljska orgBjiizacija prepričala pristojne činitelje, da je zvišanje plač nujno in neodložljivo. Zborovale! so zahtevali zvišanje plač na eksistenčni m'nimium in soarlasaio so c 3cbrili vse delo, ki ga je opravilo za nje rjihovo stanovalko zastopstvo.
Sreski šol siki nadzornik I. Krtisnik je spregovoril 0 pevskem fest-valu, ki ga na-
meravajo prirediti, v Skof j! Loki. rim je bil predlog" sprožen, m je prijavilo k sodelovanju več šol s svojimi pevskimi zbori. Festival nameravajo prirediti maja n računajo, da bo nastopilo najmanj 3 pevskih zborov, če pa bodo sodelovale tudi meščanske šole, se več.
i Jane«:
dora
3£q(q\h iea
KOLEDAR Sreda, 13. marca: Rozina, Teo-
DA1VASNJE   PRIREDIT V F Kino Matica: Ljubosumnost Kino Sloga: Aiksa, hči pustiujt Kino tJnlon: Karneval na ledu Sadjarsko in vrtnarsko društvo: predavanje g. Joža Kregarja >Cvetličnl Izbor za mali vrt ob hiši« ob 19. v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici Kolo ften zadrugark:   predavanje prof-Čopiča ^Vzgoja mladine za zadrugarstvo-t ob 20. v dvorani sSloge«, Pražakova 19
Ljudska univerza: predavanje dr. Draga Cvetka >Vloga in pomen glasbe v sodobnem življenju« ob 20. v mali Filharmonični dvorani
Razstava Matije Jame v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47
ŠAH
— Dvorski šah. klub je odigral včeraj zvezino tekmo z L. š. k III in sicer z rezultatom 6:2 za Dvorski š. k. D š. k. igra 20. t. m. z II meštvom »Korotana« in sicer v klubovih lokalih »Dvorskeca š. k.«. Prešernova 9.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 u*: Sreda, 13. marca: Na prisojni strani. Izven Globoko znižane cene od 16 din navzdol Četrtek, 14. marca: Strahopetec. Red Četrtek
Petek, 15. marca: ob 15. uri: Rdeče rože. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol
Sobota, 16. marca: Asmodej. Izven
OPERA
Začetek ob 20. uri Sreda, 13. marca: Lumpacius Vagabundu*. Red Sreda
Četrtek, 14. marca: Balet HrestaČ. Jolanta. Red A
Petek. 15. marca: zaprto, (generalka) Sobota,   16.  marca:  Adriana Lecouvreur. Premiera Premierski abonma
SOKOL
župni prosvetni tečaj na Taboru
Ljubljana. 13. marca Prosvetni odbor sokolske župe Ljubljana, zavedajoč se velikega pomena sokolske pro svete na našem podeželju, kakor tudi v togih in mestih, je sklenil, da bo priredil v duwh od 17. do 19. t. m v mali dvorani na Teboru župni prosvetni tečaj, v Katerega naj vse župne edinice pošljejo čim več svojih bratov in sester Predsedniku Ž PO prof. Merčunu se je posrečilo pridobiti za predavatelje naše odlične sokolske delavce. Tečaj se bo pričel v nedeljo 17. t. m. ob 9. uri dopoldne s kratkim pozdravom brata predsednika, nakar se bodo pričela predavanja, V nedeljo bodo predavali bratje prof. Merčun o soko^ki ideologiii, br. inz. Bevc o sokolski Petrovi petletnici, župni prosvetar br. Pahor iz Celja o odnosu so-koLstva do so-dn-bmh vprašanj, dr. Joža Bohinjec sokolstvo in narodnost, zvečer istega dne bodo tečajniki obiskali predstavo na šentjakobskem odru v Mestnem domu. V ponedeljek 18. t. m. bodo predavali br. Bučar o zgodovini sokolstva. starosta kranjske župe br. Špicar o sokolskih zadrugah, br. dr. Mis o higieni, dr. Fran Kandare o organizaciji in adminstraciji sokolstva, dr. Branko Verčon o slovanstvu in sokolstvu, ob 20. bo v telovadnici na Taboru vzorna telovadna ura ženskih oddelkov in družabni sestanek. V torek 19. t. m. bodo predavali starosta br. Gangl o pomenu sokolstva danes, br. Mirko Ambrožič o odnosih med tehničnimi in prosvetnimi organi, sestra Jugova o žena in sokolstvu, br. prof. Mer čun o sokolskem tisku, br. Bučar o Bolgariji v »liki in besedi. Popoldne bo lutkovna predstava Sokola I na Taboru.
Pester spored tečaja in odlični predavatelji nam jamčijo, da bo tečaj na vi?ku. zato pričakuje 2PO, da se bodo tečaja udeležile vse edmice po svojih zastopnikih. Prijave pošljite župi takoj, ali najkasneje do petka 15. t. m. — Znpni prosvetni odbor.
_ Sokolsko društvo Podna^t ponovi v
nedeVK) 17. marca ob 15. v sokolski telovadnici v Podnartu dobro uspelo narodno igro sPrisega o polnoči«, dramo v 4 dejanjih, katero je spisala s. Manica Komar nova- Zdravo!
ZELO VISOKO
— No, kako si preživela nedeljo?
— Nikar ne vprašuj. Rekla sem možu. da bi hotela enkrat nekam zelo visoko, in veš kam me ic odpeljal? V {gledališče na wfe fialeeijfc.
»SLOVENSKI NARODA     «b4i % »S!&
DNEVNE VESTI
— Opozorilo vojnim dobrovoljcem. V
zvezi 7 izdajo StiriodPtotnih državnih obveznic vojnim dobrovoljcem namestu zemlje nas je odbor zveze vojnih prostovoljcev zaprosil, da objavimo za javnost sledeče
sporočilo: Oddelek za državne ciolgrove in državni kredit finančnega ministrstva je začel 10. januarja izdajati 4%ne državne obveznice, ki sc dajejo vojnim dobro\*olj-cem namestu zemlje. Ob tej priliki opozarja glavni odbor ponovno vse zainteresirane dobrovoljce, naj brez skrajne potrebe ne prodajajo  teh ovojih obveznic, temveč
naj izkoristijo dohodke, ki jih obveznice letno nosijo z dospelimi kuponi. Posebno
se opozarjajo dobrovoljci in njihovi zakoniti nasledniki, da se izogibajo raznih posrednikov in špekulantov, ki bodo poskušali dobiti od njih obveznice daleč izpod
?t vetrne vrednosti. Oni prostovoljci, ki jim je vsekakor potrebna grotovina, da bi uredili življenske prilike svojih rodbin ali pospešili svoja gospodarstva, lahko lombardi-
rajo te o; vernice prt Postni hranilnici in Državni hipotekami banki. Ti državni zali bodo sprejemali v lombard te obveznice samo od dobrovoljcev, ki so jih osebno in t0 v znesku 40^ nominalne vrednosti. Obresti za to posojilo bodo krite z dohodki od prodaje kuponov. Za 50.000 din nominalnih obveznic dobi dobrovoljec torej 20.000 din v gotovini. Navodila o na-
inu lombardiranja dobe dobrovoljci pri žavni hipotekami banki, Požtni hranil -niči in glavnem odboru zveze vojnih dobrovoljcev kr. Jugoslavije. V ta namen bo
.bor izdal posebna navodila, ki se bodo na zahtevo dostavila vsakemu dobrovoljcu.
vsa obvestila se je treba obrniti na glavni odbor zveze vojnih dobrovoljcev kr. Jugoslavije, Beograd, Molerova 24.
— Iz državne službe. Premeščen je v strojni oddelek generalne direkcije državnih železnic svetnik železniške direkcije v Ljubljani Dimitrije Ilić.
— Konferenca o davkih. Zastopniki gospodarskih zbornic so izročili finančnemu ministru cbširno spomenico, v kateri so L-iaJtene  njihove   želje  glede izpremembe novih davčnih    uredb. V ministrstvu so
•menico temeljito proučili in sklenili _.cati skupno konferenco zastopnikov i r.&nčnega ministrstva in gospodarskih zbornic. Konferenca. Ho sklicana v ponedeljek 18. t. m. in na nji se boso obravnavale \ sc v spomenici izražene želje, a po možnosti se bo tudi sklepalo o izpre-membi določb o novih davčnih uredbah.
— Prva s( ja izvršilnega Jugoslovanskega nacionalnega odbora za normalizacijo. Prva seja tega odbora je bila pod predsedstvom načelnika, industrijsko-obrtnega oddelka trgovinskega ministrstva. Na t:jem so bile volitve in je bil za predsednika izvoljen inž. P. Vasic, univ. profesor, za podpredsednika pa inž. Z. PaveSič in dr. Ciril Pavlin iz Ljubljane.
— Naii trgovinski odnosi z Anglijo. V našem trgovinskem prometu z Anglijo so nastale v začetku evropske vojne motnje raraci; blokadniii ukrepov in pokazala se je potreba nekaterih sprememb, ker je bil preprečen   uvoz   več   predmetov.   Zato je
Ipol aJ v Anglijo Julij Hanau, zastopnik angleških gospodarskih skupin. Odpotovali
: lo baje se nekateri zastopniki našega gospodarstva. — Tudi na zadnji seji stal--.dbora lesnega gospodarstva so razpravljali o naših trgovinskih odnosih z Anglijo, predvsem o vprašanju povečanja izvoza lesa v Anglijo. Lesna industrija je zavzela stališe, da se izvoz lahko poveča le proti kompenzacijam, ker Anglija plačuje nas les slabše, kakor ga lahko prodamo na drugih tržiščih. Anglija bi naj nam dajala v zamenjavo surovine in sploh blago, ki ga v teh časih ne moremo dobiti na drugih tržiščih.
— Novi italijanski poslanik prispel v Beograd. Včeraj zjutraj jc prispel v Beograd novi italijanski poslanik na našem dvom. g Francesco Giorgio Mameli s soprogo, da prevzame posle od dosedanjega poslanika g. Indellia. ki je po treh letih in pol premeščen iz Beograda.
— Svečana otvoritev jugeslovensko-romunskt' trgovinske zbornice. V nedeljo 17. t. m. bo v veliki dvorani beograjske trgovinske zbornice v navzočnosti trgovinskih ministrov Rumunije in Jugoslavije ter drugih zastopnikov obe držav svečano otver^ena jugosiovensko - rumunska trgovinska zbornica. Ustanovljena je bila z namenom, da se poveča izmenjava blaga med obema državama ter poglobe medsebojni gospodarski stiki v obče. Zbornica je že dosegla lepe uspehe.
— Ureditev jadranskih pristanišč. V Šibeniku so se mudili te dni člani strokovnega odhera, ki vodijo dela za ureditev jadranskih pristanišč. Odboru načelu je načelnik pomorskega oddelka inž. Buzovič.
— Prof. Ružičlia častni doktor zagrebške univerze. Prof. dr. Ladislav Ružička, ki je dobil Noblovo nagrado, priredi v soboto v dvorani Delavske zbornice v Zagrebu skupno predavanje za vsa znanstvena društva in ustanove, v nedeljo pa bo svečano promoviran za častnega doktorja medicine.
— Prošnje za odpis davčnih zaostankov.
Davčni oddelek finančnega ministrstva ponovno opozarja davkoplačevalce, da jć treba prošnje za odpis davčnih zaostankov za leto 1937 vložiti najpozneje do 22. marca. Za te prošnje niso potrebni dokazi, ki jih lahko predleže đa\*koplaćevalcl tudi pozneje, vendar pa najkasneje do 22. maja.
— Iz »Službenega lista«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 21. z" dne 13. t. m. objavlja pravilnik o zaščiti bred letalskimi napadi II. del kemijska služba, odločbo o nadavu (ažiji) na zlatu pri plačevanju carinskih davščin, popravek v uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, popravek avtentičnih tolmačenj uredbe 6 likvidaciji kmetskih dolgov, odločbo o dovoljevanju kreditov proti inozemskemu Jamstvu in popravek v naredbi št. 3 o omejitvi tekočega goriva.
- — Turni smučarski tečaj priredi Slovensko pianinsko društvo v času od 30 marca do 7. aprila in sicer preko Triglavskega pogorja. Zbirališče tečainikov bo V soboto. 30. t. m. v hotelu »Triglav« v Mol-strani, kjer bodo na razoolago nosači za vso turo. V nedeljo, dne 3L marca krenejo tećajn 'Ki skozi Krmo do Staničeve koče. kjer bo pripravljeno prenočišče" Ponedeljek, dne 1 aprila ie d~l~cen za smučanje do Triglavskem ledeniku in v okolici Staničeve koče v torek 2 aprila nadaljujejo tečain.V pot preko Hrbaric v dolino Tr glavskih jezer kier bo prenočišče v prijazni planinski postojanki SPD. V sredo dne 3 aprila Drismučaio tečajniki preko Lariševice na Kornno, kjer osta-
nejo tudi v četrtek 4.  anrila. V  oetek 5.
aprila je nadaljevanje not do Skalaškeea doma na Voglu, v soboto dne 6. apr.la pod Rodico do Orožnove koče pod Cm o orst-jo in v nedeljo, šesto u v Bohinjsko Bistrico in povratek v Ljubliano. Celokupni strofld za prehrano in prenočišče v Dlani nskih postojankah bodo znašali za ves cas skupno s pr.javnino okroe din 500. Ako se ne oriiavi naimani 6 udeležencev se turni t-ca i ne vrši Pniave ie treba poslati nr ,\asneie do 23. marca t L na društveno pisarno SPD v Ljubliani. Aleksandrova cesta 4-1. kjerr dobite tudi vse
podrobnejše informacije o navedenem turnem smučarskem tečaju.
— Novi slovenski grobovi v Ameriki. '»
Pueblu je umrl Nikolaj Starasinie, doma iz
okolice Črnomlja. V Ročk Springsu je umrl Rudolf Straus, star 48 let, doma iz Voljč v Po'janski dolini. V ISTanticoke je umr! Janez Kotar, star 86 let. doma iz Loke pri
Hrastniku. V Milwaukee je umrla Manja Remic. stani 64 let. doma od Sv. Križa nad Mozirjem. V Pueblu Je umrl Jože Fabjan. doma iz Suhe Krajine. V Forest City je umrla Marija Mihevc doma z Vrhnike. V VVindberu je umrl Matija Lavrna, star 58 let. V Ciceru je umrla Frančiška Pavlic, soproga slovenskega dentista, stara 33 let. V La Salle je umrla Jcra Pletič. stara 64 let, doma iz Sel pri št. Jerneju na Dolenjskem. V Forest Citv je umrl Franc šuster-šič, doma z Velikih vrhov pri Krki. V Me. Cooku jo umrl Janez Grahek. star 88 let. doma iz Rožanca v Beli Krajini. V Pits-burgu je umrl Franc Ostrošek. V Duluthu je umrl Janez Novak, star 76 let, doma z Brega pri Ribnici. V Avelli se je obesil Janez Guzelj. rojen leta 1SSO v Poljanah nad Skot jo Loko, iz znane Erjavčeve družine.
— Za zaščito otrok, za primer vojne so
darovali: Janko Balo h, Ljubljana 30 din. Motoh Bogomir, Ljubljana 100 din. Zavetišča Sv. Peter, Ljubljana 118 din," Sanatorij iLeonišče«. Ljubljana 100 din, Pio Radonič, veletrgovina vina, Ljubljana 20 din, Franjo Novak & Co., Ljubljana 25 din, Lekarna Mr. Fran Savmk Kranj 200 din. Josip Kobe, Novo mesto 100 din, E. Ix)schnigg, smarje pri Jelšah 30 din. Avg. Lbschnigg ml., Sv. Lovrenc na Pohorju 10 din, Franc Mastck, Maribor 200 din. Makso Samec, Maribor 100 din. Miloš Kramar. Kamnik 50 oin. Najiskienejša hvala. Lniia za zaščito otrok. Ljubljana, Beethovnova 14.
* Obiski v splošni bolnišnici \ Ljubljani. Iz res utemeljenih gospodarskih in zdravstvenih ozirov se cenjeno občinstvo vljudno naproša, tla izvoli obiske pri bolnikih kaJ nnjbolj omejiti in iz zdravstvenih razlogov no možnosti tudi brez otrok. — Uprava splošne državne bolnišnice v Ljubljani.
— OHg°dlt%v glavne skupščine VCdm-Senja juj^oslovenskih muzičkih avtorjev« (1'JMA). Na 17. t. m. v Beogradu sklfc car1* redna glavna skupščina »UJMA« .se iz tehničnih razlogov predloži. Dan letošnje redne glavne skup: >UJMA;: bo pravočasno objavljen.
— Nov grob. V Skof i i riži pri Trbovljah je umrl včeraj g. France Grebene, bivši posestnik, gostilničar in klenarsk: moister Izučil se je za kleparja in nekai časa ic v Zagorju imel samostoino obrt. Pozne ie ie služboval pri rudniku in je z?> niesov obrat izumil nekai zelo prs.aičnih naprav. S svojo podjetnostjo si ie ustvaril lepo domačijo in skrbno vzccjil 13 cU-ok. od katerih jih živi še 6 in so vsi d .bro preskrbljeni. Pogreb bo jutri ob S z nie-sovega doma na župno pokopal šče na Do-• ■ vctL Pokoj n ku b-laa SDomin. žalujoči rodbini na<e iskreno sožalje.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, spremenljivo in precej toplo vreme, ponekod malo dežja. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu in Sarajevu 18, v Zagrebu in Splitu 12, v Mariboru 11.8, v Dubrovniku in Kum-boru 11, v Ljubljani 10;6, na Visu in Rabu 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.9, temperatura je znašala 5.0.
— Pred samomorom s kredo nani*.^' oporoko. Premožni kmet in kovač Nikola Gudelj iž vasi Crkvena na Hrvatskem se je včeraj v svoji delavnici obesil. Pred samomorom je napisal na železno ploščo s kredo, da zapušča vse svoje premoženje ženi.
— Vpričo sina skočila pod vlak. Včeraj ponoči je skočila med postajama Rama in Konjic v Bosni pod vlak Emilija Stesr. Ko je prispel vlak do Rame, je jela starka kazati znake duševne bolezni. Sin jo je pomnil in tako sta se pripeljala do prilodnje postaje Konjic. Tam pa je starka naenkrat skočla iz vagona in se vrgla pod vlaK, ki jo je razmesaril.
— Obup mlade služkinje. V Zagrebu se jc zastrupila s solno kislino služkinja Pe-pica Rebernjak, stara 25 let. Prepeljali so jo v bolnico, kjer ji bodo skušali rešiti življenje. Kaj jo je pognalo v obup, ni znano.
— Ukradeno manufakturno blago. Izpred trgovine Franja Kaca v S1qv. Bistrici sta bili oni dan ukradem dve bali manu-fakturnega blaga. Bali sta imeli po 30 in po 25 m blaga sivkaste in modrikaste barve, ki je bilo vredno okrog 2000 din. Za tatom mam'ka vsaka sled.
— Nesreče. Posestnik Alojzij Cvar iz Zapotoka je včeraj podiral v gozdu visoko smreko. Smreka pa se je prezgodaj nagnila ih ie Cvara oplazila debela veia. da te odletel v jarek, kjer je obležal poškodovan na p-1 h vi in po životu. Nn'omil si je tudi več reber. — Posestnik Jožp Zaje iz Velike Loke na Doleniskem ie včeraj podiral Poleg svole WŠe stoječi električni drog, ki ga je hotel nadomestiti z novim. Težak drog ja padel na Zajca in era hudo poškodoval na glavi. — Delavka Katarina Gradisek iz Godiča je nabirala v gozdu suhliad in padla v grano. kje»- ie obležala 2 zlom^eno desno nogo. — Pri smučanju ie padel 141etni posestnikov sin Jože Rep-nik iz Vrboolia nad "^-mmkom in si zlomil levo ključnico. — V bolnico so včeraj prepeljali tudi 121etnega Antona šego iz Hotiča ki Te -«*e- na stopnicah v šoli
m
'*mn rl^^o roko.
— Vlom v stanovanje. V JavonUku na Gorenlskem je bilo.. vlomljeno v stanovanje posestnice Marije Pese!j. Vlomilca sta bila dva in sicer mo*ki in ženska, ki sta Odnesla štiH prešite nosteline odeje, dve rdeči in dve rumeni dva namiroa prta. neksl nostelineca oerila ve* brisač in dve flanelasti rluhi. Dočim m o* ki še ni znan. so orožniki urotovili, da le bil« ženska neka ločenka, doma iz oko'Mee Škofje Loke. ki ae pa sedaj klati po Goreniskem in je brez stalnega bivališča. Kam sta vlomilca .odnesla ukradeno robor še ni znano, kor se tudi sama še skrivata.
— Prve lastovke v Hrvatskem Primorja.
Letos se bo pomlad precej zakasnela, ker
smo imeli izredno dolgo in ostro zimo. V Hrvatskem Primorju so se sele zdaj pojavile prve lastovke. Druga leta so priletele iz juanih krajev ae prej.
Iz LJubljane
—lj Nova Javna ura. Uprava cestne Železnice je dala svoj čas montirati javno uro v nadzidku remize na Celovški cesti, ki je bila vi-na samo tisti hip, ko si se peljal mimo. Ura je povrh pošteno šepala m je le redko kazala pravi čas. Uro so slednjič odstranili, sedaj pa montirali novo uro na železen drog pred remiso, tako da se vidi od obeh strani, pri vožnji v mesto ali iz nJega. Za gorenjsko periferijo je nova ura prav praktična pridobitev.
—lj Jutri v četrtek ob Četrt na 7. bomo imeli priliko slišati drugo letošnjo javno
produkcijo naše Glasbene akademije, v veliki filnaj-moničmi dvorani. Program je zelo raznolik   nastopajo gojenci in slušatelji
različnih oddelkov naže najvišje glasbene
institucije. Produkcija bo v veliki fllhar-monićni dvorani. Podrobni spored je že na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice. Spored je obenem tudi vstopnica za konce rt,
—lj Prihodnji Klavirski Koncert bo odigral pianist Marjan lipovsek in sicer v ponedeljek dne 18. t. m. v veliki fllharmo-rr.cni dvorani. V prvem delu koncerta bo izvajal dela Scarlattija, Haydna in Beethovna. Drugi del je posvečen našim domačim avtorjem in na vrsto pridejo: Premrl, Sivic, Ostorc ter Skerjanc. Koncertni program pa bosta končala Debussv in Cho-oin. Zanimiv spored visoke glasbene vrednosti, koncertant sam pa nam je najboljši porok za umetniško izvedbo. Poudarjamo, da bo koncert v ponedeljek dne 18. t. m. ob 20.  v  veliki  fiUaarmoniČni dvorani.
—lj Sadjarsko in vrtnarsko društvo na Viču ima dre vi ob pol 8. v ljudski Soli predavanje s skfoptičnimi slikami >0 oplojevanju rastlin in o vsebini semenja. Predava g. Kregar. — V nedeljo dne 17. t. m. bo ob pol 3 popoldne pokazal g. nadzornik Strekelj, kako se obrezuje sadno drevje* in trta. Predavanje bo na vrtu g. Aleša v Soški ulici 4.
—lj Dva mlada nova talenta in trije že znani pisatelji (Torkar. Kiauta, Mrzel, Kranjc in Bartol) bodo v petek ob 20. nastopili na literarnem večeru v dvorani Delavske zbornice. Vso našo kulturno javnost onozar.jamo na prireditev, ki obeta biti med naTzanimi\Ti?iml v sezoni.
- i- o pomenu glasbe za sodobno življenje bo predaval drevi ob 20. v Ljudski univerzi (mala filharmonična dvorana) profesor dr. Dragotin Cvetko. Na predavanje opeza r jamo.
—lj Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« v Mostah pri Ljubljani vr>rizori v četrtek 14. t m. ob 20. v dvorani »So-kofta« Mc-ste-Selo fkinodvorana) Kranjčevo igro ^Detektiv Mesla«.. V odmorih sodelujeta Joso in Mišo. Vabimo v?e. do-sebno pa delavstvo iz Most da se te delavske prireditve colnočtevilnc udeleže in s tem nrincm^-eio do č'm večieea razmaha delavskeea \ulturneea življenja v Mostah. Vstopnire so dobe eno uro ored nred stavo pri blacajni. — Odb°r  147—n.
—lj Kmetska posojilnica ljubljanske oko-Vuo z. z n. j. v Ljubljani izplačuje od 15. marca dalje vse vloge, ki dne 1. marca 1935 niso presegale zneska 5000 din. Vse te osvobojene in necVignjene vloge se bodo po 30. juniju 1940 prenesle na n6vi račun in so bodo obrestovale po normalni obrestni meri.
film fantastičnega raakoflja, plesa In čarobnega baleta na ledu, pri katerem
sodeluje znamenita drsalna skupina »The Intarnatlonal ice folllesc.
>o™ ^ISKČ&rJAMES KARNEVAL NA LEDU
Najelegantnejla očarljiva tena Amerike v filmu, ki bo oCaral vse £leoalce: Ob 16., 19. in 21. ari — KINO UNION, teh 22-21_
LJUBOSUMNOST
Loretta Young, VVarner Bazter, Vlrglnla
Bruce. Roman znamenitega kirurga, ki je ljubil dve Ženi in bil tudi od obeh oboževan. Kritična situacija modernega zakona, prepletena a humorjem in presenečenji. Kino Matica, 21-24 — Ob 16., 19. In ti. uri
graca pri Grilah nod saru. ki so sie čezenj
in mu zlomile desno nouo nod kolenom. istega dne je padel 33-letm delavec Ivan
t>olob iz Trnoveii pri Celju na cesti na Brefiu s kolesa in si zlomil levo roko. Ponesrečence so oddali v celjsko bolmeo.
—c Umrla Je v tut\ na Mariborski cest: 3 v 85. letu starosti «a. Helena Kubi-šta. vdova do znanem celiskem kaniin ku
in skladatelju ff. Kubišti. Pocreb bo v četrtek ob 17 Iz mr:va5nice na okoi.Skem pokopališču   Pokoini  bodi  ohranien lep
spomin,  svojcem naJe  iskreno sožalii!
—c Trgovine na Jož. lovo in na veliko soboto. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča vsemu članstvu in kuouiočemu občinstvu, da bodo trgovine v območiu mestne občine celjske na praznik sv Jožefa 19 t. m. odprte od 7.30 do 12.30 Na veliko soboto 23 t. m bodo smele b ti trgovine na drobno odprte samo do 17.. trgovine na debelo in trgovske Disarne pa bodo ve.« poroldan zaprte
—c Dijaki dri. realne gimnazije v Celju bodo uprizorili v petek 15. t. m. ob 20. pod PG*vrov:telistvorn Ferialneea saveza v celjskem gledališču Meškovo d-amo »Mati* v režiji ge A. Sadarieve. Podnr'te kulturno delo celiskeaa dijaštva in udeležite se predstave v čim večiem števil.1!
—c Skioptično predavan e o Hrvatskem Primorju s oesebnim ©žirom na stare umetniške spomenike in s predvaianiem zvočneaa filma »Od Zagreba do Rabs» bo priredil kraievni odbor Jadranske straže* v Celju s sodelovanjem Tuj koprom tne zveze vputnika- v Celiu drev: ob 8 v dvorani kina »Metropola- Predaval bo g. I S. Vrienanin. ravnateli Tuiskoorcmetne zveze na Sušaku Opozarjamo na to zanimivo predavanje.
—lj Prodavanje In joiefovanje društva »Soča« v ponedeljek 18 t. m. ob pol 9. zvečer v salonu pri >Levu«. Ta večer nastopi SOpet na* vsakoletni odlični predavatelj g*, dr. Vinko lar&bon s temo: »Razdelitev zakladov sveta«. Kakor vse kale, bo sedanja vojna v prvi vrsti gospodarska vojna. Zato nam je predvsem treba vedeti, kako je razdeljeno bi a aro. ki je «a vojskovanje posebno važno. Kje je želeso in kje je premog? Kakšne so njiju odvajalne in dovajalne možnosti? Kje je baker, kje je cink, cln, srebro, zlato Itd.? In predvsem, kje je petrolej, brez katerega je v sedanjem času vojskovanje sploh nemogoče? Koliko ga potrebujemo in kako ga pridobimo? Dalje les. bombaž in kavčuk itd.? Vse to so vprašanja, ki se nam ob vsaki priliki vsiljujejo. Na zemljevidu moremo slediti odgovorom na ta vprašanja. Ti odgovori bodo predmet tega aktualnega predavanja, ki bodo tudi za nas zelo poučni. K temu res zanimivemu predavanju vabimo vse Člane in prijatelje »Soče«. Vstop vsem prost. Pridite, ne zamudite prilike! ' l*8-o
—Ij V Stritarjevi ulici »t. 6 v LJubljani pri frančiškanskem mostu se seda1 nahaja
optik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne već na Starem trgu. — Samo kvalitetna
optika. 3. 1.
—lj Na koncertu grodalnejra Kvarteta Poltronieri bomo slišali godalni kvartet, ki ga je uglasbil Ravel Ta kvartet so umetniki igrah zelo pogostokrat v največjih evropskih kulturnih središčih Povsod z največjim umetniškim usDehom in kritiki ter občinstvo je bilo nad to izvedbo izredno navdušeno. Ravelov kvartet je delo izredno visoke umetniške vrednosti v izvedbi Poltronierijevegs kvarteta pa v resnici nekaj posebnega. Poleg Ravela bodo izvajali tudi Mozarta in Pick-Mangria-gallija. Koncert kvarteta Poltronieri bo v petek 15. t. m. ob 20. v veliki filharmo-nični dvorani. Predpro Jaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice.
—lj Dve tatvini, žepne tatvine v tramvajih se množe. Ivanka Gerbceva iz Ljub Ijan" je prijavila, da ji je nekdo ukrade' v tramvaju od dolenjske mitnice do magistrata rjavo usniato denarnico, ki jo je Imela v ročni torbici V denarnici je Imela okrog 200 din. V Vošm'aTcovl ulici 10 ie tat ukradel dva v veži viseča okvira vredna 160 d'n ».f»a*n*«q Hilda Koslerjeva je oškodovana za 160 din. •
Iz Cella
— Žrtve nesreč. V ponedeljek ie Padla 23-ietna šivilja Josipina Straškova iz Me stinia na cesti s kolesa in si zlom la desne no£o v gležnju. V BovSah ori Škofi vasi je padla 56-letna dninarica Julija Kra-marškova doma in si zlomila levo roke pod komolcem V nedeljo ie padel 9-letni kočarjev sinček Niko Zorko od Sv Port-
Četrtek, 14. ni«rc».
7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan vencek veselih zvokov (plošče). — 12: Ruski zbori (plošče). — 12.301 Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: šramel v štirje fantje«. — 14: Poročila. — 18: Vsakemu nekaj (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina   za   Slovence   (dr.   Rudolf Kolarič).
— 19: Napovedi, poroč'la. — 19.20: Nac. ura: Negoševe finance in finančna politika (dr. Peter Popovič iz Beograda) — 19.40: Objave. — 19-50: Deset minut zabave. — 20: Pergolesi: Stabat Mater — Sodelujejo l'ončka Suštar-Maroltova (sopran), Marija Tutta (alt) m prof Matija Tome (orgle). — 20.45: Pri severnih oralih  (Slovenska resna glasba na ploščah).
— 22: Napovedi poroč Ja. — 22.15: V oddih igra radijski orkester.
(nserirajte v ,,S1. Na?odu"!
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej PreklicJ, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
£a pismene odgovore _glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ae priznamo.
RAzno
beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— din.
CONTINENTAL
aa ugodne  mesecue obroke
Ivan Legat
i.juhljana.   Prešernova 44 Maribor, Vetrmjska 30
MALI OGLASI
»Slov Naroda«
unajc
iiforeo otpe&i
ZA VSAKO PKIL1KO
aajboljsa m najcenejša ooiaCue si □ a o a v 11 e pri P K t S K L K Sv.-Petra.cesta 14.
50 PAR EMXANJ12
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gui bnic. — Velika zaloga perja po 7.— din, »Julijam*«. Gosposvetska C. 12 in Frančiškanska ul 3.    t L
MAMICE!
Otroški voziček najhitreje In najbolje prodate, kupite ali zamenjate pri »PROMETU«- na-i sproti k rižanska cerkve.. Prepričajte se! 795
RABLJENE ČEVLJE
moške obleke In perilo kupujem in prodajam. KLAV2AR. »ošnjakova. ' 799
POUK
tfeseda 50 par. davek poseoej. Najmanjši znesek 8.— din.
Strojepisni pouk
..cčcrol tečaji, vpisovanje in . i lcetek pouka poljuben. -Chri-stofov učni zavod, Domobranska c. 15. 738
PRODAM
.Seseda 50 par  davek posebej Najmanjši znesek s.— din
OREHOVA JEDRCA
sortiram cvetlični med in medico dobite   najceneje v
MEDARNI LJubljana, židovska ul. 6. 1&/L
POHIŠTVO
najceneje pri ZORMAN, Breg 14. Vsakovrstni stoli. Pohtiram oprave. Vsa popravila najceneje
707
DOPISI
beseda 50 par   lavek posebej Najmanjši znesek, o.— din.
PRIJATELJICO
res lepo. do 23iet, ki bi jo tudi podpiral, Jičem. — Ponudbe na upravo lista pod »Pomladanska ljubezen«. 7dS
JliGOCiMiKA
Ta hrana za kožo
z BIOCELOM SIGURNO
ODPRAVLJA
GUB E."
v
_ , , »Njen   učinek je
P**. N\ l||^|fJA " bil skorajda magi-f*^M ^ T* cen V nekaj tednih • I ^ ' ^ ' sem desegla z njo. da sem bila videti za 10 let mlajše Kakor mi je povedal zdravnik. Je Biocel iznajdb« nekega glasovi tega dermatologa. Zdaj ga vsebuje vsaka tuba rožnate kreme Toke Ion Uporabljajte to kremo vsak večer, a belo kremo Tofcalon vsako jutro. S tem boste dosegli, da Vam bo bleda, ovenele polt zasijala v novi. mladostni živahnosti: napravila bo Va§o kožo jasno, svežo, čvrsto Is Jo bo oprostila vseh nedostatkov in gub.«
Beseda 50 par   1avek posebej Najma mi) znesek v din
ČEVLJARSKEGA
POMOČNIKA
_ dpjbreg aA _za^z b itd e 1 a. s pr ejm e takoj .stalno RanT Jože, Kranj,
Zlato polja. 783
KUPIM
Seseaa 50 par   aavea poseoej. Naimam^ vnesen H.— din.
RTPIM »TOPOriNOc
avto »Fiat« v najboljšem, brezhibnem stanju. KirblS, Celje.
794
>StOVENSKI NAlOOi,
Neapel se pripravlja na veliko razstavo
ama vse italijanske kolonialne moči in
V Neaplja se z vso vnemo pripravljajo na veliko kolonialno razstavo, ki bo svečano otvorjena 9. niaja. Žc njeno ime »Tricnnalc« italijanskih prekomorskih dežel ka/c, da se ponavlja razstava vsaka tri lefca. Ona je prava panorama italijanske kolonialne ekspanzije in moči. Obiskovalci bodo imeli priliko občudovati med cbrogim a italijanskih kolonijah g lasti abesinsivo vasico, ki bo zgrajena točno tako kakor so zgrajene vasice v Abcsiniji. v nji bodo pa prebivali predstavniki kolonialnih narodov i/ vse^a italijanskega imperija Zaenkrat so nastanjeni ti eksotični gostje \ barakah in     'hati jim morajo posebno hrano, kakr-
šne so vajeni doma. Ker nočejo jesti me-Sii zaklanih živali, jim dajejo žive živali, da jih koljejo po svojih običajih in na svoj način. S seboj imajo tudi posebno moko. da jedo tudi kruh kakor so 2« v**-jeni doma.
Y \>akein pogledu bo poskrbljeno /a to. da eksotičnim gostom iz kolonialnih dežel med bivanjem v Italiji ne bo treba izpremi-njati seg in navad, niti načina življenja. Obenem bo preskrbljeno, da pridejo takoj po povratku domov v normalni tir. Velik paviljon v obliki samostana bo posvečen krščanski civilizaciji v Afriki. Začenši od prvih  časov  krščanstva  v rimski dobi bo
nudila ta razstava pregled misijonarskega dela na polju propagande vere in krščanske civilizacije. Etnografski muzej misije v Lateranu je posodil prvič v svrhe kolonialne razstave starodavne m dragocene umetniške spomenike. V glavnem paviljonu bo vsak dan služba božja po primitivnih starokršćanskih vzorih.
Med privlačnosti razstave bo spadal tudi nov krasen akvarij, v katerem bodo zbrane ribe iz vsega italijanskega imperija. Z asti bogata bo zbirka rib iz Rdečega morja in Indijskega oceana. V akvariju bodo občudovali gledalci tudi glavne vrste rib iz ribnikov in rek v Eritreji, Somaliji en Abcsiniji. To bo eden največjih in najzanimivejših akvarijev, kar jih pozna svet. Gotovo bo privabil že akvarij sam na kolonialno razstavo mnogo obiskovalcev.
10. maja bo v Neaplju svečano otvor je no tudi veliko zaprto gledališče, kjer bo prostora za 2000 gledalcev. Novo gledališče spada med najmodernejša gledališka poslopja v Italiji in pomeni veliko pridobitev novega Neaplja. >£a otvoritveno pred stavo so izbrali Metastasovo igro »Attih> Regolo«, ki jo uprizori gledališka družba dramskega konservatorija iz Rima v režiji Silvia d'Amiea. Tudi tu bo otvorjeno kolonialno gledališče na prostem, ki je prvo s-alno gledališče te vrste, zgrajeno v Italiji. V tem amfiteatru bo prostora za 12.000 gledalcev m odlikoval se bo z izborno akustiko.
Med nadaljnje zanimivosti neapeljske razstave moramo prištevati visečo železnico, ki bo vezala razstavišče s krasnim hri bom Posiliipo Alto. Z viseče železnice se bo videl ves neapeljski zaliv, otok Nisida. Tschin. Procida in Capri. Proga bo dolga 1649 m in vožnja po nji bo trajala šest minut. Vzpetina bo znašala 118 m. Svečana otvoritev kolonialne razstave v Neaplju bo združena z velikimi konjskimi dirkami, na katerih se bo zbrala aristokratska in družabna elita vse Italije.
► •I!
Vprašanje nepoboljšljivih
zločincev
Viktor Rebolj obsojen na s let robije — Kdaj bomo o ob ili posebne zavode za obsojence po § Si k. z«
Ljubljana, 13. marca Specialist za vlamljanje v podstrešj;i Viktor Rebolj je včeraj spet sedel pred sodniki malega kazenskega senata, ki mu je bil predsednik s. o. s. g. Rajko Leder-has. Viktor Rebolj je nepoboljšljiv tat in vlomilec, hude kazni, ki jih je že prestal v kaznilnicali. ga niso spametovale, brž ko pride na svobodo, se loti svojega starega poklica. Kaznovan je bil že osemkrat, zagrebško sodišče mu je prisodilo pred petimi leti 3 leta in pol robije, v Dubrovniku je bi! obsojen na 2 leti težke ječe. v Zagrebu nato zopet na 2 leti robije in v Ljubljani na 2 leU robijo. Lani v začetku leta ga je ljubljanski kazenski senat obsodil na 11 mesecev strogega, zapora. Dober mesec po prestani kazni je bil Rebolj spet aretiran. Ob aretaciji se je izdajal za Viktorja Rodeta. a dokumentov ni imel pri sebi, zaradi tega so ga pridržali v policijskih zaporih. Ko so pregledali kriminalne evidenčne akte. 80 takoj spoznali v Rodetu nevarnega Viktorja Rebolja.
Državni tožilec dr. Hinko Lućovnik je zahteval obsodbo zaradi zločinov vlomne tatvine, ker pa je bil Rebolj že trikrat kaznovan na robijo, naj se po prestani kazni tudi pridrži, ker je nevajen človek. Vselej se pojavi vprašanje, kako in kje naj se taki zakrknjeni in nepoboljšljivi zločinci pridrže po prestani kazni, kadar zahteva državni tožilec obsodbo tudi v smislu očuvalmh odredb § 50 in § 51 k. z.
Po § 51 k. z. se pridrži po prestani kazni se nadalje državljan kraljevine Jugoslavije, ki je bil zaradi naklepnega zločinstva najmanj trikrat obsojen na robijo, pa stori v času petih letih, ko je prestal poslednjo kazen, zopet naklepno zločinstvo, če se da sklepati po storjenih dejanjih in po njegovem življenju, da je nevaren za javno varnost.
Odločbo o takem pridrževanju izreče sodišče z isto sodbo, s katero izreče kazen zaradi novega dejanja, toda obsojenec se ne sme pridržati po prestani kazni dlje kot 10 let. Ti obsojenci se pridrže v posebnih zavodih ali v posebnih oddelkih kazenskega zavoda in so pod strogim nadzorstvom ter morajo delati. Pridržani obsojenec sme biti pogojno odpuščen, ko minejo tri leta po prestani kazni, če se lahko smatra, da ni več nevaren za javno varnost. Če se pogojni odpust ne prekliče
v treh letih, je smatrati obsojenca za popolnoma prostega.
Po našem kazenskem zakoniku se taki obsojenci torej pridrže v posebnih zavodih ali v posebnih oddelkih kazenskega zavoda, toda takih posebnih zavodov in posebnih oddelkov kaznilnic žal še nimamo, zaradi tega pridržijo take obsojence v kaznilnicah, kjer živijo tako. kakor bi bili (•bsojeni ne samo za dobo izrečene kazni, temveč tudi za dobo trajanja pridržanja. Zločinec, ki je bil obsojen na primer na 5 let robije, in tudi pc § 51. k. z., je v resnici obsojen na 15 let robije.
Nujno jc torej potrebno, da dobimo naposled vendarle zavode, v katerih bodo nepoboljšljivi zločinci pridržani in v katerih se bodo naučili delati, kajti resnično je težko za zločinca, ki je bil že večkrat obsojen na robijo, pa pride na svobodo. Četudi ima dobro voljo, da bi začel novo. po-štenejše življenje, zdrkne spet ob prvi priliki na pot zločina, kajti službe taki ljudje ne morejo dobiti in dejansko nimajo nobene možnosti, da bi živeli pošteno življenje. Dandanes še dela voljni ljudje, ki imajo kazenski list še čist. težko dobijo primerno zaposlenje.
Viktor Rebolj je priznal vse zločine, zaradi katerih je bil to pot obtožen. Iz zapora je pisal svojemu bratu, naj se ga usmili in najame odvetnika, kajti preti mu § 51. k. z. Rebolj je kot star kriminalec dobro poučen o paragrafih. Bratu je sporočil, da bo obsojen na večletno robijo, nakar ga bodo pridržali v kaznilnici in traja pridržanje lahko 10 let. Ko bo prišel na svobodo, bo star človek, ki ne bo več sposoben za življenje, izbral si bo lahko samo še prostovoljno smrt.
To pismo bratu so zaplenili in ga priložili aktom. Predsednik ga je prebral in bil mnenja, da zaplemba ni bila potrebna, pismo bi kar lahko odposlali Reboljevemu bratu.
Predsednik je Rebolja vprašal, zakaj krade in vlamlja. brž ko pride na svobodo. Rebolj je odgovoril, da je skušal dobiti delo. da bi se pošteno preživljal, a kmalu so ga vselej razkrinkali kot robijaša in pri priči je bil ob službo. Nazadnje je prodajal razglednice in svinčnike po hišah, obenem pa je prežal na priložnost za vlom.
Seu it je Rebolja obsodil na 5 let robije 'd na  zgubo častnih državljanskih pravic
za dobo 5 let. Sodišče ni izreklo očuvalne odredbe, ker upa, da se bo Rebolj po tej hudi kazni morda le poboljšal. Obsojenec je sprejel kazen, ki je bila najvišja kazen, ki jo je letos izreklo ljubljansko okrožno sodišče.
Ali se vme ledena doba?
Ameriški meteorolog Kincer je nedavno ugotovil, da postaja na vse i zemlji toole-je. če upoštevamo Dovorečno letno temperaturo. Zdai se ie pa oglasil drugi ameriški meteorolog Geor^e Simoson. ki nravi, da lahko iz tega skleDamo. da se bliža naši zemlji nova ledena doba Na pni pogled se zdi ta trditev paradoksna je pa povsem naravna. Tudi pred prejšnjimi ledenimi dobami, ki jih je preživela naša zemlja že več. ie postalo na nii vedno topleje. Posledica segrevanja morske vode ie njeno večie izhlapevanje, kar povzroča zopet večjo oblačnost. Na tečav.h se pojavlia vedno već sneca in lederutd se
pomikajo v zmernejše nasove.
Smpson pravi, da lahko prinese to tudi večjo ohladitev. Kakor v zadnii ledeni dobi. približno pred 1500 leti narastejo ledeniki od Gronlandiie do severne Ame-roke in severne Evrope. Kdai se bo to zgodilo pa Simpson seveda ne more povedati, ker ni prerok. Pa tudi če b<i t>o-vsem držala njegova teorija, bo traialo najmani še tisoč let. m-eden pride razvoi tako daleč da nastane na zemlii zopet ledena doba.
Padalo ni nič novega
Malokdo ve, da padalo ni nobena novost, temveč da je staro že 450 let. Prvo padalo je konstruiral genialni Lepnardo da Vinci 1.1480. Dolga leta je pa služilo padalo samo cirkuškim artistom, ki so razkazovali ljudem svojo umetnost s tem, da so skakali s pomočjo padal z visokih nadstropij. Tako so prepotovali vso Evropo, šele svetovna vojna je prinesla z razvojem letalstva tudi nov razvoj padala. Zdaj je to ne I cbhodno potreben rešilni pripomoček vsa-I kega letalca.
V 13. stoletju je bil v Evropi izumljen i smodnik. Vojna tehnika se je jela izpre-minjati. Leta 1597 je izdelal Italijan Lo-rini prvi top. ki se polni zadaj. Tri leta pozneje je bil izumljen na Holandsken. daljnogled, zdaj tako važen pripomoček vsake vojske. Tudi podmornica ni nevo orožje. 2e leta 1800 je bila zgrajena prva. In ko je bil 1. 1812 izumljen ladijski vijak se je pričel nagel razvoj :n preureditev zlasti vojne mornarice. Večina izumov j« služila  vojaškim  svrham.   Tudi privezani
balon, ki se je prvič dvignil v zrak leta 1887, so kmalu uporabili v vojaške namene. Stoletje tehnike je pomenilo tudi tehnični preokret v armadah.
Z Jesenic
— jesenfeki »M°nte CaHo« je »Pet Oživel. Z nastopom lepih solnčnih dni je spet oživel vMonte Cark>« znano shajališče tovarniških upokojencev. Kar je za ljubljanske upokojence Zvezda in Tivoli, to je za jeseniške upokojence lep kotiček tam gori v rebri za osnovno šolo. kjer prijetno prigreva prvo pomladansko solnce. Na tem prostom tik nad novo cesto, stoji že nekaj let zasilno zavetišče, ki nudi našim delavskim veteranom v primeru dežja skromno streho. Tu se skoraj vsak dan zbirajo stari v delu in skrbeh preizkušeni veterani, kjer pri kartah in dominah preživljajo jesen življenja. Možje, ki so po 40 let in tudi več garali, si na ta način preganjajo dolgočasje in to zal največkrat pri praznih mizah ker nimajo sredstev, da bi si vsak dan privoščili po eno četrtin ko cvička ali šilce ta zelenega ali pa kakšno izdatno malico. Pravijo, da bodo tudi zanje nastopili boljši časi. Občina in tovarna bosta nekaj prispevali da se bo postavilo bolj primerno zavetišče. kjer bodo stari možje tudi po zimi pri topli peči lahko malo med seboj pokramljali in rekli  kako veselo in okroglo.
— Redni občni zbor TK SKaI«, podruž niča Jesenice, bo 14. t. m. ob 20. v stranski sobi hotela Paar na Jesenicah. Dnevni red — običajen. Vabimo vse članstvo in prijatelje, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
— Vlom. V noči od sobote na nedeljo ie bilo vlomljeno v izložbeno omaro trgovine g. Andreia Balona na Kralja Petra c. Vlomilec (morda riti ie bilo več) se ie zelo dobro založil z likeri i. koniakom in drugimi dobrotami tako. da ie g. Balonu napravil nad 500 din škode. Vlomilca ie najbrže mučila huda žeja. ker se iestvin sploh ni dotaknil.
— Vrtnarski tečaj. V petek in v soboto se je vršil v osnovni šoli vrtnarski tečai. ki ga je po nalogu mestne občine Dri redila tukajšnja podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Predavali so banov, inspektor g   Kafol. ravnate!!  c   Lap u.
Ljubljane in sreski kmetijski referent g. inž. Rate j iz Radovljice o pridelovanju in pravimi porabi zelenjave in o gojitvi cvetlic. Predavanja so se udeležile v lepem številu goienke tukajšnje gospodinjske šele ter učenci in učenke meščanske šole. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno. Udeležba iz vrst gospodarjev in gospođini je bila slaba in ie vsakemu lahko žal, da ie tako poučno predavanje prezrl in tako lepo priliko zamudil.
Strokovno šolstvo v Beli Krajini
Črnomelj, 11. marca Bela Krajina jc bila vedno najbolj zapostavljeni del Slovenije. Dočim se je za druge kraje, osobito pa za Gorenjsko skrbelo za gospodarski prospeh in razvoj s vsemi javnimi in privatnimi sredstvi, s*^ ]m za Belo Krajino storilo toliko kakor nič. Ni čuda, če je ta. košček blagoslovljene slovenske zemlje do zadnjega ostal brez najpotrebnejših osnovnih pripomočkov za napredek.
V zadnjem času je opažati, da se jc končno le pristopilo k ureditvi perečih problemov Bele Krajine in da odločujoče oblasti posvečajo več skrbi in zanimanja B8 tO dobro ljudstvo. Velike važnosti je za napredek belokrajinskega gospodarstva UVOd-ba kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol, ki naj bodo prve celice k ureditvi načrtnega gospodarstva meti siromašnim ljudstvom.
Pod spretnim vodstvom sreskega šolskega nadzornika g. Dragotina Vončine so ustanovljene že kmetijske nad. šole v Črnomlju. Vinici in Dragatušu. že prvo leto je zanimanje za te šole izredno veliko saj jih redno poseča v Črnomlju 3b' gojen<-e\. na Vinici 24 in v Dragatušu 27. Po enako srečni zamisli so bile to leto ustanovljene tudi tri gospodinjsko nadaljevalne šole in to V Semiču. Dobličah in Črnomlju, ki imajo 35 rednih goje.nK. Poleg tega Je še v Metliki banovinski gospodinjski tečaj, ki ga poseča 25 gojenk in se bo naslednji otvoril na Lokvici, kjei* je priglašenih že tudi 16 gojenk.
Prvi koraki za napredek so storjeni, zato narašča upanje, da se bo v bližnji bodočnosti lahko tudi ta del našega naroda dvignil v novo in lepše življenje!
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je naš predobri oče. ded in praded, gospod
FRANC GREBENC starejši
davi ob 5. na svojem domu v škofji riži pri Trbovljah po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 14. t. m. ob S. zjutraj izpred niše žalosti na župno pokopališče na Dobovcu.
Trbovlje, Ljubljana, Zemun, črna pri Prevaljah, dne 12. marca 1940.
Žalujoče rodbine: GREBENC. CERJA K, ŠERBEC, VAKSELJ, SKORJA \ C
Daniei Leaoeor
Krinka [
33
ljubezni
Minilo je skoraj mesec dni, ne da bi bila zapustila bolnikovo zglavje. Posledica tega je bila, da ves ta čas ni videla mladega kneza de Valcora. Njeno bližajoče se materinstvo, skrivano do priznanja, ki ga je bila storila svojemu možu, je postajalo vedno bolj očitno. V naglih kretnjah, naporu in posledicah nočnega bedenja pri ranjencu je postal njen stan jasen zdravnikom, ki so lečili Stanislava,
Ko je mogel grof končno razumeti to, kar se je govorilo okrog njega, so bile prve besede, ki jih je slišal, riamigavanja na radosten dogodek. Zdravniki so se z vso vnemo lotili tega povoda, da bi navezali na življenje tega nesrečneža, ki so smatrali za svojo dolžnost odkriti mu to, kar so mu skrivale oči.
Grof de Ferneuse ni odklanjal utehe, ki so mu jo nudili ti dobro misleči ljudje. Kakor oni je navidez tudi on našel v tej obljubi očetovstva tolažbo v strašni usodi slepega človeka.
Gaetana se je ozirala nanj in ga v nepopisnem strahu poslušala. Vsak hip je pričakovala, da se mu vrne spomin. Upala je v to prebujenje, čim je ostala z njim sama, je prežala na zloveščo kretnjo, na besen krik, s katerim bi si nesrečnež oljašal svojo usodo, se rogal smešnemu upanju in zatajil otroka, o katerem je vedel, da ni njegov. Nedvomno bi obenem zaslišala kletev, ki bi ji velela potegniti, ki bi jo pognala iz tega po njeni krivdi zavoženega življenja in ki bi ji vsaj vrnila svobodo, ne da bi ji omilila očitke njene vesti.
Toda ne. Nič podobnega se ni zgodi'o. Tudi med štirimi očmi je govoril Stanislav o svoji nesreči kot o lovski nezgodi in vse je kazalo, da se prav nič ne spominja okolnosti, ki bi ga bile prisilile k samomoru.
Nepopisne duševne muke so jele mučiti grofico de Ferneuse.
Ali je morda igral njen mož z njo plemenito komedijo odpuščanja? Ali je morda mislil na najrafini-ranejšo osveto? Ali pa je zares izgubil spomin? Morda je pa krogla, ki mu je vzela vid, deloma okrnila tudi njegove duševne sposobnosti?
Gaetana je morala to domnevati po nekaterih izkušnjah, ki so kazale pri slepcu na Splošno opešan je spomina in izpremembo značaja, ki je bil postal slaboten, zagrenjen in čemeren.
Kaj je mogla zdaj storiti nesrečnica? Mar bi mogla ponoviti v večno temo pogreznjenemu pohabljencu priznanje, izgovorjeno nekoč pred možem, polnim moči in hrepenečim po vseh radostih življe-
nja? Nedavno je bilo to priznanje nedvomno dolžnost. Zdaj je bilo zločin. In kakšen zločin, če je že takrat k samomoru vzpodbujajoče odkritje pognalo kroglo, ki je skalila njegovo zenico!
Ali si lahko mislimo to žensko srce, mučeno po taki 7upronetki pred skaženim obrazom brez vida. dočim ie pred njo neprestano stopala podoba lju-bezUi in ugasel sen nepopisne sreče?
A ta čas so postajali dnevi tedni, potem pa me-ceci. Gaetana resrtane kmalu mati. Otrok, ki ga je nosila pod svojim srcem, bi pripadal po zakonu grofu de Ferneuse. ki ga ne bo zatajil. Čakala jo je nova dolžnost. Življenja tega drobnega bitja ne sme opravili navzkriž z matriko, da bi ji ga nihče ne odrekal. Ker se ni mogla več potegovati za zakonito ločitev od slepca, niti upati, da ji bo dosežena ločitev kdaj dovolila omožiti se s pravim očetom svojega otroka, ni smela ugrabiti nedolžnemu otročičku po zakonu pripadajočega mu očeta.
Po globokem notranjem boju se je gospa de Ferneuse odločila. Pisala je Renaudu de Valcor in mu opisala svoj tragični konflikt. Pozabil naj bi na vse, odpotoval, se oženil in postavil med se in njo kaj nepopravljivega.
Noče varati nesrečneža, oropanega vse svetlobe, ki ga je njuna ljubezen pahnila v strašnejšo temo, nego j c greb. In svoje žalostne usode ni hotela zve-zati z življenjem dvajsetletnega ljubčka. Prosila ga je. naj si ustvari bodočnost. Vsa njena bodočnost bo pa osredotočena v njunem sinu.
Renaud se je proti taki odločitvi dovolj boril, da se je prepričal, da je neizogibna.
Ta srce trgajoča in strastna debata je bila predmet korespondence, ki jo je pozneje obupani ljubček zazidal v steno svojega kabineta.
Renaud de Valcor se je končno vsaj za hip uklonil volji tiste, ki jo je oboževal. Razen svojega sesU-iča Marca ni imel nobenega svojca. Sklenil je odpotovati. Mikala ga je nevarna pot raziskovalca. Ljubezen sama je bila ubila v njem željo po pustolovščinah, ki se je bila oglasila, da bi mu prinesla nekaj utehe.
Odpotoval je v Južno Ameriko, ki jo je prehodil iz Buenos Airesa do Santiaga, potem se je pa vrnil v severno Bolivijo in zašel v divje kraje, kjer izvira Amazonka. Kljuboval je vsem nevarnostim, proglašen je bil za mrtvega, pa se je zopet oglasil. Po Evropi se je razširila vest, da je postal lastnik ogromne tovarne za izdelovanje kavčuka, za kar se je moral zahvaliti lahkim kupčijam, ki jih je omogočila brezbrižnost šrjansko-ameriške vlade.
Čez pet, šest let se je vrnil. Ni se pa takoj pojavfl na svojem posestvu de Valcor. Renaud je oči vi dno namenoma odlašal svoj prihod v Bretagno.
Gospa de Ferneuse ni dvomila, da je delal to iz strahu, da bi ne srečal nje. Kako je moralo biti temu človeku pri srcu? Ali je bilo njegovo srce ozdravelo in kako daleč? Okolnost, da se je je izogibal, se je lahko razlagala ▼ enem in drugem smislu.
JotipZi*m5č H Za Jtšmćmo momo" ftan Jtran # 26 upravom ■noralni cW Ibta Oton Oiri^ ^ Va v M^b^*
»SLOVENSKI NAROD«,
Stran 3
Sokoli in drilmetodarji
— dve barijeri ob
Obmejni problemi so prvenstveno gospodarski in socialni
Maribor, 12. marca,
Porocaii at« t« din o dveh lepih manifestacijah nacionalnega dela ob meji. To niso bile parade, ampak podajanje obračuna o dejanski izvršenem delu. Za nami so hvala bogu prvi časi nase svobode, ko smo v svoji r-aivnosti in državniški neizkušenosti mislili, da nam je sedaj vse potrebno samo ob sebi dano, da nam niso več potrebne narodno - obrambne in druge nacionalne organizacije, da je naloga države, vršiti njihove posle — in kar je še bilo takftnih m podobnih krilatir. Iztreznlli smo se in uvideli, da .«rno se varali in da nam je prav v naši narodni državi treba še bolj krepko pljuniti v roke tudi v pogledu nacionalnega dela. v pogledu dviganja narodne zavesti v Širokih narodovih masah, v pogledu očuvanja !n razširjenja naše narodne posesti na naših državnih in narodnih tleh. zlasti ob meji.
Tu sta posebno dve organizaciji, ki vršita v izvajanju svojih programov izredno pomembno delo; cirilmetodarji in sokol-stvo. In ravno Maribor je mogočna postojanka obeh organizacij. Občni zbor obeh mariborskih podružnic CM D in pa nedeljska letna skupščina mariborske sokolske župe sta nam dokazala in v polni meri potrdila, da tvorita ravno ti dve organizaciji dve mogočni barijeri v obrambi naše meje, v utrjevanju narodne zavesti, v reševanju socialnih, gospodarskih in kulturno - prosvetnih obmejnih problemov.
Značilno je, da vrši CMD — kakor smo čuli zopet tudi iz porodi na že omenjenem občnem zboru — v mnogočem naloge, ki bi jih v resnici morala vršiti prvenstveno država, odnosno samouprave. Zidanje šol — kmalu bo na obmejnem Kozjaku že druga šola dograjena, ki jo zida CMD — je vendar prvenstveno naloga države, banovine, občin. Ker je te niso vršile, je posegla vmes CMD in zgradile šole na važnih točkah. Čujemo o nadaljnjih načrtih v tej smeri. Culi smo iz poročil tudi o stotisočih, ka so jih narodno-obrambne organizacije, predvsem CMD, vrgle na mejo za božtčnice revnim otrokom. Culi smo o pismih, ki so jih obdarovani otroci spontano pisali CMD, in videli smo v teh pismih solze veselja in sreče, pa tudi trdno voljo, vztrajati v narodni zavednosti. Culi smo, kako CMD velikopotezno podpira obmejno učiteljstvo v njegovem težavnem in napornem delu v mnogokrat skrajno žalostnih krajevnih prilikah. Culi smo. kako tam zunaj preprosti narod sam želi složnega dela v obrambi narodnega značaja naših obmejnih krajev in v povzdigi njih gospodarskega stanja. Culi smo iz vseh porot il resen opomin odločujočim krmarjem države in banovine, da je obmejni naš problem prvenstveno gospodarski in socialen. Zaslužka in kruha našemu obmejnemu človeku, da ne bo lačen, nag in bos. da ne bo gledal v tuiino. kje bi si zaslužil košček kruha, pa bo rešeno socialno vprašanje naše meje. bo resen tudi naš nacionalni obmejni problem,
in — razen pri zakrknjenih starih renega-Uh — bo tudi konec »tuji miselnosti«, o
Kateri premnogokrat poroča naše časopisje.
Sokolska organizacija je postavila ob vsej meji živ obrambni zid društev in 6et. Kar se je v njenem okrilju v teku let pojavilo nezdravega in nesolidnega, to je že odpadlo kot suha veja in ostalo je samo to. kar je zdravo in odporno in kar hoče resno in stvarno služiti velikim sokolskim idealom. Ponovno že In zlasti tudi lani, ko so se z nekih strani ob meji širile pre-čudne vesti o tujih namerah, je obmejno sokolstvo nastopilo kakor mogočna Magi-notova obrambna Unija in preprečilo mar-slkakšno nepremišljenost nezavednih domačih agentov tuje miselnosti, mar si kakšen r^odvig od tujine plačanih provokater-jev in s tem v našem obmejnem ljudstvu utrdilo prepričanje o stabilnosti, nedotakljivosti naših mej v kateri koli svetovni smeri. Da vrši poleg vsega tega ravno sokolstvo tudi dobršen del socialnega in gospodarskega utrjevanja in kulturnega vzpona našega obmejnega naroda, tudi za to so pedala poročila na župnem občnem zboru dokazov dovolj.
Smelo in s ponosom torej trdimo, da tvorijo Sokoli in cirilmetodarii mogočen jez ob naši meji. obramben zid na zunai, onrt na našo vojsko obramben zid na znotraj proti vsem. Id bi se hoteli igrati z našimi nacionalnimi in državnimi in^r^i sli jim cele škodovati.
Lep razvoj obmejnega sirelstva
Studenški \n pobreSki strelci se zborovali
Maribor, 12. marca Pn bratu Renčlju na Pobrežju je bil red-m občni zbor Strelske družine na Pobrež-iu. članstvo se je polnoštevilno zbralo, da
čuje društvene funkcionarje, ki so po-la-£sli račun o svojem delu v preteklem letu Predsednik brat Caf je otvoril občni zbor s kratkim nagovorom, pozdravil na-
nalni borec brat inž Diordjevič ki ie imel v uvedu lep nagovor Pozdravil ie v*e strelce, posebno pa delegata mariborskega strelskega okrožja brata Slavka Rejo Predsednik se je zahvalil vsem bratom za pomoč pri delovanju v preteklem 'etu- in ob tej priliki poudaril, naj bi no\oizvoljeni odbor nadaljeva1 delo v strelskem pokretu z mar-
v7oča dcle^aia    mariborskega    strelskega  | Ijivostjo in vćtrajnostjo   Na   se vsak za-
okrožja brata dr. Vauhnika in Slavka Rejo. Podal je nato kratko poročilo o društvenem delovanju v preteklem poslovnem letu in o smernicah za bodoče delo. Njego-
veda, da mora biti vsnk Juqrsioven ponosen na to, da je Član te viteške organizacije V svojem objektivnem poročilu ie omenjal razne vzroke, ki so prcpreče\ali. da
vo poročilo je vzel občni zbor z živahnim j družina ni mogla v vsakem popledu na
odobravanjem na  znanje. Sledila so poro-  i predovati. Sledila so obširna in vestno se
cH!« ostalih funkcionarjev, ki so bila isto-t.iko toplo sprejeta Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z agilnim predsednikom Cafom na čelu. Pri slučajnostih sta spregovorila delegata strelskega okrožja brata dr. \ auhnik in Reja. Po izčrpanem dnevnem redu se je predsednik toplo zahvali! navzo
stavljena poročila oe>tai'h bratov tajnika rVavidoviča.  blagajnika  Pegana. nastavnika
Klera in činov nadzornega odbora CižTca m Pintarja, Sledile so volitve, pri katerih je
bil izvoljen stari odbor, ki mu ponovno načeluje neumorni predsednik inž. D.jordje-vič.   Na   koncu   ie  spregovoril   *e   dele«;-1
čim za marljivo delovanje in zaključil lepo J strelskega okrožja brat Reja. ki ie aavzo-
uspcli občni zbor.
Občni zbor Strelske družine Studenci pa se je vršil v Germekovj dvorani ob lepi udeležbi Članstva. Občni zbor je otvoril in
vrsdil marljivi predsednik in agilni nacio-
i čim sporočil potek skupščine strelske j veza v Beogradu, nakar jc predsedn
'U sa-
;k /a
ključil občni zbor s pozivom k vztraineiou vežbanju in disciplini, posebno sedaj v rc*j
težki svetovni situaciji
Zaporedna smrt starčka in st?*k?
Komaj so pokopali moža, že mu je sledila v grob tudi žena — Drž. tožilstvo odredilo obdukcijo
Maribor,  12. marca
V Hotinji vasi pri Mariboru sc je pripetil nenavaden dogodek. Dne 8. t. in. ;e umrl 771etni preužitkar Franc Primec. Za svoja stara leta se je bil primerno preskrbo!, saj je bilo zanj in za njegovo ženo Li-zo, naloženih pri slivniški občini 12.000 din Franca Pri m ca so ob lepem spremstvu pokopali  na slivniskem pokopališču.
Dva dni pozneje v nedeljo 10. t. m pa ie preminila njegova 791etna žena Liza. S"a-šli so jo mrtvo v njeni sobi. V zvezi z nie-
na podlagi prijave odredilo obdukcije tre pla  pokojne  Lize Primčeve.
Danes popoldne je bila v slivntŠki mrtvašnici obdukcija trupla pokojni Lize Pnm čeve. V obdukcijski komisiji sta bila zdrav stveni inšp. dr. Jurečko in preiskovalni sodnik dr. Lampret. Obdukcija je dognala pri raztelesenju, da so nastale v organizmu pokojne Primčeve v zadnjem ča9u tatove organične spremembe, ki so v zve*;i
z njeno starostjo.  Komisija  ni  mogla dognati kriminalne krivde zaradi njene smrti. Ker  pa obstoja  sum   zastrupitve,   so dro no smrtjo pa so začeli ljudje iz Hotinie va-    bovje pokojne Primčeve    poslali v svrho
si in Slivnice pripovedovati ter ugibati najrazličnejše reči, s čimer so hoteli pojasniti vzrok njene nenadne smrti. O teh govoricah in ugibanjih so izvedeli tudi ho^ki orožniki, ki so se pričeli zanimati za to zadevo. Obvestili so o vsebini ljudskih gr> voric državno tožilstvo v Maribora, k: je
preiskave fiziološkemu institutu v Ljubljani, kjer bodo na podlagi analize vsebine drobovja lahko dognali točen vzrok smrti pokojne Primčeve. V primeru, da bi se izkazala upravičenost suma. bodo izkopali truplo pokojnega Franca Primca in ga tudi raztelesili.
Mariborske in
— o u tri zaključek materinskega tečaja. Mariborsko zavedno ženstvo se je lepo odzvalo vabilu tukajšnjega Ženskega društva odnosno njegovega feminističnega odseka k obsku perečih predavanj v okvru letošnje gra materinskega tečaja. Misel tradicionalnega vsakoletnega materinskega tečaja se je globoko zasidrala v vrstah mariborskega ženstva, ki se v polni meri zaveda težavnih nalog in odgovornosti, ki jo nalaga ženstvu naSa doba. Do zadnjega kotička polna je bila dvorana Ljudske univerze ob snočnjem poučnem ter izredno zanimivem predavanju naše popularne kulturne delavke Angele Vodetove, ki je v tehtnih izvajanjih prikazala sredstva, ki nam pomagajo do tega, da vzgojimo narod poštenjakov. Njena izvajanja so vzbudila toplo priznanje navzočih. Jutri v četrtek pa je zaključno predavanje letošnjega materinskega tečaja. Na sporedu je predavanje o našem času in vzgoji (prof. A. Cer-^ej). Mariborsko ženstvo bo tudi ob jutrišnjem predavanju napolnilo dvorano Ljudske univerze.
— Pomanjkanje vode. Ponekod čutijo zelo pomanjkanje vode. Preko noči že tako ne teče. Zadnje dni pa se pojavljajo tudi preko aneva občutne motnje, tako da vode po del i časa sploh ni. Potrebno bi bilo, da se vsaj preko dneva zagotovi reden dotok vode.
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12, in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova cesta, tel 22-13.
— Ročno blagajno bo našli v Dravi. V
včerajšnji številki smo poročali o vlomu v mestni socialno-politični urad. Izginila je ročna blagajna, v kateri je bilo 3000 din gotovine, razni dokumenti In hranilne knjižice. Policija je takoj začela s poizvedbami. Ob Pristanu so našli v Dravi ročno blagajno, ki je bila zaklenjena. V blagajni so bili dokumenti in hranilne knjižice, o
no>ice
gotovini pa ni bilo ne duha ne sluha. Poizvedbe se nadaljujejo. Ponavljajoči se vlomi v zadnjem času v Mariboru kažejo, da se je v našem mestu spet pojavila nevarna vlomilska druščina, ki s svojimi vlomilskimi akcijami zelo vznemirja prebivalstvo.
— Nekaj o «totl«očih. Na zadnji proračunski seji mestne občine je bil odobren kredit 100.000 din za gradnjo novega stadiona. Kakor je lepo in hvale vredno, da se tudi športne organizacije podpirajo, se je vendar marsikateri Mariborčan pri tej postavki zamislil, kajti 100.000 din je vendar le znesek, ki bi se lahko porabil za kakšno bolj koristno zadevo. Res je, da se je zadnja leta pri nas šport dvignil, kar je predvsem zasluga naše mladine. Toda to ie ne more biti vzrok za gradbo novega stadiona, saj so celo v Beogradu. Zagrebu In Ljubljani, kjer so centri športnih pokre-tov. v tem pogledu precej skromni. Ta mesta seveda v vsakem pogledu prekašajo Maribor, tako po številu prebivalcev, kakor športnih klubov, dasi je tam na sto-tlsoče športnikov. Tako je na primer v Beogradu okoli 80 športnih klubov, ki sta jim na voljo dva stadiona, v Zagrebu pa ima okoli 60 športnih klubov le en športni stadion, v Ljubljani pa tudi menda samo enega. Sorazmerno v tem pogledu Maribor prekaša ostale kraje, ker ima poleg raznih športnih igrišč lep stadion SK železničarja, na katerem je prostora za 20 do 30 tisoč gledalcev, toda prireditelji so srečni, če ob priliki   športnih   iger  prodajo   okrog 400
vstopnic. Za šport je torej nekako preskrbljeno. Mnogo slabše v tem pogledu pa
je preskrbljeno za kulturo. Kako nujno potrebno bi na primer bilo novo gledališče, menda ni treba posebej poudarjati. Sedanje gledališko poslopje pač ne ustreza našim prilikam, razen tega pa potrebujemo še nešteto drugih ustanov, kakor delavski azil. dograditev paviljona splošne bolnice, ki čaka na kredit že več let itd. Omenjenih 100.000 din kredita naj bi se torej po-
rabilo predvsem v take namene, zlasti ker športniki že imajo svoj stadion, ki je našemu mestu v ponos. (Delavska politika.)
— Tihotapske radevščine. V Studencih so zajeli orožniki neko 591etno Marijo F., ki je bila zaradi tihotapstva saharina in kresilnih kamenčkov že večkrat kaznovana. Pri telesni preiskavi so našli pri njej večjo količino saharina, ki so ji ga orožniki zaplenili. Kazen bo precej občutna.
— Bela kuj;a. Mali kazenski senat mariborskega okrržnega sodišča je obsodil 31-letno Terezijo Gabrovec iz Brega pri Ptuju na L mesce zapora, ker si je lani v oktobru sama odpravila telesni plod.
— Kazne vesti. Kovaškemu mojstru Prane u Komarju iz Poličke vasi v Slovenskih goricah so ukradli še neznani zlikovci
600 din vredno nakovalo. — Oblastvom je j
bil ovaden 51 letni upokojeni železničar Er- ,
vin   I>    lz   Stritarjeve   ulice,   ki   so   ga   v j
kurilnici   državnih  železnic  zalotili,   ko  je I
hotel odnesti premo?. — Mariborska poli- ! cija je aretirala 361etnega Rajmunda Bo- \
rovčnika  iz  Crne.  ker se je kljub temu, da je bil lani za dobo treh let izgnan iz j Maribora, spet pojavil v mestu. — V Ku- j šerniki v Slovenskih goricah je med ple- ! som na nekem godovanju napadel neki ;
Ivan H. 321etnes:a Zelarja Janeza Paša ter j ga tako zmikastil. da. se je moral Poš za- ■
teči v bolnico. — V mestnem avtobusu na prog] št. i je naše! neki dijak rjavo usnja- :
t i d^ztarnfoo, v kateri ie bilo 112 din, ki i
kolesu. Pri karambolu je Bergant oblet al m slomljeno desnico m so «a prepeljali v
bolnico-
— M bD atoetn. V ivezi a grozno smrtjo
821etnega Jurija Crnčiča v Studencih pri Mariboru j« mariborsko državno tožilstvo odredilo obdukcijo njegovega trupla, ki je bila včeraj popoldne v mrtvašnici pobre-škega pokopališča. V obdukcijski komisiji sta bila sodni sdravnik dr. Zor Jan In preiskovalni sodnik dr. Aifrer. Na pokojnikovem truplu, ki Je bilo vse ožgano, Je bilo opaziti manjše poškodbe, ki pa jih je dobil pokojnik prt psdcu preko peči. Tako se Je izkazalo da Je bila Crnčičeva smrt posledica tragičnega naključja, ki Je povzročilo strašno smrtno nesrečo, o čemer smo poročali v predvčerajšnji številki. Po obdukciji je bil pogreb blagopokojnega Jurija Cern-čiča. Pogreba se je udeležila množica ljudi, zlasti i Pobrežja ter lz Studencev, kjer je bil pokojni starček zelo znan. Na njegovem poslednjem potu mu je igrala god-ba žalne koračnice v poslednje slovo.
— Poroenkl pod lipo. Na Muti je bilo naprodaj lepo posestvo. Za nakup je bilo več interesentov, med njimi je bil tuči tujerodec. Posestvo je vredno okoli 300.000 din. Seveda so se uveljavila prizadevanja, da bi ne bila narodna posest ob meji okrnjena, žal pa se je spet iz skrivnostnega ozadja utrnila metoda, ki jo konkretno označuje čudežna moč — zavarovanja. K sreči pa Je ta metoda Izgubila svojo moč. Obe pristojni Instanci sta preprečili, da ni prešlo l3po posestvo v tuje roke. Ta primer naj bi bil svarilen pouk za vse možne bedoče slične poizkuse.
— Opozorijo rozervnim oficirjem. Vsi v Mariboru stanujoči rezervni oficirji se opozarjajo na sledeča obvezna predavanja, ki se vršijo tekom meseca marca in sicer: Za v*e gg- rezervno »anit. oficirje. Dne. 14. marca 1940 od 20. do 21. ure v dvorani splošne bolnice. Dne 18 marca t. 1. od 20 do 22. v dvorani splošne bolnice Dne 21 marca t. 1. od 20 do 21. JO v dvorani splošne bolnice. Za vse ostale rezervne oficirje: »O važnosti mobilizacije« dne 16. marca t. 1. od 20. do 22 ure v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu. »Obramba pred ok'oDnimi edinicamU dne 19 marca t. 1. od 20. do 22 ure v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu-
— Zadružno pr«da vanje D revi bo predaval prof Ladislav Min ker v Ljudski univerzi o temi: »Zadružništvo v raznih ekonomskih Mstemih«. Po predavanju razgovor.
Kranjčevi Gizeli
Sv. Jurij v Slov goricah. 12 marca Žalostno so zajokab zvonov v nedeljsko jutro. Kl:cali «o nas= k mrtvi GjzcIi. Nfa poti od maše smo se tam zglasili. V sobano sme stop^.i s praga in te gledali. Itako spis. Lepa si, kakor bi spa^a  Smrt je
dahnila mir v tvoi mlad' ob»-az Z dobrot-Ijivo roko je zbrisala z nieea sledove strašnega trpljenja m zapisala vanj tvojo lepo dufo.
Vprašujemo se aili si res to ti. ki si le
pred nekaj urami v smrtrnh muVsh klica'a: "Zlata mamika. pomagaj mi'« Vemo strašno je bilo tvoji materi kc ji je smrt trgala otroka iz naročja zakaj Gizela ie bila nevesta in stara komaj dvaiset let. A draga mama in brat nič ne iokajta.
krasi mrtva prsa in bela koprena ovija njeno ne ino glavo, saj ona je nevesta.
Spomin na Gizelo bo vedno svež in lep. Odšla je od nas tako mlada, cista in nedotaknjena s senčne strani življenja. Ali si morete misliti združenih ie več popolnosti in lepote kot je je Bog zbral na enem samem rožnem grmu? A v svoji ljubezni in modrosti je določil temu grmu, da se mora sesuti na vilku svoje lepote in opojnosti. Tak rožni grm je bila Gizela. Bog jo je posebno ljubil, zato jo je v tvoji veliki ljubezni poklical k sebi v cvetu let. da ji s tem prihrani premnogo bridkosti In razočaranj trdegs človeškega življenja
Draga Gizele. sladko spi. mirno spi! Radi smo te imeli, saj te nas je toliko zbralo« ds te spremimo v tvoj zadnji domek.
Oči nsJih lepih Slovenskih goric bodo vedno uprte vate. Ne bo ti samotno, saj sta ti mama in brst položila na srce venec ljubezni iz belih nageljnov. Se pomlad ti bo zasadila cvetic in lastavice s tvoje domačije bodo zakrožile nad tvojim novim domom. Gizela, kajne »Tesno ni tam med ozkimi grobovi, ko drobne ptice t tenkimi glasovi pomladi novo pesem zapojo.«
Mariborsko gledališče
Sreda, 13. Zaprto.
t    tek. 14. ob 20.: Vdova Rotlinka, Red
Svetovni sloves angleške operete »0«>-
sa« je povzročila posrečena harmonija med vsebino In krajem dejanja ter godbo in petjem. Vsebinsko in krajevno Je celo dejanje polno mikavne romantike. Nastopajo predstavniki dveh svetov: zapada in probujajočega se vzhoda,     V Maribor pa
»Gejsa« prinese ie razna zanimiva presenečenja.
Iz Ptuja
— Občni zbor JS se Je vrSii v soboto
v spodnji dvorani Narodaeg-a doma pod predsedstvom g. Ladislava Jerseta. Zbora so se razen številnega Članstva udel-tzlU tudi zastopnik sreskega načelnika pristav Abram. mestni župan g. dr. Remec, zastopnik komandanta mesta g. kapetan Vu-kasović ter zastopniki raznih  društev in
korporacij Iz poročil funkcionarjev je rsz-vidno, da Je bil tukajšnji Kiajevni odbor
lani zelo agllen ter Je posv^caJ pesebno skrb podmladkom JS. katerim ie naklonil podpor okoli 8000 din za letovanje na morju. Članov Šteje organizacija 371. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imel krajevni odbor dohodkov 33-438 din 50 par, izdatkov pa 29.135 din, tako da je bilo v blagajni konec leta 1939 Se čistega 4303 din 50 par.   Pri volitvah je bil ponovno
Izvoljen za predsednika g. Ladislav Jcrše, davčni inspektor, ostaii odbor pa Je ostal
po večini ti.
nič ne spravujta: ali — tesno bo tam med .iih dobi lastnik na policiji. — Xa KoroSki 1 ozkimi grobovi. Mladi Gizeli ie sedaj ta-cesti je neki osebni avto podrl 17teft£ega j ko lepo. ko leži bela in mirna med venci
vajenca Ivana Berganta, ki se je peljal na t opojnih belih nageljnov Nežno zelenje ji
Iz Celia
—c Trgovine na JoSVfovo tn na veliko soboto. Združenje trgovcev za mesto Celia sporoča vsemu članstvu in kuDuiočemu
občinstvu, da bodo traovine v območiu mestne občine cellske na praznik sv Jožefa 19 t. m odorte od 7.30 do 12.30 Na veliko soboto 23 t. m. bodo smele b ti trgovine na drobno odprte samo do 17., trgovine na debelo in trsovske Disarne oa bodo ves poDoldan zaprte.
MALI OGLAS!
Seseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
6a pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložit znamko. — Popustov za male oglase ae priznamo.
tiAzno
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek S.— din.
CONTIMFNTAL
ua ugoane .uesečne obroke
Ivan Legat
Ljubljana.   Prešernove *4 Maribor. Vetrinjska 30
MALI OGLASI
»Slov Naroda«
imaj«.
* i g u r e d   otptO ;
£,A  VSAKO PK11.1HO aajboljša m oajcenejsa ooiaCiis si nabavite pri P B £ S 5 E. B Sv.  Petra ceste i«
50 PAK EMLANJE
ažuriranje, vezenje za -es, perila, moaogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din »Julijana«. Gosposvetaka c 12 in Frančiškanska ul. 3.     4. L.
MAMICE!
Otroški voziček najhitreje in najbolje prodate, kupite ali zamenjate pri »PROMETU« nasproti križanske cerkve. Prepričajte se! 795
RABLJENE ČEVLJE
moške obleke in perilo kupujem ln prodajam. KLAV2AR, vošn Jakova. 799
POUK
Beseda 50 par. davek poseoej. Najmanjši znesek 8.— din.
Strojepisni pouk
• ećernl   tečaji,   vpisovanje m •riCetea pouka poljuben. Chri-stofov učni zavod, Domobranska c. 15. 738
PRODA
MM
Beseda 50 par  -lavek posebej Najmanjši sneseK s.— din.
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med ln medico dobite   najceneje v
MEDARM Ljubljana, Židovska ul. 6. 18/L
POHIŠTVO
najceneje pri ZORMAN, Breg 14. Vsakovrstni stoli. Politiram oprave. Vsa popravila najceneje
797
DOPISI
beseda 5o pai    »avek posebej Najmanjši ^nese* 5. — din.
PBIJATELJICO
res lepo, do 23 let, ki bi jo tudi podpiral, iščem. — Ponudbe na upravo lista pod »Pomladanska ljubezen«. 798
Ta hrana za kožo
ZBIOCELOM SIGURNO
ODPRAVLJA GUB E.''
>11 skorajda maglo
čen V nekaj tednih sem dosegla z njo. da sem biLa videti za 10 let mlajša Kakor mi je povedal zdravnik, ie Biocel iznajdbe nekega glasovnega dermatologa Zdaj gs vsebuje vsaka tube rožnate kreme Toka Ion Uporabljajte to kremo vaak večer, a belo kremo Tokalon vsako hitro S tem boste dosegli, da Vem bo bleda, ovenela polt zasijala v novi. mladostni živahnosti: napravila bo Vašo kožo jasno, svežo, čvrsto in Jo bo oprostil« vseh nedostatkov ln gub.«
Beseda SO par   davek posebej Najmanjši znesek s. dm
ČEVLJARSKEGA
POMOČNIKA
dobrega, za zbita dela, sprjejme takoj stalno Rant Jože, Kranj, Zlato polje. 783 J
KUPIM
tBeseoa 50 par   davek posebej. Naimamo znesek 8.— din.
KUPIM »TOPOLINO«
avto »Fiat« v najboljšem, brezhibnem stanju. Kirbiđ, Celje.
794
Stran A
»SLOVENSKI  NA»OD<,     mmmđm. T*-
Sto*. 60
Neapel se pripravlja na veliko razstavo
•ama vse italijanske kolonialne moči in pss«ti bo svečana Ofvpf|f M *. maja
\ Neaplju &v / \m> vnemo pripravljajo na-veliko kolonialno razstavo, ki bo svečano otvorjena 9; maju. 2c njeno ime »Triccmale« julijanskih prekomorskih dežel kužc. <ia ste ponavlja razstava vsaka tri leta.   Ona   je prava  panorama »talijanske
kolonialne ekspanzije in moči. Obiskovalci
bodo imeli priliko občudovati med dragim
■«   '- "ii ii jansk i h  kolonijah  glasiti  abesins\o va-
sieo. ki S<> zgrajena točno tako kakor so zgrajene vasice v Alu-siniji. \ nji bodo pa
prebivali predstavniki kolon ialnih narodov i.'   vse<*a   italijanskega   imperija Zaenkrat
so nastanjeni ti eksotični gostje \ barakah in ! ','hati jim morajo posebno hrano, kakr-
šne so vajeni doma. Ker nočejo jesti me-s;» zaklanih živali, jim dajejo žive živali,
da   jih   koljejo   po   svojih   običajih   in na svoj   način.   S   seboj   imajo   tudi posebno moko. da jedo rudi kruh kakor so «ja vajeni doma. V vsakem pogledu bo poskrbljeno ss to,
da eksotični-m gostom iz kolonialnih dežel med bivanjem v Italiji ne bo treba izpremi-
njati še£ in navad, niti načina življenja. Obenem bo preskrbljeno, da pridejo takoj
p povratku domov v normalni tir. Velik paviljon v obliki samostana bo posvečen krščanski civilizaciji v Afriki. Začenši od prvih  časov  krščanstva  v  rimski dobi bo
i nudila  ta  razstava pregled misijonarskega i dela. na «poIju propagande  vere in krščanske civilizacije. Etnografski muzej misije v
Lateranu je posodil prvič v svrhe kolonial I nc razstave starodavne in dragocene umet-' rrške spomenike. V glavnem paviljonu bo j vsak dan služba božja po primitivnih sta-I rokršcansiah vzorih.
Med privlačnosti razstave bo spadal tudi nov krasen akvarij, v katerem bodo zbrane ribe iz vsega italijanskega imperija. Zasti bogata bo zbirka rib iz Rdečega morja in Iudijskefja oceana. V akvariju bodo občudovali gledalci tudi glavne vrste rih i/ ribnikov in rek v Eritreji, Somaliji !n Abesiniji To bo eden največjih in najzanimivejših akvarijev, kar jih pozna svet. Go tovo bo privabil že akvarij sam na korto-r.ialno razstavo mnogo obiskovalcev.
10. maja bo v Neaplju svečano otvorje no tudi veliko zaprto gledališče, kjer bo prostora za 2000 gledalcev. Novo gledališče spada med najmodernejša gledališka poslopja v Italiji in pomeni veliko nrido-brtev novega Neaplja. Za otvoritveno pred stavo so izbrali Mctastasovo igro »Attili >
Regolo«, ki jo uprizori gledališka družba dramskega kon se rva tori j a iz Rima v režiji Silvia d'Amiea. Tudi tu bo otvorjeno kolonialno gledališče na prostem, ki je pno srafoo gledališče te vrste, zgrajeno v Italiji. V tem amfiteatru bo prostora za 12.000 gledalcev in od1ikova4 se bo z izborno akustiko.
Med nadaljnje zanimivosti neapeljske razstave moramo prištevati visečo železnico, ki bo vezala razstavišče s krasnim hri
bom Posillipo -X1 to. 7. viseče železnice se bo videl   ves  neapeljski     zaliv,  otok \isida.
Tschin. Procida in Capri. Proga bo dolga
1049 m in vožnja po nji bo trajala šest minut. Vzpetina bo znašaJa 118 m. Svečana
otvoritev kolonialne razstave v Neaplju bo združena z velikimi konjskimi dirkami, na katerih se bo zbrala aristokratska in družabna elita vse Italije.
Vprašanje nepoboljšljivih
zločincev
Viktor Rebolj obsojen na 5 let robije — Kdaj bomo ciobili posebne zavode za obsojence po § 51 k. z.
Ljubljana. 13. maj ca Speciaiuš* \ lainljanjc   v podstrešja
Viktor Rebolj je včeraj spel sedel pred sodniki malega kazenskega senata, ki mu .ic bil predsednik ii. o. s. g. Rajku Leder-has. Viktor Rebolj je nepoboljšljiv Lat in vlomilec hud*1 kazni, ki jih je že prestal v kaznilnicah, ga niso spametovale, brž ko pride na svobodo, .se loti svojega starega poklicu. Kaznovan je bil že osemkrat, zagrebško sodišče mu je prisodilo pred petimi leti 3 leta in pol robije, v Dubrovniku jc bil obsojen na 2 IpH težke ječe. v Zagrebu nato zopet nn 2 leti robije in v Ljubljani na 2 let* robije. Lani v začetku leta ga je ljubljanski kazenski senat obsodil na 11 mesecev strogega zapora. Dober mesec po prestani kazni je bil Rebolj spet aretiran. Ob aretaciji se je izdajal za Viktorja Rodeta. a dokumentov ni imel pri sebi. zaradi tega so ga pridržali v policijskih zaporih. Ko so pi-egledali kriminalne evidenčne akte. so takoj spoznali v Rodetu nevarnega Viktorja Rebolja.
Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik je zahteval obsodbo zaradi zločinov vlom ne tatvine, ker pa je bil Rebolj že trikrat kaznovan na robijo, naj se po prestani kazni tudi pridrži, ker je nevaren človfk. Vselej se pojavi vprašanje, kako m kje naj se taki zakrknjeni in nepoboljšljivi zločinci piidrže po prestani kazni, kadar zahteva državni tožilec obsodbo tudi v smislu očuvalnih odredb § 50 in § 51 k. z.
Po § 51 k. z. se pridrži po prestani kazni se nadalje državljan kraljevine Jugoslavije, ki je bil zaradi naklepnega zločinstva najmanj trikrat obsojen na robijo, pa stori v času petih letih, ko je prestal poslednjo kazen, zopet naklepno zločinstvo, če se da sklepati po storjenih dejanjih in po njegovem življenju, da je nevaren za javno varnost.
Odločbo o takem pr idr že vanjo izreče sodišče z isto sodbo, s katero izreče kazen zaradi novega dejanja, toda obsojenec se ne sme pridržati po prestani kazni dlje kot 10 let. Ti obsojenci se piidrže v posebnih za votlih ali v posebnih oddelkih kazenskega zavoda in so pod strogim nadzorstvom ter morajo delati. Pridržani obsojenec sme biti pogojno odpuščen, ko minejo tri leta po prestani kazni, če se lahko smatra, tla ni več nevaren za javno varnost. Oe se pogojni odpust ne prekliče
v treh letih, je smatrati obsojenca za popolnoma prostega.
Po našem kazenskem zakoniku se taki obsojenci torej piidrže v posebnih zavodih ali v posebnih oddelkih kazenskega zavoda, toda takih posebnih zavodov in posebnih oddelkov kaznilnic žal še nimamo, zaradi tega pridržijo take obsojence v kaznilnicah, kjer živijo tako, kakor bi bili obsojeni ne samo za dobo izrečene kazni, temveč tudi za dobo trajanja pridržanja. Zločinec, ki je bil obsojen na primei na 5 let robije, in tudi pc § 51. k. z., je v resnici obsojen na 15 let robije.
Nujno je torej potrebno, da dobimo naposled vendarle zavode, v katerih bodo nepoboljšljivi zločinci pridržani in v katerih se bodo naučili delati, kajti resnično je težko za zločinca, ki je bil že večkrat obsojen na robijo, pa pride na svobodo, če-1 udi ima dobro voljo, da bi začel novo. po-štenejše življenje, zdrkne spet ob prvi priliki na pot zločina, kajti službe taki ljudje ne morejo dobiti in dejansko nimajo nobene možnosti, da bi živeli pošteno življenje. Dandanes še delavoljni ljudje, ki imajo kazenski list še čist. težko dobijo primerno zaposlenje.
Viktor Rebolj je priznal vse zločine, zaradi katerih je bil to pot obtožen. Iz zapora je pisal svojemu bratu, naj se ga usmili in najame odvetnika, kajti preti mu § 51. k. z. Rebolj je kot star kriminalec dobro poučen o paragrafih. Bratu je sporočil, da bo obsojen na večletno robijo, nakar ga bodo pridržali v kaznilnici in traja pridržanje lahko 10 let. Ko bo prišel na svobodo, bo star človek, ki ne bo več sposoben za življenje, izbral si bo lahko samo še prostovoljno smrt.
To pismo bratu so zaplenili in ga priložili aktom. Predsednik ga je prebral in bil mnenja, da zaplemba ni bila potrebna, pismo bi kar lahko odposlali Reboljevemu bratu.
Predsednik je Rebolja vprašal, zakaj krade in vlamlja. brž ko pride na svobodo. Rebolj je odgovoril, da je skušal dobiti delo, da bi se pošteno preživljal, a kmalu so ga vselej razkrinkali kot robijaša in pri priči je bil ob službo. Nazadnje je prodajal razglednice in svinčnike po hišah, obenem pa je prežal na priložnost za vlom.
Sea tt je Rebolja obsodil na 5 let robije in na   zgubo častnih državljanskih pravic
za dobo 5 let. Sodišče ni izreklo očuvalne odredbe, ker upa. da se bo Rebolj po tej hudi kazni morda le poboljšal. Obsojenec je sprejel kazen, ki je bila najvišja kazen, ki jo je letos izreklo ljubljansko okrožno .sodišče.
Ali se vrne ledena doba?
Ameriški meteorolog Kincer ie nedavno ugotovil, da postaja na vsej zemlii toole-ie. če upoštevamo Dovprečno letno temperaturo. Zda i se ie oa oglasil druei ameriški meteorolog George Simpson. ki Dravi, da lahko iz tega sklepamo, da se bliža naši zemlji nova ledena doba Na prvi pogled se zdi ta trditev paradoksna je pa povsem naravna. Tudi pred prejšnjimi ledenimi dobami, ki jih ie preživela naša zemlia že več. ie oostalo na ni i vedno topleje. Posledica seerevania morske vode ie nieno večie izhlapevanje, kar povzroča zopet večjo oblačnost. Na tečaiih se pojavlja vedno več snega in leden/.d se pomikajo v zmerneiše pasove.
S mpson pravi, da lahko prinese to tudi večjo ohladitev. Kakor v zadnii ledeni dobi. približno pred 1500 leti narasteio ledeniki od Grdnlandiie do severne Ame-roke in severne Evrope. Kdai se bo to zgodilo pa Si mpson seveda ne more povedati, ker ni prerok. Pa tudi če b>i povsem držala njegova teoriia.. bo trajalo naimani še tisoč let. preden pride razvoi tako daleč da nastane na zemlii zopet ledena doba.
Padalo ni nič novega
Malokdo ve, da padalo ni nobena novost, temveč da je staro že 450 let. Prvo padalo je konstruiral genialni Leonardo da Vinci L 1480. Dolga leta je pa služilo padalo samo cirkuškim artistom, ki so razkazovali ljudem svojo umetnost s tem, da so skakali s pomočjo padal z visokih nadstropij. Tako so prepotovali vso Evropo, šele svetovna vojna je prinesla z razvojem letalstva tudi nov razvoj padala. Zdaj je to neobhodno potreben rešilni pripomoček vsakega letalca.
V 13. stoletju je bil v Evropi izumljen smodnik. Vojna tehnika se je jela izpre-minjati. Leta 1597 je izdelal Italijan Lo-rini prvi top. ki se polni zadaj. Tri leta pozneje je bil izumljen na Holandskei.. daljnogled, zdaj tako važen pripomoček vsake vojske. Tudi podmornica ni nevo orožje. Že leta 1800 je bila zgrajena prva. In ko je bil I. 1S12 izumljen ladijski vijak se je pričel nagel razvoj in preuredit':, zlasti vojne mornarice. VeČina izumov j< služila   vojaškim   svrha m.   Tudi privezani
balon, ki se je prvič dvignil v zrak leta 1887, so kmalu uporabili v vojaške namene. Stoletje tehnike je pomenilo tudi tehnični preokret v armadah.
Z Jesenic
— jeseniški »M<>nte Calo« je »Pet "živel. Z nastopom lepih solnčnih dni je spet oživel *Monte Cailo« znano shajališče tovarniških upokojencev. Kar je za ljubljanske upokojence Zvezda in Tivoli, to je za jeseniške upokojence lep kotiček tam gori v rebri za osnovno šolo, kjer piijetno prigreva prvo pomladansko solnce. Na tem prostoru tik nad novo cesto, stoji že nekaj let zasilno zavetišče, ki nudi našim delavskim veteranom v primeru dežja skromno streho. Tu se skoraj vsak dan zbirajo stari v delu in skrbeh preizkušeni veterani, kjer pri kartah in dominah preživljajo jesen življenja. Možje, ki so po 40 let in tudi več garali, si na ta način preganjajo  dolgočasje  in  to žal največkrat
pri praznih mizah ker nimajo sredstev, da bi si vsak dan privoščili po eno četrtin kO cvička ali šilce ta zelenega ali pa kakšno izdatno malico. Pravijo, da bodo tudi zanje nastopili boljši časi. Občina in tovarna bosta nekaj prispevali da se bo postavilo bolj primerno zavetišče, kjer bodo stari možje tudi po zimi pri topli peči lahko malo med seboj pokramljali in rekli   kako  veselo  in okroglo.
— Redni občni zbor TK SKaie, podruž niča Jesenice, bo 14. t. m. ob 20. v stranski sobi hotela Paar na Jesenicah. Dnevni red — običajen. Vabimo vse članstvo in prijatelje, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
— Vlom. V noči od sobote na nedeljo ie
bilo vlomljeno v izložbeno omaro trgovine g. Andreia Balona na Kralia Petra c. Vlomilec (morda rih ie bilo več) se ie zelo
dobro založil z likerji, koniakom in drugimi dobrotami tako. da ie g. Balonu napravil nad 500 din škode. Vlomilca ie nai-
brže mučila huda žeja. ker se iestvin sploh ni dotaknil.
— Vrtnarski tečaj. V oetek in v soboto se ie vršil v osnovni šoli vrtnarski tečai. ki ga je po nalogu mestne občine Drire-dila tukajšnja podružnica Sadjarskega in \n*tnarskega društva. Predavali so banov, inspektor  g.   Kafol.   ravnateli   s   Lan iz
Ljubljane in areski kmetijski referent s. inž. Rate i iz Radovljice o pridelovanju in pravilni porabi zelenjave in o gojitvi cvetlic Predavanja so se udeležile v lenem številu goienke tukajšnje gospodinjske šole ter učenci in učenke meščanske šole. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno. Udeležba iz vrst gospodarjev in gospođini je bila slaba in ie vsakemu lahko
žal. da je tako poučno predavanie prezrl in tako lepo priliko zamudil.
Strokovno šolstvo v Beli Krajini
Črnomelj, 11. marca Bela Krajina je bila vedno najbolj zapostavljeni del Slovenije. Dočim se je za druge kraje, osobito pa za Gorenjsko skrbelo za gospodarski prospeh in razvoj m vsemi javnimi in privatnimi sredstvi, se jo za Belo Krajino storilo toliko kakor nič Ni čuda. če je ta košček blagoslovljene slovenske zemlje do zadnjega ostal brez najpotrebnejših osnovnih pripomočkov za napredek.
V zadnjem času je opažati, da se je končno le pristopilo k ureduvi perečih problemov Bele Krajine in da odločujoče oblasti
posvečajo več skrbi in zanimanja za to dobro ljudstvo. Velike važnosti je za napredek belokrajinskega gospodarstva uvedba kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol, ki naj bodo prve celice k ureditvi
načrtnega gospodarstva med siromašnim ljudstvom.
Pod spretnim vodstvom sroskega šolskega nadzornika g. Dragotina V on čine so ustanovljene že kmetijske nad. šole v Črnomlju, Vinici in Dragatušu. ze prvo leto je zanimanje za te šole izredno veliko saj jih redno poseča v Črnomlju 36 gojencev, na Vinici 24 in v Dragatusu 27. Po enako
srečni zamisli so bile to leto ustanovljene tudi tri go^odinjsko nadaljevalno šole in
to v Semiču. DobUSall in Črnomlju, ki imajo 35 rednih gojenic.  Poleg tejra je so r
Metliki banovinski gospodinjski tečaj, ki
ga poseča 25 gojen k in se bo naslednji otvori 1 na Lokvici, kjer je priglašenih že
tudi 16 gojenk.
Prvi koraki za napredek so storjeni, zato narašča upanje, da se bo v bližnji bodočnosti lahko tudi ta del našega naroda dvignil v novo in lepše življenje!
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je naš predobri oče, ded in praded, gospod
FRANC CREBENC starejši
davi ob 5. na svojem domu v Škof ji riži pri Trbovljah po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 14. t. m. ob 8. zjutraj izpred niše žalosti na župno pokopališče na Dobovcu.
Trbovlje, Ljubljana, Zemun, črna pri Prevaljab, dne 12. marca 1940.
Zalo joče rodbine: GREBENC. CERJA K, sERBEC, VAKSELJ. ŠKORJANC
ZAHVALA
L
DK. KORUNOVI SE ISKRENO ZAHVALJUJEJO VSEM. KI SO IZKAZALI SVOJE SPOŠTOVANJE NEPOZABNEM!' POKOJNIKU
Dr. VALENTINU KORUNU
GIMN« RAVN. V POK.
IN ZA IZRAŽENO SOZALJE.
POSEBNA ZAHVALA G. PROF. GSPANU, KI SE JE KOT PODPREDSEDNIK PROFESORSKEGA DRUŠTVA POSLOVIL OD RAJNKEGA OB GROBU V IMENU STANOVSKIH TOVARIŠEV. IN PRIMARIJU G. DOCENTU BCATKU ZA POŽRTVOVALNO ZDRAVNIŠKO POMOČ.
V LJUBLJANI, DNE 12. MARCA 1940.
Krinka ljubezni
Minilo je skoraj mesec dni, ne da bi bila zapustila bolnikovo zglavje. Posledica tega je bila. da ves ta čas ni videla mladega kneza de Valcora. Njeno bližajoče se materinstvo, skrivano do priznanja, ki ga je bila storila svojemu možu. je postajalo vedno bolj očitno. V naglih kretnjah, naporu in posledicah nočnega bedenja pri ranjencu je postal njen stan jasen zdravnikom, ki so lečili Stanislava.
Ko je mogel grof končno razumeti to, kar se je govorilo okrog njega, so bile prve besede, ki jih je slišal, namigavanja na radosten dogodek. Zdravniki so se z vso vnemo lotili tega povoda, da bi navezali na Življenje tega nesrečneža, ki so smatrali za svojo dolžnost odkriti mu to, kar so mu skrivale oči.
Grof de Femeuse ni odklanjal utehe, ki so mu jo nudili ti dobro misleči ljudje. Kakor oni je navidez tudi on našel v tej obljubi očetovstva tolažbo v strašni usodi slepega človeka.
Gaetana se je ozirala nanj in ga v nepopisnem strahu poslušala. Vsak hip je pričakovala, da se mu vrne spomin. Upala je v to prebujenje. Čim je ostala z njim sama, je prežala na zloveščo kretnjo, na besen krik. s katerim bi si nesrečnež oljašal svojo usodo, se rogal smešnemu upanju in zatajil otroka, o katerem je vedel, da ni njegov. Nedvomno bi ol>-enem zaslišala kletev, ki bi ji velela pobegniti ki bi jo pognala iz tega po njeni krivdi zavožr*neq-a življenja in ki bi ji vsaj vrnila svobodo, ne da bi ji omilila očitke njene vesti.
Toda ne. Nič podobnega se ni zgodilo. Tudi med štirimi očmi je govoril Stanislav o svoji nesreči kot o lovski nezgodi in vse je kazalo, da se prav nič ne spominja okolnosti, ki bi ga bile prisilile k s?mo-moru.
Nepopisne duševne muke so jele mučiti grofico de Ferneuse.
Ali je morda igral njen mož z njo plemenito komedijo odpuščanja? Ali je morda mislil na najrafini-ranejšo osveto? Ali pa je zares izgubil spomin? Morda je pa krogla, ki mu je vzela vid, deloma okrnila tudi njegove duševne sposobnosti?
Gaetana je morala to domnevati po nekaterih izkušnjah, ki so kazale pri slepcu na splošno opešan je spomina in izpremembo značaja« ki je bil postal slaboten, zagrenjen in čemeren.
Kaj je mogla zdaj storiti nesrečnica? Mar bi mogla ponoviti v večno temo pogreznjenemu pohabljencu priznanje, izgovorjeno nekoč pred možem, polnim moči in hrepenečim po vseh radostih življe-
i
r
nja? Nedavno je bilo to priznanje nedvomno dolžnost. Zdaj je biln zločin In kakšen zločin, če je že takrat k samomoru vzpodbujajoče odkritje pognalo kroglo, ki je skalila njegovo zenico!
Ali si lahko mislimo to žensko srce, mučeno po t zagonetki pred eka ženim obrazom brez vida. ročtm je pred njo noorostano stopala podoba ljubezni in ugasel sen nepopisne sreče?
A ta čas so postajali dnevi tedni, potem pa mereči. Gaetana fertane kmalu mati. Otrok, ki ga je nosila pod svojim srcem, bi pripadal po zakonu grofu de Ferneuse. ki ga ne bo zatajil. Čakala jo je nova dolžnost. Življenja tega drobnega bitja ne sme spraviti navzkriž z matriko, da bi ji ga nihče ne odrekal. Ker se ni mogla več potegovati za zakonito ločitev od slepca, niti upati, da ji bo dosežena ločitev kdaj dovolila omežiti se s pravim očetom svojega otroka, ni smela ugrabiti nedolžnemu otročičku po zakonu pripadajočega mu očeta.
Po globokem notranjem boju se je gospa de Ferneuse odločila. Pisala je Renaudu de Valcor in mu opirala svoj tragični konflikt. Pozabil naj bi na vse, odpotoval, se oženil in postavil med se in njo kaj nc popra vi ji vega.
Noče varati nesrečneža, oropanega vse svetlobe, ki ga je njuna ljubezen pahnila v strašnejšo temo, nego je .greb. In svoje žalostne usode ni hotela zve-zati z življenjem dvajsetletnega ljubčka. Prosila ga je. naj si ustvari bodočnost. Vsa njena bodočnost bo pa osredotočena v njunem sinu.
Renaud se je proti taki odločitvi dovolj boril, da se je prepričal, da je neizogibna.
Ta srce trgajoča in strastna debata je bila predmet korespondence, ki jo je pozneje obupani ljubček zazidal v steno svojega kabineta.
Renaud de Valcor se je končno vsaj za hip uklonil volji tiste, ki jo je oboževal. Razen svojega sestrica Marca ni imel nobenega svojca. Sklenil je odpotovati. Mikala ga je nevarna pot raziskovalca. Ljubezen sama je bila ubila v njem željo po pustolovščinah, ki se je bila oglasila, da bi mu prinesla nekaj utehe.
Odpotoval je v Južno Ameriko, ki jo je prehodil iz Buenos Airesa do Santiaga, potem se je pa vrnil v severno Bolivijo in zašel v divje kraje, kjer izvira Amazonka. Kljuboval je vsem nevarnostim, proglašen je bil za mrtvega, pa se je zopet oglasil. Po Evropi se je razširila vest, da je postal lastnik ogromne tovarne za izdelovanje kavčuka, za kar se je moral zahvaliti lahkim kupčijam, ki jih je omogočila brezbrižnost špansko-ameriške vlade.
Čez pet, šest let se je vrnil. Ni se pa takoj pojavil na svojem posestvu de Valcor. Renaud je oči vidno namenoma odlašal svoj prihod v Bretagno.
Gospa de Ferneuse ni dvomila, da je delal to iz strahu, da bi ne srečal nje. Kako je moralo biti temu človeku pri srcu? Ali je bilo njegovo srce ozdravelo in kako daleč? Okolnost, da se je je izogibal, se je lahko razlagala v enem in drugem smislu.
Upnj^ Jomip Zi^onoc It Za «Mocodno fekorao'
Fran Jeran U Za upravo in insnratni del lista Oton Christof K Vsi v