ÍHF f jWRar
4
PRO
V
glasilo slovenske narodne podporne jednote
te —im. a* «g o* a. t»|T, utWM M Jut 14, ma.
MM S. Uwadmk Asfc
OfftM of MIMiai MtT Booth Lswsásk Am Rook woll HÜ
umorjena!
Umrla sta z odločno iajavo, da sta nedolžna. Vse vladajoče sile so se zaklele proti njima, in vsak korak zadnjega dne njima v prid je bil zaman. Vsi sodniki so odklonili intervencijo in governer je zbežal v letovišče, da ni videl peticij in sliial apelov. Odvetniki so do zadnje ure dirjali po suhem, morju in zraku od sodnika do sodnika najvišjega sodišča, a vse ni nič pomagalo. Justični Shylock države / Massachusetts je hotel za vsako ceno imeti svoja dva funte mesa. Green, predsednik A. D. F„ je apeliral v zadnjem momentu. Na stotine oseb aretiranih. Demonstracije v Ameriki so bile klavrne, toliko slinejše pa bo bile v Evropi.
Boston, Mass., 23. avg. — Sacco in Vaiuceiti sta bila dano« zjutraj, nekaj mlnnt čez polnoč, ubita z električnim tokom v državni jetnišniel države Massachusetts. Pogumno o ta šla v nasilno smrt in «mrla sta z emfatično izjavo na ustaieah:
•Midva sva nedolžna."
Vsi koraki branlteljev zadnjega dne so «bili brez uspeha. Štirje člani zveznega najvišjega sodišča so odklonili priziv in odgoditev eksekucije. Governer Fuller, ki se Je umaknil iz me. at& v svoje poletno bivališče, je ostal slep in gluh za vse apele in peticije. Odvetniki so se po-služili vseh sredstev transpor-tacije in komunikacije — vlaka, avta, eroplana, telegrafa in telefona — in še takrat, ko je bil ubijalski tok spuščen v telesi dveh delavcev, je odvetnik drvel v letalu k zveznemu sodniku Anderson u v Williamstown, Mass., po izdanje "habeas cor-pusa." Vse je bilo zaman. Pu-ritanski oblastniki so hoteli imeti dva italijanska anarhista mrtva za vsako ceno — in zdaj ju imajo. - v- -	^
Boston, Mass., 23. avg. — Kksekucija Sacca in Vanzettija ter Madeirosa, mladega Portu. galea, je bila izvršena po starem ceremonijalnem običaju. Smrt je bila določena na prvo minuto po dvanajsti uri o polnoči.
Eno uro prej so se ¿brale v
jetnidnici priče, ki jih predpisu* je zakon. Dovoljen je bil en nam reporter Associated Presna. Nekaj ur prej je katoliški jetniški kaplan posetil Obsojence. . Opravil je hitro, kajti vsi trije niso hoteli imeti z njim mbenega posla.
Ob polnoči so šle priče v smrtno sobo in zasedle stole deset Čevljev od električnega stola. Jetničar je sedel na prvem me-«tu. Eno minuto po dvanajsti uri sta dva stražnika pripelj*. la prvega obsojenca, Maderoisa. Nekaj minut prej je pritekel odvetnik Musmanno v zapore in Zahteval jetničarja. "Samo eno *< kundo, prosim!" je apeliral. "Ne, ne, ne, niti besede ne!" ga j«' odbil jetničar in mu zaprl vr"ia pred nosom.
Madeiros je molčal. Niti belice ni zinil, ko so ga privezali na stol in le stresel se je, ko je električni tok švignil v nje-govo telo.
I>rugi je bil pripeljan Nicola •s*cco. Hodil je krepko brez °Pore in ko ss je sam usedel v »tol, je vzkliknil: "Zlvel anarhizem!" v lUlijanščini. Modern, ko so mu pritrjevali jermene in žice okrog noge in glave, je dejal v angleškem: "Zdra-v"» fcena, otroka in vsi prljate-
hV.--Dober večer, gospod-
JeJL Zdravo, mati!"
To so bile njegove zadnje be-
'♦♦•de.
Zadnji je bil Vanzetti. Ob ' najstl uri ja njegova sestra » Kaccovo ženo Roso vred trkala na vrata governerja Fullerja. t"da nihče Jima ni odprl.
Vanzetti se je smehljal, ko je M"pil pred Skupino mrkih otora. 7/)v v smrtni sobi. Stopil je l"-«d električni stol in nagovoril r,av*oča s čvrstim, mirnim gla-
N
"Želim vam še enkrat povedati, da sem nedolžen. Nikdar nisem imel opraviti s kakim zločinom, toda človek včasi greši. Hvala vam za vse, kar ste mi dobrega storili. Jaz nisem storil nobenega zločina. Jaz sem nedolžen."
Nato je Vanzetti podal roko jetničar ju in krepko stisnil njegovo. Jetničar je bil tako premagan vsled tega nastopa Vanzettija, da se je kar tresel in komaj je mogel izpregovoriti oficijelno formulo, ko je Van. zettijevo truplo obsedelo brez življenja v stolu. Samo šepetal je.
Potem so se priče dvignile in odšle negotovih korakov ter po-vešenih obrazov iz klavnice. Na kamniti ploči za zagrinjalom so pa ležala tri trupla.
Tudi sodnik Stone je odklonil ' apel.
Boston, Mass., 22. avg. — Glavni branitelj Arthur D. Hill je. zastonj potoval z avtom In ribiškim čolfiom na otok Isle-au-Haut, nedaleč od obredja driavf Maine, kjer letuje zvezni vrhovni sodnik Stone. Ko se je HiU vrnil danes popoldne v Rockland, Me., je od tam brzojavll, da je sodnik Stone , takisto zavrgel njegov apel za odgoditev eksekucije.
Štirje vrhovni zvezni sodniki, na katere je bil naslovljen-apel v teku zadnjih 24 ur, so odklonili intervencijo za Sacca in Vanzettija.
Goterner se je umaknil iz mesta.
Boston, Mass., 22. avg. — Governer Fuller je že pred več dnevi odpotoval v svoje letovišče Rye Beach, N. H. in do danes opoldne se ni vrnil v Boston. Najbrž se je nalašč umaknil.
V governerjevi pisarni, v katero dežujejo brzojavni apeli In peticije za pomlloščenje ali odgoditev eksekucije, sedf samo Fuller je v tajnik, ki pa ^>e more nič povedati kaj stori njegov boss in Če se sploh vrne domov pred večerom.
Cela vrsta oseb in delegacij je danes posetila governerjev urad s prošnjami za odgoditev dektrokucije, toda nihče nI mogel govoriti z governerjem, ker je bil odsoten.
Lov po suhem, morju in zraku za sodniki. Rockland. Me.. 22. avg. — Arthur 1). Hill, glavni zagovornik Sacca In Vanzettija, se je že včeraj popoldne podal na lov za zveznim vrhovnim sodnikom Harlan F. Stonom z namenom, da Izposluje odgoditev eksekucije za toliko časa. da se afera pretrese pred najvišjim zveznim
sodlščerfi.
Stone se nshsjs že neksj tednov v svojem letovišču na otoka Isle-au-Hautu. 35 milj od brega države Maine. Hill je dir-jal v avtomobilu 400 milj do Rocklanda. 8em j* prWW danes zjutraj ob dveh. Bil je utrujen, da je moral tukaj v posteljo, gpsl je tri ure. Ko ae je zbudil in vstal ob petih, je Izvedel, da n* pojde nobena ladja do otoka najmanj dve uri. To ga je Uko razburilo, da ni hotel čakati, psč ps je brž najel malo ribtfko ladjico, ki j«v jutranji megli <*tplula proti otoku. Povsdali so
mu, da plovba do otoka bo trajala najmanj pet ur in toliko čaaa porabi za povratek. Ker ni na otoku nobene telegrafske postaje niti telefon, ne bo mogoče Izvedeti rezultata njegove misije, dokler se ne vrne v Rockland.
HIU bi bil najrajAi odfrčal z letalom na otok, a nI mogel no-biti tukaj nobenega avijatika.
DEMONSTRACIJE IN IZGREDI V EVROPI.
Wilasitova soba v poslopju lige narodov demollrana.
Genf, 28. avg. — Pri demonstracijah za Sacca in Vanzettija je bil včeraj edén ubit in 31 ranjenih v tem mestu. Naskočilo je poslopje kakih 4,000 delavcev. Množica se je razkropila šele potem ko je nastopila vsa mestna policija.
Demonstranti so skušali ud retí tudi v ameriški konzulat, ali po bili po hudih bojih odbiti. Skupine so vsjüikale: "Doli so policij*t Doli z umazanimi, Jen-kijll" Naskočili ao tudi kinematograf, v katerem so kazali a-meriško sliko. Vdrli so v gledališče in razgnali vso publiko.
Navalili so se tudi na vse večje hotele, kjer prebivajo bogati Američani, kj so na letovišču. Razbili so vsa okna in kamenjali tudi precej Američanov. Uradi ameriške ekapresne družbe so bili tudi prizadeti. Vsa okna so razbita In dva avtobussa. dele opolnoči so se demonstranti razšli.
25 demonstracij v Berlinu.
Berlin, 28. avg. — V protest proti usmrtitvi Sacca in Vanzettija se je vršilo 26 demonstracij samo po Berlinu. Najmočnejše posadke so stale okoli ameriškega poslaništva.
Strah policije v Pariz«.
Pariz, 23. avg. Delavstvo je sinoči izjavilo, da se bo za vsako ceno spravilo nad ameriško poslaništvo, ako bosta Sacco in Vanzetti ubita, pa naj bo policija še tako surova z odredbami. Dance se torej boje velikih izgredov,- dasiravno je bilo včeraj manj demonstracij po deželi. Velika krdela vojaštva so postavljena pred ameriškim poslaništvom in pred glavnim stanom a-meriške loglje. "Humanlte", komunistično glasilo, piše: "Nagnali bomo te Jenkijskc četo h mesta/
2000 vojakov straži ameriško poslaništvo.
Ixmdon, 22. avg. — V okolici ameriškega poslaništva Je nastavljenega 2000 vojaštK* ki pa je skrito v poslopjih In pripravljenih streljsti ns ljudi vsak trenutek. Prod poslaništvom «o ps ssmo male straže. Vseh dva ti-toč s vsem morilnim orožjem o-premljenM» vojakov, Je skritih Uko blizu od poslopjqfo ds so ns licu napada v 30 sekundah, če je treba.
Ixmóom, 23. avg. — Mimo kraljeve pslače je sinoče korakala velika procesija demonstrantov. ftii «o mimo med vzkliks-njem: "Sacco in Vanzetti ne «meta umreti T ter med petjem revolucijoname "Red Flag'.
(Dalj* as ». rtvesl.l
Policija brsaohatrno potlačuje
svobodo govor*, r- VeNko jih
Je bito ai»tli**|.
New York, N. T. — Zanima-nje za Saeea in Vanzettija je pričelo naraščati v Los Angele, au, v mestu fcnanc pridigarice in evangelistke Aimjee, ki je svoje dni dvignila veliko prahu s svojo pravljico u nasilnem u-grabljenju. Policija je pa na to zanimanja odgovorila z aretiranjem na debelo radikalnih in liberalnih elementov.
Podružnica Unije za ameriške civilne svobodščlne v južni Ka. liforniji je o terA nastopu poli* clje sporočila glšvnemu uradu unije za ameriške civilne svobodščine in sicer: i.
Člani detaktivskega biroja po. lilijakega depart m on ta so are. tirali dne 6. avgusta Joseph Sl-mlnova, Malcolm Bruca In Sam Globermana v glavnem statu delavske (komunistično) stranke. Policija je na to odšla v apartment» kjer »ta Siminov In Bruce stanovala, pa je aretirala še gdčno. Joan Russell.
Michael Hugh as, Član prole-tarske stranke, In Homer Bart, chi, star J& let, sia bila aretira-na, dna 7., avgusta pri javni go-vorn le! Unije za ameriške civilne svobodščine. Se Isto noč js policija vdrla v domove Martins Downinga, urednika glasila po. družnlce I/ W. W., "The New Unionist,". Hi James Flshprja, bivšega uradnika nekega delavskega lista v San Franciscu, in ju aretirala. Na to ja arotlral« Robert Duobara v dvorani delavske stranke, Sld Busha v za družnem središču, Tom Lewisa. Oscal Kinluda In V. Vaaelopou. losa na dpugih krajih, na katerih se radikale* shajajo. Tom Connors ja bil aretiran v dvorani 1. W. VV Pletro Gan-dolfo, anarhist, v svoji brlvnlci in Štirje Kitajci pa v glavnem stanu kitajske narodne stranke.
Protestni shod v interesu Sac ca in Vanzettija se ja imel vr šltl v pasu, v katerem Je svobo da govora priznana, t. J. v parku Plaza v torek popoldne ob petih. Več ko sodem sto policajev Je obkolilo park in poslušalci so morali hoditi semintje, da so bili na programu kot govorniki Fanny Blxby Spencer in drugi Ob tem času so bili sretirsni Frank ftpstor, lokalni tajnik mednarodna obrane, Rose Ru. ben, Nat Prager, A: Feinberg In Homer Bartchy, kl Je bil v tem času Izpuščen na svobodo.
Proti aretiranim oiurfmm ni bila dvignjena nobena <4itof.nl-ca, dasiravno se J. Ii. Ryckman in r*o UaUagher, odvetnika linije za amorišk« civilne svobodščine trudila, d« policija pod. vzame akcijo. Vsi so MU dne 12. avgusta teppfcVrii Iz zapore razen gdčae Rusellove, Bruca, Gandolfa In Vsselopoulosa. Bruce In grčna. Rusneli sta bila ob tožena, da sta nelegalnim po. tom vstopila v Združene države Iz« Kanada. Brucu Je bilo dovoljeno od fvscnlh oblasti, da se vrne sam v Kanado. Gdčns. Russell je vprašala, da se JI dovoli zapustiti mesto Gsndnlfo je bil obtožen, da je tujezemskl anar hist. Njegovo zaslišanje je bik določano aa dne 13. avgusta <Aj desetih dopoldne, na to je biki odkiženo na dm* 16. avgusta Vaselopoulos Je bil obtiižen va. gsbondste Izpustili so ga proti poroštvu in zaslišanje zanj Je bilo določen« na dne 19. avgu sta.
MagRalji prtmoga
P tožijo rmlarjt za f»ki aHkotlihi
II tUb urški baroni zahtevajo poldrugi milijon dolarjev "od-škodnine". V Ohtu je mir. Finančna pomoč v Illinois«.
Pittsburgh, Pa. — Pittsburgh Terminal Coal kompanija jo sad-njo soboto satožila pri tukajšnjem zveznem dlstrlktnem sodišču rudarsko organizacijo za odškodnino $1,500,000. Člani uk soku ti ve United Mine Work-era of America, d (striktni In krajevni odborniki so navedonl kot obtoženci, - •
Kompanija toži, da so se odborniki rudarske unije "zšrotili proti njej, da ne bo mogln pro* iucirati in prodajati premoga," kar je p^otipostavno na podlagi zakona proti trustom. Obtolnl-ca se glasi, da Ja rudarska unija "trust, ki kriminalno ovira meddržavno trgovino". Nadalje pravi obtožnica, da ao unljakl rudarji "napadli In Intimkllrall kompanljake delavca ter uničili In poškodovali precej lastnine". Poroštvena drušba National Se-:urlty Co., ki Je dala bonde sa rudarje, ki so bili izgnani is kompanijskih hiš, je tudi obto-žena. Kompanie zahteva, da sodišče prisili rudarsko unijo na Isplačitev odškodnine v vsoti 11,500,000 In prepove nadaljno motenje odprts delavnica v njenih rovih.	-
Sodnik F. P. Hchoonmaker Je odredil, da se imajo obtoženci Kasllšati 25. avgusta.
(Kolumbus, O. — Hituacija v belmontakem okraju In sosednjih okoliših Je nespremenjene odkar so začeli stavkokazl odlagati orodje in odhajati is stavkovne cone. Kakor poročajo iz Steubenvilla, Je odšlo še več stavkokazov v soboto In nedeljo. Povsod vlada mir.
Hprlngflald, III. — IMatriktni odbor rudarska unije v Ullnolsu le sklenil, da se podeli finančna pomoč vsem onim rudarjem, ki iü v materljalni stiski vsled ioige stavke oziroma Izpora* *
Odbor Je odglaaoval, da vsi «ml Člani, ki so uposleni na tem»-Iju začasnih r*>g(*lb v premogovnikih all ki delajo kje drugje, plačajo dvaodstotnl Izredni asosment za one rudarje, ki so brez dela. I>alje. plačajo vsi odborniki in orgaidzatorjl unije v illstrlktu 25 odstotkov svojih plsč v sklad za stavkarjs. To se ima izvršiti takoj.
lzpM)Mi MsM I ottaH IzgsMjesi
IKn Maku •«» m tUdI licnhll«. ivtifiAiilH lil ona Aafi^lm vsekakor med mrtvimi. Mamo mornarica še Išče.
| Kan Franrleco, ('al. — Civilni mornarji In letalci so v nadel jo opustili nadaljno iskanje Izgubljenih letal na Pacifiku. Za tremi croplani — "Mlas Doran" in "Colden Kagji*", ki sta izginila mtnl klalsko dirko /adnjl tor<>k in "ftplril of Oallaa." ki je Iskal prva dva — nI še dane« nobviM-ga sledu. Vse kaže, da je vse tri fiogoltnllo morje In šeat moških ter ena ženska so izgubili življenje.
Bojna mornarica nadaljuje Iskanje. Rušilci, submarinl In mor-narična letala še krhtarijo po širokem Pacifiku m^d Man Fran ciscim In Havajfklml otoki.
NAPREDNI REPU hUURCI PROl
ncooum
U Follette je ladelal bojni pro-gram. Njegovi politični grehi v Interesu reakcija so našteti pa vrati.
Waahlngton, D. C. — Predsednik CoaMdge ni \*> izjavi U Folletta, aanatorja Is Wlscon. sina, odnaaal svojih pet boju za predsodniško nominacijo s svojo iajavo, (da on nI določil, da bo kandidat sa tretji termin. Napredni element ga smatra sa človeka, ki se poganja sa tretji termin In bo zanesel boj v njegov tabor. .
1* Follette pravi, da ae Je v mesecu marcu ob zaključku kpngresnsga zasedanju priznalo, da Coolldga kot predsedniškega kandidata Čaka hud boj. Kajti noaiti mora butaro dogodkov, med katerimi so nekateri taki, da so se Is njih rasvl. la zelo vašna vprašanja.
Obdržal ja Daughertyja kot justlčnega'tajnika. Hll Je brezbrižen napram jrsem oljnim škandalom. Podpiral je Mello-nov davčni program, po katerem se olajša breme bogatinom, revežem se pa poveča, dastrav. no bi bilo pravično, da bogatini nosijo dal vojnaga bremena, ki odpada nanje.
Zvezno obrtno meddržavno trgovsko in tarifno komisijo ja napolnil s ljudmi, ki so sluga Izrednih interesov. Napravil je I>oizkiis sa odpravo svaanega dedlnskega davka. Prisadeval si Je Izročiti Muscle Shoals monopolu za električno silo. Bres-brlžsn Je Ml napram volilni ko. rupcljl v Ullnolsu in Pennsyl-vanijl.
Uganjanje ImperljallstJčne Hltike v Niksragvi in Mehiki, ksr jo povsročllo lsgut>o prijateljstva v Centralni In Južni Ameriki. Vstlranjs predloge za od pomoč farmarjem.
V prlhitfnjem zasedanju bo treba organizirati senat. Pri tem pridt. na dhevni red tudi vprašanje HmiUia in Vara. Zadnjega sta podpirala Mellon In Reed Iz Pennsylvanljs.
Predsednikova izjava ne bo l>reprečila ponovnega sprejema McNary • Haugenove farmske l>redloge, ravnotako ga ne odvezala očitkov, da J« zanemarjal od|N>moč poplavi Juncem v dolini Misslaslppijs in ds ni pre. prečil nesrečnih posledic im|w-H jal ist tč ns |»olitike v latinski Ameriki.
liombardiratije OcoUla ni drugega kol posledica imperija-llstiČne politike, obenem je |W tudi krvav dogodek, za katere, ga s« ne more kar tako meninlč ii binič otresti odgovornosti.
Tako in v tem tonu a Follette našteva <k»godke, radi katerih se bo moral Coolldge zagovarjati kot predsedniški kan. d Mat. Ti dojrodkl nikakor niso v prilog njsgovi kandidaturi za tretji termin.
iHmonstraHJe brespoNsInih • v Hudapešti.
HieisiieSts, 22. avg _ Tu so bile včeraj velike demonstracije brezposelnih delsvcev. Okrog 20,(KK) delsvcev je bilo ns ull-csh. Večl»»*ima vse tovarne v mestu so zaprl« vrata. •
Jap«Ml zakrlvIH šsbaksl kaatMtklh armad, pravi Kajiok
Odstoplvši klUjakl ganeraHaal-mo iajavlja, da ao Japonci zlomili ofensivo sa Peking.
22. avg. — Bivši vrhovni pbvoljnik kitajskih revolucionarnih armad, general Ciang Kajšek, je zdaj doma v Clko Fenghvl v provinci Ceki-aug. Te dni ga je obiskal ameriški poročevalec in prinesel od njega isjavo, da so Japonci ta-krivili poras kitajskih revolucl-jonarjev v Santungu in polom ofenaive za okupacijo Pekinga.
"Naša kampanja na severu je bila strta, ko so japonske četa zasedle Železnico v dantungu." Je rekel Kajšek. "Japonci so nam zaatavlli pot in s tam so po-mogli Oangtaollnu v mijkrltlč-nejšem momentu. Ker nisem mogel dalje v pričo ta opozicije, sem se mpral umakniti is dan-tunga. Ja|>onci so odgovorni za našo nesrečo."
Kajšek Ja nadalje rekel, da on je še vedno za .nadaljevanje ofenzive proti savtru. Kakor hitro sa Hankov In Nanking sdrušita, bosta močnejša kot so milltarlstl severne Kitajske. Pri tom je treba tudi računati na armado Feng Juhsianga, ki je član In zaveznik kuomlntanga.
Kajšek Je dejal, da ostane doma kaka dva tedna, potem bi pa ti/tM v Ameriko In Bvropo. Ako ps bo treba, aa vrna v armado in nadaljuje dalo sa zmago revolucija.
■■■■Mh
Tako se v I^os Angelssu po-«tupa z onimi, ki simpstlzirsjo s Maccom In Vaosettljem.
Za odpravo Mfnrtne kssal v Msansrhiisett**.
Itontori. Msss, — Poslanec Fr, K. Rl m |nuni je v soboto predložil kierku posUvodajne zl»ornics odprsvo smrtne kssnl v državi Msssscbusetts. , •
Slavka aa avstralskih sladkornih plantažah
Tu Jeseniški pohojnlk ustrelil stavkovno straža, — Pikati-ranje se nadaljuje,
Hrlsbane, Avstralija« — Rss-na stsvka se je pojavila v queenslsndskl sladkorni Industriji, ker so Isstrilki sladkornih to varen raj že najemali tujesem. ske neorganizirane delavca kot organizirane. Državno rassodi-šče je odločilo, da naj podJatnMil nastavijo najpivo organizirane delavce, in če teh nI, tedaj naj dajo delo šele neorganiziranim. Ijistnlkl se pa niso ozirali na U odlok, amiNik so dajali dalo neorganiziranim delavcem, mesto organiziranim.
Organizirani delavci so raa-IMMtavlli stavkovne straže In nski tujezemskl pMniJnik Je u. strel 11 Jack Hlnesa, ko Je bil na stavkovni straži. Morilcu sa še dozdaj ni nlčossr zgodilo in tudi ujeli gs niso, ker ga skrivajo lastniki sladkornih plantaž In tovaren. Ko se Je to zgodilo, Je m hI delavci zavrelo In skušali ao izgnati vse tujesemc«. Intervenirala sta policija In dr-žavria quenslandaka vlsds. Rss-oroženl so bili vsi civilisti in obrsmiinl departmant Je odredil brsmbovc, orožje.
Unljskl delavci piketirajo filantate In sladkorne tovarne. Tujezem«k« delavce, ki prihaja, jo, vračajo nazaj.
iL POVODKNJ V HI 111 HI JI.
Kabarovsk, Kibirij«, 22. avg. ljudski svet sovjetake republike v Vzhodni Htblrflt Je dovolil milijon ilattfi rubljev kot prvo pomot1 za kmete, ki ao pri-tadetl valsd velike povodnji. Površna |K>ročila sa glase, da dsž še lije in izstoplvše reke naraščajo po vseh dolinah, Mnogo ljudi je utonilo In škoda ja ogromna.	*	i _
PROSVETA
GLASILO SLO?KNSKI NARODNE PODPORNI JRDNOTB
LASTNINA SLOVENS» NARODNI PODPORNI JKPNOTO
C— ogt—o* PO	Kokopid — — ™¿*l*>
Nsroénina: ZedinJ«»* drUv (tortn Chkajo) fS.00 m Ut«. Hi» m pol UU; Chic«fo i» Cte**©	**	t»-7* sa pol lata, ia «* Jo®-
MmJtvo $9.00.
NuW« m
kar In «tik • Hi
TB08VETA"
MS749 S» Uwaials Inn
-THE EN LIGHTENM E[ N 1*"
Orr«» * SI**» NstiMMl B^rfll '
/mvrtin^ nam m
Subscription: UníUd States (natpt Chicho) y «ar; Chicago $7JM. and foreign cooatri— >0.00 par y—r
and Canada 96.00 par
MEMBER of Till FEDERATED PUSS'
m
Data» t ©klepanju a. pr. (Jaly S1-19S7) pala« raiafa laieaa aa auk»« 4a vaai Iß » Um daavaa poUkla aaraémiaa. PaooriU > ara da m ra» a« aaUri Mal.
BRITSKO FAÖISTOVSTVO V NOVI OBLEKI.
Štiri obleki se je izkszsla zi nié.
Britsko faéistovstvo, ki se je pojavilo po vzhajanju faiistovskega solnca v Italiji in je dobilo vsestransko pomoč od britskih torijev, ni moglo iz detinake dobe nikamor naprej in je pričelo počasi umirati. Britske delavske in kmečke mase se niso dale navdušiti zanj, Tudi tam v daljni Avstraliji ni bilo uspeha. Fašizem je umiral, čimbolj so mu toriji prilivali in ga gojili. Se preden je fašizem poginil v Britaniji v stari obleki, so ga oblekli v novo, da zopet oživi.	/	,
Ustanovili so novo fašistovsko društvo z imenom "Beli Vitezi Velike Britanije," ki je podobno po obleki, ceremonijah, ciljih in namenih ameriškemu Kukluksklanu. Člani tega društva postanejo le oni, v katerih žilah se pretaka "pristna" angleška kri. Vsak novinec bo moral napraviti obljubo, da verjame v krščanskega boga. Uradna oblelca teh vitezov bo sestala iz bele rjuhe in bojevali se bodo proti veliki nevarnosti, ki preti krščanstvu in civilizaciji. Obenem tvorijo tudi narodno obrambo proti smrtni židovski nevarnosti. To je torej nova križarska vojska. /
Jasno je, da ima ta nova organizacija fašistovske namene in cilje, v kateri bodo zbirali prismojene, domišljave in fanatične ljudi, da se bodo pri obrambi kapitalizma domišljali, da branijo vero in civilizacijo. 2idovska nevarnost pomeni v jeziku ustanoviteljev teh novih našem-ljencev delavsko nevarnost, ki postaja za torije, branite-lje lordstva, kronanega vladarstva in kapitalizma, vedno bolj opasna tudi na Angleškem. Toriji opazujejo s strahom, kako politična moč delavstva v Angliji narašča, da-siravno si toriji prizadevajo z vsemi sredstvi ustaviti to moč britskega delavstva in jo razbiti v nič.
Torijska vlada je porinila skozi britski parlament zakone za potlačenje političnega in strokovnega delavskega gibanja, kakeršni so bili mogoči v stari habsburški Av striji v Hohenwartovih in Badenijevih časih. Upala je, da s takimi zakoni potlači angleško delavstvo, katerega politična moč narašča od dneva do dneva. Toda torijem se je zgodilo tako, kot avstrijskemu železniškemu ministru Gutenbergu ob času razpusta železniške organizacije v Avstriji. Železniška organizacija je bila oficijelno raz-puščcna, a se tisto uro se je rodila nova pod drugim imenom. Vrste organiziranih železničarjev so ostale cele in so pridobivale jna moči. Tako se godi tudi britskim torijem, ki se ničesar ne nauče iz zgodovine. Na papirju niso organizacije javnih uslužbencev imele nobenih stikov z britsko delavsko stranko, v resnici so pa bile bolj teBno zvezane z¡njo, kot preje, ker je ta zveza prostovoljna. Toriji so mogoče spoznali, da so bile njih poteze za zdrob-ljenje politične moči britskih delavcev le udarec po vodi in nič drugega, pa so prišli z novo potezo, da obude in oži-ve fašizem v Britaniji, katerega je ljudstvo že skoraj položilo na mrtvaški oder, ker zanj ne mara, pa so pospešili ustanovitev nove fašistovske organizacije pod drugim imenom, a s fašistovskim ciljem.
Tudi s to organizacijo bodo imeli toriji toliko sreče, kot h staro in s svojimi zakoni za potlačenje deUvsk^^^^J^Kr^Si hSb političnega strokovnega gibanja. Taka sredstva so mo-' je vedno čiat in solnčnat, občujoče za mogotce in vladajoči razred za nekaj časa dobra, do\»nj* je vredno, da ao ravno dokler pretežna večina delavske mase spi in se ne zavedaj®?)™*1 d,obUI v lMt u ^^ da so delavci ljudje in imajo tiste pravice do življenja
kot lordi, kralji in kapitalisti. Tam, kjer je delavstvo za- mi. ao ai kupili avoj narodni vedno, pa spozna novo potezo vladajočega razreda preje, do™- ** kar jim častitam. Dom preden prične učinkovati škodljivo.	«»hej» «"»to® v »redini nasel-
il	bine.
Britsko delavstvo je na jasnem, kakšen cilj ima nova Vss mesto je interessntno. organizacija rjuharjev v Britaniji in skrbelo bo, da se P°*ebno uko svanl kitajski od-značaj te organizacije tako spozna med britskim ljud- dt,ek- kjtr hi*« to
«vom. d. prKn. hirati. * prHno dobro olivi.	^j^^Xv^
Organizirano britsko delavstvo pojde po svoji začr- po ulicah in ob pagodah viaijo tani poti naprej, dokler si ne pribori politične moči, pa ^itai«ki lampioni. kateri nare-naj prihajajo toriji s potlačevalnimi zakoni ali na otro-	«rientalaki vtle. Ki-
{arijami, kot je organizacija «H>vih "vitezovi dokler ne	^T
doseie svojega cilja. Taka sredstva britskega vladajo- Človek bi mlatil, da ae nahaja
PROSTET*
TOREK, 23. AVGUSTA. -
čega razreda le prepričujejo britske delavske mase, da morajo pospešiti dVoj korak, da rešijo toliko preje svojo zgodovinsko nalogo.	- ' / '
SUHE IZ M**1 —
POTOVANJE PO KALIFORNIJI. (Pile Frank Stonich.)
(KONEC.) Oakland, kjer je precejšnje število Slovencev in ima S. N. P. J. avojo postajo št. 604 (The Land of Palma), je kraano indu-strijalno meato ob zalivu San Francisca. Šteje okrog 290,000 prebivalcev in je poznano kakor m« sto vrtov in cvetlic. Vse hiše so obdane z lepimi vrtovi in \.<ino cvetočimi cvetlicami. V središču mesta vidimo kraano, visoko poslopje, katero je eno najvišjih v Kaliforniji, z nehotenim stolpom. To je mestna hiša. Iz Oakland* prevažajo parni prevaievalci potnike čez zaliv v San Francisco in obratno; vožnja traja 20 minut.
V bližini je mesto Alameda, katero je poznano po krasnih domovih in kopališčih. Človek bi mislil, da je v sanjah, ko se sprehaja po ulicah tega mesta z drevoredi košatih pálm. Pridemo v oaklandsko pristanišče, ki se razteguje eno miljo v zaliv. Do tukaj vozijo vlaki S. P. železnice, in od tukaj, pa parni prevaievalci čez zaliv do San Fran-cisca. Izstopimo iz vlaka po 26 ur dolgi voini iz Portlanda, Ore. Odidemo na pamik, da nas popelje čez zaliv v San Francisco. Cez zaliv je štiri milje dolga pot, nakar ae znajdemo na Ferry postaji v San Francisco. Nudi se krasen razgled, ko se peljemo čez zaliv. Ob solnčnih dnevih, kadar je obal in mesto brez megle in kadar zlato solnce sije nad nami, človek ne ve, kam bi gledal. Od Midway na desno potujemo zraven Yerba Buena otoka, mornariškega pristanišča Strica Sama. Dalje je Olcatraz otok s svetilnikom na obrežju in vojaškimi zapori na vrhuncu. Izgleda kakor velikanska ladja Štrleča iz vode, direktno nasproti Golden Gatu. Na severno stran vidimo Golden Gate, zaliv, ob katerem se dviguje hribovje Marin County in v ozadju hrib Tomalapais. Angel Island, z imi-gracijsko in kvarantinsko postajo, kakor tudi bolnišnico. Zaliv ae razprostre na dve strani, 36 milj proti jugu in 30 milj severno od San Francisca in po 6 do 16 milj v širini. Površina vode v zalivu obsega 460 kvadratnih milj in ima 40 milj dobrega pristanišča za največje pamike na svetu. Tudi kriiarke celega sveta se vidijo v zalivu. Ravno ko sem bil tam, so bili japonski rušilci in ameriške kriiarke. Izkrcamo te na pomolu v mesto San Franciaco, v Četrti z visokimi stavbami in velikimi trgovinami. To je trgovaki del mesta. Na desno vidimo tako rvani "Telegraph Hill", na katerem so naseljeni pona j več Italijani, za njim se razteza 'Russian Hill', artiatičina rezidenčna naselbina s krasnimi poslopji, ob-danimi s palmami in roinatimi grmiči, in ravno nasproti Ferry
Um daleč v Hong-Kongu na Ki-tajakem. Vidimo tudi druge zanimivosti, kakor Fisherman'a VVharf. Ocean Beaoh, Fleah-hacker Pool in Civično središče, moderna ljudska poslopja, čitalnice, muzeje, galerije slik in monumente.
Presidio je vojašniea, v kateri je nastanjenih na tisoče regularne armade. To so tudi trdnjave, o katerih pravijo, da takšnih ni na celem svetu. Veliko kratkih ur se lahko porabi v parku Golden Gate, kateri je eden najlepših in največjih na svetu. Celi park je naraven, nič qi umetno narejehega, razen poslopja, muzeji, cvetličniee in zverinjaki.
San Franciaco je začetno igra-lišče centraine in severne Kalifornije, od Mt. Shaste do famoz-ne Mpnteri Penansule s slikovitimi krasnimi naselbinami, kakor Carmel-by-the Sea, Del Mon-te, Peble Beach in Pacific Grove.
Kadar pridete na zapad, oglejte si celo pscifično obal. Nikoli se ne bodete kesali za male izdatke. Posebno priporočam tistim našim rojakom, kateri hodijo pogosto v staro domovino na obisk radi "lepšega"^ da obiščejo tudi deželo, katera jim daje kruh in maslo in jim nudi udobnosti* katerih v stari domovini 4 ne morejo najti. "See America Firstr	,
de nekoliko ipšim časnikarjem. Ali je še kdaj kateri naših časopisov poslal svoje urednike na ekspedicijo po Ameriki? Jaz mislim, da še nikoli nobeden ne. Zato so naši časopisi teko suhoparni, ker urednikom ni znano tudi sto milj okrog sebe in zato «o naši uredniki tudi večkrat napačno informirani. Koliko lepih in interesantnih člankov bi naši uredniki lahko spisali, ako bi jim bila dežela znana, kakor tudi naselbine, v katerih iivijo naši rojaki, oziroma čitatelji naših listov. Odprite srce in pošljite-svoje urednike na ekspedicijo* po Združenih državah. Za tistih par sto-takov bodete okoristili sebe zs par tisočakov, ker vaši uredniki bodo vedeli situacijo po državah in bodo lahko napisJrii marsikateri Članek v svoj Časopis. Torej ne imejte samo grabelj, imejte tudi vile in naredite iz svojih u rednikov znanstvenike. Izgubiti nimate kaj, pridobiti pa veliko. Ne verjamem, da ima kateri naših urednikov pri slovenskih časopisih tako sijajno plačo, da bi si to privoščil sam, in Časniki podjetnik^ vendar kujejo velike denarce z svojimi listi. Toraj kateri bo prvi?
bijftjo po vodi
Organizacije ne bodo odgnale iz svojih podjetij. — Izvoščekl se organizirajo ne glede i mnenje svojih gospodarjev.
Washington, D. C. — Tukajšnje izvozniike korapanije Yel postaje vidimo Uko z van i "Knob low, Black in White ao podobne
Hill" z luksurijoznimi hoteli in apartmenti. Proti levi atrani vidimo "Twin Peaks" hriba, katera izgledata kakor dvojčka, drug ob drugem. Ravno pod temi dvojčki ae nahaja naš Kranjski hrib, na katerem je na-aeljenih okrog 2000 Slovencev. Tb je eden najlepših hribov v obsegu San Francisca. Po celem mestu se ob gotovih časih plati
Don Kiiotu, junaku, ki ae je bojeval s svojim ičitonoscem Panzo junaško proti mlinom na sapo, in ljudem, ki a palicam bijejo po vodi, mialeč, da odganjajo poplavo. Te kompanije so slovesno izjavile, kakor kla. novci, da ae drle atarih principov, po katerih je hlapec le hlapec, gospodar pa gospodar katerega morajo ubogati hlapci. ko je izrekla, da odpuati vse izvoščeke. ki se vpišejo v unijo. Prek tri sto izvoščekov se je nato zbralo v dvorani in vpiaalo v organizacijo voznikov in šoferjev. Nanje ni odslovi, tev osemnajst izvoščekov, ki so bili najbolj delavni za strokov-no organizacijo, napravila najmanjšega vtiaa. T! odpuščen izvoščeki so takoj dobili delo drugje.
Pet sleparjev obeojenlh as smrt v Rosi ji
Minak. 22. avg. — Pet višjih carinakih uradnikov, katerim je sovjetsko sodišče dokazalo, da ao goljufali sovjetsko vlado in pomagali u tihotapi jat i blago čez mejo, je bilo v soboto obaojenih na smrt.
Francoski parnik je aripeljal 370 kitajskih kuHJevza delo v svinčenih rudnikih. Dragi parnik jih je pripeljal 480. Trgovina a kuliji je zopet oži-
irili
tVRN
Delavčeva opazovalnica
Piše Ivaa Molek.
Sydney, Avstralija. — Dne 1& julija je v to luko priplul francoski parnik "Ville D' Z?. Ukrcanih je imel 37Q kitajskih kulijev iz Cochin-Itine. Parnik je bil na potu .v Novo Kaledonijo .v Južnem Pacifiku, da tam odda kulije za delo y svinčenih rudnikih. Razmere, v katerih žive tí nesrečni kuliji na parniku, so strašne.
V	dveh tesnih prostorih, ki merita po 40x50 čevljev, je bilo sirovo stesanih 150 ležišč in moški in ženske so bivali skupaj. Smrad ki je prihajal iz teh prostorov je bil neprsnesljiv in je silno udarjal v nos. Sedemdeset kulijev je prebivalo kakor psi v zabojih in na krovu. Ki tajski priganjači in pazniki so jih nadzorovali in jih opletali z bičem, ako so bili počasni pri opravilih.
Časnikarski poročevalci in odborniki delavskih strokovnih organizacij so hoteli iti na parnik. Kapitan jih je pa spodil doli, rekoč, da ne mara, da stvar pfide v časnike.	,
V	Townsviliu» Queensland, je pristal v pristanu pSrnlk "Hal Mam", na katerem je bilo vkr canih 480 kulijev. Te kulije so po izjavi lokalnega društva kitajske nacionalistične stranke nalovili s silo in jih na tihotapski način pripeljali sem. Tudi ti kuliji so namenjeni v srebrno-svinčene rudnike v Novi Kaledoniji. Na parniku so bili zaprti za železnim omrežjem kot zločinci, straftijo jih pa pazniki in priganjači, oboroženi s pu škami.
I Spali so kar na golih tleh, sa jesti so pa dobili toliko, da ni življenje ugasnilo v njih. Na parniku ni zdravnika in radio-aparata. Jed so greli na parnih ceveh in na pari, ki je uhaja iz teh cevi. Za hrano so dobili le sirov riž, ki so ga nato parili na parnih ceveh. Prosili so, da se pošljejo domov. Pripoveduje se tudi, da so nekega kulija vrg. li živega v morje v hrano mor skim volkovom, ko je ¿bolel in se ladja nahajala samo še dva dni proč od Townsvilla.
Delavci so obdržavali protestne shode na pomolu, kjer je bi parnik zasidran. Obveščena sta bila francoski in kitajski konzul. Francoski konzul ni hote ničesar podvzeti za kulije, ki. tajski konzul je pa obvestil ki tajsko ministrstvo za zunanje zadeve in ligo narodov. Avstralska vlada se ni mogla vmešati v stvar, ker je mednarodna zadeva. Prizadevanja, da se parnik obdrži v pristanu, se niso obnesla. Po dveh dneh je parnik s sužnji odplul proti Novi Kaledoniji.
Nikdar! — Nikdar!
V Ohioatfu je bila konferenca jezuitov, ki se nazivajo znanstveniki (seientists) — Jehova jim odpusti ta greh, a najbrž ne bo. Jezuiti so mojstri v svoji znanosti, ki pa je toliko dobra znanost kot je teologija bjoke-Druge znanstvanosti na in v njih ni; k ve*j*mu so lahko karikatura znanstvenikov, n to so.
Gospodje jeziti — rszni re-
verendski profesorji na katoliških univerzah in kolegijih v Ameriki — so tosej slovesno konferirali in jloveeno zaključili med drugim, da "življenje ne bo nikdar umetno ustvarjeno.
Življenje je jezuitom "neznana kvaliteta", nekak mlsterijoz-ni "X", čigar uganka ne bo ni kdar, nikdar, nikdar rešena!
Jezuitje se vsekakor ne motijo, kar se njih tiče. 0ni najbrž ne rešijo uganke življenja nikdar, nikdar I. . Kaj pa so jezuitje pravzaprav Že rešili in storili za pozitivno vedo? Zelo malo. In če so dosegli kakšno malenkost, ao na drugi strani naredili atokrat več škode, ker oni fanatično pobijajo največje znanstvene resnice.
Da, misterij življenja ostane sa jezuite večen misterij, toda zunaj ozkega jezuitskega sveta so pravi znanstveniki, ki so ie odkrili in rešili marsikaj, kar bi bilo jezuitom še danes misteri-jozno, če bi človeštvo čakalo ns njihovo plesnivo učenost«
GROŽNJE PROTI TUJEZEM-CEM ZANIKANE OD DELAV
SKEGA DEPARTMENT A.
Ta odgovor je prišel aa protest
Unije sa ameriAke civilne
■ irntinJIll««
avooooseine.	____
i
New York, N. Y. -r- Unije za ameriške civilne svobodščine je vložila protest pri zveznem delavskem departments ker so dnevniki poročali, da delavski department nastopi proti onim ki simpatizirajo z obsojenima italijanskima delavcema. Na protest je delavski department odgovoril Uniji sa civilne svobodščine, da ni res, da je delavski department grozil z depor. tacijo onim tujezemaktm delavcem. ki se udeležujejo protestnih shodov v interesu Sacca in Vanzettija. Vesti, ki so pripovedovale, da delavakl depart, ment »vari tujezemake stopati-čar je, da ao izpoetavljeai depor taciji. so krotile v dnevnikih dne & in 9. avgusta.
Chicago. — Pevski zbor '«Sava" obnovi redne pevska vsje i torek dne 23. svgusta. Vsi pet ei so naprofteai, da so navsoéi še
v torek in potem redno vsaki teden. — P. O.
ftravi znanstveniki prej ali. slej rešijo vprašanje življenja in odkrijejo proces nastajanja živ. ljenja tako gotovo in temeljito kakor so ugotovili gibanje teles v vsemirju in odkrili proces evolucije vsega. Tudi umetna ustvaritev življenja pride. Beseda "nikdar" je pravi vedi »«-znana v mejah razumnega ae. M
Mislite si konferenco teologov v srednjem veku, ki slovesno za. kij učijo, da človek ne bo nikdar vedel kaj je strela, ki švigne iz oblakov In razkolje drevo, užge hišo In ubije človeka. Mislite »i drugo konferenco cerkvenih "učenjakov", ki svečano izjavi-jo, da ljudje ne bodo nikdar znali, če je zemlja res okrogla ali je štirioglata. Strela je misterij in zemlja ostane večna taj. nost!
Jako so v resnici govorili. Današnji jezuiti se jim lahko smejejo, pa se ne bodo, ker niso nič boljši.
Delavci, ki se na vse načine trudimo aa borni obstanek, radi zanemarjamo znanstvena * vprašanja, češ to se naB ne tiče. Pa se tiče. Tiče se vseh razumnih ljudi in delavci morajo biti najbolj razumni, če hočejo kdaj bi. ti sami svoji gospodarji, ijaša glavna naloga je, da si nan|li-mo življenje čim najbolj mogoče dobro in koristno, tega pa ne bomo dosegli, dokler ne poznamo življenja do dna — in po. znati moramo tudi dno.
Ivan Molek:
Dežela bakra nekdaj in zdaj
n.
Baronija bakra*
Copper Country leži na gornjem michiganskem polotoku, prav na tisti konici, ki je zapičena v Gornje jezero (Lake Superior), torej na "koncu sveta", kar se tiče celine na tej strani jezera.
Vlak Chicago, Milwaukee in St. Paul železnice te pripelja tja v dobrih petnajstih urah iz Ohicaga. Voziš se vso noč in drugi dan dopoldne, pelješ se skozi Milwaukee, Green Bay, Iron Mountain in več drugih manjših mestec, ki so revna, majhna in v pustih krajih. Po Wiscon-sinu je prijetno gledati velike in lepe farme, čim pa prideš v gornji Michigan, iaginejo farme In mimo vlaka bele obraščeni nizki griči in bajte čepeče v dolinicah. Ljudje se tudi tu pečajo s farmarstvom, a vse je bolj pritlikavo. Je pač mrzlejša klima. V okolišu Iron Moun-taina so železni rudniki.
Od Championa dalje se vije železnica skozi goste šume in mimo mnogfi jezer. MLdhifean je bogat na jezerih kakor Minnesota, ki jih ima "deset tisoč". Veliks in krasna jezers s pustimi in praznimi bregovi! Koliko življenja bi bilo na teh jezerih, ako bi bila v bližini velemest! Tako pa vae mrtvo. Kljub temu je elika divna. Lepota divje narave. Sume so polne srn in druge divjačine. Pravi paradiž za lovce.
Peatra slika zelene okolice in nezaslišne — lenobe. Tudi potniki se nalezejo te bolezni od lene narave. V vagonu vee kima in api, kakor da imajo avinec v žilah. In vlak aam! Vlak "sv. Pavla" ni prav nič napredoval v dvajsetih letih. Leze kot polž in vsak čas se ustavi, kakor da lovi sapo. In stoji po dvajset, trideeet minut. Človek ne ve, koga bi bolj pošiljal na dno pekla — zaspane potnike ali zaspani vlak. Zdi se ti, da se nikdar ne izvlečeš iz teh dolgočasnih gozdov.
Končno ae le isvlečema Odpre se nov razgled. Vlak zaide na brag nove, široke vode, ki pa ni jesen», temveč naravno kanal, po katerem ss Gornje jezero zajeda daleč v celino. Na oni strani kanala vieoki, zeleni hribi. To je Copper Country, dežela bakra.
Daleč na naaprotnen obrežju ss kadi iz topilnic, de par naselbin s parnimi žagami in "lumber-kemparni" pustimo za
seboj. Med temi je Baraga, ki ima ime po znanem slovenskem duhovnu, ki je tod okrog misijo-nartl in nazadnje škofoval. Pri-lezemo v Houghton, Tu je okrajni sedež. Mesto je pripopano na visoko, strmo reber, ki se vleče ob kanalu. Na drugi strani kanala je mesto Hancock. Obe tnesti sta zvezani z visokim ipostom za pasante in vozove, spodaj je pa železniški most. Kadar gredo po kanalu pamiki, se most zasuče v sredi.
Houghton mi je bil dobro znan. Saj smo večkrst "fanto-vali" tukaj in tu sem tudi dobil državljanski list. Torej pomen-l|iv kraj zame. Enkrat — pred štiriindvajsetimi leti—sem tudi Iskal tukajšnjega slovenskega župnika (njegova fara ni alo-veflsRa), ki je moj oddaljeni sorodnik po materi. Nisem ga našel doma in potem ga nisem vet iskal. Zdaj sem izvedel, da je še živ in jako siten. Ogledujem kraj, kolikor morem iz vlaka, pa ne vidim markantnih izpre-memb. Nekaj novih hiš, drugo pa vse po starem. Houghton niti Hancock ne kažeta napredka. Obe mesti sta pristanišče in trgovsko središče Copper Country; odvisni sta od rudnikov, in Če rudniki padčjo, pade tudi življenje teh dveh mestec. Obenem je tu politično središče: sedel okrajne uprave, okrajno sodi&če in finančni center. Tu so vrata v baronijo bakra.
Prekoračimo kanal. Zdaj smo v deželi bakra, v kraljestvu rdeče kovine, v domeni, ksteri je težko najti paralelo. Tskoj nad Hancockom, na vrhu strmega hriba, se pokaže Quincy Mine. star rudnik, v katerem p« bsl zdaj razsaja ogenj. In potem * vrste šahti v raznih črtah in neenakih razdaljah. Majhen je Gornji polotok, a bogat ns bakru. Sile procesa, ki so pred davnimi milijoni let v razvoji zemeljske skorje ustvarile kovine, ao pogledale na U kraj. malone od vaeti strani obllt t rom, z obema očesoma. Dale *> mu bogastvo, ki je menda neti-črpno. Vaa ta planota, ki * dviga visoko nad gladino Gornjega jeeers. je pod povrtjetn polna bakra, pravega, nalivnega bakra, ni ruda. Tujenatsr-ni baker« pomešan med rdeči» kamenom. katerega je treba je i skopati, smleti s kamnom vj* izprati in pratopiU v ingote bakra, od pet do petdeset Ijev debele. Me druga za <ini£ navpično in poievno po (Dalji aa t. *rml•>
Vesti iz Jugoslavije
Odpor proti zlorabi cerkvenih
prireditev. Daleč po slovenskem Z znana boija pot pri Sv. Križu jjd Dravogradom. Posebno je „slovela ta romanska cerkev nu prijaznem griču ob meji med bivfo Koroško in Štajersko, ko um «hranili kip Marije De vke ns ViŠarjih.
vsa zadnja leta je SLS iz rabljala mnogobrojni poset ro marjev zs svoje strankarsko-politične namene in je prirejala na tem posvečenem in od narave i lepotami oblagodarjenem gri ¿u svoje shode. «Tudi letos na dan Porcijunkule 2. avg. je bi napovedan shod SLS in najav ljena sta bila dva kandidata — govornika, med njima tudi srez ki kandidat Bedjanič iz Sredi
<ftca.	!
Romarjev je bilo mnogo, toda komaj je v cerkvi minila zadnja služba, so romarji z nekako nervozno naglico silili iz cerkve, pa ne na shod. S še večjo naglico so jo popihali hizdol po griču in se porazgubili v gozdu, ki obda ja vznožje griča. Vse letanje in vabljenje posvečenih gospodov in poslanca ni pomagalo nič, lju di, dobrega slovenskega ljudstva ni bilo več nikjer in govornika sta ostala pri mizi sama s še par dphovnimi gospodi. Shod se seveda ni vršil.
Ob tej priliki se spominjamo shoda SLS, ki se je vršil predlani na Urški. Tudi tu so klerikalci izrabili božjo pot in praznik v svoje strankarske namene. Takrat pa je nenadoma prišla nevihta in strela je udarila tudi v cerkev. Prestrašeni so se romarji razkropili na vse strani in Šepetali o božji kazni •. .
Opasna vlomilska tolpa v Slovenskih goricah. Po Slovenskih goricah se klati vlomilska tolpa, ki je dobro organizirana in sil no spretna, pri tem pa opasna ne namo imetju, marveč tudi javni varnosti prebivalstva. Izvršila je že cek) vrsto vlomov. V Veliki Nedelji so vlomili napadli trgovskega vajenca Meška ter ga z nožem precej občutno ranili. Bil jim je pač na poti, ko «o se hoteli polastiti plena. Nadalje so vlomili pri trgovcu Lo-vrenčiču v Trgovišču ter odne-rii nekaj obleke in razne vrvar-ske izdelke. Isto noč se vlomili tudi v podružnico trgovca Fra na Medika in so odnesli samo nekaj perila, ker so bili pravočasno opaženi in pregnani streljanjem. Tekom zadnjih noči je tolpa poskušala vlomiti še na več krajih, a so zločince pravočasno pregnali. Domneva se, da vlomilsko tolpo tvorijo cigani, ki ho se1 zadnje čase z vozovi pojavili v Slovenskih goricah.
Vlomi in tatvine v novomeški okolici. Vlomov in takvin v novomeški okolici noče biti konec. Vlomljeno je bilo v hišo Iv. Brulca v Smolenji vasi in odnesena razna obleka in obutev, zraven pa še gotovina v znesku 1500 Din; za kmeta, ki ima denar med letom le, če proda živino. prav občuten udarec.
V noči 3. avg. pa je bilo vlomijo v Smihelu pri trgovcu I ranču Plešku. Tatovi so mu odneKli mnogo špecerijskega blaro in bi se najbrže lotili še drugih utvari, če se jim nc bi mudilo, kakor je dognala prečkava.
I*to noč je bilo vlomljeno tudi ** v (iotni vasi pri Saškovih. Tu svedrovci niso imeli sreče, <f'r »o jih domači zapazili in pri-klicati sosede na pomoč. Ta-J<> «o jo morali popihati urnih in praznih rok. Sistematične tatvine dokazu-da izvršujejo tatinsko de-,0 *ni in isti ljudje, katerim mo-J*io biti znane domače razmere. Mudi j* obšel tak strah, da se tomenkujejo že o prostovoljnih n'*nih «tratah, kakor so bile J**d leti.
1'oiar v Pirntčah pri Medvo-®*h Med nalivom in nepreata-*ifn «tkanjem dne 4. avg. jt * polnoči udarilo v Mihav-hfcv v Zgodnjih Pimičah. ■N Hlevom je na senu spal do-pastir, 15 letni Ivan Sink, •mu »e pa po čudni sreči 1 godilo. Pogorela so go-
spodarska poslopja pri Mihov-cu in Markovcu z vsemi pridelki. Živino so rešili. Le vrlim gasilcem iz Zgornjih in Spodnjih Pirnič ter iz Preske in Sore, ki so v najhujši nevihti sredi noči prihiteli na pomoč, gre hvala, da »e je ogenj lokaliziral in da ni pogorela vsa vas, ki ima tesno stavljene hiše, med njimi mnoge a slamnato streho.
Ogenj na 4 krajih v litijski o-kolici. Iz Litije poročajo: Vročina, ki je žgala zadnji čas, je gro žila, da spali vse, kar ni potolkla usodna toča pred tednom dni. Dne 4. avg. pa se je nebo že v popoldanskih urah prevleklo s težkimi oblaki, proti večeru so začele padati prve, toliko potrebne kaplje, a na noč je prešlo vše v silno nevihto, ki se je od trenutka do trenutka stopnjevala.
Strele so vžigale nebo, da je bilo nebo neprestano ožarjeno Posebno je divjalo neurje po 22. uri zvečer. Takrat se je naštelo v minuti do 70 bliskov. . Temu primerno je spremljalo naliv votlo in divj^ grmenje.
Jutranje vesti, ki so došle v Litijo, so javile, da je vžgala strela tekom noči na 4 krajih.
V vasi Stangi, ki je znana tudi Ljubljančanom po Velikih češnjeviih nasadih, je gorelo na kmetiškem posestvu. Ogenj, ki ga je povzročila strela, je besnel tudi v mali vasici Vintarjev-ci na južni strani Šmartna. In to pot je bila prizadeta tudi vas Jesenje na levem bregu Save na do postaje Kresnice. Strela je udarila v Ceškovo gospodarsko poslopje. Ognja še do danes zjutraj niso mogli pogasiti. Pred petimi leti je pogorela vsa vas Jesenje do tal. Komaj so si sedaj tekom časa pozidali pogorišče, že jih je zopet obiskala kru ta nesreča.
Nastal je tekom noči tudi požar na samotno ležeči kmetiji nad Kresnicami. Iznad Save so opazovali ogenj v južni smeri.
Ves čas med nevihto je padal dež, da ga niti obcestni požiralniki niso mogli sproti odnašati. Se tekom jutranjih ur so stale na cestah, poljih in travnikih velike luže.
Za popravo cest v Sloveniji. Kakor javljajo iz Beograda, je gradbeno ministrstvo odobrilo kredit v znesku 4,286,000 dinarjev za popravo cest v Sloveniji.
Železnica 8t. Janž-Sevnica. Uprava za gradnjo novih železnic je razpisala licitacijo za dobavo podrobnih načrtov za novo železniško progo St. Janž-Sevnica v dolžini 12 kilometrov.
Malarija v Slavoniji. Malarija, ki je bila v Slavoniji doslej znana le v nekaterih selih Posa-vine, se je začela sedaj širiti tudi v hribovitih krajih. Okolo Nove Gradiške je obolelo že mnogo ljudi. Boje se je stari in mladi. Antimalarična postaja v Novi Gradiški pod vodstvom zdravnika dr. Benkoviča obiskuje neumrno sela z avtomobi-om ter daje zdravila in navodi-a, kako naj se ljudje ubranijo bolfezni.
Suša v Splitu. Oblastnemu odboru v Splitu prihajajd mnogo-brojne prošnje prebivalstva, ki silno trpi vsled elementarnih ne-prilik. Suša je uničila pridelke v sinjskem in imotskem okraju.
Imotskega se je v zadnjem ¿««u nad 1500 oseb podalo na delo v Južno Srbijo, da se na ta način prehranijo. Mnogi so zahtevali potne liste za Avstrijo. Tudi iz drniške In kninak«*po-krajine je odšlo nad 5000 oseb na delo v Srbijo.
Maščevanje zapuščenega dek-leta. V hercefovlnakem «elu Vače se je dekle Ljubica Ferajlč na krvav način maščevalo nad )anilom Zubičem, ker jo je zapustil. Danilo je dalj časa imel njo ljubavno razmerje in ko Je ona opazila, da se je ogiblje, je na vse načine skušala, da obnovi preišnje razmerje. Ker s« ji to ni posrečilo, Je sklenila, da se maščuje. Počakala ga Je na ee-sti in mu vrgla pest pepela v o-¿1, potem pa mu je porinile nož pleče. Zublča so prepeljali v talniro, dekle pa so orolniki a-retirali in izročili sodišču.
IZ PRIMOBJA
t	V
Obsodba slovenskega fašista v Gorici. Pred goriškim porotnim sodiščem s« je 4. avgusta zaključila obravnava proti slovenskemu fašistu Ivanu Suligoju iz lx>kavca, ki je z dežnikom umoril gostilničarja Albina Kofola. Morilec je na podlagi pravdore-ka porotnikov izvršil v delni pijanosti nameravani umor. Obsojen je bil na 3 leta in 4 mesece ječe. Plačati bo moral še sodne stroške in 4000 lir odškodnine vdovi Kofola. V zveii s tem procesom je menda tudi sklep fašistične oblasti, ki je raspuBtila vodstvo fašja v Cepovanu. Fašistični politični tajnik Štefan Suligoj je bil odstavljen, na njegovo mesto pa bo imenovan izredni komisar.
Na Cerkljanskem iščejo rudo.
Te dni je bilo zborovanje, kate-regs so se udeležili zastopniki civilne in vojaške oblasti. Bilo je več govorov. Inženjer Merlo je zatrjeval, da je po sedanjih izkopninah dognano, da je na cerkljanskem svetu mnogo rude n komisar De Podesta je hvalil inženjera Merla za dosedanji trud ter pripovedoval, kako da cerkljansko ljudstvo z zanimanjem sledi raziskovanju v nadi, na se razvije na Cerkljanskem druga Idrija . . .
2ivotarenje Reke. Velike reške industrije so objavile svoje bilance za preteklo leto. Ladjedelnica "Carnaro" izkazuje de ficit 3,800,000 lir, tvornice olja 1,500,000 lir, bančno udruženje 230,000 lir. Od meseca maja do sedaj je bilo na tribunalu prijavljenih konkurzov za 10 milijonov lir. Tvrdka Moskovich ma pasiv 3 milijone napram akti vam enega milijona. Dne i. julija je bilo protestiranih 200 menic. Minister Volpi je obljubil Reki pomoč, katere pa od ni koder ni.
Idrija ima zopet > novega občinskega načelnika. Inženjer Caldana je odstopil, ker kot državni uradnik ne more opravljati občinskih poslov. Inž. Caldana si je snal pridobiti zaupanje pri idrijskih meščanih. •
Zaatroplla ae je v Trstu Sofija Paide, ker ji je bilo odpovedano stanovanje. Ko je dobila sodnijski nalog, da mora v kratkem iz stanovanja, je obupana iskala drugo' stanovanje pa ga ni mogla dobiti. Nato je pila strup. Prenesli so jo v bolnico, kjer je umrla.
Vsled fašističnih bat In se mu je zmešalo In ae Je obesil. V neki gostilni v Orleku pri Sežani so se pretekli mesec neki fantje sprli. Pridrli so se med nje miličniki in jih gnal na poveljnl-štvo v Sežano., Enega iz Orleka so pridržali. Fašisti so klicali nato par Orlečanov, da bi pričali, da je on zaprti Orlečan prijel nekega fsšista za vrat. Ker niso hoteli tega storiti, so jih fsši-sti pretepli. Posebno je bil pretepen s puškinim kopitom po Životu in glavi Fran Trebeč iz Orleka Št. 1. Potem so zahtevali od njega, da mora podpisati, da ga fašisti niso tepli, pitf pa da je on prijel enega izmed fašistov za vrat. Trebeč ni hotel podpisati. Prišel je domov ves zbegan, potem pa je odšel potrt in razburjen od doma, drugi dan so ga našli obešenega. Zdravnik je ugotovil težke udarce po telesu. . Fašisti so pridivjali k Trebčevim in zahteval! izjavo, da ranjki že dalje časa nj bil pri čisti pameti. Vsa vas ps ve, da je bil Franc Trebeč vedno normalen človek. Jasno Je za vse domačine, da se je nesrečni fant vsled fašističnih batin obesil.
Poplavljene«« okoli Idrije, v
ftebreljah itd. ae Je lansko It to obljubila velika pomoč in odškodnina. Najeli so cenica, ki Jim je računal okoli 30,000 lir, Nato so vložili svoje prošnje. V veliko začudenj« vseh so bile te prošnje odbite. Češ, da se za hiše, porušene zgolj po povodnji, ne more dati nobene odškodnine. samo sko se na primer po-derejo Jezovi in vsled tega po-rušijo hiše. potem šele mor* biti govora o odškodnini za hiš* . . . To so a*veda zvijače. Riedlle bodo intervencije, ki ostanejo bržča« bres uspeh*	>
IzžMtlte b Ml I Iliri, lito Ji mrl
Nagrabil je milijone, bolj navihani finančniki so mu jih pa od vseli. — Tako je v kapita. »stični človeški družbi.
Chicago, III. (F. P.) - životaril je še nekaj let potem, ko so ga bankirji prikovali na rokah in nogah, so nabrusili nože in ga odrli živega, na to je u. mrl dne 16. avgusta v Londonu Ogden Armour, šoga in zasmeh trdoarčnih finančnikov, ki so prevzeli njegovo mogočno kneževino mesa in njegovo razkošno apanažo.
Armour se je v vojnem času kazal fotografom v maski do-lavca, v resnici je pa bil brez. vesten proflutr, kakeršne si more ustvariti le šiva fantazija. Ampak on je napravil napako, kajti mialil je, da bo svetovno klanje trajalo večno in ujela ga je čikaška Kontinentalna in ko-mercijalna banka, katere ravnatelj. je bil več let.
Bankirji so imeli toliko usmL ljenja kot Armour a .prašiči, katerih je poklal na milijone, in slekli so ga do kosti.
Armour je bil prisiljen odpovedati se tvojemu bogastvu, svojim pozicijam moči in proii-ta v industrijskem in finanč. nem svetu, in ostalo mu je prav malo za Življenje. On je pravi zgled v Ameriki, kaj kapitalizem lahko stori z industrijskimi magnati, ki zaidejo v mreže finančnih piratov, vladarjev dežele.
Danes si največji milijonar, za te dfcla na tisoče in tisoče do. lavcev, jutri si pa ničls, ki živi od miloščine finančnih mogotcev.
Neki odvštnik, ki je v Chica-gu znan kot korporacijski odvetnik v bojih do konca in hroz milosti, je dejal: "Ubogi stari Ogden Armour beži mimo Kon. tlnentalne in komercijalne banke, ker se boji, da kateri bančnih uradnikov kihne."
ZDRUŽENJE ORGANIZACIJ ŽELEZNIŠKIH 8TKOJE. VODU»
Resolucijo u «druženje Je sprejelo 22 lokalnih društev.
Altoona, Pa. Med železniškimi atrojavodji pridobiva misel sa združenje obeh organisa. clj Brotherhood of Locomotlve Engineers in Brotherhood of Loeomotive Firemuu A Kngin-men vedno več tal. Zastopniki dva in dvajset lokalnih društev so se sešll v Altonl in sprejeli resolucijo sa združenje. Na tem sestanku sta bili zastopani obe bratovščini.
DE2ELA BAKRA NEKDAJ IN ZDAJ.
(Nadaljevanj« « t. itrsnl.)
polotoku in segajo daleč v osrčje zemlje. Milijoni ton rdeče kovine počivajo v teh plasteh in čakajo pridne roke rudarjeve, da Jih spravi na dan in feročl po-rabnoati,.
Milijoni ton ao že prišli na dan in založili Ameriko ter druge dele sveta z bakreno kovino, le katere delajo, žic«* za električni tok, izkoriščajo jo zs municijo in rabijo za drug« izdelke.
Baker je zelo potrebna kovina, zlasti v današnji dobi elektrike, dokler so žice v rabi. A kaj je človek naredil s tem zakladom ? Pretvoril gs je v predmet najgršega Izkoriščanja. Požrešni Človek, ki je imel to prednost (ne srečo!), da je prvi pri-1 šel semkaj, se je usedel ns žile bakra In proklamiral: 'To ji'I božje In moj«! Bsker je moj! Kdor hoče priti sem in Jesti h moje roke, more sprejeti moje pogoje! Človek, ki pride sem, n* sme v«č biti človek, temveč pes in živeti mora po pasje — j drugače marš odtod!"
Deteta rdeče kovine Je od vsega začetka, odksr so odkrili i prvo bakreno lilo okrog leta IS40 na keewenawaki špici, dežela krutega izkortf« anja — de ž«la. ki Je privatne last peščke ljudi, last baronov bakra. To J e baronija bakra, v kateri ne vla-| da politična obla«t — ta je farsa — pač pa železna peet Calumot and Herla kompanlje, M . je vrhovni vladar, pnatavodajal«*, aodnik ia eksekutor ,
ii ta Vnzitti umorjena!
(Nadaljevanj« a 1. itranl.)
Iioaton, Maaa., 22. avg. — Sac-co-Vansettijev obrambni odbor je objavil vsebino pisma, ki ga je Nicola Sacco včeraj pisal svojemu lšletnemu sinu Danteju. Pismo se čita;
"Predragi moj Dante! Ako se medtem nič ne zgodi, bom jaz umorjen i elektriko kmalu po-polnoči 22. avgusta. Zato Ti še enkrat odkrijem svoje srce. Nikdar nisem mislil, da bosta najini življenji ločeni, ali sedem žalostnih let je pokazalo, da je i to prišlo. To pa ni najmanj u-činkovalo na najino vzajemno ljubezen, ki ostane, kakršna je bila, do konca,
Doati sva pretrpela na tem dolgem potu na Kalvarijo. a protestirati še nisva nehala; protestirava danes kakor sva včeraj. Ako sem prenohal stavkati t gladom, aem to storil radi tega, ker ni več ostalo znsmenja življenja v meni.
žrtvoval sem se, ds pridem nazaj k življenju in še enkrat ob-jamem tebe. Tvojo sestrico Inu«, Tvojo mster in vse ljubljene prijatelje in sodruge v življenju, ne v smrti. Tako se je, sinček moj, vrnilo življenje v meni, življenje, ki nima bodočnosti ln vidi le smrt na horieontu.
Torej, dragi moj, potem ko je Tvoja mati toliko pripovedovala o Tebi In ko sem jaz sam toliko sanjal o Tebi, mi je bilo zelo drago, da sem Te videl in govoril s Teboj, tuko govoril kakor tiste dni—tiste dni. Zdaj hočem govoriti s Tetmj še enkrat, ali ne jokaj ae, kajti solze so zaman, kakor ao bile aolze Tvoje matere, ki jih je točila dolgih sedem let.
Bodi močan, sinčok, da boš lahko tolažil svojo mater, In kadar ji boš hotel pregnati dolgočasje, vzemi jo na sprehod na tiho deželo, natrgajta si med potjo divjih rož in počivajta> senci drevesa, pa aem prepričan, da bo harmonija Žive nature v okolici In mehke narave Tvoje ma tere ugodno vplivala na oba, d« bosta uživala.
Naj se zgodi jutri kar hoče, in če naju ubijejo, glej, da boš vedno odprto glodal v obraz slehernemu Tvojih prijateljev. Ne pozabi, da Te moji prijatelji ljubi-Jo in Te bodo ljubili kot so ljubili svoja padla tovariša. Vsi o-nI, ki so se toliko trudili, da naju rešijo nasilno smrti, da rešijo Tvojega očeta, in ki se še v tem trenotku trudijo ¿ta najino rr tev od elektrokuclje, so resnično tudi Tvoji prijatelji.
To je boj med bogatimi in si-, romakl, sinček, boj za pravico in svobodo, ki ga boš dobro razumel, kadar odrasteš in ko se Ti razgrne prod Tvojimi očmi pra-va slika življenja, slika krutega boja v Življenju.
Da, Dante, lahko križajo in naj križajo najini teleal, kakor to delajo, ali nikdar ne morejo uničiti naših idej, ki ostanejo Iti katere sprejme naša mladina.
PETDRHiT LET MEZDNE . SITNOSTI.
(■aapodarjl so s takimi mesdni-ml aužnji isredno zadovoljni.
Chicago. III. — Fred Zerw«r, uslužbenec velike trgovske tvrd. ke Marshal Field & Co., je star 65 let. To nt nič Izrednega, kajti to starost jih doti vi precej ljudi. Toda zanimivo je, da Je Zurwer od teh let daroval petdeset let trgovski tvrdki Mar-shall Field & Co. Zerwer je bit rojen v Nemčiji, Ril Je star j»eU najst let, ko je dos)>el v Ameriko in je kmalu |>o prihodu šol delat za omenjeno tvrdko. Tvrdka se je takrat imenovala Field, Leiter Co. Prejemal jo $2.50 tedenske mezde. Zei vver stv apo. minja raznih dogodkov. Tako se spominja, kako je kapitan C. H. Dickenson ob času železniške stavke leta 1877 vešbal vsak dan uslužbence v prodajulnici rabiti orožje proti stavkarjem in njih s^patičarjem. Ko je bila leta 1005 stavka cestnoželez-niških uslužbencev, je Zerwer potoval po Minnesoti in iskal In najemal voznike za tovorno vo. sove.
Zerwer še ne pojde v penzi-jon, pripovedujejo dnevniki. Zakaj se to ne zgodi, pa lahko vsak zaveden delavec ugane.
LADIJHKI KUHAR 0U80JEN ZARADI UIIOJ A.
Obsojen je bil na deset let ječe.
New York, N. Y. — Kari L. (lattice, zamorski kuhar na šku-ni "Kingsw«y", Je bil spoznan krivim uboja in obsojen ns deset 1st v zvezno v Atlantl. gvoji ženi Je prerezal vrat z britvijo, ko je škuna krlžarila ob zapadnl afriški obali.. ligo. varjal so Ju, da Je zločin Izvrši) Iz ljubosumnosti, ker je njegova žena preveč prijateljsko občevala s kotlovodjem. Carl Had-kc, kotlovodja, je pričal, da ga Jo k prijateljstvu s kuharjevo ženo nagovarjal sam kuhar. Dr^jtvnl pravdnik Je pa trdil, da Je kuhar zaklal svojo ženo, da bo lahko poročil lft.letno špA-ako dekle na Portoriku, ko ae vrne a potovanja.
Tako je končala |>ovest o pun-tu na visokem morju in tej šku-ni, ki jo ja svojčas velikomeat-no časopisje razbobnalo po sve. tu,
PRAVDA PROTI KAMNO-HKKOM.
Zaslišanje je pričelo. — Oblo. ženi so zarote.
New York, Nt T. — Zšittla-nje proti organizaciji kamnose. kov International Journeymen Stone Cutters Union Je pričelo na zveznem sodišču v New Yor-ku.
Oigaulzacija in šest njenih lokalnih društev je obtoženih, da so zarotUi preprečiti trgovino gotovih kamnoseških tvrdk, ker je unija zahtevala, da s» na delih v New Yorku In West-chestorju ' na stavbah vporabl lahko le tak kameri, ki so ga i/.doiali in obdelali organizirani kamnoseki.
Za I* »m ni si, sinček, da ta straš-na umrtna hišs mora biti unl- Človeški pepel ne.sme na Polj*
PRIDIGARJI IZRABLJAJO NE3REČO LETALKE.
Molitev nima z njeno rešitvijo nič opraviti.
Flint, Mlch. — Pridigarji so dobro izrabili nesrečo Mildred Doran, učiteljice, ki je a kontinenta poletela na Havajsko o. točje in o kateri ln njenima dvema s|iremljevalcema nI duha ne sluha. Pridigarji so razglasili molitev v vseh cerkvah, posebno pa v metodiatovaki epi-«kopalni cerkvi, kakor da bi jo molitev res lahko rešila, ko j« vendar jasno kot bel! dan, ako jih ne najdejo pogumni letalei, ki zdaj križajo avmlntje visoko gori v zraku, In ljudje, ki švl. gajo sem i nt je po Pacifiku, da jih tudi molitev ne bo rešila. Rešilno delo lahko isvrše le po. gumni mošje, ne pa molitev.
CLOVR&KI LOV. Dve sto ljudi lovi samorca a pal.
Upnell. Fla. — Dve sto ljudi lovi s krvnimi psi neznanega zamorca, o katerem pripovedujejo, da je tako močno z buteljko udaril po glavi šerifa okraja FUtgler, da je podlegel udarcu.
LISICE POD ZAfiClTO V DR-ZAVI ILLINOI8.
Farmar ne bo jamel ubiti lisice poljubno.
Chicago, III. ~ Farmar ne l»o smel ubiti lisice, ako mu je prejšnji dan zadavila najboljšo kokoš in jo odnesla v avoj brlog, Državni prokurator je lovske postave tolmačil na ta način,, da ima farmar pravico ubiti lisico le tskrat, ako Jo zasači pri ro. parskem činu.
Japonska dobi 800 kul Llrtd-berghovega tipa.
Tokio, 22. avg. — Japonska vlada J« naročila tristo letsl models "»pirtt of 8t. Louis", s katerim je Lindbergh preletel Atiantičnl ocean.	<
čenu s kladivi resničnegs napredka — to strašno zidovje, ki bo za vedno sramota vnakemu poštenemu državljanu Maoas-ohusetUa. To |>o»lopje morajo u-ničiti in postavil I tovarno ali šoki na to mesto.
Dante! fW enkrat TI rečem: ljubi avojo mater in ljubi one. ki so nsm najbližje v teh žalostnih dneh in najdi* zadovoljnoet in komfort v tej ljubezni. Vem pa, da n• pozabiš parne In da boš tudi mene ljubil vaaj malo , . .
Najlepši očetovakl pozdrav pp-zdrav vaem mojim dragim. Zadnjič va« objamem in poljubim vse, Tebe, dragi Dante, maki 1 tur In Tvojo mater.
Tvoj oče in tovariš/'
ako!
Varšava, 22. avg. — Birokrat* Je nove Poljake si Indijo glave, kaj jim je storiti s pepelom trupla Marije Ulazinske iz New Yor-ka. Njena imsladnje volja je bila, da se njeno truplo u pepel i in posije v njeno staro domovino, kjer nsj počlvs v deželi njenega rojstvs. Ko Je pupal dospel ns Poljako, Je povzročil paniko med uradniki. Ns Poljskem, ki Je strogo katoliška d«ž«la. Je vsako kremiranje tnrličcv propovoda-no in človuškl p*t*l J« "napo-•lavno blago". Papel morda liošljajo naz«j v New York.
Izgubljeni ekeplarer prišel Is Jsme.
fihell Mound, Tenn. — Oolog in eksplorer Lawrence A «h ley, ki ae je NI zadnjo sredo izgubil v ogromni podaemaki votlini "Nkk-a-Jerk Cave," katero j«
PranriJa «manjša Paren J«.
Pariz, 22. avg. — Zunanji miniatur naznanja, da Je Francija pripravljena reducirati armad«, i preiskava!, je v nedeljo sam pri-v nemškem Por «m Ju za ftOOi» *el na piano. Povedal j«, da ga mož. ftodanja franroeka armada I je bilo sasulo In poUm je t lope-ob Reni šUje M,000 mo«; to pet dni kopal skusi kamenje Angleži imajo tam 7000 voja |«n prst. dokler ae nI «rečno isko-kov in Belgija 6000.	» , l»l.
Baba bi rada prekoalla vola.
"Aquilla Italla", glasilo Italijan, aklh fašlatov v »vid, proglaša v zadnjem svojem uvodnem članku prošlega tedna ves «vet «a barbarsko zalego, od katere ae. nima Italija čeaa naučiti. Itven maja Italije, pravi list, iive aa-mo barbari. Za fašista j« barbarsko vae, kar prihaja od tu. naj; politika, gospodaratvo in tudi umetnost. Vse tuje kulture so Italiji škodljive In vaeeno je, če gre tu za VVagncrJeve opore, z« rusko literatura ali za Einsteinovo relativitetno teorijo.
Tuja filozofija vpliva škodljivo na razvoj italijanske dušev-noati, nadaljnje čiankar. Nielft^r sche, ki Je propagiral nadčloveka, Je v primeri s povpračnlm Italijanom današnje dobe pritlikavec. Njegov nadčlovek ne more biti Ideal nobenemu fašistu, kajti vsak fašiat ga prekaša,
Italijani*-: zaključuje Hat avo-ja izvajanja — so edini narod na avetu, katerega Je narava obdarovala z duhom originalno, sti. Za Itailjanuko pleme nI na svetu nič nemogočega.
Pristavili bi lahko: začenši pri fašizmu In njegovem dušev. nem očetu . , ,
Rimske etarine v Dalmaciji.
Pri izkopavanju v okolici Trogi-ra So delavci naleteli te dni v globočinl 4 m na rimske brona-ate izdelke. Našli ao vrče, okra-ake, star denar in razno orodje.
IZ URADA KNJIŽEVNE MATICE H. N. P. J.
'I rili (Milom se '«bevAl«
• wifi	»vppi W ee 90 w
društvene tajnik« In tajnle«, kakor tudi drage pa—leans člane, ki ae prejeli pleme glede knjig In račan, d« naj tlela p|. ■ma npeštevaje I« talili«, kolikor i« U hfifi Izvršiti t Um Ca««, t« j« «ke a« knjig« preš«H, naj paši je j« denar na Upravnlštvo Knjtšeme mati«« A. N. P. J« «-k« pa knjig prodali Maa, «J knjige OBDRŽI pvl ee* le «•-dalje, 4« «e bete «fe priUkl pv» dale. Tolike v poj««all« e Um. Philip Gadlaa, upravitelj.
na, upravitelj.
A. Tonejec:
Prvič u MovKta !
Ali »i lahko mislite jedro in vedro mladenko, ki jo je roditelj ica dala izučiti v glasbi, francoščini ter angleščini, da bi kedaj prišla kot srečna zakonska polovica v mesto in potegnila za sabo še svojo mater iz ple-bejskega zakotja, kjer ni ne gledališča, ne kopališča, niti koncertov? Seveda si jo.. No, taka nadobudnica je bila Sipka Radovanova, opekarjeva hči, zaljubljena v brhkega graščinskega logarja. Svarštvo in sorodstvo je rado videlo to zvezo, upiral pa se je zmaj, Sipkina mama, z grenkim imenom Mar! a. Zmaj se je otepal in uspešno zastavljal pot logarju Hostniku Teta je pomilovala Sipko, češ, da bi se morala klicati za Jado-vanovo. "Zakaj ne privolil," je prigovarjala teta neizprosni sestri, "da bi se Sipka poročila s Hostnikom 7 Čvrst in mlad je, petičen, pa do ušes za teleban. Oj, to bi bila zadovoljna s takim zetom majorka Cekarkova . . . Svojo Jellco vlači že štiri leta po vseh zdraviliščih in letoviščih, da bi katerega ujela."
Kopališče! Čarobna bese<Ja ni hotela visokoleteči majki več iz spomina. Tu spoznaš Imenitno gospodo. Vmes utegne biti bogat ienln za Sipko. Hčerka je nekam bledična. Res, da poletje
te kima proti konca velikega srpana.
Drugi dan * pogleda maroka Radovanka v občinskem domu seznam tujcev, češ, da išče nekih prijateljev. Zbodlo jo je i-me: Tipuš pl. Osiječkl, ministrski tajnik. V preroški slutnji ji je zatrepetalo srce: ta bi utegnil biti pravi! Tri dni pozneje ga je te spoznala. Na šetnji se ji je izmuznil svileni robček na tla. E-leganten in visok dolgin ga je pobral in še poklonil:
"Dozvolite, milostna pl. Otiječki."
Sipka je stopala avšasto poleg njega, gospa Radovanova je sama netila pomenek z možem, ki ga ji je nebo namenilo za zeta.
"Kako? Dami nista iz Ljubljane? Ribnica? Ne poznam. Ali Boga mi, tega ai ne bi bil mislil. Tak okus, ki ga razodeva milostna, pa tudi gospica sestra."
"Moja hčerka," je popravila Radovanka In kri ji je zacvetela v licu.
"Je-li mogoče? Človek bi jo cenil kvečjemu za svakinjo — radi podobnosti v obrazu.'
"Sipka," je karala Radovanka doma v hotelu, "to se ne spodobi, da molčii ko teslo, če se kak gospodič toliko trudi Jn mudi..
Sipka je čemerno ošvrknila mamo s pogledom, a ni črhnila ne črne ne bele. Na srečo ni bila
Podpisana bi rada izvedela za
SPOVED
L. N. Tolstoj.—Pr*v«d«l Jo»lp Vidmar.
gospoda povsem oplašila. Drugo znanca. Mam s pa je poslala teti, 20 grških časnikov aretiranih.
jutro se je zopet priključil in ve- svoji sestri, še tisti večer dolgo Atene, 22. avg. — Včeraj je nomer govoričil. Mama se je kar pismo. "Ne sme« se čuditi, ako bilo aretiranh 20 častnikov tajala in topila od miline liki te prihodnjič iznenadim z ime- atenske posadke. Obtoženi so *m'/na kepa na solncu. Rogala nitno zaroko. Kadar blodiš po novih zapletov v svrtio osvobo-«e je svojim rojakom tržanom svetu . . f	ditve bivšega grškega diktator
in jih smešila. Sipka se je pu- Izbrana trojica se je vsako ja, generala Pangalosa. Ščobila. "Papanu moram pisa- dopoldne cvrla v Grajski kopeli, -ti," se je potem oglasila. "Ali popoldne pa rojila proti Vint-I	kjk. Jft.
smem v svojo sobico?" ,	garju in Belarievi potresarni,
"Bon, ma fille", se je namrgo- na Stražo ali na Osojnko. Sipka	omožena Mudmc. Po
dila majka, "pridem hitro za te- je bila menda po£d a svoj if mojem "z^ubU^T možu sem boj." Vendar je še poldrugo uro zik, tudi ministrski tajnik se it	^^¿¡^ sat»
čebljala, poslušaje godbo ns največ obračal na ■^eJ^"-joprosim, naj se mi oglasi, ako klopčici. j	Ulco. Za čudo plahe moške j«tro- '	u ^ ^ je ^
; . , dila moderna sportska doba!1 Ja sad nemam svoju	PUhe? Ej, spremljevalec ^ | njejV proaim, da mf sporoči na
. »mm m^U nT k^Tivi m mn0g0 °WeVa1'	^naslov: Mary Benko, 2145 Le
ne znam meeta na kom ^^ipo	da bi ga cugt g^ Butt,f Mont (Ad.)
^."'sprejeU samega, med štirimi L—-
ne znam zaito nju in san mi ^ CakaJa ga v siv{ gvilna-1	NAZNANILO,
java pokriva; u	kakor N jj je ^^
možda spava i grob tužno I prikladno za mladikavo taščo. I Društvenim tajnikom in taj-neguje joj sta». R MJečki je vktopil s akrom- nlcam se tem potom naznanja, je bugaril potihem spremljeva- nlm snopcem rož.	Ida morajo naznaniti vse spre-
lae Disove stihe z otožnim pri- "Sipke ni doma/' se je izgo-lmembe naslovov članov in čla-zvokom, ki mu je še vselej po- varjala Radovanka in vtaknila nic, naslove novih članov, ter mogel do uspeha.	I rdeče cvetje v zeleno vazo. imena in naslove odstoplih,
"Tako naglo na zadnji posta-	tega «sem se s svestjo črtanih in izobčenih članov na-
jt?" si je mislila gospa in rekla Urejal, ti presladka grlica," jelraanitl npravniitvu |Weta, na glas: "Sipka je bila dodej Uaščebetal obiskovalec za nje- da ■eJ»M"> <««no vred Imenik meni edino veselje."	„im hrbtom. "Pripročil sem se J« pošiljanje lista PJrosveta.
"Oj, kako bi bil jaz blažen, ko tl M urice «gmote ..."	J*«»» in n^ve, Uterepottje-
bi smel poleg Sipke vreči svetel 8Udka taščica mu je priskmi- J« ^^* i^mT® ^fvn tarok v vaše sivo življenje Ali L krepeU sunek pod rebra. Pod- ¡TiiL&iVLTS^ kopališki dnevi so nam na krat- jetnež Je urn0 prestregel mono-
k^odmerjeni. Ca. je treba iz- kel v zrak. "Moje sunce j«ko !*' ^^TiImZ^Z rabiti.	je viknil in jo pogledal v obli-^ ... p^ .
Tedajci se je Sipka vrnila. Lj«. Mahoma je sprevidel: z go, Bala se je, da bo mama huda, *e spo se nI šaliti. Pri tej priči se	Y
bi tako vidoma prezirala novega I je p^^j proti duHm. Priprav- "¡J u upo4tevajoriihttip Godi
-----— 1 jen na skok, se je še od vrat za-
Ribni-
POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POfilUATB-LJEM RAZNIH NAZNANIL.
Kadar pošljete Boli Proove-
(Dsljs.)
Tako misli in čustvuje večina ljudi našega časa in načina življenja. To, da nekateri teh ljudi zatrjujejo, da je topost njihove misli in domišlijo filozofija, ki jo imenujejo pozitivno, jih po mojem mnenju ne Izločuje lz razreda tistih ljudi, ki ližejo mod, zato da bi ne videli vprašanja. Tudi teh ljdi nisem mogel posnemati: ker nisem imel njihove topostl domišljije, je nisem mogel umetno ustvariti v sebi, kot ne more vsak živ človek odtrgati svojih oči od miši in zmaja, če jih je že enkrat zjpledal.
Tretji izhod je izhod sile In energije. Obstoja v tem-le: človek spozna, da Je življenje zlo in nesmisel in ga uniči. Tako postopajo* redki, silni in dosledni ljudje. Človek, ki je spoznal vso bedastočo šale, ki se zbija ž njim, in ki je spoznal, da so blagri mrtvih večji od biagrov živih In da je najbolje ne biti, tako ravno in z enim mahom konča to bedasto šalo, saj sredstev je dosti: zanjka na vrat, voda, nož , da si lahko prebode srce, vlaki na železnicah. In ljudi natega kroga, ki tako ravnajo, je vedno več in več. Tako postopajo ljudje večinoma v najboljši dobi življenja, ko se njihove duševne sile nahajajo še v samem razcvetu in ko so se navzeli še malo navad, ki bi uničevale človeški razum. Videl sem, da je to najdostojnejši izhod in sem hotel tako storiti.
Četrti izhod je izhod slaboatl. Obstoja v tem, da se človek sloer zaveda zla In nesmisel« nosti življenja, pa ga vendar vlači naprej, čeprav naprej ve, da ne more imeti nobenega rezultata. Ljudje te vrste vedo, da je smrt boljša od življenja, ker pa nimajo sil, da bi ravnali rasumno in nitro končali prevaro in se ubili, nekako čakajo na bogsigavedi kaj. To je izhod dUbosti; kajti če poznam boljše in vem, da je v moji oblsetl, zakaj naj se potem ne bi udal bojšemu? ... V tem razredu sem se nahajal ja».
Tako se ljudje moje vrste po štirih potih rešujejo groznega protislovja. Naj sem še tako naprezal svojo umstveno pozornost, razen teh Štirih izhodov nisem videl nobenega drugega. Prvi Izhod: ne vedeti, da Je življenje hivzmiselnost, ničevost in zlo in da je boljše ne živeti. Ne mleti ml ni bilo mogoče, in ko nem to te enkrat spoznal, nisem mogel več storiti/tis bi tega spoznanja ne vide^več. Drugi izhod je uživati življenje tako, kakoršno je, brez misli na bodočnost. Toga nisem mogel, kakor Sakia-Munl nisem mogel na lov, odkar sem Izvedel, da pridejo starost, trpljenje, smrt. Imel sem preiivo domišljijo. Poleg tega pa se nisem mogel veaeliti trenutnegn nlulaja. ki ml je za sekundo podelil naslado. Tretji izhod: človek spozna, da je življenje zlo in bedastoča, ga prekine In se ubije. Jaz sem to spoznal, vendar se 1>s bogve zakaj še vedno nisem ubil. Četrti izhod — živeti v položaju Salomona, Schopen-hauerja — je vedeti, da Je življenje bedasta šala. ki Jo zbijajo nad teboj, i* vseeno živeti, se umivati, oblačiti, konitl in celo pisati knjige. To je bilo zame ost mino, mučno, toda vseeno sem o«tal v tem položaju. Položaj je bil takle: jaz In moj razum sva priznsla. da je življenje nerazumno. Ce nI višjegs razuma (In trga nI In ni Je stvsri. ki bi ga mogla dokaza ti), tadaj Je razum zame stvarnik življenja. Ce bi ne bilo razuma, bi zame tudi življenje ne bilo. Kako da tedaj ta razum zanika življenje, dasl Je sam »rvsrnlk življenja? AH pa nsrdbe: če bi ne bilo življenja, bi ne bilo mojega rs zuma. Torej Je razum sila življenje, življenje
je vse. Razun jo plod življenja In U razum zanika življenje samo. Čutil sem, da tukaj nekaj ni v rodu.
Življenje jo nesmiselno zlo, to je brez dvomno, — sem si dejal. — Toda saj sem vendar živel in še živim in živelo je in živi vendar celo človeštvo. Kako je potem to mogoče? Zakaj pa živi, ko bi vendar lahko ne živelo? K*j sem mar samo jaz s Schopenhauerjem tako moder, da sem spoznal brezmlselnost in zlo življenja?
Misel o ničevosti življenja ni Uko zvita in že od nekdaj prihaja najpreprostejšim ljudem, pa so vseeno živeli in živo. Kako da kljub temu vsi žive in da jim niti na misel ne pride dvomiti o razumnosti življenja?
Moje znanje, potrjeno od modroeti modrijanov, ml je razodelo, da je vse na svetu — organično in anorganično — nenavadno razumno urejeno, samo moj položaj da je nespameten. TI bedaki — ogromne mase preprostih ljudi pa nič ne Vedo, kako je vse, organično In anorganično, na svetu urejeno, pa vseeno žive in zdi m jim> da je njihovo življenje zelo razumno urejeno 1...
In prišla ml je misel: kaj pa, če jaz nečesa še ne vem? Kajti tako ravna nevednost. Zakaj nevednost govori vedno ravno tako kot jaz. Ce nečesa ne ve, pravi, da^ je nepametno tisto, če sar ona ne vo. V resnici, stvar izgleda tako, kakor da ekslstlra celo Človeštvo, ki je živelo In živi in ki baje razume smisel svojega življenja, zakaj če bi ga ne razumelo, bi ne moglo živeti; jaz pa pravim, da je vse to Življenje nesmisel, in nO morem živeti.
Nihče nam ne brani zanikati življenja s samomorom. Potem se pa ubij, pa ne boš razsojal. Ce ti življenje ne ugaja, se ubij. In če živiš, pa ne moreš razumeti smisla življenja, tedaj ga prekini, ne pa da bi se vrtel v tem življenju in pripovedoval In opisoval, da ne razumeš življenja. Prišel al v veselo družbo; vsem je zelo prijetno, vsi vedo, kaj delajo, tebi je pa dolgočasno in zoperno, torej pojdi.,
Kajti kaj pa smo ns vsezadnje ml, ki smo prepričani o neobhodnosti samomora, ki se ga pa ne upamo izvršiti, če ne najslabši, najbolj nedosledni in po domače povedane» najbolj bedasti ljudje, ki se ponašajo s svojo nespame-tjo kakor bedak s pisano torbo.
1 Zakaj, kakor tudi je naša modrost brez-dvomno resnična, vendar nam ni dala poznanja smisla našega življenja. Vae človeštvo pa, ki tvori življenje, mlljonl — ne dvomijo o smislu življenja.
Prav zares, od tistega davnega, davnega časa. odkar eksistira življenje, o katerem vendar nekaj vem, so živeli ljudje, ki so poznali o-no misel o ničevosti Življenja, ki je meni pokazala njegovo nesmiselnost, pa so vseeno živeli in mu pripisovali nekak smisel.
Odkar se je pričelo kakoršnokoli človeško življenje, so ljudje že imeli U smisel Življenja in so vedli to življenje, ki je prišlo do mene. Vse. karkoli je v meni in okrog mene, vse — kakor telesno, tako tudi netelesno, vse to je plod njihovega poznanja Življenja, vss ta orodja misli, s katerimi sodim to življenje in ga obsojam, — vsega tega nisem napravil jaz. temveč oni. Jaz sam sem se rodil, vzgajal, raste! v sled njih. Oni so iikovali železo. Oni so naučili sekati les. oni so udomačili krave in konje, naučili sejati, naučili živeti v skupinah, uredili naše življenje; oni so me naučili misliti in govoriti. In jaz—njihov proizvod, ki so mu oni dajali jesti In piti. ki so ga naučili svojih misli in besed — sem jim dokazal, da so nesmisel! Nekaj tukaj ni v redu. — sem si dejal. Nekje sem se moral zmotiti. Ampak kje sem »e zmotil. nisem mogel na noben način najti.
, (Daljt prihodnji* > »
režal: "Ne hodite več v eol Vaša izkustva ne segajo bog ve kam. Klanjam se."
Ko se je Sipka prikazala, jo je] mama odločno prižela k sebi:
"Domov odrineva. Teti sem | ondam sporočila, da jo presenetim z imenitno zaroko. Obhajali jo bomo doma."
Dve darili
za nove naročnike dobr^em ^oSetolh^
štiri celoletno naročnino za dnevnik "Prosveto" in pošlje celo vsoto apfayniit?a, dobi kramo
zahvale o smrti, tedaj vselej povejte t pisma, ali ioHto imeti
oglas aH kot vest* Ako jo prlofcčaae kot
vosi, so ispusti k nila vse osebno zalivale In bae-ter oe tako priobči brezplačno. Kadar pa hočete imeti priobče no celo vrato raznih imen In drugih stvari, Je pa to oglas, na mana plačati, to volja sa člane In aa nečlane. Nadalje velja isto tudi n razne prireditve, veselica, shode, Itd Vsokej jo treba povedati ali hočete imeti plačan oglas ali aa»s navadno časnikarsko vest, tod v taksni slučaja so aa navadno vest, naredi stvar bolj na kratko In as pove Is Tsinsjfti deL Ce pa naročite, da naj bo plačan o-glas, se priobči vso, kar zahtevate. Isto tako velja za vsa dru ga naznanila če ss koga išče, ženitvene ponudbe, prodaje, Itd Za vso tako stvari aa mora vod-povedati, da naj bo to oglas, kolikokrat naj se isti priobči in da bodete sanj plačali. To po-jaanflo dajem nad! toga, ker jo to sklep konvencije, dam potom ravnamo vri, društva, člani, naročniki in upravntttvo Prosim, da to npoitevate In m potem ravnate. — Filip Godlna upravitelj.
Znamenje (Julija 31.27) ^ da vam je naročnina >*> tekla U dan. Ponovit« ^ da vam Ikta n« Ako Usta ne prejtt# ta, jo mogočo vstavljen, ker ■ bil plačan. Ako je vaš list Pu« čan In ga ne prejmete, je goče vstavljen rsled napačne*, piftite nam dopisnico fe edite stari In novi naslov Naši zastopniki so vsi ¿a štvenl tajniki in drugi zastopal ki, pri katerih lahko plačaU
MmoPgpojPQ
avtonatičii tvhžnik
z lep« zlat» znakom S. N. P. J.
naroČite si knjigo
"ameriški slovenci."
Naročnina za celo leto je $6.0 in na pol leta pa $3.00. CUi 8. N. P. J. doplačajo $4.801 leto, sa po! leta $2.40.
Za mesto Chicago in Cicer« za leto $7.50, pol leta $3.75,1 člane $6.30.	I
Za Evropo stane za pol hU $4.50, sa vse leto pa $9.00.
Tednik stane za Evropo $1.7| Člani doplačajo aamo 50c n poštnino.
Naročnino lahko tudi tmi pošljete na naslov:	■
Mladinski Liat stane za ceh leto $1.20.
UPRAVNISTVO
"PROSVETA
. . 2667 S. Lawndale Ave. _CHICAGO, ILL.
Ali ste Še naročili Proevetod Mladinski Hat svojemu prijav U« ali sorodnika v domovin«? To jo edini dar trajne vrednosti, ki ga aa aml denar lahko pošlja ta svojeom v domovino.
Prihodne prireditve kluba št. J. S. Z.
S P0LMVEDE
Solnce nas bo grelo še petnajsti bilijonov let t	1
* Kako dolgo bo fte obdržalo I solnce svojo sedanjo toploto ln| svetlobo?
Pted nekaj leti je videla znanost edini vir solnčne toplote v
progresivnem krčenju 1* **0- Kl.fc *. 1. J. S. Z. Dramska pred. ščanju solnčne materije. Po tej lUva y nedeli0 16> oktobra vdvo. teoriji bi» bilo solncu usojeno rani Č. S. P. S. največ deoet milijonov let živ-1 Pevald zbor "Sava". Koncert 27. ljenja, vitevšl ono, ki je že za H* Vt01^ ,8'JL njim. Tgda geologi so izraču- *5*	»• Z- Dne 81. d«e.
nili, da jTpoteklo najmanj dve-* " S' * sto milijonov let, odkar se je Klsb «t. 1, J. 8. Z. Dramska pred storila na-zemeljski obli trdna stava 29. jan. 1928, v dvorani C. S. skorja. Tiftrditev je bHa po tem P. 8. — Drug« priredbo klaba št. i takem v kontradlkcljl z gornjo vJ- JeM: Dno 8. aprtla dramska
hipotezo o do.go.tl «vljenj.	i^EiSi
sol n ca, zakaj nemogoče je ven- v dvormnl s> N< P> J# __ ^ 20 ma_ dar, da bi bil otrok starejil kot|j» koncert "Savo" v dvorani S. N. oče l	»
Druga jo, če vzamemo za podlago računa. teorijo interne a-tomske energije. Dognano je, da je v atomih, ki jih tvorijo elek tronl, krožeči okrog malega centralnega solnca, tako zvanega jedra, velikanska latentna energija. Ta se je deloma očituje v radioaktivnih pojavih, vsa pa bi stopila na plan, če bi se dalo kakorkoli doseči, da bi elektroni popadali v jedro. Istočasno bi se vsa atomska masa razblinila v nič. Kajti masa izhaja zgolj iz električnega delovanja, ki se vr-ftl med jedrom in elektroni. Ali drugimi besedami: masa in energija sta isti pojem z dvema različnima imenoma.
Ce se tvori energija solnca in zvezd v gori navedenem procesu, na škodo njihove mase, nam razjasni način, da je za pretvorbo vse soinčne mase v energijo treba 15 bilijonov let. ali 16 milijard tisočletij 1 To število je ne-izmerno večje kakor ono, ki so ga dobili na podlagi upoštevanja k krče vanj h solnčne oble. In tudi ni več v protislovju s starostjo zemlje, kakor so jo izračunali geologi*
KNJIŽEVNA MATICA S. H. P. j
. tjna v zalogi aledete knjigo«
AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682. strani, trdo vezana, vredna svojo cene, stane..$5.00 Slovensko-Angleška Slovaka zelo- poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, s dodatkom raznih
koristnih informacij, stane aamo............................$2.00
Zakon Blogenealje—tolmači naravna aakono in splošni razvoj, knjiga iz katero zamorete črpati mnogo naukov
sa telesno in duševno dobro.~~.....~~~....~...............$1-50
Pater Malaventur»—V Kabaretu—«animiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doiivljaji rojaka, izvrstno spopolnjena a slikami.».......«....«..................91*50
Zajedalci—resnična povest In prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$ 1.75 Jlmmle Higgina—krasna povest, kt Jo jo opisal sloviti ameriški pisatelj Upton Binclair. poslovenfl pa Ivan
Zapisnik 8. rodno konvencije S. N. P. J« 262 strani mehko
vezana, atano aamo........................•••«•••»«»••...................^
"Hrbtenica"—drama v treh dejanjih a prologom in epilogom—mehko vezana» atano aamo.....~~»**~*.............25c
"Informator"—knjižica a vsemi potrebnimi podatki o 8. N. i V J.—«elo priporočljiva aa člane—stane samo..20c
Pilite ponjo nas
književna matica & n. p. j. 2657 So. Law*dale Avo* Chicago. Dt
Kampanja za dnevnik
yri aktivni člani S. N. P. J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mora imeti preko 10,000 naročnikov še to leto. Agitatorje, Id
V bodo delavni, čakajo lepe knjižne nagrade.
vxnam
OtQAlfBACU V CUCAOD.
T.odl* B. N. P. J." — V«*H«
dvorani 3. N. p. J% dne 4. MpUm-
Kampaaja sa novo naročnika na dnevnik Traavoto^ aa otvorl II. februarja lt!7 In m zaključi IS. novembra 1927.
Vaakdet U oe naroči na dnevnik Troaveto^ In Id doalaj Ba nI bO naročnik, bodisi m pol leta ali za celo leto, ali če stari aaročaflE paHje dva ali
več naročnin NOVIH NAROČNIKOV, jo deldteo nagrade v knjigah la aa-loga Kajttevne Matice 8. N. P. J.
Pogoj aa nagrado ja NOV NAROČNIK In vaakdo mara poalatl eoM vaote naročnine bres vaakega odbitka poštnine aH pmvialje npravnJfttvn "Proeveta». V tej kampanji ni dovoljena nobena pivvHja. Kdor al vaamo provisije, no dobi nserado.
Ca eno polletne naročnino na dnevnik jo »oMljaloU lililm kajtgo «Jlmmle Higgina," ki ja vradna $1.00. Za ono celoletno wmMm jo po«-Ijatelj doMon «SloveaaluKaagleAke slovnice,- vrodne 1100, aH pa drag« knjig la nalaga Književno Matice v vrednoeti $2.00.
ga dva esliMnl naročnini dobi peifljatelj knjigo v*odM*40, aH pa dragih knjig la
, Bratje in
nm Matloo v ftodao-
S. N. P. J„ kakor tadl dragi rojaki ki sajaMnla, ki lo
Piknik dn« II. Mptoakn CUrando« Btlb«, I1L I>r«Mvo "trm*" I, a. K. J. it. TO. —I Vinska trsnUv dn» 14. MpUnbn v Narodni drornnl n« IS. rasli in I Rarin« ara. Vrattlra Min Plmit dn« 1. okto-j
bra t »vdHoriju a N. P. J. DraMra "nnlarac** Ai. S A. N. P. J. VraoHra • ifrn t **d»ljo dn« S. n*-l rambra v Hrv»lk#m do«»« n« M. ra* HI I« Conrawrrisl «1. v S«. Cbirafn.
le dobre
__I ■	min
kajiga ZASTONJ 1
Poinrtta aa a aaračbe! PafljHo naročnino I ovoto^ m om loto je $6.00, aa pol lain $3.00. (Za Ckkago ki $7^0, aanl plačajo $6J0,aa Evropa pa $t.00.) Cknl & N. P. J. $4^0 sa cele lete aH $2.40 sa pel leta, ker člani plačajo pri $1 JO aa lote a tednik.
Mladinski List stane saoaoteta $1.20.
Vaa plamn la
Avan
Proaveta, 2617 Sa. Lawadalo