IH. Hltlhl I MUK l MM. Zt m 107. —------ 1. Isto. **duMr,7- .Slovenski Narod" vtllft p% ptitli za Avftro-Ogrsko: cek> leto skupaj naprej . K 3O~ I C*!«*.....15 - četrt leta „ . . . . 750 n« metee.....2-50 | z* Nemajo: celo leto naprej . . . . K 34 — za Ameriko in vse druge dežele: I celo leto naprej . . . . K 40.— nZ^ZJ^l!^^ J? Mj Pril°Ži M ^^ovor dopisnica ali *namka. Upr«TnUtTO (spoda], dvorile levo). EnaflOT« ulica it. 5, teUfo. it 85. Isfcaft« vuk **■ st«ćm> lsvs«amil «•*•!{• 1« amiatkc InscraU se računajo po porablfenem prostorj In sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin., trtkrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., oarte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Na pismena naroriU brez istodibie vposlatv? nsročnine se ne ozlra. „lin«u tUkmrnt* Moto« *t •». UpravniStvu rtaj se pošilja,o aaročnine, rekli nacije, Inserati L t d„ to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* vdja ▼ LJablfanl dostavljen na dom ali če se hodi ponj t celo leto naprej . . . . K 28*— I pol leta....... 14 — I četrt leta „ ..... 7*-I na mesec ,, ..... 2"30 Posamazna Itevilka velja 12 vinarjev. Dopisi na) se frankirajo. Rokoplsi se tie vračajo. VrtdaUtro: Ka&tlori alloa it 5 (v pritličju levo), telefon ftt. 34. Naši in češki interesi. O pravem času je treba prave besede. Poročali smo, da se posve-tovanj čeških politikov v Pragi, ki se vršijo te dni, udeležijo tuđi zastop-niki Jugoslovanskega kluba. V ta na-men sta odšla v Prago dr. Korošec in dr. Krek. Udeležba jugoslovanskih politikov je povzročila v enem delu češke-ga časopisja prav mučno polemiko o češki in jugoslovanski politiki in iz-zvala še mučnejša domnevanja o vlogi, ki da, jo hočeta igrati poslanca Korošec in dr. Krek med zaupniki češkega naroda. Obžalujemo, da je dal za to polemiko povod slovenski list Tržaška »Edinost« se je namreč čutila poklicano, dajati Čehom ra^ne državniške nauke ter jih opozarjati na dolžnosti slovanske solidarnosti in vzajeinne podpore. Mnogo odpora je izzvala v češki politični javnosti zlasti »grpžnja«. da se postavimo Jugo-slovani povsem na stališče »realne jugoslovanske politike«, ako se bodo Cehi vedno postavljali izključno le na »specifično češko stali sce«. Razumemo, da so zlasti radikalni češki krogi sprejeli ta poduk z energičnim protestom in da sedaj razmotrivajo češki listi o tem, da Će-hi pri svojem politicnem delu vendar ne smejo hiti vezani na kakrSnekoli nečeške ovire. Smatramo pa, da gredo posamezni radikalni Češki dnev-niki predaleč. ako dokazuieio, da so Jugoslovani že takoj po Clamovem padcu zapustili svoje načelno stali-šče ter prešli v vladno večino. To očitanje se naslanja na dejstvo. da je Jugoslovanski klub votiral Seidler-jevemu kabinetu proračunski provizorij, čehi poznajo antecedencije tega dogodka in so morali iz vsega po-znejšega postopanja Jueoslovanske-ga kluba razvideti, da naš klub ni-kakor ni zapustil opozicijonalnega stališča, Jugoslovanska javnost je le težavno razumela glasovanje Jugo-slovanskega kluba za budgetni provizorij, nikdar pa bi ne razumela na-dalinih oportunističnih korakov svojih dunajskih zastopnikov. Pa vrnimo se k problemu. Konstruiralo se je nasprotje med specifično češkim stališčem in realno ju-goslovansko politiko. To nasprotje naj bi se premostilo s tem, da se Će-hi vrnejo ali preidejo k politiki slovanske vzajemnosti. Ta konstrukcija je vendar brezmiselna in Čehi bi se radi nje ne smeli razburjati. Ali bo kedo zahteval od nas Ju-goslovanov, da delamo politiko, ki ne bo »realna jugoslovanska politika«? Ali je nasprotno mogoče. da se Cehi odrečejo »specifičnim češkim interesom« radi lepih oči in prijaznih obrazov jugoslovanskih poslancev ali pa radi slovanske vzajemnosti? V sedanji veliki dobi nas mora vezati interesna solidarnost in češko-iugoslovanska vzajemnost mora bazirati na spoznanju, da nam deklaracije z dne 30. maja nudijo skupno platformrj za skupno delo in skupni boj. Napačno je mnenje, da je med Čehi in nami velika razlika, ker so Čehi navezani le sami na sebe in jim torejne zadostuje le govoriti, da no-Čejo dualizma in Cislajtanije, tem-več morajo dokazati, da je no-čeio — mi pa da imamo po svetu strijce, radi česar zadostuje. da se k ideji jugoslovanske ga ujedinjenja le teoretično priznamo. Res je marveč, da moramo rudi Jugoslovani z d e j a n j i dokazati, da je naša deklaracija nezdružljiva z dualizmom in centralizmom. Ako formulirajo brnske »Udove* Novinv« praktično vprašanje tako, da pravijo »Čeh, ki vstopi v cislaj-tanski kabinet, kateri stoji na stali-šču cislajtanske državne misli, pomaka graditi novo Izdajo dualizma in centralizma, tokrat morda že na vekee potem pristavljamo, da s 1 razlike med češkim in jugoslovan-skim stališčem. T u d i m i s i ne moremo misliti, da bi se na-šel jugoslovanski. svoje velikanske odgovornosti pred narodom in njegovo bodočnostjo se zavedajo-č i p o 1 i t i k , k i bi m og e 1 v s t o-P i t i v ministrstvo, k a t e r o bi načeloma odklanjalo deklaracije in torej morda akceptiralo nazore, ka-kršne smo bas pred par dnevi slišali iz ust prejšnjega in sedanjega ogr-skega ministrskega predsednika. Ve-mo tuđi. da Jugoslovanski klub kot dunajski organ naše narodne politike nikdar ne more in noče zatajiti svojega fundamentalnega programa, ker bi s tem kratkom alo prenehal biti tolmač jedinstvene volje vsesa našega naroda. Zato smo prepričani, da poslanca dr. Korošec in dr. Krek ništa šla y Pra^o, »da pridobita večino Če-škega Svaza za ustanovitev koali- cijskega kabineta* v običajnem po-menu te besede. Taka trditev je povsem nedokazana in je tuđi never-jetna, že za to, ker je gotovo, da tuđi Jugoslovanski klub ne rr.ore vsto-piti v vlado, katere program bi bil v nasprotju z njegovim lastnim pro-kramom. Naznačili smo že. po kateri tak-tični poti bi mog'i in morali Cehi in Jugosiovani skupaj hoditi 7a cne in za druge in za ene ne brez drugih bi se dal v predmetnem vprašanju ko-alicijskega kabineta najti izhod v zmislu našega predloga. Imamo skupne nasorotnike, proti katerim se moramo skupno boriti. V tem so naši interesi povsem identični. Gotovo pa je tuđi. da bodemo zmnsrali a!i skupno ali pa skupno podlegli. Ni razlike med »realno« in »Ide-jalno« jugoslovansko politiko, ako prvi izraz ni 1c lepša beseda za opor-tunistično politiko. Ni nasprotstva med specifično češkimi in specifično jn^oslovanskimi interesi, ker je naš skupni cilj svoboda naših narodov. JKpv fanw99? flaffsnui Mi silosi Ha!s uradilo porotilo. Dunal 25. julija. (Kcresp. urad.) Uradno se raz^laša: VZHODNO BOJTSČE. V vzhodni Galiciji so iniele operacije zaveznikov včera! nove usf.e-he: Avstro - ogrske čete so zavzele Stanislavov in Nadvorno, nemške sile pa Tarnopoi. Za sovrv/jTIfom pritiskajoć' ztori zaveznikov so za-deli ob večkrćit se oživljajločl niski odpor, Sevemo krilo armađ^ ^ene-ralobersta v. Kovesza ze vrglo Ru?e na Tatarskein orelazu v žHavi borhi iz njihovih visinskih pozicii. Avstro-oerske in nem-k^ div^fie so mo^Ie Bistrico Nadvorai.iansko prekoračiti sele po preceišnr?! hoJih. Tfidi v ob-močiu dolnje Zlote Lipe so se !?usi opetovano ustavili, lužno od Tarno-pola je vrgel sovražnik zaman tjoste mase nroti nen^frifn po'kom. V G'^d-natih Karpatfh je sovra^no dclovcnje me4 Tatarskim prelatom In Su^ito popustilo. Sevemo od doHne Pntne je obnovil svoje naf>ade. Njegove na-padalne ko'one smo po ozko crneje-r.ih začetnfh uspehih i!Stavifi. ITALIJANSKO BOJf^Cf:. Zivahnejše artil»cr!jl«ko dc?ova-nnje ob SočJ jfe trafalo tući včeraj. JUGOVZHODNO BOJISCE. Neizpremenieno. Sef freneralnega štaba. flemiko uradno naročllo. Berolin, 25. julija, (Koresp. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki 2-3vni stan. ZAPADNO BO.F1SČE. Armadna skupina prestol. Ruprehta Bavarskega. Bojna fronta na Flandrskem jje bila tuđi včeraj pozorisče naisilnei-ših artiljerijskih bojev, ki so trajali tja v noć. Moćni angleški izvidnl šunki so se ponavljali v več odseklh. Vse smo v svojih pozicijah v Rupah zavrnilL Armadnt skupina iiemške- ga prestolonaslednika. Ob Froidmontu pri Craoanu so doživeli Francozi, katerhn se Je po-nesrečilo več moćnih napadov mi naše nove pozicije* poraz. Tuđi nova divizija n| dosegla uspeha. VZHODNO ĐOJISCE. Armadna fronta gtneral-« ftldmariala princa L«o-polda Đavarakaga. Rasi pod vtlskoai srefk fu pre-rzkršcne ć'r:izv>e yz"}?tiIiIoč iz r,S-zine Screta med Tirnapolom in Trembmio močne ruske napade ter v napadu zavze!e visine vzhodnc^a hre57a. Ta smo iznova zavrnili v *2jJo-l~.c.\lh crtah Izvršene niske napade. Stanisfavov in Nadvorna sta v nastli roka!?. Sovrsžne pos!edn»e čete smo povsod vmH. Fronta generalobersta nadvojvode .Tožefa. Čete sevemega Vrila prodira?o s siiami, ki nro*Jirnio v predgori« Kar-patov# vzporedno. Južno od Ta(ar-?Uee bila olajšana vsled zlocinske lah-komiselnosti in slepega fanatizma gotovih ljudi ter vsled izdajstva drugih oseb. Eni, kakor drugi so ogro-žali temelje ćelo nove svobodne Rusije z zmedo in razkrojem, V tem strašnem trenotku, ko se morejo vsled splošne zmešnjave dvigniti skrite sile protirevolucije, se ore-ustrojena provizorična vlada jasno zaveda odgovornosti, ki pezi z vso svojo težo na njenih ramenih. Vlado pa navdaja trdno zaupanje v silo vsega vellkega ruskega naroda. Mada misli, da bo hitro ozdravelo politično življenje dežele, ker je izbruli-nila nalezljiva boiezen, ki je spodko-pavala narodni organizem. in ker je oštra kriza prekoračena. Vlada trdno misli, da ta kriza ne bo vodila v sinrt, marveč k ozdravitvi. MoČna v tej veri, je vlada pripravljena, delo-vati in bo delovala z vso energijo in odločnostjo, katere zahtevajo trenutne izjemne razmere. Vlada vidi prvi glavni problem v uporabljanju vseh sil za boj proti zunanjemu sovrainiku in za obrant-bo novega vladnega sistema proti vsem anarhističnim 'vi protirevoluci-jonarnim nakanam, ne da bi se strašila pred najstrožjimi koraki sile. Obenem bo vlada s svojo zuna-nio politiko iznova posvedočila. da revolucijonarna armada ne more iti drugače v boj, kakor s trdnim za-upainjcm, da ne teče niti kaplja krvi kakega ruskega vojaka za cilje, ki so taji čutom prava in demokracije, katere bo vlada pred vsem svetom od-krito proklamirala kot svoja mirovna gesla, V ta namen namerava vlada, izvajajoc načela vladne izjave z dne 19. maja glede zunanje politike, po-vabiti zaveznike tekom meseca avgusta na skupno konierenco, da se splošno orijentira zunanja politika zaveznikov in da se spravijo njih akcije z ozirom na načela, proglašena od vlade v soglasje. Na tej konfe-renci bo Rusija zastopana ražen po diplomatih tuđi po zastopnikih ruske demokracije. Izjava obljublja nato. da bo vlada skrbeia, da se vrše volitve v ustavodajni zbor dne />0. septembra in da se bodo volitve vršile pravilno in svobodno. Njena skrb bo, da čim prej uvede avtonomijo občin in zem-stev na podlagi splošne, direktne, enake in tajne volilne pravice in raz-širjenja tega načela na vso deželo. Pri sestavi krajevnih oblasti se bo vlada ozirala na socijalne organizacije ter bo odpravila činovne razrede uradnikov in odlikovanja, iz-vzemši za vojaŠka junaštva. Gospodarski sovjet in splošni gospodarski komite bosta izdelala splošni nacrt za organiziranje gospodarstva in dela ter za zakonski nacrt glede ureditve gospodarskega življenja in kontrole industrije. Na polju delavske politike bo vlada izdelala zakonske nacrte o smdikarih. delavski borzi glede razsodiških ko-mor ter glede osemuroega delav-nika. Izvršila se bo agrarna reforma v smislu povrajenja zemlje poljedel-skim delavcem na teh - le pod-Iagah: 1. Stara agrarna politika mora popolnoma likvidirati, ker je ruinirala in desorganizirala poljedelstvo. 2. Zagotovi se popolna svoboda ustavodajnega zbora glede razdelit-ve posestev v deželi. 3. Vlada bo uredila posestno stanje z vidika interesov dežclne bram-be in preskrbe dežele z živili s po-močjo razširjenja in konsolidiranja omrežja od vlade ustanovljeni agrarnih komitejev s strogo zaznamovano kompetenco na polju visećih agrarno političnih vprašanj toda brez vplivanja na posestno pravo, ki je izključno zadeva ustavodajnega zbora. 4. Odstranitev resne nevarnostl uzurpacij in drugih podobnih svoje- voljnih dejanj, ki imajo namen tado-štiti željam po svetu ter nasprotujejo načelu vlade glede bodoće agrarne reforme. Pri naštevanju teh nalog se čuti vlada upravičeno, da računa pri svojem težketn in odgovornosti polnem delu na požrtvovalno pomoć vseh živih sil dežeie ter zahteva od njih, da žrtvujejo vse svoje imetje in tuđi življenje za veliko delo blagra dežele, ki je prenehala biti za y njej sta-nujoče narode kruta maćeha, mar-več stremi za tem, da jih na podlagi popolne svobode in enakosti združi. KERENJSK1 O PROBLEMU! RUSIJE. Petrograd, 24. julija. (Kor. ur.) Agentura. Kerenjskij se je izrazil na-pram zastopnikom časopisja, ko se je vrnil s fronte: Problem, ki leži v tem trenutku pred nami, je enotnost sile. Provizorična vlada ne zasleduje nobenega drugega cilja, kakor varstvo države proti razkrajajočim učinkom anarhije in blagor armade. Oprta na zaupanje mas ljudstva in armade bo vlada resila Rusijo ter zvarila njeno enotnost iz jekla in krvi. Naj priđe kar-koli, nikdo ne bo mogel izrabiti se-danjega položaja, da bi poskusil zo-pet uveljaviti položaj, kakršen je bil pred izbruhom revolucije. V seda-njem trenutku je neobhodno potrebno, da ustavimo umikanjc. da zaje-zimo gospodarsko razkrajanje in da uravnamo finance. Prebivalstvo mora pozabiti na svoj osebni interes ter mora postaviti državni interes v ospredje. Položaj na fronti je zelo težaven in zahteva jimaških priprav. Prepričan pa sem, da je državni organizem dovolj močan, da iziđe iz vojne brez odstopa kakega dela. Na vsak način bo storila provizorična vlada svojo dolžnost. izgradila in utrdila uspehe revolucije ter odločno zavrla zločin-sko delovanje onih. ki so jo izdali. Rusko ministrstvo. Kakor smo že poročali, je provizorična vlada sprejela demisijo mi-nistrskega predsednika kneza Lvo-va. finančnega ministra Šingareva, naučnega ministra Manuilova. ministra za javno pomoć kneza Šahov-skega in justič. ministra Pjerever-ceva. Imenovala pa je voinega in mornariškega ministra Kerenjskcga za ministrskega predsednika ter mu pustila dosedanie resorte. Nekrasova pa za ministra brez portfelja ter mu začasno, če je Kerenjskij odsoten, poverila predsedstvo v ministrskem svetu. Notranji minister je Čeretelij, ki obdrži začasno tuđi poštno mini-strstvo. Naučni minister bo nafhrže dosedanji poljedelski minister Čer-nov. vendar je ostalo to vpraSanje odprto, kakor tuđi vprašanje ostalih portfeljev. Petrograd, 24. julija. (Kor. ur.) Član dume Cffenzov je imenovan za justičnega ministra in člana provizo-rične vlade, član dume Barišnikov pa za ministra za javno skrb. Oba pripadata napredni stranki. Nadaljni nemiri. Rotterdam. 25. julija. V Ostrov-skem predmestju Petrograda je prišlo do novih pouličnih bojev med vo-jaškimi oddelki. Drugi artiljerijski polk obstreljuje državna skladišča v Ostrovu. Bern, 24. julija. Ruski sotrudnik »Bunda« poroča, da je dospela v Vladikavkaz ćela strelska divizija, k! je bila svojevoljno zapustila kav-kaško fronto. Berolin, 25. julija. »Natiolnatzg.« poroča: Maksimalisti so skoraj popolnoma zapustili svoje dosedanje kvartirje ter se um-aknili v viborško četrt. V dopoldanskih nrah se je raz-vil živahen boj po hišah ter je nasto-pila tuđi artiljerija. Streljaj da-leč od Petrograda leže za-sidranc vojne ladje vzhod-n om orskega brodovi a. Lju-tost maksimalistov zlasti na ki>zaVe je nepopisna. Kakih 40 kozakov so utopili v Nevi. V Petrogradu je raz-glaseno obsedno stanje. Stevilo mrtvih in ranjenih je naraslo do 10. t. m. že na 960. V predmestjih Petrograda so izkopali maksimalisti strelske jarke In se zabarikadirali v hišah. V Moskvi je prišlo do spopadov med maksimalisti in vladnimi Četami. Delavci napadajo paslopja stranke kadetov ter delajo silo raznim ose-ham. Tuđi kadetski poslanec Makla-kov je bil tepen. Pozneje se je razvil močen ogenj strojnih pušk med maksimalisti in vladnimi četami, ki Je zahteval mnogo žrtev. V srednji Rusiji Je večji del že-Iezniškega prometa ustavljen. V Sebastopolu je prišlo do hu-dih izgredov. Poveljnik trdnjave Se-bastopol je bil ranjen od revolverske-ga strela. Zdi se, da vlada tuđi v Odesi popolna anarhija. Maksimalisti so proglasili neodvisnost Odese. Tja so dospeli deli 164. divizije, kl je dezertirala. Vojaki razširjajo strašne vesti. Prišlo je do demonstracu* ter so vojaki zahtevali, da te Kereujtkii ustrelL Battl. 25. fin*, fttevflo žrt«v petro^radskih pooličnih bojev obse-ta dvatisoć oseb. Stockholm. 25. julija. Splošno ljudsko zborovanje v Tomsku Je xa-htevalo nt podlaci posebnih geofrt-fičnih, etnograflčnih in gospodarskih razmer samoupravo v največjem ob-segu, v kateri naj bi imela sibirska duma sakonodajno oblast v notranje-politiČnih vprasanjih. Stokcbolm, 25. julija. Gami zija v Titlisu je stopila na stran boljše-vikov. 2eneva. 25. julija. V okrajih Ber-ničev in Kišinev ter v vojaškem okraju Kijev je proglašeno obsedno stanje. Trdnjava Cherson je proglasila svojo avtonomijo. Proti uporni kom. Stockholm, ?4. julija. (Kor. ur.) Tukajšnje glasilo boljševikov »Poli-tiken« priobčuje tajni dokument z dne 17. julija adjutanta ruskega mor-nariškega ministra Tudorova povelj-niku vzhodnomorskega brodovja. ki zahteva v sporazumu z izvršilnim komitejem delavskega in vojaskega sovjeta, da se odpošljejo gotove tor-pedovke z zanesljivim mo^tvom v Petrograd, da nastopi proti četam, ki so dospele iz Kronštata, Ukaz pravi, da je preprečiti, da bi katerakoli vojna ladja odplula iz Kronštata. Nadalje pravi ukaz: »Ukazujem, da se ne smete obotavljati v danem slučaju potopiti tako ladjo s pomočjo kakega podmorskega čolna. V ta namen naj bodo podmorski čolni nravočasno na pravern mestu razpostavljeni.« List obljublja, da bo prinesel v kratkem nova odkritja. Stockholm, 24. julija. (Kor. ur.) Jz krogov boljševikov poročajo, da je centralni komite baltiškega brodovja skupaj s Član! komiteja vojnih ladij dne 17. julija v odgovor na brez-žično brzojavko mornariškega adja-tanta Tudorova sklenil odposlati ta-koj torpedovko »995 Orpheus« s po enim zastopnikom vseh komitejev vojnih ladij in centralnega komiteja baitiškega brodovja. da zbero na-tančna poročila o pravem položaju in se polaste Tudorova. Ta sklep so raznanili vseruskemu delavskemu in vojaškemu sovjetu ter kmetiskemu sovjetu. Ukrajina. Bern, 23. julija. (Kor. urad.) Iz Kijeva noročajo: Ukrajinska rada je sHenila sklicati ustavodajni zbor Ukrajine. Sklicanje bo organiziral generalni tajnik nove ukrajinske vlade. Stockholm, 21. julija. (Kor. ur.) Reuterjeva brzojavka iz Kijeva poroča, da je ukrajinska duma skupaj z delavskim in vojaškim sovjetom in organizacijo studentov brzojavno sporočila svojo solidarnost s provt-zorično vlado ter obsodila rtemire. Neodvisna Finska. Kođanj, 24. julija, (Kor. urad.) *PoIitiken«r poroča iz Helsingforsa: Sklep o proglasitvi neodvisnosti Finske se bo dostavfl sedaj ruski vladi, toda le da ga vzame v vednost. ne da ga odobri. Razne vojne vesti. ITALIJANSKO URADNO POROĆ1LO. 25. J u 1 i j a. Na trentinski fronti so bili poskusi sovražnika, da bi iz-nenadil naše izpostavljene postojan-ke ob jezeru Loppio. v pokrajini vzhodno Oardskega jezera in v zoni Cosmagnona, Pasubio, zavrnjeni hitro. Naše baterije so obstreljevale so-vražen okop pri Laresu, AdamoIIo in so zadele bivališče nekega avstrij-skega povelfnika na visoki planoti Tonezza, so razkropile skupine de-lavcev v dolinah Astico in Calmara in provzročile požar v sovr^žni za-lr>j?j municije na Colbriconu. Na julij-s!:i fronti obr^jestranske artiljerijske salve, ki so bile Hutejše in živahnej-se v kotlini pri Bovcu. kjer so bila zadeta sovražn- taborišča, in na Krasu vzhodno Jameli. POLJSKA ARMADA. Varšava, 23. julija. Wolffov urad poroča: Provizorični državni svet v poljskem kraljestvu se obraća do poljskega prebivalstva zaradi sesta-ve poljske armada. Najprej naglaša da je državni svet, ki je poklican, da sodeluje pri obnovitvi poljske države, od prvega trenutka svojega delo-vanja postavil za vodilno načelo, da mora sloneti ta obnovitev v sestavi lastne narodne armade in da morajo tvoriti legije kadre te armade. Nato opozarja na trud, da bi se izročile legije poljski državi in da bi se prepre-čilo, da se izločijo avstro-ogrski po» daniki ter da se zagotovi pq]jski značaj ustvarjajoče se vojske'. Končno veljavna zaprisežna formula je bila pred tremi meseci sprejeta v držav-nem svetu. Centralne države so sele pred nekaj tedni pritrdile zaprisežni formuli, ko so ob enem dobile izjavo avstro-ogrske vlade, da ta ne zahteva izstopa avstro-ogrskih podani- kom iz legij. Nadalje zahteva državni svet, da častniki in vojaki iz kongresne kraljevine prisežejo ter vidi v tem prvi korak za ustvaritev bo* doče poljske vojske. Nadalje naglaia državni svet, da noče, da bi se ogro-žala ustanovitev bodoće poljske vojske, zato noče vreći kali lastne vojske v tem trenutku v metež boja. Državni svet izjavlja nadalje, da od-reka vsakemu, ki stoji izven Poljske, pravico, da bi razpolagal s poljsko krvjo, predno ni narod sam na sploš-nem svobodnem deželnem zboru prevzel vrhovno oblast. ENTENTINA KONFERENCA O VOJNIH CILJIH. London, 25. julija, Ententina konferenca, ki naj proglasi revidirane vojne cilje zaveznikov, se bo vršila v Washingtonu. Par žka konferenca. Pariz, 21. julija. (Kor. urad.) „Agence Havas* poroča: Angleška in italijanska odposlanstva so zjutraj došla sem. Privatni pogovori so se vršili dopoldne med raznimi poslanci in se bodo nadaljevali popoldne. Lloyd Geor-ge je obiskal Ribota in se je dolgo pogovarjal ž njim. Sonnino sprejme Ribota popoldne. Programni govor Caillauxov. Berolin, 25. julija. Caillaux je imel predvčerajšnjim v Parizu z veliko napetostjo pričakovani programni govor pri spominski slavnosti v čast pađlih franeoskih učiteljev. Rekel je, da franeoska armada se bo borila tako dolgo, da bo dosežen pravičen mir, vreden naroda. Mi hočemo vojno dokončati kolikor mogoče hitro. Mi hočemo osvoboditi narode, zlomiti fe-deralizem in onemogočiti nasilno aneksijo. Alzaško-Lotnnško borno zo-pet dali franeoski družini. Mi hočemo skupnost narodov, kakor jo je progla-sil Wilson. Ameriško brodovje. Kodan], 24. julija. (Kor. urad.) »Novoje Vremja« poroča: Sef črno-morskega ruskega brodovja admiral Kolšak je sprejel ponudbo Zedinjenih držav, da naj prevzame vrhovno poveljništvo nad ameriškim brodov-jem. Živilska kontrola v Ameriki. Washingtont 23. julija. (Kor. ur.) Senat je sprejel z 81 glasovi proti 6 glasovom zakon glede nadziranja ži-vil. Zakon daje predsedniku Wilsonu obsežne pravice, da uredi promet z živili, krmo in gorivom. Angleški izdatki. London, 24. julija. (K. urad.) Zakladni kaneler Bonar Law je pred* ložil poslanski zbornici predlogo o kreditu za 650 milijonov funtov šter-linov, torej za 150 milijonov več, kakor kdaj prej. Povprečni dnevni izdatki iz kredita prekašajo proračun za 1 milijon funtov na dan. Od večjih izdatkov odpade 506.00 funtov na vojsko, brodovje in strelivo, 579.000 funtov na predujme zaveznikom in dominionom, drugo na razno. Jasno je, da je bilo treba proračun rnočno prekoračiti; v poglavitnem zaradi zaveznikov. Celotni vojni krediti znašajo 5292 milijonov funtov šterlinov. Pred koncem tekočega fiskalnega leta je računati z dnevnim izdatkom 8 milijonov. Dnevni dohodki znašajo kaka 2 milijona. Treba je torej 6 milijonov kriti s posojilom. To pomeni nov do-hodninski davek 3 šilingov 4 pence na vsak funt. Če se priklopi ta davek obstoječemu dohodninskemu davku, bo moral plačevati angleški davkoplače-valec od funta 8 štlingov. Hotr^niBOolit cn' položa}. PRAŠKA POSVETOVANJA. Praga, 25. julija. Predsedstvo CeŠkega Svaza je včeraj sklenilo, da se na] za jutri sklicana p 1 e n. a r n a sej a Ceškega Svaza preloži na nedoločen čas. Zgodilo se je to z ozirom na Še nerazjašnjeno situacijo; posamezne češke stranke namreč Še nišo zavze-le definitivnega stališča napram glav-nemu predmetu praških konferenc, pod katerimi pogoji naj namreč Čehi sodelujejo v ustavnem odseku in ali naj se udeležijo nameravanega koali-cijskega parlamentarnega kabineta. Pač pa so se danes vršila posvetova-nia čeških parlamentarnih voditeljev z Narodnim odborom. S tem da je preložena seja Ceškega Svaza na nedoločen čas, je tuđi odgođeno vprašanje sodelovanja češke delegacije v ustavnem odseku državnega zbora. Praških posvetovanj naj bi se bili udeležili posl. dr. Korošcc, dr. K r e k in dr. B e n k o v i č, za Ukrajince pa poslanci dr. Levickij in Čehelskij. Delovanje parlamentarnih odsekov. DunaL 25. julija. Vojno gospodarski odsek ima v soboto 4. avgusta plenarno sejo, v kateri bo razpravljal o vprašanju preskrbe preblvalst\'a s premogom. — JustiČni odsek bo zbo-roval od 6. do 11. avgusta, da se po-svetuje o justičnih zakonlh, ki jih je gosposka zbornica zavrnila. Proti pdetnemu zasedanjn poštanske zbornice se oglašajo nernški politični kregi, čes\ da naj parlament rajše počaka, đokler se mu ne predstavi definitivna vlada. Avdijence. Dunaj, 24. julija. (Koresp. urad.) Cesar je sprejel danes ministrskega predsednika S e i d 1 e r j a, notranje-ga ministra grofa Toggenburga in skupnega flnančnega ministra ba-rona Buriana v posebnih avdi-jencah. Ali na] gremo v ustavni pododsek za izpremembo ustave? Na to vprašanje odgovarja češki »Narod« v 16. štev. odločno: ne! Onim, ki pravrjo, da je treba iti v odsek in se prepričati, ali se hočejo Nemci in vlada postaviti na stališče slovanskih deklaracij, pravi ta lista: slov. deklaracij, pravi ta list: Opetovane izjave z visokih mest jasno ka-žejo. da je to izključeno. Sploh pa »vladi ni toliko na tem, da bi raz-prave v ustavnem pododseku vedla k konkretnim predlogom, ampak gre ji le za to, da bi narodi pokazali pripravljenost, tam delati. Njih pri-sotnost v ustavnem pododseku vladi sedaj zadosča. Ne gre za resno in resnično rešitev avstrijskega problema, ki se sploh ne bo v ustavnih pod-odsekih resil nikoli po našem..., politika avstrijske vlade je preraču-njena za izvoz, ne gre ji toliko za domovino kakor za tujine, ne urav-nava notranjih razmer, ampak hoČe za sebe uravnati vnanjo situacijo •..« Politične vesti. = Razni nemškl politlki se v novejšem času zabavajo v listih in revijah z jugoslovanskim vpraša-njem ter so si pri tem izbrali posebno taktiko. Jugoslovani so jim narrir-reč le Hrvati in Srbi, Slovencev pa se skrbno ogibajo. To je več kot pro-zorno. Gotovi nemški politiki (med nje spada tuđi poslanec Zenker, ki kaj rad nastopa kot prijatelj Jugoslo-vanov) Špekulirajo na to, da bo ko-nečno vendar mogoče razdvojiti Sr-bohrvate in Slovence. To je tista stara metoda, katere formula se je glasila: Slovenci naj bodejo plačilo za jugoslovansko ujedinjenje. Casi, ko se je našel eden ali drugi jugoslovan-ski politik, ki se je trenutek zamislil nad to formulo, pa so že davno mi^ nili. = Minister grof Zlchy, ki je še vedno »hrvatski« minister, se mudi te dni na Dunaju, ter se je izja-vil o razmerah na Hrvatskem tako-le: Burni prizori, ki so se dogajali v zadnji seji hrvatskega sabora so le lokalno - parlamentaričnega pomena. Nazori ogrske vlade glede Hrvatske se popolnoma krijejo z nazori hrvatskega bana. Min. preds. grof Ester-hazy je jasno izjavil grofu Tiszf, d a o uresničenju trializma ne morebi-tigovora. =■■ Kulturo na vzhod? Profesor geografije na grašk! univerzi je pro-glasU za poslanstvo avstrijskih Nem-cev, nesti kulturo na vzh*>d. obenem pa rezignirati na Galicijo !n Bukovino ter se posvetiti samo Cehom in Slovencem, dasi bivajo ti-le notorično popolnoma ali večji del od štajerske-ga Gradca na zaoad! Seveda Čehi in Slovenci so samo pot za — »srednjo Evropo«. = Razmere v Srbip. CuriSki listi poročajo, da so avstro - ogrske vojaŠke oblasti po nemškem navodi-lu priredile v Srbiji lov na žene in dekleta od 14. do 50. leta ter jih brez razlike stanu odposlale na Romun-sko, da pomagajo pri žetvi. Odigravali da so se strašni prizori, ko so vojaki jemali rodbinam mlada dekleta, trgali matere od otrok. V Srbiji da so izbruhnili novi nemiri. Z Duna-ja se temu nasproti poudarja, da so ta poročila povsem izmišljena. Srb-sko prebivalstvo ima dovolj dela s srbsko žetvijo. Po vsej deželi vlada mir. Ne le, da avstrijske oblasti nišo tirale žen in deklet iz Srbije, narobe pustile so, da se je vrnilo mnogo Sr-bov, ki so bili dosedaj internirani v monarhiji, domov, ozir. se bodo še vrnili. Srbska vlada razširja vesti o raznih grozovitostih, ker ve, da jo vse prebivalstvo sovraži. = Za poljsko republlko. V po-slednjih dneh se je poljski tabor raz-stopil na dve fronti: za monarhijo in za republika Republiko proklamiralo Partya Niezawisloci Narodowej, Polskie Stronnictwo Ludowe in Polska Partya Socyalistyczna. Zahtevajo: postavitev poljske države kot demokratične republike, narodn skupščino na temelju sploSne jedn: • ke in tajne volilne pravice s prime nim zastorstvom manjšln m prog! šajo boj proti vsem poskusom, da 1 Poljska postala monarhija. 169. Stev. •SLOVENSKI NAROD", dne 26. Juliji 1917. ——■— . _ ---------------------- Stran 3. = O aretacll generala Pflsud- zkega, ustanoviteija poljskih legfj in bivšega člana poijskega državnega sveta se v dunajskih poljskih krogih živahno raspravlja. Oficijelno poro-čilo očita PHsudzkemu iz osebne ča-stihlepnosti zasnovane intrige in huj-skarije v okupiranem poljskom ozemlju ter vporabo falsificiranih potnih dokumentov. Pilsudzki je bil aretiran v noči od sobote na nedeljo. V imenu dunajskega Poijskega kluba Je zahteval posl. Diamand od min. preds. Seidlerja, da avstrljska vlada izposluje osvoboditev popularnega poijskega voditelja ter ga opozoril na politične posledice tega dogodka. Min. predsedinik je obljubi!, da se bo posvetoval z grofom Czerninom. Poljski socijalni demokrati zahtevajo sklicanje Poijskega kluba. = Na pragu ztnage. Nernški admiral S c h e e r je poslal »Neodvis-nemu odboru za nemški mir« sledečo brzojavko: »Nemški narod naj se spoirmi na edinost, oduševljeno po-žrtvovalnost in skalnatotrdriv) samo-zavest prvih vojnih dni in naj se n a pragu zmage ne odreče sramotno svoje bodoenosti. Scheer, admiral in šef visokomorske flotilje.« = Solun — glavno mesto Srbile. Rim, 24. julija. (Kor. urad.) »Tribuna« javlja: V sporazumu z Grško se bodo izvršile priprave, da postane Solun glavno mesto Srbije. — Sklicanje venizelistične zbor-niče na Grškem. Rim. 24. julija. iKor. urad.) Listi javljajo: Kralj Aleksander je le podpisal dekret, s katerim se sklicuje stara venizelistična zbornica ter bo otvorila zasedanje s prestol-oim govorom. = Nemiri na Španskem. »Ma-tin* poroca iz Santandra. da je tam proglašeno obsedno stanje. Stavka se širi na sever. Iz Madrida že delj Časa ni nikakršnih porobi!. = Kako si predstavljalo angleški socijalisti prihodnji mir. Angleški socijalisti si predstavljajo. kakor pišejo angleški listi, prihodnji mir tako. da se Belgiji obnovi popolna njena suverena neodvisnost, glede Fran-c i j e se ima izprazniti zasedeno ozemlje, Srbiji, Crni gori in Romunski se obnovi neodvisnost, za AlsaŠko-Lotarin-s" k o in Trentin ima odločiti glasovanje prebivalstva, Poljska mora postati neodvisna država, v A v -stro - Ogrski se uvede avtono-mija narodov, v T u r č i j i se inter-nacijonalizira Carigrad z Dardanela-mi in uvede mednarodna kontrola nad državo, tropična Afrika se neutralizira po mednarodnih do-govorih. Tesli ft urani Mel. Z bronasto hrabrostno svetinjo so odlikovani nastopni črnovejniki, vsi 97. polka: Fran Znkrajšek, Fran Peršolja, Fran Pinh, Fran f vagelj, Anton Jarec, Vladimir »TešČič. Ni-kclaj Figelj. Rudolt Cergolj. Anton Kramar, Peter L.aAar, iMatiia Kar-lovič, Andrej Marčelji. Peter šircelj, Dinko Hero, Mate Zorič, Anton Per-ko, Josip Petarob, Alojz;j Poštir, Fran Blažič, Matej Grzevič, Ivan Koradej, Fran Staraj, Martin Stane, Leopold Ferčeli, Rudolf Pire, Martin Piljan, Andrej Šavli, Peter BergoČ, Andrej Jurkič, Peter Kerin, JVliho Turkovič, Ignac PavčiČ, Urban Vek-jet, Anton Juranič. Josip Kolenec, Anton Zega, Fran Bratina, Josip De-vetak, Miho Barbalič, Ivan Kristan, Andrej Levec, Josip Mišana. Ivan Ogorevec. S srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda je odlikovan višji ognjičar Jurij B a t i č. Podružnica za gorlške beguace v kamniškem političnem okraju ima sedaj svojo pisarno v Smarci v pro-storih Zivinorejske zveze. Beguncl v kamniškem okraju naj se v begun-skih zadevah obračajo tjak *j. V Štanfelu na Krasu se je vršila 22. t. m. na osrednjem vojašfcem po-kopališču posvetitev spomenika, pri kateri je vojni superior Janez Klo-bovs v slovenščini poudarjal, da so bili slovenski vojaki vedno na svojem mestu, zvesti in hrabri. Te slo-vesnosti so se udeležili generalni pol-kovnik pl. Boroević, vsi poveljnlki in zastopniki vseh čet (častniki in mo-štvo), generali in štabi. Pokopališče je najlepše na ćeli fronti. Na tem po-kopališču počivajo večinoma Slovenci, posebno Spodnještajeroi, ki so branili leta 1915. Doberdob. in pa vojaki 27. dom. p., ki so brinili Lokvico in Novo vas, Pokopališče je bilo otvorjeno 18. julija 1915. Po-poldne se je slovesno otvoril vojaski dom »BoroevićV S koso 2n polenom nad begunko. Iz Steinklama: Dne 20. t m. je šla 551etna Alojzija Rebula iz Volčje-?agrrada pri Komnu ven iz begunske-pa taborisca, da si nabere malo sun-Uadi. Ob cesti kaki dve minuti od ba--ak nabira suhljad v predpasnik. kar Dridrvita do nje neki domaćin s koso *n neka domačinka s polenom in sta *ačeia ubogo ženo neusmiljeoo pre-1 tepati. Zadala sta jej več težkih ran na glavi in po životu to sta jo slekla skoro do golega. Revico so v opas-nem stanju pripeljali v bolnico. Zade-vo preiskujejo orožniki. Takih sluča-jev se je zgodilo že več. — Med na-šimi predstojnik i v taborišču ne razume niti jeden slovenskega jezika. Hoia nredlfev begomke polu Dunaj, 25. julija. (Kor. urad.) Notranje ministrsivo je razposlalo na vsa politična dežofna mesta, izvztmši ona v Bukovini, odlok, s katerim se urejuje državna begunska podpora, veljavno od 21. julija dalje, in sicer: 1. V sedanjem ozemlju državne begunske oskrbe, to je na Nižjem Avstrijskem. Gorenjem Avstrijskem, Solnograškem, Štajerskem. v političnih okrajih Velikovec in Wo'fsberg: na Koroškem, Kranjskem, Češkem/ Mo-ravskem, v zapadni Šleziji in v Širšcm vojnem ozemlju v Galiciji. 2. Na Tirolskern in Predarelskem, Piimorskem, v Dalmaciji, v vzhodni Sleziji in v političnih okrajih na Ko-roškem, ki ne pripadajo ozemlju be-gun>ke oskrbe, potem v sedanjcrn ožjem voinem ozcml'u v Galiciji. V odloku so določeni pos;imezni zneski begunske pod pore: za sa O-stojne, stalno la d^la nosnos^bao osebe na 4 K za ossbo na din, za stalno za deio nesposobna zaHons^e skapno na 8 K li za druge neprjzaozue bc^uace na tlu ostbo mm dan. Odlok urejuje tuđi razmerje begunske poJpore z drugimi rednimi dohodki. Kaosenlranls & la zeleolaJL Sadni sokovi. Tuđi sadne sokove moremo pripraviti brez sladkorja. Do sedaj smo bili vajeni pripraviti inalincvec vedno s sladkorjein, vendar i,a lahko konserviramo tuđi sok malin, ribizla, borovnic brez sladkorja, dasiravno sokov ja^odičja zaradi njegove ki-slobe brez sladkona ne moremo umivati. Sladkor pridevarno tem sokom sele pozneje. Jagodičje najprej dobra osnažimo in odstranimo pcclje, porem zdrobimo vse jagode s posebnim tolka-čem. ker sicer izpod stiskalnice ne dobimo niti kapije soka. štisnj ne, oziroma strte jagode damo v stiskai-nico ter vjamemo sok, ki gra nato na-vadno precedimo skozi filfrirski papir ali rute ter napolnimo v stekleni-ce Te steklenice nato odprte sterili-ziramo v vročinl 80°. pri čemer moramo paziti, da se steklenice ne doti-kajo nikjer železa pećice ali lonca. Ce sadni sok vre, izgubi svoj značil-ni aroma, zato gledamo, da spravimo vročino le do kakih H0° do 85f> C, da dobimo dGbro pijaco. V rej vroči-ni pustimo steklenice kake pol ure. Sterilizirani sok v steklenicah za-premo z zamaški, ki smo jih imeli 5 do 10 minut v vreli vodi. Zamaski. ki se delj kuhajo, radi izguoc svojo ela-sticiteto. Pri tem je pomniti, da ni treba, da bi bili zamaški nepreluk-njani, ker dosežemo neprodušno za-prtje na drug način. Zamašene steklenice obrnemo — še vroče —. da sok oblije zamašek, ter postavimo tako v kako posodo. Konćno zakapamo zamaške na hladnih steklenicah. bodisi. da vrat steklenice pomočimo v razgreti parafin, bodisi da zama-žemo zamašek In rob vratu z lojev-cem. zmešanim z vodnim steklom. Dnevne vesti. — Zopetno zavzetje mesta Sta-nislavova. Minlstrstvo za notranjc zadeve je naročilo, da se razobesijo 3 dni zastave povodom zopetnega zavzetja mesta Stanislavova. — Župan dr. Tavčar je cdšel do sredi prihodnjega meseca na dopust. V njegovi odsotnosti ga zastopa podžupan dr. T r i 11 e r , ki je vsak dan od 10. do 11. na magistratu strankam na razpolago. — Pri 87. pešpolku (spodnje-štajerski poik) so bili odlikovani z bronasto hrabrostno svetinjo infan-teristi: Peter Ogrišek, Fran Karner, Martin Šafran, Josip MurSič, Mihael Kopše, Peter Vrečar, Andrej Pivec, Tran Jančar, Martin 2agar, Josip Zidanič in Anton Medved. Nadalje: četovodja Alojzij Čermenšsk, desetnika Alojzij Horvat in Ivan Vldovič, poddesetnik Anton Cestnik. narednik Baltazar Smilaj. četovodja Ivan Stguia. desetnik Vlljem Kraft, pod-desetnika Fran Juvan in Ivan Stajn-5ek. infanteristi: FIotUm Fllipan-čič, Vinko Baas, Alojzij Keze, Fride-rlk Kozanič, Dominik Kanesin. Av-gust Dular. Florijan Prah. Anton Hercog, Alojzij Znldarič, Jernej Kot-nik, Maks Regul, Josip Stcif, Martin Jesenik, Fran Smon, Fran Sevšek, Fran Konec. —Odlikovanja pri državni želez-nJcf. Z zlatim zaslužnim križem s krooo na traku hrabroatoe »votini« je odlikovan višji revident Franc K o k a 1 j, s srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrahrostne svetinje z meci prozni mojster Josip Zorec, višji sprevodnik Alojzij Picelj in mestni mojster Ivan Banke, s srebrnim zaslužnim križem na traku hrabrosrne svetinje z meci prozna smernika Karei Koren in Ivan S k o m i n a in delavci Josip B i r s a I., Lovro K o d r i č, Fran P o I a j n e r, Izidor P e g a n, Avgust O o m i š č e k, Jurij S r š e n, Protop Ličen, Stefan R o ž i c in [van Škarabot; s srebrnim zaslužnim križem na traku hranrostne svetinje Alojzij Z a 1 e s j a k, Ivan V i d e ž, Anton 11 n i c k i in Ivan S e s t a n. — Dve čtstnl darill pri tekmoval-nem st ellanju dobi Lfubljančan. Minuli teden so imeli enoletni prosto-voljci iz rezervne Častniške sole iz Murzzuschlaga v Brucku ob Muri tekmovalno streljanje, kater ga se je vdeležilo 500—600 gojencev različnih narodnosti iz vseh gorskih polkcv. Pri tem strcljanju je dosegel eno'et-nik II. (ljubljanske^a) gorskega polka Vinko Ljubit iz Ljubljane lep uspeh — III. mesto, za kar mu je bataljon nakionil tin dežni plaše kot častno dar.lo. Nato se je vršilo tekmovalno streljanje vseh gorskih polkov. Tu se je pa povzpel naš rojak do vrhunca, priboril si je med vsemi prvo mesto! Za to mu je častniški zbor nakionil kot častno danio krasno častniško sabljo z umetno rezljanim ročajem. Mlađemu tekmecu - prvaku, ki je na tem iricstu priboril našemu domaćemu gorskemu polku prvo čast, naše iskrene Čestitke! — Drjii. Janku Frazniku na srob. S fronte nam pišejo od 17. pešpolka: Neumorno je delal in se truiil, kakor da bi si hotel vplcsu v svoj ^:lat la-vorov venec zadnji, najlcpši list, do-vršil ^a je. roka mu je onemoKla, omahnila. Divje in srdito ga. je na-padla koščena smrt, kateri je iztrgal toliko žrtev. \'ila »Anka•<„ v kateri je deloval naš ljubljeni polkovni zdrav-nik, je prazna. Tam zunaj v skalna-tem grobu počivaš, naš dragi Jarko Praznik. Ako bi se bila utrgala nit tvojega življenja doma, kanor si se bil začel že srečen odpravljati, bi bila tvoja gomila polna svežin, duhte-cih rož, narava sama bi okrasila tvoj Rrob. Vrtovi bi ti klanjali cvetove, cvetoče livade duhtele, smrekov gozd bi ti pa nepreneho-ma pel žalo-stinke. ti šepetal v domaći slovenski govorici, katero si ti tako ljubi!. Kaj ti je dal pa polk, ki ti doiguje toliko zahvale? Morda je že zvenel šopek planink, ki smo ti jih poslali doli, usahnila je solza, ki je kanila na tvoi skalnat grob iz očeša trdega vojaka, hvaležnost pa, ki jo nosimo vsi. naj si bo častnik a!i prostak, v svoji no-tranjosti, ta ne bo ovenela ali usahnila, dokler ne ovenenio in usahne-mo mi vsi, Vem, da si želei, da bi v zemlji domaći ležalo tvoje truplo, toda tud: n\;a 7cm?ja nnj t1" bo laH:a! — Đirjnlkarii, kiivrči, ko!ar??, sedla! ji, kieiarji »n sođarjl, crno vojna oprostitcv. C. kr. domobransko ministrstvo je odredilo, da se smejo dimnil.irji. kovači, kelarji, sedlarji. kleparji in sodarji oprostiti črnovoj-niške službe, če služijo v zalediu, so za boiišče nesposobni in če so neno-grešijivi na svojih civilnih mestih. Prošnje za eprostitev je vlagati. kakor pri drugih oprostitvah. pri žu-panstvih — vr Ljubljani pri mestnem vojaškem urndu v Mesinem domu«. — ?e**do5et!etnica do^radUve uižne želcznice. V petek po teče 60 let, kar je bila v navzočnosti pokoj-nejsra cesarja Franca Jožefa I. ter vo-jaških in civilnih dostojanstvenikov slovesno otvorjena železniška proga Ljubljana - Trst. Ker je bila proga Dunaj - Ljubljana gotova in nroniotu izročena žc pr^ je, se je dne 27. julija 1857 vzpostavila tedaj redna želez-niška zveza med državnim glavnim mestom in med našim prvim in nai-važnejšim pomorskim pri stan iSčem. Zgraditev južne železnice je bila za vso monarhijo sploh. za rtašo domovino pa še posebej najvecje važnosti, saj so se z njeno do^raditvijo bi-stveno izpremenile, oziroma izbolj-sale vse prometne in gospodarske razmere. Kako velikanske^a pomena je in kaki živi potrebi zadostuje južna železnica zlasti v sedanjem času, nam pa pač ni treba Sele poudarjati. — ĆUn! kr*l?#v*lr«ga hrvat ftktffl gledališta v Zagrebu na gostovanju v L-ubliani. V četrtek, dne 2. tvgusta in v petek, dne 3. avgusta st vrli prvo gostovanje članov kralj. hrvatske drame v Zagrebu. Iz prvega gostovanja se razvijejo še nadaljna gostovanja, tako, da nam bodo za-grttiki gostje resnično oživeli naš Talijin hram. Pozdravili bomo na de-skah našega gledališča zopet I^nacija Borit ni ka, vide li borno prvikrat v Ljubljani izvrstnega režiserja kralj, hr-vatskega gledališta v Zagrebu Alfreda OrOnhuta, nmetnico Bogumilo Vil-harjevo in Jovanko JovanoviČevo ter Ivo Badaliča in Franjo Stipe- J tič% a«aao |wnmatii< MMtafcfe ao& ' Prvi večer, v Četrtek, dne 2. avgusta, se igra dramski dialog v treh dejanjih „Prava ljubav", spisal Robert Bracco, prejel dr. Milan Gruber. Drugi večer, v petek, dne 3. agusta, igrajo komedijo v enem dejanju „Brijač izBerriaca", .Vizija* Ivo con-te Vojnoviča in Copeejev „Štrajk kovačev*. Začetek vsakokrat ob pol 9. ivečer. Vstopnice se bodo proda-jale od jutri petka dalje od 5. popol-dne do 8. zvečer pri blagajni v dežel-nem gledališču. — Obleka za begunce na Kranj-skem. Kakor čujemo, priđe z Dunaja za begunce, ki se ni ude na Kranj-skem, v kratkem roba za obleke. Blaga priđe v vrednosti 2 milijonov. V časih strašne suše in tuđi draginje za manufakturo, je to velikanska zaloga. Pri tem je namreč spričo dejstva, da gre za preskrbo beguncev, predpo-stavljati, da blago izvestno ne more biti predrago, pa naj se že prodaja ali pa deli v ozira vrednih primerih beguncem brezplačno. Denimo meter po 10 kron, bi dalo to 200.000 me-trov blaga. S tem se lahko obilnim, obleke potrebnim izdatno pomaea. Ta akcija je kot taka gotovo vse hvale vredna. Pozdravljamo jo od srca! Malo prej nego po dveh letih begunskegra pomanjkanja bi bila sicer lahko prišla, ali kaj hočemo, ministerijalni mlini zelo počasi mio. Drugo, kar se» nam na tej akciji, ki je že po vrednosti blaga prvovrstne važnosti, odkrito po-vedano, ne dopade, je, da je prišla v deželo tako kar čez noč in pa na tihom v copatah. Sicer so ćelo v manj važnih stvareh posvetovanja ćele me-sece prej, odbori, kuratoriji se postav-ljajo, tu pa nič. Kuriozum je, da sta jo prinesla v deželo neki dunajski go-spod Landes, po pokolenju najbrž semit, v družbi z neko grofico ali ba-ronico. Kolikor smo mogli izvedeti, sta imela jako obsežna pooblastila, od kaferega ministrstva ali centrale na Dunaju ne vemo, pač pa vemo, da se jima je silno mu-dilo. Med trgovstvom v Ljubljani se pripoveduje, da je bila pač k deželni vladi sklicana neka seja, kjer se je o tej zadevi razpravljalo. Kaj se je skle-nilo, nismo mogli izvedeti. Trdi se, da je bil gospod deželni predsednik sam za razdelitev zaloge. Ker gre za veli-kansko vrednost, ki bilo pač treba, da se o stvari temeljito razgovori, čuje vse interesente, osnuje odbor ali nad-zorstvo. Gre tu za javen državni de-nar, za blaginjo tisoče nesrečnežev. Pri takih rečen treba, da je informirana javnost in da je skrbljeno za kontrolo. Preko vseh poklicanih fak-torjev vlade, deželnega odbora, mesta, obrtne zbornice, se popusti stvar kratko dvema eksotoma. Ker gre za veliko množino blaga, bi bilo kazalo pritegniti več velikih firm v Ljubljani, ki imajo sedaj dovolj lepih prostorov. Čujemo., in to vzbuja opravičeno nevoljo v Ljubljani, da sta dunajski od-posianec in gospa grofica ćelo zaiogo oddala kar na hitro enemu samemu Ijubljanskemu trgovcu, prostore drugih trgovcev še pogledali nišo. Velikanska ta zaloga priđe, če je to resnica, v ?■? nedodelano stavbo, o kateri se trdi, da je še vlažna in da nirm nobenih štelaž, ampak fiat justitia, pereat blago. Tej važni stvari naj posvetijo naši faktorji, zlasti državni poslane! naj-večjo pozornost. Razjasnitvc treba! Kontrolo zahtevamo! Zakaj se je dalo enemu in pod kakimi pogoji? Malo preveč po domaće je bila ta stvar ćelo za potrpcžljive Slovence, ko gre za 2 milijona. Na Štajerskem namestni-štvo upošteva javnost, dan na dan be-remo oficijalna pojasnila za vsnko akcijo. Remedure treba in pravične ure-ditve! — Privatni uradniki imajo v ne-deljo ob 10. dopoldne v posvetoval-nici mestnega magistrata sestanek, na katerem bo pripravljalni odbor pcročal v dosedanjem delovanju in o stanovskih zadevah, zlasti v zadevah aprovizacije ter v vprašarju draginj-skih doklad. Privatni uradniki se po-zivljajo. da se sestanka v čim večjem številu udeleže. — Podetovanje kuniar, zelja in paradlžnikov v trpežno blago. Na podlagi ukaza z dne 2. julija 1917, drž. zak. št. 193, ki se tiče podelova-nja sveže zelenjave v trpežno blago, je c. kr. urad za prehranjevanie ljudi splošno dovolil vlaganje svežih ku-mar, podelovanje zelja v kislo zelje in podelovanje paradižnikov v trpežno blago, izvzemšl sušenje. — Krmljenje. Deželna vlada raz-glaŠa, da se sme pokrmiti dnevno in za vsako glavo goveđi čez 2 leti in konjev 10 kg sena in slame, za konje in govedo od 1 do 2 let 6 kg, za konje in govedo do 1 leta 4 kg ter za koze in ovce 2 kg, za steljo se sme rabiti za konja ali govedo največ 2 kilograma, za kozo ali ovco največ 1 kg slame na dan in to le takrat, če ni druge stelje. — Zdravstveno stanje mestne obeint ljubljanske. Od 15. do 21. julija se je rodilo 14 otrok, dva sta bila ' mrtvorojena; umrlo pa je 24 oseb, med njimi 14 domačinov. Za jetiko ao waOL 4 tajci la 8 doma£wL Obo- leli so: za tifuzom 2 domaćina in 6 vojakov, za grižo 10 domačinov in 82 vojakov. Tatvlne. Ivani . Primožičevi v Kupljeniku je bilo ukrađenega raz-nega blaga, Čevljev, perila itd. v vrednosti 844 K. Posestnici Mariji L-enček v Ihami je bilo ukradenih 30 kilogramov svinjske masti, 4 hlebi črnega kruha, goveje.^a mesa 2 kg in štiri piske. V Moravčah so bili tri-]e vlomi. Valentinu Veselu so odne-sli tatovi obleke za 300 K, Ivani Maj-dičevi pa tuđi precej raznega blaga. PrašiČki. Posestniku Antonu Ježku v Zavrhu pri Š.narinu je izgi-nil prašiček. vreden 150 K; posestniku Ivanu Burjeku v Bobovnici pri Trati prašiček za 120 K; Marijani Mlinarjevi na Golem vrhu prašiček za 150 K in Jakobu Kajžarju v Gor. Pirnicah prašiček za 160 K. O tato-vili ni nobenega sledn. Na okrepčevalni postaji na Zi-darsem mestu ob južni železnici se je razdelilo od 1. prosinca do 1. julija t. I. 497 porcij kosil, obstoječih iz juhe, mesa in prikuhe; 44 porcij juhe; 373 porcij večerij, obstoječih iz gulja-ža, pljuč ali podobnega; 147 kosov klobas; 18 porcij močnatih jedij; 10 porcij pečenke; 38 porcij sira; 3652 porcij čaja; 77 porcij kave; 12 porcij mleka; 4469 kruhov; 34 pokalic ; 4000 svalčic. Iskrena hvala vsem blagim da-rovalcem, ki so omogočili krepčilo v tej meri. Celjski dijaki so poslali naši upravi za Ciril - Metodovo družbo 10O kron. ki so jih nabrali pri prija-teljskem razstanku na koncu šolske-ga leta. V posebnem pismu nam pišejo: Vemo, kaj je za nas Slovence ta družba in hočemo. da postane moćna in trdna. Priporočamo naš vzgled vsem tovariŠem na drugih tfimnazijah in razredih v posnemo. Dijaki naj se zavedajo. kaj je njihova dolžnost. Zrno do zrna ... Tuđi drugim bi ob tej priliki svetovali. da se se bolje zavzamejo za Ciril-Metodo-vo družbo. Slovenci ne živimo več v času, ko smo se pričkali in prepirali med seboj — sedaj imamo res-nejše Uelo. Zavedajmo se. da smo vsi močan in skupen narod z velikimi ci-lji, ki jih hočemo in moramo vresni-ćiti. Takrat borno pokazali, da nismo več igrača drugih, takrat bom. klicali svetu s ponosom, da je naroa slovenski silen. edin in prost! Živi jo! Maribor. Kriza v mestnem ob-činskem svetu je torej poravnana; vsaj za enkrat. To pot verujemo. go-spodje, ki sede v občinskem svetu, da je prišlo do te poravnave vsled strahu pred — komisarjem. T:l vzrok je pa tuđi edini, kajti rovanje proti scdanjemu županu je staro že par let in ne sele par mesecev. 2c leta 1913. se je močno delovalo na to, da bi prešio to najodiičnejše mesto v roke koga druge^a. ki naj bi bil kot oseba dal našemu mestu še bolj nemško lice. kakor je bilo .to možno v osebi dr. Schmiedererja. Takrat je bilo vse za \Vastiana kot župana in dr. Orosla kot podžupana. Da se to ni zgodilo, temu ie bilo krivo to, kar je pozneje strmoglavilo bivšega drž. poslanca in podžupana \Vastiana. Kljub temu pa so gotovi gospodje prav marljivo delali na to, da bi poteklo dr. Schmiedererjevo županstvo hkratu z občinskimi volitvami, ki bi se bile morale vršiti na jesen 1914. Vojna je tuđi tu odločih v prilog dr. Schmiederju. kakor je ttidi zdaj dala vsej ponesrečeni aferi nlaše. pod kojega se skriva prave vzroke. Odkri-tosrčnih prijateljev ima dr. Schmie-derer med občinskimi svetovalci memla bolj malo. ti pa so obrtniki, eden ali dva trgovca, Ijudje, ki pri-dejo v javnosti manj v poštev, dasi so konoo večjega pomena, kakor ostali. Dobra polovica, ki je očitna nasprotnica dr. Schmiedererja, pa zasleduje svroje stare namene. Dr. Schmiederer vojne ne bo prežive! dolgo na svojeni županskem presto-lii. Kakor so ^a sedaj, boječ se raz-pusta občinskega sveta, s frazami obdržali in, morda. prepričali o potrebi, da mora ostati, tako ^a bodo pozneje s par frazami odslovili. In takrat se bo dr. Schmiederer še morda čudil, kako malo jih je bilo res njemu vdanih. Veliko oporo si je sigurno dobila opozicija v sedanjih razmerai) nasproti mestneirm svetu tuđi v okolnostih, pod katerimi trpi danes vse mestno prebivalstvo vsled vse preje kakor pa znosnih raznier, ki jim je v prvi vrsti kriv mestni svet, ki ga danes docela obvladuje dobro plačana kamarila mestnih uradnikov. Le - tej je seveda vsaka kontrola, vsaka beseda, ki bi šla njei v škodo, v naprei trn v peti _. ^ .. _ ... -— _ Če končro iud> še dostavimo, da i osebne težnje po sameznih igrajo pri zadnji krizi ve liko vio^o, qatern se ni čuditi vsemi:. stran 4. «&LUVENSfU NARU0*, dne 20. JUIfla Mir. 169. sfev. Maribor. (A p r o v i z a c I j a,) Zadnjič smo omenili, kako težavno ie dobiti živila tuđi po deželi. Sedaj *o si izmislili v Ptuju Se lepšo: pre-povedali so ves izvoz* oziroma iznos. Ta prepoved je prišla kar čez ooč, ne da bi se bilo preje obvestilo občinstva. Vsled tega se je zgodilo minulo nedeljo in poticdeljek, da ie bilo stotinam ljudi odvzeto, kar so *i bili nakupili, zlasti po Ptujskem polju. Od Ptuja dalje so bile vse po-ftaje po orožnikih strogo zastražene. Prav posebno žarostni prizori so se vršili na Pragerskem. Marsikak pol-đorasel deček, marsikakšna žena je bila pustila tam spodaj ves svoj de-oar, samo, da bi se za najhujšo silo živila doma čez teden. Pa so pobrali Še to in sedaj ni denarja, ž njim pa tuđi Živeža ne. Če je to gospodom okrajnega glavarstva v Mariboru prav?! " r ' • Maribor. »Nemci« ala Wernitz-nigg, Sadu, Kordon itd. dalje, so pri-čeli svoje đelo v vsem svojem obse-gu: kot janičarji naroda, iz kojega so njih matere, kupujejo, ozirorna kra-dejo danes še bolj koi so pred vojno, slovensko mladino in polnijo svoje schulvereinske sole. Gre tu za dvoje: prvič za ponemčevanje samo In dru-giČ, da se neukemu tujcu tudl na zu-nai nekako pokaže navidezno števil-nost nemške pripadnosti. Pokliče se potem kogar si bodi, se ga popelje v take kraje, sreča schulvereinske otroke, ki morajo vsakega tujca pozdraviti le po nemško, sicer ne znajo besedice drugače kot slovensko, in nemško lice ćele dežele je ustvarje-no! . . . Ne stnemo o tem le pisariti po naših listih! Od moža do moža, od žene - matere do žene - matere mora i ti naša agitacija, a to v najkraćem času! Naši sinovi, bratje in očetje in zlasti ti poslednji pač ne prelivajo v potokih svoje krvi le zato, da bi jih domu došle iz ust lastnih otrok pozdravil nemškl: »Grtiss Gott!« Naš okrajni glavar pa stoji poleff tega počenjanja in daje k vse-mu Še svoj blagoslov! Lepi pojmi o vojni furiji in miru med narodnostmi! Še je vino po ceni, ampak ne pri nas, marveč na južnem Tirolskem. Iz nekega pisma iz Tridenta posne-mamo, da točijo tam imenhno kap-Ijico po 40, 60 in 70 vinarjev četr-tinko. Današnji spored v Kino Idealu: »Dama s kamelifam!« po slavni Ver-dijevi operi »La travlata«. V glavni vlogi Ijubka umetnka Klara Kimball .Toung. Poleg tega ie izborna veselo-igra. Od petka dalje: »Slučaj Hoop« napeto zanlmiv detektivski film v 4. delih. »Previdnost pri stavi« je vele-zabavna burka. Vrh tega najnovejša vojna poročila. Spored ni za mladino. Predstave od 4. ure dalje. Zadnja ob 9. uri na vrtu s spremljevanjem orkestra. PreSernove poezije, nove vezane, AŠkercova izdaja, je nekdo pred nekaj časom izgubil v Tivolskem parku. Blagovoli naj se oddati knjigo v upravništvu „Slov. Naroda". Majhna zelena papiga (Sitticb) s sivim vratom in rameni je ušla. Kdor bi jo vlovil, se Drosi, da jo odda proti primemi nagradi na Rimski cesti 19., I. nadstr., vrata na levo. — NaročnOcf »Ljubijanskega Zvona« v Ljubljani, ki še nišo porav-nafi naročnine za II. polovico leta, prosimo, da blagovoli]o poslati v kratkem. da se jim list ne ustavi. Aprovizacija. *+ Mfnister za prehrano gm. Hofer je obiskal te dni razna Štajerska mesta. V Celju je sporočil. da se bodo v drugi polovici avgusta nakaz-nice za kruh in moko zopet polno honorirale. Naznanil je tuđi, da se bodo letos uvedle nakaznice na krompir. -f Z Brezovice nam prihajajo pritožbe o razdeljevanju moke. 2u-panstvo da se premalo ozira na raz-Hko med delavci, ki so popolnoma odvisni od občinske aprovizacije in onimi občinarji, ki imajo baje še last-ne zaloge, predvsem pa kot posest-niki še druge aprovizačne vire na razpolago. Mi ne moremo kontrolirati vkoliko so te pritožbe upravičene, županstvo pa bo gotovo vpoštevalo prošnjo brezoviških delavcev ter skrbelo za res pravično razdeljeva-nje živil. Spominfsjte se »JUM99« krtta". Kune stvini * Eksplozivno r om unsko žho. Predsednik ogrskega preskrbovaine ga urada je odredil, da morajo mlini, ki meljejo romunsko žito, dobro paziti in žito presejati, ker se je pokazalo, da se nahajajo v žitu oštri naboji, ki eksplodirajo pri mletvi. Na ta način je pred dvema mesecema zgo-rel paromlin v Enzersdorfu. * Enkratna razdeliteV žita z* ćelo leto. Iz Budimpešte javljajo, da je poljedelski minister Mezossy izve-del dogovore z merodajnimi oblastmi glede enkratne razdelitve dognane množine žita za ćelo leto. Naredba iziđe v kratkem. Budimpešta poraz-deli letni kvantum žita tuđi onim osebam, ki ne morejo naenkrat plaćati. * Mesto kiša mravljina krslina. V Velikem Varadinu je redarstvo za-plenilo kis, ki ga je poslala dunajska tvrdka Spitzer. Pošiljatev je prera-čunjena na 140.000 kron. Redarstvo ni dovolilo, da bi se ta kis razprodal, ker je zdravju Škodljiv. Sestoji iz vode in mravljine kisline. Ko je Dila ta pošiljatev zaplenjena, je prišla druga iz Brna v vrednosti 600.000 K. Zadela jo je ista usoda, * Italiianski razbojniški poglavar na soški fronti. Vojvoda d* Aosta je imenoval po zadnjih velikih bojih ' ob Soči poglavarja velike italijanske razbojniške družbe Germana Alba-tenaggio za četovodjo in ga posebno pohvalil radi njegovega junaštva. Odlikovanec je imel presedeti ječo već let, pa je prosil, naj ga puste na bojišće, kar se mu je ugodilo in sedaj se proslavlja na Roriškem bojišču. * Tuji kapital na Ifrvatskem. Domena kneza Schaumburg-Lippe je prešla v last skupine interesentov potom »Ogrske agrarne in rentne banke«. Tovarno cementa je kupilo za 7 milijonov v to svrho osnovano društvo, vinograde, tvornico šampanjca z zalogami vina je kupilo drugo društvo za 6 milijonov. Polja 36.000 katastralnih oral je kupila Ogrska banka za 50 milijonov. Kupila je rudi posestvo grofa Ivana Draškovića za 7 in pol milijona. Pri financiranju teh poslov sta sodelo-vali Ogrska občna kreditna banka in Draždanska banka. * Plavajoce tiskarne. Kolikor znano, se nahajajo na različnih par-nikih že skoro več kot 30 let tuđi tiskarne. Medtem ko je obstojala Drvotno tiskarniška oprava le iz nekaj malih omaric za črke in iz pri-memega strojčka za tiskanje ter je bil v taki tiskarni ponavadi zaposlen samo en človek, ki je stavil in tiskal jedilne liste, koncertne sporede in enaka manjša dela. so se ustanovile v zadnjem desetletju zlasti na krovih velikih osobnih brzoparnikov vrlo urejene tiskarne, ki so izdajale za la-dijsko občinstvo ćelo dnevnike, za katere se je dobivalo gradivo največ potom brezžičnega brzojavi) en ja. Baje so Šteli na parniških progah Nemčije pred sedanjo vrojno okoli v50 ladijskih tiskaren. ki so zaposlovale čez 250 tiskamiških pomočnikov. Izda]atel] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lisrnlna In dsk »Narodne tlskame* Za boleče ude je vteranje s Fel-lerjevim bolečine hladećim rastlin-skim esenčnim fluidom znamke »El-safluid« prava dobrota. Poživljajoči fluid pospeši obtok krvi, kar zopet privede toploto, gibčnost in prijeten občutek v boleče ude. To lastnost Elsafluida pohvalno omenjajo mnogi zdravniki, zato je to zdravilo najbolj prikladno vteralno sredstvo pri ma-sažah. Je tuđi najcenejše, ker stane 12 steklenic samo 7 K 32 vin. franko, vendar se po pošti ne razpošilja manj kot 12 steklenic, 48 steklenic 22 K 72 vin. Naroča se edino pristen pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, El-sa trg 238, Hrvatsko. Kdor trpi na revmatizmu, gihtu, ischiasu, ima na-vadno tuđi zapeko. Naj opozorimo zato na milo odvajalne rabarberske kroglice z znamko Elsakroglice, ki jih lahko obenem naročite z Elsa-fluidom. 6 škatljic stane franko 5 K 57 vin. Oboje naj bo vedno v hiši. Fellerjeva prisrna mentolska stogla z znamko Elsa je prijetno uporabna zoper migrene, stane 1 K karton kot dodatek. (fe) ttprttfaj |a k2mwlt te sprejmejo za teleznićarsko kahiajo: kuharlofi voditfljico. Pogoji: bivSa voditeljica čast-niške, moStvene ali kake druge y čje skup-nje kuhinje, podlmtfrica ve^iega obrata vajeno, močno m uelavno, Im ItuMnjska dttkla. — Prednost imajo vdove in sirote bivših žetezmčarskih usluZbcncev. Predsta-vtti se je na drtavnem kolodvoru y telezničarski kibioji. Platilo io delo?ao razmerje po dogovora. Odda se w najeim r e s t a f r a c U i mi kolodvoru W Metliki, ležeČa ob glavni cesti v Karlovec, par korakov od kolodvora. Nmstop takoj. Na željo večji kos zem-ijiSča, držećega se restauracije Ustmcna pojasnila Haje fi notar V Metllkl, pismena Niko Popovlć, JkemHev« pošta Suhor pri Mttfikl. 2448 Trgouinn čevUeo na drobno 2444 „P E K O" nt #u M Kpm, E 66/16-8 2455 OKLIC. Dm 3. arguta i. L ofe 3. vri popoldne so bo ¥ Štaagl In Dragovioftm prodafal ko-staa|O¥ los (2 — 3 vagone) potom Jarao dražbe ln ne pod določoao ceso 41 u 100 kg. Sestanek ob navedni uri pri cerkvi v Štangi. NatanČnejŠa pojasnila pri sodišču. 1 \i Dirajte um i Litiji oil D. dne 12. julija 1917. I Z radostjo se Vam pridružujem v mnenju, da je VaS creme VUNOME j ki ga rabini že dolgo časa, naj bolj ši vseh CTemov, kl jih poznam in ga mo- \ rem z mirno vestjo kar najbolj vroče priporočati vsakcmu. Ima prednost v tem, da ne masti, se takoj posuSi, a dela polt nežno in bleščečo. OtMU Dvofalcova članica opere kral. če§. zera. a Narod, gledal. v Pragi. Izdeluje Laboratorij Hera, Pragm-Vrtovice, Halek. al. 35, telefon 6443. Veliki lonček 3 K. srednji K 1*50, za I poskuSnjo 60 vin. — Poitfja se po pošti proti vposlatvi meska z dodatkom 60 vinarjev zm porto. Zaloga v Ljubljani Lekara* U. pU Trnkoczy. 2084-XV. Zahvala. Za obile dokaze iskrcncga so^utja povodom prezgodtije smrti naše vroče ljubljene bčerke. oziroma sestrice za darovane prelepe vence in šopke ter za mnogobrojno udelelbo pri pogrebu nepozabnega deteta ie iskreno zahvaljuje v svojem ter v imenu svoje soproge in hčerke^ oSSSiSm PIANINO ■* taliel k«pl — Ponudbe pod „Fimniaio !•••" na upravniStvo »Slov. Naroda«. 2399 IIaJUL star 14 let s tremi razredi gimna-inrpl z)je, t«U vstopltt kot v6ao«c v ■H#M»a ■■«—lim« trgovino v mestu ali tuđi na deždi, kier je trgovska §ola. L«ka Pefstelk, Ćeinjica pri le!e:n!kili 1)11-8 M salonska oprava. Oflcda u pri Crnetu, dolenjski kolodvor. Kit UČENKA -SSfS Naslov: Oćamka, KoUsM vrate 19, ta. 2452 Kupi se tako! od zaneitfrvih oseb več plsalnlh strojev Že rabljenih in tuđi pokvarienih ter plaMo in iratea Crev« ma dvokoUaater alvalne lai drage a tro ta. 2454 F. BATJELt Ljubljana, stari trg ltatv. 28. ■V* Frodaoi v mestnem log« llnblluskem 2280 1 ziljie parcele. Informacije pri hrrđkl Oolieviček, Beledverska alica 34, Lfabllana. #J % • ta velča manufakturne KrOOdlatlO ^ špecerijske stroke0 | IVVNjNIHII |f|I pmmmm ,1^^ _ Cenjene ponudbe pod „Dokrm moć/i4Sf * na upravnistvo »Slovenskega Naroda«. Kupim benzinmotor ▼ dobreaa stanu is pogon mlatllnlee. Ivana Bndolt, Čratvrti št. 32 nad IdrHo. rrOUdjOlKd spnčevali, išfe službe V mesa ni trgovini, Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 2437 L6P KOnj |e na prodat. Več se izve : Eimska O6SU 10, II nadatr.« desno. 2456 SOBA s hrano za dve oaebi, se od da. 2428 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. ■eV* Proda se nov "VI klavir in pianino. Kje, pove upravništvo »Slovensk. Naroda«. 2401 Substitut se lice %m odTOtnUko pišamo ▼ Orade«. Ponudbe pod naslovom: nr. Torćakf Oradee, Poataamt 14, Wleaierstrsss«. 2449 I Srbeiico, izpuSZaje I odpravi kar najhitrejSe „Dr. Plescha originalno rujavo I mazilo". Mali lonček K 160, veliki K 3*—, družinska 1853 I porcija K 9'—. Dobiva se I I v lekarni „pri zlatem ieSenu", Marijin trg, Ljubljana. I Kostanjeve in bukove hlode kupi vsako mnoiino franko vagon 255 Strojilna tovarna Samsa & to. v Ljubljani. VpoŠteva se 1c pismene ponudbe z navedbo cea. Meo. polenie. pripeko, luieoie kože, lifale. grinte. lm bolni. ture. oteHine in rase ozdravi hitro in sigurno iantarsko mazilo. Ne umaže in ne diši. Mali lonček 3 K, veliki lonček 5 K, družinski lonček 9 K 2 navodilom. K temu spadaj oče brinovo milo 4 K. Gord Sandor, lekarnar, Nagy KOrčs 30.1 IBEHNSTBN/ VSALBE a Zaupno blago! V pari prano in brezkalno posteljno perje in puh pNrlporoCei traovtti« s poste4|nlia) perjem In puhom C. J. HAMAMN Uubljana9 Mestni trg štev. 8 Ustanovile« 18S6. Ustanovlleiia 1866. FOIORI ltareelaa koakavaacm piioaAa na trg za alsko eeao napof ■li mit oćlMeno blago. Taga perla ae drie pogoeto oataakl aaeaa laaeaaaaja. kl sviteile teio ler blttveao arlpomore! da te ruFilelo ^^ UelBlM lm atotiL C. !■ kr. dvorili laloinlH A. Z ANKL SINOVI Ljnbljana BeaHtra cesta 1. Marljbi trg 1. priporoča vse vrste oljaatta, snalb in jaaaialb barv, mavca, prasnega olfa im tla, atro|nega olja, maat za nsafe, keloaiaia, čoplćev, steklarskega klela in vseh v to stroko spadajočih predraetov. aaaund a« rupolag*.