Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 82. V LJUBLJANI, torek, 12, aprila 1D27. Posamezna številka Din 1‘ LETO IV Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20'—, inozemstvo Din BO'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIŠTVO: KONGKESN1 TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. v 8«* program« ne< JIeČja,hiba naša današnje »napred- Niti naž 6 ^e’.da 3e brez programa, je sifA 3 predv°ina liberalna stranka, ki iJaDrprf^26 Rubila kontakt z modernim Prazn - ’ n* napredne misli tako na« st° p°jm°vala ko današnja »napred-Pri n&ranlia ~ Z njo šele je postala bine i§ J!aPredna misel brez vsake vse-sji _ ^ *®S je šele pojm napredne mi-iz h onaa zamenjala z besedo, da je >šJap e^ra Programa ostal le prazen dr no - ^ato naši naprednjakarji — nis ^ res ni mogoče imenovati — otr naPrednjaki zato, da bi resnično sn g * naPr.edek ljudstva, temveč oni kler.MceTcXmv8e^°’ -ker 80 pr0ti Pri tem, kaj klerikalci dela£ T'™ ** prednjakar je vedno proti na: imajo v kaki stvari še tako prav. Zadol stuje, da pravijo klerikalci: črno in že ve pravi naprednjakar, da mora reči: ne Delo je. preSLdaleČ gre t0’ da in,a Pravi na- klerikalcirpSvSk?d0’ ^'m da niniai° naprednjakar .naravnost idealen se bodo letos , * ,Stl’ ki je jezen’ ker železnice in ^ graditi v Sloveniji borza nonni , Postala ljubljanska doseženo « borza’ ker bil° oboie Ni čud J)OI{10čjo klerikalcev, negativizmi? A pri takein absolutnem 1111 vsei k erikalna stranka zmagala ne8a«vfeu,Otee“^rav.nar0d ne gre ima v njem samo poz.niv8Hatori^n0 silo neizogibno je, da bo pri sed£n?8ram- In tivizmu naprednih slojev klerika^®8' 'se bolJ napredoval in njegova poS klerVf311 tak° d°Ig0 dominantna, do-tirati « n ,mpredne skuPine pričele agi- t™„przrsrpa,s-s,agcrii' ugoden, da se izd^i J polozaJ nad vse predni program 7 uMv iu 0,Jsežen na-v°jni dobif so se "bl°de’ P0"**« v po' ?ar niso zmogli iS° pokazale in ^e-ZJ vi jen je in nn. ®ol°gi, to je zmoglo lizina, inteffrain °- vse hibe šiznia !l aI“ega ^slovenstva, fa- A §e J, sllcmh izrodkov bolne dobe doba t dru"e2a vzroka je prišla prava danes uklzdelavo Pr°grama. Položaj je more pri ’ da samo zaletavanje v SLS ne SLS je d6Sti nobenega uspeha. Pozicija omajati g.**88 *ako močna, da jo more del°. Toda ^1° P°drobno in dolgotrajno če bo slonelo n ' jko deI° sani° tedai’ Rramu. a dobro izdelanem pro- . travno je ^delati samo infeli^l^6 dober Pro«ran' Pjedne stranke » *n tl1 imajo nanjo- Če še niso ,s!ati prvo Preizkuš-ninenja, cj, ‘ 0 ozdravile od zmotnega teligejjfu ‘ priZnavajo besedo samo in-Seneralni n V Slep° uboga stra”kaiski tiad ten! ’ poteui na' kar obupajo gram 7 da bi imele kdai dober Proški li.Tkaj hlaPci ne morejo biti vod- v aie,^ ‘n stranke je njen evangelij, in e ' •’ - Toda evuiigt tudi uajbeolUiena agitatoricna sila. pa ves nar^ Program je brez cene,,, če ,le žive n0 ^idi’ da niti njegovi očetje s,ranke pospraS' Zato ^ treba’ da ,n da ne sodijo L ,tSVojo dv°jno moralo kopitu, drnga Dn n nf dejanja po enem f?* pravilna »nu drugem- Ce je kaka jP ^ naredil j!]!.! ® Je pravilna, pa naj in * stvar ‘kalec ali liberalec. Če 7*16 Poin-u/i> Pau.la’ Potem je napačna a r«ivoi ? nobeila olepšava. ‘°’ da DriHf skega naroda j« važ’ !*ra0ke kPr, mo do zdrave napredne javno -°,ra drugače okosteneti vse Kier je samo ena ^*Htati j,. ). ni l^ke, tam mora nujno S’ HreU To vidimo da- jub vsem tehničnim pripomoč- Diplomatski odnoSaji med Rusijo in Kitajsko pretrgani. Moskva, 11. aprila. Včeraj je bila izročena kitajskemu odpravniku poslov nota sovjetske vlade. V tej noti se opisujejo dogodki na sovjetskem veleposlaništvu v Pekingu ter se označujejo kot nezaslišana kršitev osnovnih določb mednarodnega prava. Da bi se na veleposlaništvu našlo orožje ter dokumenti, ki bi dokazovali pripravo vstaje, se označuje kot popolnoma neverjetno, če je pekinška vlada mislila, da delujejo na sovjetskem veleposlaništvu zaposleni Kitajci proti njenim interesom, potem je bila njena dolžnost, da se obrne na sovjetskega veleposlanika, ne pa na diplomatski kor. Nota povdarja nato, da je bil nastop pekinške vlade povzročen od tujih vplivov in protestira nad vse ostro proti izvršenim nasilnostim. V noti zahteva sovjetska vlada, da bodo nemudoma oproščeni vsi aretirani uslužbenci poslaništva, da takoj izpraznijo kitajske oblasti vse zasedene prostore poslaništva in da nemudoma vrnejo vse dokumente. Dokler pekinška vlada tega ne stori, bo sovjetski veleposlanik v Pekingu odpoklican z vsem svojim osobjem. Ostal bo le konzulat za vodstvo tekočih poslov. Ostrejših odredb pa sovjeti zaenkrat ne store le zato, ker so za docodke odgovorni v prvi vrsti tuji elementi in ne Kitajci. Moskva, 12. aprila. Predsinoči je Ka- linjin otvoril 13. vseruski kongres. Navzočih je bilo 1403 delegatov, od katerih jih je bilo 418 s posvetovalno pravico. Za predsednika kongresa je bil izvoljen Kalinjin, medtem ko so bile Stalinu prirejene burne ovacije. Rykov je povzel besedo in govoril tu-di 0 dogodkih na Kitajskem. Rekel je: Prekinili smo diplomatske odnošaje s pekinško vlado, da na ta način protesti-lamo proti kršitvi naših pravic. Sovjetska Unija je edina vlast, ki je podpisala bokserski protokol in nima na kitajskem ozemlju nobenega vojaka. Zadnji dogodki v Pekingu so se odigrali v sporazumu s tamošnjim diplomatskim korom. Nekatere vlasti so izjavljale, da niso imele s temi dogodki nič skupnega, a med temi vlastmi se ne nahajata ne Anglija in ne Italija. Jasno je, da nas oni hočeta izzvati na oboroženo intervencijo na Kitajskem, a istotako je gotovo, da bi naša vojna proti severni Kitajski prizadejala največjo škodo kitajski revoluciji. Zaradi tega se nočemo diati zavesti v vojno in na vsa izzivanja bomo odgovorili z neomajno voljo za mir. Mi smo z legalnimi in ilegalnimi borbami postali tako utrjeni, da ne more nihče brez svoje lastne škode računati na slabost naših živcev. Zato ponovno povem vsern, ki se jih to tiče, da naj se nihče ne zanaša na slabost naših I živcev. NAŠA VLADA IN MEDNARODNA ANKETNA KOMISIJA. Beograd, 12. aprila. Polslužbena agenda Avala je izdala včeraj tole obvestilo: Glede na poročila inozemskega tiska o odreditvi neke komisije za albansko mejo smo pooblaščeni objaviti sledeče: Italija in naša kraljevina sta pristali na direktna pogajanja, ki se prično ta teden. Glede na io sta vprašali angleška iu francoska vlada pred nekaj dnevi italijansko, našo in albansko vlado, ali bi ne imele nič proti temu, da bi lahko takrat, ako bi se za časa Pogajanj dogodil kak incident na alban- tukaišnji francoski in angleški vojaški ataSe in 1 uradnik skega poslaništva „a J“£ strani meje, da tji m„Bii prapr^tu™ ko eventualno oviro med Rimom in Beogradom. Vse tri vlade so izjavile, da nimajo nič proti temu, ako pojdejo strokovne osebe na teren, če bi se tak incident dogodil in bi bilo to potrebno. ANKETNA KOMISIJA - SESTAVLJENA. Berlin, 12. aprila. »Vossische Zei-tung« javlja, da so predstavniki Francije, Anglije in Nemčije dali oficielno na znanje beograjski vladi, da je anketna komisija sestavljena. Obenem je bila konf-ra-Ska vlada obveščena, da bo ta fas“ v Dunaj, 12. aprila. Kakor se doznava i/. dobro poučenih dipmlomatskih kro- kom ni naše kulturno življenje razvito niti primeroma tako, ko pred vojno. Najjasnejše se vidi to pri mladini, ki je brez kompasa, ker je brez kompasa tudi naša inteligenca. 'Ne kot posamezniki, pač pa kot celota. Kakšna pa bo slika čez par let, ko bo prišla na vodilna mesta današnja mladina! Že zaradi tega mora postati program zopet faktor v našem javnem življenju. gov je končno določeno, da se prihodnji sestanek Male antante ne bo vršil niti v Pragi niti v Bratislavi, kakor je to bilo že javljeno, ampak z ozirom na politično situacijo v Bukarešti. Sedaj je že določen program tega sestanka, ki bo obsegal 10 točk. Med drugim bosta rumunska in češkoslovaška vlada apelirali na jugoslovansko vlado, da naj bo previdna pri pogajanjih z Madjarsko in naj ima pred očmi skupne interese Male antante. VLADA BO NAJELA ZA GRADNJO ŽELEZNIC IN CEST TUDI NOTRANJE POSOJILO. Beograd, 12- aprila. V tukajšnjih političnih in gospodarskih krogih se poudarja možnost razpisa notranjega posojila. Po vesteh iz navedenih virov naj ,Ji se to posojilo najelo, ker je pri nas mnogo likvidnega kapitala in bi dobila država na ta na6in denar za svoje investicije. Ako bi prišlo do najetja takega posojila, bi se to posojilo moralo porabiti za gradnjo železniških prog, ki so predvidene v prvi skali, fiksirani na prometni konferenci v Beogradu, in pa za gradnjo neobhodno potrebnih cest. Vukičev i v avdijead. Beograd, 12. aprila. V političnem življenju je vladalo včeraj zaradi otvoritve kongresa bizantologov skoro popolno zatišje. Opozicija trdi, da se je Uzu-novič oprijel bizantološkega kongresa, da bi še za nekaj dni odložil reševanje krize, ki mora po splošnem mnenju v Beogradu neizogibno nastopiti še pred začetkom katoliških praznikov. Medtem ko je kralj dopoldne prisostvoval otvoritvi bizantološkega kongresa, je bilo popoldne nekoliko značilnih avdienc na dvoru. V političnem svetu se je zlasti zapazila avdienca ministra prosvete Velje Vukičeviča, na katerega se zadnje dni navezuje toliko kombinacij. Sicer se je tudi tokrat trdilo, da je bil Velja Vukičevič na dvoru izključno v zvezi z bizantološkim kongresom, ali v to se prav ne veruje, ker je bila to že njegova tretja avdienca, ki se ji pripisuje ista svrha. Razen Velje Vukičeviča je bil na dvoru tudi minister za zgradbe Dušan Ser-nec. Šele proti večeru se je pripetil dogodek, ki je vsaj do neke meje vrgel luč na razvoj političnih dogodkov. Od 6. do 8. je bila odrejena konferenca med dr. Srskičem in Božo Maksimovičem. Oba voditelja radikalnega centruma sta se bavila na tej konferenci izključno s političnimi vprašanji. Boža Maksimovič'-je zavzemal stališče, da se poda ostavka do 19. t. m. in da govori v svojo obrambo v Narodni skupščini kot minister notranjih del. Iz tega se sklepa, da tudi Uzunovič ne misli drezat do tega časa v sestavo svojega sedanjega kabineta. ACA STANOJEVIČ PRIŠEL V BEO GRAD. Beograd, 12. aprila. Sinoči je prispel v Beograd prvak radikalne stranke Aca Stanojevič. Njegov prihod je po zatrjevanju političnih krogov v zvezi z deii-nitivnim sklepom, ki naj ga te dni sprejmejo pašičevci v pogledu nastopa o priliki pretresa o obtožnici proti Boži Maksimoviču. Kakor se je moglo sinoči doznati iz krogov radikalnih nezadovoljnežev, so ti sklenili, da gredo do skrajnih mej, to' je, da se situacija v radikalnem klubu do kraja razčisti. Pristaši Bože Maksimoviča pa so včeraj izjavljali, da imajo obvestila o tej akciji pašicevcev, a da ne bodo dovoli- li, da bi Maksimovič podal ostavko, ampak da ga puste pasti v skupščini. Ako do tega pride, potem bodo oni obtožili tiste pašičevce, o katerih imajo dokumente o korupciji. V ALBANIJI JE MIR. Dubrovnik, 12. aprila. Potniki, ki prihajajo iz Albanije, pripovedujejo, da vlada tam mir. Ahmed beg Zogu je odšel v Bari. Na potovanju ga je spremljala konjenica in močan oddelek žandar-merije. Vobče se opaža, da ima Ahmed beg Zogu močno stražo tudi v Tirani sami, pa da je odšel od tam, ker se boji atentata. MINISTER SERNEC V AVDIENCI. Beograd, 12. aprila. Včeraj popoldne Je bdi v avdienci minister za zgradbe Dušan Sernec. Pri Uzunovicu je ’bil popoldne minister za socialno politiko dr. Gosar, ki je obvestil predsednika vlade o poteku poslov ministrstva za socialno politiko in o izdelavi pravilnikov, za katere je minister dobi) pooblastilo v finančnem zakonu. Po izjavi ministra dr. I Gosarja bodo ti pravilniki kmalu gotovi. SEVERNA VOJSKA ZMAGUJE NAD KANTONCI. London, 12. aprila. Listi javljajo iz Šangaja, da severna vojska nepričakovano uspešno napreduje in da se kan-tonske čete umikajo proti Šangaju. Tudi v področju Nankinga napreduje severna vojska in se Kantonci umikajo. NEMŠKI NACIONALISTI PRETEPLI SOVJETSKEGA KONZULA V KONIGS BJBRGU. Konigsberg, 12. aprila. V pretekli noči so napadli neki ljudje, najbrž nemški nacionalni socialisti konzula sovjetske Rusije iu ga tako nabili s palicami, da je dobil več poškodb. Eden od napadal-cev, učitelj Boris Lechel, je bil aretiran. BOLGARSKE VOLITVE BODO PRIHODNJO SPOMLAD. Rini, 12. aprila. ,Iz Sofije javljajo, du bo v jeseni izglasovan v Sobranju volilni zakon. Volitve naj bi bile potem spomladi. Stran 2. »NARODNI DNEVNI K< 12. aprila 1927. Štev. 82. Befhlenova potovanje v Rim in Avstri Avstrijska javnost zelo neenako presoja potovanje grofa Bethlena v Rim. Krščansko socialistična stranka, zlasti njeno monarhistično krilo pripisuje temu potovanju v Rim izredno velik pomen in se odkrito veseli sedanje »aktivnosti« madjarske zunanje politike. Ti krogi so mnenja, da se je v Rimu razčistilo med Madjarsko in Italijo vprašanje habsburške restavracije v Madjarski in potem tudi vprašanje eventualne carinske unije med Madjarsko in Avstrijo. Tako je tudi takozvano liberalno časopisje, ki je finančno odvisno od Budimpešte, mnogo pisalo o velikem uspehu grofa Bethlena v Rimu. Ti uspehi so po njegovem poročanju obstojali v tem, da je Madjarska končno osvobojena sedanje izolacije in da je zadana Mali antanti smrtna rana. Povsem drugače pa presojajo to potovanje oni krogi, ki nasprotujejo habsburški monarhistični restavraciji ter načrtom o podonavski federaciji. Ti se pred vsem boje, da je bila v Rimu obljubljena Madjarski vrnitev Gradiščanskega in da je bila med obema državama sklenjena vzajemnost postopanja v slučaju zmage avstrijske levice. Ti politični krogi, h katerim ne spadajo samo socialni demokrati, temveč tudi velenemci, Bauernbund in narodni socialisti, energično odklanjajo vsako diskusijo o Bur-genlandu, kakor energično odklanjajo tudi vsak poskus, da bi postala Avstrija končni člen v italijanski politiki obkro-ževanja, ki hoče Jugoslavijo povsem obkoliti. Izgleda, da išče avstrijska velenem-ška stranka, ki je dirigirana bolj iz Berlina, kakor iz Dunaja, nekake germano-filske tendence, ki se javljajo v Jugoslaviji in pričakuje se, da bo agresivna italijanska politika proti Jugoslaviji še bolj ojačila te namene, tako, da bo nazadnje tudi Jugoslavija prepričana, da je v njenem interesu, če bo na Karavankah zavarovana z močno in silno Nemčijo, ne pa s slabo in razoroženo Avstrijo. Vob-če se more reči, da presojajo pristaši zjedinjenja Avstrije in Nemčije Bethle-novo potovanje v Rim prav malo optimistično in celo s strahom, medtem pa polagajo monarhistični krogi in oni, ki si pod pojmom »vstop Avstrije v veliko gospodarsko federacijo« predstavljajo osnovanje podonavske federacije, velike nade v Bethlenovo potovanje. Te na-de pa so že z ozirom na avstrijske notranje - politične razmere preveč pretirane. (CEPS.) Od Kine do Balkana. Kogar naši domači liberalno - klerikalni prepiri in prepirčki ne zanimajo, naj bere, če ima čas in veselje za to, kaj se godi že nekaj mesecev na Kitajskem. Je to jako poučna stvar. Na Kitajskem so se namreč domačini uprli prodi tujcem, češ, da jih -preveč izkoriščajo, oni, Kitajci pa se ne bodo dali več izkoriščati. O izkoriščanju kitajskih delavcev In zlasti delavk je pripovedoval neki kitajski medicinec na Dunaju pred tedni ‘naravnost strahovite stvani. Matere prinašajo svoje otroke s seboj v predilnice, enega otroka v nekakem cekarju, enega ali dva pa obdrži v zavoju na hrbtu. Otroče v cekarju lahko ovili kolikor hoče, nesrečna ženska se ne sme ganiti, ampak mora brez odmora garati za angleškega kapitalista po 16 in še po več ur na dan. Takih slučajev je naštel domorodni kitajski študent medicine na Dunaju kar celo kopo — samih sijajnih dokumentov o zapad-no-evropski »civilizaciji«. Jasno mora biti pač vsakemu, da se mora konuno tudi največji kinezar naveličati take evropske civilizacije in da se hoče osvoboditi. .»Kina Kitajcem!« — tako odmeva danes po širnem nebeškem carstvu. Toda ravno ta klic je tisti, ki je silno nevaren svobodi tistih, ki trpe in delajo! Jako ivenjetno je namreč, da geslo »Kina Kiitajcem« delavne mase ne bo osvobodilo. Kajti zgodilo se bo le to, da bo po vsi verjetnosti domačin res izpodrinil tujca, toda domačin bo domačine še huje mozgal kakor tuji kapitalist. Je že tako, da se konča vsak boj za svobodo navadno tako, da stopi delovnim .ljudem za vrat namesto tuje pete domači kveder in to se potem imenuje — osvo-bojenje... Tudi na Balkanu je bilo tako in je še tako. Pet stoletij so tlačili Srbe in Bolgare turški begi, agi in spahije, domačini pa so turški gospodi haračili do nezavesti. Končno je prišlo osvobojenje. Danes so srbski kmetje tako »■osvobojeni«, da je stopil na mesto turških ag du begov domači zelenaš in oderuh, ki ljudi z menicami in s 50—.100 pro-centnimi obrestmi veliko huje tare kakor nekdaj aga s tlako in desetino. Za časa svetovne vojne so se tudi Italijani hvalili, da nas 'bodo osvobodili nemSkega jarma. Danes so res osvobodili en Cel Slovencev nemštva, zato pa so jih vpregli v laške telege. Kaj hočemo, tako gre z osvo-bojenjem kar po celem svetu, na Kitajskem, kjer kitajsko govore, ravno tako kakor tam, kjer govore slovensko. Politike TMtJL — Notranje politična situacija je nespremenjena, kljub -temu pa se pojavljajo vedno nove kombinacije. V splošno pa se priznava, da je skoraj izključeno, da bi HSS vstopila v vlado. V zadnjem času pa zato tem več govore o vstopu Demokratske zajednice v vlado. V tem oziru vedo nekateri listi poročati že čisto konkretne stvari. Zagrebbški listi napovedujejo, da bo vlada Uzunoviča odstopila v nekaj dneh in da bo novo vlado sestavil Velja Vukičevič, ki ima že ministrsko listo gotovo. Velja Vukičevič noče o tem dati nobenega pojasnila, temveč je novinarjem izjavil samo to, da on nikdar ne. bi podal demisije zato, da prisili drugega v demisijo. — Splošno se zatrjuje, da bi novo vlado sestavili radikali, Demokratska zajednica, SLS in mogoče tu- di nikičevci. Demokratska zajednica bi dobila štiri ministrstva, SLS pa bi izgubila ministrstvo za javna dela. Boža Maksimovič pa bi kot notranji minister moral odstopiti. Če so vse te kombinacije tudi utemeljene, se bo v kratkem pokazalo. — Silno veselje pa je napravilo »Vreme« naši SDS, ko je napisalo članek o potrebi obnove koalicije radikalov s SDS. Čestitamo SDS na skromnosti, da se zadovoljuje s praznimi nadami. — Radie še vedno upa, da pride v vlado. V nedeljo je imel Radič dva dobro obiskana shoda v Garešnici in v Velikih Zdenih. Med drugim je St. Radič dejal, da bo HSS še ta mesec, ali pa najkasneje prihodnji mesec vstopila v vlado in to zato, da pomaga urediti samouprave in da prepreči vojno z Italijo. To bo- mo dosegli s tem, da smo složni in miroljubni. Na zunaj smo vsi eno, s tem vzklikom je zaključil Radič svoj govor. = Ne bo mednarodne kontrolne komisije. Novinarji so vprašali dr. Periča, kaj je s komisijo, ki naj bi jo sestavili Anglija, Francija in Nemčija in ki bi kontrolirala albansko mejo. Dr. Perič je nato odgovoril, da je to stara ideja, o kateri se je preje mnogo govorilo, ki pa je sedaj popolnoma propadla. = Minister dr. Hodža o manjšinskem šolstvu. V kulturnem odseku čehoslova-škega parlamenta je podal minister dr. Hodža obširen ekspoze o aktualnih šolskih vprašanjih, zlasti o manjšinskem šolstvu. Uvodoma je naglasil potrebo uvedbe šolske avtonomije in bo o njej v kratkem podal obširen ekspoze. Nato je govoril o važnosti manjšinskih šol, ki imajo to nalogo, da zbližujejo oba naroda. Zato je nezmiselno v čisto nemškem kraju otvoriti češko šolo. S tem kraj ne postane češki, temveč samo prebivalstvo se razdraži. On sam je otvoril 12 nemških manjšinskih šol in to svoje dejanje bo vedno zagovarjal. Tudi nemška univerza bo še izpopolnjena in že v sedanjem proračunu je določena potrebna svota za ustanovitev geologičnega instituta na nemški univerzi. Vse šolske knjige bodo pregledane in iz njih odstranjeno vse, kar bi moglo ščuvati en narod proti drugemu. Niti razrednega in niti plemenskega sovraštva se ne bo trpelo v šoli. = Kitajski dogodki. Ameriška vlada je poslala v Šangaj nadaljnih 10.000 mož in ima sedaj ameriški general Williams 10.000 mož na razpolago. Japonci pa so izkrcali nadaljnih 800 mož. — V Šanga-ju je prišlo do krvavega boja med japonsko nočno stražo in kitajskimi ekstremisti, ki so pričeli na stražo steljati. Japonska straža je odgovarjala na strele in bitka je trajala precej časa. S pomočjo angleškega oklopnega avtomobila pa se je na zadnje Japoncem posrečilo za-gneati Kitajce. Na obeh straneh je bilo več ljudi ubitih. — Po šangajskih vesteh je bila severna armada v boju s kanton-sko uspešna. — Čangkajšeka so hoteli komunisti v Šangaju aretirati, pa se jim namera ni posrečila. Kratk« TtstL Čehoslovaški minister dr. Hodža je izjavil, da se v prihodnjem šolskem letu vpelje v češkoslovaških šolah kot učni predmet tudi cirilica. Francoski parlament je zaradi Velike noči odgoden do srede maja. Rumunska policija je odkrila dobro organizirano madjarsko falzifikatorsko družbo, ki je falzificirala rumunske bankovce. Seveda le iz plemenitih patriotič-nih motivov. Med Vatikanom in Rumunijo je dosežen radi konkordata popolen sporazum in bo ta v kratkem podpisan. Državni udar v republiki Chile je izvršil vojni minister. Odstavil je predsednika republike in se oklical za diktatorja. Tudi angleški liberalci so se izjavili proti zakonskemu načrtu, po katerem bi bila vsaka generalna stavka prepove- da»ivši grški dikator Pangalos je bil obsojen na dosmrtno pregnanstvo iz Grčije. Iz Churchillovih vojnih spominov. iNačrt generala Joffra za 1. 1917 je bil pri-prost. Značil je pravzaprav nadaljevanje bitke na Sommi, ld bi se naj prekinilo le za kratek čas v dobi liajvečjega mraza. Angleška in francoska armada bi naj povzeli skupne napade, ki bi potisnili Nemce nazaj. .S premikanjem armad bi se ne smelo izgubljati časa in istotako ne bi smelo biti dovoljeno odlaganje v svrho dopolnitve armad z moštvom ali pa povečanja zalog municije. Ce sledimo dogodke, opazimo, da bi operacija, pripravljena od začetka in celi mesec januar iznenadila Nemce v zanje zelo neugodnem trenutku. Tu si je morda Joffre končno zaslužil brezdvoma lavorike, po obžalovanja vrednih neuspehih. Toda vse te možnosti so ostale v meglah neznanosti, kajti baš v tem trenutku je bilo Joffru odvzeto vrhovno poveljstvo in poverjeno drugim ro-kam. Na poprišču se je pojavila nova osebnost. Nivelle je dosegel uspehe v bitki pri Ver* dunu in na njegov ukaz je Mangin zopet osvojil trdnjavo Donaumont. Pod vplivom razpoloženja je Joflre takoj določil Nivella za naslednika Focha. Od tega časa je cela jeka pomembnih osebnosti romala k Ver- dunu, da se seznani s poveljnikom Verdun-ske armade. Našli so častnika, čegar skromnost, osebnost in jasnost izraza je vsakogar očarala. Navdušene vesti so prihajale v Pariz Ni dvoma, da je Nivelle očaral celo vrsto izkužeuih mož, s katerimi je prišel v stik. Brianda, posamezne ministre francoskega kabineta, skupščinsko delegacijo — vse je enako hitro obšlo navdušenje, kakor Lloyd Georgea in angleški vojni kabinet par mesecev pozneje. Medtem se je francoski generalni štab v času ko je temnela Joffrova slava, odlomil za novo taktiko. Princip, »da pridobiva ar-tiljerija ozemlje in da ga pešci le zasedejo , ki je igral važno vlogo leta 1915 in 1916, je bil zavržen v korist večjega poguma. Zdelo ^e je kakor da je francoskemu generalnemu štabu postala vzor akcija Nivelle-Mangi-nova dne 24. oktobra pri Verdunu. To je tvorila tudi temelj Nivellove slave. Nivelle je bil prepričan, da je s svojimi častniki našel sigurno in hitro metodo onemogočenja nemške obrambe. Prepričan je bil tudi, da se ta metoda lahko uporabi tudi v večjem in največjem merilu. Menil je, da se zveča tudi uspeh v odgovarjajočem razmerju, če se deset- do petnajstkrat poveča obseg podobnega napada. Kakor je imel Falkenhayn i pri napadu na Verdun neprestano v mislih 1 zmago pri Oorlicah-Tarnovu, tako je leto Prosveta. ORLOV. Opereta v treh delih. Spisala H. Ma-risehka in Bruno Granichstadter, uglasbil B. Granichstadter. Po vseh receptih dunajskih operetnih kuhinj sfabricirana jed s primernimi dozami sladke senti-mentalitete, papricirana s kopico večinoma dvoumnih in neslanih dovtipov. Vsebino tvori za lase privlečena in malo verjetna zgodba o strojniku (ruskem careviču) Aleksandru, njegovem • žiai/-nem kamnu Orlovu, starem cu Walschu in še enem paru . in Dolly), z vso za dunajsko opereto običajno navlako. Skratka: za zdrav kvarna in za normalen želodec nepie' bavljiva jed. Muzika je včasih oml^dn0 sladka, včasih draži pet6, vselej je P® prav malo originalna. Uprizorili in izvajali so to čudno *** devo v veliko veselje publike, zlasti ženskega dijaškega stojišča, ki je ves raz‘ Igran cepetal z nogami, ploskal ter zahteval ponavljanje najbedastejših ^ (Kvintet v II. dej.) Med igralci so se ¥°f stavili predvsem ga Poličeva, naša P11' kupljiva in šik subreta, g. Drenove®' okreten in eleganten igralec, gg. P°v^e in Peček ter ga. Balatkova. O petju ven ge. Poličeve seveda ne moren10 mnogo govoriti. Režija g. Povheta je bi*8 dobra, dirigentu g. dr. Švari ni šlo Pr®* več od srca, balet je lepo plesal in ce'° pel. Pri reprizi ni bilo tolikega navdušenja kot pri premijeri, gledališki bi*' gajni pa na obeh dosedanjih in tudi u® vseh bodočih uspehih v saniranje radi čestitamo. Vse Orlove dovtip® i0 za par dobrih kranjskih, ribniški ^ se ž njim ne bom več pečal. "”~C m Iz krogov gledaliških abonentov na» pišejo: V operi biljeterji med Pavzf“ v parterju odpro vrata, da po.teno v avditorij. Posetniki, ki promemrajo ta čas po hotniku tega ne čutijo. Naj bodo vrata med pavzami, ki so pri nekaterih predstavah neznosno dolge zaprta. REPERTOAR NARODNEGA GLEGALI' ŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. 12. aprila, torek: Ti in jaz. Red C. IB. aprila, sreda: Lumparij vagabundu« Red E. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 12. aprila, torek: Prodana nevesta. G°e dirigent Oskar Nedbal. Izven. 13. aprila, sreda: Tajda. Red B. Basist Josip Križaj v ljubljanski °£a_ ri. Danes v torek poje znamefljt0 e. sovsko partijo Kecala v »Prodani H sti« eden najodličnejših članov zagr® ške opere g. Josip Križaj, sta'’ zfa“ ljubljanske gledališke R j lp. če bi bila cela zapadna fronta pod enega samega poveljnika. Znan Jf 'fo J« n Lloyd Georgov izrek: »Nočem ,re*Si3i e ali oni general boljši, pač pa je kakor dva.« „rD»-) (Dalj« Dnevr.e vesti ZAKAJ NE TUDI PRI NAS. Francija in Anglija sta tudi letos Uvedli letni čas in vse kaže, da bo poslala v deželah zapadne demokracije uredba letnega časa trajna. Jasno je, da niti Francija niti Anglija ,ne uvajajo letnega časa iz kaprioioznosti zato’ ker je dokazano, da pomeni ni cas štedenje in da je tudi zdravju ons en. Ne moremo razumeti, zakaj ne Angležev!1 ^ primeru Francozov in vsakem6 ^ v resnici komodnost v Ali Smo lru *n Povsod najvišji zakon? bmtaJdS* 'ak° boga“’da in zanimivosti Poljanske <_'ea ' ~~ ^a se ne zatrosi nov napa- Cvetja v jeseni«, vasico Zgornjo To sem trdil in trdim zategadelj, šk,T ^ to iuli3a 1921, pred viso-un čebeljnjakom sedeč, razodel sam ■ r‘,. au Tavčar, ki je moral to pač naj-ie vedeti- - Dr. Ivan Prijatelj. KrajevnlTrganSclia udS V.Zagr6bU- nih oficirjev v Zagrebu ?enja reZerV' Poseben Jdbor, kaS£ /bere gmotna sredstva za ^tSitev spomenika kralju Petru v Zagrebu. * 1 ^bi,sk Jrancoske mornarice v Spli-anlHair i'*? P°r05ai0: V kratkem obišče vojne moriia0- oddelek francoske k‘ se mudi sedai v roške vojne h? V em morju- Franco* časa. Je ostanejo v Splitu dalje mster^l?®, nalezliivih bolezni. Mi- novo ur^Kar0dno zdravie izda te dni lezni in ° pobijanju nalezljivih bo-Na nnj, organ,izaciji higijenske službe, finančnem1 Zfdevne odredbe v novem ~ Nove strokov«^® 16Je.1Zd8lan-govine iii industrije je odoh^il?lster tr' uranovi,ev nekoliko' 1 kt IX? fr1*b0 M se bodo te sole ustanovile. ’ d n; „ V finanžnem ministrstvu. Te ŽLS.T ««« strokovni izpili v samo urad ’eta državne sbifh « J0 ze naJmanj ?, “ « kandidatov Prijavil° se * oko- škoslovaške^1 zaposlitev «a če- sl o vaškem iavliaH k(f*ul.at na Cešk°- težave aUni ’ ^ vladalo tam velike dr^vliaUi t ZaPr ‘Ve V- da imaio naši da si S ,kl odhaJa3o tja z namenom, Zato sa ■ ei° delo, Pri tem znatne ovire. dela v ffl6 vsem, ki hočejo iskati tja, dokler •.0s^ovaški, da ne odpotujejo poslitve. lln> ui zagotovljeno mesto za- šola v Beogradu. i v Beogradu novi .Uamerava ustanovi-sebno fakulteto nn-r8°vsko š°i° kot P°" s°ke šole se m.A .lverze- Delovanje vi- Ile izda poseben zakon^?’ d°kler se — Knn» akon potom naredbe. v'i Polovi5reS rezervnih oficirjev. V pr- «J«v, ki se ga udeleže d.leg,,, £ £ Poit Važno za iilate^ste- Ministrstvo iU teleora'a je odredilo, da se na ki Beat°dnem bizantološkeni kongresu, fieog,. ° vr§il od 11. do 15. aprila t. 1. v P°Štne pV' otvori začasna pošta. Vse dane na koa ®’ ^ ^odo v tem času prečo barvo in 5resu’ ^odo žigosane z rde-Jlapis v latin Se^n’m žigom, ki bo imel !°dni Koiur,'C\!n ciri)ici >IL Medjuna-aiverzitet« ',zantiologa — Beograd, S°8»«'ftn°i!.a8titev sP0,n»na blagopokojne s°Pi‘°g ” Jela£‘inove je poklonil njen Svrhe S Jelačin star. v dobrodelne 11 ol v in sicer: Ubožnemu Sicer: UDOznemu u°vskP » Cine Vič 2000 °in. ubogim tr- ‘‘emu S/V000 Din’ dijaškemu podpor- Mudski , !vu >Domovina« 1000 Din, ?ih10oo n nji 1000 Din’ dru§tvu sle-r« l^’- tr8°vskemu društvu »Mer- nlr/ j P’ klubu tr8- akademikov in> društvu »Atena« 1000 Din. — Darovi za tombolo >Dom ubogih«. Nadaljni darovalci: Veletrgovina Šoštarič, delikatesna trgovina Uhler, Robaus Karl, Schell Franc, Pisanec Ivan, Franc Rainer, K or man Franc, Gaspari in Fa-ninger, Kovačič trgovina stekla in porcelana, Svetek Paula, Igo Baloh, Tschel-ligi, Heričko Pavel, Gajšek, Kuhar V., Janeš et Horvat, Schober, Vizjak Maks, Vizjak Rud., Novak Albin, Macun, Me-jovšek, Antloga Jos., Lotz, Kovačič Ivan, Golež Anton, Graenitz, Laufer, Koser, Rado Tipal,Karpišnik, Huber, Žagar Jakob, Schmidt in drug, Kravos Ana, Miki, Kolar, Jos. Sulič, Vrhunc, Novak Rud., Leyrer Roza, Kovač. — Koncert »Grafike« na Golniku. V nedeljo dne 3. aprila je priredila »Grafika««, pevski odsek ljubljanskega grafičnega delavstva, v zdravilišču za tuber-kolozne na Golniku brezplačen dobrodelni koncert. Koncert se je vršil v nabito polni dvorani, ki jo je zasedlo okoli 120 bolnikov, ki se zdravijo v zdravilišču in ljubljanski udeležniki, ki jih je preko 100 spremljalo pevski zbor. Pred odhodom na Golnik je »Grafika« obiskala v Križah grob svojega pokojnega člana in poznatega športnika Franceta Učaka. — Na Golniku je odpela »Grafika* 12 izbranih pesmi dokaj vzorno in je navdušila vse poslušalce, ki so pevce pri vsaki točki burno aklamirali. Pevci so se tudi potrudili in so priznanje zaslužili v polni meri. »Grafiki« se je za umetniško izvajanje zahvalil v imenu bolnikov šef-zdravnik dr. Neubauer, v imenu uprave zdravilišča upravnik g. Čepljak, v imenu SK Ilirije se je zahvalil za ža-lostinko na grobu Franceta Učaka g. Šircelj, v imenu »Grafike« pa jim je odgovoril g. Kosem. Bolniki so v znak pri-znanjfl in zahvale okitili pevce s šopki vijolic. — z lepo prireditvijo je agilna »Grafika« pokazala, da pravilno pojmuje svojo nalogo in da zna biti tudi požrtvovalna. Ni se strašila stroškov, da napravi bolnikom, ki pogrešajo vsako razvedrilo, malce veselja, ki je najboljše zdravilo. Poleg zahvale bolnikov zasluži »Grafikac tudi naše polno priznanje. — Dnevni red zagrebškega kongresa stanovanjskih najemnikov. Za jutrišnji kongres stanovanjskih najemnikov v Zagrebu se pričakujejo delegati iz vseh krajev države. Dnevni red kongresa je sledeči: 1. Slovesna otvoritev kongresa. 2- K°nstituiranje. 3. Današnji položaj stanovanjskih najemnikov z ozirom na no-v i stanovanjski zakon, nadaljna zaščita interesov stanovanjskih najemnikov. 4. Nujne izpremembe stanovanjskega zakona (referent dr. Perl iz Maribora.) 5. Stanovanjski problem in naša samouprava. 6. Gradnja malih stanovanj. 7. Mednarodno gibanje stanovanjskih najemnikov (referent Ljudevit Vencajz). d° v Nar°dnem gledališču pred- mSJ Kas*®"™" t “ pokonča™nj0 rjavega hrošča Letos je hroscevo leto. Vsled tega se bo pojavil rjavi hrošč povsodi v velikih množinah. Ker povzroča ta hrošč, kot znano, na polju, v gozdovih in na vrtovih veliko škodo, je izdal vel. župan ljubljanske oblasti razglas, v katerem poživlja župane, da ukrenejo vse potrebno glede pokončavanja hrošča. Občinski predstojniki, oziroma posestniki, ki bodo dolžnosti, ki jim jih nalaga nared-ba velikega župana zanemarjali, bodo kaznovani z denarnimi globami. Posestniki bodo morali plačati vrhu tega tudi de°vkf Za P°^rauje hrošča, ki se izve-du SDor«h slu&l'jih P° občinskem ura- pritegnejoZUS0nlŠO,Sk° 0b!asti0 lahko delovanju pri zat^anhThf fr sko mladino. nju hrošSa tud‘ sol- — Razpisana mesta. Rektorat ]jub_ ljanske univerze razpisuje na filozofski fakulteti mesto profesure ali docenture za gegrafijo in za romanistiko. Prošnje je vložiti do dne 19. maja. — Razpisana je služba namestnika državnega pravdnika v Celju. Prošnje je vložiti do dne 20. maja pri višjem državnem pravdništvu v Ljubljani. — Služba občinskega redarja. Razpisana je služba občinskega redarja v Rogaški Slatini. Prošnje je vložiti do 30. aprila. — Nov švedski konzul v Beogradu. Švedska vlada je imenovala ravnatelja Agrarne in komercialne banke v Beo- gradu g. Gezo Stuksa za častnega generalnega konzula v Beogradu. Ekse-kvatur mu je že podeljen. — Iz državne službe. Za strokovnega referenta za živinorejo pri velikem županu mariborske oblasti je imenovan dosedanji uradnik kmetijskega oddelka Franc Černe. Upokojeni so: administrativni ravnatelj pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani Lojze Dular, šumar pri šumarski upravi v Boh. Bistrici Makso Rupnik, srezki podšumar pri okrajnem glavarstvu v Ptuju Alojzij Barle in okrajni gozdar pri velikem županu ljubljanske oblasti Franc Kalan. — Iz vojaške službe. Dosedanji pomočnik komandanta dravske divizijske oblasti brigadni general Sava Trifkovič je imenovan za namestnika komandanta zetske divizijske oblasti na Cetinju. ■ ■ ■ Lfublian ka operet. J ■ - ■ ■ Tor 12 ap ila 1927 ij ■ ■ Dirigent: Osttar N«-aba | K**cal: Josip Križ,, S ■ — Na Dunaju je položilo tekom 1 leta 20.000 oseb maniiestacijsko prisego. Ce je kdo komu kaj dolžan in noče plačati, ga upnik lahko toži. Ce po pravo-močnosti sodbe kljub temu ne plača, ga lahko zarubi. Ce upnik kljub temu ne pride do kritja svoje tirjatve in stroškov zahteva lahko od eksekuta, da položi takozvano manifestacijsko prisego, to se pravi, da mora sestaviti eksekut zapisnik vseh stvari, ki so njegova last ter priseči, da nima nobene druge lastnine. Ce dolžnik tega noče storiti, ga da upnik lahko na svoje stroške za v zakonu določen čas zapreti. Lansko leto je moralo na Dunaju položiti vsega skupaj 20.000 oseb manifestacijsko prisego. — V Franciji bodo mobilizirali v slučaju vojne tudi ženske. Francoske ženske so doživele te dni neprijetno presenečenje. Poslanska zbornica je sprejela zakon, ki pooblašča vlado, da se mobilizirajo v slučaju vojne ženske pravta-ko kot moški. Sicer ženskam ne bo treba odriniti z orožjem na bojno polje, temveč uporabljale se bodo za gotove vrste pomožne službe. Kljub temu je izzvalo sprejetje zakona med Evinimi hčerami v Franciji mnogo razburjenja. Zakon mora potrditi še senat, kar se bo pa nedvomno zgodilo kljub protestom ženstva. — Za one, ki se zanimajo za nemško ortografijo. Avstrijska uradna »Wiener Zeitung« objavlja sledeči razglas avstrijskega prosvetnega ministra: »Da se preprečijo v bodoče številne zamenjave, ki se dogajajo v pismenem občevanju glede besede »Wage« (priprava za tehtanje) in AVagen« (priprava za vožnjo), posebno v pluralnih oblikah, je sklenil avstrijski ministrski svet po. iaicijativi notranjega ministra, da se izpremeni madna ortografija besede »Wage« (pri-pra\a za tehtanje) tako, da sfe bo pisala odslej ta beseda v vseh oblikah ednine in množine, kakor tudi v vseh sestavah v bodoče z dvema »a« = Waage. Ta način pisanja se sprejme v uradno ortografijo za avstrijsko republiko. — Sovjetska Rusija in raziskavanje Severnega tečaja. Kot poročajo iz Lje-ningrada, je bil ustanovljen tam oddelek mednarodne družbe za raziskavanja severnega tečaja potom zrakoplovov. Deloval bo sporazumno z družbo za raziskavanje polarnih pokrajin, ki obstoji na ljeningrajski univerzi. Priprave za polet na severni tečaj so v polnem teku. Prva ekspedicija poleti na severni tečaj s Zeppelinom, ki ga bo dal družbi na razpolago za mesec dni dr. Eckener. Za nadaljnje ekspedicije zgradi družba svoj lastni zrakoplov. . —Židovske kolonije v sovjetski Rusiji. Kot poročajo sovjetski listi, je določila sovjetska vlada zopet večji kompleks na Krimu za kolonizacijo z Židi, ki se žele baviti s poljedelstvom. Na kompleksu je prostora za 2080 rodbin. Skupno z dosedanjimi kolonijami bodo obdelovali Židje na Krimu 175.000 hektarjev zemlje. V Ukrajini, v guberniji Kerson, kjer so naselili zadnje leta v večjem obsegu žide, je ustanovila sovjetska vlada poseben židovski distrikt, ki tvori admini- strativno enoto. Od prebivalstva tega di-strikta, ki šteje vsega skupaj 18.000 prebivalcev, je 87 odstotkov judov. — Čeden policijski pi9ar. Pred subo-tiškim okrožnim sodiščem se vrši obravnava zoper bivšega policijskega pisarja Aleksandra Radivojeviča, ki je poneveril na službenih mestih v Subotici, Beogradu, Bajmoku in Molu vsega skupaj okoli 60.000 Din uradnega denarja ter posilil v Subotici neko 10 letno deklico. Po zadnjeomenjenem zločinu je bil aretiran, po končani preiskavi pa izpuščen do obravnave na svobodo, ki je pa ni dolgo užival. Zakaj, že prvi večer je izvršil nov zločin. Predstavil se je neki ženski kot sodni zapisnikar ter ji izvabil pod pretvezo, da bo izposloval, da bo izpuščen njen sin iz zapora, 5000 dinarjev. Po tem činu je bil zopet aretiran. Pri obravnavi je vse očitane mu grehe priznal, dasi je preje trdovratno tajil. Sodba še‘ ni znana. — Proces Marek končan. Senzacionalni proces Marek, o katerem smo ope-tovano poročali, je končan. Vsi obtoženci so bili glede zločina goljufije na škodo zavarovalnice oproščeni. Obsojeni pa so bili radi obrekovanja in zapeljevanja h krivemu pričanju, oziroma radi krive prisege: Emil Marek na 4 mesece, Marta Marek na 3 mesece, Pavla Loebenstein na 3 mesece, Karl Mraz pa na 6 tednov ječe. Marija Mraz je bila oproščena. Vsi obtoženci so bili takoj izpuščeni na svobodo, ker jim je bil vštet preiskovalni zapor v kazen. Ing. Emil Marek bi bil imel odsedeti še 5 dni zapora, vendar mu je pa sodišče na prošnjo njegove svakinje Pavle Loebenstein dovolilo 3 mesečni odlok kazni ter ga izpustilo obenem ž njegovo soprogo na svobodo. — Po proglasitvi obsodbe so se odigrali v sodni dvorani dramatični prizori. Mare-kova soproga je padla svojemu soprogu okoli vratu. Vsi bivši arestantje ne morejo dovolj prehvaliti kulantnega postopanja, ki so ga bili deležni od strani sodnikov in paznikov. Omeniti bi bilo, da se je dal voditi sodni dvor bolj od humanih, kot juridičnih motivov, ter je izrekel oprostilno sodbo kljub neugodnemu izvidu izvedencev. — Če bo morala zavarovalnica izplačati Mareku zavarovalnino 400.000 dolarjev, bo odločilo civilno sodišče Izgleda pa, da bo zavarovalnica k temu prisiljena. VELI A IZB ER A raznega perila, modernih bluz, nogavic itd. se dobi po nizkih cenah pri Ign. Žarol, Sv. Petra cesta — Roparski napadi v Bolgariji. Iz Sofije poročajo: Čim je zazelenela gora in nastopilo lepše vreme, so se pojavili v raznih krajih Bolgarske zopet številne roparske tolpe, ki so izvršile že več napadov. Bolgarske oblasti so podvzele vse potrebne mere ter kaznujejo roparje, ki jim pridejo v pest, drakonično. Konštaitirati pa je treba, da je število roparjev v primeri z lanskim letom padlo. — Tri stote opija so zaplenili te dni v Berlinu nekemu Perzijcu, ki se je zastrupil s strihninom. Perzijec je pripadal družbi, ki je trgovala z opojnimi strupi. Ker je prišla policija družbi na sJed, je izvršil samomor. Ob priliki hišne preiskave so našli v njegovi pisalni mizi oporoko, v kateri zapušča dvema svojima prijateljema dva kovčega, ki ju je imel shranjena pri nekem špediterju. Kovčega sta vsebovala mesto navedene vsebine vsega skupaj cel stot opija. Poizvedovanja so ugotovila, da je dobil samomorilec opij deloma kot »vzorec brez vrednosti«, deloma pa po tihotapskih potih iz Teherana. — Angleško sukno po solidnih cenah dobite pri Franc Pavlin, Gradišče št. 3. Ljubljana. — Samomor Ljubljančana v Celovcu. V soboto je izvršil v Celovcu samomor polkovnik v pok. g. Edvard Moro, zadnji poveljnik bivšega a. o. železniškega in brzojavnega polka. Vrgel se je pod vlak. Pokojnik je bil potomec ugledne in priljubljene ljubljanske nemške rodbine. Prihajal je tudi po prevratu redno v svoje rojstno mesto na letovišče. Blag mu spomin! 1— Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča svoje člane, da je na občnem zboru dne 29. marca 1927 med drugim soglasno sklenil: »V smislu sklepa občnega zbora Gremija trgovcev v Ljubljani z dne 29. marca 1927 je članom gremija pre- povedano dajati društvom ali korporacijam darila bodisi v denarju ali blagu. Člane, ki se ne bodo strogo držali sklepa občnega zbora naj gremijalno načelstvo v smislu § 24. grem. pravil ostro kaznuje. Sklep stopi takoj v veljavo. Gremijalno načelstvo naj poskrbi, da dobi vsak član čimpreje tablico z natisnjenim današnjim sklepom proti odškodnini 5 dinarjev. — Tablico je nabiti v trgovini na vidnem mestu.« — Ta sklep je mestni magistrat kot obrtna oblast I. stopnje na podstavi § 127 obrtnega reda sistiral ter njegovo izvršitev prepovedal. Vsled tega se sklep občnega zbora do končne rešitve priziva ne more uveljaviti. Gremijalno načelstvo je na seji eksekutive, ki se je vršila dne 11. aprila 1927 sklenilo proti odločbi mestnega magistrata vložiti priziv na velikega župana ljubljanske oblasti. — Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova ulica 12 so darovali: — Posojilnica Maribor 100(1 Din, Hranilnica in posojilnica Škofja Loka 500 Din, g. Miklavc R., Ljubljana 100 Din, g. Magister Vinko, Ljubljana 20 Din, ga. Šmid Amalija, Ljufljana 20 Din, g. Dolinar Fran, Ljubljana 20 Din, g. Jagodic, Celje 30 Din, tvrdka Bolafijo mesto venca pok. g. Favali .100 Din. Vsem darovalcem najiskrenejša hvala. — Odbor. ŠPORT. Proiesijonalne rokoborbe za svetovno prvenstvo na Dunaju. 24. dan. Favorita v lahki teži, Čeh Mrna in Francoz Chevalier, se borita 25 min. neodločno. Simpatije publike so na strani Francoza, ki se bori zelo fair. Tudi nadaljni boj Ogra Barothyja in Dunajčana Ka-wana ne prinese odločitve. Edini zmagovalec tega večera je Rus Petrovič, ki porazi manjšega in lažjega Francoza Verveta s svojim špecijalnim prijemom double-nelzonom. Zadnji boj: Estonec Jaago in Avstrijec Lobineyer poteče isto-ta.co neodločeno. — 25. dan. Dunajčan Kawan se spusti s Čehom Mrno iz stoje v most, padec se mu ponesreči in mesto v most pade na obe rameni in je premagan. V težki teži ostaneta dva boja neodločena in sicer Rus Petrovič proti Nemcu Sckwarzu in Rus Paradanov proti Avstrijcu Lobmayerju. Pač pa zmaga Dunajčan Steinbach Francoza Verveta, katerega prime v parternem boju za tilnik in ga z desnico prevali na hrbet. Gospodarstvo. X Trgovski stiki z Ameriko. Gene-ralnei konzulat SHS v Buenos Airesu sporoča, da bi neka večja ugledna on-dotna tvrdka reflektirala na dobavo: fižola, orehov, suhih sljiv in suhih višenj, kalcijev karbid, soda kaustika in port-land cement. Reflektira se samo na prvovrstno blago, ki more vzdržati konkurenco na ondotnih trgih. Oferte z vzorci poslati konzulatu z izkalkuliranimi cenami jranko Buenos Aires ali Monte ^ideo. BORZE. Ljubljana, 11. aprila. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih Rupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 86.5 — 87, Vojna škoda 340 — 0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100, Pra-štediiona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 430, Vevče 135 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les neizpremenjeno čvrsta, za deželne pridelke mlačna. Zaključenih 10 vagonov lesa. — Ljubljanska kreditna izplačuje od 11. t. m. kupon (12 Din za delnico). Zagreb, 11. aprila. Devize: Ne\vyork ček 56.75—56.85, London izplačilo 276.2 do 277, Italija izplačilo 272.01—274.01, Berlin izplačilo 1350.5—1353.5, Dunaj izplačilo 800.5 do 803.5, Budimpešta 994.77—997.77, Praga izplačilo 168.3—169.1, Švica izplačilo 1094 do 1097. Curih, 11. aprila. Beograd 9.13, Ne\vyork 519.875, Pariz 20.35, London -25.25, Berlin 123.225, Milan 24.9875, Dunaj 73.10, Sofija 3.7-5, Varšava 58, Praga 15.40, Bukarešta 3.19, Budimpešta 90.65. To In eno. Novo cepivo zoper revmatizem. Kronični revmatizem je ena od najbolj razširjenih bolezni, ki mučijo človeštvo. Leta 1922 je obolelo v Angliji na revmatičnih boleznih od 13 in pol milijonov članov bolniških blagajn 370.000 oseb, kar je povzročilo bolniškim blagajnam 2 milijona funtov sterlingov (okoli 560 milijonov dinarjev). Pri neki večji bolniški blagajni v Berlinu so zabeležili leta 1920 7.336 slučajev raznih revmatičnih obolenj z 242.632 izgubljenimi delavnimi dnevi. V Avstriji so izplačali leta 1925 revmatikom nič manj Rot 2 milijona šilingov podpor. Spričo teh dejs.ov so vzbudili uspehi ki so se dosegli pri lečenju revmatizma z novo iznajdenim kožnim cepivom »Cu-tivaccin Paul« po vsem svetu veliko pozornost, tako v krogih strokovnjakov, kot v široki javnosti. Pri najtežjih obolenjih (athritis deformans) je bilo doseženo v 64 slučajih od 100 znatno izboljšanje, v 21 slučajih od 100 pa popolno ozdravljenje. Pri nevralgiji je bilo 15 slučajev od 100 popolnoma ozdravljenih, pri 41 slu čajih pa se je doseglo znatno izboljšanje. Pri ischiasu je bilo popolnoma ozdravljenih 47 odstotkov, pri 45 pa se je doseglo znatno izboljšanje. Izredno ugodni rezultati lečenja mišičnega in sklepnega revmatizma s ce- pivom »Cutivaccin Paul«, ki ga je izna-šel dvorni svetnik prof. Paul, bivši ravnatelj državnega zavoda za cepljenje na Dunaju, upravičujejo domnevo, da utegne postati to cepivo v prihodnjosti glavno zdravilo zoper revmatizem. Želeti bi bilo, da bi se tudi pri nas po vzgledu Anglije in drugih kulturnih držav ustanovil ob sodelovanju državnih oblasti, socialnih institucij, organizacij »Rdečega križa«, bolniških blagajn itd- komite, čigar naloga bi bila energično pobijanje zelo razširjenih revmatičnih bajezni, ki povzročajo narodnemu gospodarstvu veliko škodo. S VENGALI PRIBIL FAKIRJA M KRIŽ. V soboto je znani mojster sugestije Svengali - Vrba presenetil praško občinstvo z novo senzacijo. Pribil je namren točno po starorimskem običaju nekega fakirja na križ. Fakir, ki je vajen, da si prebode roke, noge, jezik in telo, je vzdržal na križu s pribitimi rokami in nogami zelo dolgo. Za ljudi slabih #v' cev in mehkega srca je bil pogled*1* križu pribitega fakirja tako grozen, pogleda niso vrdržali in padli v o medte' vico. Na križu pribiti fakir pomeni naj' večjo senzacijo, ki je bila v varieteji) sploh kdaj vidna. Poleg tega je Svengak pokazal še par drugih neverjetnih ■slučajev. Tako je s pomočjo sugestije p°' polnoma utrpnil telo nekega medija-Medij je postal popolnoma brezčuten-Svengali je položil otrplega medija na naslonjali dveh stolov, tako da je bil0 telo oprto samo pri vratu in pri členkih. Nato se je v sredo telesa vsedel R1 telo medija je ostalo popolnoma — Izvajanja Svengalija so nara^0 budila največjo pozornost. Vigfo Cavliag: nTt Školjka. Toda, kaj se godi tu? Zločinci so se spoprijeli in stepli z budističnimi duho-vmiki. Ko so prišli skozi vhod v zidu, je straža alarmirala duhovnike. V bojazni, da hočejo oropati tempelj, so svečeniki prijeli za orožje in pogumno planili na roparje. Okrvavljeni roparji in duhovniki v svilenih oblačilih so se valjali v prahu. Noži so zveneli in pištole so streljale. Roparji so se tako borili, da so zapazili zasledovalce šele, ko so bili ti že tu. Vodja naenkrat zakriči na ves glas, hoteč opozoriti svoje tovariše pred nevarnostjo. Gotovo se mu ne bi posrečilo, da bi zbral svoje tovariše krog sebe, če se ne hi pripetilo nekaj, kar je odvrnilo pozornost duhovnikov od njih. Pred templjem so stali po japonski navadi trije svečniki za ogenj. Eden od roparjev je skočil tja, krepko brcnil svečenik, da je padel na oltarjevo zagrinjalo, ki je pričelo goreti in v nekaj minutah je vzplapolal velik plamen v templju. V splošni zmedi se je posrečilo roparjem, da so pobegnili po nasprotni rebri hriba. Tempelj je bil na znotraj okrašen s ten- kim rezljanim lesom. Ogenj je na mah pogoltnil vse. Plamen je prešel s templja na pagode in jih vžgal; veliki ognjeni jeziki so se dvigali vedno višje, požar se je vzpel do nebes ;tu je šumelo, cvrčalo, les se je rušil k tlom; moder dim je vlaval v ogromnih stebrih kvišku. k Tu se je oglasil veliki gongon v stranskem stolpu, sveti zvon, ki zazvoni le tedaj, če je tempelj v nevarnosti. Njegov bronasti glas je govoril v tihi noči in ves Tokio ga je Bul. Takoj, ko »e je .pričelo njegovo *yo- nenje, je nastal v vsem mestu odmev. Na severu in jugu, na vzhodu in zahodu so pričeli gongoui odgovarjati. Alfred je skočil na zid. Ozrl se je na mesto, ki mu je ležalo pod nogami, čudni glasovi, petje in godba je vstajala iz globine, vonj orienta je napolnjeval zrak, daleč tam na reki je videl sampane in džuke, kako so drsele po vodi, na obzorju pa je žarel mika-dov grad — hiša tiosčerih luči iz globine pa so se dvigali k njemu sladki glasovi daljnih gongonov. Alfred je molče gledal na to čudno mesto. Tam v temi je sedela gospodična Aliča! Ah, njenih zlatih oči ni mogoče pozabiti! Aliča, Aliča ... Medtem so se Beit, kapitan, policijski častnik ter duhovniki hitro posvetovali o zasledovanju roparjev. Vročina belo-žarečega templja je postajala že neznosna, tako, da je bilo nemogoče ostati še dalje na tem kraju. Beit je zaklical: »Nič nam ne koristi, če še dalje čakamo. Moramo naprej! Ali usmrtimo mi roparje, ali oni nas umorijo sami. Naprej!« Lasje so mu bili zmršeni, obraz in roke so mu krvavele, obleka mu je visela kakor cunje ob telesu. »Naprej!« zagrmi in vsi planejo v džunglo, da zopet poiščejo sled za roparji. Na drugi strani hriba je bila le ena pot mogoča za roparji, široka deželna cesta na severni strani ob parku Ueno. Naprej v ostrem teku! O železniškem prelazu so zasledovalci prišli že tako daleč, da se je streljanje zopet pričelo. Beit in njegovi uslužbenci, .policija in kakih deset duhovnikov je prispelo do prelaza tik, ko se je spustila pregraja. Vlak se je bližal. Bajlakov je tekel naprej. Nepotrpežljivo se je pognal preko pregraje in je bil že na dru- gi strani, ko je pridrvela niim« rill Medtem, ko je vlak odrezal Rusa ' se je čul strel in pretresljiv ^ik- Alfredu je oblil čelo pot, srce mu je P»«el° burno u,rl' j pati. Kaj se je zgodil o? Komaj se je pregraja dvignila, je Alfred že skočil preko nje. Na sredi ceste je ležal Bajmakov. Roparji so spoznali, da se je eden od zasledovalcev upal predaleč in so kaznovali njegovo drznost s smrtjo. Beit se je sklonil preko mrtveca. Iz prsi se mu je Izvil' jok. Toda odtrga se in obraz mu postane trd kot granit, ko zakliče s stisnjenimi zobmi: »Dalje! Dalje!« In odhiteli so dalje po stezi. V mesečim se je svetil prah kot srebro, steza je bil® kot snežena in palme so dvigale svoje vrhov® do nebes, vse je bilo mirno, tiho, tako skrivnostno tiho. Narava ni slutila ničesar o 8*° zotah te krvave noči. Dalje! Pet minut kasneje zadene kapitan od roparjev s krogljo iz revolverja. Ravn0’ ko je hotel zaviti izza vogla, ga je zade ‘ kapitanova kroglja v tilnik. »Nam bo dalo vsaj malo poguma,« je Ztl godrnjal kapitan in stekel dalje. (Dalje prihodnjič.) iF Najpripr«vncjže šiva) < V likO « i, i Ut kil? rA' »troji in ■ y- . •t PITZNER Znamke GRITZNEK, ADLER, HHOHIKS * prostim tokom (Freilaul), pneumatika, olje ter posamezni deli (najnovejše opreme). Edino I« V Ljubljani, blizu Prešernovoga spomenika ob vodi. Telefon 2915. Najnižje cene, tudi na mesečna odplačila. VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfitteiSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zihitvajt* ponudbo. Tnlnlon It«v. 2389. Tehnično in hlgijenično najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji. __ v Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta It. la, H. nadstr. I&S Uubu K iO S S MEJTN1 TBC MALI OGLASI. Oddajo s© 1. julijem t. 1. 3 'La vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. primerne za zdravi ali za pisarne. Nasl°v pove uprava lista. Kontoristinjs samostojna moč, vešča knjigovodstva, korespondence, stenopisja in strojepisja, išče službe. Po- Lahek postranski zaslužek na domu, za obojni spe . . . . isce siuzue. ru-i- - - nudbe prosi na upravo zo. od 14 let naprej, br lista pod značko »Več- posebnega znanja; duevB letna .praksa«. j zaslužek 20 do 25 Dih . — j j^(jor ge zanjm8t naj po ^aStOIlJ - j §jje za pojasnilo aa poul' spalno sobo i in vzorec dela 10 DL „0,0dobijo pri tomboli »Dom ubogih« na a*° ae*° P ,, velikonočni pondeljek. -.kaka prevara, aa mladi Srečk« v trafikah ali za- no je velikega pomen družni pisarni »Mojmir«. Maribor, Koroška e. 10-1. Ponudbe na upravo lid* pod šifro: »Čas je zl»t0< TISKARNA „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. «32. TELEFON ŠTEV. 2852. Se priporoča aa vse v tiskarsko stroko spadajoča dela Oglašujte v »Narodnem Dnevnik*1