Leto UOL ŠL fie LfaMfana, torek as. izhaja vsak dao popoldne, tsvzemsi nedelj« in praznike. — ineeraa do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst 4 Din 2.50 od 100 do 300 vrst 4 Din 3. večji tnseratt pettt vrata Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. ca inozemstvo Din 25-— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN tJPRAVNlftTVO LJUBLJANA, Bnafljeva ulica stev. 4 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 ln 31-26 Podrutnlce: MARIBOR. Strosamaverjeva 3b — NOVO MESTO, ljubljanska c, telefon 91 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon st 66; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 103 Postna hranilnica v LJubljani S t. 10.351 Proračunska razprava v senatu: Senat kritizira politiko vlade Obširne razprave v senatu o prosvetni, notranji in zunanji politiki — Senatorja dr. Kramer in Pucelj o razmerah v Sloveniji — Sen at zaseda skoraj permanentno in bo jutri končal proračunsko razpravo Beograd, 23. marca., r. Proračunska razprava v senatu se bliža koncu. Senat ima skoraj permanentne seje in bo najbrže že jutri končai podrobno razpravo, nakar bo zaključno glasovanje o proračunu. Posebno živahen je bil v senatu včerajSnji dan, ko so bili na dnevnem redu proračuni pro- svetnega, zunanjega Ln notranjega ministrstva. Debata o teh proračunih je osvetlila nase notranaje politične prilike in nas mednarodni položaj, mnogo pa se je razpravljalo tudi o prilikah v Sloveniji, pri čemer so padle zelo zanimive in značilne ugotovitve. Frosveta in slovensko učiteljstve Pri proračunu prosvetnega ministrstva je med drugim povzel besedo tudi senator g. Ivan Pucelj, ki se je bavil zlasti z delom >prosvetnega diktatorja« Erjavca in je osvetlil ozadje velikih učiteljskih premestitev lansko leto. Minister prosvete g. Sto-šovič je v svojem odgovoru priznal, da nikjer v celi državi ni bilo po službeni potrebi premeščenih toliko učiteljev, kakor v Sloveniji. »Slovenec" ni sveto pismo! Senator Pucelj je opozoril prosvetnega ministra tudi na pisanje »Slovenca« in njemu podobnih listov v Sloveniji o prosvetnih razmerah, pri čemer je citiral poročila ljubljanske katoliške agencije »Torg«, ki obvešča o razmerah v Jugoslaviji izšel jeni-ške Liste v tujini. Minister prosvete je izjavil, da >Slovencu« ni verjeti, ker so ga že dostikrat zasačili, da piše neresnico in da tudi ni sveto pismo, ki bi se mu moralo vse verjeti. »Slovenec* objavlja bogzna kake statistike, ministrstvo pa ima službene podatke. Slabi izgledi za učiteljske kandidate v Sloveniji Zelo zanimiva so izvajanja prosvetnega ministra glede brezposelnih učiteljskih kandidatov. Tudi v tem pogledu ima Slovenija rekord. Od skupnega števila 800 brezposelnih učiteljskih kandidatov jih je »amo v Sloveniji 700. V teku letošnieti? ^1-skega leta je bilo na novo nastavljenih 80 učiteljskih kandidatov. Ni pričakoval, da bo v tem pogledu žel kritiko opozicije, ker so druge pokrajine glede nastavitve učiteljskih kandidatov odrezale mnogo slabše, kakor pa dravska banovina. To je zelo težaven problem in je položaj tak, da bodo morali učiteljski kandidati v Sloveniji morda še po 5 do 6 let čakati, preden jih bo mogoče nastaviti. Tega pa ni krivo ministrstvo, nego nesistematična prosvetna politika dravske banovine, ki je dovedla tako daW Oprostite, da moram s tega mesta naglasili, da se bo dravska banovina v pogledu učiteljskih kandidatov utopila v svoj: lastnJ masti. V dravski banovini so imel: dolgo vrsto let kar 6 učiteljišč. Senator Pucelj: ^Med njimi so bila tri samostanska.« Minister Stošovič: »Da. to so bile šole brez kontrole, ki so iz leta v leto producirale vedno večje število učiteljskih kandidatov, tako da imajo sedaj v dravski banovini kader 6 do 7 sto mladih ljudi, ki absolutno ne morejo dobiti zaposlitve. Smodej se je spet osmodil Najbolj zgovoren v senatu je postal zadnje čase g. senator Fran Smodej. Tudi včeraj je smatral, da jih mora »zasoliti« tem preklicanim slovenskim nacionalistom, ki vsak dan berejo levite nlemu in njegovi to-varšiji. Njegovo zagovarjanje g. Erjavca in njegove prosvetne politike pa je izzvalo v senatu samo salve smeha. Se večji aplavz opozicije je žel, ko je skušal aevati v eno vrečo komuniste in jugoslovenske nacionaliste. Priznal pa je. da komunizem pri nas ni bil še nikdar tako razširjen, kakor pod sedanjim režimom. Razume se samo po sebi, da je g. Smodej tudi Sokolstvo obrneta! z blatom in ga po »Slovenčevem« receptu dolžil komunizma Povedal je tudi, da notranji minister proti komunizmu nima drugega leka kakor pendrek. Senatorji so med bučnim smehom pritrjevali senatorju Puclju, ko je dejal, da si vladna večina prihodnje leto gotovo ne bo več izvolila tako slabega zagovornika Zadoščenje slovenskemu učitelj s tvu Senator Pucelj je v svojem govoru omenil tudi nesramno natolcevanje * Slovenca« proti slovenskemu učiteljstvu. ki so ga pavšalno obdolžili najbolj nemoralnih zločinov. Dejal je med drugim: Doživeli smo tako veliko sramoto, kakršne smo celo v Sloveniji le redkokdaj deležni. Našel se je človek, ki je javno obtožil vse slovenske učitelje z navedbo 12 nemoralnih stvari, ne da bi pri tem navedel !e eno samo ime. S tem je bila vsemu učiteljstvu nanesena strašna kleveta. Učiteljsko udruženje za dravsko banovino je tega gospoda ponovno pozvalo, naj navede imena, toda vse do danes je ta gospod molčal. To je tako strašna kleveta, da jo je treba na tem visokem mestu svečano obsoditi Toda naj ve slovensko učitelj-stvo, da takšen človek ne more žaliti našega poštenega učiteljstva vse dotlej, dokler ne bo vrnil notarju g. Bakoniku v Kranju onih 32.000 din. ki jih je prejel za neko mojo intervencijo, kakršnih sem napravil za časa svojega 7-letnega dela v Beogradu morda nad tisoč... To iznašam na tem mestu, da potolažim slovansko uči-teljstvo. ki jc bilo na tako obrekljiv način sramoteno. Na drugi strani mi ie čast. da mu s teira visokega mesta tako v svojem, kakor v imenu kluba senatoriev JNS in vse stranke, ki jo imam čast zastopati pošliem pozdrave z izjavo, da borno vsi o>ij»ii tsk to ko se nam bo prožila prilika. da ponravimo vse krivice, ki so se iim zeo^e. f,ribarno pritrjevanje na levici). Zunanja politika Jugoslavije rv-izpravo o zunanji politiki je otvoril ministrski predsednik dr. Stojadinovič s kratkim ekspozejem, v katerem je govoril najprej o notranji politiki, naglašajoč, da je sedanja vlada načelu narodnega in državnega edinstva dodala še nekatera druga načela. Prehajajoč na zunanjo politiko, je dejal: Prepustil bom ministru dr Korošcu, da vam bo podrobneje govori! o vprašanjih notran-; politike, toda ne morem si kaj. d* ne bi ugotovil dejstva, da so notranje razmere v naši državi danes mnogo boljše-kakor so bile- ko smo prevzeli državno upravo Uspehom na polju notranje poli tike so se pridružili vidni uspehi tudi na polju zunanje politike. Osnovne črte naše zunanje politike- podane v deklaraciji 4. julija 1935, so se z uspehom izvajale v prejšnjem letu. Vdani ideji miru med narodi, zvesti paktu Društva narodov, smo razvijali v prijateljskem duhu naše razmerje z vsemi državami, s katerimi imamo diplomatske odnose V debati je najprvo govoril senator dr. Grga Andjelinovič, fc je v obširnem govoru podvrgel kritiki celokupno zunanjo politiko in naglasi!, da je enako nejasna in nedoločena kakor >e notranja politika vlade. Za njim je povzel besedo senator dr Albert Kramer, ki je med drugim izvaial: b. januar v zunanji politiki Kakor v notranji politiki, je 6. januar tudi v zunanji politiki položil nove temelje. Razmere, kakršne so bile pred šestim januarjem, so omajale tudi nas zunanjepolitični položaj ln dajale neprijateljem nase države pogum, da so rovarili proti nam in že sanjali o novem zemljevidu sšredme Evrope, sesti januar pa jih je poučil, da je Jugoslavija trdno odločena braniti svojo nedotakljivost in neodvisnost Naš* zavezniki so te razumeli in odnošaji s prijatelji in zavezniki so dobili čvrstejšf osnove. Veliki kralj (Jedini tel j je osnova. Balkansko zvezo in poiožil temelje jugcs!ovensko-bol-garskemu zbližanju. Oni. ki so pozneje prevzeli vodstvo zunanje politike, so imeli lahke delo. ker je bilo že vse pripravljeno. Kljub temu pa izgleda, da je politika Jugoslavije, kakor v notronjem, tako v zunanjem političnem pogledu krenila z jasno začrtane poti ter da tavamc v negotovost. Senator dr Kramer je viaglasil da ie težko ocenjevati zunanjepolitični položaj, ker vlada dosledno odklanja vsako tesneiše sodelovanje z Narodnim predstavništvom in lahko samo po izjavah tujih državnikov in po komentarjih tujega tiska ugibamo o smernicah in potih naše zunanje politike. Senator dr. Kramer Je zahteval od predsednika vlade pojasnila o paktu z Bolgarijo, o razmerah v Balkanski zvezi in o odno-šajih Jugoslavije v Mali antanti. Senat je sledil njegovim izvajanjem z največjem zanimanjem ln pozornostjo in ie govornika nagrodil z iskrenim pritrjevanjem. Odgovor dr. Stojadinovica Ob zaključku razprave je ponovno povzel besedo ministrski predsednik dr. Stojadinovič ki je zavračal kritiko zunanje politike. Zatrjeval je, da ni nesoglasij ne v Balkanski zvezi, ne v Mali antanti. Kar se tiče odnosajev do Rusije, gre vsaka drsava svojo pot. Očitki inozemskega tiska in inozemskih državnikov, da Je Jugoslavija pod sedanjo vlado nelojalna, so samo znak ne- , vezniStvo manifestiralo o priliki skorajš- poučenosti. Meseca aprila bo v Beogradu i njega obiska prezidenta CSR dr. Beneša. konferenca Male antante, ki bo razblinila Glede Španije je izjavil, da je Jugoslavija vse dvome, še bolj pa se bo neomajno za- popolnoma nevtralna. Dr. Korošec o notranji politiki Razpravo o notranji politiki je otvoril notranji minister dr. Korošec, ki je imel kratek ekspoze. Omejil se je na naštevanje zakonskih načrtov in uredb ter pravilnikov, k: jih je ministrstvo Že izdalo ali jih še namerava izdati. Prehajajoč na politične zakone je dr. Korošec izjavil, da bo vlada izdala nov volilni zakon še ie takrat, ko se ji bo to zdelo potrebno in ko se bo pripravljala na volitve Istočasno bo izdan tudi nov društveni zakon. Tiskovni zakon smatra vlada za perečo zadevo. Priznava, da je sedanji zakon izredno strog. Zato naj bi bil novi zakon milejši. Omogoči naj tiskovno svobodo, toda tako, da bodo zavarovani državni interesi. O razmerah na Hrvatskem je dejal, da se razvijajo popolnoma v mejah zakonov. Kar pa je proti zakonu, pa bodo že odpravili. Obširno je nato navajal statistiko požarov in povedal, r'a pripravlja zakon o požarni policiji. Pohvalil je policijske organe, ki so se tudi pri občinskih volitvah dobro obnesli. Kar se tiče smernic notranje politike, pa senat ni izvedel nič konkretnega. Dr. Korošec in dr. Stojadi- novič sta se namreč izgovarjala drug na drugega, češ. Oba pa sta ugotavljala, da vlada v Jugoslaviji zadovoljstvo in da je vse v najboljšem redu in je vsaka skrb v tem pogledu odveč. Posebno pa se jugoslovenskim nacionalistom ni treba razburjati ... Senat razpravlja globoko v noč Po -govoru dr. Korošca se je razvila o notranji politiki obširna debata, v katero sta posegla med drugimi tudi senatorja dr Kramer in Ivan Pucelj, ki sta temeljito orisala razmere v dravski banovini in prikazala položaj v pravi luči. Notranji minister dr. Korošec jima je neprestano vpadal v besedo, senator Smodej pa si je zaman prizadeval, da bi omilil njune navedbe s svojimi »duhovitostmi«. Senat je nato sprejel tudi proračun finančnega ministrstva, nakar je bila seja pozno ponoči zaključena. Vladne čete napredujejo na vsej črti • Nova letala in tanki izzivajo paniko med Italijani Pariz, 23. marca. r. Republikanska ofenziva na frouti pri Guadalajari se neprestano nadaljuje. Na vzhodnem delu fronte ima to napredovanje značaj izboljšanja fronte. Z zavzetjem Almadronesa na ara-gonski cesti so republikanci prisilili frankovce, da so brez odpora zapustili mesti Hela, Masegozo in Cogoljudo, ker bi bili sicer popolnoma odrezani od zaledja in zajeti. Značilno je napredovanje vladnih čet na zapadni fronti. Tu so se doslej frankovci dobro držali. Sedaj pa so se morali umak- niti. Vladne čete so zavzele Padiljo de la Hita Ln Valfermoso de las Mohas in Casas de san Galino ter so napredovale za se-iem kilometrov. Vsa poročila pričajo o uspešnih akcijah vladnega letalstva. Posebno zanimivo je v tem pogledu pripovedovanje ujetnikov. — Ujeti italijanski oficirji trde, da so vladna letala izredno odporna, dočim kakor papir rušijo tudi najmočnejše oklope italijanskih tankov. Izgleda, da so začele vladne čete uporabljati neke nove vrste dosedaj neznanih letal in bomb. Belgija zahteva nevtralnost Pogajanja belgijskega kralja v Londonu London, 23. marca. z. V diplomatskih krogih z največjo pozornost j? zasledujejo pogajanja, ki jih vodi z angleškimi državniki belgijski kralj Leopold, ki je včeraj prispel v London. Včeraj je imel dolg razgovor z zunanjim ministrom Edenom. Ti razgovori se bodo danes nadaljevali. Jutri bo v kraljevem dvorcu prirejen d^ner, na katerem bodo ugotovili končni uspeh teh pogajanj. IXsedaj ni bilo izdano nikako službeno poročilo. Ld£»ti se omejujejo zgolj na domneve. »Daily Telegraph«, ki ima dobre zveze z zunanjim ministrstvom, piše,, da zahteva Belgija, naj bi AngUja, Francija, Nemčja in Italija v srvečani skup ni i^'avi zajamčile nedotakljivost m nevtralnost Belgije ter se obvezale, da ji bodo priskočile na pomoč, če bi bila njena nevtralnost ogrožena in bi Belgija pomoč izrecno zahtevala. Pogrešana angleška vo j vodka LONDON, 23. marca. z. Od včeraj popoldne pogrešajo 721etno vojvodko Bratford. Včeraj popoldne je s svojim letalom odles tela z londonskega letališča v neznano smer jn se ni več vrnila V o vodka Bratford je že od svojega 60 le-!a t^aroeti navdušena ietalka in je že če*?to popolnoma čama napravila dolga potovanja po zraku. Tudi včeraj je odletela popolnoma sama. Govor se, da je nameravala i>oleteti nad poplavlje na ozemlja, lekali so jo vso noč sirom vse Anglije, a doslej o njei niso odkrili še nobenega sledu. Mislijo, da je morala kje zasilno pr<«=>tat% vendar pa 5* "i izključeno, da e-e je ponesrečila. Papeževa enciklika nemškim skušom Rim, 22. marca. AA. Papeževa enciklika na nemške >kofe, ki so jo objavili listi kmalu po enciklLki zoper komunizem in brez-boštvo, je napravila v vseh rimskih krogih najgloblji vtis. Papež je že v prejšnjih letih govoril v svojih enciklikah zoper komunizem hkratu tudi o verskih teorijah nacionalnega socializma, letos pa je prvič izdal ločeno enciklike o komunizmu in o položaju katoliške cerkve v Nemčiji. Posebna eicnklika o stanju katoliške cerkve dokazuje, da pripisuje papež stališču nacionalnega socializma do cerkve enako važnost kakor komunističnim teorijam, obsojajoč oboje enako. Papež je upal, ds bo mogoče po diplomatski poti doseči od Nemčije, da izpolni svoje obveznosti do svete stolice, prede.* se ta odloČi za svoj zadnji korak. V encikliki nemškim škofom odklanja pa* pež vsak program, ki bi se naslanjal na božsnstvenost države. «BSBSSSSSSSSSSSSBBBBBMBSSMBSHIIBSSBSSnHBSS*S Postani la ostani član i Vodnikove družbe! UrvatsM „Junaki" Pc&LtiiCv. s £,pL»ka dr. Mačka, Milutin Majer (piršejo ga tudi Mayer> je v »Hrvatskem dnevniku«« naznanil ustanovitev novega društva za telesno vzgojo naroda. Organizacija se bo imenovala >;Junak« in ne bo politična, marveč le vzgojna. Članstvo bo iz vrst mladeži, odrasli bodo društvu le za kontrolo in za pomoč mladini. Starešina »Junaka« g. Majer je seveda takoj zagotovil javnosti, da ustanovitev društva odobrava sam predsednik dr. Maček. Zanimivo je, da je sarajevski nadškof dr. Sarič takoj prihltel s priznanjem te organizacije, češ da bo hrvatska mladež rajši pristopala k »Junaku«, kakor k njegovim križarjem. Vendar so tudi nadškof sarič sklicuje na odobritev dr. Mačka, osobito pa priporoča novo mladinsko organizacijo, ker je v njenem vodstvu dr. Pro-tultpac, eden izmed voditeljev hrvatske Katoliške akcije. Čarih, 23. marca. Beoerad 10»—. Pariz 20166. London 21.4475. New York 439.135, Bruselj 73.95. Milan 23.125. Amsterdam 240.25. Berlin 176.60, Dunaj 80.40 — 81.80, Praga 15.31. Va*sav& 83.10. Bukarešta 3-35. poCitieni oQ$o\nik Za izločitev Zagreba iz savske banovine V Zagrebu je izšla Iti. t. ni. prva številka novega lista, ki nosi ime »Zagrebačka Pošta«. V podnaslovu so po vda rja, da je »neodvisen list /a komunalno politiko, gospodarstvo in za socialna iti kulturna vprašanja«. »Zagrebačka Posta« izhaja vsako soboto in je torej tednik. i.;imimk in izdajatelj lista je: Binozu, nakladni / » vod, čigar predstavitelj je dr. V. l*a\lako-vič v Zagrebu. Odgovorni urednik lista je Oton Flajnik, tiskarnar pa Ivan Itast. Kal« >no politično smer bo list zastopal, se po člankih, priobčenih v prvih dveh številkah, ne da presoditi. Zdi se, da si je »Zagrebačka Pošta« nudila pred vsem nalogo, da izvojuje administrativno izločitev Zagreba iz savske banovine. Na čelu lista namrer objavlja članek, v katerem izvaja: »V političnem življenju se često pojavljajo nejasne borbe, za katere se javnosti nikdar ne pojasne razlogi. Znano je, da je administrativna pora/delitev naše države v devet banovin samo politična geometrija, proti kateH nastopa dr. Maček kot politični predstavnik hrvatskega narodnega pokreta. Ni niša naloga, tla postavljamo kakršnekoli z«ih*e\e politične prirode, kar popolnoma prepušča;.io odgovornim politikom. Ako pa vendarle danes iznašamo zahtevo — za katero hočemo pričeti horbo. da jo (»ž'votvorimo — ki je politične prirode, ne delano tejra zato, da hi zagazili v politično areno, marveč zato, ker vsebuje to vprašanje v sebi vsa vprašanja javnega življenja mesta Zagreba in se tiče vseh n;is meščanov. Mi zahtevamo, da se Zagreb administrativno izloči iz savske banovine in da zavzame isti položaj, ki ga ima danes Beograd, ki vobče ni vezan na nobeno izmed devetih banovin. Ta zahteva nima za e'di. da izzove rivalnost Beograda, marveč račun:« samo z dejstvom, da niso Beograjčani obremenjeni s tolikimi hano-vinskimi taksami in dajatvami, kakor Zagrebčani, ki morajo poleg mestnih dajatev nosiil tudi banovinske«. — Prav isti razlogi, kakor v Zagrebu, obstoje tudi v Ljubljani za administrativno Izločitev iz bano-> ine. Samo v tem primeru bi se mogla Zagreb in Ljubljana enake* lepo razvijati, kakor Beograd in uspešno v gospodarskem pogledi? toAunsSRStfl I niim! Prevelika vnema Zelotski moralisti v uredništvu »Hrvatske Straže* so napovedali hud boj srbski narodni epiki, češ da je skrajno nemoralna in ne vzgojna ter jo ie treba zato skrbno odst raniti iz šolskih čitank. Kot primer surovosti navaja med mnogu; »i drugimi i '»no znano grožnjo kraljeviča Marka svo-g jemu šarcu: »Ako mi ne vjameš vile, ti I izkopljein oči, da se boš potikal od drevesa do drevesa kakor jaz nesrečnik bre/ svojega pobratima«. Gospodje, ki se spotikajo nad tem in nad sličnimi pasusi, men da še niso čitali nikoli sv. pisma stare zaveze, ki je vse prej ne«^o zbirka moralnih anekdot v primer mladini. Tudi grška epika jim je morda neznana, ker bi se bili drugače spomnili, da je junak Odisej Izvršil nad 1'olifemom na neprimerno krutejši način enako grozodejstvo, kakršnega je kralievič Marko šele obetal svojemu šarcu. Vrhu tega je šarae vsaj toliko legendarna pojava, kakor orjak Polifon. Mladina to dobro ve in razloti, gospodje pri »Hrvatski StrSjM« pa rohne nad našo epiko, ker je srbska. Homerteva pa jo dobra ■/■'*<■ ker ni srbbkii. Zakaj so naše ceste blatne Aibe niska »Tribuna« objavlja članek, v katerem ostro napuda kartel tvornic za cement, ki prodajajo v tujini svoj izdelek po 16 in celo po U par za kilogram, domačim odjemalcem pa ga zaračunavajo po 60 par za kilogram. list pravi, da moramo mi gaziti po blatu naših slabih cest, medtem ko gre nas cement za bagatelne ceno v Alžir, v Kalkuto in v Venezuelo, kjer se grade dobre avtomobilske cesto. Cementni kartel je ustavil delo v nekaterih tvornicah, samo da lažje vzdržuje pretirano visoko ceno. Ako se od cene Din 61.32 za 100 kg, kolikor je moral plačati za dobavljeni cement neki šlbeniški graditelj, odbijejo trošarina, državni davek, dostava na mesto uporabe in iztovarjanje v skupnem zne*ku Din 20.8*?. ostane tvornici cementa čistih Din 40.50 ali približno 40 par pri kllograiou. I* 1935 smo izvozili v inozemstvo 47t.441 tif kg eement • v vrednosti Din 17,066.164. To pomeni, da je kg cementa postavljen na ladjo, stal le 16 par. Domači ljudje morajo, plačati kg po 40 par, da ga tujci zato lahko dobivajo toliko ceneje. _ Vremensko poročilo Rateče-Planica: 3, dežuje, 20 južntjn snega. Planica-Sltna: 0, sneži. 7 južnega sneg.i na 40 podlage, mala skak Jnica uporabna. IManlca-Tamar: —2, sneži, južen snep nt 100 osrenjenega snega. Peč, Petelin jek: —2, sneži, 15 južnega snega na 110 podlage. Triglavska jez.: —6, jasno, ■ - 300 suhega snega. Stanlčeva koča: —4, jasno sevvruoapad-Hfl|t Kofee: 1, snefi na 80 podlu Krvavec: —2, sneži, 10 nov-- n^ga na 190 podlage, severozapadnik. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 55. marca TWT. Ljubljana, 23. marca. Pogajanja *a kolektivno pogodbo v ftavo m aucKi so se nadaljevala 17, in li. t. m. Zastopniki delodajalcev so predlagali spod njo in zgornjo mejo mezd, nakar so podali irt-oj predlog Se zastopniki delavcev. Danes dopoldne bodo zastopniki delodajalcev odgovorili na delavske predloge, jutri se pa bodo pogajanja nadaljevala. Veliko vpraSanje je, če bo prišlo do spo razuma, ker so znatne razlike med predlogom delodajalcev in delavcev. Največja razlika je med obema predlogoma v tem, da delavci predlagajo, naj se določi samo spodnja meja, torej minimalne mezde, do. čim so delodajalci določili tudi zgornjo mejo ali maksimalne mezde. Delodajalci so sklenili, da ne bodo več popuščali delavstvu glede mezd nad »gornjo določeno mejo in da bodo sicer prepustili poravnavo spora oblasti, in sicer banski upravi, kakor določa nova uredba o minimalnih mezdah. Po delodajalskem predlogu bi mezde znašale: Za predi elavca 6 do 8 Din na uro; za zidarje in tesarje s triletno prakso v prvi kategoriji 5 do 5.75, v drugi kategoriji pa 4.50 do 5.25 Dina za strojnike in ključavničarje in kovače 4 do 4.50 Din, orodjarje, SeUsiokltvce, In riosrje 3.75 do 4J0; za tesane s as* 3-ldtne prakso 3 do 1.70, težak« v dRIfl kategoriji pa 2.76 do *Jo; za vajeno* 2.25 do 3 Din* Po dek>jemaisicom predlogu bi os P* določila srnino minimalna mezda, kt bi naj znašala: preddelavec 7.60 Din na uro; zidarji v prvi kategoriji 6.50 Din; akterji v drugi kategoriji 5.76; strojniki, ktjoonvsd-čarji ie kovači 6.75; odrarji, Seleaekrtvci, strojni stroža j i 6; težaki do nad IS let sta rosti 4.25; težaki sspod 1& starosti 2.75; faeaderji 8; poklicni ricerji in kamnoseki 6.50; minerji in pomožni ricerji 6.50, čolnarji od ms 12; vajeci 1. leto 2.50. drugo 3 in tretje 4 Din na uro. V viMni mezd med obema predlogoma m v splošnem velikih rajnik, in as na prvi pogled zdi, da bi lahko prišlo do sporazuma, toda podjetniki hočejo vztrajati pri svojem predlogu in bi bili kvečjemu pripravljeni popustiti nekoliko glede na spod njo mejo mezd. Razen tega pa nočejo priznati nekaterih delitev delavcev na kategorije. Prišlo še ni tudi do sporazuma v nekaterih določilih splošnih pogojev, ki sicer ni so bistveni del pogodbe, a se vendar pogajanja zaradi njih lahko zavlečejo, če ne celo razbijeo© Bratovska skladnica v Trbovljah Pregled njenega poslovanja v lanskem leto — Nov upravni odbor Trbovtjp, 22. marca. Danes dopoldne so se zbrali v Čakalnici zapadnoga jamskega okrožja rudnika Trbovlje 28. februarja izvoljeni delavski zastopniki, da izvolijo delegate v upravni odbor lorajevne bratovske skladnice in da prouče poslovanje te ustanove v preteklem poslovnem letu. Skupščine so se udeležili tudi zastopniki delodajalca, ki so bili od družbe imenovani v upravni odbor krajevne bratovske skladnice, kot zastopnik rudarske oblasti pa je skupščini prisostvoval g. inž. Zupančič iz Ljubljane. Krajevna skupščina bi se morala vršiti že lani, pa je bila iz gotovih razlogov preložena. Z izjemo pokojninske blagajne je bilo poslovanje vseh ostalih panog rudarskega zavarovanja še dokaj ugodno, kar je bilo razvideti iz podanih poročil. Tako je štela bolniška blagajna v preteklem letu 2660 moških članov, 86 ženskih članov, 444 vpokojencev in 6290 svojcev, skupaj torej 9.4S0. Zdravniško pomoč je iskalo 4489 obolelih članov in 10147 svojcev. V tukajšnji bolnici se je. zdravilo 1348 bolnikov v skupno 19150 oskrbovalnih dneh. Zoravnik bolnice je izvršil 300 operacij in sicer 69 težjih in 231 lažjih ter 458 rentgen pregledov. Skupno je fcmelo članstvo 29.179 bolezenskih dnd. Bloniska blagajna je plačala hranartno za 21.693 dni, dočim je bilo v breme nezgodne blagajne zaračunanih za 1203 dni hranarine, začasno nezgodno rento pa za 854 dni. Umrlo je 10 članov in 58 svojcev. Na specijalno zdravljenje na svežem zraku je poslal odbor 20 članov in 14 žen ter 2 otroka, V toplicah se je zdravilo 16 članov in 11 žen. Zobozdravljenje je bilo dovoljeno 147 članom. V začetku julija je šlo 54 slabotnih otrok na 4 tedensko ta borenje v Go-renjovas na i škof jo Loko, odkoder so se vrnili vsi otroci okrepčani in zadovoljni. Bolniška blagajna je zaključila poslovno leto s čistim poslovnim prebitkom, ka/r je pač dokaz dobrega poslovanja uprave. Manj razveseljivo pa je poročilo pokojninske blagajne. Lani je bilo vpokojenth 33 aktivnih članov. Vdovska pokojnina je bila priznana 21 vdovam, sirothoska pa 27 sirotam. Umrlo je 18 vpokojencev m 8 vdov. Odpadlo je 24 sirot, ker so dovrSili 16. leto starosti, 2 člana sta postala zopet dela sposobna, 1 vdova pa je postala zopet polnopravna članica. Stanje vpokojencev tukajšnje skladnice je bilo koncem 1936: članov 653, vdov 183, sirot 191. Primanjkljaj bolniške blagajne se je zaradi porasta števila upravičencev v letu 1936 zvišal in je za 185.337.54 višji kakor prejšnje leto. Ugodnejše je stanje nezgodne blagajne, ki šteje 139 članov nezgodnikov, 25 vdov, 40 sirot in 2 sorodnika. Na novo je bila priznana renta 14 Članom, 1 vdovi in l siroti, odpadlo pa je tudi 14 nezgodnikov zaradi zopetne pridobitve de lasp osobnost i, 4 sirote pa so odpadle, ker so dovršile 16. leto. Tudi nezgodna blagajna izkazuje znatnejši prebitek. Tudi brezposelni fond je ugodno posloval in so bile številnim brezposelnim članom nakazane večje in manjše podpore. V letu 1936 je lonci krajevni upravni odbor 5 sej. Upravni odbor je med drugim odobril nabavo novega rentgen aparata, v kuhinji nove bolnice rasne preureditve, na hiši v Gaberskem pa razna nuijna popravila. Tudi revizijski odbor, ki je pregledoval računsko m administrativno poslovanje je vršil redne preglede in Je našel take pri blagajni, kakor knjigovodstvu in računovodstvu vzoren red, vsled česar je tudi današnja skupščina soglasno odobrila predlagano odobritev računskih zaključkov. V upravni odbor so bili imenovani s strani podjetja za predsednika rudniški ravnatelj g. inž. Vitold Biskupski, za podpredsednika je bil izvoljen s strani delavskih delegatov g. Alič, dalje so bili ime novan-i v upravni ocfbor nadzornik g. inž. Burger. obratov, g. inž. železnik, g. inž. Pe trič. g. inž. Jeglič in g obratov. Widra, delavski zastop. so izvolili razen g. A lica ▼ odbor še g. Lukača, Zelen Seka, Hudarina, Križnika in spilerja. Izvoljeni so biti še delegati za glavno skupščino Bratovske skladnice, ki bo v prihodnjih tednih v Ljubljani, nakar je bil zbor zastopnikov bratovđ4ce skladnice zaključen. Odločitev v stavbni stroki Med predlogom detodajaloev ta delavoov ao 00 Krstna predstava slovenske operete v Mariboru Velik uspeh Rasbergerjeve operete „ Rdeti nageljni — Opereta narodnih motivov in napevov Maribor, 23. marca. Slovenska glasbena literatura je zopet za eno delo bogatejša. Mariborski nestor gledališča in priznani skladatelj g. Pavel Kas-berger ie uglashil opereto * Rdeči nageljnfc, ki je doživela pri snočhjj krstni predstavi v mariborskem gledališču popoln uspeh. Rasbergerjcva opereta jo svojevrstno Sfla*- beno delo, ker je skladatelj v njej združil značilne slovenske narodne napeve z lastnimi glasbenimi fantazijami, bi tvorijo prav lepo in harmonično glasbeno celoto Vsekakor so Rasbergerjevi >Rdeči nageljni« vid« no boljši od njegove prve operete >Prebri-»sanj A mor«, ki jo je kritika tudi 8 simpatijami sprejela. Med tem, ko je bila njegova prva opereta moderna jji glasbeno sodobna skladba, so >RdeČi nageljni«, kakor omenjeno, zbirka narodnega, pevskega in glasbenega bogastva in avtorju je treba v tem oziru priznali, da je v polni meri dosegel svoj cilj in je prj krstni prerLstavj zasluženo žel lep uspeh. Toliko kar se tiče glasbe. Libreto za njegovo novo opereto je napisala Milena Rasbergerjeva, Vsebina je vzeta iz naše narodne preteklosti in sega v dobo romantike. Dejanje se godi v Zasavju. Sujet je ljubezen štirih parov, ki se razvi* ja, kakor ie to v operetah ie običajno. Resnici na ljubo je treba priznati, da Kbretoni popolnoma dovršen. Dejanju manjka povezanosti in je tudi nekoliko predolgo. Z malenkostno korekturo se bodo daB ti nedo-statk] popravit1, tako da bo deto lahko deležno se večjega uspeha. »Rdeče nageljne« je reži ral g. Harastovič, ki je tudi nsštudiral plssne vložke in delo meceni ral. Pri vsem je imel zelo spretno roko, tako da je postavil na oder, kar je najboljše mogel Opereto je dirigiral gosp. Heroog, ki se je z lhibeznijo vBvel * glasbo. Med igralci naj omenimo viden uspeh gdene Jelke IgHčeve, ki je bila pevsko in igralsko na ocfifcnf vHHni in le vse krasne arije odpela z občutjem ter njej lastnim šarmom. Prav tako je bOa na vitini tudi ednna Ras nnnnfesvn« ^jeoa mladenka fb bila prepričevalna, plesi sijajni ta je bila tudi pevsko izredno dobra. G. Sancin je. kakor običajno, svojo vlogo odpel in odigral v vidno zadovoljstvo občinstva. Za zabavo sta skrbela g. Danilo Gorinšek in njegova soproga Slava Gorinskova, deloma pa tudi Wijaz g. Pranja Blaža, le žal, da je bila vlofja prekratka oziroma komično pre* skromna, kajtj nekoliko ver komike bi ope-retj le koristilo. Zelo je ugajal tudi g. Ver- donik. ki je zlasti pevsko pokazal napredek. Vsi ostali so po svojih močeh pripomogli do ospeba, ki ga Rasbergcrjeva opereta zasluži. Uspešno je nastopil tudi avtor tam. Na koucu naj omenimo, da so zlasti ugajale mnoge arije, dvospevi ki pa vložki narodnih pesmi. Posrečena je bila tudi zaroi« sel narodnih plesov v opereti, le žal, da Slovenci nimamo lastnih narodnih plesov, zato pa naj bi te nadomestile nase lepe narodne pesmi, tako da bi bila nova opereta res prava zbirka našega narodnega blaga. Krstna predstava je bila združena s proslavo 361etnega umetniškega delovanja avtorja g. Pavla Rasbergerja, ki ie prejel, kakor igralci, mnogo svežega cvetja. Gledališče je bilo docela zasedeno in je opereta >Rd©Ci nageljni t dosegla, kakor že omenjeno, telo top uspeh. J. G. Iz Ptuja — Tatvina s"rthrsn drevja. Nedavno so nssmnni prijatelji sadnega drevja na banovinski cesti pri Cirkovcih pokradli sodno drevje, kakih 13 dreves, vsajensh is 4 do 5 let. S tatvino so napravili cestnemu odboru nekaj nad 1000.— Din Škode. Zadevo imajo v rokah eroinikt — Trebuh m Je pniH V je Uvel 401etxrl delavec Ivan svojo mlado Seno Marijo Trstenjak v ker mstt ni botsia prepustiti posostia svorji hosrl ©on. tastu. Tudi v petek Je praUo med njimi do ostrega prepira sa je morala mati ponesti na pomoč svojega sina Franca Trstenjaka, ki je ros prisni v fadso ter pozval svojega svaka, da naj bo miren. Vso jene Je tedaj spustu Kukoveo sad svojega svaka ta ko se je Trstenjak vrnil iz hjfe, ga je Kukoveo sunil z nogom v trebuh tako močno, on mu ga je prereza!. Trstenjak je bil takoj prepeljan v ptujsko bomioo, kjer pa je kmalu po prevozu umrl Zadevo ima sedaj v rokah f^tlOr^ — Cvetno nedeljo smo preživeli v dežju in ni bil nič kaj vesela. Po ulicah j« bilo le malo ljudi, pa tudi butar salo mata. — Nezgod*. Kočar Ivan Lov rac v Erjavcih je goni na paso kravo, Id pa se je nenadoma splazila ter kočarja podrla. Lov-rec je zadobil težje notranje poSkodbe in so ga morali prepeljati v bolnico. Zahvala četnikov Ljubljana t 23. marca, Udruženje četnikov, za svobodo in čast domovine, pododbor Ljubljana, ^e najpri-srčneje zahvaljuje vsem darovalcem, ki so nam pomagali, da smo dan' naši obmejni postojanki Hotedrsici zopet državno zastavo, ki naj plapola za svobodo in čast naše domovine ter pošilja bratski pozdrav vsem bratom in sestram... 1 Jugoslovani! težka je bila akcija in ni niti približno doživela tistega finančnega efekta, ki smo ga pričakovali, in to kljub intenzivnemu dem. Večina Ustih, ki smo jim poslali okrožnico s sliko in položnico, je ostala gluha. Niso nam vrnili slike, niti se ne odzvali a kakim prispevkom, če hočemo govoriti odkrito, moramo priznati, da zaostajamo po svojem domovinskem čutu daleč sa našimi sosedi. Sramoten in neod-pustljiv je greb onim 91 Si? t ki so razglednico lepo spravili, ne da bi se spomnili nase — sestrice — zastave Hotedršica. Ne samo pri ljudstvu, celo pri oblastih smo naleteli na naravnost neverjetno gluha ušesa! Le 9% vseh se je odzvala našemu vahilu, katerim bodi Um potom izrečena najprisrcnejša zahvala. Bratje in sestre, bodite prepričani, da ostanete med nami v trajnem spominu kot dobri Jugoslovani! Zastava v Hotedrsici plapola. Ni nam mogoče pozabiti onega pomembnega in ve-častnega trenutka, ki se nam je vtisnil v srce, ko je na cvetno nedeljo, na pivi pomladanski dan in točno ob dvanajsti uri naSa državna obmejna zastava prvič za-plapolala v pozdrav vsem bratom in se. s tram ter jo je prvič, četudi le za trenutek poljubilo celo solnee s svojimi žarki. Ob tej priliki izrekamo zahvalo tuda logaškemu župniku g. Skubicu za blagoslovitev zastave, logaškemu pevskemu društvu za vae prisrčno in ubrano petje ter logaškemu Sokolu za njegovo požrtvovalnost in vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je bila ta pomembna svečanost tako lepa- Posebno se še zahvaljujemo uredništvu >Slovenskega Naroda«, ki nam je šlo v tej velevažni akciji za svobodo na čast domovine vedno a edino na roke. Protestirati pa moramo najodločneje proti tistim, Id so nam delali težkeče ter nas ovirali pri tej za naSo državo pomembni in važni svečanosti. pianistlčnega niko ter naravnost snom dokazal, da je niet po božji milosti. Naj najpJodovltejsl skladatelj Ostem, čigar eeliklh del v Ljubi jem ne poznamo, m Je pokanal v svojih Ateizmih, ki so nt daleč od diatonike, kot neumorni iskalec novih zvokovnih mninostl, ki ustvarja jasne in svobodne forme, ite-vimo občinstvo ni štedlto ■ priznanjem obema odltenims umetnikoma. Wt. sturm. b Celja —o StarokatoUska ahrifta bottm bo y f» tekom tednu po sledečem redu: Na venW oetrtesk bo ob 18.30 maša kot spomin na Zadnjo večerjo; med mašo bo skupna spoved in obhajilo. Na veliki petek (sanove-dan praznik) bo služba božja ob 9. dopoldne Na veliko soboto ob 19. bo obred vstajenja, nato pa Ws4?oslov*tev jestvin. Na veliko noč bo služba božja izjemno ob 10. Na velikonočni ponedeljek v Celju ne bo službe božje, ker bo ta dan služba božjja v TrbovLjaii in sicer oh 9. dopoldne v dvorani cs>koI ske^a doma. —c Mestno parno in kadno kopališče bo obratovalo zaradi ven^onoonsh praznikov v sredo, na veliki petek in rta veliko soboto ves dan. —c Delovni trg. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 51 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 18 oseb. posredovanj je bilo 10, odpotovalo je 10. odpadlo 34 oseb. Dne 20. t. m so ostali v evidenci 903 brezposelni 707 moškph in 19(3 žensk) nasproti 912 (702 moškima in 210 ženskam) dne 10. t. m Delo dobijo: 4 hlapci. 2 stavbna kJjučavničaria (predde-lavca) 2 kovača, med tema eden sa kovanje 6 komprimiranim zrakom, po 1 krotjač-, klepar in oskrbnik, 3 kmečke dekle, po 2 orožniJki kuharici, privatni kuharici, natakarici in servirki tor po 1 hotelska kuhitf-rica. hotelska sobarica in privatna aobsffi-ca. —c Umrl je v soboto v Liscah nri Celju 831etni oUčin«ki revež. Anton Offrin, v nedeljo pa je umrl v Gaberju 731etni tovarniški delavec .Tane« FUumkkcher. —o Dve nesreči. V ponedeljek je slamo-reznica zgrabila Mar^n.i Kokota, Rjna strežnice pri Sv. Petru pri Zidanem mostu za levo roko in mu zmečkala prste. V Dobo ven pri Ponikvi si jo lftletna hčerka žele z ni carske ga delavca Roža Buserjera pri padcu zlomila desno roko. Pcn^?«nM se zdravita v eeliski bolnišnici Iz Litije — Za naše sadjarje. Marljivi s reski kmetijski referent g. France šušteršič bo v zadnjem tednu marca in v vsem aprilu obiskal vseh 17 občin našega sreza. V zvezi z nedavno razdelitvijo sadnega drevja in arborina po znižani ceni bo imel povsod praktične sadjarske tečaje. Sadjarji litijskega sreza dobe podrobne informacije na pristojnih občinskih uradih, kdaj in pri katerem posestniku se bo vršil tečaj. Referent bo pokazal, kako se drevje pravilno sadi, obreze, gnoji. Škropi, pomlaja in oskrbuje. Prav tako tudi kako se napravijajo škropila ter kuha fvepleno-apnena brozga. V občinah, kjer uspeva kostanj, se bodo raz- Ne zamudite nem gospodinjstvu s materjo. Med Trete-atseio njsneee Osne na ml m- njakom m materjo njegove lo soglasja m je večkrat prišlo med nji- ugodne priložnosti in naročite za velikonočno številko »Slovenskega Naroda« takoj svoj oglas, ker izide za praznike naš list v posebno pestri rn povečani nakladi, a ostane v rokah čitateljev tri dni Uspeh tudi najmanjšega inserata je torej zajamčen. Oglase sprejema uprava do 26. marca do 18. ure. Koncert društva Glasbena akademija Ljubljana, 23. marca Produkcija državnega konservatorija, ki bi se morala vršiti ie 18. t. m., je na žalost Šele včeraj zaključila propagandni teden. S tem sta celotna prireditev, katere propagandna sila je bila prav v tem, da poda v čim krajšem času pestro sliko delovanja naših glasbenih šol, kakor tudi večer državnega konservatorija sam, precej izgubila na svoji pomembnosti. Na produkciji s podnaslovom ?Klasična in romantična glasbam, ki jo je otvoril g. prof M. Lipovšek z informativnim govorom, so nastopili rojenei solopevskega ter instrumentalnega oddelka in gojenci zborovske šole. Slučajna izolacija prireditve, ki bi se sicer lepo priključila trem prejšnjim, je pokazala pomanjkljivosti v sestavi in izvedbi sporeda, ker izgubi poslušalec stik s tem, kar je slišal prejšnje tri večere in ne presoja produkcije več kot neke celote, temveč kot samostojno prireditev. Žal nisem mogel poslušati poslednjih dveh točk, ker sem moral na koncert v frančiškansko dvorano. Koncert g. J. Gostiča in g. prof. M. L,i-povška je najpomembnejša prireditev te vrste v tej sezoni. Občinstvu sta se predstavila dva domača, zrela umetnika. Hote povdarjam njuno umetniško zrelost, ker apeliram na vse tiste, ki odločajo o teh stvaren, da dajo tako g. Gostiču kakor tudi g. prof. Lipovsku možnost, da svoje znanje do kraja poglobita in učvrstita. Običajno se skrivajo take želje recenzenta prav na koncu poročila, toda dragocenost obeh sinoćnjih koncertov postavlja to željo na prvo mesto, saj bo prav izpopolnitev teh zahtev jamstvo, da bomo doživeli Se mnogo takih umetniških večerov. G. J. Gostie je pokanal že po kratkem studiju na Dunaju tak napredek v tehniki te kvaliteti tena. da je vse presenetil. Njegova visoka muzikalnost in bogata čuvstvena skala, sta prišli v skrbnem ter suverenem koncertu posameznih točk programa, ki je obsegal dela Mozarta. Rossi-nijs, R. Stranama. Spi osen, Kreka, Pav-Čiča, Grebnnmove in Rahmeninova, popolnoma do izraza. Njegov spremljevalec g. prof. M. Lipov-Sek je v samostojnih točkah z deli skm-, dateljev Novaka. A. Cerepnlna. Osterca m I Soštakoviča. demonstriral tip sodobnega delili cepiči in kmetje bodo prisostvovali cepljenju kostanja. Za litijsko občino bo tečaj 24. t. m. ob 10. dopoldne v Gradcu pri LdtijL — Butare — ogledalo krize in slabe sadne letine, V nedeljo je bila velika revija cvetnih butar. Otroci se že' dolgo pripravljajo za kitenje butar. Letos nam je cvetna nedelja potrdila spet krizo, ki davi naše kmetovalce. Butarice so bile večinoma iz zelenja — saj mladina pride zlahka do bršljina. Butarice pa so bile drugače kaj revno okrašene: manjkalo je pomaranč in jabolk, kakor jih je ob debelih letih dovolj. Za pomaranče ni vec denarja.; zadnja jesen pa ni dala skoraj nič sadja. No, mladež pa je uživala tudi ob svojih skromnih butarah. — Srečke so dospele, Srečke Aerokluba >Naša krila« so dospele in Jih bodo prodajali učenci in učenke tukajšnje meSčan-ske Sole. Komad stane 10 Din. ŠAH — Pred odločitvijo državnega prvenstva Na TenTcenocno nedeljo se bosta pomerfla v borbi za naslov klubskega državnega prvaka Ljubljanski in Novosadski šahov, ski klub. Tekma »bo v Ljubljani in bo pomenila višek letošnje slino pestre šahovske sezone. Ljubljana je že star borec v državnem prvenstvu in je vedno igrala odločilno vlogo. Kolikor so nam na razpolago tečni podatki, je od L 1925 do letos padla odločitev vedno med Zagrebom m Ljubljano. Doslej je Zagreb zmagal štirikrat, Ljubljana pa dvakrat in ima slednja zdaj priliko, da si osvoji prvenstvo tretjič, V naslednjem hočemo podati kratek historiat dosedanjih borb za državno prvenstvo. L. 1925 sta Zagreb m Ljubljana igrala v /znam 4 :4, vendar js prvi postal prvak, ker je porabil za premišljevanje manj časa. Naslednje leto je Izubijana v semifinalu izločila Zagreb s 4Vs '-&h m je tudi v rmaki zmagala nasproti fitar botioi a 6:2. L. 1927 *o se Zagrebčani revanžirali in v semifmalu premagali Ljub ljano s 5 al ter zmagali v finalu. Naslednje prvenstvo je bilo šele čez 2 loti. Tknugtf je Zagreb, vendar Ljubljena ni sodelovala. L. 1900 je seuilfkinio vsnsl poMovno Zagreb m Ljubljano. Isid je bil 2:2, tooa žreb je odločil na Zagreb, kt js nato t finski premagaj Beograd s 2»/t: 1H% L£*> 1 jencani so pa asnedn zaradi boljšega končnika 2. mesto. PrttMMmjs tekmovanje js bnb 1. 1904. Ljuhtjana je preprtOsvamo porazila Zagrebčane a 7:1, v fmam pa četom ne gre Novi nad ko Je u snjjsJI premešal Bso-je ojntnfptm 0 mojstrov. sUov. oan. zveze. Za 4, april j» flfcZ raagaesia velik monetr tornir sa svoje verificirane člane. Prijav, nme ■naša 10 Din. Pri prireditvi bodo slasti upos*avSJQi zunanji udeleženci, tako da bodb Imeli najprimadne^e aalezniške Udeleženci bodo razdeljeni v pri-skin^ne, m zmacovalce js pa določeno vefcko število lepih knjižnih nagrad. KOLEDAB m Torek, 28. marca katoličani: Vlk-torin, Oton. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Port Artur. ZKD: Vihar nad Afriko ob 14.16 v Matici Kino Ideal: Dekle iz Schwarzwalda. Kino Sloga: Marija Baškirčeva. Kino Union: V vrtincu enega večera. Prirodoslovno društvo: predavanje docenta dr. gkerija >Antropološko dokazov«.-je očetovstva« ob 18 v predavalnici mine raloakega instituta na univerzi. , Krajevna arganlzacija JNS za kolodvorski okraj občni zbor ob 20. v gostilni Bre sovšek, Komenskega ulica, Predavanje g. Franceta M&rolta, vodje folklornega instituta Glas. Matice ob 20, v mali Filharmonični dvorani. DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Res!jeva cesta L Bahovec, Kongresni trg 12, Nada Komo tar, Vič — Tržaška cesta. Tisto o Madridu menda že poznate, da je največje mesto na s\-etv. Kmalu bo itin mesece, odkar korakajo nacijonalistične čete *kozi madridska predmestja, pa še \-ed no niso v mestu samem. N*W York in Lon don nista nič proti Madridu. A ta je kot rečeno že stara in bi jc nc pogrevali, da se ni pojavila o Madridu se ena. Izpred Madrida prihajajo zadnje dni čudna poročili, namreč rdeča tn bela. Z barvo poročit i/ pred Madrida je križ. (človek nc ve, za katero bi se odločil, da bi bilo prav. če je poročilo rdečer se lahko zameriš na demo, belo poročilo pa zopet ni po volji onim na /en", ln vendar bi kazalo odločiti se na splošno za bela poročila, peni v našem domačem tisku. Belo je vse- kar le malo diii po nedolžnosti — lilije, belo oblečene deklice, de vice in madridska predmestja. Slednja seveda ie niso pobeljena dolgo. In čudno, bela so zdaj, ko je nemara sneg že tudi pred Madridom skopnel. Prej so bile pa rdeča ali celo črna. Sploh je pa s tem Madridom in poročili izpred nje«a zadnje dni vse narobe. Kakor aprilsko vreme, so tudi ta poročila izpremenljtva. Prej so bila tiskana z debelimi črkami, da smo jih videli te k tir od daleč, potlej so se pa črke sušile in na zadnje so se tako posušile, da jih niti s po veče\'alnim steklom ne najdemo več. Vre me vpliva tudi na poročevalsko službo. Poročila s posušenimi črkami so bela. ker ffh sploh ne vi d ti. Bela barva je pa kot rečeno znak nedolžnosti in zato kar ostanimo pri nfi. V bodoče bomo prebirali tw pred Madrida samo bela poročila. Iz Maribora — Gtedalttče. Premiera zgodovinske Sha-wove drame >Sveta Ivana« bo na velikonočno nedeljo zvečer. Delo z blestečim dialogom riše tragedijo device Orleanske. Uprizoritev pripravlja glavni režiser g^sp. Jože Kovic. Naslovno vlogo igra gdč. Elvira Kraljeva. — Borza dela v Mariboru išče za to sezono tri kuharice. ReflektantintJe naj se zglase v uradu med dopoMaostomi uradnimi urami, — Na Marijin praznfk 3f3. t. m. bodo v Mariboru trgovine ves dan odprte. Tudi 5. aprila bodo v mestu trgovine ves dan odprte. — Bogat plen: 114800 Din, Te dni je ne. znani storilec vlomil v sobo pekovskega pomočnika Franca Orožarna v Velki in mu ukradel iz košare vse prihranke v znesku 1X200 Din, Za storilcem manjka vsaka sled. — Dve žrtvi nevihte. V soboto zjutraj je divjale, nad Mariborom silna burja, Močan veter je potrgal mnogo telefonskih žic, na Glavnem trgu pa je podrl skoraj vse stojnice. Veter je bil tako močan, da je dcvigziil v zrak mizo, ki je treščila na prodajalki zelenjave Pran-čiško Gačnik in Alojzijo Vertnik, ki gta nezavestni obležali in so jima morali reševalci nuditi prvo pomoč, — Planinski hotel na Pohorja. Ne zadnjem zborovanju Združenja gostiInlčar}ev v Mariboru je sprožil ravnatelj Pučnika g. LoOfl zamisel zgraditve modernega planinskega hotela ob novi avtoartobilaki cesti na Pohorju, Poseben otfbcr bo razmotrivši o tem vprašanju in upati je, da bo nase Pohorje dobilo mcKierno zgradbo, ki bo za tujski promet izredne važnosti. — Kazen za vlom v mrtva*nioo. Mariborsko sodišče je včeraj ohsodilo 401etnega delavca Avgusta, Frasa na eno leto strogega zapora, ker je nedavno vlomil v mr-tvaanico pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah in ukradel nekaj orodja, — V cerkvi se je poškodovala, V nedeljo zjutraj se je v frančiškanski cerkvi nenadoma zgrudila mizarjeva žena Avrellja Krasova z Aleksandrove ceste in nezavest, na obležala. Pri padcu na cementna tla se je nevarno poškodovala na glavi, tako da so jo morali reševalci prepeljati v boSnico. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek 23. marca: Zadnji signal Red A. Sreda 24. marca: Med Štirimi stenami Krstna predstava. Premljerski nborrma, Oetrtek 25. marca: zaprto. Petek 26. marca: zaprto. Sobota 27. marca: zaprto. OPERA Začetek ob 20. un. Torek 23. marca: Navihanka. Red Četrtek, 24. marca: Ples v matSvah. Rad Oetrtek 26. marca: napn Sobota 27. Štev. 60 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 23. mtrci Strem 3 DNEVNE VESTI — Grol Ceudenhove-C&llerjri pri kaeia namestniku Pavla. Knez namestnik Pavle je sprejel včeraj v avdijenci ustanovitelja panevropsko^a pokreta c^rofa Coudenhove* Callergia, — Velikonočne počitnice na narodnih Šolah v dravski banovini. Velikonočni odmor tnvja letos od vštetega 25. do vštetega 30. marca. 31. marca bo zopet reden pouk. — Soproga predsednika češkoslovaške vlade v Splitu. V Splitu se mudita so-vroga predsednika Češkoslovaške vlade Helena Hodža in soproga češkoslovaškega poslanika v Moskvi Fedora Paula. V Splitu ostaneta nekaj dni. potem p« odpotujeta na livar — Mnoco tujcev v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da prihaja zadaje dni vedno več tujcev v Dalmacijo. S parnjkom kraljica Marija se je pripeljalo v nedeljo 200 turi t?tov, večnoma Francozov, s pnrnikom prins cesa >Ol£rac pa Epe raj 1^0 večinoma Peljij-cev. Včeraj zjutra; ji? prispelo v ijpljt 90 uadžar?kih turj^ov in ver skupin lotovi-šcarjev iz Presto-kmaslodnik Petere in " Karadjonlje", k; so ]u najeli francoski turisti za velikonočno potovanje ob dalmatinski obali \> rn Grčiji. Skozi Čakovec je vozilo v nedeljo pet posebnih brzovlakov, s katerim1 se je pripekalo okroa fiOOO madžarskih izletnikov v Italijo. Danes je pa odpeljal H Budimpešte poseben vlak 700 izletnikov v Dalmacijo. Dunajski velefilm MARIJA BASKIRČEVA V glavnih vlogah: Lili Darvas. Hans Jaraj. Szoke Szakall m MATI Veliki Spijonažnl film iz junaških bojev za časa rusko-japonske vojne PORT A R T D R Adolf vVohlbriick Rene Deltgen Veliko filmsko delo po romanu pisatelja Štefana Zvveiga V VRTINCU ENEGA VEČERA V glavnih vlogah Gaby Morlay. Charles Vanel — Režija V. Tourjanskv — Sovo dopisnice t prometu. V promet so prišle ilustrirane dopisnice v spomin na proslavo lOOOletnice hrvatskega kraljestva. Na njih ie slika spom nsk<* bazilike Sv. Ci-rila in Metoda na Duvanjskom polju, pod njo pa napis v latinici >U e^omeu lOCKkjo- l krun^inja hrvatskega kralja To-Diislara< Do;.snice <=e prodajajo po 1 Din — Pomlad z viharji in nalivi. V nedeljo ;l prvi dan letošnje pomladi, ki nam . "inesla lepega vremana. Prevladuje še vedno močan \un s hudimi nalivi zlasti danes ponoc smo imeli hude nalive in vihar« je. ki so pa ob prehodu zime v pomlad itak običajni. Vse kaze, da lepega vremena še ne bo tako kmalu. — Vin^kj eejem v Ljutomeru. Kazalo ie, da bo ietoSnfj vinski sejem slabši ka-kor prejšnja leta Bil ie pa prav tako dobro za-loien pa tud! dobro obis'rnn kakor prejšnja leta, K.t stavljeno je biio 141 vzor c v viriH na»v»jć iz Uiutojnerskega okoliša, nokaj prav dobrih vzorcev pa je bilo tudi iz štrigovskega in nko zasneženi. Album ie na n^pokuro v pisarni SPD. T>iub!j.ana, A! p k sa ndrova eesta 4. — Dobave \n licit.-icj.'e. Oradbe-ni oddelek drrekcije državnih ž^lcznjc v L:uHrani sprejema do 25. t m. ponudbe za dol>avo razne železnine. Dravska r.idioniea v Ljub Ljsnfi Kobsridska ul. 43 sprejema do 20 t. m. ponudil za dol>avo nafte oglja, to-votne masti- benejna, stroiue*ra olja. cevi. pločevine in dr.: do dne 27 marca za dobavo raznih sfronjh dolov za dravsko ra dionico Direkciia drž. železnic v Subot.iei sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo železa, pločevine, laka cina emfitn v praha, i. dr. ter iekla za magnete Komanda podvodnega orož-a v Kumboru spreiema dr. 26. t. m. ponudbe za dobavo 18.000 m ;e-klene vrvi. Dne 25 marca bo v intendan turi drinske divizijske oblasti p:smena licitacija za dolvavo 13-RT»6 m drv Dne 26 marca ho v intendanturi ^t-Tbji dravske di vizi.iske ooUisfl v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo 2 motornih žag za rozaa:f drv. Dne 30 marca bo v intendanturi sta ba l»re-iraličke divizijske oblasti v Stjpu licitacija pa dobavo motorne žacc za drva One SI marca bo v intendanturi &taha bosanske drvjziiske oblasti v Sarajevu licitacija za dobavo drv. Prelmetn- oir'ruM so v pisarni Zbornico za T01 v Ljublja-ni na vpogled. — Vreme. Vremenska napoved pravj. da Ik> o4»l.!Čno. deževno in vetrovno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubi .ani M-iriboru, Beogradu. Skopliu in na Raba. Najviša t oni p er nt ura ie znašala v Skopliu 1£. v Tl^tv eradu 17, v Za£Tebu 10. v SpUtn 15. v Ma-ril>oru 1-1, v l4:ulT\-var« v Varaždinu v ponedeljek odpuščenih 120 delavcev jn delavk. To je v zvezi z re organizacijo obratovanja, ker bo tvornica v bodoče prodajala svoje izdelke po naročilih in ne ve? potom svojih prodajaln — Vas kjer ni nobenega siromaka. Vas Ovča blizu Beograda ie menda edina v nas šj državj. ki nima njenega podpore potrebnega prebivalca, niti nobenega brezposelnega- — Afera sr šampanjcem v Zagrebu. V Za- grehu imajo takozvano šam-panisko afero. Gre za etikete znane tv°rnice sekta v Gornji Radgoni Clotar Bouvier kj so jih pri-ieplja-li na steklenice tvrdke z vinom bratov Kasti. To vino tyo prodaiali po nekaterih zagrebških nočnih lokalih in *Mo ga je v promet precej. Baie je tvrdka Clotar Bouvier oškodovana za okroglih 400.000 Din. Tvrdka ie prekrt odvetnika dr Marku-lina vložila ovadbo in zdaj imajo afero v rokah oblasti. Iz Ljubljane —I j še je blagostanje ¥ Ljubljani. Skrb vrlih gospodinj je v dneh pred prazniki posvečena v prv: vrstj velikonočni šunki. Trg je z njo dobro založen, saj se grmadi jo na stojnicah cele skladovnice fime lepo preka jene domače šunke — po lf» in 18 Din za kg. Mesarji in prekai^valci s pridom ponu jajo izbrano blago, po katerem pa ne po* segajo vsi. sa1* dobiš v Ljubljani tudi dražjo in zato po mneniu neka'erih boljšo, iz drugih krajev uvoženo šunko po 2S do SO Din za kg. Če je razlka v dozdevni boljši kvaliteti vredna razlike v ceni. je pač vpra Sanie. vsekakor pa kaže nakup da je v Ljubliani še veliko blago*=tania- seve ne med širokimi sloji, temveč med precej številnimi posamezniki. —I] Razmere ma naM ^lavnj pošti postajajo čedalje neznosnejše. Preje ;e bila od prta avla že ob 7 zjutraj da so najemnik postnih predalov lahko dvigali svojo pfito že zgodaj zjutraj, kar je posameznikom, k; ^o povečini pripada ki gospodarskega sve*a dobro služilo, pred dnevi pa ie naenkral izšla odredba, da se mora veža odpirati še le ob pol 8 V veži je bjlo s.cer že od ne kdaj prepovedano vsako postajanje, iiaeiu krat pa ie prepovedano tudj kajenje. V veži posluje sicer trafika, o-d časa do časa pa se pojavi v veži stražnik, ki opozarja ljudi na prepoved kajenja. To Šikaniranje bi pač lahko odpadlo. —lj Upravi Narodnega gledališča! Pred štirinai st.;mi dnev: smo čitali v tem listu rjd'ipumbo »StalnegM opernega pos!uša:stva»; »A i ie fra^ Zlata G jun*: enac še članicij na še opere ali pa poje pri nas le Še kot reden r/ost? Temu vp.a-i'nju se pridružimo tudi mi, ostali opernj poslušal :i ter prosimo p n. upravo, da bi se v bodoče bolj ozirala na želje poslušaistva. Ostalo operno posluš^ilstvo. —lj \ eljkonočp; or.torij Trplienie Jezusovo c Dapšsal Bkladatel] Bork Vndo-pedo na ptcliii^ri [|udskepa cerkvenega petja, bjudsko Cerkveno rrriite na Dru>-v<' slušateljev f:1r>7of.*ke fakultete, ki vaas takoj oreskrbijo inštruk orin-specjnl\plaz i v nrovi^orično delavnico nove >tavbe v Igr'šk; ulic; ter odnesel delavcu Mihaelu Krizmanu več obleke in oroiiia. v skupn; vrednosti okrog 500 Din. —lj Neznan solJuf. H krojaču Ivanu Kodru v Predov;čevi ulici v Mo-tah je pr Šel te dni okrog 40 let star moški, ki se mu ie predHavij za zastopnika tovarne Teokarovi^ v Parac nu in mu jej razkazovati vzorce man uf akt urnega blaga Pogodila sta se z moisv+rom za nekaj metrov blaga nakar ie zastopnik izvabil od mojstra pod pretvezo več;i znet-ek Ka-meie šele ie moister spo mak da je na-edel sleparju, ki je na enak način najbrž osleoaril Še vec Irugih strank —lj Janez in Micka prideta v narodnih no.sah k velikonočnemu žetruanju, to sretlo ob 16. uri v Delavsko zbor-nico. TKD Atena valu NTse otroke in odjas-le k udeleži>i. Za dvorano orispeva.io: o*irasl» 5. otrobi pa 3 dinarje. EOLEZEN JE NESREČA Zdravnik pobitemu motoeiklistu: Dva dni ste legali onesveščeni. Pri življenju srno včis ohranili samo s konjakom. — To je pa res smola, — potoži moto-ciklist, — baš ob taki priliki leži človek onesveščen. — Meni dela sin lahke žepe. Negovanost telesa — to je lepota! Ce ste utrujeni, če slabo spite, če imate slab krvni obtok, vzemite CIME AN kopalno tableto, dodajte jo kopeli in prepričali se boste o njeni izredni učinkovitosti. Slovenci v Ameriki Policija v Clevelandu išče roparje, ki so napadli Janeza Drenika na poti v banko in mu vzeli nekaj nad 400 dolarjev v gotovini, približno toliko pa v čekih. Bili so trije in polastili so se tudi njegovega tomobila. Avto so pustili za mestom v snegu, sami so pa pobegnili v drugem avte mobila. — V Youngsto\vnu je skoOil pod vlak Matija Cigan, star 49 let. Obležal je ves razmesarjen na tiru in kmalu je izdihnil. — V Pueblu je bila umorjena Pavlina Šuštar, stara 28 let. Našli so jo mrljao % drevoredu, imela je prebito lobanjo in zlom ljeno čeljust. Zaposicna je bila v nefcj re stavraciji. Kdo in zakaj jo je umoril 5t ni znano. — V za*injera trenutku se je resila gostilničarka Ana Markelj v Mih'.culo i Vračala se je v avtomobilu iz West A11 in avto je obtičal med tračnicami na Seles-niškem križišču. Moto:- je ugasnil, ta i i je pa pridrvel vlak. V tSdnjen trenutku je skočila iz avtomobila in se rešila. Lokomotiva je treščila v avto in ga v'ekla precej daleč po progi ter ga seveda zdrobila. Neki Josip Vladovič je hotel isropatj v Clevelandu blagajno v glavnem uradu telefonske službe the Ohio Bell telephonc. PrlSel je v urnd. kjer je bilo 75 pomožni1: blagajničark ua okrog 50 telefonskih naročnikov*, ki so prišli poravnat račune. Segel je v žep kakor da hoče potegniti iz njega samokres. Neka blagajmčarka je pa njegovo kretnjo opazila in na vso BSeC kriknila. Vladoviča so prijeli in odpeljal« na policilo. kjer se je pa izkazalo, da je imel v žepu zobno sčetko namestu samokresa. V Clevelandu so umrli Avgust čVrvan star 56 let. doma iz Soteske pri Toplicah. Alojzij Kavčič, star 49 let, doma iz žirov skega vrha pri zireh, Marija Ahhn rojenu TomSič. .«tara .*>6 let. doma iz vasi Klrčct fim fcn-dhe! pri Žužemberku In Taidvik Mtrie, <:t.ar 42 it doma Ki ras ^r^" pri Pabrdci. V MC Int>Te y umrla A!o1zHa KastMie. r*>jenn Grace*-, ptara 44 tet, do ma iz okolire Rs-!henbTjrv.t V P - P^i<» 1e umrl Jarez N^v^k s+pr W let, doma iT 2a!ovč pri Novem mestu. Kupujte domače blago ! [•Ubil dl-OsHiUUIt -I j-TLfll alrP MALI OGLASI Seseda 50 para. davek Din 3.—, Deaeds 1 Din. davek 8 Din preklici Za pismene odgovore glede mt-lib oglasov ]e treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. qraijjjjjan™.ijjja ar? Besede ^>0 par davek 8 Din •^a'maniši zne6ek 8 Din NOVOSTI lepe vzorce za pumparce, športne obleke, nudi ceneno Presker. Sv Petra cesta 14 2. L. mm 50 PAB EN TLA NJE ažuriranie. vezenje zaves. pert. la. monoirramov. rrUmbn:c- Veli* ka zaloga peria Po 6.75 Din >.lu!Mann<- Gosposvetska 12. » POUK Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši zneeek S Din KONVERZACIJO v italijanskem, nemškem, an-eleškem in ruskem jeziku 6 pravilno izgovorjavo nudim po *olidn: ceni. Priporočljivo ziaeti za začetnike (ce). ki se žele naučili kakega jezika. Pouk po modemi, preizkusen; metodi. Cenjene ponudbe na oclasni oddelek poslati pod znarko iTomladni razgovori:. 800 PRODAM Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din 10 VRTNIC PLEZALK v krasnih novih, deloma trajno cvetočih sortah z zavojnino in poštnino vred Din 60- Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica, p. Maribor. S50 Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka., kakor 9 časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen, časopis pride v vsako hišo yi govori dnevno deset tisočem čitateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša Investicija, Id prinese korist trgovcu In kupcu. ■. ■ - w - — -Ar - - c ■ ,, * »V > si m* Makulatitriti papir proda uprava ^Slovenskega Naroda4' Ljubljana, Knaflfeva nlica žtev. $ V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, da nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni soprog, dobri atek, stari a tek, gospod IVAN VIR A NT finančni nadkomisar v pokoju v častitljivi starosti 78 let. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 24. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska c. 10 na pokopališče k Sv. Križu. Masa zadušnica bo v četrtek, 1. aprila, ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Jakoba. LJUBLJANA, SINJ, dne 23. marca 1937. 2 a I a j n č i : MAKU A, soproga; MILAN, IVO sinova: MARIJA, METKA, NERINA. vnokinie: SILVA, MOLKA, sinahe UGODNA PRILIKA! MALE OGLASE številko takoj, petka zvečer! 44 n Slov. Naroda najkasneje pa do Keseda Din — uglasili davek S.— Din — droge pristojbine. Stran 4 »SLOVEN8K1 NAROD«, torek, 23, marca 1937. Ste*- 6n Komna je kakor Madrid Kako postaneš smučar — Kje je volonter ? — Francelj in prepadi —če je smučar premožen Ljubljana, 26. marca Komna je kakor MaoriCL Ce je smuka doma, se oglasi v viemenskm poročilm, če dežuje, ua je sneg moker, pa sploh ni noDeiiega poiočiia. včasih se tudi zgoui. da vidi poročevalska služba prsic Lam, kjer je sneg moker ali da jo zebe, čeprav je ostalo zi\o srebro v toplomeru tudi cez noč precej visoko nad ničlo. Toda to niso smrtni grehi, ua bi jim ne bilo odpuščanja. Vsak človek je zmotljiv, vremenska poročila tudi. Zaonja dva tedna so imeli tudi na Komni skoraj nepretrgoma neugodno vreme, da so obupavaJi celo v kolenih že j.;uaio U a. smučarji in smučarke. A kaj hočemo, zdaj nam vlada štirideset muce-nikov. Bodimo veseli, da so vsaj enkrat na vladi tudi mučeniki m da vladajo, a ne oa so samo vladam in obvladani. Ce hočeš postati smuĆ&r, si kupi dres. smučke, palice in drugo drobno robo, kar še spaoa traven n> /zadostuje, saj ti ni na nosu rapisano. aTi znaš tudi uživati belo opoju-.st po zasneženih peljanah ali ti pa nosi nosač smučke in prtljago v planinski dom in zopet na^aj. »ta so vedno su«-e in nove. Lahko si lorej smučar, celo planinski smučar kakor orel. obenem pa direktor ali najvišji svetnik. Eno drugega ne moti, dostojanstvo ti je zagotovljeno v obeh primerih. Samo malo nerodno je. ko prideS v planinski dom in so ti udje tako omehčani, da jih še proti poldnevu naslednjega dne ne moreš pregovoriti, da bi se pokorili glavi. Ostaneš lepo v postelji do obeda, po obedu vržeš s tovariši tarok, zvečer greš zopet spat, potem je pa itak nedelja in treba se je vrniti s smuke nazaj v mesto, kjer se ozirajo za teboj in te občudujejo, da si upaš v planine celo pozimi. K sreči se nihče ne spomni,, da bi pogledal, kp^Tj" barve so tvoje smučke spodaj. £>icer se pa da pomagati tudi takim smu-i: Jem. Na Komni imajo poseben izum v smuča rstvu, namreč smuči na motor. Ce imaš šoferski izpit, so ti še tako dolge in naporne ture igrača- Gre pa tudi brez šoferskega izpita. Vrteti kolesce ali če hočete volan ni tako velika umetnost, da bi se človek nc privadil, če ima le malo dobre volje. To dobro vesta tudi oba smučarja, ki sta nekega večera v rebri pod Komno preživela težko nesrečo, ko se je prelomila serpentina, da je njune tovariše potegnilo v hladen grob, ona dva sta pa srečno odnesla pete s smučmi na motorni pogon. Volonter je pa brez sledu izginil. V policijskem dnevniku to sicer ni zabeleženo, ker volonter ni predmet, temveč oseba in celo osebnost, vendar p^ ostane njegova usoda slej ko prej zagonetna. Kmalu bo mesec dni tega, ko se je napotil po srečno zaključenem Štrajku na smuko, na odrhb, pa ga Se zdaj ni nazaj. Prijatelji majejo je posrečil 111 sitei tako temeljito, ua ga ne bo nikoli več nazaj. Tam blizu je Boga-tinovo sedlo, a onkraj njega ze davno pin-ijajo pomladne sapice. Pravijo, da ga je odneslo tja na ojio stran. Ko so ga prijatelji zaoujič srečali v dolini pod tJogati-novim sedlom, se jim je zdel tako čudovito prožen in poskočen, da res ni čuda, če ga je odnesel veter na drugo stran Bogatina. Taki vetrovi so vedno nevarni, pa naj pihljajo od vzhoda ali od zapada. Ce se na smuki takole zamakneš in poglobiš, zgrešiš tudi mejo, pa naj bo državna ali banovinska, ln nemara jo je zgrešil tudi naš volonter. Srečno pot in obilo božjega blagoslova v deželi večne pomladi! Francelj se boji prepadov in zato brez smučin v planinah nikamor ne gre. Ce ne vidi pred seboj smučin se raje obrne in jo ubere nazaj. Boji se pa prepadov zato, ker preži iz njih na človeka smrt — bela ali črna, to je vseeno. Junak je bil in na mrtvi straži je stal naš France med vojno. Pa je moral neke noči z vojaki visoko gori v planine. Temna je bila noč in junaško srce ga je gnalo prehitro naprej, da »o vojaki za ostal i. Kar mu je zmanjkalo tal pod nogami, oprijel se je z rokami skale in obvisel v zraku. V trdnem prepričanju, da visi nad globokim prepadom, kjer bo našel žalostno smrt, se je krčevito oklepal skalf. Mrzel pot mu je oblival čelo in po vsem telesu ga je sp rele ta val mraz. Kako bi ga tudi ne, saj je preživljal v strašnih mislih zadnje trenutke. Slednjič je jel oma-govati, skalo oklepajoči prsti so vedno bolj popuščali in končno izpustili. 2e je Francelj mislil, da bo zdaj konec vsega, ko je zdrknil le nekaj pedi globoko na stezo in obstal na nji živ in zdrav. Od takrat se po strašno boji prepadov. Pod vlado štiridesetih m u cenikov nisi niti v planinah nikoli varen, da se ne vrneš v dom do kože premočen. Dežnikov smučarji navadno ne jemljejo s seboj, ker jim nc pristojajo, kakor ne pristojajo vojakom. So tudi izjeme med njimi, a te le potrjujejo pravilo. Ce pa ne moreš ves dan iz do- ma in če te zadržuje moker sneg z dežjem v njem še naslednji dan, postaneš nestrpen. Tako smo se ojunačili in si navezali smuči, čeprav je bil sneg, težak in je nas zunaj sprejela gosta megla. Kmalu je jel naletavati moker sneg. vmes je tudi deževalo in tako je zadostovalo dobre pol ure, da smo bili do kože premočeni. Taki doživljaji so v planinskih domovih nekaj posebnega. Premočeni smučarji se vrnejo v dom in tam se prične lov za suhimi hlačami. Srajco se imaš rezervno, spodnje hla če se posuše na tebi, v mokrih hlačah sedeti ves večer je pa sila neprijetno. In tako vidiš kmalu prečudne drese. Ta smučar hodi v izposojeni pižami, oni v ženskih hlačah, prekratkih pod koleni in preozkih Čez pas, preširokih zadaj in sumljivo nagubanih spredaj. Ogledujejo se. kažejo s prstom drug za drugim, prešernega smeha in veselja je zopet poln dom. Dolgočasiti se res ne moreš na smuki, čeprav te vreme sili smučati v obecm*cl po klopen m 11 vrhu še v izposojenih žerskih ^lacah. Za zaključek pa Se popravek. Na« dober prijatelj in naročnik iz Stare Fužine nam piše, da tisto s razdejanjem vspenjace in črpalke na Komno ni bflo točno: Kcanjake deželne elektrarne so naročile obrmtovodji Pokornu, naj odmontira vzpenjačo in ozkotirno železnico. Domačini pri tem niso imeli nič opraviti. V vodstvu SPD so sedeli takrat možje, ki niso bdi toliko uvidevni, da bi spoznali, kaj pomenijo za razvoj tujskega prometa pri nas te važne naprave m kakšna bodočnost čaka Komno. Tako je SPD samo pokupilo ete.rnit z oficirskega doma za h^tc! Zlatorog ln kočo pri Sedmerih jezerih. Priti je morala podružnica SPD Bohinj s pobudo in preurediti eno staro kočo v planinsko kočo. Sele potem, ko je prišla pobuda iz Bohinja, so začeli v Osrednjem društvu razmišljati r "^adnii planinskega doma na Komni. Nismo pa trdili, da so se Bohinjci branili železnice in zato se bo naš prijatelj pač zadovoljil. Če povemo, da domačinov ne zadene nobena krivda, da zdaj Komna nima ne vzoenjače. ne črpalke, da bi lahko Črpali v dom vodo iz Savice in da Bohmj tudi nima več ozkotirne železnice. Vse to ie razdejala naša iavna uprava, a zdaj moralo zasebna društva popraviiati storjene napak*» kolikor se sploh da. Drama „Med štirimi stenami44 Jutri ho premiera I. Brnčičeve Izvirne drame, ki izpri čuje veliko pisateljevo darovitost z glavami in ugibljejo, kaj se mu je pripetilo, uganiti pa ne more nihče. Ponesre- J č»! se ni. sicer bi ga bila rešilna ekspedi- I cija že potegnila izpod plazu. Najbrž se « Ljubljana, ntarea Delo, ki inu je cial odrsko podobo ing. Stupica, spada nesporno med najučinkovitejša dela mlade slovenske dramske literature. Brnčič je zgradil s polnim prijemom najbližjo in najaktualnejšo snov, ki se ponuja v današnjem od najrazličnejših duhovnih in materijalnih kriz raztrganem življenju, ter zobllkoval dramo, ki ima vtisnjen kot najizrazitejši znak nezdravo točko marsikaterega rodbinskega življenja: razkroj v rodbini kot osnovni celici družbenega organizma. Pisatelj je skušal v svojem delu diagno-stieirati bolno rodbinsko življenje, razkrajajoče osebno rast sicer zdravili otrok, Ki so podvrženi tiranstvu očeta. Ta jih skuša vzgajati v veri, da je brezpogojna poslušnost njegovi avtoriteti prvi pogoj za uspešno vzgojo in kasnejši uspeh v življenju. Igra kaže dva svetova: staro generacijo, katere akterji so: kot osrednja, oseba vsega dejanja stan Gale (Skrbinšck), v pokojem uradnik, njegova žena i.Rakarjeva) in starka teta Krna iSlavcevaj. Kot manj važni osebi V poteku uejanja jima dru-gujeta Galetov znanec Hetkovšek, tipičen predstavnik gostilniškega pohajača in meščanskega čvekača (Potokar) in zdravnik (Bratina). Mlado generacijo zastopajo: najstarejši, ter najbolj zdravi in delavni Andrej (Stupica), ki je odšel pred leti in se je zdaj zatekel domov deloma iz nuje, deloma pa iz želje po svojcih; hči Stana (Severjcva) prenaša pezo navzdržnega rodbinskega življenja, ki skuša zadušiti vsako manifestacijo individualnega mišljenja in razvoja žc v kali, na ta način, da se mu prepušča s popolno pasivnostjo, ter se umika onim tipičnim malomeščanskim prepirom z hoteno brezbrižnostjo, najmlajši sin Pavel (Jan) pa je postal kot najmanj odporen, žrtev tega nenaravnega rod binskega življenja in se je izmaličil v popolnega nevrotika. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da je brezposeln, iz česar izvira njegova zavest, da je odvisen od očeta, ki se bori s težkimi prilikami v katere ga je zavedlo zidanje lastne vile. Sredi rodbinskega kroga osamljen, si išče iztirjeni Pavel utehe pri služkinji Ančki (Vida Ju- vanova). Očetovski očitki, njegova pretirana strogost, in nepopustljivost so odtujili staremu Gale tu vse tri otroke, da so zašli na pota, ki jih obsoja, ko zve zanje. Toda njim pomenijo kljub vsemu osebno svobodo, ki so jo morali pogrešati v domači hiši in brez pomislekov jo zapuste, saj jim je pomenila vse življenje le kraj nesrečnega imena. f^isatrl.i Ivan Brnčič Torej je fabula te drame zgrajena na konfliktu med očetom in otrokom in kaže na najbolj e viden ten način, kje tiči zlo, ki je povzročilo v mnogih primerih čustveno in moralno desorientacijo sodobne generacije: v razkroju družinskega življenja — oziroma v napačno pojmovani vzgoji. Igra razgalja tragedijo staršev, ki jim gredo otroci po zlu zaradi očetove osebnosti, ki predstavlja kvintesenco meščanske ideologije, pritirane v ekstrem in izzove katastrofo v rodbini. Tragedija otrok in njihova popolnoma drugačna življenjska orientacija, ki se nikakor ne more asimilitirati ideologiji staršev, raste iz pomanjkanja ljubezni in razumevanja s strani staršev in vodi do spoznanja otrok, da niti rodna kri ne more premostiti prepada, ki je nastal po dokončnem obračunu med njimi. Opisani konflikt podpre in daje polni etični vtis. ki ga terjajo dramaturški zakoni dramske tehnike, dejstvo, da je teta Ema živa priča laži. na kateri si je zgradil stari Gale svojo >sr*»-čo«, zavest laži vlači kot nevidno cokljo vse življenje s seboj. Psihološko zanimivo je zgrajeno njegovo poštenjak arstvo na tem kompleksu stare krivde, v katerem korenini vse njegovo kasnejše početje. Ogoljufan v svojih upih, zapuščen od svojih otrok doživi popolno katastrofo. Brnčičeva drama je sinteza današnje dobe zajeta v pregnantno izraženi zunanji in miselni formi, ter vsebuje resnične dogodke, vzroke in gibala, ki so jih sprožili in probleme, bodisi socialnega, bodisi moralnega in etičnega značaja, pred katere nas postavljajo njene posledice. Darovitost mladega dramatika izpričujejo izvrstno označene figure oseb v drami, ki so živi liki in dajo igralcem hvaležne in resnično zanimive naloge. Režija ing. Stupica podaja predvsem meščansko obeležje in mu kaže njegovo pravo podobo, v realistični luči. Tudi debatam, ki spremljajo akcijo prehodnih prizorov, je vlil razgibanost dogodkov, ter vtisnil celotni predstavi čim vemejši videz resničnosti. M. S.—eva. Meddržavni spor zaradi lobanje Kje je lobanja zamorskega sultana Makaue, ki dela Angležem toliko preglavic ? Nemška propaganda za pridobitev kolonij je obudita v Angliji spomin na dogodek, ki je delal angleškemu ministrstvu za kolonije od konca vojne hude preglavice. Gre za enega izmed napol izpolnjenih členov ver-aaillske pogodbe, ki ga pozna le malo liudu ▼ Evropi. Nanaša se namreč v prvi vrsti na ▼zhodnoafriško zamorsko pleme Vah« i.c, živeče v oblasti jezera Tanganjika. V členu £46w versailkdie mirovne pogodbe je rečeno >Nemeija mora vrniti v šestih mesecih od dneva, ko stopi ta pogodba v veljavo, vladi Njegovega angleškega Vett&raslva lobnn o sultana Makaue, odpeljano iz nemške vzhol ne Afrike v Nemci jot Zamorski sultan Makaua je brl rojen bati pred sto leti in ^'a^al je svoji prostrani dr žavi med jezerom Tanganjika in Indijskim oceanom. Leta 189S je izbruhnila vojna me-i njegovo državo in nemškimi kolonijaLnimi četami. Trajala je pet let, potem ie bilo pa zamorsko pleme Vahehe poraženo jn sili* tan Makaua ie v bitki padel Ko je bil sklenjen mir, so Nemci vruilj zamorcem truplo njihovega sultana, toda brez glave. In tako je bilo sultanovo truplo za zamorce brez vrednosti, kajti Vahehi in tudi drugi zamorci verujejo, da ima člove-Ška duša sedež v glavi in ne v srcu. Zamorci so zahtevali, naj jim vrnejo sultanovo glavo, toda zaman. Končno so njihovi carodejj napovedali sveto vojno Nemcem, ki je trajala s presledki do leta 1914 ali prav 7^ prav do konca svetovne vojne. Leta 1918 je pa pnsJa deputacija zamorcev k angleškemu prezidontu v Dar es Salamo in zahtevala, naj Indija prisili upravo kolonialnega muzeja v Berlinu, da vrne zamorcem lobanjo sultana Makaue. Angleški rezident je poznal mentaliteto afriških zamorcev bolje od nemške kolonialne uprave in zato je nemudno sporoči' zahtevo zamorskega plemena v London. Tja je bila poklicana zamorska deputacija in Llovd fieorge ji je sam obljubil zadoščeni^ in vrnitev sultanove lobanje. To naj bj zajamčil c-len '246. versaillske mirovnp pogodb^. Toda ravnatelj kolonijalmega muzeja je odgovoril, da je nastal med vojno v muze .in neredi in da nihče ne ve, kje je lobanja zamorskega sultana. V muzeju so baje tri in ena naj bi bila prava. Berlinski muzej ie poslal v lom-don we tri k>banje. S tem je Nemčija for malne i/noTwla navedeni člen mirovne pogodbe, prav za prav tris^tood^tot.no. Toda Angleži so pa odgovorili, da je taka i** polnitev dolžnosti neokusna šala. 7arad'>i»l tanove lobanje je bilo mM nemškim -n an gleSkiiu 1 mi •••• 'r^tvem izmenjanih v«>č rednih diplomatskih not. Zamorcj so pa še vedno zahte\alt nazaj lolmnjo svojega sultana in Angleži m) im»*lt prva leta po vojni velike težave v oblast' okrog |e»en Tandari i ka. Ta kolonija je 7« Ansriijo zelo važna. Anclež; ei niso upal dati zamorcem vo zdaj Ik>1 ■ nego kadarkoli prepričani, da Nonvci ni,i0 vrnih £law sultana Makaue, ker Sfl s; o znali nje.no pravo vrednost, rim so pt> JeH Ancfleži zanimati za njo. Namestil prave lo bani** so poslali AncWf»m tr. dm^p 7-amor sko lobanjo. Nemci niso nikoli opustil ^voic tahlsfg po kolonijah 'n upanj.i. d» :.. dobili nazaj. Za*o so obdržal- lobanjo 7S monskejra sultana, da bi jim prišla pr.iv. ko se bodo potecovali za svoje kolon t ie v vzhodnj Afriki. Ancrleško zunanjp mini.-'r stvo pa še vedno dobiva od zamor>kcu.i \A mena Vahehe zahtevo, naj Anlata^ O amoku (besnosti) se je že mno£0 pisalo, lata je pa ostalemu svetu skoraj neznana. Pojavlja se najve«čkrat na -lavi in Sumatri. EvTopci ji nikoli ne nodležejo, pri Malajrih pa zahteva največ žrtev med ženskami. To je histeriji podobna bolezen, kaže se pri Ma-lajkah v nenadnem bolezenskem razburjenju možganov tako. da ženska povsem izgubi oblast nad seboj. Na-vadno neprestano kriči ime tisrtega predmeta, ki se ga je ustrašila. Angleški raziskovalec dr. Forbos pri}«o> veduje o javanskj služkinji, ki j* nek"LM dne zagledala pred hišo veliko kusčarico. Ustrašila se je je tako. da jo ;e napadla živčna (»ole/en lata. Sama >«• i<- začela plaziti pO tleh kakor kuxarica in posnemala ie vse njene kretnje. Ko je ku^arira llesUi na drevo, se je pognala BS njo tud' "csre-na služkinja !«ata jc m^i s^r«-- Ma-laikami tako razširjena, kakor prj nas rc rimo j etika. Sreda. 21. marra. 12: Odlomki \Vagnirjevih op"*** (plotte) — 12.45: Vreme, joročjja. — lP>. C 'a?, ipo-rod, obvestila. - 13.15: liriegova tira diski orkester). — 14: Vreme, borza - 18: Mladinska ura: Velikonočni običaji v Dal maerji (g. prof. Mirko %Vfeaak| — 1820: Kako sj napravim Lerar.j, 11. del 'g. /or Miroslav). — iš.4*); Kon••«. 1.1: iC i 1 jsospo« darstva (g. Milan Valant). — 19: <*'as, vr-me, poročila, spored, obvestili. — 19.80: Nacionalna ura: Prosvetno delo Andrije Jovanoviča (Gavra Milošević). -- 19 ">0: Se-hovski kotiček. - 20: Rezervj-rano za prenos. — 2130: Operni zvoki (radijski ork^->W). — 22: t^as, vreme, poročila, spored. — 2"-.15: Operni rvokj (radijjskj '»r^ksle: ) Konec ob 2-^. uri. ZGODOVINSKA LATINŠČINA — Moji predniki so se udeležili prvin križarskih vojn. Eden je bil poveljnik topništva in pognal je Turke v beg. — Saj takrat še niso poznali smolnika. — Vem. Moj prednik je dal napraviti lesene topove in ko so jih Turki videli, so misli, da je smodnik žc odknt, pa so zbežali. Georges Ohnet: 71 ZADNJA LJUBEZEN Roman Mina ga jc pazljivo po^lušaila. V svojem navdušenju je videla za hip, kako se odpira nebo. Dvignila je oči in pozabila na zeraljo. Zdeio se ji je, da sc dviga njena očiščena, utešena in pomirjena duša k nebu, toda v naslednjem hipu je žarek luči ugasnil in zopet je biia tam. kakor prej. samo da se je bila polegrla njena groza nad Armandovim samomorom. To, česar se je tako bala, je bilo samo cdgodeno. Sam se ne bo ubil, pač bo pa umrl, ker se ne oklepa življenja, ker zrni je usoda namenila tak konec. — Dobro, — je dejala: zahvaljujem se vam za vaše tolažilne in bodrilne besede. Pravico imate odkloniti mojo žrtev, jaz pa sprejemam vašo obljubo in hočem živeti v zavesti, da ne boste več poskušali končati si življenja. AH mi obljubite to še enkrat? — Da. obljubim vam. Toda to bi brlo zelo enostavno. Mina. — Ne vračajte se k tej m-isH, mučite me! Dvignila je k njemu oči. da bi se prepričala po izrazu njegovega obraza, da-li misli resno. Potem je pa pripomnite, boječe: — No, zdaj lahko mirno odidem, kaj ne ? — Dal sem vam častno besedo. — Da, to je res. In zato sem lahko mirna. Prestrašeno se je ozrla na samokres. On je uganil njeno misel in dejal trpko: — Odnesrte ga., če vas more to pomiriti Mina je pa odkimala z glavo. — Ne, ne, to je orrveč. saj ste mi prisegli. In stopila je k njemu. Armand je sedel utrujen in izčrpan. Pogledala mu jo v oči. ga prijela za glavo in poljiubila njegove lase. potem je pa krčevito zaihtela. Armand se je ustraši] >n hotel je vrtati, pa ga je zadržala. — Ostanite! Ne razburjajte se! Samo žVvci so mi za hip odpovedali. Takoj mi bo odleglo. Oprostite. Sami dovolj trpite, prihraniti bi vam bila morala pogled na moje muke. Pustim vas samega, poskusite zaspati, da se pomirite, jutri pa na svidenje. Stopila je k vratom in odšla. Vrnila se je v svojo sobo, kjer je jela razmišljati. Vse, kar je mogla storiti, da bi našla izhod iz svojega obupnega položaja, je bila že storila. Iz svoje zadnje borbe je bila izšla strta in brez nade. Nesreča se ni dala več popraviti. Bila ie pripravljena nositi sama vso njeno težo, samo da bi bil Armand srečen. Vračala se je v duhu znova po oni trdi poti, ki jo je bila prehodila od onega dne, ko je zvedela, da jo Armand vara. Prvotno mu ni hotela odstopiti nobene svoje pravice, končno je pa nrišla do tega, da mu je ponujala svobodo pod edinim pogojem, da ne bo več trpel. Pa tudi ta največja I žrtev je bila zaman. Mina ni imola več niti toliko moči, da bi se smela žrtvovati za tistega, ki ga je oboževala. Armand ni horel sprejeti njene žrtve. Ganila ga je do solz, bil ji jc iz dna srcn hvaležen, toda njen predlog je odklonil. Ali je pa mogel preprečiti to njeno žrt^v? Proiti volji enega je vstajala volja drugega. Ce je Armand odklonil svobodo in že ni hotel umreti, kdo je mogel zabraniti Mini, da bi s tem umrla in mu vrnila svobodo. Da, umreti! T^ako daJe-č je bila že priftla. In njene misli so snovale naprej: — Ker hrepeni po I^uciini ljubezni, ona ga pa ne more lj«ubrti. dokler ni prost, ji ne preostaja drugo, nego umreti. Kclina in zadnja njena slabost je bila v trenutku osamjljenosfti samo še ta, da ne bo nikoK več videla tistega, ki ji je biMa njegova ljubezen vse na svetu. Toda čemu bi še živela, ko jo on ne ljubi več? Uboga Mina, nežno srce ni moglo str riti nič drugega, nego oditi za vedno, ker je bila v napotje STeči dragega bitja, o čigar sreči je vedno sanjala. Ker ga ni mogla več osrečiti, je želela, da bi bti srečen vsaj s tisto. Iti ji ga je ugrabila. Bira je pripravljena omogočiti mu to srečo tudi za ceno žrtve svoje ljubosumnosti, svojega ponosa m vseh eloveških bolesti. Kaj za to. če nje ne bo več? Nasprotno, to mu prinese svobodo, v tišini in mi-ru groba si bo sladko odpočila od vseh tegob življenja Nieno junaštvo naj bi zarri^o sledove njene slabosti. Armand se jc bil odločil za samomor pod vplivom slabosti in izmuČpnosM on je hotel umreti, ker se ni mogel več boriti ona bi pa umrla, da bi rešila druge trpljenja. Sklep je bil že storjen v njeni duši, toda pri misli na Lucio in A rman da jo je obšla divja jeza, da odide ona v večnost, onadva pa ostaneta skupaj na tem svetu. O. kako težko jc bilo sprijazniti se z mislijo, da bosta Armand in Lucio združena v pivo ji sreči In vendar je »klenila umakniti se samo v ta namen. PoklokmMa je in jela prositi na ravo, nebo in boga. naj storv čudež, naj ji vrnejo lopoto in mladost, da bi jo mož zopet ljubil. Stra sna .je bMa namreč misel, da bosta Armand in Lu-cie srečna v svoji ljubezni, ona bo pa ležala v zemlji, pozabljena, mrtva. Prosila je boga, naj iztrga iz Armandovega srca grešno ljubezen. Krčevito se je oklepala življenja. Bilo jo je strah mraza, praznote, onostranstva. Slednjič je pa premagala svojo slabost in sram jo .je postalo takih misli. Le kako je moglo telo nadvladati duha? Zdaj je z zadovoljstvom spozna la, da je telo že popustilo, da prevladuje duh. Hotela je obvarovati Armanda prehudega udarca ob njeni izgubi. Lucio sama bi mu mogla »tati ob stmni in tolažiti ga. — Zato je sklenila takoj zjutraj pisati ji. Časa ni smela izgubljati Čim prej bo vse končano, tem bolje bo za vse. Imela jc pri rokah morfii in nib če ni vedel, da ga ima. Vse je dobro premislila. Ob jutranji zarji jc še bedela Hotela je pisnti tudi markizu in povabiti ga. naj pride k nii. potem pa pokliče Lucio. Pomislila je tudi na to, da bi Lucii vse priznala, da h? jo presenetila z ve'ičino Fvoie zHvo. Tod-q to misel je takoi zavrnil. Bo-Mo bo, čc vzame svojo tajno v grob. Sedla je k piša«!™ mizi in napisala Lucii pismo, glaseče se: Orejtge joap Zupančič — Ze »Narodno Fran jena — £t opravo m IMfnraun del Usu Oton Ouistoi. — Vrt v Izubijam.