l*aj» Twk latoed daily dayl and Holidsjs. ROSVETA Glasilo slovenske narodne podporne sobota, jednote Uradniški ta upramlikS i prostori: t687 g. Lawodala Ave. Offiee of Public« ti on t M67 South Uwnd.lt Avt Talephono, Rockw.ll 4004 Nriiajna zmaga dobro rejene denarne mošnje Kt milijona volilcev baranta z glasovi. York, N. Y. — V založbi pjdke Wm. Morrow £ Co. j« it izpod peresa Frank Kenta ijiga pod naslovom "Political lehavior", ki se priporoča delcem v čitanje, da bodo vedeli, ikaj zmaga pri volitvah vedno ijbolj rejena denarna mošnja, [ujiga stane $2.60 in se dobi n omenjeni družbi. Herbert Hoover je bil Jtvoljen pomočjo tekočega sklada, ki ae nzdelil v 150,000 precinktih ti 2,000,000 volilcev, ki regu-no bsrsntajo s glasovi To je i Frank R. Kenta, ki je bil ^oci več let waehingtonaki po-jfcvalec dnevnika "Baltimore pn" in pogumen kritičar politi-■llk razmer v. Združenih drža-lh. .V tej knjigi je očrtal poU iruptne politike v Združenih jitvah. Zgodilo se je prvikrat, |je nekdo, ki pozna igro od |*traj, opisal klaverno povest ililne korupcije. Ta dva milijona voliloev, ki nntajo z glasovi in pomakne-politično ravnotežje na eno aH Ho stran, podpirajo neštevtl-milijoni dolarjev, ki ae izlili v kampanjo na volilni dan. denar, ki prihaja od bogatih Bismanov, ni nikjer zapisan tudi se o njem nikoli ne poro-kdo ga je dal. Ta denar u-Nijajo neoficijelrti blagajni-L Herbert Hoover, izvoljeni ik, ni vedel nič o tem koliko je denarja v in kdo ga upravlja. Ofl» sovražne, yorike finančne sile vara samega sebe." ' Ta knjiga (Political Behavior) Je prva knjiga, pravi avtor, ki Opisuje nezapisane zakone, navade in principe, ki se praktici-rajo v politiki Združenih držav. Knjiga pokazuje odprto razgaljeno malinsko poUtiko od narodne organizacije pa doli do ne-važnega strankinega zaupnika, ki v resnici pridobi glasove. Za delavce je važno, da či tajo to knjigo, pa bodo razumeli, zakaj debela denarna mošnja nekaljeno caruje. Hooverjeva večina do petka 5,668,845 mmmmmmmmm Do petka so našteli okrog 33 milijonov glasov. Smithu je manjkalo 430,000 — pravilno razdeljenih!—glasov do ge. Oficijelna tabulacija predsedniških glasov v 21 državah, v katerih je štetje dokončano, je petek zjutraj nudila sledeči rezultat: Hoover 19,376,449 popularnih glasov, Smith 18,717,604; Hooverjeva veČina do tega časa je bila 5,668,846. . , , To znači, da je bilo do te ure naštetih okroglo 88 milijonov glasov. Štetje v Texasu takrat še ni bilo končano, toda, Hoover ima toliko večine—17,206 glasov— da ni nobenega upanja aa Bmi-blajrajnifc repttbfflraiiekeftJia. Obenem prihajajo lz Te- hnke, ki je detajlirano pbro- il o štiri ali pet milijonov do-rjev za izvolitev "debelega Doolidga", ni nikdar allial nič dvajset milijonih dolarjev za kovanje glasov, ki Obračajo tftve. V—* pre- Kent pojasnjuje, da denar u-uvljajo mestni ali državni postni gospodarji. Dan pred vo-tomi se denar razdeli med Kintne kapitane. Vsak pre-foii kapitan ima najmanj po ■et "delavcev", ki prejmejo od No petnajst dolarjev za svo- Toda v političnih razmerah "fJlh dni, ki niso samo zača-Jln trivijalne se ne more do-MfMia proti združenim fl-komercijalnim ailam »m ali deželi. Kandidatje, "»»tavajo v biznia so red-t0-J izvoljeni, še bolj redko l^tanrjo v državnih uradih. P" takih mož v sedanjih [rrah za predsednika Je Tr00 '^mogoče. Navadno P j«, da po državljanski ni bil še nihče izvoljen "'kom, kateremu je bila h'zninTnanov nasprotns. >t v oddaljenih kra- *ul*I*Wroriki -ontiment •o velike new- xaaa vesti o velikih volilnih sleparijah, katerih so obdolženi de-mokratje In republikanci. 'Republikanci v Massachusett-su zahtevajo ponovno štetje glasov v Bostonu, ker smatrajo, da so jih demokratje ogoljufali. Smith ima v Bostonu 21,702 glasova večine, , Smith je izgubil nekaj velikih mest, v katerih je imel še v sredo večino: CJHcago, Pittsburgh, Cincinnati in Buffalo. Ostala so mu mesta Cleveland, St. Louls, Boston, San Francisco, Newark in New York. Značilno je to, da je Smith dobil tolike milijone glasov, Ima pa samo 87 elektoralnih glasov. Smith je torej najzmagovitejši in obenem najbolj poražen kandidat demokratske stranke v zadnjih 60 letih. To je mogoče vsled čudnega volilnega sistema. Hooverjeva večina v ceH vrsti držav znaša od 8000 do 25,000 glasov. Ako bi bil Smith dobil samo še 480,000 glasov, ki bi bili proporčno razdeljeni po teh državah—pa bf bil imel 266 elektoralnih glasov, dovolj za lzvo-Htev. , I Korupcija v Phlladelphijl. Phlladelphla, Ča.—Trije policijski inšpektorji in osem policijskih kapitanov je bilo te dni odpuščenih iz službe na podlagi dokazov, ki jih je prinesla na dan posebna veleporota, ki že več tednov preiskuje gtaft in zvezo policajev z butlegarji. Na zaslišanju niso obtofeni policaji hoteli povedati izvor njihovega premoženja, do katerega so pri-šli v zadnjih dveh letih. Vihar zadržal parntk. New Vork, N. Y—Vel i k vihar je preprečil, da ni mogel parnik Leviathan prisUtl f tukajšnjem priatanišču in so morali potniki ostati eno noč dalj na njem. 8 pa mikom je dospelo 1300 potnikov. Žrtve avtov. Chicago.—V četrtek Je bik) nadaljnih pet oseb ubitih na či-kaških ulicah v kolizijah z avto-mobili. več drugih pa je bilo ranjenih. Število žrtev avtomobilov v tem letu do danes je na-rast lo v okraju Cook na 901. Učinek Hooverjove |t M opozicijo Ali ae oantuje nova močna poli. tična stranka, ki ne bo i*ala naklon jen ja milijonarjev? Chicago, IIL — Časnikarji in politični pisatelji na srednjem zapadu že stezajo svoje tipalni-ce glede nove in močne opozicij o-nalne atranke, odkar je bila objavljena velika Hooverjeva zrna ga. Smith ni prodrl v Wiacon-sinu in za sto tisoč glasov je izgubil tudi v državi New York. To dejstvo govori, da se odpre pot za ustanovitev nove politične stranke, ki ne bo iskala milosti in naklonjenosti v očeh milijonarjev. Ta opozicij onalna stranka bo mogoče mobilizirala nezadovoljnost mas v prihodnjih štirih letih. Dozdevna zmaga senatorja Shipsteada, člana far-marsko-delavske stranke v Min-nesoti, In dveh kongresnlkov bo tvorilo mogoče jedro bodoče pozic?; \alne stranke. Indursiranje kandidatov od strani strokovno organiziranega delavstva v Illinolsu je izdalo toliko kot Blažev žegen. Izjema je bila tam, kjer se je šlo za ponovno izvolitev kandidatov. Drugje je pa indorsiranje popolnoma odpovedalo. Cermak, ki je kandidiral za senatorja v Illinolsu, je bil poražen in mesto njega je bil izvoljen Otls Glenn, ki je bil izredni javni tožitelj v pravdi proti rudarjem v Herrinu. Kon-gresnlk Major, ki je govoril na spominski slavnostl rudarjev v Virdenu j v bil poražen. Porazil ga je nov kandidat Ramsey. Mnogi kandidatje, ki jih je odobrilo strokovno organizirano de-avstvo v okraju Cook, ao biU Ko ao prihajala prvo poročila o izidu volitev, niso Mil socialistični in komunistični kandidatje skoraj nič omenjeni. Izjema je bilo le mesto Milwaukee. V Kenoshi ao pletenlnarskl delavci izgubili bitko za odpravo komlsljonske mestne uprave. Izjavili so, da v mestu politično in gospodarsko vladata Nasho-va avtna tovarna in njena zaveznica Al len A. kompanija, ki izdeluje nogavice. Nezadovoljnost proti Coolld-ge-Butlerjevem režimu v državi Massachussettau se je pokazala v tem, da se je večina volilcev izrekla proti Hoover ju in za Smitha. Za veliki biznis prihaja zopet prosperlteta za prihodnja štiri leta. __ Orgij« u borzi tfivj* špekulanti, pijani jo a delnicami New YoA Clty. — Borzni špekulantje praznujejo že dva dni zmago Hooverjeve prosperl-tete z divjim navijanjem cen delnicam na newyorški borzi. Preko pet milijonov delnic je menjalo gospodarja v enem dnevu v četrtek. Cene skačejo in Špekulanti besno prodajajo in kupujejo. Medtem so velike korporacije razpisale ekstra dividende. General Motors kompanija, pri kateri Je Smlthov manažer Ra-akob težki delničar. Je razpisala $2.50 dividende v gotovini na delnico, kar znese v skupni vsoti 48 mllUonov dolarjeva ekstra prosperitete za delničarje. Ateist Hnlth eitase aa freatl. Little Ročk, Ark. — Charles Smith, predsednik ateistične organizacije v New Yorku. ki je zdaj prost, Je v četrtek naznanil. da ponovno odpre agitacijo proti antlevoludjekemu zakonu v Arkansasu. Na policijo je na-a lovil zahtevo, da mu vrne zaplenjene tiskovine. (JstreMi žene te sebe. Los AngsUs, CaU-Ue Ver-non Simmons je v četrUk ustrelil stojo ženo In nato fte sebe. Vzrok tragedije Je bila ljubo* Eksplozij« v tovor* ol obilo 17 o sob . "Vi• • Mnogo ranjenih, ko je nuntrel-ha kemikalij uničila čevljar* ako tovarno, t Nuna dobil« 20 let ječe iMt "in telektualaa avtorica" umora. Zagovorniki prijavljajo Porotniki v akmhu sa svoja Življenja, Mežico aty, % nov. — Joae de Leon Tpral, ki js VI. Julija t 1. ustrelil isvoUsnsas predsednika Mehike Alvar* Obregona, Je bil včeraj spoznan krivim po poroti in obsojen tla smrt s u-strelitvijo. Samostanska prednica Marija Concs^Klon Acevedo ds ls Lata je bila tudi sposains krivim kot "intelektualna avtorica" Tora-lovega zločina in Obsojena na 20 let sapora. Državni pravdnik je tahteval dosmrtno ječo za nu no. •Porota devetih mož je soglas no odglasovala sa Toralovo smrt, toda v zadavi nuna je glasovalo oeem porotnikov sa krivo in zapor, eden pa sa opustitev. Po mehiškem pravu odločuje navadna večfiia poletni kov. Poroto ss js posvetovala eno uro In 40 minut glede pravoreka Predsedujoči s^fnik Azmar Mendoza Js nato razglasil obsodbo: "Joas de Lesu Toral, Jas te obsodim na smrt, Marija Con-cepcion Acevedo de ia Lata, jaz te obsodim na dvajitt let sapora. Ako bi makiški sskon dovoljeval, bi ta obsodil na smrt, ker nisi navedla najnmnjiegs dokaza ta svojo nedolžnost in mslu-ftM isto kaa#n kakor Toral." Tbrel se ko je slišsl obsodbo, nuns ps Js stsls pred sodnikom nepremično in sleda kakor kamnit kip. Toral je vprašal ss besedo, toda sodnik je rekel <** sdaj m, kasneje pa lahko fpvori. Nato je policijska strils odvedla oba obaldansko sa^j' sedanj sodišča, js poteklo med argumenti t6žlteljstva ln brani-teljev. Sodišče je dovolilo, da se ponovno instalira radio v so-dilnici, da jsvnost lahko sliši govore obeh strank. Demon-stracije, ki so motile prosss prejšnje dni, so ponehale. Zaključni govor v imenu držav* Js imsl generalni pravdnik Eseouisl Padilia. ki je dejal, da e bil umor predsednika Obregona navaden vulgarni sločln in obs obtoženca, Toral In nuna, ki greta vlofo mučenika ss vero n cerkev, sta "bogokletna izdajalca Svoje lastne vere." Jaz sam sem vnet katoličan," je rekel Padilia, "ampak pravi katoličani so proti umoru krvavi vstaji in ao proti po- žrešnemu frsbljenju bogastvs kakor dela duhovščina v Mehiki imenu katolicizma. . Namesto da je nuna Concepclon sveta taja obsedene od hudiča. Jaz mislim dobesedno od hudiče, ki je naredil v njej svoj pekel." Branitelj Ortaga js v zaključnem govoru dejal, da je Toralov zločin političnega značaja in po-slsdics ljudske jese In strasti, vsled česar morilec ne zasluži smrtne kasni. Glade nune je ps rekel da tožiteljsM nI dokazalo, ds Je Marija Cetocepclon di- Boston, Maaa. — Cela vrata ekaploaij v kemikalnem oddelku čevljarske tovarne Preble Box Toe Co. v bližnjem Lynnu Js v četrtek ijutraj usmrtila 17 oseb in okrog 40 Je ranjenih. Enajst oaeb je bilo na meetu raztrganih na kosce ali sežganih do smrti; ostali ao podlegli ranam in opeklinam v bolnišnici. Katastrofa je uničila celo dru žino Harry Blanya. Mati in pet otrok Je mrtvih, oče pa umlfra. Družina Je eedela pri sajtrku kišl, ki Je tik tovarne. Ko Je prišla eksplosija, je dolg jesik plamena švignil akozi okno v hišo in Jo uigal in val. rasen očs-ta, so'zgoreli na mestu. Ostale žrtve so bili delsvci v tovarni, Id So bili raztrgani v drobce. Pet itanovanjsklh hiš v bližini ss Je uigalo v momentu in zgorels so s tovarno vred do tal. Nihče ne more povedati, kaj je povzročilo reastrelbo. Sumijo, ds Js bils cigareta aH pa so se kemlkslljs spontano vnsls. Kako ozdravljajo An Delavski poslanci predložili , abornici ukor sa vlsdo. 9. nov. — Delavska opozicija v angleškem parlamentu Je včeraj predlagala, ds zbornica izreče ukor torijfki vlsdl radi njene nezmožnosti glede rešitve vprašanja bresposslnosfet* B res posel nost delavcev v Angliji neprestano narašča, namssto da bi padala; vlada mora tedan-sko izplačati šest milijonov dolarjev podpore brezposelnim delavcem. Fiiiančni minister Chnfohlll je odgovoril na ta predlog, da ima vlada šeat remedur v načrtu ss zmanjšanje brezposelnosti. Nato Js nsštel remedure: 1) ds ss letno 00,000 rudarjev iiuri v kmetijstvu in pošljs v kolonije, 2) znižanje davkov na kmstska, industrijsks ln transportna i-metjs, 8) š peci j al na zaščitna Sarina, 4) eksportnl krediti, 5) elektrifikacija in 6) poaebnl u-krepi ya nameščavanje rudarjev v druge industrije. JJat be| pred Unija ss civilne svshsdiltee Hšs sni lice" v trsk drtavah pobijanja opičjih New York Clty. — Unija za ameriške civilne* svobodMtoo jo t. t. m. objavila poziv na učitelje in profesorje v Arkansasu, Misslssippiju In Tennsssssju, naj ss jsvijo med njimi trije prostovoljni "mučsniki", v vsski državi eden, ki so pripravljeni Iti v zapor v svrho preizkušnje prot(evolucijskih zakonov. U-nlja je pripravljena Urati ustsv-nost vseh toh zakonov pred najvišje sodišče v Združeni!* drtavah. « VVaahlngton. D. C. — Dne II. oktobra Je bilo *4*07JIM6ft vsega denarja v gotovini v obtoka v Združenih drtavah, to Js 140 44 na vsakega prebivalca, kakor poroča zakladniškl depar ment. V enem letu Je vaoU na osebo padla sa dva dolarja vsWa študij, kako ss nsj Izdela močno orodjs delavskih organizacij, da se nsto s kampanjo prične vobde, da konča s velikim uspehom. "v " 1 ■ "■■ Velika poneverba. Mishawaka, Ind—Sedem nsj« t-etni James Wennermtfrk, sin i»rutest a n lovskega pastorja, je ponevsrll petdeset tisoč dolarjev Iz tukajšnje Narodne lian-ce, v kateri Je bil uposltn.— Fsnt Jo Je po dejanju popihal nesnanokam, toda policija je mnenja, da se skriva v Chicagu. Letalo ubilo tri v,Jugoslaviji. Bel grad, 9. nov,—Vojaško letalo s pilotom ln opazovalcem je včeraj padlo v sredo Novega Sada. Telebnllo Je akozi streho neke hiše ln ubilo žensko v hiši. Pilot In opazovalec sta bila tudi ubita. _ Zlatar sgrahljea la orepaa. Chicago,—I^eopold Katz. new-yorškl zlatar,- Je bil v četrtek ugrabljen blizu Desrborn železniške poetaje od petih bsnditov, ti so gs possdlli v svoj avtomobil in ga oropali zlatnina in draguljev v vrednosti osemdeset tisoč dolarjev. Bandltje so Kat-sa vrgli is svtomobils v Union parku In Uffnlli brez sledu. Nasreča pri Roehaater, Ind—Dva delavca I SS v Istrtek ubila, ko se js podrl oder, ns ksteram sta stala, pri gradnji nekegs poslopja In sta padla aa cementna tla. Lava zalila analo Mosooii v Siciliji Tragedija Pompejev ponovljena. Tri epebe zgorele in 10,000 ljudi brea strehe. Catanla, Sicilija, 9.' nov. — Bližnje Industrijsko mesto Mas-cali, ki Je Imelo 6000 preblval-oev, je včeraj sspsdlo usodi Pompejev jkkI Vezuvom pred 1860 loti. Vrels lava, ki že več dni llje ls ognjenlks Etne, Je popolnoma pokrila mssto, ls katerega so pobegnili vsi prebivalci, rasen treh — oče, sin ln vnuk — ki so ss vrnili nsssj, ds rešijo nokaj pohištva. Lsvs je zajela nesrečno trojico, ki ss je kme lu zadušila v žvsplenl sopari in zgorela v žareči masi raztopljeno kamenine in kriatalnlne. Trideaet čevljev debela plast lave adaj pokriva Maacall in bližnje vaai, polja, sadovnjake ln vinograde na slemenu pobesnelega vulkana. Taksgs bruhanja nI bilo *s dolgo na tam vulkanskem otoku. Okrog 10,000 oaeb je izgubilo domove ln vae lmet-ie. Muaaollnijeva vlada Je poslala rešilno moštvo ln ekspsrts, ki skušajo s dinamitom razstreliti griča ln napsUstl tok lsvs v drugo smsr, proč od blvslišč aH do danes is niso uspsll. Poinooro vrlos Is vliio Radikalna skupina v sbornlcl odobrila vse sklepe svoje v Ramunljl ae nadaUlJs. Psdsc portncal-ake vlade. 9. nov,—Poslanci i^dl- l ij. aniliHiHItti iIMCIIM V VMflb Ismsntu so včsraj sprejeli vss sklspe kongresa svojs stranks, ki so nsperjeni proti PoincareJavi vladi narodne unije. Poincare Je nato lajavil, da on ne sprejme več mandata sa novo vlado. Franeija Js torej šs vedno feres vlade In krlsa ss po-ostruje. Bukarešta, 9, nov—Svet regentov J*4al mandat Nikolaju Tltuleecuju, ds organlsira koalicijsko vlsdo. Tltulsseu Js isjs-vll, ds poskusi. Kmetje še vedno rsbelirajo In sshtevsjo ivo-Jo vlsdo. Llsbons, 0. nov,—Portugalska vlada, ki Js včeraj podala ostavko, ss Js dsnss reorganistrala »od starim vodstvom. PRBHJtANJEVAN/E PIKE-TOV ŠIV1LNIH PELA V* . CEV ORGANIZIRANO. Zajutrek zjutraj. Pateraon. N. 1, — Svilnim stavkarjem. ki vstanejo zgodaj, da oddajajo u u stavkovno strs-tu ni več trebs hoditi tešč ns stavkovno stražo. Ko pridejo stavkarji ijutraj ob šestih v Turn Hali", jih čaka že gorka kava s pecivom. Po zsjuterku se pikati s busl odpeljejo ns svojs mests. To ss sdsj redno vrši. Ns dan volitev so stavkarji piketirali tudi volišča z velikimi lepaki, na katerih so bili primerni napisi kot n. pr.: Naš program: IVisnanje organizacije In oaemurnega delavnika." Chicago.—Helen Roth, stara 22 let se Je v četrtek zastrupila na svojem stanovanje. 724» Stevrart ave., In Js psr ur potsm umrla v bolnišnici. Vzrok samo-mora Ja bil prepir/ katerega Js mela a evojim možem, s kste-rim Je bila poročena šele par tednov. PoiiraJ uatrelll črnca. Chleago -PoMeaJ frank Mc-Namara Js v petek zjutraj natre* U črnca Rud Stevonss, ker ss nI s svojim avtomobilom ustavil, ko ^ treščil v drugega na Mlshlgan blvd. in 80. cesti. _ ^^HpPHP PROSVETA GLAMLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE "....." > lastnina slovenske narodne PODPORNB JKDN mmm C* ne oglato v po dogovor«. Rokopisi m no vralajo. NanUMi Iiilnjm M| pol Mtt Chicago in Cicaro 9740 aa loto, štro $9.00. 00 na teto. |8.00 sa ca pol lata, IA ca Inosen- Naelev aa ona, kar "PROSV^TA" M74t Sa. Lawwfale aWbu«. CMcago, Illlaele. Orgaa -THE ENUGHTENMENT* aa of Um Slovana Natfotul !Warflt Sad Oaraad by tha Slav rno Natioaa I BAafit AdvfftMng - OHMH aa agoaantent Uni tod 8 to to» (except Chicago) and Canada |6.00 par icago $740, aad fontlgn countriea $0.00 par jrear. ..... v « - Snhaeriptton: { Chicj MEMBER OP THE FEDERATED PtiEBS 118 * Datum v oklepaju n. nr. (Oct. pomeni, da en m Jo s Um dnevom potekla naročnina. Ponovi da aa vam ne ustavi list. 1-liKH) polog valege iptena na naslovu Ite jo pravočasno OČESNE BOLEZNI PKI SKKOFULOZN1H. K- - i • • i Skrofuloza Je ena izmtd rur ličnih vrat tuberkulozne infekcije človeškega telesa, ki ae na zu-naj pokaže v oboljenju vratnih tlez in žlez v pazduhi. Lahko pa ao bolne žleze Človeškemu očeau nevidljive, kakor n. pr. pljučne zleze, žleze v trebuhu. Najpo-goateja j# ikrofuloza pri otrocih, tod* tudi pri starejših ljudeh sreča varno škrofulozno obolenje oči. Kakor vsako tuberkulozno obolenje, je tudi Skrofuloza resna bolezen, toda ni tako opasna kakor n. pr. pljučna tpberkulo-z». V največjih alučajih se da tuberkuloza ozdraviti, ker človeški organizem počasi prevlada infekcijo. Bkrofuiozni otroci so navadno bledi, slabotni, nežne kože, lice Imajo zabuhlo, nezdravo izgledajo, nosnice in gornja u6tnica ao v nekaterih slučajih odebe-Ijene.' Sjcrofulozni otroci so nagnjeni k dolgotrajnim Cesto se ponavljajočim očesnim vnetjem. Ta oSesna vnetja prkv za prav niso Ikrofulozne narave, ampak so Je reakcija ikrofuloznih na zunanje škodljive vzroke. Ce pride, n. pr. oko zdravega Človeka v dotik s prahom, se mu oko pordeči In pe lahko tudiiM ali mapj vname, pač glede na to koliko je prahu dospelo v oko. ' Po nekoliko dneh navadno tako vnetje preide. Drugače pa je pri ikrofuloznih. Pri njih povzroča vsaka tudi najmanjša škodljivost posebne vrste vnetje, ptt katerem se pojavljajo male ranice blizu roženice, takozvane fliktene. Skrofulozni otrok le navadno mnogi bolj podvržen takim vnetjem in ker ae pri tem zelo neugodno počuti, tišči in zapira oči. Na svetlem sploh ne more gledati. Pokriva OČI in jih * i_i t_j ... « i * . . ~ . I mane z rokami. Vse to pa še Jeklarski knezi so lahko zadovoljni z damo Prospen- L^^ začetno lahko vnetje KONCEM TEDNA. '04 •4u T ZDRAVSTVO SOBOTA, 10. N0VEMB* Blato, ki ga je metal Matthew VVolI, podpredsednik Ameriške delavske federacije, stara reakcionarna korenina, v Brookwoodovo delavsko učilišče, jii napravilo prav nobene škode. To delavsko učilišče stopa v osmo leto in na njem študira trideset dijakov & sedemnajst drfav in zastopajočih devetnajst industrij. Vsi dijaki in dijakinje izvzemši treh študentk iz neorganiziranih tekstilnih tovaren, in en zamorski tapetnik z juga, imajo vsi priporočilo, ki sta ga podpisala dva odbojka delavske strokovne organizacije. 1 '"' ' ^ • o o Le predpotopni okostnjaki, ki sede v javnem življenju na dveh stolih: v delavski in meščanski organizaciji, ne morejo zapopasti, da prava delavska izobrazba postoji v zapopadenju novega in pravičnega socialnega reda, v katerem he bodo pridni in ženijalni ljudje umirali revščine, leni in nedelavni ljudje pa tonili v izobilju in razkošju. ve ae namesti na U način, da se otroci lahko igrajo, da ne tiščijo in se pripnejo na obleko na ramenih ali pa se čvrsto zvešejo s pentljo na prsih ali na hrbtu. Da otroci ne trpe preveč zaradi svetlobe, ae jun dajo temna zaščitna očala. Mora ae jih pustiti ha sveži zrak, a nikdar ne držati v sobi. Ako otrok pre-več stiska 01, pomagamo mu na ta način, da mil Hce parkrat na dan potopimo v hladno vodo, nakar iijioko laže odpira oči. Na U način se lahko ozdravi večina ikrofuloznih vnetij oči brez vsakih zdrahi. Da se ta vnetja ne ponavljajo, je dobro dajati otrokom ribje dlje, katerega lahko vsak kupi v lekarni tudi brez zdravnikovega recepta. Jasno je, da se morajo taki otroci dobro hraniti, gibati na solncu in v svežem zraku. Mnoge bolezni in tudi slepota, bi se n#ta način mnogokrat za-branila. Pri težkem obolenju mora bolnik v bolnico, eventuel-no na izpremembo zraka na planine ali k morju, tako da je glavno zdravljenje naperjeno proti tuberkulozi. Pri starejših ljudeh so škro-fulozna obolenja težke narave in se ne dajo tako lahko ozdraviti kakor pri otrocih. Tudi za starejše velja predpis:, Oči puati v miru, dobro ae hrani, pij ribje olje in ako je potreba, zdravi se po zdravnikovih predpisih Zdravila. / Zdravila, katera mora imeti ekamar v zalogi; oziroma katera pripravlja po zdravnikovih predpUut ("receptih") nazivi jamo oficielna. Teh je par stotin. — Zdravila, Jkafcera izdelujejo razne tovarne ter jih že izgotov-ijena po tovarnah spravljajo v prodajo, zovemo "spečialitete" in število njih presega desetti-soče, a pojavljajo se vedno se nova. Zdravnjkf, P» obično u-porablja.jo le manjše število gotova zdravila slabo prenesejo. Vae to upošteva in kontrolira zdravnik, lstotako s časom pri nekaterih zdravilih učinek poviša, pri Irugih pa, če se bolnik privadi na-ije, pomanjša. Radi tega jih zu-avnik včasih zamenjava z drugimi, ki imajo slične učinke. Zelo napačno bi bilo iz tega sklepati, da zdravnik morda ne ve, katero zdravilo bi uporabil ter zato poskuša različna. Zdravila se uporabljajo ali proti posameznim bolezenskim simptomom (na primer mrzlici, diareji Kd., ali proti bolezni sami — Cim bolj se jf razvilo zna- Ivaa Moiek: OPAZOVANJA VoHltve, Trunk in drugo. Republikanski volilci, kij .ni oče, ki ga je dobro lKj _______ so Normalen človek ne bo nj srečno rešili Ameriko Smithove iivr^il takega čina. Hickmj mokrote in okupacije po rim- morda ni brigal za nobeno skem papežu, so praznovali zma- P11 ni delal iz p, go Z ljuto pijačo, dočim so naši «aaj®» temveč iz mentalne kapitalistični papeži praznovali 8ti- Ateist, ki zasluži t« i zmago na borzi, kjer so takoj po m°ra imeti Prepričanj volitvah poskočile delnice. vedeti, zakaj je ateist. ™ ^ * « tako njegova sur« To je najvažnejše za ameriške večja faraa , « papeže Prospenteta je v de - bil v onih momentjh K™ nicah. Cim več imaš dobrih del- lahko «gpreobrnjen„ " nic tem bolj prosperiraš. Vpra- mohara'€danca ali duho( nje o boleznih in njih povzroči- £*iee le, če imajo vsi oni vo- je bil v kato,ičana; Vsak teljih, tem bolj je "simptoma- »ci, ki so glasovali gija> ygako . tično" zdravljenje stopilo v oza- teto dovdj dobrih delnic. Ako dje in tembolj se je razvilo ono|ne, kje jih bodo vzeli? proti ibofpzenskim povzročiteljem. Sem moramo šteti tudi teto. V devet mesecih letošnjega leta niso med seboj nič ker vsled premočnega stiskanja manj razdelili kot sto šest in dvajset milijonov dolarjev, trepalnic one dražij« oko. Oči KoMko ^ravlh dolavsklh udov je bilo zdrobljenih, koliko ^»t prelite krvi jeklarskih delavcev, koliko tug« in žalosti se česa posebno na zunanjem kotu je nastanilo v bornih stanovanjih jeklarskih delavcev, očesa. Razpokana koža poviro-predan je bilo mogoče v devet mesecih nagromaditi toliko *ft bole5ine !n ^^ ^ i' milijonov čistega dobička? Jeklarski knezi ne razAišlja-,Doma,fa na 1,1 načln' da ^ Ved" jo o Um, k večjem lahko študirijo, kakšno bo na Zahvabi dan kosilo, da bo ugajalo njih rizvajenim želodcem, delavci ne razmUljajo o tem. Ako bi mislili o takih stv; reh, bi bil rezultat volilnega boja drugačen, kot Je bil. ■■■ . ■ np bolj pokriva z rokami in jih jmaae. Tfcko se ta bolezen sama od sebe (pravzaprav zaradi slabega postopanja bolnikovega) poslabšava. K temu se pridružijo še kraste na licu in na nosu katere otrok grabi in — jih i ■^■JHH ■ I tem razširja. Pri dolgotrajnem Dobrotvornost se izplača, je dejal neki predsednik bolovanju oboli tudi očesna ro-neke trgovske zbornici ilinojšksga mesta. Z druginii be-ienioa' ^»tane motna in poči. sedam!i to pomeni, da ni več v praksi krščansko n^ig^Jfi^^ naj levica ne ve, kaj dela desnica, ampak da odločuje ka- vida. pitalistično načelo: Levica naj li dobro zap<%mi, kaj dela Tako torej vidimo, desnica, da bo lahko ob času desetkrat ali pa še večkrat r1, Akurof.ul,oznih ^tZl^ toliko vzela nazaj, kot je desnica darovala. *>a naj še l^otSd reče, da se v moderni kapiuliatlčni človeški dhižbi krščah- nimajo čistih rok, zato pri men-Stvo ne razvija in spopolnjuje? ' can ju oči prinašajo v oko različ- ne bolezni, kar aeveda še mnogo poslabša stanje že itak tefko Nova kandidata it svetnika sta Toral in nuna "matHbolnih Concepcion, ki sediU na zatožni klopi v Mehiki zaradi iakoat umora Obregona. Kdor tega ne verjame, naj člta govoMJolikor ^d X»roosti celega le- da lahko prav prišlo, samo da vpli njegove bolne možgane. Izvajanje g. Trunka, da L. ____________It Prijatelj Trunk- omenja zna- Hickmanov-« zločin sad at vse zdravilne serume, to je pro- nega reveža Hickmana, ki je bil je bedasto in zlobno. Tri tistrupe proti strupom, katere v Kaliforniji obešen zaradi umo- bj| hU(jf če bi kdo zapisal, bolezenski | ra neke deklice, pa piše, da je katoliških morilcev & bil Hickman "po lastnem pripo- tolicizma. Saj so tudi du od znanju ateist, kakršni so okoh med morilci. Umor, ki zdravnikov ^ht^vati^prctT vsa- ^^te, in kot ateist in idiot pred leti izvršil katoliški £ ^bolezenskemu pojavu ta- Je bil morilec, ki se je kasneje Hans Schmidt v New Yoi koj zdravilo; zlasti ne proti vsa- »preobrnil . . Sad ateizma je bfl prav tako ostuden kot i temperature bil umor» 8ad spreobrnenja pa manov. Župnik je zadav saj ta sama na sebi nikakor ni molitev ^n^šj^jaon in jo kuharico in jo razsekal varna, če ne presega gotove me- povzročajo v telesu povzročitelji. Zato je tudi neumestno, re. Vedno vnovič moramo po- odkrito priznanje zločina/' Be> nfar 0pral krva^ _____________ . Trunkov claptrap v tej zadevi in šel V cerkev molit in m vdarjati, da je treba zaupaj I je popolnoma na mestu v Trun- Po mojem mnenju ta žui zdravniku, vesten in vešč zdrav- koVi filozofiji, "ki jo je popapigal bil pri zdravi pameti ks nik bo gotovo v vsakem slučaju iz sv. pisma. Pri Prosveti ne bil Hickman, toda maA< ukrenil vse, kar je bolniku v ko- vemo ničesar, "da je bil Hickman justica je oba obesila, d rist V tem oziru je zdravljenje ateist. Hickman ni bil nič ka- oba spadala v norišnico, v bolnicah, kjer se bolnika ne kor ne more biti človek, ki je imel ateizem tu opraviti! • ------•» • — -«— G. Trunk bi bil modre takih redeh molčal. bega z raznimi nasveti in samo-[abnormalen. Da je bil fant ab- G. Trunk voljnimi poskusi, vsekakor boij-|normalenrje pričal njegov lafet- bi o/takih še nego ono doma. ("Zdravje".) Malniiahjm I KaJ 8em v fiamtaMf Potovanje v Rusijo in dogodki v boljševiški komur Plie Josip Johovič, Plttsbargh, Fs. O izjavah v ječah je znano, kako se dobe. in pridige njunih zagovornikov. Dorzni mešetarji v New Yorku so zarajali okoli z tega teleta v divjem plesu, ko se je raznesla Vest,, da i Herbert Hoover, predsedniški kandidat republikans i zla- je k anskt' lesa, zato ta obolenja pri močnih otrocih rtlso tako opasna, pa če tudi zunaj Izgleda, da je bole-»en težka, ker ao veke atianjene, otečene in liče pokrito a kraata- zdravil, »večinoma že priznana oficielna, ter od .ppecialitet le manjše število, ona, ki so se tekom let Izkazala P9 kliničnih poizkusih kpt pova^ zanesljiva in učinkov^, . 2e iz tega je razvidno, da naj bolniki ali njik sorodniki pre-puste zdravniku, katero zdravilo smatra v gotovem slučaju za primerno in potrebno, ter se ne dado zapeljati svetu znancev ali reklamam v časoma ju, da bi ga nagovarjali k uporabi kakega zdravila ali celo to skrivoma za njegovim hrbtom uporabljali, — kajti utegnilo bi to biti bolniku v veliko škodo. • VBako zdravilo ima namreč svoje posebne učinke, ki so se doznali po izkušnjah — in to v gotovi množini ("dozi") v kateri se jemljejo. Tudi dozo more presoditi edino le zdravnik, kateremu je po njegovih študijah znana. Večinoma se zdravilo ne da le enkrat (kot n. r. kako Mjuvalno sredstvo pri nekaterih zastrupljenih ali kako odvajalno sre 1-stvo pri zaprtju), ki odpade doseženim učinkom, temveč večkrat na dan, oziroma več dni, morda cek> tednoV, zapored kar zopet edipo le zdravnik presoditi more. Naj torej nikdo svojevoljno ne izstavlja zdravilu. češ da Je še zadosti ali celo Ko zopet posetimo urad za do- družbe, kjer smo plača voljenja za obisk komisarja vi- stanek za vozne listke. T /ii>Vovno 1 zumov, smo čakali tričetrt ure, smo šli k zdravniku da| Boston. Mass. — Iz državne I ^ ^ na yrgto Ruftki dovolj€nje za odhod. Z jede v Charlestownu, kjer «a w ^ sta]i pred nami, s0 nas je vprašal, kam grei bila Sacco in Vanzetti elektrodu- J. ^ ^ en rubelj za lz. je čul, da smo bili v ko cirana, prihaja napad na izpo- . . Ne vem au je uk za- da se vračamo v Amerik ved, da je bil Vanzetti nedolžen ^^ jeJčudn0)1(la kel: glede preizkušenega ropa v Brid- ^ ^ dovoljenje> ^ g„ieš "Iz Amerike ste priš gewaterju. Izjavo je J^0^ ariti Dred uradnika, h kateremu sko komuno?. Srečni San Marco, ki je zaradi umo" ^orJiti ^ flVojem poslu! - se lahko vrnete, obalen v dosmrtno ječo. On r ^htevali nič za ffel sSva- izkaznk^! "zato ne, ker 5000 rubUev." "Out-lsmo imeli pismo ^ konzula Ce bi iz Rusije, bi looku", resnična. Ta izjava pra-vi da so pri poizkušenem ropu nas zopet pozdravi: sodelovali Ffank Silva, San Mar 1 •»» co in še dva druga I _ To nas je še bolj pr PHdemopred komika in t« Hm. iilnvnn stvar je, da rožo- preveč! R»č pa je treba, da ae niča ne obott. Pri alabejših o- ptranke, izvoljen predsednikom Združenih držav. Delifi-ltroclh oboli ona ie takoj v za-ce so menjale gospodarje, da je bilo veselje, (kna pri tem **tku tn v!l,iml^hko,iil!htk! divjem plesu je pa plezala kvUko in kviško. V sredo % h " bilo prodanih 4,891,200 delnic. Stari borzijani menijo, da au p» se vid v znatni meri zmaje bil samo enkrat v zgodovini borze ples okoli zlategainj*a. teleta še bolj divji. ' ^ ' ™ f Kadar ae tako t^ vn.^ £ J 4 I zdravi, ostane na roAentcl vnduo Kadar borzijani plešejo 1n rajajo okoli zlatega teleta, bela namatlina. ki more biti ta- tedaj je to napoved, da bo nekdo trpel in delal pokoro za ^ velika, da ^o popojj^a o. , T ,, , A » j J . i ^ • , ti slerii, posebno ako je rastlina v greh borzijanov, ln ta nekdo je delavstvo, ki s svojim rotenk* umskim in ročnim delom ustvarja bogastva, kakeršnSh j zdravljenje jikrofuloznih bo- svet še videl nI do danes, samo se pa zadovolji z odpadki [j**nl nI tako t«^ko, ako ae začne in drobtinami, ki prihajajo z bogato obložene mize onih ki rajajo in plešejo okoli zlatega teleta. ^ x » • nemo v pisarno parobroc "Požalujst? be Ker V02ni li8tki še Ponovno mu raztohnačimo, da pripravljeni,'ostanejo B San Marco, kandidat za paro-] želimo naše potne liste. Pokliče ^ Jn Hudak tamkaj, liranje, pod območje tistega od- tajnika, ki nas odvede v drugo meJ.Q Hgtke in jih prin bora za paroliranje, a katerim so sobo rekoč, naj počakamo. . Ca- ^ mi ^ ^tem oc imeli opraviti Frank Silva, Ja- kali smo poldrugo uro, nakar hoteJ ^ naše družine, mes Mede in drugi člani Silvato- pride tajnik in nas pelje h ko- gpremim0 na kolodvor. ve gange. V svoji izjavi pravi misarju. * <4_ . y hoteiu so nas dob Marco, da je ves članek nere- Komisar pa ponc oničen. Vodilni časnikarji, le- lujst?", kaj želliAo. v^v^... ^ naglednjo noč, dasi sm galni zvedenci, kriminalne avto- grobo, kar je značilo, da se nas ritete in odvetniki pa niso le je že nasitil. Frankozoprttol- d?a to mnenja, da je članek resničen, mači, da bi radi dobili ainerWk ^^ ^ dft je { ampak o vseh dogodkih, ki so potnice, katere nam je odvzel ,a opisani v članku, se je tudi do-1 sovjetski konzuJ v Havru.^ko "Kon.^ gnalo, da so resnični. predpisi točno Izpolnjujejo.—Pa-siti je tudi ta to, da bolnik zdravilo res vzame, ne da ga morda izpljuje. Zdravila tudi zvečine ne učin kujejo takoj; — za učinek je potrebno, da preidejo v krvotok in potem v obolele organe. Zdravila. ki |H)uiijemo, pridejo šele po prebavi v črevah v krvotok, t> rej po preteku pol do ene ure. Ona. katera vbrizgamo pod ko-šo mnogo preje (5 do 15 minut), akoro takojšen ^ učinek imajo Vbrizgana v veno (Šilo), a to ae umevno *tori le v izrednih slučajih. — Tudi potom kliatire se morejo izdajati zdravila, iat«>-mencanjem po očnh 't*ko v maiTUh. — Ni vaeeno, ali bolezen. ' Pri. tankih .»e vzamejo na tašč ali po jedi; | njim takoj, Ponebno jo lahko sdraviti Ikrofuloana vnetja pri močnih otrocih, kateri Samo s trenjem In pnalnhAaJn NovoisvcDari državni pravnik okraja Cook, V kate-lotmrlh prestane bolezen namah. nekatera ne smemo jemati na rem se nahaja mesto Chicago, Jc obvestil javno sko Je on^nogočeno gre- ,tešč. ker oikodujejo šelodcc. ..... .UnBll|- tmtty\tm i-nivM-i« LniU Ha m„r.in v, P® nr ^ telo Jemljejo ae ali sama. ali s vodo, tatove, roparje In*ruke, da morajo v trkle- ^ n^pniNlti. ako ae*Uem« i, Jho. mlekom; tudi v oblatih ali JUjtrrtrra papirja - gino v ^ku d(jj miaarijat notranjih poslov! Po- vedal nam Je naalov, ki ga nismo Neki k>pov je na ms razumeli in ko ga naprosimo, gkoti, v vlmkf ^ okra naj nam naalov zapiše, se je za- ke vlak ^ bil le po« drl nad nami, da nima čaaa. j€ bandit začel avoj po "Kaj aedajr vprašujemo drug gH opazili kondukt. i drugega. . kondukter uatreli vanj Vae to zavlačevanje je bilo Bandit pade in kondi" v avrho, da oatanemo čez dva dvignejo, odprejo vrat* tedna v Ruaiji, ko nam poteče jo ga lz dnečega vlak« vize, ki amo ga dobili v Kerso- noč in gotovo amrt nu. nakar bi morali plačati za To aem videl na f">J< novega. Tega pa ne sme biti. veško življenje je res n Svetoval aem tovarišem, da ne no v Euaiji. Vprai»' Izgubljamo več čaaa. temveč kar kje je ono blagontaiu odpotujmo v Rigo, kjer nam a- predek v Sovjetski K meri »ki konzul te izpoaluje pot- mora toUko ljudi sts* niče is Moakve. Val ao se strinja- življenje na kocko, da n U a tem in odšli amo UkoJ v pi- lega ukradejo? samo francoake parobrodne (OnUe je bal, da ne bo paroliran. Ko so k njemu prišli v kaznilnico Fi-Čd Hfoore (Sacco-Vanzet-tljev zagovornik) in še dva druga, da izprašata njega glede o-menjenega hudodelstva, ni hotel Silva govoriti z nikomur, pravi Moore. Ob neki drugi priliki, ko ga je zopet obiskal Moore, je rekel: "Prosim, pustite me na miru, dokler nisem paroliran. Kadar bom paroliran, vam mogoče malo pomagam. Vse, kar zdaj rečem, bo mogoče obteiko-čilo mojo parolo. Tako govori Silvatova izjava. To pove jasno, koliko je verjeti izjavam, ki jih napravijo kaznjenci v kaznilnici, ki upajo m parolo. Ampak stvar še ni končana. Prijatelji Sacca in Vanzettija no zdaj na aledi. odkar > ao odkriti pravi zločinci, ki so izvršili hudodelstvo v Rridgewaterju. Iskali bodo sled, ki jih popelje do pravih zločincev, ki ao izvršiti zločin v Bouth Brni nt m Ju, da aa tako j>md v aem svetom dokaže, da ata bila Saeoo in Vanzetti ekaekutirana kot mučeni-ka. Kajti star pregovor pravi, kar ae ne atori ae ne itve. Z drugimi beaedami to pomeni, da nič ne ostane tako prikrito, da bi ne bilo odkrito. garet- Ko amo bili v vlaku aprevodnik zopet opoz si denemo prtljago jx ker v vlakih kradejo. smo, kaj to pomeni^ Deželi brez hit ia imetji Sedanji kulturni ljudje smo navajeni, da v socijalnem življenju izvajamo sorodstvo z očetove strani, da se čudom čudimo, ako čujemo o 1 j udih, ki se dru-♦abno in pravno prav nič no ozirajo na očetovstvo, in dedujejo otroci svoje ime in družabno stališče le po materi. _ Ako označujemo pravno razmerje, ki daje možu predpravice v družini in izvrševanje očetovske oblasti. z besedo "patrijarhat", imenujemo v ljudoznanstvu razmerje, ki se ozira le na pokole-aje s strani matere, "matrijar-hat" ali materinsko prayo. Baš naravna ljudstva s svojimi ne prestrogimi nravnimi zakoni so morala biti zelo naklonjena matrijarhatu, tako da ga lahko smatramo za patrijarhatu vzpnčo raznih zakonov, ki so tam obojni stanuje isto Tc mlada prababica z vsoti svoji-mi potomci, polagoma zmanjka £? ?^P°kler ** ^ ni nit?.,predo,*a' « Pomagajo . pr zidevanjem, in po atevilu bi-voijim rogovom podobnih Rudolf Crnič: V ndtUiitcu llarseillts 8 potovanja v Alarako. Dne 6. septembra na vse zgo- iaj nas je privedel pristaniški streškov , T------ na- Hot na nam namenjeno mesto °u,80d"no' koliko-1 skoraj po trajni vnanji točki kfat je otroški blagoslov dal pri- nove luke - z drugimi beX liko za pnzidovanje.' Ako pa je mi: kakih 7 kmTmest^ h ša že premajhna, zgrade v kedišda. Sreča je, da bližini eno ali kar več novih sta -tja tramvaj, sicer bi nam 1-ai novanjskih hiš, kjer se, ako J malo prijalo romati vsak Z prebivalci krepki in zdravi, kma- toliko **** v mesto in nazai lu zopet zbere nov roj ljudi. K* Naš društevni agent Michelie pomagajo dalje na movine. Mornar je najsrrinej- cela skunina^v»i5 . 8e ogradi hi, ko dobi pismo svoje rodbine, celajkupma hiš, imenovanih po | saj po večini baš zanjo služi ako- malajski kumpulan rumah, aH rjo kruha (in mornarjev kruh naselja, oz. vasi. Gospa in go- ima devet skorij). Mornar je na spodinja v vsaki teh hiš je mati] morju in ne ve, kaj je titek ali babica. Ker pa se kljub mi- kaj sv^tek - vedno je mpo^ roljubnosti rjavih ljudi pojavi Men, venomer je v boju s sinjo l&ilKO smauraiMV ^ai >zvoijenklMH da jih je izdala mati ali babica. Pravtako kot danes so Ma-lajci Minang karbana matrijarhat z vsemi iz njega izvirajoči mi odnošaji očividno cenili izza davnih časov. Iz tega razvidi mo, da je vse to veliko ljudstvo rjavih ljudi pravzaprav iz štirih prarodov ali debel, takozva nih Suku, ki so se počasi razširili preko stotine- večjfh aH manjših naselij. V vsaki iz med hjih je mamak najstarejše tam naseljene družine hkrati panghulu ali poglavar, in v por ka posledica kes, pa še kakšna nadležna bolezen povrh! Tako je bilo zlasti v prejšnjih Časih, ko so mornšrji na jadrnicah prebili po 4 do 6 mesecev na morju. A časi so se izpremeni li — para in motor sta zelo skrajšala dobo potovanja, mornar je vsak čas v pristaniščih in spoznava, da ne velja razmetavati krvavo zasluženega denarja. Kaj pa, tako mislijo oženje-ni, dočim samci uživajo kar se da... Brez tega predgovora ne bi mogli spoznati našega pomorš- sameznih pokrajinah Minang J5aka- Pa tudi Marseilla ne. Vpra korbana zavzema poglavar naj-1 naAe mornarje, kje jim je starejše naselbine mesto fuanka ali vrhovnega poglavarja. • Isto sestavo grajanske družbe so našli brez dvoma HindijcI žq pri svoji kolonizaciji v državi "zmagovitega bivola", ki ji je že bila pisana sodba, in je, kakor rečeno, niso porušili ali vidno izpremenili. Holandci, ki sedaj vladajo v onem rajskem kotu sveta, so bili dovolj razumni, da so se čim manj dotikali tega trdnega, neizumetničenega ogrod jal In vendar te pradavne dru žabne naredbe ostro nasprotuje jo našemu evropskemu mišljenju o lastnini in osebnem pr* vu. , Kako bi tudi moglo biti dru gače, ko po onem, v stari malaj ski državi ohranjenem pradav najbolj ugajalo. Vsak bo odvrnil: V Marseillu. Tako silen vtis je ostavilo v njegovem spominu to zares lepo, starinsko, pa tudi napredno mesto. V pristanišču je ogromen promet: parniki in motorne ladje vseh zastav kar vrve. Prevladuje francoska zastava, saj je Marseille srčna žila francoskega pomorstva, zveza z vsemi veli kimi kolonijami. Vsak dan pri hajajo ali odhajajo številni ln veliki poštno-osebni in tovorni parniki, ki občujejo z Alži-rom, Tunisom in Marbkom, vsakih 14 dni pa • Senegalom, Indo-kino itd. Semkaj prihajajo parniki slovečih francoskih pomorskih družb: Compagnie des Messageries Maritimes, Compa- VaroizjMvtfciJa v Zdrsi šinil Zvezni statistični urad (Bu reau of Census) je ravnokar ob-1 je sloveča Cannebierts, kjer so najlepše trgovine, skladišča, kavarne itd. ljudje, ki jim ni treba delati, posedajo na terasah pred kavarnami, mladina uganja flirt, a fcapotiefta mnošioa nemirno vrvi in pomaga dan za j javil izid štetja Cerkvenih "orga-dnem kopičiti neprešfledno boga-nizaclj v Združenih državah stvo tega največjega francosko-j Štetje je btto Uvedeno l 1926 in ga pristaniškega mesta. . zapopada 213 veroizpovedanj z Marseille |e znan povsod, 281,983 organizacijami In M vsaj po francoski narodai hlm-|«24,976 članov, ni, ki ae imenuje "marseljeza": I Izraz "Član" jStovMSki Narodu 1W04 OUVNIITAM atFT-ae | BO IAWNDALK AVR. OMCAOO. lEvrševalnl odbor: UPRAVNI ODSEK: ^ IHKlpr^dsIk Andr.w Vldrlch, t.F.0. 7, Boi 10S. Jua«.iow». r».t «i umik HI«. No».k; tajnik bolnllkrfft lk. ni, ki se imenuje "marseljeza"; I Uraz "«an" ae tM T,1, ^^***** s«-M« lavrt. zloiil in uglaabil jo je leta 1792. >tem pomenu pri vseh verol*-^ J, (M 1 VrkOVml r* J' ^ *** častnik fcoenget de LlšlV." Mest o I povedan jih. Zato'jeTi'u'vMka""" 01,10 COHPODAHHKI ODSKK: Frsnk Hoisrsk. prrd^dnlk. m B. 741 k ML. a«vd)««4. Oklo; pozornost^borza, lxmgchamp t]v dotiki cerkvi ali organisaciji. zoološkim vrtom, katedrala, mu-1 Nekatera veroiipovedanja na> šteje čez 630.000 prebivalcev, cerkev naprošena, naj navede, rr,^ no-rsk or^.Hinik sss r ti«l a. n „ .-a > t Ponaša ae s krasnimi palačami.!števi|o svojih članov v zmislu o- aJ^h T^JZ^^JjmfuS. med katerimi zaslužijo poaebno]ne definicije članstva, ki se rabi |*ey Av^. cw«i»o, hi. * ™ * hokot^i oimkk: JmAii (auriok. prilik, 414 W7 ll«y St, Springfl.M. IH.f Mm «W.IJ, zej in prekrasna mornariška vo-|vajajo kot svoje člane le One, MlRAJffihji rr iPlryltl!^;,*,'A*:P Da 1; ,,, J tivna cerkev Notre Dame de la so aktivni člani cerkve ali 'ta 1 ^ §1, Park A"tOB ** ,T* Gnrde, ki ataji na m m vlso- munikantl", druge cerkve ama- omrkun ii? nvBrt*,, . J?™?*' kem hribu in se vidi s svojim po- trajo aa svoje člane vae pokr-()KM0ŽJB! Uvr#,K Ma7'®» ** l*"«** Ave, zlačenim kipom Matere bdžje Ščene osebe, v drugih aeftet so! daleč na morje. (člani vsi vpisani člani. \ endar pa novejši del tega I Rimsko-katollAks cerkev. | mesU ni tako zanimiv kot staro Claaatvo rimtfko.kAtollške eer-mesto, kjer je tudi Ukozvana kve OBebtS| Pirt Vieux (stara luka). Sem je prihajajo atotine jadrnic, ki v zapiskih cerkve. L. 192« je VtltODNO OKROtJR, Borka. R.r.lK 1, Ost 1H. W«K N«w(oa. |Hs.j Antaa Abrsm. U#» «. Ttth H«., Clevelsi* Odi«. EAfAttNO OKBOJJK; Ja^b lUtok. RJI, t, Oos SS, HtUbur«. iUn«, MjapesaMl Kr.nkKlun. Hox MS. (tiMi, Mlnn, m n,. m+l John |QoUb, Box 144, Ročk flprinfs. Wyo. Nadiornl odbor: je prinajajo sionne jaurnic, kiiui,. i, v^MiiMni iuoooI l^sak Ssjr. prMl»*4aik, Nil W. Mik g|„ GMsaao. ULi lai4Nlk Msdve« ^ dovažale blago^^ t&KT&ZK , Tudf ^ jMvniCW S0 tttlltvom 18,»04,880. nekoč tu ustavljale. Nova, umet- PrIblllno ^Zi teh cerkev na luka se —1 lUsH Združitveni odbor: je jola graditi tto-| ^ '»^^S^lA^T^liri«^' i pr#d**dnlk' ,MI ^ Ct.. (lc.ro, HI., Joka oh p. prav n. ^tk« U^ .^tj.; ^^^0 K fcSS"1 ^ ,,L' ^ ^ m K ^m^K1k|ep«T» " * 1'2™L I' -»—H W » .......m met preozek. Zdaj imajo tu zavetišče samo jadrnice in jahte n športne l*4je. Tu je tudi 75 m visoki trai^sbordeur, ki prevaža ipopotnike in blago na vzhodni del mesta. Posebno zanimivo je ponočno življenje v atarem pristanu. Takrat ožive tiste majhne bežni-ce, bari ln razna zabavišča, ki jih je tu nešteto. V njih ae z bi-1 ««««vtu »«»w»|m w m m n, ra razen mornarjev vseh narod- «®* 8.000,000, včlanjenih v JO V|U 4Jviml "km J^JJsl. as.a,«Uls aalasl aa^iaia. i. nosti tudi sumljiva pristaniška raiaih, metodUtiČnih cerkvenih I J. » »v,,i . psi .'plij. m vlZfi druhal, ki je njega dni resno organizacijah. Največja od tehl»»a7-»l 8«, UwnU1> A v., chlg«fo, m. grožaia živUenje marsikateremuN9 Metkodist Episcopal Church, | ^7.7 oarkav _ luimitn neprevidnemu tujcu ki aa Je W je U im Imela 26.130 cerkev i™ *Ufmlm 'M semkaj zamikala radovednost.]več kot 4,000,000 članov. H Uto,/ Več kot 8,115,000 katoličanov 14u« •• je navedenih v državi New . M ^ si.. York, 2,184,000 v PeMM|«v^i i1« L^r/JTJ imrl* ^ 1,05«,000 v državi Kew Jereey. denarnk rollUATVR IN STVARI, Id m UfeJ« fl. tivršmlM«s Ne tod lati, BapUatt ln Preste-1 Žg^ - 8-H.rJ, M»7.fti Re. Uwa. t , V»KnZA4)KVK V ZVKZI Z HiAOAJWŠIiU4l IH)RU - »ešiUale as Izmed protestantskih veroiz- naslovi Blavsjnlštra 8.N.PJ., ttlT*fil Bo. LswnšsU A v«., ckitaga. III. (>ov#danj najmočnejšo skupino! Vss prUolb« psslevsnjs v «1. Iivnovalasm ošboru ss as) aellljaje Baptisti tvorijo. MetodUti, ''•sk 8ajeu prfdssdalks aei«ow»«f» odbori, «lfsr nsalov )• »vorsj. katerih akupno članstvo znaša l ^ ^ ^ ** ■IMIIIMI ■HHHMHHHHHHHlar v medenih te-\*m ali onem delu, si- c, ttzse trudi;e za ma ►»rtj r „i,u«nle G«ner«Je Tran«lnntlqu<\ nem pravu navade ne .meu mtl » s Reun| |(i moik. n.ti ienaka^ delat zaae de Nlvl|fatlon . v.p,. temveč za matermSko hiio in Navaie de r Ouert, njene »tanov^ce. Na.pro no Compatrnle de mora vae N.viotion Mtate. ' " ^ strani skrbeti za vsakogar, km pripada temu sor^stva. ^. ^ h redne ,inlje vod|jo na lastnina se tamkaj razteza le y ^^ ()menim le mi- na posest ki al jo J« ^opridH da je nft4e ^i^darsko bil s posebnim aeiom d j Oeeania" na SuŠaku osno- za materinsko hišo in tudi tal^ j M rednQ sme preiti v posest druge oseb^ I f Margdl)oni( kftmor ^ le, ako jo prejšnji lastnik poda- trf ^^ ^ €n drutbin ri; sicer bi kot tskozvana harta y ^^ g^^ ^^ pusaka prešla v last materinske | oziromft otoki. V pristanišču kakor tudi v mestu srečuješ ga vsakem koraku eksotične tujce, n. pr. Arabce, Tndokitajce, Sen4*aloe in druge narede. ki so našli v Mar- V drugi vsporedno tekoči ulicil^J^eč matodUtičnib-episkopal-l jI sku* stare luke je pravo dno Šivlje-Nh cerkev Je bilo v Ohio (8914) ^^JJ^t^! * to« videl kaj poilr ^rt hip pogleda semkaj. Ne ^dS IMI nedeUsko šolo, ki Jo Je -ku-^^^^lv Z> skoraj hiše, kjer ne bi bilo nočno PBJ poh»jBk, 8,796,000 učen- U,h< V * zabavišče in vsaj pol ducata «*v, Od raznih drualh denominadi ga? %rrJLT«'s Wl°Je 6028 coZr^TSZ: Kitajci. Arabci in belopolti lju- v »Brušenih Državah 18 raznih k0V § egoooo «lsni Jkdviiiitlstl dje iščejo tu veselja in zabave, baptlstlčnlh izpovedati j (ne ^^ime cerkev te 14« MO Kaj čiida, če pride čssto do kr- ^tevši nemške Baptiste "Dru^ Drlistefie^ vavih pretepov, ki pa jih »ar- bunkerje). Skupno število Bap- ^|^l9a of PHendS) ali kva-seiilska policija energično ^' ^ZTL^n^^ ^ ^ ^ ^ • Vsako pristaniško mesto ima Northern- Baptist Conventlon jB |mej 26?2 k . aianoo svoja zakotja, kjer ae posebno -U najmočnejši organizaciji i«.|^^jHj^EP fl,B'000 živo kaže prenad med bogatimi med Baptistov — s kakimi 4, in revnimi. Cim bogatejše Je 800,000 člani. Imame potem 8, mesto, tem večja je na drugi IW,<>00 Negro Baptista (baptl- ^ manjših cerkvenih or-Itrani r^ino Km k^lsUčnih čmcevl. 1R6.000 PrimL.lfBnlsaciJ naj navedemo tialva- tion Army, ki je 1. 1926 imela 1052 '»postaj" in 75,000 planov, Manjše denomlnaclje. strani revščina. Na vsakem ko- stičnih črncev), 1*6,000 Prlml-raku srečujem Lahe, ki igrajo tive Baptiste itd. na violino, mandolino ali kitaro Devetoriea cerkvenih organi ln prepevajo svoje narodne pe- »Rdj 'PresblUrlJancev ima ski- B * • sml, proseč na to po lokalih s PBj 15,840 cerkev a skupnim J«*^ • to"' krožnikom v roki. Tako jim tu članstvom «,«25,000. V hinavske Kvangelike z 49,000 ln tam kane kak centim, da imajo sa najtrši kruh. V Marseillu živi 80.000 Italijanov. Ko smo izkrc4Ul 220 ton 50,999 kubičnih metrgv|fl | smo krenili dne 7. septembra Luterancl. člani. | , Teosofične družbe so imele V Združenih državah imamo 588 cerkev ali shajališč ln 118,-ti. skupin .22 luteranikih verskih ,n I Skupno število njih cerkva znaša 19,854 in skupno članstvo skoraj 5,250,000. Luteranske 000 članov. Komuntatftne družbe (Amana Rociety In United 8ociety of Bel le ver« ali Bhnkers) 800 članov itd. — f. I. B. trtev pltnake ekaploaije. Chlcago,—Charles Brecht Je v četrtek umrl v okrajni bolnici vsled opeklin, katetre je dobil prejšnji dan, ko jtf v svoji neprevidnosti vžgat vžigalico v kleti, ki Je bila papolnjenB t plinom, kf je uhajat a cevi, In Je nastala eksplozija. Trije obtoženi umora. ■Ch Icago,—Veleporota je obtožila Oeorge Barkerja, WiUiam Cllfforda In MlchaeU Ralllyja umora Albert PratU, ki Je bil ustreljen v svoji garali preteče-nI mesec. Kop v prodajalni. Chicago—Dva oborožena ban-dlta sta v četrtek večer vstopila v trgovino na 8158 W. Uarrison •t., kjer sta % orožjem v roki prisilila lastnika, da Jima ie it-ročil nad petsto dolarjev. hiše. Nepremičnine se smatrajo brez vsega za družinsko last, da, namakana rižna polja celo za Ust občine, ki razdeli posa mezne parcele po žrebu vašča ~ dru-Miruje n»rwi', »1 imw» » nom. zaslužek bodisi na ladjah žinsko imetje, kot drago orožje, | ^ ^^ prlRtj(ni|k|h nil. nakit in posodje, speda pod pravni pojm harta pusaka in se «me prodati le, ako se s tem strinja vsa družina. Ali je torej s toliko logiko in bistroumnostjo h komunizmu prsvah. Tu Jih radi sprejema jo, ker so ceneni delavci, ven dar pa ne pbstopajo z njimi ta ko kot na Aogl«*kem ali v Amo-riki, kjer so prave drušabne pa-rije. V dobrem ravnanju vidijo JUD«, Pmsvi. Ko zatone solnce, ■ h'^0 noje tašče, kadar ■■ kj«r ga žena pri-!"*f ime in drugo jutro J« zakon obdarjen au ' V' °s,»nejo tudi ti v do-a babi«e in niti najmanj t^' kdo je pravzaprav I slutijo le. da Je to v*«k večer poeeti njiho-a ravnost netaktno. " bi se idelo Ma ra s [dolgo čaaa prosU In neodvlsaa vesU. Malajci Minang korbsna so mnogo samozavestnejšl. zna-čajnejši in poštenejši ter vsekakor tudi inteligentnejši od Javancev, In rečemo lahko, da jo na svetu malo ljudi, kjer M\ lastnino bolj cenili ko vJVleIHi zmagovitega bivola", kjer no domači še prav malo prišli v stik s slabejšlmi evropskimi žMJI. Nikjer na zemeljski obli ps menda tudi ni ljudi, ki bi se v U4iki republika, dokler gs ni Ludvik XI. Ma 1481. priklopH francoski krsljertai. Poglavitna žila, kjer ae ločtjo \ažoejš*> marselll|ke ulice. vse Tifsl^L^rJi ^H CerkvfM organizacije so med VA™0..^™ tri'|drugimi rUnlted Lutheran Church ln America, Evangsllca 12 PRIMOR J A | Lutheran 8ynodlcaI Conference ot America, Nprweglan 8ynod Izaeljenel v Argentini poroča-1 of the Američan Lutiufan jo domov vedno strašne stvari. Church, danska luteranska cer 14.000 naših ljudi Je Um ali ko- kev, dve finski luteranskl cerkv maj 6% od teh gre v resnici do-]in slovaška luteranska cerkev, bro. Nekatere jc aram, da M poročali slabo, pa pišejo neresni-1 . , - (M.0(Mkl nmMii u co. Zidarji zaslužijo p**ej, to Je okoli 80 lir na dan. Vrtnarji, ^n gLi ./ak j h k n^"-& ^ j N»*w^lark s^uprdm šlanstvom mesec, prodno dobi kako delo. V Argentini bi šlo dobro kmeU/val-csm, ki bi prinesli s seljeJ najmanj 50.000 lir! Tri četrtine naših bi se rado vrnilo, ako bi le imeli denar za vežnjo. V Gorici zgradlje za "belilo" obsežno poslopje na GorlŠčeku (Katarinijev trg), ki bo stalo 800.000 lir. Napovedana je tu rfi zgradba novega poštnega poslopja, ki )e nujno potrelma, pač bolj kot "balilski dom". IW> ri, v katerih srdaj posluje poštni urad, so skrajno Škandalozni In prometna slefba pod vsako kritiko. Preiaeftšena eU Mihe l*n*r ki )e ačlteljeval v Gorenji 1 ,M97,OOR. P ra veslat ar rerkvr Vzhodno pravoajavne cerkve zapopadejo albansko, buigar sko, rumunsko, rusko, slrljsnsko In srbsko pravoslavno rrrkev. Vse skupaj so imele 44« cerkve-nt h poslopij Hi skupno Članstvo 888J8I4. Brhek» pravo« lavna cerkev seme je Imela 17 cerkvenih poslopij In 13,776 članov. V>mga protestant Aa vcr^ipe- Kpiskopakl (PreteaUot Kpi- •copel Oiurcb) ja I. 1#2« imela __7B4A cerkev j jMltf Kanov meri. da Je včasih že Icrt smeš-] ' "J"""™ TJ!,n" JČ™^ v ^tirnih državah. no, dajali lenobi, kot oai rjavi *}*> k[ t* Dlsrlplas of (!hrUt ao imeli IrnlvH. ki pe. m»m.»gride ome- f St^Sil7*!! cerlMrv ,B njrno, skušajo /valiti Riobhod- ^ana) H, Anion Hvak Iz Puital| j,«n7(0m) no potrebno delo na svoje žen«, j vit CmieWI»i Aibsn^ee 1 ^rnmmmmm "MiKA!* iHIHšiM J. Kovačič: NAŠ KLUB Nezadovoljni in razžaljeni amo jedli naš vsakdanji kruh, tiatim občutkom, ki ga ima človek pri tuji mizi, kjer vlada so-bičnoet in akopoat, uničujoča ve-aelo razpoloženje jedilcev. V razgovorih je hinavstvo, v tihoti neznosnost, najboljši praznični kruh ne tekne. Človek bi zalučal jedi v o-braze, znova pogrnil mizo, naložil jedi: Jejte! Pošteno sezitel Zemlja rodi. Ima pridnih rok. Zaupanje imam do vaa, ne botte se prelomitve jedilnih pravil, žalitve gostoljubnosti. Poleteli bi kosi. Kdo te je klical? Kraljevati hočeš, ovirati nas v sladkih načrtih? Plačuje, a drugi mu reže meso, in on ga strahoma je kot tat. ZdaJ-se bo iz kote Izvila strašna beseda rezoča vsa globlja čustva, mačeha razumnosti, zavora uspešnega gospodarstva. Tudi na naši strani so bile napake, katerim se nismo upali pogledati v lice, boječ se, da bi že s samim pogledom popedale kot listja iz drevja, in potem ne bi mogli najti ljubljenih prddme-tov sa razgovore. Tako smo vozili dalje ob sotncu, nalivih, hodili poznani, nspoznani, ogibali se eden drugega samo zato, da bi ae ne bilo treba srsčati in si pogledati v o$. Sredi neljubega vremena poči glas: "Pridi v klet!" Stara čustva so ožlvsla v mladeniškem ognju. Kaj?. Vedno je kje kdo, ki nas preseneča s svojim tihim snutjem, da ne otrpnemo do konca. Novi ljudi ss bomo vračali is kleti, poplačani za pot, tet kode. Z utešenim hrepenenjem se oprijemali načel, ki se za morji tako skrbno goje, in nazadnje is vse srede šuma, se bo izvilo kaj novega, ia kar smo pri volji vihteli orodje, jezika ostri meč, — nekaj zrn, katere bomo naglo vrgli po brazdah, ki leže lepo isorane, 6 tem ugibanjem sem stopil v klet krojača Škarje. Lepo število mož je zbranih in še vedno prihajajo. Po dolgih klopeh se usedajo. Veliki so in širokopie-či. Komar je oblekel dve suknji z nado, da bi ga gotovejše volili predeednikom. ' , Mušica ae preriva k piaalni mizi, v učenih besedah povzema govore, povdarja, da bi s tem obrnil pozornost mož nase in nanje napravil utis, da spada k sposobnim. Sčetka nestrpno gleda po možeh, kot bi že iskal najmočnejšega nasprotnika, katerega je treba preštudirati, njegove šib-ke točke in pripraviti pravo o-rožje. Nad vsemi visi temna Vsak greje svoje Železo, pride čas ko ga bo treba položiti na nakovalo pod udarce, ki ga bodo oblikovali ali zavrgli. Ta o-bujeno zdahne nad svojo mislijo, tam oni vrti klobuk v rokah. 2e sem mislil, da še razide-mo, kar nekdo zakltče: "Kje je?" Glas je bil močan, v struno je zadel. "Kdorkoli si, živi!", se Je zmuznil glas. 4>adle so sence, lažje smo si zrli v obličja. V sredo stopi mož: Velike oči pogumno gledajo v nas, zareze na čelu oznanjujejo zvestobo. Se ozre proti vratom Hi začne: "Klicali smo, in nismo priklicali, kar smo klicali. — Pred vrati je ležal zaepanec, ni varoval naših pravic." V globokem snu še zdaj leži pred nami a naš je. "2lvel, živeli" Vzklikajo glaaqvi. Kose poleže šum nadaljuj*! "Ivica, dvigni zagrinjalo." Zadišalo Je po lesnikah in pie-snivosti. Metulj se Je zagnal proti luči, je srdito naskakovgl. V klopčiču na slami zvit leži jež, ki ga je priroda obdarovala s tako bogatim orožjem, a nič ne diha. "Nocoj je naš večer!", nadaljuje govornik svečano in vse oči so vprte vanj. Ogrele so ga. Kot bi stal pod žarki poletnega aolnca, se mu vliva pot raz lica, a ne odjenja«"Naš večer je, bratje le akup"; in vzdigne roko. "Vei hkratu, zdaj: 2iv, trikrat živ!" Zagrmelo je po nizkem prostoru. Združena moč je potro- siš stene, okna. Zadovoljni ao ae člani ozirali eden v drugega, čestitali Bodeča krogla je izrabila priliko, po bliakovo se zvali proti vratom, izgine v noč. "Preveč je nas!" pravi član, "polovica bi sadostovala." "Moti je! Pri sreči naši molčite, po-vdarjam molčite!' roti zbrane govornik in gleda po oknih. Sporazumno amo ae razšli, na vogalu pa je zašumelo: "Prav, da je pobegnil. Kaj se sili biti prvi, ko mu ne gre. Vrata bi zapiral. Razumne bi volili. Kose! rog moli, kam, čemu, — vemo." Kot bi moril živalico v roki, melje z prsti. Hiše imajo oči, peči ušesa. 'ttfocoj otvarja predsednik sejo, se mora odločiti, kaj hočemo s člani, ki ne znajo molčati. Vse mesto zna o našem zboru. Človeku is ni varno ponoči v prijateljsko družbo stopi«. Vohunil Pogledal bo čez okno, stopil čez vrata mož pravice in se začudil: 'Kakšna golazen se tu zbira?'" Ko je govoril, je nastala tišina, pogledi so ss vrgli po oknih. Plašna missi je bežal* domu, o* čitala: "Iz službe te vržejo! Obmečejo z robatim kamnom ki ne spada v ameriško stavbo." "Tako je," se oglasi član, oziraje se 1k vratom; "predlagam, da se črtajo člani, ki govore, pa bo mir," Od Člana do člana pit? va predsednikovo oko in se vstavi: "Ifcj bi porekli gospod Ko* mar na to?" Ogovori in se pag-ne z vso pozornostjo naprej, kot da Komsr hrani in obdeluje rešilno misel. Komar poštljivo vstane, puhne Oblak dima pod stru, da se skadi, reče: "Preveč je nas! Pocepimo se, lažje se bomo razumeli." "Kaj bi cepil, drva se cepijo/' poseže, naglo Sčetka v besedo. "Predlagam, da se da vratarju predsednikovo kladivoe, ob vstopu se vsak spodobno prikloni, vratar pa naj točno vsakega sa ušesa časne. Prepričan sem, glave bodo rastle, hitreje bomo uspeli." Ker so ga vsi vfrno posl se raajssl Ivica: "Kaj ljudi, močan naj se poišče poslušali, bi tcrfknl išče, sko- Ivan Albreht: TRI KOROŠKE i_ Mladenič se nI zmenil za zverjakove pret-nje, ampak ss je približal čisto tesno k parob-ku. "Lepa ženaka, — nobena reč na svetu me bolj ne veseli, kakor če sem ti ros mogel s svetim križem pomagati." Žalik žena Je bila očlvldno vesela takega odgovora, pa tudi lepi mladenič Ji ni bil nič zopern. Mesto da bi bila naglo ln brea razgo-varjenja obdarovala poštenjaka in potlej brž izginila, kakor je to pri žallk ženah navada, se Je spustila v razgovor ž nJim in se Je msnila in vedla smlrom prijasneje in čedalje bolj domače. Prav nič ni kazala, da bi jo kaj motila bližina človekova, ampak narobe. Vedno pri-srčneje je gledala v mladenlčeve temne oči, po zagorelem obrasu njegovem ln po krepkih rokah, dokler mu ni nazadnje začela na vaem lepem gladiti temnih koetanjevlh las. "Tako sem ta vesela, da nimam pripravne besede sa svojo radost. Reci odkrito: česa želiš?" Mladeniču je bušlla vsa kri v obraz in tako Js bil isnenaden, da Je mogel samo dahniti: "Zalik žena —" Čutil Je njeno roko, njen lahni dlhljaj In toplo bližino telesa kakor sladkost paradiža. Tako mu Je bilo, da bi sa en aam trenotek tega raskošja rad preminil sa vekomaj. Kraaotlca Pa Je prigovarjala med tem s svojim ljubes-njivtm glasom: "No. povej —'? "Rekel bi, če ne bi vedel, kdo si —" "No —" "Kaj naj beseda. ko ne more biti nikoli reanica t" "Vse se lahko prelije v resnico, kar rečeš U hip —" Tedaj Je planil k njej in jo taklenil v svoje krepke roke. "Ce Je res, kar govoriš, tedaj mi bodi žena poročena!" Ko Je isrekel. Jo Je popustil, ker ee Je sbal sam svoje sllns želje. Zallk žena pa je odvrnila s vedrim glasom: "Kar si želel, asj se ti egodi, samo oblju-biti mi moraš dvoje reči: "Pol življenja, če ga le tvoje srce želi." je vzkliknil mladenič nevdušeno in bres najmanj, šega pomisleka. " fcallk žena ga je prijela sa roko In se Je dvignila. Z lahnim korakom Je prestopila tako, da je gledala proti eolncu, pa mu je dala belo tančico liki svetlo meglico, rekoč: "Vrzi Jo čes rame. pa ne poglej nazaj ni nikoli ne vprašaj sakajr Mladenič je storil po želji ln ee ni okrenil, talik lena pa mu je pojasnila: "Zdaj linam moč. da bom tvoja kakor sle. h*rno dekle, ki bi si gs izbral med dekleti člo- veškimi. Obljubiti pa mi moraš, da ne boš n* koli grdo ravnal s menoj." "Kako naj bi grdo ravnal, ti biser dragoceni moj!" f "In drugič — da mi ne boš nikoli nasprotoval —" "Nikoli," je zatrdil mladenič odločno in jo je v vročem navalu objel okrog pasu. "Glej, da ti ne bo žal," je pripomnila žalik žena v svečani resnosti, toda mladeniču ni bilo do razmišljanja, ne do modrosti. Uksl je na vse grlo, da js odmevalo čezinčez, in je metal od samega veselja klobuk v srak. "Ti, ti boš moja žsna poročena!" Sls sta skupaj* proti domu in nobenemu človeku nI prišlo na misel, da bi se čudil sila-deniču, ki naenkrat pripelj« nevesto iz gosda domov. Vse je bilo kmalu domenjeno r- kakor da je bilo pripravljeno že od vekomaj in Je č*> kak) le ugodno besedo pravega trenotka. V par dneh ao obhajali svatbo, pa tako, kakršne še niso videle človeške oči na Koroškem. Ko so fantje zapenjali, nieo mogli staviti sagonetke, ki je ne bi bila nevesta uganila, vendar so prejeli tako odkupnino, kakor da se moši kraljeva hči. Ko sta stopila ženin in nevesta po poroki is cerkve in so otroci čakali na drobiž. s# je usula med nje ploha srebrnih tolarjev mesto krajcarjev. Vino, ki so ga pili na ženitnini, je bilo slajše od medice in je imelo tako moč. da bi ss moral mrtvec prebuditi, če bi se ga mogel napiti, vendar ni ponorilo nobenega evata. Po misah so Imeli postavljene kar cele polovnjake. a točili so si v vodns škafe in eo pili lš njih. Jedli so jedi. ki Jim nihče ni vedel imena, pa so t>ile vendar tako nesnsnsko dobre, da bi se jih še sam Bog ne branil ■ Godce so imeli take. da bi človek lahko eedem let pleeal pri njih in še ne bi mogel reči. da je posebno truden. Vessljs je trajalo mnogo dni In vse je zavidalo srečnega kmeta. Blagoetanje mu je kar lilo v hišo In vedno je bilo vsega dovolj. Ko Je potekel čas. Je povila žallk žena po-ročena dete, krepkega dečka v živo veeelje mladega očeta. Koder je hodil srečni mož, povsod je imel mladega sinka prod očmi. Čeprav Je otrok šele končaj savekal s prvim brezisras-nlm glaaom na svet, mu je že oče namenil «o-«P"darstvo In na tihem premišljal, kako bo takrat. On bo hodil star ln sivoiaa okrog, kakor hodi sdaj oče njegov, sin pa bo mlad in mo-«an in delo mu pojde kakor po niti. • V misli pa topljen je krenil domov, da se pripravi sa krst. Trepetajo od radoelt in pono-ta je odpri vrata v sobo. kjer je ležala mlada mati s otrokom, in je vprašal po navadi: "Bog daj dobro! Kako je T Zalik žena ae je nasmehnila: "Najhujše je pri kroju." Mož je stopil k postelji: "Ne bodi mu v škodo — kako sladko spi PKOBVPTa zi njegove roke bi se dalo delati dobro članstvo." Predsednik ga pozove k miru. kar ga še bolj razjezi, jeca jeze kot strta piščalka. r "Predsedniki se ojunsči dkarja in pomembno pogleda po članstvu, "imeli amo priliko, da ne bi bilo fedajic. kurile bi si moči in z lahkoto bi druge pregovorili. — Z izdajstvom je prišel nesreče Črn oblak. Zvedeli so in se zbirajo, .težak bo zdaj naš boj. pa čakati ne zmerno. Mahnimo ne giedfe na vero in politiko." Kot bi ga spodbodel. Ivica vstane: "Naši pogovori niso politika," pravi, "nego le prosto izražanje jmnenj." Komar se mu zoperstavi: "So!" Ivica: "Niso!" Komar: -So!" Ivica: "Kakšna politika? Kdo jo ume?" Bližata se in napi- razume kujeta. iti je zatrdila Predsednik poziva k miru! Član protestira nad lahkomieel-nim početjem predsednika, za* hteva, da ae pusti člana v miru. da se vzdiil »posluh, ds moreta do konca izraziti svoja mnenja. Tako ostane razumnost in prija-stvo med nami. Predsednik ogorčen vstane: W*ček> naj stoji nad prhate-I/stvom. Ne vHrašimo se. zamer!" "Prosim za beeodo l" vzklikne fičetka učeno, "predla- rti vero, Izobrazbe, pogjtfke nosimo ta. Nadalje, pmtre-šfevajmo kmetijstvo, polja. Jtjer taste naš kruh, ki ga je nam treba, kmeta/ ki nas odeva." Njegov predk>g je vplivsl na Akarjo. takoj ga Je podpiral: "Boj kmetijstvu! Boj oderuhu — kmetu!" Komar vskipi: "Cemu 'doli kmetom' ? Ima toče, močo, črva, se vrstnikov broj brez nas. Po polju se trudi, striže volno, tople obleke ljubimo fsi:" Ivica ga prevpije: r "Ne bolho se razumeli ! Zaman je. >P*edlagam, da se pošljejo poslanci k tujim narodom, da polzvedo, kako so oni sekaH i»4»Ušr;Zamart Je. Nikdar ss ne bomo razumeli." Pri vratih * še poetoji. nato izgine v mrak. Kot bi podrl slap je zašumelo med članstvom. V zmešnjavi je vse zbesnelo. Nikdo ne ve kam in kaj. Valovi ee strinjajo, v red devajo. Član stopi v o-sprodje, miri, provpijs splošen šum. ko vidijo rosno Hce utihnejo. Tako? Oni ki je bil prvi in ko je priklical nekaj k življenju. se je razzrdll, ko ee ni steklo po njegovi strugi in polpgnll jtlri vratih zahtevajoč, da a* razidemo kot smo prišlL , Prepozne«. Nemogoče je uničiti, kar je enkrat poklicano k življenju. Naprej gre naš zbor, ako.»vsi pr-odstopite. Nič strah*.nI med nami. Igitale eo debate, predlogi za zidovi, kjer smo skovali bojno sulico, jo zbruaili, da ee evetli okrog. Zbrali smo se bili z resničnim namenom. In kar je v klubu zbranega in okovanega pod udarci mnogih, stoji, ne pada. Odprla so sa vrata, ha katera smo preje šaman tekali. Naproti so prišli a smehljajem, s roko, pripravljeno beeedo, odkrito prepojeno e spoštovanjem. "Ne kopiji jame! Ne boj se! Za tabo stojimo! Kdor ni bil v boju ne ve pomena beeod in njih veličine." O, solidarnost, kake si močna! Tovariška st roenici. K zemlji me vleče poljubiti sled tvojih stopinj. Prod tabo sem majhen. Ob tebi bo šla velika eseta. Ces mejo bo šla in močvirja, odmaknila gore. podrte jezove, kot pk>-dovita reka ae razlila preko polj. v zlatih čakah napi vek vee tja do svetlih sveed. Služkinja:k Milost Iva. goepod ee vračajo s lova. — AM je kaj prinesel? — VelikegavoOta prinaša. "" Httrr^re pripravi rrilo. , O A v Ordinacija. — Goepod doktor, nekaj mi je, toda povejte mi to po doma-če, da bom razumel. Z* Nič vam ni, požeruh in lenuh ste. — Hvala, doktor goepod, zdaj mi pa povejte še po latinsko, da bom mogel povedati moji ženi, kaj me boli. Profeaor stoji v nabito polnem tramvaju in se drži za jermen, da bi ne padel. Pristopi sprevodnik in zahteva denar za vozni listek. Profesor seže najprej v en žep, potem pa prime jermen v drugo roko in seže v drugi žep, toda drobiža ni nikjer: Obrne se torej k sosedu, rekoč: — Goepod, bodite tako prijazni in podržite malo tale jermen, da poiščem denarnico. Vlekami: "Kaj, kurja odesa imate? Potem kupite steklenico tinkture zoper kurja očesa." Kmetica: "Nič ne pomSga. Saj sem že šeet steklenic te tekočine popila." "H* SOBOTA, 10. NOVEMBRA Ni bil rojen. . "Koliko si star r je vprašal učitelj učenca, ko je prišel prvikrat v šolo. "Ne vem," je odvrnil fant. "Ne veš? Potem pa mi vsaj povej, kdaj si rojen?" "Saj jas sploh nisem rojen, ker imam mačeho," se je odrezal dečko. e On že ve. "Jaz sem poznal nekoga, ki je natančno vedel za leto, meeec, dan in uro svoje smrti, kakor tudi kakšne smrti bo umrl in glej, vse ee je tako tudi uresničilo." "Kako pa je mogel to vedeti?" "I kako, sodnik mu je povedal." ' , . e Zagovoril ga je. Pri nekem fantpvskem pretepu je izbil Janez Francetu levo oko. Ko se čez leto dni zopet srečata, vpraša Janez Franceta: "Ali si še kaj hud, ker sem ti izbil levo oko?" "Pusti to," mu odvrne France, "nato sem že •pozabil. Ali povem ti, če mi izbiješ še desnega, te nikdar več ne pogledam." SLUŽBO DOBI POTOVAL*. ZASTOPNIK ' za prodajo vsakovrstnih 8tvsri Bamec od 26 do 85 let star ti mora voziti automobil pT ča po dogovoru in po zrnata stih. Izvrstna prilika do usDeb v trgovini za podjetno, poS in značajno osebo, brez denark Oglasite se pri: M. Krainr iu Broadway, Gowanda, N. Y. V NAJEM SE ODDA dve stanovanjC v prvem in dni gem nadstropju 4—i sobe. ka najemnina. Oglasite se pri lastniku osebno na: 2714 S. Karlov Ave., Chicago, I1L (Adv.) PRIPRAVTE SE ZA BOU&O BODOČNOST - P08TANPTB BRIVEC MOJ«. pnakrMto »j U4£j4a. wf.M.M»M»M.Hl»,.M»»,MH„„0,„„„„„...................... ,M.t MIMlllHl..... trt' -SO«* ZAJEDAMI—povest hi elika skritega življenja slovenskih deUvoev v Ameriki, vredna fl.7ft~sa9aj______________________________________________________________goc HIGGpiB—sanimiva in krasna povest, spisal dobroznani pisatelj Upton Sinclair, poslovenil I. Molek, vredna «1.00—ssdnJ____________________»0e "HRBTENICA"—drama v treh dejanjih a prologom in epilogom—mehko vesana. stane samo • . * ■ - r ......................h............................................................ "INTORMAtO«"--knjižica s vzemi potrebnimi podatki o S. N. P. J^-«slo priporočljiva sa llsna stana samo. .10e Ta znižana eena je veljavna od 1. novembra 1928 pa do 1. aprila W9. Odtrgajte ta listek, priložite potrebno svoto v pismo in pošljite na Proeveto. PROSVETA, 2657 B. Lawndale Ave., Chicago, 111. Prijoše^s vam pošiljam svoto $---------------kot naročilo za sledeče knjige: ..................................... ........................................... mlm«»mt»«»mm ..........m...m...... .............................................I.......... ..............I.................................................................. .............*......................................—„,„„„ Knjige pošljite na naalov: ............................m..m. Naslov. ..... m«. ». ......... »t Mesto ................. Država.