Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izckija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/Ill Teletom uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za insernte; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dnn zjutraj, razer pondeljka in dneva po prazniku Pozdravljamo! Nj. Vel. kralj Aleksander je 28. avgusta na Bledu podpisal zakon, s katerim se izpremenijo meje nekaterih banovin, kakor so bile določene po zakonu od 3. oktobra 1929. Ta zakon je v resnici zelo ustregel ljudstvu. Vsaj vsak Slovenec more reči, da je s tem zakonom kraljevske vlade vseskozi zadovoljen. Pa tudi izprememba meja savske banovine, zgodovinskega središča Hrvatov, v precejšnji meri odgovarja tradicionalnemu stališču hrvatskega ljudstva. Kar se tiče Slovencev, toplo pozdravljamo, da Sita se našemu ozemlju zopet priključila metliški in črnomaljski okraj, tako da je Belokrajina zopet postala tudi upravno-politično naša. Kar po krvi, naravi in zgodovini spada skupaj, zopet tvori neokrnjeno celoto. Korak kraljevske vlade, s katerim se je upostavilo, kar je jezikovno in kulturno od vekov rastlo iz ene rodne korenine, je izzval v vseh slovenskih srcih radosten odziv. Belakrajina je od pamtiveka slovenska zemlja. S tega stališča gledamo njeno zo-petno priključitev k naši banovini kot vrnitev k skupni materi, od katere se je z žalostjo ločila. Hvaležni smo vladarju, ki je storil čin največje vladarske pravičnosti in politične modrosti, da je slovensko ljudstvo zopet do zadnjega svojega člana združeno v eno upravno enoto. To smatramo za dobro znamenje srečnega razvoja države na bazi vzajemnega sodelovanja popolnoma enakopravnih bratov jugoslovanske družine. Čim bolj bo šel razvoj v to smer, tem trdnejša in v resnici solidarna bo celota, koje deli bodo zadovoljeni v vseh svojih naravnih težnjah, potrebah in zahtevah. Kar je skupno, se more ohraniti, utrditi in srečno razvijati le, če se ohranja in neguje, kar je sveta pravica vsakogar, vsakega posameznika in vsake zajednice, ki organično spada k celoti. V korekturi meja naše banovine, kakor odgovarjajo naravnemu zakonu, po katerem se je naše ljudstvo od počet ka razvijalo na svoji zemlji kot torišču njegove kulture, ne vidimo čina kakšne zgolj birokratične potrebe, ampak sad zdrave uvidevnosti, na kakšnih načelih mora biti osnovana država, da so vsi njeni deli zadovoljni in srečni ter zasigu-rani v svojih naravnih postulatih. To je vzrok, da se danes slehern slovenski človek odkritosrčno veseli, da se je zakon od 3. oktobra 1929 izpopolnil s tem, da se je v tako važnem pogledu popravil. Slovenija se raduje z Belokrajino, Belakrajina s Slovenijo. Belakrajina se pač ni mogla vživeti v upravno zvezo z banovino, h kateri po ničemer ne spada. Srečen razvoj je mogoč le na rodnem deblu, to je železen zakon narave. Svoje sile je Belakrajina črpala vedno iz naravnega središča svoje kulture, v zvezi z vso našo zemljo, Iz skupnosti slovenskega roda. Kakor hči jo pozdravljamo, ki se vrača na svoj dom. Praznik je to za nas, kakor ga že dolgo nismo doživeli. Praznik v Ljubljani, praznik v Mariboru, praznik, kjerkoli bije jo slovenska srca. In pomembnost tega dogodka, za katerega se imamo zahvaliti našemu vladarju, bodo čutili tudi lam, kjer so naši sinovi po krivdi krivičnih pogodb ločeni od jugoslovanske skupnosti sploh — v Korotanu, na Krasu tja do jadranske obali, kjer nam gospodari tuj narod. Vsak, kdor govori krasno, nenadomestljivo slovensko govorico, bo začutil, da smo eno v zvezi s svojimi brati na skupnem jugoslovanskem telesu. Kraljevski vladi bodi polno priznanje našega ljudstva na tem za nas tako velikem činu. Je pa ta čin srečen tudi za državo, koje interes je naš interes in narobe. Srečna je in bo država, če so in bodo srečni Slovenci, Hrvati, Srbi. Zato nas zopetna priključitev Belekrajine veseli tudi in predvsem kot državljane Jugoslavije, ki jo želimo čedalje bolj močno, složno in srečno! Briand — stara lisica Navzkrižje med Lavalom in Briandom - Obisk v Berlina Pomoč Rdečega križa Belgrad, 1. septembra. AA. Razširjeni izvršilni odbor Rdečega križa je imel snoči svojo redno sejo. Oblastna odbora iz Sarajeva in Užic poročata, da grozi zaradi prevelike suše nevarnost pomanjkanj hrane. Zato je izvršilni odbor Rdečega križa priporočil tamkajšnjima odboroma, naj po določilih pravil takoj sestavita posebne odbore, v katere bi vstopili razen funkcijonarjev Rdečega križa tudi !a*;topniki državnih in samoupravnih oblasti ter lobrodelni ljudje ostalih humanitarnih društvih v ieh krajih, ki bi morali takoj začeti predhodna dela, da bo mogoče o pravem času priskrbeti nrano. Dalje je odbor dovolil podporo 10.000 Din :a ljudi, prizadete po ciklonu v vaseh Sindice, Knčavica, Bleševac in .'anja. Za podporo priza-de im po požaru v vasi Ortušaj je glavni odbor določil podporo 5000 Din; obe podpori sta bili nakazani nreko oblastnih odborov. Ženeva, 1. sepl. g. Arislide Briand, francoski zunanji minister, prispe semkaj šele 7. septembra. Briand torej ne predseduje evropskemu odboru, ki se bavi z vprašanjem, kako naj bi se zamisel Briandove Panevrope praktično izvedla na gospodarskem področju in kako naj bi na kapitalih bogate države pomagale revnejšim s podeljevanjem kreditov in odkupom kmetijskih pridelkov. Vsa javnost je pričakovala, da bo Briand sam vodil ta pripravljalna dela za svojo Panevropo, Brianda pa ni. Da ni prišel, ni vzrok njegovo slabo zdravje, temveč gre za taktično potezo stare diplomatske lisice. Znano je namreč, da se Briand in Laval ne razumeta, ker je Laval po svojem nastopu skušal potisniti Brianda povsem v ozadje. Tako je Laval imel odločilno besedo na londonski konferenci in na sestankih z Brtiningom Tudi odložitev obiska francoskih ministrov v Berlinu, ki se je oficielno izvršila radi Briandovega slabega zdravja, je bila le mojstrska poteza Brianda na šahovnici proli Lavalu. Dočim je namreč Laval pristaš direktnih razgovorov med državniki, ki naj se vršijo brez posredovanja Zveze narodov, jc Briand odločen zagovornik te ženevske ustanove; saj je poleg vsega znano, da je Briand s svojimi ognjevitimi nastopi v Ženevi mogočno vplival ne samo na zborovalce, temveč tudi na ženevsko publiko. V Zvezi narodov je njegova moč. Briand ni hotel v Berlin, kjer bi ga Laval zopet spodrinil. preden nc uveljavi zopjjj svojega imena na zasedanju Zveze narodov. Za- nimivo je, da se je tudi Briining nedavno izjavil za direktna pogajanja med predstavniki velesil in si s tem osvojil Lavalovo tezo. Kanoler očividno računa, da bi se z Lavalom, ki mu Briandovi pristaši očitajo, da v diplomatskih zadevah napram Nemčiji naivno postopa, lažje sporazumel kakor s starim diplomatom Briandom. Splošno govorijo, da je Briining, ki je med svojim bivanjem na Francoskem za časa studijskih lel temeljilo proučil francosko dušo, s svojim nastopom napravil močan vtis na Lavala. Naslikal mu je položaj in težnje sedanje Nemčije v tako bujnih barvah, da je bil Laval prepričan, da bo sporazum z Nemčijo lahek. Predsednik Laval se sploh zavzema za direkten sporazum z Nemčijo, med tem ko bi Briand rad spravil pogodbo z Nemct v okvir Panevrope, h kateri naj bi pristopili tudi Rusi. Prav zato je Briandova diplomacija razvila v zadnjem času živahno akcijo, da pritegne Rusijo nase, Briand tudi ni hotel voditi zasedanja evropskega odbora, ker je ta odbor po najnovejših reševalnih akcijah, kakor denarna pomoč Nemčiji, Angliji in Madjarski, ki so se izvršile preko Zveze narodov, prišel ob vso veljavo. Glede na navzkrižje med Briandom in Lavalom je zanimiva vest. da je francoska vlada končno-veljavno sklehila, da se obisk v Berlinu izvrši dne 26. septembra, to je kmalu po zasedanju Zveze narodov. Briand je torej zaenkrat uspel proti Lavalu. Zasedanje sveta Zveze narodov Nemške trgovinske pogodbe z Romunijo in Madjarsko Ženeva, 1. sepl. tg. Ob 11 dopoldne se je sestal Svet Zveze narodov pod predsedstvom španskega zunanjega ministra Lerrouxa k 54. zasedanju. Na dnevnem redu je poročilo dr. Curtiusa o delovanju gospodarskega odbora, poročilo irskega zastopnika o braziljskm predlogu, da bi se osnoval mednaroden center za proučevanje gobavosti, in poročilo venezuelskega delegata o tretjem zasedanju vladne komisije za begunska vprašanja. C-urti-ueovo poročilo je posebno pomembno za novo u|>o-rabo klavzule o največjih ugodnostih, ki je v zadnjih letih zelo ogrožena. Gospodarski odbor je dovršil tri velike načrte z.a mednarodne veterinarske konvencije v svrho varstva trgovine z mesom in živilskimi produkti z ozirom na živalske epidemije. Današnja poročila se bodo na predlog poročevalcev izročila plenumu zveze narodov. Dopoldne se je glavni odbor evropske komisije bavil ludi z vprašanjem preferenčnih carin, pri čemer sla igrali posebno vlogo pogodbi z Romunijo in Madjarsko, ki sla bili sklenjeni z Nemčijo na podlagi preference. Zastopnik Nemčije je predlagal, da se Svet Društva nariKlov izjavi z resolucijo, da obe pogodbi odgovarjata načelom, ki jih je izrekla trgovinska konferenca meseca novembra 1930, dočim sta Holandec Colijns in Francois Ponsel zahtevala ugotovitev, da smejo preferenčne pogodbe tvoriti vedno samo izjeme. Ženeva, 1. sept. tg. V splošno presenečenje je bita odpovedat»a prihodnja seja Sveta Zveze narodov, ki je bila določena na jutri dopoldne, pri čemer «e ni določil dan novega sestanka. Vzrok je pač la, da za sejo Sveta Zveze narodov še ni pripravljen glavni materijah posebno mnenje haaške-ga razsodišča o carinski uniji in poročilo o poljskih manjšinah. V glavnem odboru je bil končno sprejet predlog nemškega ministerialnega direktorja Posseja, ki izjavlja, da sla obe nemški trgovinski pogodbi z. Romunijo in Madjarsko, sklenjeni v zmislu načel trgovinske konference iz leta 1930. Izrecno se tudi naglaša, da odgovarjata obe pogodbi pogojeni, ki so bili formulirani v žitneir odboru evropske komisije meseca junija. Ta pred log bo torej najbrž tudi sprejet v evropski komi siji. Vendar je še negotovo, ali bo mogel skozi .ple nuin Zveze narodov, ker je pričakovati, da se bodi upirale prekomorske države. Briiningov kompromisni načrt Ženeva, 1. sept. g. V zadevi carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo doznavamo iz nemških krogov, da ima Briining v načrtu kompromisno rešitev tega vprašanja. Po izreku haaškega razsodišča bo namreč dr. Briining predlagal delegacijam evropskih držav, naj bi vse države znižale carine na industrijske izdelke za o do 10 odstot. Nemški kancler je glede carinske zveze izjavil, dn bi tudi v primeru povoljnega izreka haaškega razsodišča Nemčija počakala na izvedbo carinske unije, in sicer toliko časa, da bi druge države predlagale primerno rešitev tega vprašanja. Briining je torej pripravljen na umik. širi se glas, da sta se v tem pogledu sporazumela z. dr. Schoberjem že v vlaku. Avstrija je prišla radi vprašanja carinske zveze v hudo zagato, ker zahtevajo Francozi, da se zvezi odpove, še preden izreče haaško razsodišče svojo razsodbo. Edino pod tem pogojem je Francija pripravljena pomagati Avstriji iz denarne stiske. Vrh tega je angleška banka odpovedala kratkoročni kredit 150 milijonov šilingov, ki ga je Avstrija prejela za sanacijo Creditanstalta. Avstrija mora v najkrajšem času vrniti prvi obrok, to je 28 milijonov šilingov. Denarja pa ne more nikjer drugje najti kakor v Franciji. V tej zvezi poroča pariški dopisnik Neue Zuricher Zeitung , da ni Schoberjeva osebnost pri Francozih priljubljena in da računajo z njegovim odstopom, kei njegova osebnost ne daje dovoljnega jamstva za uspeh pogajanj za podelitev posojila Avstriji. Dunaj. 1. sept. AA. Avstrijski finančni minister dr. Redlich je objavil sporazum med Avstrijo in »Angleško banko glede povračila 4 milijonov funtov šterlingov. ki jih je posodila Angleška banka Avstriji./ Finančni minister priznava, da ie dobila Avstrija posojilo na enotedensko odpoved, posojilo so pa podaljšali od tedna do ledna. Dr. Redlich pravi, da zahteva Angleške banke po povračilu tega posojila ni prišla nenadoma. Glede tehničnih vprašanj načina povračila ni bilo pri pogajanju nobenih težkoč. Avstrija bo plačala prvi obrok tega posojila 1. septembru. Po mnenju dunajskih finančnih krogov dobi \>-irija v kratke, veliko mednarodno posojilo s pomočjo Francije. Bela Krajina se raduje Metlika, 1. sept. Bela Krajina se raduje. Kar sijejo obrazi veselja nad jiopol-nontit nepričakovano novico, da pridemo pod dravsko banovino. V gručah se tibira narod, vse pripoveduje in sprašuje, če je to res ali le beseda. Pa je resnica, da je Nj. Vel. kralj Aleksander podpisal zakon, po katerem prideta okraja Črnomelj in Metlika pod dravsko banovino in zato odmeva danes veselja vsa Bela Krajina do zadnje gorske vasi, kamor je ta novica hitela kakor na perotih. V Črnomlju igra godba, vasi kar tekmujejo, kako bi dale izraza veselju. (Jodbe, tamburice, harmonike. vse, kar pač kje zmorejo, vse razodeva naše veselje. Vse na okrog pa gore slavnostni kresovi. In vsa ta naša lepa Belit Krajina kliče na ves glas: »Bog živi našega kralja Aleksandra, Bog živi Jugoslavijo! Pozdravljeni bratje, ki ste nas čakali in nas z veseljem sprejemate!« Zahvala Nj. Vel. kralju Aleksandru Prosvetna zveza v Ljubliani je poslala Nj. Vel. kralju Aleksandru navslednjo zahvalno brzojavko: Prosvetna zveza v Ljubljani izraža ob priliki priklopitve okrajev Črnomlja in Metlike k dravski banovini Vašemu Veličanstvu naiiskrenejso zahvalo zato, da je Vaše Veličanstvo združilo vse Slovence v Jugoslaviji v eni banovini. Ta dan bo zapisan z zlatimi črkami v zgodovini Slovencev.« Sporazum z Vatikanom periehten Milan. 1. seplembra. Ig. Načelni sporazum med papežem in Mussolinijem se danes praktično potrjuje s tem, da je italijanska vlada končno vrnila društvene lokalo katoliškim mladinskim zvezam, kolikor jih ni že pred dalj časom vrnila cerkvenim oblastem. Škofje so osebno prevzeli odgovornost za vse prireditve v teh lokalih. Ti lokali se bodo po novem dogovoru porabljali v glavnem za vzgojo mladine. Katoliška akcija se podredi cerkveni ht- Izvoz našega sad'a Belgrad, 1. septembra AA. Centralna komisija za sadje je imela svojo tretjo sejo in na njej tole ugotovila: Čez Subotico se je izvozilo na Dunaj 109 vagonov sliv, na Češkoslovaško 409 vagonov, v Nemčijo 106 vagonov, v druge države 16 vagonov. Skupno se je izvozilo 640 vagonov sliv. Jabolk se je izvozilo na Dunaj 88 vagonov, na Češkoslovaško 44, v Nemčijo 13, skupno 145 vagonov. Grozdja se je izvozilo na Dunaj 97, na Češkoslovaško 80, v Nemčijo 31, skupno 206 vagonov. Vsega s-kupai je dospela samo ena pritožba z Dunaja zaradi dovoza nekaj vagonov nezrelih sliv. Uvedla sc je preiskava preko upravnih oblasti v Novem Sadu in Sarajevu. Odbor je dalje izdelal tudi nove pravilnike, ki slopijo v veljavo 12. t. m. erarhiji in bo uživala ludi |>osebno zaščito hierarhije. ker dobijo škofje po konkordatu posebne predpravice. Vatikan je prevzel obveznost, da se bodo Katoliška akcija in njene organizacije izogibale vsakršnega političnega delovanja, pri čemer prevzamejo škofje vodstvo in tudi odgovornost. O podrobnostih dogovora v merodajnih krogih »e molčijo. Nemiri v Španiji Madrid. 1. sept. A A. Po poročilu iz Saragose so bili tamkaj neredi. Več oseb je ranjenih, ena pa ubita. Neredi so nastali zato, ker so nekatere osebe skušale streljati na delavce, ki so sredi mesta popravljali pokvarjene telefonske zveze. Ko so delavci končali svoje delo, so njihovi nasprotniki vnovič nanje streljali. Redarstvo, ki jc branilo delavce, je moralo rabiti orožje. Kasneje jc bil red vzpostnvljen. Madrid. 1. sept. AA. Iz. Barcelone poročajo, da je 72 kaznjencev danes stopilo v gladovno stavko. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Začasno boljše vreme in topleje. Južne Alpe: Široko bo prevladoval. Zaključek manjšinskega kongresa Ženeva, I. seplembra. AA. Kongres narodnih manjšin je končal svoje seje in sprejel več resolucij. V prvi resoluciji kongres upa. da bo Društvo narodov peticije narodnih manjšin odslej pozor-nejše proučevalo. - Druga resolucija opozarja na tesno zvezo med vprašanjem razorožitve in narod-no-manjšinskim problemom. - V zadnji resoluciji opozarja kongres na odlične sadove, ki jih je dosegla Estonska s tako zvanim sistemom kulturne avtonomije pri reševanju narodno - manjšinskega vprašanja. Kongre-. prosi Društvo nar lov. naj bi In sislem priporočilo ludi v drugih državah. »Vse milansko prebivalstvo zastrupiteno" Rim. I. septembra. Rezultat velikih letal kili vaj v Italiji je, da jc napadalna letalska armada A popolnoma premagala obrambno letalsko armado B. Mesta Spezia, Genova iu Bolonja so bila od napadalca iz zr.ika napol porušena. Milan je kljub močni obrambi bil močno porušen, prebivalstvo pa od 200 ton strupene tvari, ki se je vlegla ko gosta megla na vse mesto in ga v najkrajšem č;i>u popolnoma pokrila, da zadnjega zastrupljeno. Stavilo napadalnih letal je bilo 40. Pri manevrih ie bilo malo letalskih nesreč. Vsega je poškodovanih pet letal, en letalec jc umrl, pet pa je tc/je ranjenih. Incident na meii Dunaj, 1. sept. Ig. Listi poročajo o obmejnem incidentu pri Gnosanesnijevo naročilo je sprejel lahkomiselno, ne rla bi bil mislil na posledice iu ne da bi se hotel udeležiti kom-plola proti italijanski državi. Odvetnik Alba-sini je izjavil, da je hotel pomagati profesorju Moulinu in mu zato odvzel propagandni materijal. da C uniči. Žalostno fi:".iro je igral soobtoženec. učitelj ()s»,di, ki i"- v času svojega bivanja v Parizu bil v zvezi z. Rassanessijeni. in je trdil, da ga ie Hassanessi hotel zagieljati k atentatu na Vtussoli-nija in terorističnim dejanjem. Thomas ne odstopi London. 1. sept. AA. Zelezničarska zveza ie pozvala generalnega tajnika Thomasa. nuj izstopi iz vlade. Po seji iz.vršiirgit odbora železnirarske zveze je Thomas odstopil kot iajnik želoznicarske organizacije. Dejal je. da bi bilo strahopetno de-niisijonirati v sedanjih razmerah. l.ondon, 1, scjjlembra. Pred bližajočim se zasedanjem purlamenla, se največ govori o dogodkih v delavski stranki. Izključitev MacDonalda iz lokalnih slrankur.-kih organizacij delavske stranke v njegovem volivneni okraju in v okraju njegovega bivališča kakor ludi prisiljena denvisija Thomasa od vodstva strokovne evezc železničarjev sla dva dogodka zelo dalekosežnega značaja. Pomenila namreč zmago skrajnega krilu delavska slranka, ki izrablja izdajstva MacDonalda iu treh njegovih kolegov, ki so ostali v kabinetu narodne sloge, v lo. da nad stranko po(>olnonia zavlada. Veliko vprašanje pa je, ali b.ido v-i labourisli s leni razvojem slvari zadovoljni. Zato ,se pred-da bodo prijatelji MacDonalda proti temu stališče, kar hi utegnilo imeli za posledico delavske stranke. Na vsak način bodo pri-MacDonalda skušali preprečiti, da bi celo-slranka MacDonalda in njegove kolege ministre po]Kilnonia izključila. Ako bi se to zgodilo, ni izključeno, da se stranka razcepi. videvi zavzeli razkol jaletji kupna V leni slučaju se bo ojačil v kabinetu vpliv loni-arratirnili ministrov. k\ so zaenkrat svojo zali leve samo postavili v ozadje, ker imajo proli sebi razen lubourističnih ministrov ludi liberalne, ki absolutno nc bi dopustili zaščitnocarinske jialilike, po kateri .konservativci lako zelo hrepene. Liberalni miuis-lri v koaliciji s svojimi labourističnimi kolegi .so ludi trdna garancijo, da konservativci ni■ bodo preveč molili dosedanje linija mednarodna politike Anglije, v katero bo seveda prišel bolj odločen frankolSIcki ton. Preden bi pa Anglija svoj politični kurz bistveno izpreiuenila, se bodo Jia vsak način vršile nove volitve. Sedanja vlada zaenkrat no misli na nič drugega kakor na saniranje svojega budžela. Prav zu i.vav angleški deficit ne bi bil tako velik, ali pa. hi sploh ne obstojal, ako na bi med vsoto 88/ mili j. funtov izdatkov figurirula vsota H(i.S milijonov funtov za amortizacijo dolgov. Toda tudi obrestovanje dolgov, za katero se zahteva 293 milijonov funtov, se lahko znatno zniža, ako se zniža vsekakor previsoka mera 5% na 4%, kar bo vlada tudi storila. Znižanje plue državnim uslužbencem višjih kategorij ni lako občutna odredba, ker so plače vitjih uradnikov v Angliji po našili pojmih bajeslovna ri iike. Podpore brezposelnim se znižajo samo za 10%; . eveda so delavci boje, da ne bi se v bodočnosti znižale še bolj. Od vojnega budzvla bo vlada črtala. IID milijonov funtov. Yla lna večina v poslanski zbornici bo znašala, kakor se sedaj računa, nekuj nad ~>0 poslancev, kar je za angleške razmere v eč kot zadosti, da bo vlada megla svoj piVgniin nemoteno realizirati. S lo večino more vlada ostali na krmilu ludi še rlve leli; v resnici pa ne bo — vsaj tako ie splošno mnenje — vladala dclj ori enega leta. Ker ie odbor delavske lokalne slrankar.ske organizacije v volivneni okraju MacDonalda le-lega izključil, sodijo, da bi se morale vršili lani nove volitve. Ker MacDonnld sigurno ne bo nastopil kol neodvisni kandidat, je zelo verjetno, da ga bo kralj imenoval za lordu ali pera, da bo mogel ostati v aktivni politiki kot član druge zbornice. Nov pravilnik za učiteljišča Belgrad. 1. sept. AA. Na podlagi S 3-1 zakona o učiteljiščih je prosvetni minister predpisal pravilnik o sprejemnih izpitih ju vpisu v 1. razred učiteljišč. Učenci in učenke, ki se v zinislu 33, 31 in 35 zakona o učiteljiščih prijavijo za vpis v !. razred učiteljišč, je. treba takoj po vpisu zdravniško pregledati. Pregled opravi šolski zdravnik, če j pa tega ni, okrajni sanitetni referent i z kraja, kjer i je Soln. Ta pregled bo 14. in 15. septembra. Prisostvujejo mu praviloma ravnatelj ali njegov n -i mestnik in en učitelj, ki ga ravnatelj določi. Učeu-. ce, ki bolehajo na dolgotrajni bolezni, ali ki so ' podvrženi bolezni, nevarni za druge učence, ali pa | ki imajo kakršnokoli telesno napako od rofelva ali I kakorkoli, uli ki niso za svoja leta dovolj razvili ; in pravilno fizično ruščini. *e ue smejo pusliti k i sprejeninannu izpitu. Razlog o odklonitvi je treba i jiavesli na prošnjo. To opombo podpišejo zdravnik I in pristojni člani. Takemu učencu je treba takoj i 1 ti. septembra vrniti vse priložene listine s podpi-| som članov. Sprejemna izpila sta dvojna: a) za učence /. nižjim tečajnim izpitom srednjih šol. b) za učence ' z izpitom meščanske šole. Učence z nižjim tečaj-! iiim i,pitoni .-red njih šol je treba glasbeno pro-• i-.ku.Mti glede sluha in glasu. Učenci, ki nimajo posluha, pa čeprav so tejesno zdravi, se ne .-ineju -prejeti v učiteljišče. Tem učencem je treba takoj vrnili listine. Izpraševnlni odbor p.a 'glasbeno spo--.■•li!i!,'sl tvorijo ravnatelj ali njegov namestnik, gk sbeni učitelj in še ena urna moč. ki je glasbeno i.ohro-.ena. Sprejetimi izpit učencev * položenim izpitem meščanskih šol je pismen in urilinen. Pis-Hieu izpit je treba polagati iz narodnega jezika, v j obsegu, ki je predpisan za učence čelrlvga rnzitda srednjih Aoi. Ta izpit traja dve uri. Ustmene izpile j" treba položiti iz narodnega jezika, narodne zgodovine in iz zemljopisja Jugoslavije, matematike v obsegu, predvidenem za nepopolne gimnazije (šlirirazredne). Glasbeno sposobnost je Ireba ugo-leviti ludi pri učencih srednjih šol. lzpraževalni odbor za učence meščanskih .sol tvorijo ravnatelj njegov namestnik in člani učiteljskega zbora za posamezne predmete, ki jih določi r.-tvnalelj. Po končanem pismenem in ustmenem izpilil izpraševnlni odbor sklepa o tem, ali kandidata sprejme ali ne. O izpitu se vodi zapisnik. Vanj je treba zabeležiti postavljene naloge za pismen izpit, učenčevo ime in sklep o njegovem sprejemu ali odklonitvi. Zapisnik podpišejo vsi člani, piše ga pa član odbora, ki ga določi ravnatelj. V prvi razred sc lahko sprejmejo učenci s končanim o. ali (i. razredom gimnazije, če niso prestari, če so telesno in duševno zdravi in če imajo posluh in glas. Belgrad. 1. sep. A.\. Zaradi nn-tale potrebe in na temelju š 15 zakona o učiteljiščih je prosvetni minister začasno določil z:i učiteljišča tule učni red (prva številka ali črtica velja za I. letnik, druga za IL. Iretja za III., četrta za IV. in peki številka aH črlica za V. razred učiteljišča): psihologija iri logika: —. t. —, —, 2 — uporabna obča pedagogika: —, —, —, 2, — — zgodovina pedagogike: —. —. - . —, 2 — metodika: —, —. —, 2. 2 —- šolsko delo: —, —, —, -1, (j — Šolska organizacija in uprava: —, —, —, —. I — gospodarstvo iu sociologija: —, —, —. —. 2 — verouk: 2. 2. 2, 2, 2 — narodni jezik: 1. 4, 3. 3, 3 — živ tuj jezik (fnin-coščina ali nemžčinn): 3. 3, 3. 3. 3 obča in narodna zgodovina: 2. 2, 2. 3. 2 — zemljepis: 2, 2. 2. —. 1 — prirodopis: 3. 2. 2. 2, 1 — kemija ili tehnologija: 2. 2, —, —. —; — rizika: —. 2. 2. 2, —; — matematika: 3. 8. 3. 2, —; higiena: —. —. —, —. 2: — kmetijstvo, gospodinjstvo: 2. 1. 1. —, —; — risanje t lepopis v I. razredu): 2. 2, 2, -. —: — petji-: 1. I. 1. I. 1; - g!ysb;>: 2. 2. 1. 1. —; — ročno delo: 2. 2, 2, —. —! — telovadba: 2, 2, 2. 2. 2. Skupno ur v I. razredu 32. v II. razredu 32. v III. razredu 32, v IV. razredu 31 in v V. razredu 30. Zeppelin Berlin. 1. sept. A A. Po najnovejših brezžičnih vesteh je zrakoplov Grof Zeppelin preletel otok Fernando Noronha že danes dopoldne in se bliža južnoameriški obali z NO miljami hitrosti ua liro. Zrakoplov bo prispel v Nalal ob 1 popoldne južnoameriškega časa. Kongres gospodarskih zbornic Dne 13. in 14. septembra se vrši v Belgradu redni letni kongres gospodarskih zbornic in ustanov naše države. Med referati na občnem zboru omenjamo: naša kmetijska produkcija, do-erdanji in novi potrebni ukrepi za pospeševanje, referira belgrajska Trgovska zbornica; avtobusni promet in avtomobilizem v krajih, kjer ni železnic (relerat podgoriške Trgovsko-industrijskc in obrtne zbornice); finančna obremenitev v zvezi z nejasnimi predpisi zakona o samoupravnih cestah |ref. splitska Trgovsko-obrtniška zbornica); pregled stanja naše obrti (ref. belgrajska Obrtna zbornice), industrije (belgrajska Industrijska zbornica), trgovine (zagrebška zbornical in razmerje ter vpliv svetovnega gospodarstva (Centrala ind. korporacij). Nadalje bo na kongresu sestavljena cenitev našega izvoza v kampanji 1931-1932. * Nova delniška družba. Dne 7. t. m. se vrši v prostorih odvetniške pisarne dr. Albina Kanda-reja v Ljubljani ustanovni občni zbor d. d. Poslovni zavod« v Ljubliani. Državna uprava jc ustanovitev družbe že odobrila. Koncesionarji so dr. Vckoslav Kjsovec, pravni konzulent Jugo banke, dr. Dimitrije Pavlovič odvetnik v Belgradu, in dr. Albin Kandare, odvetnik v Ljubljani. Delniška glavnica 100.000 Din je razdeljena na 1000 dclnic po 100 Din nominale. Družba sc bo bavila z uvozno in izvozno trgovino. Narodna Industrijska preduzeča, d. d. v Zagrebu so bila ust. 1. 1928 z glavnico 5 milj. Din, od katerih je bilo pri vpisu plačanih 2 milj. Din, ostanek I. 1929. Podjetje je začelo obratovati 1. julija 1929 in jc izkoriščalo rudna bogastva pri Bešlincu in Rujevcu. Izdelovalo je jeklene predmete. V upravnem svetu so bili tudi Slovenci. Sedaj pa javlja uradni list savske banovine Narodne novine , da je podjetje zaprosilo za otvoritev prisilne poravnave izven konkurza, ki je bila faktično olvorjena 19. avgusta, pa šele sedaj objavljena. Terjatve je prijaviti do 25. septembra, narok je 30, sept. Podjetje nudi 60^ v 15 obrokih. Pred Gandhnevem prihodom v London London, I. septembra. Maltatma Gandi jc zd; j žc šijri dni tu poti v Anglijo, Ker nc mara kabine. so niti morali na ladji napraviti prostor na krovu, kjer je razpet svoj šolor. Kozje mleko, ki ga uživ.t, hranijo v hladilniku in ga pasterizirajo, preden mu ga prineso. V 1 ondonu so pripravili za Gundi ja stauo- nister za notranje zadeve, liberalec Readiug, ki jc /c bil podkralj Indije. Golovo pa jc, da bodo eventualne predalekosežne zahteve Tndcev danes našle v Londonu večji odpor nego takrat, ko so vladali laboristi. Na vsak način je čislo izključeno, da bi sedanja vlada privolila v odpoklic angleških čet iu v samostojno vodstvo zunanje politike Indije. vanje v iiisi. ki lezi v predmestju, kjer stanuje j Tudi jc zelo verjetno, da bodo konservativci pod-jirotuasno prebivalstvo. Stanovanje so nalašč | pitali muslimane in favorizirali njihovo zahtevo po premoči v Bengalu in Pundžabu. Sicer pa bo Gandi našel v Londonu popolno razumevanje /a vse upravičene fežnje ■ indslcega naroda. Belgrad, 1. septembra. AA. Izpili za državne strokovne učileljicc za ženska ročna dela (prej 111. kategorija) se bodo vršila 26. septembra pred komisijo ministrstva /.a trgovino in industrijo v adaptirali v četrtem nadstropju pod streho in razširili okna; na ploski strehi sami so napravili v naglici vrl. Napeljali so telefon in montirali celo liil. ki pa izsledit zelo preprost kakor za prevoz tovora. Okoli hiše bo -tražil cel oddelek policijc in s« popravili tudi cesto, ki je jako ozka. Sploh pravijo, da bodo stroški za Gandijevo potovanje iu bivanje mnogo večji nego bi bili, ako bi |x>tovul in stanoval v hotelu, kakor to delajo drugi politiki. Konferenca okrogle tni/c se zbere, kakor hitro dospe Gandi v London. Pravijo, da so zlasti — ■ - , nižji sloji indskega prebivalstva želeii. da Gandi I prostorih vtš|e ženske obilne sole v Uelgradu. potuje v London, ker zaradi gospodarske krize hudo trpijo in od sprave z Anglijo upajo tudi socialnega iu gospodarskega izboljšanja svojega položaja. Odijor proli njegovemu iiotovaniu izhaja i e krogov itufske intdigencc. ki upa v neodvisni Indiji doseči visoka tncsla. in pa od boljševiziranili cl.-trcmistov. Med nižjim ljudstvom jc krožil zadnje tasc horoskop, ki so ga napravili zvivdo-znanci ob rojstvu Gandija in kateri pravi, da bo v šestdesetem letu svoje starosti potoval čez veliko vodo v deželo, kjer bo govoril z belim ccsarjcm, kar bo Indiji prineslo veliko srečo. V indskih zmernih nacionalističnih krogih, ki odkrito želijo sporazuma z Anglijo, so nekoliko v skrbeh, ker je v vladi narodne siogc zelo močan vpliv konscrvativecv, o katerih je znano, da sicer niso proti večji avtonomiji Indije, odločno pa sv protivijo, da bi sc ji dovolil položaj doininijoiia. Vendar ta boja/en ni upravičena, ker jc minister za Indijo v sedanjem kabinetu, Samuel lloatc, dasi konservativec, Indiji zelo naklonjen, pravtako tni- voda Velikega kanala Šangliaj, 1. septembra, /aradi porušitve jezu Velikega kanala pri Kaojuhov jc sedaj večji del province reke Jancekjana popolnoma pokrit od vode. I"a provinca jc pridelovala izključno bombaž, tako da so na la način uničene največje plantaže bombaža v Kitaju. Lkspedicija letal, ki jc po nalogu vlade preletela sedaj poplavljeno ozemlje, je ugotovila, da nanovo poplavljeno ozemlje meri okoli 10.000 kvadratnih kilometrov v obliki trikotnika severno reke Jancekjan, presekunega od 120 stopinje dolžine, in ležečega med J2. ter '14. stopinjo širine. Samo ona mesta v bližini Velikega kanala, ki so obdana od zidu, r-o poplavo prenesla, vsa osta'a selisča so izginila. Uradna statistika ceni število sedaj uto-nulih oseb na 100.000. Na omenjeni površini po-plavljenega ozemlja živi 1 milijon in pol kinotskega prebivalstva, ki se absolutno ue more obvarovati pred poplavo. Ozemlje tudi nima nobenih viša«, da bi sc mogli prebivalci nanje rešili. Kakor rečeno, fe tc številke nanašajo samo na mali del Jancckjaiiovc ni/ine, ki je bil poplavljen sedaj ob Velikem kanalu. Škoda pa. ki jo je poplava že prei prizadela gornjemu in srednjemu porečju Jancekjana pri llaukovu, jc neprimerno večja, kakor smo že poročali. Zgled zagrebškega mesarja Zagreb, 1. septembra, ž. Dragima kruha in mesa jc povzročala mestnemu načelstvu največjo skrb in je v tem pogledu ukrenilo vse potrebne korake, da doseže znižanje cen mesu in kruhu, katera so se vodno zelo visoka. Danes je pšenica oziroma živa živina dvakrat cenejša, kot jc bila tedaj, ko so bile postavljene današnje cene. Pred tremi dnevi je zagrebški mesar Mokvovič začel prodajati meso po o, 8 in 111 Din za kg in s tem povzročil paniko med mesarji. Občinstvo je seveda takoj navalilo na njegovo mesnico, ki jo jc moral vsled naval;! kmalu zapreti. Isto se je zgodilo danes. Njegovemu zgledu so .sledili še drugi mesarji, ki so začeli prodajati ttteso po 4, o in S Din za kg. Tržno nadzorstvo mestnega načelstva je imelo danes sejo. na kateri jc razpravljalo o tem vprašanju. Mokrovič bo nadaljeval s svojo akcijo in je za jutri pripravil lili velikih volov. Mestno načelstvo dela tudi na tem, da ciinpreje regulira tudi cene kruhu. Drobne vesli Ljubljana. 1. septembra. AA. Pri pošti D. Al. v Polju iu |ui pošti Studenec pri Ljubljani je bila 1. septembra olvorjena tektonska centrala. Zagreb. I. septembra. A A. S sklepom generalne direkcije državnih zcleznic št. 71.327 je dovoljen udeležencem proslave posvetitve zastave jadranske straže v Zagrebu popust za vožnjo nu železnicah in državnih parnikih. Popust vetja od 4. do 9. septenibni. Hambnrg, 1. septembra. A A. Društvo za pristaniške prevoze je odpovedalo tarifo pristaniških , delavcev. Delodajalci predlagajo od 30. septembra i naprej nove tarife. Po njihovem predlogu naj bi bile tarilc znižane od 8.30 na 7 mark. Šahovski turnir Viseče partije - Vidmar izgubil proti Afjehinu in dooil proti Kostiču Bled, 1. -epi. Dane- -o bile. d c igrane partije, katere so oslale iz prejšnjih koles še nedokončane. To so bile viseče partije Aljehin—Vidmar iz četrtega, Tartakower—Sjiielraann in Vidmar—Kostič iz jielegii, partiji Kashdan—Flohr in Kostič—Colle i-z. šetlega ler Bogoljubov—Kushdan iz sedmega kola, Aljehin je hitro končal z Vidmarjem, ki nI mogel radi svoje pozicije nuditi nobenega odporu. Collr jc spretno izkoristil svojega kmeta nu dam-skem krilu in prisilil Kodira k predaji. V partiji Tartakower—Spiidiniinn ni mogel iarlakovver privesti nu noben način svojega krnela Nemško-avstrijjska carinska zveza Ženeva, 1. sept. tg. Objavo izreka haaškega razsodišča o neniško-avslrijski carinski uniji je pričakovati v sobolo dopoldne. Svet Društvu ndro dov se bo o stvari posvetoval tukoj v sobolo popoldne. Vprašanje satno pa bo rešeno žc v evropski komisiji, ko bosta i tam najbrže oddala svoje izjave nemški in avstrijski zunanji minister. 2o danes je golovo, da so se razmere od časa, ko sije sklepal dunajski protokol, izprcmenile lako, d« danes problem carinske unije med Nemčijo in Avstrijo nima več.svoiečasnega gospodarskega Dome- na. Izjave avstrijskih in nemških zastopnikov pn kljub lemu ne bodo imele takega značaja, dn se državi odrekala misli carinsko unije, temveč bo i/.invit nemškega zunanjr:ol točke z večnim šahom. Bogoljubov je igral zelo pazljivo in s spretnimi manevri izpilil menjavo kralji-, nakar jo Kashdau kapituliral. Dve hudi bntini je dobil danes linij Kostič in tdcer mit je drugo prizadejal Vidmar v izborno igrani končnici. Slunje jio sedmem kolu je naslednje: Aljehin vodi s ii' , .Spielninnii 5, Bogoljubov 4J--J točke, vtiilo ineslo je zasedel Vidnim* - I točkami. Nato sledita dva zastopnika mlad« gardo iu sicer Flohr iu tvashdan s ' ■ točkami, Jugoslovanu Aslaloš iu K<. lič ler Colle in Njemeovie imajo 3 lučke, osla II"i? še Maree/v. Pire, StolU in Tartakovver, ki , imajo po V/t lučki. Jutri se bo vr'-ilo osmo kolo. v katerem igrajo: spiflnumit "Kiiolidun, Miuvczj Bogoljubov, Aljf-inti- Flohr. Kosljc—1'irc. Sloilz Njemcovič. Tarta-j kower—Colle in Aslaloš—Vidmar I ZA KMETA IJV KONSUMENTA i Cene mesu pri mesarjih in cena živil in pijač v gostilnah Ljubljana, 31. avgusta. V zadnjem času je započel »Slovenec« hvale-rredno akcijo za znižanje cen mesu, ki je deloma 'ispela. Vendar naj mi bo dovoljeno z ozirom na razne ugovore mesarjev, ki so jih priobčili v časopisju in na razne osebne izjave prizadetih objaviti tu točno tabelo o razmerju med živo težo in težo zaklane živine, ki jo je sestavil strokovnjak in je torej absolutno verodostojna: Na 100 kg žive teže pride (pri govedu); > «> — >o ko b <9 o s« 3 > >N > rage, ki ima v najemu od agrarne reforme grajski travnik, je najel svojega soseda Janeza Flor-jančiča iz iste vasi, da mu je šel z vozom in konji pomagat. Ravno so delo dokončali, kar se vsuje ploha in zato so šli pod grajski kozolec na Rakovniku vedrit; bilo je skupaj 6 oseb. Kar se za- 1 bliska, strela udari v kozolec in zadene z vso silo j v gručo, ki je pod njim vedrila. Na mestu so bili i 3 mrtvi in sicer: gospodar, 31-letni Janez Florjan-čič; njegov 8-letni sinko Stanko in gospodar Jožef Jaklič. Zadeta je bila tudi Jakličeva žena, katero pa je njena hčerka kmalu k zavesti spravila. Skupno sta skušala oživiti ostale tri, vendar se jima ni lo posrečilo. Zato so hitro odšle v št. Rupert, da obvestita duhovnika. Kmalu so prišli na kraj nesreče duhovnik in orožniki — in množica ljudi, ki so bili le priča strašni katastrofi strele in obupnemu joku preostalih domačih. Vsaka pomoč je bila zastonj. Ogenj, ki je nastal v kozolcu, so hitro pogasili. Oba mrtva gospodarja zapuščata po 4 nepreskrbljene otroke, kar nesrečo še poveča. Glas o tej strašni smrti je pretresel vso župnijo. Cigansko maščevanje Smrtna kazen za izdajo Struge pri Dobrepoljah, 31. avgusta. Pred nekaj tedni je neki cigan ukradel konja na Zvirčem v hinjski župniji. Neki Miha Petrovič, napol cigan ali ciganski proselit, ki je že več lel živel s cigani, je gospodarju, ki mu je bil konj ukraden, izdal, kdo ga je ukradel. Preteklo nedeljo 30. popoldne ob treh, ko so Stružanci ravno šli od popold. službe božje, sta se v Mežinovi stelnici nad Strugami razlegla dva strela, ki sta Petroviču upihnila življenje in maščevala izdajstvo. Umorjeni je star kakih 35 let in je baje doma iz vasi Brinje pri Malem Kotu na Hrvatskem. Ustrelil ga je neki Štajerec Rudolf Spominsfta plošča f R. Pečarju V Kamniškem sedlu V nedeljo je bila na Kamniškem sedlu vzidana spominska plošča Rudollu Pečarju, ki se je pred letom ponesrečil v Brinškovem kaminu. K skromni, tihi, a prisrčni slavnosti se je zbralo lepo število njegovih prijateljev, ožjih znank in znan-sev, oče sam je kopal v produ od pol šestih do ievetih |x>t. da smo lažje prišli do plošče. Čez sedlo so se ves čas podile megle in zakrivale skupino njegovih prijateljev, ki je čepela na skalah ob plošči. Lep spominski govor in molitve g. vojnega kurata Bonača so pa odmevale od skal Planjave tja do Brane. M. M Boj dveh lantičev za življenje Novo mesto, 31. avgusta. Utonila bi bila kmalu, v ponedeljek 31. avg. popoldne v Krki 9-letni Boris Boueon, učenec ljudske šole iz Ljubljane, ki je na počitnicah pri svoji teti ge. Bouconovi v Kandiji, in Tonček V i -dic iz Novega mesta, tudi ljudsko-šolski učenec in približno iste starosti. Vidic je hotel v malem, trhlem čolničku-sandolinu prepeljati Boucona čez Krko v Kandiji. Pri čolnarski lopi pod Bregom sta se naložila v čolniček, kamor sta pokleknila. Boueon oblečen, Vidic pa v plavalnih hlačkah, ter pričela veslali proti sredini Krke. Nista pa še priveslala do sredine, ko se je pričel čolniček, ki je ves razpokan in močno pušča vodo, potapljati. Fanta sta se zavedela nevarnosti in pričela vpiti na pomoč, Vidic pa je pričel z vsemi silami veslali proli bregu. Toda voda je udrla v čolniček, ki se jc pod njima potopil in oba sta za nekaj ?asa zginila pod vodo. Vidic, ki zna plavati — dočim Boueon ne zna —, je imel še toliko prisotnosti duha, da je zgrabil Boucona okrog pasu, ga dvignil iznad vode In skušal s svojim bremenom plavaje doseči breg. To borbo za življenje sta opazovala dva mladeniča Iz stanovanja ge. Puceljeve. Ko sla videla, da je sila velika, sla zdrvela po stopnicah, ki peljejo e Brega k vodi, planila v veliki čoln g. Barboriča, hočeta skočiti v vodo, vendar pa je Vidic med lem že priplaval z Bouconom tako blizu čolna, da sta ju reševalca že lahko dosegla z roko in ju potegnila iz vode. Bil je že prav skrajni čas, kajti oba fanta sla bila že čisto brez moči. Banovinskega davka na kmečke hiše ne bo več Ljubljana, 1. sept. A A. Na podlagi pravilnika o banovinskih davščinah za leto 1931-32 se pobira v dravski banovini tudi posebna banovinska davščina na one kmetske hiše, ki so oproščene državnega neposrednega davka, po čl. 32, točka 15 zakona o neposrednih davkih, ler banovinska taksa na živinske potne liste in sicer za veliko žival 6 Din, za drobnico 3 Din. Z ozirom na obstoječo gospodarsko krizo, ki najbolj občutno zadeva kmečki stan in z namenom znižati javne dajatve kmečkega prebivalstva, je gospod ban dravske banovine s svojo odločbo z dne 29. avgusta 1931 VIL št. 17.600-1' odredil, da se omenjena banovinska davščina na hiše v proračunskem letu 1931-32 n e pobere. V kolikor pa je že plačana, jo bo kraljevska banska uprava uradoma povrnila. Z veljavnostjo od 1. septembra 1931 dalje je gospod ban tudi znižal banovinsko takso na živinske potne liste in sicer za veliko žival od 6 Din na 3 Din. Taksa na živinske potne liste za drobnico ostane sicer neizpremenjena, vendar pa se sme na en živinski potni list proti plačilu le enkratne takse 3 Din vpisati poljubno število drobnice. Županstva v dravski banovini so bila o tem obveščena s posebno okrožnico. Janežič, star kakih 30 let. Tudi morilec ni pravi cigan, ampak ciganski vsiljenec, ki ga je kdove-kakšna usoda privedla med cigane. Splošno opažamo, da je med cigani žimdalje več uskokov, ki niso rojeni cigani. Poznamo jih po obrazu, po govorici in nošnji. Prav bi bilo, ko bi oblast nekoliko preiskala rodovnike ciganskih družin. Bržkone se med njimi nahaja desti pobeglih kaznjencev in vojaških begunov, ki jih oblasti zastonj iščejo po vsej državi, samo ne med cigani. Seveda je tako iskanje težavno, ker so cigani nestalnega bivališča in strogo disciplinirani, kakor kaže baš slučaj Petrovič-Janežič. Petrovič bo v Strugah obduciran in ondi pokopan. Odhod slovenskih otrok v Vestiališo Veslfalski otroci, ki so bili zadnji mesec na počitnicah v Polhovem gradcu, odidejo nazaj v Nemčijo dne 3. t. m. ob 8 zvečer. Dobre slovenske ljudi prosimo, naj prinesejo otrokom za pot kaj malih daril, na pr. sadja, slaščic in podobno. Saj so to slovenski otroci, otroci naših trpinov v Vestfaliji. Rudarski otroci se vračajo s kmetov Trbovlje, 1. septembra. Včeraj so se vrnili zadnji otroci s počitnic na kmetih. Trboveljskih je bilo še nekaj v Zrečah, kjer so za slovo imeli pev. koncert pod vodstvom nekdanjega trb. kaplana g. Radonoviča, ki je tudi drugače vsestransko poskrbel za otorke pri tamoš-njih ljudeh. Hrastniški otroci pa so se vračali tudi včeraj iz Ljutomera in Središča, bilo jih je za dva in pol vagona, vsi pa težko otovorjeni s sadjem in drugimi dobrotami tamošnjih ljudi. Otroci so povsod na počitnicah z lepim vedenjem napravili dober vtis in so bili skoro povsod povabljeni še za drugo leto. Otroci pa so seveda še bolj zadovoljni in hvaležni. Tako se je cela počitniška akcija končala v vsestransko zadovoljnost. Nesreče v mestu in na deželi Ljubljana, 1. septembra. Sredi najprijetnejše zabave se je snoči ponesrečil na velesejmu 25 letni delavec Franc Česen, stanujoč v Jernejevi ulici 17. Zelo dobre volje se je namreč na zabavišču prevažal s prijatelji v vrtiljaku, pri tem pa se preveč prešerno poganjal, tako, dn je telebnil navzdol in si pri padcu zlomil desno roko. Na cesti v Trzinu so včeraj popoldne našli ležati nezavestnega 45 letnega Jakoba Sitarja, delavca iz vasi Buče 30 v občini Šmartno v Tuhinju. Sitar je imel veliko poškodbo nn glavi, pretresli so se mu tudi možgani in dobil še druge notranje poškodbe. Kako se je ponesrečil, se Sitar sedaj ne spominja več, možno je, dn ga je kdo povozil idi pa napadel, ui pa izključeno, da je sum padel 'Iv? >v\ ... • ,.>V- Bolan človek izgublja življensko moč in sposobnost /a delo ter je v breme ne samo sebi ampak tudi svoji rodbini Moč in zdravje sta bogastvo, ki ju mora varovati vsakdo. Pri glavobolu, zobobolu, pri trganju v udih in pri bolečinah, ki so pojavljajo kot posledica prehlajenja, se bolečine naglo odstranijo, če bolna mesta trikrat na dan dobro nadrgnete z, D1ANA — FRANCOSKIM ŽGANJEM Pa tudi pri prehlajenju. bolečinah v vratu, želodčnih bolečinah, krčih, omotici je zelo koristno, če imamo pri hiši steklenico pravega Diana-francoskega žganja. | | | Dobiva se v lekarnah in boljših trgovinah. | Mala steklenica za Din 10—, večja z.a Din 26"—, velika za Din 52"— Kako zidajo šolo v Hrastniku Gospodarstvo z občinskim denarjem Hrastnik, 1. sept. Trboveljska občina se je zavezala, da prispeva za šolo v Hrastniku 4 milijone Din. Prostor za šolo je veljal četrt milijona, vendar je prvi strokovnjak g. univerz, profesor Hinterlehner kupljeno stavbišče brezpogojno odklonil kot neprimerno, ker so v bližini plazovi. Pa iskali so druge strokovnjake, ki so nazadnje prostor prostor odobrili. Preiskovanje in vrtanje terena je stalo nad 100.000 Din. Zidanje šole je dobila tvrdka Slograd. Ko se je začelo z izkopom, pa je tvrdka odklonila odgovornost za stavbo, če se ne napravi pod celo stavbo blizu meter debela plošča. Zopet je komisija odobrila takšno ploščo, ki je preračunana na pol milijona Din. Ko pa se je tozadeven izkop za ploščo izvršil — bilo je pred dobrim tednom, je dež zemljo razmočil in se je polovico za stavbo izkopanega sveta dvignilo vsled pritiska višje ležečih plasti. Pri tem sta tudi dve višje stoječi hiši dobili take razpoke, da so eno morali izprazniti.^ Delo za novo šolo je pa bilo ustavljeno. — Stroški za dosedanji izkop in odvoz že tudi znašajo preko pol milijona in te dni pride nova komisija, ki bo zopet preiskovala teren. — Ker gre za javen denar, menda smemo vprašali, kdo je odgovoren za tako gospodarstvo z milijoni denarja ob sedanji gospodarski krizi — in obenem izražamo splošno željo, da bi bilo takšnega gosnodarienia čimprej konec. Stari čevljarski most se poslavlja r,- ■ -• ------ "m- - Ljubljana, 1. septembra. Usoda je začela z železnimi rokami graditi in razdirati zgodovinsko in tehnično zanimivi čevljarski most. Je to namreč edini most, ki je zgrajen iz litega železa: v splošnem se tovrstni mostovi Jesenice Samomor. V soboto zjutraj se je v svojem stanovanju ustrelil okoli 40 let stari inesar Ivan Friderik, ki je imel na Savi poleg Mencingerjeve gostilne konjsko mesnico. Bil je na mestu mrtev. Šport. V nedeljo je priredil športni odsek Krekovega prosvetnega društva Borec« športni dan. Dopoldne so se vršile lahkoatletske tekme v teku, skoku v vis in daljavo itd. Tekmi je prisostvovalo mnogo občinstva, kajti, vreme je bilo naravnost prekrasno. Popoldne pa se je na prosloru Krekovega doma vršila Hazcna-tekma med domačimi in sportašicami iz Kranja. Tudi tu je bilo mnogo športa željivega sveta. Šole. Se par dni, in oživele bodo jeseniške ulice ukaželjne mladeži. V sredo je sv. maša, v četrtek pa se prične z rednim poukom na osnovni in meščanski šoli. Učenci osnovne šole bodo gotovo z zanimanjem brali na šolskem poslopju tablo z napisom Krekov trg, ker dozdaj gotovo še niso vedeli, da stoji osnovna šola na trgu, ki nosi ime največjega Slovenca. Pri gradnji carinarnice se je v petek pripetila nezgoda, da je nekemu delavcu stroj za me- šanje betona popolnoma zmečkal prst na roki, tako da mu ie moral zdravnik amputirati. Sobotni zelenjadni trg je bil tako dobro za- ložen, kot še nikoli. Vsega je bilo v izobilju, posebno hrušk in jabolk. Dalmatinsko grozdje, zares prvovrstno, se je prodajalo po 8 Din kg. Torej — vsega dosti, samo denarja premalo — kot povsod. Olepševalno društvo stalno napreduje. Pred par dnevi je v drevoredu postavilo pet novih, ličnih klopi, tako, da jih je sedaj že osem, in kakor se obeta, jih bo v kratkem še več, tako, da bomo kmalu prekosili ljubljansko Zvezdo. Na Koroški Beli se je v nedeljo popoldne vršila velika gasilska vaja, pri kateri so nastopala tudi sosedna društva. Tudi tovarniško gasilno društvo se je velike vaje udeležilo. tako nesrečno. Njegovo stanje je resno. Slučaj preiskuje orožništvo. Malo petletno Emilijo Zdešarjevo, hčerko posestnika iz Babne gore 22 pri Polhovem gradcu, je v hlevu brcnil domač konj v glavo in jo zelo težko poškodoval. Včeraj je na Taboru snažila okna 52 letna snažilka Elizabeln Martine, stanujoča na Sv. Petra cesti 53. Pri delu pa je padla z lestve in si poškodovala levo nogo. V št. Juriju pod Kuinom je padel voz sena na 18 letnega poljskega dninarja Franca Žbonto iz Bupelj jiri št. Ruperlu. Žbonta si je pri lem zlomil levo roko. Vse te ponesrečence so prepeljali v bolnišnico. kier se sedaj zdravijo. niso obnesli, naš pa je šc tako dober, da ga bodo prestavili k bivši prisilni delavnici. Z močnim žerjavom dvigajo sedaj odvite konstrukcijske dele, in jih odlagajo na obrežje. Čez dober tfeden mostu ne bo nikjer več. Pred sodniki Ljubljana, 1. septembra. Kljub sodnim počitnicam se vsak teden vrše pred malim senatom manjše ali večje razprave. Ne mine teden, da ne bi prišle pred senat mlade žene, ki so zakrivile odpravo telesnega plodu. Problem odprave je socialno težak, a treba bo kaj ukreniti, da se ta socialna bolezen odpravi. Dobrota je sirota! Tako si je mislil pekovski mojster Anion z Gline, ko je bil danes priča razpravi proti nekdanjemu njegovemu pomočniku 32 letnemu Francetu G. Ta je lani prišel k njemu ves raztrgan in zanemarjen. Mojster se ga je usmilil. Dal mu je za delo hrano in stanovanje ter tedensko 100 Din. Bil je pri njem kakor domač. Mojster ga je tudi oblekel. Sprva je bil soliden in se je držal doma. Pozno v jeseni pa je začel zahajati v gostilne, seznanil se je z dvema dekletoma, ki ju je večkral vodil v gostilne, kakor tudi v kino in gledališče Ena — Angelca — ga je iz radovednosti enkral vprašala, kako je to, da ima toliko denarja, nakar ji je kratko pojasnil: >Zadel sem v loteriji 10.000 Dinlc Mojster je imel priprosto blagajno, kamen je shranjeval ves skupiček za kruh. Njegovi ženi se je čudno zdelo, kako je to, da dostikrat nima v blagajni nili loliko, da bi se mogel poravnati navaden račun. Pozneje je začel Anton bolje paziti na blagajno in je marca enkrat ugotovil, da mu je izginilo 500 Din, a na sv. Jožefa dan drugih 290 Din Tat je bil naposled vendarle razkrinkan. Bil je France, ki si je dal že oktobra pri nekem starejšem strojniku napraviti ključ po odtisku iz mila-Ta model je strojnik shranil in je bil slednjič, edini dokaz, da je bil France oni, ki je naročil blagajniški ključ, da je potem lahko in neopaženo jemal denar. Pobral je okoli 6000 Din. Zaradi zločinstva tatvine obtoženi France je zakrknjeno tajil In ae zagovarjal, da je njemu mojstrova žena dajala večje vsote. Sodišče pa je verjelo pričam in je Franceta obsodilo na eno leto robije in v izgubo državljanskih časti. Usoda plačilne natakarice Bojazljivo je stopila pred sodnike mlada natakarica Anica. S solzami v očeh je [>ripovedoval;i svojo zgodbo. Z nekim bivšim trgovcem ima nezakonsko dele, deklico, za katero po maierinsko skrbi, a dekličin oče noče plačevati niti pare zn otroka. Vsaka rubež za alimente je bila brezuspešna, oče je šel v konkurz. Pozneje je imela 5e večjo smolo, l^i neki goslilničarki, kjer je bila za plačilno natakarico, je prišla ob kavcijo 15.000 Din, ki so bili težko prisluženi. A danes se je pred sodniki morala zagovarjati, da je posredovala zn neko svojo lovarišieo pri odpravi plodu, liila ie obsojena na dva meseca strogega zapora, toda pogojno za dve leti. Ljubljana Lep uspeh naših akrobatov Ljubljana. 1. sept. Moramo reči, da so nas fantje z Jožice v resnici presenetili. S svojimi drznimi točkami, ki so jih posamič, skupno po dva in celo trije hkrati izvajali visoko na žici, so s.i takoj pridobili simpatije Ljubljančanov. Splošna sodba o mladih akrobatih je laka, da na žici povsem zadovoljujejo, v marsičem pa Strohschneidorja celo prekašajo. Kantom seveda manjka fiuese, točke in nastopanja sploh nimajo tisto uglajenosti, toda vse to še pride. Prvi uspeh so fantje že doživeli; njih nastopi so v Ljubljani zelo simpatično sprejeti. S prvo predstavo, ki so jo akrobati priredili v soboto ob šestih zvečer iu jo potom ob devetih ponovili, so na množico vplivali vprav senzacionalno. /večer ob devetih se je zbralo v Vegovi ulici do 8000 ljudi. Tudi materialni uspeh je "bil za fante zadovoljiv. Predstave akrobatov se nadaljujejo vsak dun ivečer in so stalno dobro obiskane. Vsak večer prihajajo fantje z novimi, vedno težjimi točkami ua dan. Maske proti strupenim plinom Ljubljana, 1. septembra. Na jutrišnji občinski seji bo ua dnevnem redu tudi poročilo finančnega odseka o nabavi mask proti strupenim plinom, ki jih potrebujejo poklicni gasilci. Poklicni gasilci so imeli že do sedaj maske proti strupenim plinom, vendar pa te niso bile neodvisne od zunanjih vplivov, medtem ko nove bodo. Opremljene bodo namreč s kisikovimi shrambami, tako da more gasilec, opremljen s tako masko, vztrajati tudi dve uri sredi strupenih plinov. Gasilci potrebujejo take maske, kadar se pri požaru razvijajo strupeni plini, to je n. pr. kadar gori kakšna tovarna, se vnamejo razne kisline ter druge kemične snovi. Zaenkrat je finančni odsek sklenil, da dobe gasilci štiri maske proti strupenim plinom. Vsaka maska velja približno 2000 dinarjev. Ker slroški za nabavo teh mask niso všteti v rednem proračunu, mora o njih sklepati občinski svet, kar sc bo jutri zgodilo in bo nabava teh mask najbrže tudi potrjena. Sodne detožaeije Ljubljana. 1. septembra. Pri okrajnem sodišču je bilo letos vloženih že ?20 stanovanjskih odpovedi, ki v prvi vrsti zadenejo siromašnejše ljudi. Doslej jp bilo na podlagi pravomočnih odpovedi izvršenih 61 prisilnih delo-žacij z intervencijo mestnega magistrata. Ta teden je na dnevnem redu devet deložacij. V ponedeljek so bile izvršene tri dcložacije in sicer ena na Poljanski cesli v bližini mestne klavnice, kjer so de-1 oziral i rodbino nekega čevljarskega mojstra. Rod-bino je mestni magistrat začasno spravil pod streho v ogrevalnico poleg mestne klavnice. V Hrenovi ulici pu sta bili tudi v ponedeljek izvršeni dve deložaciji. Dane«, v sredo, bodo izvršene štiri, a prihodnje dni še pet deložacij. Nekatere stranke bodo našle zavetje pri prijateljih in sorodnikih ter bodo pohištvo shranile v skladiščih. Druge stranke pa bodo najbrž ostale na cesti brez strehe. Kaj bo danes Jakopičev paviljon: Razstava umetnic. Velesejmska razstava. Union: Film »Skale«: >V kraljestvu Zlato- roga«. Ob 17 in 20. Nočna službo imata lekarni: dr. Piccolj, Dunajska cesta C in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. * 0 Ljubljansko ljudske šole se začno 10. septembra. Ministrstvo prosvete je odobrilo, da se šolski prostori osnovnih šol v Ljubljuui oddajo nu razpolago kot prenočišča posetnikom slaVnosti od-loritja spomenika kralja Petra I. Osvoboditelja. Radi tega odreja kr. banska uprava, da se prične redni pouk na osnovnih šolah v Ljubljani Doklor in drugi se je težko ponesrečila 21 letna delavka Ela Krames, stanujoča ua Ruški cesli 41. Padla je tako nesrečno, da je dobila težke poškodbe v križu. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico. □ Mariborsko gledališče. Z ozirom ua notico v Slovencu : z dne 28. avgusta nam sporoča uprava Narodnega gledališča v Mariboru, da letošnja glasbena sezona nikakor ne bo ostala brez sodelovanja zbora. Le pri prvi opereti Zemlja smehljaja« ne bo zboru, ker ni polrebeu. Pravkar jo izšel Album moderna stanovanj, opreme za lelo 1931—1932 v založbi EiRMAN A &RSS&B. št. vin nad Llubllano Cena Din 30 — Cel ie Seja okoliškega občinskega odbora. Prva redna občinska seja občine Celje okolica po poletnem odmoru se vrši v petek 4. septembra cb 8 zvečer v sejni dvorani občinsko hiše na Bregu pod .predsedstvom župana g. Mihelčiča. Nekaj statistiko prejšnjega meseca iz Celja in okojice. Meseca avgusta je umrlo na področju mestne občino 32 oseb in sicer 30 v javni bolnišnici in 2 v mestu, na področju okoliške občine pa .je umrlo O oseb, torej skupaj v obeli občinah 38 oseb; rojenih pa jc bilo v obeh občinah skupaj 48 olrok. tako da znaša prirastek 10 oseb. Porok jo bilo na področju celjske župnije (torej tudi obeh občin) vsega 14, na videz zelo malo. Pri tem se pa mora vpoštevuti. da se veliko Celjanov poroči v drugih župnijah, predvsem v 1'etrovčah. er Čevljarski prikrojevalni tečaj. Na praznik Marijinega rojstva 8. septembra se zaključi v Obrtnem domu čevljarski tečaj za prikrojevanje, barvanje in lepljenje čevljev in ortopediko. Ob tej priliki bo tudi razstava izdelkov udeležencev togo tečaja. Ogled razstavo bo brezplačen. & Nezgode. Slapšak Leopold, 13 letni sin usnjarju v okolici Sv. Jurija ob j. žel., se je igral v družbi tovarišev z dinamitnimi palronami. Otroci so vžgali eno patrono, ki je eksplodirala v smeri proli Slapšaku. ki pa je imel eno dinamitno patrono v žepu. Ta se jc vnela iu razmesarila dečku desno nogo nad kolenom in mu hudo poškodovala tudi desno roko. — Posestnik pri Sv. Magdaleni v občini Zibiki, 57 letni Čoki Ivan, jo vozil seno domov. Med potjo pa se jc voz nenadoma prevrnil na Čokla in mu zlomil levo nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v javni bolnišnici v Celju. & So nekaj nedeljskega športa. Kolesarska dirka, ki jo je priredil Klub slovenskih kolesarjev v Celju v nedeljo 30. avgusla, jc potekla v zelo lepem redu. Uspehi, ki so bili doseženi, so z ozirom na jako slubo stanje ceste prav lepi. Prevozili so 57 km dolgo progo prvi trije dirkači v sledečem času: 1. Inkret Leopold 1:41.39, 2. Zupane Albin 1:43.47 in 3. Kajtuer Franc 1:47.18. & Obrtno gibanje v mestu celjskem leta 1931. V prvem polletju je, bilo v mestu prostih obrti vpisanih 23, črtanih (k rokodelskih obrli vpisanih 13. črtanih 6, koncesijoniranih obrli vpisanih 2, črtanih 3, industrijskih obrti vpisanih 4, skupno torej vpisanih obrli 42, črtanih pa 15. — Meseca julija in avgusta jc bilo vpisanih prostih obrti 5, črlanih 4, rokodelskih obrti vpisanih 4, črtanih 0, koncesijoniranih obrli vpisanih 3, črtana 1, in vpisana t industrijska obrl, skupaj vpisanih obrti 13, črtanih 5. Kulturni obzornik Spominu IVibiafa GumUjeva Pred nekaj dnevi je minilo deset tet od krvavega dogodka, ko so boljševiki v čekistični kleti t revolverskim strelom odtrgali nit življenja enemu med najizbranejširai in najta'entiranejšimi v ruski književnosti dvajsetega stoletja, pesniku Nikoli Gumiljevu. Grozote tislih dni so s krvjo zapisane v analih ruske literature. Razen že omenjenega Nikolaja Gumiljeva je Rusija v avgustu leta 1921 izgubila še enega pesnika, avtorja »Dva-najstorice«, Aleksandra Bloka. Dne 11. februarja istega leta je na Puškinovih svečanostih smelo izrekel drzne besede proti duševni nesvobodi, ki je zavladala z revolucijo. Blok je ljubil Rusijo. Zato ga je boljševistični režim bolel v dno srca in ga ni mogel več prenašati. Tri tedne pred Gumitjevim je odšel. Leta pred svetovno vojno pomenijo med mladimi v rusiki književnosti boj proti simbolizmu, ki •e je bil iz Francije prenesen globoko usidral. Njegov največji idejni nasprotnik je bil Gumiljev. Da bi ga v korenu zatrl, je organiziral borbeni po-icret in posebno šolo akmeistov. Pri tem delu mu je pomagala cela vrsta mladih ruskih pisateljev in pesnikov, tako: Sergij Gorodecki, Ana Ahma-tova, Osip Mandelstam, Georgij Adamovič in še nekateri. Solidno delo Gumiljeva, ki je rodilo precej sadu, je prekinila revolucija. Cilj akmeizma je bil, da uduži simbolistično meglenost izražanja, ki jc prešla že v manijo in so pesniki tekmovali med seboj, kateri bo napisal bolj nerazumljivo pesem. Najostrejši poborniki simbolizma v onih letih so bili Vjačeslav Ivanov, Baljmont, Anncnskij, Vološin, Hippins in šc nekateri, ki so imeli svojo posebno Akademijo svobode verza, proti kateri je Gumiljev tako moško nastopil. Njegova organizacija je nosila ime Ceh poetov in se je v prvi vrsti borila za jasnost in vrednost zunanje, tehnične strani (forme) v pesništvu. Zanimiva je osebnost Gumiljeva kot tudi njegovo pesniško delo. Dočim je bil v družbi zelo vpliven in je njegova beseda med prijatelji mnogo veljala, pri publiki ni bil popularen. Njegove pesmi so napisane bolj za izbrance duha ko za široko množico. Njegova lirika jc svojevrstna. Strastno je bil zaljubljen v potovanja po eksotičnih predelih. Tako je obšel kos Afrike, ki je izredno vplival na njegovo nadaljnje književno vslvarjanjc in sc jasno zrcali v njegovih pesmih. Nekateri med kritiki njegovo umetnost vzporcjajo z Gautierjevo. Najbolj znani pesniški zbirki Nikolaja Gumiljeva sta »Biseri« in »Ognjeni steber«. T. P. Iz duhovnega življenja družine. Spisala Milica Grafenauerjcva. Založila Družba sv. Mohorja v Celju, natisnila Mohorjeva tiskarna 1931, Str. 168. Cena broš. za ude 18 Din, za neude 24 Din; vez. za ude 24 Din, za neude 32 Din. Ruski boljševizem, ki si je med drugim zadal tudi nalogo, da zatre vsako vero v ljudeh in je vero proglasil za strup človeštva, je 7. nujno posledico udaril tudi družino. Kjer ni nobene vere več — pa ze kakršnekoli — tam je družinsko življenje, vsaj trajno, nemogoče. Danes sc po vsem svetu bije boj za družino in boj za otroka. Razumevanje družinskega življenja gine, In prav posebno gine pravo krščansko umevanje družine. Da bi zmotne nauke, zablode, dvome o duhovnem življenju družine razjasnila in pokazala obenem lepoto pravega družinskega življenja, zato jc | žena in mati Milica Gralenaucrjeva spisala lo knjigo. Knjiga ni prepis toliko drugih lakih knjig — krščanske ali nekrščanske vsebine — knjiga jc resnično doživljanje v lastni številni družini, je sad mnogoletnih bojev, trpljenja in tudi velikega veselja. Za vsako dekle bo ta knjiga v inno-gočem novo razodetje. Vsaka nevesta bi morala to knjigo — nc samo prebrati — preštudirati bi jo morala in sc vživeti v njeno vsebino. Knjiga jc razdeljena na tri oddelke. Prvi govori o zakonu, o zakonski ljubezni, o zakramentu, o beli kugi, o dostojanstvu zakona. Drugi del razmotriva o vzgoji k čistosti — v zakonu in izven njega. Govori o vseh sedaj tako opisovanih zadevah: o skupnem kopanju, o modi, o laseh, pa o vzgoji volje že pri dojenčku in v razvojni dobi. V tretjem delu govori o rasti v duhovnosti. Spolna ljubezen mora biti poduhovljcna, da jc Irajno lepa in stanovitna. Govori o poklicu, o pripravi za ustanovitev družine (predzakonska ljubezen) in nazadnje še nekaj o knjigi in berilu. Ta, tu kratko očrtana vsebina že zadoslno označuje važnost te knjige. Reči moramo, da jc podobne doslej šc nismo imeli. Pisateljica ne pridiguje, ona govori iz duše, pa ne ozkosrčno, široko zgrabi, veliko svobode ljubi, toda ob načelih je neizprosna in odločna. Lahko smo veseli to knjige: prepotrebna je, dobra je. Pisateljica je kot verno vdana katoličanka knjigo pred tiskom izročila svojemu škofu v presojo. Za odgovor beremo predgovor v knjigi: Razprave, zbrane pod naslovom Iz duhovnega življenja družine in posnete iz resničnega življenja, odkrivajo skrivnostne globine in neminljive lepote krščanske družine, ki jc onim družinam, ki tvorijo mehanično skupnost brez duhovnega edinslva, nepoznana.« Tako škof dr. Gregor Rozman. Boljšega priporočila knjigi bi nc mogli želeti. Naj zaide v vsako katoliško družino, v roke dekletom in lantom. Vlom. Od 24. do 30. avgusta se neznani ponočnjaki vlomili v kopališče ob Paki, last gosp. Kocjaska. Odnesli 60 nekaj kopalne obleke m drugih manjših predmetov, poleg tega pa so s sekiro močno poškodovali sprednjo leseno steno. Storilce zasleduje orožništvo. Tombolo priredi tudi letos tukajšnje Prosvetno društvo, Vršila sc bo na šmihelsko nedeljo 27. t. m. pred Slomškovim domom. Glavni dobitki: teiica, voz premoga, kuhinjska oprava, več vreč pšenice itd. Umrli so v avgustu: Roza Kristavčnik, Bora Bratuljevič, Anton Babič, Antonija Štrucman, Franc Woschnagg, Marija Popresk, Krista aKtič. — N. v m. p.i Laško V nedeljo 30. avgusta se je vršilo v šoli prav lepo kmetijsko zborovanje, ki so ga priredile kmetijske podružnice Sv. Krištof in Laško. Dr. Jcrina jc govoril kako vzgajati plemensko živino. G. Zupan km. referent o pridelovanju in čiščenju žita. G. Miloš Levstik iz Celja pa je govoril o obiranju, spravljanju in razpošiljanju sadja in o pravilnem izdelovanju sadjevca. Predavatelji so želi za svoja predavanja od številnih poslušalcev vsestransko priznanje. Zagorje Vsakoletni sejem, ki se jc vršil v soboto, je bil slabo obiskan, seveda, denarja ni, Živine jc bilo preccj, kupčije pa ni bilo mnogo. Šport. Tukaj se je vršila v nedeljo nogometna tekma juniorjev SK Hrastnik incd SK Zagorj«. Rezultat 1.2 v korist Zagorjanom. Znižane plače. V ponedeljek jc bila prva plača delavcev, ki je bila za 7% nižja kol prejšnje. Kakšna je bila, ni treba še posebej omenjati, le toliko naj se pove, da po človeško ni mogoče več živeti srednje veliki delavski družini s 400 do 600 Din mesečna Dnevna kronika f Mornariški superior Karel Kokolj Ljubljana, 1, septembra. Dne 1. septembra 1931 ob 0 je 'umrl preč. gosp. mornariški superior v pok. nisgr. Karel Ko-kolj. Kojeu je bil 3. novembra 1865 na Pohorju v Halo/ah. V mašnika je bil posvečen (i. julija ISitO. Naj})rej je deloval kot dušni pastir v rasnih župnijah ua Primorskem, nalo pa je stopil v vojaško službo avstrijske mornarice, kjer je. izredno hitro napredoval in dosegel čast mornariškega su-jieriora. Pokojni jo bil pri moštvu in pri častnikih izredno priljubljen ter se je veokazal navdušenega Slovenca. Kajni gospod superior jc; bil dober govornik iu zaradi svojega zdravega humorja povsod priljubljen. Duhovnim sobratoui fiu toplo priporočamo v mcniento. — H I. P.! kralju Petru v Ljubljani Četrtinska vožnja: Z odlokom ministra za promet M. S. br. 22.219 je veljavnost vozne olajšave podaljšana na dneve od vštetega 1. do vštetega 10. septembra in razširjena na vso državo. Način izdaje teh legitimacij po odboru za postavitev spomenika v Ljubljani ostano isti kakor doslej za vse kraje dravske huaovine iu sosednih okrajev do Zagreba in Karlovca. Udeleženci iz krajev izven dravske banovine pa si morejo preskrbeti legitimacije ali potom občin, kjer prebivajo, ali pri zastopstvih Putnika v Zagrebu, Splitu, Sibeniku, Sarajevu, Dubrovniku, Novem Sadu, Subotici, Velikem Bečke-reku, Belgradu, Osijeku. Vrnjački banji in na Sušaku ali pa neposredno pri odboru v Ljubljani — Kongresni trg 1-11, če vpoSljejo istočasno z naročilom po 2 Din za vsako naročeno legitimacijo, bodisi v gotovini, bodisi v znamkah in priložijo tudi potrebne znamke za pošiljalev legitimacij. Lahko pa tudi naročnik zahteva na pošti bianco-položuico poštne hranilnice, katero izpolni z naslovom Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg 1-11: in s številko ček. računa tega odbora 14.673; od pošte potrjeno položnico pa priloži svojemu naročilu. nakar mu bodo legitimacije takoj odposlane. Kresovi. Na predvečer slovesnega odkritja spomenika Kralju Petru 1. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani dno 6. septembra se bo v Ljubljani otvorila vrsta svečanosti s slavnostno bakljado po inestu in z razsvetljavo vsega mesta. Dne 5. sepl. ob 20 (S zvečer), ko bo zažarel v svitu nebroj luči starodavni ljubljanski Grad, se bo raz njega razlegala daleč v okolico Ljubljane slavnostna fanfara v znamenje pričetka slavnosti. Fanfaro bo prenašal radio po vsej državi. Tedaj naj bo po vseh krajih po starem slovenskem običaju ta znak prevzet od vrha do vrha, kjer naj zažare daleč vidni kresovi, znamenje veselja in radosti. Torej 5. septembra ob 20 na vse vrhove in hiteč vidna mesta kresove. Vožnja v Ljubljano in povratek. Dosedaj jo Jc prispelo nad 20.000 prijav za železniško vožnjo i- Ljubljano k odkritju spomenika dno 6. septembra. Ogromno število jasno priča, kako je prebi-ralstvo pravilno razumelo veliki pomen tega dogodka. Prijave pa šc vedno prihajajo. Jasno je, da bo pri takem številu udeležencev naval na železnice velik in bodo mogle slednje zmagovati ves promet le tedaj, če se bodo vsi udeleženci točno ravnali po navodilih, ki bodo prihodnje dni objavljena v časopisih. Za sedaj moramo še objaviti, da bosta vozila iz Maribora dva posebna vlaka, na katera bodo najbrže imele priključek tudi stranske proge. Poseben vlak bo vozil tudi iz Trbovelj, od koder se je, priglasilo 1600 udeležencev. Za povratek bo tudi poskrbljeno in bodo vozili dne 6. septembra med 10 in 11 zvečer iz Ljubljane posebni vlaki v vse smeri, tako da bo vsakomur omogočena udeležba pri odkritju, ne da bi imel prekomernih stroškov s prenočevanjem. Železniška uprava je tudi odredila, da se morejo kupiti polovične vozne karte na podlagi legitimacij za vožnjo v Ljubljano k odkritju tudi že v predprodaji, tako da ne bo posebnega navala tik pred odhodom vlakov in da ne bi vsled tega nastale zamude. Poslužujte se zato v čim večji meri te predprodaje, ker s tem tako sebi kakor tudi železniški upravi pomagate. Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg 1-11. Koledar Sreda, 2. septembra: Štefan, kralj; Maksima, mučeniea. Novi grobovi •f V Komendi je 1. sept. po težki bolezni umrla gdč. Micka Završau iz ugledne Završanove družine, svakinja bivšega n. poslanca g. Jan. ištr-rina. Pogreb rajniee bo v četrtek, 3. I. m. ob 0 dopoldne v Komendi. Svetila ji večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Ostale vesti — Oglasna naročila za prihodnjo nedeljsko slavnostno številko naj izvolijo oddati cenjeni iiisercnli kolikor mogoče takoj, najkasneje pa do petka opoldne. Za lepo opremo oglasa iu namestitev istega na zaželjenem prostoru moremo poskrbeti le tedaj, če se z oddajo oglasa ne čaka do zadnjega dne. Prosimo torej, pravočasno! — Poslužite se takoj položnic, ki jih je včeraj doposlala naša uprava vsem rednim poštnini naročnikom. Poleg naročnine za september naj vsak poravna tudi morebitni zaostanek. Z rednim plačevanjem naročnine nam omogočite zadostiti velikim obveznostim, iZakon o glavnem prosv. svetu«, dalje ■ Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o ureditvi Državne hipotekarne banke , Pravilnik o kovanj.u zlatnikov in dajanju v promet', Pravilnik o zaposlovanju oseb. zaščitenih z invalidskim zakonom«, -Popravek k odredbi o osrednji šoli za policijske izvršilne uslužbence -, sdzpremeinbe v staležu drž. iu banovinskih uslužbencev - in Razne objave iz Službenih novin«. — Opozorilo na oglas tvrdke Jos. Ivančič. — Gospodinjska šola šolskih sester v Eggen-hergu pri Oradcu, Gccrgigasse 84, najinoderneje urejena, nudi deklicam nad 14 let starosti obsežno gospodinjsko naobrazbo za samostojno vodstvo gospodinjstva. — Prvovrstna oskrba. — Zmerna peu-zija. — Prospekte pošilja predstojnišlvo. — Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanje ustmeno ali pismeno v Slovenski ulici 7, poleg trgovino AVogerer, od 8 do 12 in od 2 do pol 7. Šolski programi brezplačno! — Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. — Pri zastrupljenjih, ki jili povzroči pokvarjena hrana,, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain iu opij, je uporaba naravne »Franz-Josef,': grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »Franz-josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisred-stvo. »Franz-JoseEc grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. jVovo mesto Naše mesto dobiva ravnokar nove ulične napisne table, ki se kaj lepo odražajo na hišnih zidovih. Tako bo izvedeno novo poimenovanje ulic in cest v smislu zakona iz februarja 1930. Mestni okoliš novomeški obsega davčni občini Novo mesto in Kandijo, ter ima sedaj 5 trgov, 31 ulic, 15 cest, 3 pota in 1 stezo. »Na šancah ni nobene številke, jih je pa »Na mestnih njivah -6. Največ številk ima Trg Kraljeviča Petra (33), Prešernova ulica (20), Ljubljanska cesta (38), brez številk sta Školova in dr. Vavpotičeva ulica. Kan-dija kot samostojni kraj je izginila; na njo bo spominjala Kandijska cesta (9 številk), druge njene ulice nosijo imena mož: Prešerna, Reslja, Šukljeta, Trdine i dr., ceste pa so poimenovane po krajih Ragovo, Šmihel, Zagreb. Cerkveno spada občina Novo mesto , v mestno župnijo novomeško, poleg tega še tudi v Prečno (32 hiš) in Šmihel (148 hiš). Ob letošnjem ljudskem štetju so našteli v vsej novomeški občini 831 družin z 4045 osebami (m. 2024, ž. 2021). Novodobna prehrana Vrhnika Vrhničani znajo dobro zbilati cene mesu. Vsak teden zakolje kdo kako goved in prodaja meso veliko ceneje kakor mesarji. Tako so ljudje sarai zbili ceno mesu od 16 na 12 in 10 Din. Jesen je tu, dela pa vedno manj. Tako sc sliši, da bo tovarna 7. usnjem K. Pollaka popolnoma ustavila konccm tedna obrat in bo še tista peščica 25 najbolj potrebnih delavcev brez kruha čez zimo. Zlobnih rok zlikovskih je tudi pri nas vedno dosti. Pretekle dni so ponoči postavili voz sredi potoka, uničili reklamno desko in prenesli obrtne deske na čisto drugi konec Vrhnike. To se je že večkrat ponavljalo in bi bilo dobro, ko bi prišli orožniki tej zadevi do konca. Krško Ker se obhaja Angelska nedelja prvo v septembru (letos 6. septembra), je običajni romarski shod pri tuk. romarski cerkvi 6v. Rozalije to nedeljo. Na predvečer je ob 6 pridiga in litanije, v nedeljo služba božja ob 6 in 10. Vinske gorice — v kolikor jih ni pobila toča — kažejo najlepše. Če nam Bog da toplo solnce še v novem mesecu, bo pridelek prvovrsten. Imamo pa v krški okolici še precej stare zaloge. — Zelo dobro nam je storila v preteklem letu Centralna vinarna v Ljubljani, ki je pod vodstvom njenega ravnatelja g. dr. Joža Basaja in poslovodje tuk, domačina g, Janeza Levičarja s Ceste nakupila in tudi že prodala kar pet vagonov krškega cvička. Upamo, da se gospoda in z njima šc drugi stari in novi odjemalci oglasijo tudi letos. Saj cene so zmerne, pridelek priznano dober, ljudje pa za kupčijo dostopni kot je n. pr. mogel po presledku mnogih let znova ugotoviti lansko leto g. Mejač ml. iz Komende, ki je istotako pokupil v tuk. okolici oreceišnii kvantum lanskega vina. V ponedeljek in torek sta priredila g. M. Hu-mek in njegova hčerka gospodinjska učiteljica Štefanija Jlumek na velesejmu v paviljonu - ii , kjer je nameščena zelenjadna razstava, poučno predavanje o novodobni prehrani, zlasli o tem, kako jo razno zel en j ad okusno pripravili -/.a uživanje v surovem stanu. Iz uvodnega predavanja g. Humeka, ki se že dlje časa peča s lo zadevo in ua ta način zdravi svojo dolgoletno bolezen v prebavilih, posnamemo tele misli: V človeški prehrani se vrši po vsem svetu nekak preobrat, revolucija. To gibanje ni morebiti, kakor nekateri trdijo, moda ali kaprica posameznih čudakov in posebnešev, ampak rezultat spoznanja, da jo dosedanja človeška hrana, posebno običajna hotelska in gostilničarska hrana, v marsikaterem oziru pogrešena in za človeško zdravje neprikladna. To spoznanje ima znanstveno podlago iu tega gibanja, ki se naglo širi po vsem svetu, ne bodo zavrli še tako zakrknjeni staro-kopilneži nili .se ne ho ustavilo pred raznimi gospodarskimi uredbami, ki so v dfjainetralnem na-sprotetvu z njim. To je res prava revolucija, ki je omajala vse temelje, na katerih sloni dosedanja človeška prehrana, čeprav se zde ti temelji še tako utrjeni in skozi sto in stoletja preizkušeni. Kar je bilo doslej na vrhu, bo odslej spodaj, kar je veljalo stoletja za najboljše, se je izkazalo v luči vede za najslabše. Posebno v štirih stvareh se razlikuje novodobna prehrana od dosedanje, in sicer: 1. Težišče vse dosedanje prehrane je bilo v mesu, dan.es je težišče v sadju in zelen j ad i. 2. Doslej je veljalo načelo, da je treba dovajati organizmu posebno mnogo beljakovin, in sicer živalskega izvora (do 120 gr. na dan), danes je dokazano, tla i povprečni človek Jahko izhaja na dan s 30—40 gr. beljakovin, ki naj bodo po možnosti rastlinskega izvora. 3. Dosedanja pretežno mesna in močnata živila so k i si i n o i v o m a in zato škodljiva, rastlinska (zelenjadna) živila pa so pretežno lugo-t v orna in lorej tudi zaradi tega bolj prikladna. 4. Dosedanja kuhinja je večino živil pokvarila z dolgotrajno kuho, praženjem in z raznimi dražili, po novem pa se živila uživajo povečini v svojem prirodnem stanju, torej surova. Kar se mora pa obdelati z vročino, se obdela tako, da se po možnosti ohranijo v jedeh vse snovi in sile, ki jih je solnce nasnovalo v njih. Po novem razporedimo človeška živila po njih vrednosti v dve skupini, in sicer v glavna in dodatna živila. Temelj glavnih živil je sadje in zelenjad pa mleko. Ta živila izpopolnjujejo krompir in izdelki iz žita (kruh in močnala jedila), sladkor (med) in razne tol.šče (zlasti rastlinske in surovo maslo). K dodatnim živilom spadajo pa meso, jajca, sir itd. Ta živila Z jesenskega vefiesejma Zanimanje za letošnjo jesensko razstavo postaja dan za dnem večje. Kako zelo se zanima vsa dežela zanjo, je razvidno iz velikega obiska in zlasli moramo poudariti, da se ludi naši šolski voditelji in učiteljstvo zavedajo velikega vzgojnega pomena razstave. Včeraj je obiskala velesejem cela vrsta šol in prosvetnih organizacij. Iz vse dežele in ostalih delov države prihaja vedno več obiskovalcev iu tudi iz inozemstva. Veliki uspehi ljubljanskega velesejma, ki je danes prvi v državi, kar moremo trditi brez lokalnega patriotizma, seveda nc dajo miru drugim. Pravijo, da ima ljubljanski velesejem čisto lokalni značaj. Pravilno je sicer podčrtavanje lokalnega značaja, toda vsi drugi velesejmi se morejo /. isto pravico nazvati lokalni. Sloves ljubljanskega velesejma pa gre tudi preko mej državo mogoče v večji meri kot sloves zagrebškega, najmanj pa v isti meri. Kako za malo nas smatra Zagreb, je razviano iz dejstva, da Ljubljano navajo za Zagrebom in Osjekom. Razumemo ta lokalni patriotizem, ki pa ni objektiven. Ni pa samo zanimivo, da so se otvorilo istega dno (29. avgusta) vse tri razstave: Ljubljana, Zagreb in Osjek, kot pišejo zagrebški listi. Nerazumljivo se nam to pisanje zdi zaradi tega, ker ne i moremo priznati Zagrebu prvenstva v določanju j termina velesejma. Prvič je bil termin letošnje je-| senske razstave v Ljubljani razglašen že decembra. Zagreb pa je določil svojo otvoritev šele v februarju. Drugič pa so jesenske razstavo bilo vedno zadnje dni avgusta, odnosno 1. septembra. Čemu torej zahteva Zagreb neupravičeno prvenstvo? Razdelitev izvoznega kontingenta prašičev. V trgovinski pogodbi z Avstrijo smo dobili kontingent 21.000 pršutarjev po izjemni carini 18 zlatih kron za 100 kg. Sedaj je kmetijsko ministrstvo razdelilo ta kontingent na le-le banovine: dravska 3000 komadov, donavska 5000 kom., za savsko in ostale banovine 13.000 kom. Špeharji so prosti uvozne carine, čc tehtajo na Dunaju 125 kg, torej morajo na odhodni postaji tehtati 137—140 kg vsak komad posebej tehtan. Borza Ljubljana, 1. septembra. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali ie čaji v glavnem neizpremenjeni. Promet je bil srednji. V vseh zaključenih devizah je inlerveni- i rala Narodna banka. Liubljana. Amsterdam 2284.13—2290.97, Bruselj 789.49—791.85, Curih 1102.65—1105.95, Dunaj 706.10—798.50, London 275.33—276.15, Ne\vyork 5651.08—5608.08, Pariz 222.07—222.73, Praga 167.71 do 168.21, Trst 296.27—297.17. Zagreb. Amsierdam 2284.13—2290.97, Dunaj 790.10—798.50. Bruselj 789.49—791.85, Milan 296.27 do 297.17, London 275.33—270.15, Newyork kabel 5662 08- 5679.08, ček 5651.08—5068.O8, Pariz 222.07 do 222.73, Praga 167.71—168.21, Curih 1102.65— 1105.95. Belgrad. Amsterdam 2284.13—2290.97, Bruselj 789.49.-791.85, Curih 1102.65—1105.95. Dunaj 796.10-798.50, London 275.83—276.15, Nevvvork 5651.08—5668.08, Pariz 222.07—222.73, Praga 167.77 do 168.21, Trst-Milan 297.27—297.77. Curih. Belgrad 0.00, Pariz 20.14, London 2-1.97, Newyork 513.50, Bruselj 71.575, Milan 26.88, Madrid 46.10, Amsterdam 207.125, Berlin 121.85, Dunaj 72.18, Stockholm 137.55, Oslo 137.35, Kopen-hagen 137.35, Sofija 3.725, Praga 15.21, Varšava 57.50, Budimpešta 90.025. Atene 6.65. Carigrad 2.4325, Bukarešta 3.0575, llelsingfors 12.90. Dunaj. Dinar nutira (deviza) 12.5425. Vrednostni papirji V današnjem prometu je bila tendenca za vojno »kodo slabejša iu so njeni tečaji popustili. Promet je bil znaten. Dolarski papirji so ostali v glavnem neizpremenjeni. V bančnih delnicah so naj bi so uživala poredko in po malem. Brez kakršnekoli škodo lahko tudi popolnoma izestnueju. Sadje in zelenjad v zvezi z mlekom je temelj naših živil. Zato je važno, a 20. /,a hallerlauaki dobri srednji hmelj se je dosegla cena 50—55 mark in za srednji gorski hmelj 35 mark. Za tuji hmelj ni bilo nobene ku]>čije. Raz|xiloženje je .se nadalje mirno. VIII. poročilo Hmeljarskega druitva za Slovenijo. Žalec v Savinjski dolini, 31. 8. 1931. Ker so letos hmeljarji obirali le lepe, pravilno dorasle in dozorele kobule in ker jc mnogo hmelja ostalo neobranega, se ceni množina letošnjega pridelka le na 8000 stotov po 100 kg. Letošnji hmelj je najboljše kakovosti ter zelo ugaja mnogoštevilnim nakupovalcem in trgovcem. Minuti teden je bilo prav živahno nakupovanje po 8'A do 10 Din za 1 kg. Vsa letina bo kmalu prišla v druge roke, ker je dosedaj že nad 30% vsega pridelka prodanih. — Društveni odboi. Konj zmaguje nad motorjem Racionalizacija na umiku — Konj se bolje izplačuje nego motor Vedno bolj se kaže, da so bili računi o racionalizaciji gospodarstva v marsičem po-grešeni in da se racionalizacija v praiksi ne izkazuje tako, kakor predvideva njena teorija. Tako se tudi ne uresničuje napoved, da bo motor popolnoma izpodrinil konjsko moč. Gospodarski krogi so pač občutljivi za vsako izgubo in se ji skušajo takoj izogniti. Dragocene stroje kupujejo samo tam, kjer je človeška delo'4*a moč draga, torej v Združenih državah in evropskih industrijskih deželah. Na Kitajskem pa kulija ne more izpodriniti ne konj ne motor. Francoski kapitalisti se v afriških kolonijah poslužujejo samo »banan- Špauec Kmartio Zamorra, najslavnejši nogometni vratar na svetu, ki ga z njegovim moštvom pričakujejo v Zagrebu. skega motorja . to je črncev, ki se hranijo izključno samo z divje rastočimi bananami. Pričakovanje, da bosta avtomobil in traktor popolnoma izločila konja, se tudi drugod ni uresničilo. Kjer treba zmagati velike razdalje in je mnogo odvisno od brzine, tam seveda konj ne prihaja več v poštev. To velja predvsem za osebni promet Za kratke tovor-t ne vožnje, za razvažanje blaga, ko se mora raz vsak hip ustaviti, se pa avtomobil ne izr plača. Če skrbno ravnamo z avtomobilom, traja 5 do 6 let, in se mora torej v tej dobi amor-lizirati. Konj pa ostane nasprotno mnogo dlje delozmožen in je »ovseni motor« znatno cenejši nego bencinski. To polagoma spoznavajo tudi poštne uprave, ki so hotele biti za vsako ceno moderne in jih stane odprava paketov in pobiranje pisem z motornimi vozili neprimerno več nego preje, ko so se posluževali konjske vprege. Zanimiva vest prihaja sedaj iz Argentine. Tam ne vedo več kam s svojim glavnim pridelkom pšenico. Odkod naj Argentinec vzame denar, da plača motorje in traktorje, katere mu vsiljuje Severna Amerika, ki mu sploh pri vseh oknih in vratih vse preveč sili v hišo? Konje pa more rediti in krmiti na svoji lastni zemlji in z njenimi pridelki. Zato so se Argentinci zavarovali proti uvozu ameriških motornih vozil in se znova oklenili domače konjske vprege. A konj ne zmaguje proti motorju samo po teh eksotičnih deželah. V Nemčiji so imeli zadnje leto pred svetovno vojno 3.800.0(10 konj, od katerih je pripadalo vojaštvu 120.000 repov. Sedaj se je nemška vojaška potrebščina skrčila na 40.000 konj, znatno se je skrčil tudi obseg nemške države, a pri vsem tem so našteli lani v Nemčiji 3.710.000 konj. Pre- težni del je v službi kmetijstva; po mestih je v rabi 600.000 konj, jahaški šport šteje približno 100.000 repov. Najbolj zanimiva v našem predmetu je pa statistika Združenih držav. Tam je vendar domovina motorizacije. Kljub temu pa opravljajo dobre tri četrtine cestnega tovornega prometa v New Yorku — konji. Avtomobil si v tem svetovnem mestu nikdar ni mogel osvojiti niti polovice tovornega prometa, a v zadnjih letih je začel avtomobil svoj delež na prometu že izgubljati na korist konju. Čisto enake so razmere tudi v Chicagu, San Frančišku in drugih velikih mestih. Od slik velikih mest, na katerih prevladuje avtomobilski promet, se ne smemo dati motiti. Francija je v porabi avtomobilov že vedno zastajala za drugimi deželami, sedaj pa število tovornih avtomobilov odločno nazaduje na korist cenejši konjski vpregi. Po nekaterih deželah avtomobilski promet vsekakor narašča, toda ne toliko na škodo konj, kakor na škodo železnic. Motor na cesti tekmuje s parnim strojem na tračnicah. Skromni konjiček, ki je tako vsestransko uporaben, v tem boju ni prizadet. Kaj pa Rusija? Tu je motorizacija v velikem razmahu. Toda motor konja tudi tu ne bo izpodrinil. Prvič otvarjajo tu obdelavi nova ogromna ozemlja, kjer prevzema traktor del nalog, toda poleg njega bo ostal konj še vedno nepogrešljiv. Razen tega bo morala začeti Rusija intenzivneje gospodariti in bo kme- Del Velikega kanala v kitajski pokrajini Kiangsi, ob katerem je zadnji tajfun podrl nasipe, tako da je voda preplavila mesta in vasi. človeške žrtve cenijo na 100.000 oseb. Judovska knjiga o Jezusovem življen u Profesor na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu dr. Jožef Klausener je spisal v hebrej-ščini prvo židovsko znanstveno knjigo o življenju Jezusa Kristusa. Knjiga je sedaj izšla tudi v nemščini in je zanimivo, kako jo je Osuševanje Zuiderskega jezera (Nizozemsko). Prvi del osuševalnih del je dovršen. S tem so pridobili za poljedelstvo 20.000 ha nove zemlje. Na enem delu letos že prvič žanjejo. Na sliki vidimo orjaško zatvornico, ki loči niže ležeči svet od Severnega morja. tijstvo poleg traktorja nujno potrebovalo tudi konjsko delovno silo. Danes lahko rečemo, da izvira za konjerejo mnogo manj škode iz motorizacije kakor pa iz dejstva, da postajajo konjenice za vojno umetnost čimdalje bolj brez pomena, vsled česar države opuščajo dosedanjo skrb za konjerejo in konjerejci izgubljajo najboljše kupce za svoje živali. Tu sta neomejeno zmagala motor — v zraku in na zemlji — in traktor, ki se da z lahkoto preurediti v strašno orožje — tank. De So tudi zn bolne zdravo V dr. Rollierjevem sanatoriju v Leysinu, ki leži 1450 metrov nad morjem, so uvedli za pospešitev zdravljenja jetičnikov telesno delo. Bolniki s kostno tuberkulozo so prisiljeni, da mesece in mesece, večkrat tudi leta leže in se solnčijo. Popolno telesno mirovanje postane sčasoma za bolnike velika duševna muka. Klinika je zato uvedla za bolnike ročno delo. Nri posteljah so pritrjeni različni stroji in priprave na električni pogon. Bolnik more tako ležati na sohicu — bodisi vznak ali na trebuhu ali pa tudi sedeti, kakor pač zahteva bolni ud — obenem pa delati na stroju, česar je pač kdo izučen. Na ta način bolnik po/abi na svoje bolezen in se na najlepši način razvedruje. Delo se je izkazalo kot izvrsten pospeševalec zdravljenja. sprejel katoliški tisk. P. Thaddeus Soiron O. F. M. piše v »Germaniji« med drugim: >Klausener si je zastavil vprašanje, kako je prišlo, da je Jezus, ki je bil rojen Žid, živel in umrl med Izraelom, in da so se njegovi učenci oddaljili od židovstva, pridobili zase svet, dočim se jim je židovstvo kot narod upiralo in jih z vso silo odbilo. Klausener obdeluje to vprašanje — to je treba z veseljem priznati — z vso mogočo stvarnostjo; preiskuje vse vire Jezusovega življenja, svetopisemske in druge, a v presoii evangelijev se seve- Jržef Ti rnls Ma !< rspcrger, iznajditelj prvega šivalnega stroja. Madersperger je bil rojen v Kufsteinu na '.em I 1706. Po poklicu jc bil krojač in je umrl v javni ubožnici v starosti 84 let. — Desno: Prvi šivalni stroj, ki ga hranijo na dunajski tehniki. Božja previdnost Apostolski vikar, škof Leronge iz kong. Očetov sv. Duha, Afrika, piše Družbi sv. Petra Klaverja: »Kako smo bili veseli, ko smo dobili Vaše velikodušno darilo! Božja previdnost nam je to poslala, pokojna grofica Ledo-chovvska, katere sliko imam na svoji pisalni mizi in ki je že tolikokrat po materinsko poskrbela za »ubogo Guinejo«, Vam je navdihnila to misel. Bog blagoslovi usmiljene duše, ki Vam pomagajo podpirati afriške misijone. — Zapisal sem božja previdnost. In res je to! Apostolski vikarji bi bili bržkone slabi trgovci, ker s številkami ne znajo računati, računajo pa z božjo previdnostjo. Upam, da bom še letos mogel začeti z zidavo glavne cerkve v svoji škofiji; kajti zdaj imam le revno kočo, ki je desetkrat premajhna. Ustanavljam misijonsko postajo v Tomalandiji, 8000 km daleč od Konakrvja. Pošiljam sestre na misijonsko postajo Kissi, ki je bila tudi že večkrat deležna Vaših dobrot. Dokončati moram zidavo seminarja za domačine itd. Ne bom se naslanjal na človeško iznajdljivost, ampak računal le na božjo previdnost. In ta dobra božja previdnost se je iznova izkazala s tem, da nam je Vaša Družba prišla na pomoč. Le na prej! Bog bo storil svoje! Rebiim čoln i>ai'uiua »General Osinioi /, l esenci ponesrečnega amer. parnika »\\estern VVorkk ob španski obali. »G. Osorio« je rešil 85 oseb. da drži liberalne in protestantske kritike svetega pisma in prihaja slednjič do zgolj razumske sodbe o Jezusovem življenju. Najvažnejši jo tisti del knjige, kjer opisuje dobo, politične iti gospodarske razmere ter versko-du.ševne struje Jezusovega časa. Tu razvija pisatelj svoje veliko znanje, ki je za razumevanje Jezusovega delovanja zelo važno. V oddelkih, kjer govori o Jezusovem delu. razdira pisatelj s priznanja vredno objektivnostjo mnogotere predsodke svojih verskih drugov, priznava Jezusovo veličino in krivico križanja v luči židovskega sodstva, priznava celo Jezusa za edino pravega učitelja etike. Le do Kristusovega božanstva ne more prodreti in zato ne podaje prave slike zgodovinskega Jezusa. Po njegovi sodbi je Jezus moral zadeti na odpor židovstva, dasi je bil Jud, kajti manjkalo mu je politično razumevanje in dar, da bi narod potolažil in mu vlil novega upanja. A kljub temu ostane Jezus za židovstvo pomemben. Pisatelj je prepričan: »...če bo nekoč prišel dan, ko se bo Jezusova etika oprostila mističnega in čudežnega oblačila, bo postala Jezusova etična knjiga eden najizbra-nejših zakladov židovske literature vseh časov.« Grenlandski raziskovalec dr. Kriiger, ki se je zadnji dve leti mudil v notranjosti Grenlandije in ga v zadnjem času pogrešajo. Boje se, da je izgubljen. Zimska moda: visoki čevlji in mut Naravno je, da mora moda, ki je za obleko posegla po vzorcih pretekle dobe, prilagoditi novim oblikam tudi obuvalo. Dejansko se napovedujejo zopet visoki čevlji na gumbe, trakove in zapone, seveda primerno modernizirani. Kot material prihajajo vpoštev irhovina. iligatorjeva in martinčkova koža, atlas, lak in crepe de Chine«, predvsem pa žamet. Tudi muf se napoveduje, dasi v čiste novi obliki Novi muf bo imel obliko dolgih rokavic. Rokavice se bodo v zapestju zapenjale na zadrgo, zgornji, s kožuhovino podšiti del pa se bo potegnil čez rokave do k molcB ali pa se zavihal nizdol čez roke. tako dn bo nastala oblika mufa, čim se bosla roki okleni'!. »Po čem je pa mamica spoznala, da se nisi umil?« »Oh, veš — pozabil sem zmočili milo!« Novo igrišče V dneh 5. in 6. septembra, t j. v dneb kraljevega tedna bo slovesna otvoritev norega športnega igrišča agilnega Hermesa. Novo igrišče, plod nesebičnega in vztrajnega dela agilnih šiškarjev, leži v osrčju šiške — v bližini nove cerkve — v odcepu med gorenjsko in kamniško progo, s prekrasnim razgledom na kamniške planine. Tiho, skoraj neopaženo, brez hrupa in pompa jo kot čebelice marljivi Hermežani pod agilnim vodstvom svojih funkcijonarjev zgradili iz velikega kompleksa zemljišča, ki ga jim je dala uvidevna železniška uprava kot svojim uslužbencem v na-y*m, prekrasen športni prostor, ki bo po obsegu m lepoti eden najlepših v Sloveniji. Skozi vse leto to agilni Hermežani skoraj z lastnimi prispevki in iredstvi delali neumorno in vztrajno. Zato uspeh .ii izostal kakor pravi pregovor: Kamen do kamna palača. Tako Je lepi športni prostor desetletni cilj in Selj« Hermeianov. Ce pomislimo, da je v današnjih težkih časih — v času splošne gospodarske krize — uspelo agilnim Hermezanom z res skromnimi sredstvi postaviti si svoj športni prostor, je to le najlepši dokaz složnega skupnega dela pe-Sčiee res idealnih in nesebičnih športnih delavcev, ki jim je napredek slovenskega športa iskreni cilj. Ker imajo sedaj lastno igrišče, bodo Hermežani gotovo dosegli še lepe uspehe. Njih delo ni samo njih lastni ponos, isto naj bo v ponos — in živ dokaz vztrajnosti in marljivosti — vsemu slovenskemu športu, predvsem pa v ponos Ljubljane, ki si s tem pridobi tretje moderno urejeno športno igrišče, kar bo jasen dokaz, da Slovenci nočemo zaostajati za našimi južnimi brati. Prestolica Slovenije se lahko s ponosom ozira na delo svojih sinov-sportnikov. Kolesarske tekme Kolesarsko in motociklistično društvo >Sava< v Ljubljani priredi na praznik, dne 8. septembra 1931 točno ob 15 medklubske kolesarske dirko na športnem prostoru SK Ilirije v Ljubljani. Sodeluje godba Vič-Glince. — Spored dirk je sledeči: I. Senijorska medklubska dirka trije krogi. 1. skupina od 35—45 let, tri darila, 2. skupina od 45 let dalje tri darila. — 2. Juniorska dirka >Save« 5 krogov; I. darilo prehodni pokal iu kolajna, II., III. darilo, IV. kolajna. (Obenem startajo dirkači kol. društev, ki so včlanjena v pododboru Ljubljana za društveno prvenstvo.) — 3. Damska medklubska dirka, 3 krogi, 3 darila. — 4. Juniorska medklubska dirka, 10 krogov; I. sreb. pozi. kolajna, II., III. darilo, IV. kolajna. - 5. Glavna dirka »Savec, 15 krogov; I. prehodno dirkalno dvokolo in kolajna, II., III. darilo. (Obenem startajo dirkači kol. družtev, ki so včlanjena v pododboru Ljubljana za društveno prvenstvo.) -— 6. Dirka v vreči s kolesi, 1 krog; 4 darila. — 7. Glavna dirka pododbora Ljubljana. 15 krogov; I. prehodno dirkalno dvokolo in kolajna, II., III. darilo, IV. kolajna. — 8. Polževa dirka, 3 darila. — 9. Motorna lirka s >Sachs< motorji, 10 krogov; 3 kolajne. — 10. Glavna medklubska dirka, 20 kro-rov: I. dirkalno dvokolo. katero preide v takojšnjo last zmagovalca, II., III. darilo, IV. kolajna. Darila se razdele zmagovalcem istega vočera ob 20 v restavraciji pri »Levu« na Gosposvetski cesti. Darila so razstavljena v izložbah pri tvrdki Tribuna« Fr. Batjel, Ljubljana, Karlovška c. 4. Prijave dirkačev se sprejemajo v društveni pisarni na Karlovžki cesti 4 do 6. septembra. Prijav-nina za vse točke 10 Din. Dirkači, kateri so se prijavili, lahko trenirajo na športnem prostoru SK Ilirije od srede 2. septembra dalje vsak popoldan po 16. uri. Nedeljski nogomet v Hrastniku Pretečeno nedeljo se je na nogometnem igrišču čez Savo igrala prijateljska tekma nied S. K. Olimpom, Celje in S. K. Hrastnikom. Predtekino je igrala rezerva S. K. Rudar iz Hrastnika in rezerva Hrastnika. Občinstvo se za nogomet zanima zato je bil dober poset. Predtekma je pričela ob pol 3. popoldne in radi pristranskega sodnika kon-iala s 5: 2 za S. K. Hrastnik. Glavna teknta je pričela ob 4. Tudi ta tekma ni bila dosti bolja. Slab sodnik je pustil igrati zelo ostro. Igra je bda večkrat prekinjena in je končno Olimp zapustil igrišče pri stanju 4 :2 za Hrastnik. Tudi igrišče SK Hrastnik ni v redu, ker ni nič zaznamovano. V Trbovljah se je na bivšem amaterskem Igrišču odigrala prijateljska tekma med S. K. Delavec in S. K. Mladost iz Trbovelj. Rezultat je 1:1 v prid S. K. Mladosti. Obsojamo pa izgrede, ki jih izzovejo igralci. Konjske dirke ia Cvenu pri Ljutomeru, ki so končale z naslednjimi rezultati: I. dirka: Jugosl. kas. centrala: He-atvožnja: 1. Lenčika, Novak Al., Banovci čas 2.54, •lagrada Din 1.500; 2. Felčika, Hcric Fr., Boreči, čas 2.57, nagrada Din 700; 3. Prima. Slavič Ludvik, Orabe, čas 3.2. nagrada Din 500; 4. Psina, Slavič Jos., Bunčani čas 33, nagrada Din 300. II. dirka: Ljutomer: 1. Egon, Slavič Jos., Bunčani, čas 2.51, nagrada Din 2000 ; 2. Nina, Slavič Al., Banovci, čas 3.05, nagrada Din «00; 3. Drago, Vreg Rihard, Ljutomer, čas 3.12, nagrada Din 500; 4. Uskica, Kardinar Fr., Banovci, čas 3.15, nagrada Din 300; 5. Lina. Vaupotič Jakob, Lokovci, čas 3.25, nagrada Din 200. III. dirka Dravske banovine: 1. Nina, Slavič Al,. Banovci, čas 3.39, nagrada Din 1000 ; 2. Drago, Vreg Rih., Ljutomer, čas 3.41, nagrada Din 600; 3. Egon, Slavič Jos., Bunčani, čas 3.44, nagrada Din 400 ; 4. Uskica, Kardinar Fr., Banovci, čas 3.52, nagrada Din 300 ; 5. Lina, Vaupotič Jak., Lokovci, čas 3.52, nagrada Din 200. IV. Ravna galopska dirka Varaždin—Čakovec: 1. Čudna, Slavič Ludv., Grabe, čas 2.25, nagrada 800 Din; 2. Popeja, Jelen Al., Lokavci, čas 2.-10, nagrada 400 Din; X Zlata Vaupotič Jos., Lokavci, čas 2.52, nagrada Din 300. V. Dvovprežna dirka: 1. Nina—Uskica, Slavič-A!.— Kardinar F., čas 4.38, nagrada Din 1200; 2. Egon—Psina, Slavič J., čas 5.2, nagrada Din 700 ; 3. Proboi—Rujan. Novak J., čas 5.14, nagrada Din 500; 4. Felčika—Polda, Meric F.-Filipič M., čas 5.15, nagrada Din 400 ; 5. Borica—Elza, Razlag A.—Jelen A., čas 5.17, nagrada Din 200. Ra4io Programi Rat>»o-L1ubljana t Sreda, 2. septembra: Opoldanski program odpade — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Šahovska ura (Bogo Pleničar). — 20,00 Poročdo o šahovskem turnirju na Bledu — poroča jugoslov. prvak in velemojster dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20.30 Koncert glasbenega društva »Sloge«. — 21.30 Salonski kvintet. — 22,00 Čas, dnevne vesti. Četrtek, 3. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli. — 18.00 Cas, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 i)rago Ulaga: Gimna-stične vaje. — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu — poroča jugoslov. prvak in velemojster dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20.30 Radio kvartet (sodelujejo gg. prof. Jeraj, Bravničar, Feršnik in Eržen). — 21.30 Norvežinja Madame Valdis Knud-sen poje norveške pesmi. — 22.00 Koncert pevskega kvinteta. — 22.30 Cas, dnevue vesti. Drugi programi i Četrtek, 3 avgusta: Belgrad: 12.45 Radio orkester. 17.00 Narodne melodije. 17.30 Vokalni koncert. 20.30 Ljubljana. 22.50 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Prenos iz Ljubljane. 22.40 Plošče. — Budapest: 12.05 Opoldanski koncert. 16.00 Popoldanski iionocrt. 17.43 Narodne pesini. 1950 Instrumentalni koncert. 20.4o Pianinski koncert. 22.00 Koncert vojaške godbo. — Dunaj: 11.30 Opoldanski kouoert. 13.15 Plošče. 20.45 »Plesalka Katja<, opereta. — Milan: 11.18 Pestra glasba. 13.00 Plošče. 19.15 Pestra glasba. 20.45 Vokalni iil instrumentalni koncert. — Oslo: 20.30 Pesmi. 22.05 Večerni koncert. — Praga: 21.00 Orkester. 22.10 Prenos iz kina. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 20.00 Petje moških zborov. 21.80 Koračnice iu plesna glasba. — Rim: 13.10 Radio kvintet. 21.00 Simfonični koncert. 22.30 Plesna glasba. — Berlin: 20.00 Pester večer. 21.15 Komorna glasba. 22.1 5 Plesna glasba. — Katovico: 12.10 Radio orkester. 13.20 Plošče. 22.30 Večerni koncert. 23.00 Lahka in plesna glasba. — Tonlouse: 12.45 Opoldanski koncert. 13.00 Simfonični orkester. 20.00 Operetni koncert. 20.15 Jazz. 21.00 Španske pesmi. 21.30 Argentinska glasba. — Stuttgart: 19.45 Anekdote. 20.00 Pester večer. 22.35 Plesna glasba. Iz društvenega življenja Odbor za postavitev smučarskega doma SK Ilirije ima izredno sejo nocoj ob 20 pri Novem svetu, Prešernova soba. Zelo važno, zato prosim 6igurne udeležbe. Ljubljansko gledališče 3. septembra, četrtek ob 8 zvečer: VIJOLICA Z MONTMARTRA, opereta. Ljudska predstava • po znižanih cenah. (V dramskem gledališču). 4. septembra, petek: zaprto. 5. septembra, sobota: zaprto. 6. septembra, nedelja ob 5: GORENJSKI SLAVČEK na terasi hotela Tivoli. 7. septembra, ponedeljek ob 7 zvečer: SLEHERNIK pred Nunsko cerkvijo. 8. septembra, torek ob pol 5: GORENJSKI SLAV- ČEK na terasi hotela Tivoli. Z« Gorenjskega Slavčka in Slehernika se vrši predprodaja vstopnic v veži dramskega gledališča dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Prosimo p. n. občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji. Zunanja naročila naj se naslove na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani, Za koncert Pevske zveze bodo vstopnice od jutri dalje v Matični knjigarni na razpolago. Ker je pričakovali, da bo ta prireditev izredno močno po-sečena, prosimo, da se vse vstopnice, tudi stojišča, kupijo v predprodaji. Zunanja naročila na Matično knjigarno v Ljubljani. Naše dijaštvo Akademiki! V četrtek ob 10 zvečer bo v stolnici molitvena ura za akademike ob priliki nočnega češčenja. Vsi akademiki, ki se mu-de v Ljubljani, so prnv prijazno vabljeni k tej uri molitve. Ojačili bomo s lem našo skupnost 1 Vabljeni so pa tudi gg. starešine. (Vhod pri stranskih vratih ob semenišču!) Na svidenje! — Akad. zveza. Dent. tehn. Pavla Marija Kocjančlč se je preselila s svojim zobnim ateljejem iz Dunajske ceste (Gospodarska zveza) v palačo VZAJEMNE ZAVAROVALNICE II. nadstr. kjer zopet rodno ordinira. Vhod nu vogalu Musarvkovi; in Miklošičeve c. (nasproti kol.) Cerkveni vestnih Civ i Itn Cattolica«:, dvomesečna znanstvena revija, ki izhaja v Rimu že 82 let, daje preč. duhovnikom ugodnost, da se morejo nanjo naročili ner ga novem saera*. Lahko se tudi vsakdo nanjo naroči proti letni ceni 60 lir (180 Din) ali polletni 30 lir (9(1 Din). Ta ugodil o s t ]> a velja s a m o za J u g o s 1 a v i j o. Za naročila se je treba obrnili na zastopnika (za Jugoslavijo) g. Petra Hperac-n (poverjenika Kat. akcije), Splil, Dubrovačka ulica, 5a. Poizvedovanja Nekaj denarja se je našlo v nedeljo na Vodovodni cesti. Dobi se: Vodovodna 11, I. nad.^tropj". V popoldanskem Tlaku Ljubljana—Jeseaiee je 31. avgusta pozabila neka dama svillorjavo ročno torbico precejšnje vrednosti. Najditelj naj jo blagovoli oddati proli nagradi v naši upravi. Siv moški telovnik je izgubila revna i;ft«*ka v soboto popoldne na Celovški ali Bleiveisovi cesti. Najditelja prosimo, naj ga izroči v Spodnji fciški, Celovška cesta 53, pritličje, proti nagradi. Glavobol, omotico, migreno, utrujenost, prehlad glave, brez-spanje, živčno napetost ter kronični glavobol popolnoma in sigurno odstrani DUŠICA VODA. Steklenica DUŠICA VODE proti glavobolu stane 35 Din. DUŠICA VODA proti glavobolu se iobi pri firmi D. M. Grozdiča, Bjelovar, Savska banov. Popolna RAZR manufekfurnega blago Zaradi opustitve trgovine se bo vse blago po zelo nizki ceni popolnoma razprodalo — Različno blago celo pod lastno ceno Josip ŠSitoar mauufakturna trgovina LSubliana, Stari trg Stev. 21 Zavese, posteljna pregrlnlala, perilo monograme najcenejše veže Matek&Mikeš, Ljubljana poleg hoteta Štrukelj Brc-da iepni robci kom Din 2"—, batist boli in barvasti robci fino vezeni kom Din 6-—. Entel — ažur — p r o d t i s k Suhe hruške zelo okusne, kilogram po 3 Din franko vsaka železniška postaja, pošilja v vrečah po 50 kg po povzetju: G. CRECHSLER, Tuzla. Wemr ffltrne e. do iz. septembra 1931 (Retunda do 13. sepfemta) Posebne prireditve: Pohištvo / Reklama / Svetlobna reklami Salou za modno kožuhovino / dunajske modne pletenine / Razstava »Novodobne oprtni p za kuhinjo na plin. / Elektrika v gospodinjstvu. Kadio in slabi tok. / Pisarniške potreb čim-■Sejin železnega iu patent, pohištva I Itaislavi hranil m nasladil / Stavbarstvo in gradnja cest I Tehniške uovosti in iznajdbe Polje-deljska in gozdarska razstava / Avstrij-kft limsko-spertna razstava. Nobenega vizuma I S sejmsko izkaznico iu pot nim listom prost prestop na meji v \v-strljo. Ogrski tranzitni vizum se dobi na lueji proti predložitvi sejmske izkaznice. Znatno vozue olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadran ,Kom morju ter na zrakoplovih. — Pojasnila v^pIi vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 50"—) se dobe pri Wiener Messe A. <1., VVien VII. kakor tudi — v dobi lipskega jesenskega sejma — pri Auskuoftsstelle in Leipzig Oesturr. Messehaus in pri častnih zastopnikih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31 ZrMI za tuj ki promet v Sloveniji >I'ulnik<. Dunajska eesta 1 in podružnica Hotel Miklicc vi> a ris glavnega kolodvora. Največjo privlačnost rtniuisKeoa velssejma Ivori velikanska MODNA REVIJA modne veletvrdke JULIUS KRUPNIK. WIEN ki se vrši v ponedeljek dne 7. septembra ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani dunajske koncertne palače (Konzerthaussaal) Naročila na vstopnice prosimo brzojavno: WIEN VII., KA1SERSTRASSE 115 (»■MnBIHHn 1 tsKa£i večati čččcvenciL zajamtijo najpopolnejši uspeh Osvald Dob€lc-l|ubl|ana Pred SKoftio st. 15 ! priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnegu blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseli vrst nogavic, D. M. C 1 .. . . . . in C. M. S. predmetov. I Na deiielo! Na drobno! »■■■HIHBflM o "S ^ & o eo .g S? " a .5 -S m g a • — £ £ •• •g g k s .s a S » . -O g a — c N M = 05 'X = „ £ CJcoO "oi .fe ..C t ba E -J3 - « o r Q S -J — (M * o S ^ i* o O ► S.KS j !§ss|> i Josip Lavtižar: Bled m Brik&en Zgodovinska povest iz 17. stoletja. Božja pot na blejskem otolcu je učakala najbolj žalostne čase v luteranski dobi (1560—1609). Ne bomo opisovali zapuščenosti, v kateri je samevala Marija dolgih 50 let. Prosti so zanemarjali božjo službo in »e tudi sami vdajali Lutrovim naukom. Briksenški škofje bi bili radi zboljšali to obupno stanje, toda kako daleč sta bila Bled in Briksen drug od drugega! Tudi ljubljanski škofje bi bili radi kaj storili v tem oziru, ee bi ne bili imeli zvezani)i rok. Lepša slika se je pokazala lela 1609., ko je bil imenovati Jurij Burnel za jezerskega prosta. Zapisniki ga hvalijo kot gorečega duhovnika, ki je visoko povzdignil božjo pot v svojem skoraj 30 letnem delovanju (1609—1638). S podporo briksenških škofov in z miloščino romarjev je popravil Marijino cerkev, da je poslala zopet vredno bivanje jezerske kraljice. Ob iščimo gospoda Burnel a v njegovem stanovanju na otod Gosp od prost, je odgovorila Marijana, >vse bo osnaženo, pomito, urejeno?. »V ponedeljek naj pa prideta z Bohinjske Belo dva zidarja., tako ie nadaljeval Burnel, ; tisla dva dobra delavca, saj oba poznaš. Popravila bosta, kar je odpadlo ometa ob vnanji strani cerkve in zvonika ter pobelila stene. Znotraj pa cerkev ne potrebuje pre-novlienja, ker je vse v redu. Le pajčevine morajo biti odstranjene in perilo zlikano. To pa je mežnarja in mežnarice skrb, ne tvoja.« »Zanesite se, gospod, da boste z vsem zadovoljni«, je rekla Marijana in odšla v kuhinjo. Med obedom je še veliko premišljeval, kako bo s tem in onim, da ne bi česa pozabil. Potem je dovršil brevir in odšel v cerkev, kjer je biloi zbranih precej romarjev. Ko je zvonilo ob štirih delopust, jc imel Burnel že vse opravljeno v cerkvi. Domov grede se je mudil pri slikarju, ki je prenavljal obledele barve solnčne ure na zvonikovi vnanji steni. Takrat ni bilo pri zvonovih ur, kakršne imamo dandanes. Nihalo je iznašel še le italijanski zvezdoslovec Galilei, ki je umrl leta 1642. Zato so bile v javni rabi lo solnčne ure. Te nam še dandanes točno kažejo dnevne čase. Burnel je opazoval slikarja pri delu in poslušal njegovo razlago, kako mora biti solnčna ura narejena, da je zanesljiva. Slikarje upodobil nad uro tudi večje število angeljev s trobentami, ki naj bi naznanjali, kako hitro mine čas. Pri senci pa, ki jo je metala železna palica ob solnčni razsvetljavi na dvanajsto številko, je začrtal slikar latinsko besedo »qua?lo proda ludi 2000 kg črne prodam. Val. Vodnikova 1 detelje po 1 Din kg in ulica 15, pritličje, Moste nad 2500 kg lepe sladke pri Ljubljani. mrve (sena) brez ločka po 88 par kg. Pojasnila daje Matija Peruiek star. v Višnji gori 75, Dolenj. ZAHVALA. Prisrčno zahvalo Izrekamo vsem, ki so spremili 28. avgusta našega dragega Gašperja Lavtižarja na pokopališče v Kranjski gori. Posebna zahvala veljaj domačemu vel. g. župniku Karlu Čuku, ki je blagega pokojnika večkrat obiskal in oskrboval z dušno tolažbo. Iskrena zahvala hodi tudi vel. g župniku Frančišku Pečariču z Dovjega za častno spremstvo. Ker ne moremo našteti vseh, ki so nas tolažili v bridki izgubi in pokojnikovo krsto okrasili z venci, kličemo vsem skupaj: Bog plačajl V Kranjski gori, dne 31. avgusta 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Prodajo se: osebni avto Chevrolet, itirisedežen, odprt, z novimi gumami za Din 13.000.—. — Renault dvo-sedežni, 4 CV za Din 15.000.—. — BSA motocikel 350 ccm za Din 8.000,— in Wanderer motocikel 500 ccm z zgoraj krmiljenimi ventili, skoraj nov, le 6000 km Vinotoč Šolski drevored št. 8, vogal Kopitarjeve ul. Toči pristna bizeljska in dalmatinska vina po znižanih cenah. — Za obilen obisk se priporočata Ma- | rija in Jurij Krisch. Prvovrstno blago za obleke, od najcenejšega do najfinejšega lahko izberete na domu. Tudi na dolgoročne obroke. -Prinesem vzorce brezob-vezno na ogled. Sporočite Vaš cenjeni naslov na upravo »Slovenca« pod »Dobra postrežba« štev. 10.194. Posteljne mreže izdeluje najceneje samo Alojz Andlovic, Komen-skega ulica 34 (nasproti iole na Ledini). Sprejemajo se vsa popravila. -Takojšnja postrežba. Mreže za postelje izdeluje najceneje samo tvrdka Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej), poleg skladišča »Alko«. — Sprejema tudi popravila. Telefon 205D Premog ^^^^siilui drva Pogačo,:i, Bohoričeva ulica 5 Zidarska dela note stavbe in hiino popravilo solidno In ugodno vrSI Stavbno podjetje 1. Uižint n, Ljubljana Močnikov« ulica 13 (zodoj za volaško bolnico) Malinousc pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. IMCCOLI, Ljubljana Dunajska c. 6 Amaterska dela izvršuje najceneje Foto: ANTON MANCIN1 Rožna dolina pri Ljubljani Podružnica: Jesenice. Krušno in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubliana. Stari trg it 32. Opekarna »Emona« d. d., Ljubljana-Vič. Velika zaloga vsakovrstne opeke: zidak, votla opeka, oblikovna opeka za železobet strope, strei-niki: zarezni in bobrovci, drenažne cevi. Na zahtevo postavljeno na stavbi-iče ali na kolodvor. Cene izredno nizke, za kakovost blaga jamčimo. Razprodajo ima Ogrin Ivan, Gruberjevo nabrežje it. 8, Ljubljana, tel. 24-26, kateri daje vsa pojasnila. Šolske torbice, aktovke, nahrbtnike, ga-maše, kovčke, itd. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13 Mlinsko tehnične potrebščine v veliki izbiri in po solidnih cenah nudi tvrdka Brcar & Co, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. Čita.jte in širite »Slovenca«! Roditeljem dijakov privatnih in rednih! Dijakom srednjih šol! šola »Hajdukovič«, ki je angažirala samo strokovne profesorje, opozarja vse roditelje, katerih otroci so v šoli zamudili eno leto, bodisi da morajo ponavljati razred ali da so izgubili pravico za nadaljnje šolanje, da jih takoj vpišejo v to šolo, ki bo sigurno nadomestila izgubljena leta. V šoli se nahaja penzionat pod strogim nadzorstvom profesorjev. Cene zmerne, za revnejše znaten popust. Šola ima tudi dopisna predavanja za uradnike in druge, katerim ne dopušča delo, da bi zapustili svoje stanovanje. Podrobna pojasnila daje in vpisuje vsak dan D. Popovič, Kajmak-čalanska (preje Ivkovičeva) ulica it. 58, Beograd VII. Telefon 882 (do Borovega parka). -.•• 4» v*. ..u. ,•• K Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubljana, vožen, za Din 16.000.—. Ilirska ulica 36, vbod z Vsi v najboljšem stanju. Vidovdanske ceste pri Na ogled pri I. Kapelj, gostilni Možina. ' Ljubljana, Krekov trg 10. Ponovno nas je obiskala neizprosna smrt in nam vzela naio ljubljeno sestro, svakinjo in teto Micko Zavrsan ki jc dne 1. sept. po zelo težki bolezni, večkrat previdena s svetimi zakramenti, umrla in izročila svojo duio Bogu. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek 3. sept. ob 9 dopoldne iz hiie žalosti, gostilna Zan, na farno pokopališče v Komendi. Molimo zanjo in jo ohranimo v hvaležnem spominu! Komenda-Ljubljana, dne 1. septembra 1931. RODBINI ZAVRSAN in STRCIN. Brez posebnega obvestila. Kaj fc zopet novega v Ljubljani? V Prešernovi ulici št. 54 se je pričela prodaja ogromne zaloge jesenskega in zimskega manufakturnega blaga po neverjetno nizkih cenah. Kaj dobite tam? Vse, kar rabite v tej stroki za dom in družino. Kakšno korist imate od tega? Da kupite za mal denar res prvovrstno, 'no blago. Ta prilika se Vam nudi samo sedaj, dokler traja zaloga tega godno nakupljenega blaga. — Prepričajte se! — Ogled je neobvezen! Josip Ivančič, Ljubljana, Prešernova ulica 54 (poleg kavarne »Slon«) mm* wm fc-asfea .'TI JVCJIHJVCJIJVCD Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel, preuredi) in odprl obče znani vinotoč »Jadran«. Vhod Puharjeva ulica št. i in Dunajska c^sta št. 9. Postregel bom vedno z najboljšimi dalmatinskimi in domačimi vini. Špecijalitete: Dignač, Grk in Prošek vedno na raznol Sardine in ostale konservirane ribe iz lastne tovarne Velaluka, otok Korčula. Vljudno se priporoča F. K. Padovan, veletrgovina z vinom, Ljubljana, Dunajska cesla 9. Za Jugoslovansko tiskarno • Liiililuini: Kar«i C.nK Izdajatelj: Iran Uakurea. Urednik: Franc Ivrenuar.