191. številka. Ljubljana, v torek 23. avgusta KXV. leto, 1892.
SLOVENSKI NAROD.
Ilhajft vtak dan ave*<»r, iKtmki nedelje in pravnike, ter velja po pofttt pre.iemai. :n avvtro o^e: >J Jezuit m vse leto IC ptd-k i.i oo« f«ta 8 »;ld-, *■ *atrt leta 4 gl<t , ;n joJoO ■esec l gld. 40 kr.— Za Ljubljana br^ pošiljanja na dom ca v»e leto 18 gld   za Četrt ieta '•> gld.      kr. za jede« mesec i gld. Lil kr.  Za pošiljanj« ua dom računa t>e ;jo • I kr.
na mesec, j,o 8<  kr. za rVtrt leta. — Za toj Ji dežele toliko več, kolikor poštnina anala. 7,tk  oioanUa pinCnje be od CetiriBtopne petit-vrste \>o š kr., če se or.nanilo jeoenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, i» po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat nska Dopisi naj se izvolfi frackirati.       Rokopisi se ue vrafiaio. -  Uredništvo in op rajniatvo je na Kongresnem trgu flt. 19, Čpravnistvn naj se blagovolijo pošiljati narnčcine   rMiaiaacije, oznanilo   t.     vb*  vnmi   itrativot stvari
Resolucije  „Slovenskoga društva' štajerskega.
V Ljubljani, 23. avguBta.
Središče in zbirališče narodnega gibanja štajerskih Slovencev, „S I o v e n s k o d r ušt v o", zbralo se je v nedeljo, dne 21. t m., v Celjski čitalnici na občni zbor. Udeležba je bila mnogobrojnu, ker so je vedelo, da bode odbor nasvetoval nekatere važne resolucije, in prav zaradi teh sklepov priBtoja letošnjemu občnemu zboru „Slovenskoga društvu" štajerskega posebno mesto mej stičnimi zbori. Danes hočemo navesti samo resolucije, vzprejete jednoglasno, poročilo o razpravi zastran teh nasvetov priobčili bodemo kasneje.
Odbor nSlovenHkega društva" nasvetoval je dve resoluciji:
I. Slovenci štajerski, zbrani v občnem zboru političnega »Slovenskega društva", ugovarjamo najodločnejše ukrepom ali rsBolucijam nemških (?) mestnih, tržkib in nekaterih kmetskih občin, Češ, da Slovenci, zahtevajoč slovenščine popolnoma zmožnih uradnikov, profesorjev itd., Nemce zatiramo; marveč mi Slovenci rabimo le svojo v osnovnih državnih zakonih zajamčeno pravico ter no delamo nikomur krivice in se zatorej trdno nadejamo, da visoka vlada ne bode - u v a ž e v a I a ouih neosnovauih, neresničnih pritožeb nekaterih posameznih, slabo poučenih ali vsako poučenje in porazumljenje od-klanjajočih zastopov, temveč strogo se držala zakonov ter jih zvesto izvrševala.
II Obžalujemo narodni prepir mej k r a ii i a k i m i Slovenci kot zelo nepotreben, po sovražnikih Slovencev tje zanesen in neten ter izražamo glede na položaj na j is k r e-n e j 8 o željo, da se zopet p o razumejo in spravijo v bratski ljubezni, sebi in nam v največjo korist, ali o uasprotstvih vsaj razpravljajo le stvarno, vselej dostojno in brez sovraštva mej seboj.
Državni poslanec g. dr. L. Gregorec nasvetoval je resolucijo:
LISTEK.
Krovca.
(ĆeSki spisal A. B. St'aatny, poslov. I. Tuporiš.) I.
Bilo je krasno majevo dopoludne. Nad Smi-chovem razpenjal se je jasno-modri obok, na katerem je blestelo žarno solnce. Vzduh je bil Bvež, topel, nasičen s'smolnato vonjavo iz bližnjih gozdov. Vrabci so glasno kričali ter se valjali v gorkem mehkem prahu, kateri je pokrival glavno ulico.
Na strehi visoke hiše koncem ulice delata dva moža. Ostranjujeta stare razpokane opeke ter jih nadomeščata z novimi.
V zvoniku udari deset.
Mlajši krovec odloži delo ter se obrne k starejšemu.
„Gospod mojster, hočete li piva?" vpraša ga.
Mojster seže v žep ter mu poda desetico rekoč hladno:
„Pol litra in dve smodki."
Krovec se oprosti vrvi in se drse, opiraje se z bosima nogama, kateri je imel zavite nekoliko v cunje, do line v podstrešje, v kateri takoj zgine.
III. Izrekamo ganjenega srca društvom: sv. Mohorja, sv. Cirila in Metoda, Matice Sloveuske, zlasti pa še Pevskemu slovenskemu društvu v Ptuji in vsem Sokolskim društvom za njihovo uspešno in hi j a j no delovanje svoje najiskrenejše priznanje in domoljubno zahvalo.
Deželni posluuec g. dr. Seruet nasvetoval je resolucijo:
IV. Obžalujemo, da se z vladino podporo snujejo čisto nemške šole v malih, zvečiuoma sloveuskih mestih in trgih ua Slovenskem Štajerskem, pa tudi tam, kder so kakšne fužine, ker v VBeh teh šolah je ogromna večina učencev b! o venska in bi u e in o g 1 s dosezati I j u d b k i in šolam postavno določenega Bmotra, temveč širilo bi le nevoljo in prepir tudi v krajih do sedaj mirnih, dočim sedanje šole d o I o č e u i m namenom tam vsaj deloma ustrezajo.
GoBp. dr. L. Filipič, odvetnik v Celji, na Bvetoval je resolucijo:
V. Izražamo naposled željo, naj državni slovenski poslanci, brž ko se to pokaže umestno, osnujejo poseben jugoslovanski klub.
Politični razgled,
!%i o trajne dežele.
v Ljubljani, 23. avgusta Veži /ni zbori. „Montags- lievue" je priznani „leibjournal" grofa Taaltea in o vseh rečeh dobro poučena; v včerajšnji številki piše, da se nade „Vaterlanda" in klerikalcev sploh glede deželnih zborov ne bodo uresničile in da vlada kar nič ne misli sklicati deželne zbore. — Prav narobe naznanja „N. fr. Pr.*, da bodo deželni zbori sklicani že začetkom meseca septembra in da bodo zborovali zajedno z delegacijama. List priznava, da se je s tem ustreglo Ilohemvartovemu kiubu. — V posebnem telegramu iz Gradca naznanja se ,N. fr. Pr.tt, da je deželni zbor štajerski skl can na dan 14. septembra.
Mojster sede za dimnik ter bh zamisli. Nakrat se mu pogrdi porušeno ,'ice, temnikaste oči se divje zabliskajo, pesti bo krčevito stisnejo.
„ No z vestni ca !" sikne krovec. „Zato sem ti pripravil tako brezskrbno življenje? Da sem mornl tega snubača v stanovanje vzeti! Oh zakaj si mi to storila V!" Zgrabi se z rokama za razbeljeno čelo in glavo, katero mu je hotelo raznesti. Tedaj pa se pokaže v lini glava.
„Gospod mojster, pojdite si po vrček. Jaz ne morem na streho, ker imam obe roki polni.
Mojster se stresne. Nehote se zagleda v lepi, čeprav od ponočevanja že nekoliko razbrazdaui obraz svojega pomočnika.
„Ste-li že nazaj, Jožef?" reče naposled, dvigne se polagoma ter se plazi drže Be za vrv k lini Jožef dvigne nekoliko desnico ter poda mojstru prsteni vrček, potem pa še steklenico. Mej tem ko nese mojster poBodi na desko za dimnikom, dvigne se Jožef z lestvice na streho. Seže za nedrije ter poda mojstru smodki. Nato sede za dimnik, ne da bi se zopet privezal.
Iz suknje, ki jo je imel tam, vzame koB kruha in tura ter začne s posebno slastjo zajutrkovati, sedaj pa sedaj nagnivši Bteklenico k ustom. Mojster podel   je  za  drugi dimnik.   Slanine, katero je že
Češki odpor.
Okrajno glavarstvo v Kutni Hori prepovedalo je oa Kanko horo tdcltcsn voli laki shod, ne da bi zato  navedlo   kakšen   razlog. Po 1 Kramaf
poročal je v nedeljo svojim voldcem v Jdemuicah o situvaciji in se izrekel zoper pasivno opoziciio, ker je dlje časa ni moči vzdržati. Dokler ho poslanci v partaineutu, morejo tirati skrajno opozicijo, pasivno Opozicijo pa je žareti le če je sigurno, da hode to uničilo vladajoči sistem. Klic po jedinstvu je ne-umesten, ker je mej Staro m Mladočehi tako bistvena razlika, da )iti ni moči združiti. Staročehi smatrajo parlament za odločivno silo, mi pa narodovo voljo. — V Novem Bvdžovu bil je v nedeljo velik Bttfdd, ua katerega ho prišli štirje državni poslanci, mej njimi Dolanskv, ki je izjavil, da je izstopil iz Btardceftkega kluba radi puuktacij m da bode odslej hodil z Mladočehi. Posl. Paca k govoril je o mladoceških zastopnikih v delegacijah. Zastopniki imajo o i kluba določen navod, kako ji m je soditi unatijo, bosansko in vojašico politiko. Klub je še pred določitvijo kaudidatov ukrenil, da se moraji češki delegati'.' izreči odločno zoper trojno zvezo in za približanje Avstro-Ogerake in Rusije. Stranke v Dalmaciji,
Znano je, da so osnovali radikalnejši hrvatski poslanci v Dalmaciji svoj poseben klub in se ločili od takozvane narodne stranke zato, ker je ta iz oportunitete do vlade popuščala od narodnega pro-gratna. Hrvatski klub stekel Ri je hitro splošne simpatije v deželi, zlasti ker je povdarjal državnopravno vkupuost trojedne kraljevine in tirjal združenja s Hrvatsko ter se izdatno oziral tudi na gospodarske potrebe Dalmacije Rastoči upliv hrvatskega kluba napotil je tla pod nogami izgubljajočo narodno stranko, da je izdala poseben oklic, v katerem obeča delovati z vsemi silami /a izvršitev nastopnega programa: 1 ) Narodna slranka se drži hrvatskega državnega prava in bo obračala vso skrb na to, da ae združi Dalmacija s Hrvatsko; 2.) Državno pravo jamči Hrvatom in Srbom v Dalmaciji, ki so le jeden narod, jednaka prava; 3.) Narodna stranka porabila bode vsako priliko, da doseže sjedinjenje hrvatskih dežel; -t.) Vsa vero ispovedanja so jednakopravna; ">.) Delovati je na to, da se zgradijo bosensko-dalmatinske železnice. — Ta program je gotovo lep in se bistveno tudi ne razlikuje od programa „Hrvatskoga klubau, a s tem programom še ni odstranjen bistveni razloček mej obema strankama: Hrvatski klub se dejanski boi i za izvršitev državnega prava, narodna stranka pa ne!
zjutraj seboj vzel, se je komaj dotaknil, a pivo je izpil naglo, v dveh duških. Na to hi zajiali smodko ter se mračno zagleda pred se. Za nekaj časa UHtane ter vzame kelo z malto. Jožef na to ni mislil. Mirno je jedel in pil dalje. Mojster ga pogleda resno, ostro, pomočnik se mu drzno posmeja.
Sedaj pa vskipi v mojstru kri.
nKaj pomeni pHč to, Jožef?" vpraša ga, od jeze se tresoč. „Menim, da imate dvajset minut počitka dovolj. Na delo torej!"
„Nu, nu, saj veoder ne gori!" renči Jožef.
»Kaj, ti mi boš Še odgovarjal?!" zakriči mojster ter skoči proti pomočniku. Plameueče oči ujire v njegov obraz, dvigne stisneno pest ter jo vihti v zraku.
„Pomalo, gospod mojster, počasi!" kroti ga Jožet smehljaje se. „Mi smo takemu strahovanju že davno odrastli. Ako vam uisem po godu, odpovejte mi. Toda grožnjo ohranite zase."
„To je gotovo, da boš Sel!" sika mojster. „Takega snubaču ne morem strpeti pod svojo Btreho!"
Jožef se stresne ter obledi.
»Aha, si se pa revež prestrašil! Kaj ne, Čudiš se, da vem za tvoje uepoštene razmere. Danes zjutraj sem videl, kako si se v kuhinji vedel proti
Vnauje «lr/ave.
Srbska kriaa*
Pasić je odstopil, mesto njega pa je sestavil liberalec Avakumović novo ministerstvo strogo Ri-stićeve barve, jedina diferencifa mej Ristieem in stranko, vprašanje o kraljici Nataliji, se je gotovo ugodno rešilo Radikalna stranka je silno razjarjena in se pripravlja na strahovit odpor. Prvi znaki so ti, da sta se približali radikalni frakciji. Ristić na pen i a vse hi le, da zdrobi radikalno Btranko. Koj prvi dan začel je odpuščati radikalne uradnike in Čim si bo zagotovil upravni aparat, razpustil bode skupščino in razpisal nove volitve, nadeje se, da pridobi liberalno večino. Borba utegne postati tem hu|ša, ker je Milanovo vladanje v mnogih krajih ud uši In Rimpatije za dinastijo. — Dne 4. septembra vršil ne bo v Aleksinacu shod radikalne stranke, ki bo ukrenil o organizaciji. Gotovo je, da utegne predstoječa torba postati velevažna ne samo za državo, ampak tudi za dinastijo.
Statnbulov sam o sebi.
Sourednik Pariškega „Figaro", Emile Berr, intervi*'Voval je Stambulova in priobčil ta pogovor v imenovanem listu. Stamhulov očital je Francozu, da imenujejo Pariški listi obešene rodoljube — žrtve. Tudi Belcev je žrtev! Dokumenti, katere publicira bolgarska vlada, BO pristni, objaviti pa jih je bilo za to, da se bolgarska vlada opraviči pred svetom. Publikovanje Be bode nadaljevalo. Narod, rekel je Stamhulov, stoji za nami, ker želi ohraniti neodvisnost In ker je Rusija tej neodvisnosti nevarna. Pred dvema letoma skušal sem izposlovati od carja pri /naiiic Bolgarije. Žurualist Tatiščev naznanil mi je pogoje carja. Vnanja politika naj bi se ravnala po ruskih inspiracijah; vodstvo bolgarske vojne naj bi prevzeli ruski častniki, a v luki v Burgasu naj bi bila vedno usidrana ruska mornarica. Odgovoril sem — rekel je Stamhulov — naj |>otem pride še car davke pobirat in vse bo v redu. Bolgarska hoče biti svobodna in zato stoji že sedem let s puško v roci na straži.
Dopisi.
I*. !Vovt»g» menda, 20. avgusta. [Izv. dnp.] (Počasno ura do van j • i   Ni lahko najti tako lepih državnih cest, nego so ceste v okrožji No vomeškega glavarstva.   Odkar se je državna cesta proti  Krškemu    izognila   hudih   klancev, imamo zdaj lepo vožnjo do Brežic ali Krškega. Tudi proti Metliki so se naihujše strmine poravnale.   Kar jih še je, obljubilo se je, odutraniti jih.   Država je v tem oziru jedenkrat svoje oko  blagovoljno  na Dolenjsko   obrnila.   Da  se pa  državne   nače ceBte v lepem   redu   držijo, gre pač   posebna bvala   c. kr. inženerju  «. Valki v Ne vem mestu. Ou strogo bvoj posel opravlja in nič ne prizanaša    Zato pa tudi imamo gladke   lepe ceste.   Pridobil si je s IVO J o točnostjo nekaj uej.njateljev, ali že zdaj vidimo, da je bila ta točnost na   mestu.   Samo   uekaj se mu zdaj šh v greh šteje, to je, da gospodarji, ki ho že pred tremi leti zemljišča državi odstopili za prelaganje državne ceste ob hudih  klancih, do danes še niso dobili piačila za ekspropriirana zemljišča. Za doleniHko železnico so pred kakimi tremi tedni eka-propriirali   zemljišča in ljudje bodo v par mesecih dobili denar.   Gonp. Valka, c. kr. inženijer, gotovo ni   kriv, <ta   ne dobijo naši   gospodarji od države tako dolgo plačila za ekspropriirana zemljiška, ker,
moji ženi." Ves razjarjen dvigne znova jiest. Toda Jožel ni čakal, da bi ga udarec zadel Zgrabil je z levico mojstru za vrat.
Kakor blazen odtrga mojster Jožef ovo roko od svojega grla, zgrabi pomočnika za roki in ga trešči na opetto Z bridkim krikom skutali se Jožef po strehi in v tem trenutku čuje se s ceste zamolkel padec Z debelo odprtimi očmi zre mojster na mesto, kamor je bil Jožefa vrgel. Zgrabi se za glavo, puli si lase in pade ua kolena.
»Moj Bog, jaz sem morilec!" jadikoval je in vil roke. „Moje ime je omadeževano! In moj stari oče znori!" Nekaj treuotkov potem začuje z ulice zbegauo vpitje.
„Krovec je pal! Je že po ujemi" donelo je mojstru na uho.
Brzo se mu zabliska misel v glavi. Morda ni nihče videl, da je Jožefa on raz strehe porinil. Kaj ko bi dejal, da je pomočuik po uesrečnein naključji pal V Ojači se, zleze v podstrešje ter stopi na ulico, kjer so je že uabralo ua stotine radovednega ljudstva. Zapazivši mojstra vsklikuejo ljudje: ,Je že po njem. Ne giblje se več. Razbil si je glavo. Kako pa se je to zgodilo V" Ne meueč se za vsa vprašanja obrne se mojster k mrtvecu Toliko, da ni omahnil, vidivši ga tako razmesarjenega. Toda spomnil so je svoje nezveste žene.
da se to v redu vrši, kakor je prsv, sa to je skrbeti c kr. glavarjem. Dotični akti mirno ležijo, prah jih pokriva. Je le tsko, kaj se hoče, ce pa je n. pr. vitezu Schwarzu toliko bilo skrbeti sa obravnavo zaradi svojega sabljanja in za to, da naš .Sokol" javno ne telovadi, sli, da dijaki kake pesmi ne za-pojejo v krčmi, kamor je on zahajal! Reči moramo iz svoje skušnje, da od političnih oblastev sploh le prerado ni jako dolgo dobiti rešitve kake stvari. Justični uradi morajo vsak mesec o stanju tekočih agend nadzorstvu poročati. V političnem uradovanju tega ne nahajamo, tudi ne preiskavanja po tem, ali se točno in prav uraduje. Da bi prišel tudi glede tega pri nas boljši čas ! —
Is Nniar|» pri Jelšah, 21. avgusta. [Izv dopis.] (Čudno obnašanje uradnika. Novi župan.) Človek, posebno pa skromen Slovenec si niti misliti ne more, kakšen vrhunec lahko doseže nemška nesramnost. Evo exemplum: Pred kratkim se je v našem trgu zgodila velikanska nesreča, da davkarskt pristav \V. ni ponižno pozdravil sodnega, v najhujšem teku mimo njega vozečega se pristava gosp. M. Leta, skoči z voza, pokliče gosp. W. ter ga čisto po vojaško „ nategne" zaradi pozdrava in to pričo več ljudij. Nobeden teh gospodov ni imel uniforme na sebi. Drugi dan pričaka g. W. gospoda M. ter mu isto tako na ulici pove, da ga od sedaj naprej sploh ne bode več pozdravljal, razun če sta oba dva v uniformi. Po kratki debati se razideta vsak v svojo pisarno. Petdeset korakov za gosp. M. sta se sprehajala dva Slovenca, ki sta v tnejsaoojnem pogovoru obnašanje M ovo imenovala predrzno. Gosp. M. se pa tudi mej ta dva po svoji maniri utakne, v srečni misli, da se mora celi svet tresti pred njim. A ta dva ga odvrneta povdarjajoč, da je njegovo obnašanje predrzno. Posledice vsega tega pa bodo, da bo gosp. M. premeščen io sicer kot dober Nemec v Maribor. Gorje Slovencu, ki bi se tako izzivajoče obnašal Nemcu nasproti, odpust bi dobil na veke, ali uajmanj ga porinejo v kakšen zapuščen švabsk kraj. Dvoooj pa, o katerem je vedela „Marburger-Zeitg." že poročati, se dos^daj še ni vršil. Ni dovolj, da imamo mi Slovenci nemške uradnike, de terorizovati bi se morali pustiti od takih nepopisno predrznih gospodov!
Šmarčani dobili smo po soglasni volitvi občinskega zastopa za župana gosp. dr. Ju r tel o, deželn. glavarja namestnika. Napadali so ga švabski listi kar hitro po volitvi, ker je — Slovenec. Nemšku tarjem odklenkalo je menda za vselej, — zdaj si le še svojo jezo hladijo s tem, da pišejo po listih neresnice, izmišljotine, — zadnji zdihljaji smrtno ranjenega.
VIII. veliki zbor „Slov. pevskega društva v Ptuji''
dne 14. avgusta 1892 v Šoštanj i
(Izvirno poročilo.)*) Oh <>. uri popoludne  zbralo se je zadostno število članov v dvorani  g. Pečoika v šoštanji in
*) Zakasnilo zaradi pretesnega prostora v na&em listu.
Op. ured.
Prišla je policija, komisija je bila tudi takoj na lici mesta. „Mu je bilo že tako namenjeno," omenil je jeden od komisije.
Mojster napoti se domov. Njegovi pomagači naj popoludne Batni dodelajo streho. Ustupivši v kuhinjo zugleda tu svojo mlado ženo, ki ga pač še ni pričakovala ob tem čbbu.
»Zakaj pa tako brzo od dela, mož?" vpraša ga.
Menim, da si kot mojster kaj takega smem dovoliti!" odgovori mož odurno.
Pride li Jožef tudi ?■ vpraša žena z nekako hrepenečo nestrpnostjo.
„Ta ne pride," zareži mož.
Žena spusti Žlico in pogleda osupla na svojega soproga.
„Kam pa je šel V"
„Tje, od koder se ljudje ne vračajo več. Pal je raz streho ter ae ubil. Sedaj je v mrtvašnici."
Ženi se je zvrtelo v glavi. Omahujoč pade na stol. Mož se nagne k nji in zastofie: „Revica, zdaj si odkazana le na ljubezen svojega soproga, za katerega pa tako malo maraš!"
In ne meneč se nadalje za brezzavestno soprogo, vzame klobuk ter hlastno odide.
Hitel je za mesto.
(Konec prib.)
pričelo se je zborovanje. Predsedoval je g. Zeleni k, navzoči so vsi Ptujski odborniki in izmej vnanjih g. dr. Bezjak. Predsednik g. Zelenik pozdravi navzoče s toplimi besedami, se zahvali, da so prišli, ne boječ se pota in stroškov, in poda besedo tajniku, da poroča o društvenem delovanji.
Tajnika g. Dragotina Zupančiča poročilu povzamemo: Ker se običajno društveno leto računi od veticega zbora do prihodnjega velicega zbora, trajalo je VIII. društveno leto od 13. septembra 1891 do 14. avgusta 1892. Tudi v minulem letu skrbelo je društvo, da doseže svoj vzvišeni namen, buditi in krepiti narodno zaveat z ubranim petjem, blažiti srce in um b slovensko in sploh slovansko pesmijo, negovati krsBočut v narodu In gojiti vzvišene ideje z nežnim sredstvom mile pesmi v materinem jeziku. V to svrho storil je odbor vse, kar je bilo potrebno in se posvetoval v 9 sejah o važnih predmetih, ki so se ob svojem času razglasili v časnikih, ali bode o njih govor pri današnjem zborovanji. Vnanji odborniki udeleževali bo se teh posvetovanj deloma pismeno. Odbor konstituiral se je v seji dne 19. sept. 1891. Odposlali so se diplomi častnim članom s primernimi dopisi. Izrekla Be je vsem pomočnikom zahvala za njih trud v korist društva, posebno g. Jurkoviču. Časnikom „Slov. Narod", ^Slovenec', „Sttdsteirische Post" in vsem drugim, ki so podpirali društvo, izreka se istotako dostojna hvala. Nemila smrt vzela nam je dva člana, neutrudljiva, zvesta in nepozabna, znana po svoji izredni muzikalni izobraženosti, to sta: gg. dr. Fr. G ros s in Vojteh Valenta. Večna slava njiju spominu! (Družba se dvigne v znak so-žalja.) Društvo je tudi letos tesno občevalo b skoraj vsemi slovenskimi pevskimi in telovadskimi društvi in tudi s hrvatskimi. Ljubljanski in Celjski Sokol sta nas prva iznenadila z vestjo, da se korporativno udeležita letošnje slavnosti. Njima pridružila bo bo še druga društva. Simpatično odzdravljali so pozivu tudi pevci in pevska društva. Za sodelovanje pri slavnosti pridobila se je po velikem trudu Zagrebška ognjegaBna godba, ki ne zaostaje za vojaško. Potrebne note so se razposlale in je prevzel g. Jur-kovič tudi letos vodstvo velicega koncerta, za kar mu bodi prisrčna hvala G. Pečoik prepustil je svoje prostore brezplačno. Slavnostnemu odboru bodi na tem mestu izrečena prisrčna hvala za njegov trud. Društvo posojevalo je note drugim bratskim društvom, prodajati not pa ni moglo. Posamičnih Bvečanostij udeležilo se je društvo po odposlancih ali pa po pismenih in brzojavnih pozdravih. V sejah odbora stavili so se tudi predlogi, da se pre-osuujejo društvena pravila. Glede števila članov storilo je društvo korak naprej Lani bilo jih je 346, letos pa jih je 391, torej 45 več nego lani; mej temi je 6 častnih, 7 ustanovnikov, 134 podpornikov in 244 izvršujočih Članov. Naj bi društvo prospevalo tudi nadalje in prodrlo v vse kraje Slovenije z milo slovensko pesmijo, naj bi našlo povsod odprta, dobra srca, plemenit duh, rodna tla in darežljive roke.
Poročilo tajnikovo vzelo se je na znanje pohvalno.
Potem je poročal o denarnem stanji blagajnik g. (J o j) I'. Ker društvo lansko leto ni priredilo velicega koncerta in je lanski koncert imel le lokalen pomen, ni imelo društvo tako obilih troškov. Današnji koncert pa bode prouzročil ogromne troške, posebno za godbo, ki jo je bilo naročiti iz Zagreba, ker vojaška godba zaradi vaj ni mogla sodelovati Društvena glavnica z letošnjo društveninu znaša 768 gld. 43 kr., troški znašali so 318 gld. 33 kr., torej je bilo prebitka 450 gld. 10 kr. V imenu odbora se zahvaljuje vsem, ki so z doneski pripomogli, da se priredi današnja slavnost, posebno gospodom poverjenikom za njih trud in gospej Sirci, ki vsako leto nabere v Tratu precejšnjo vsoto društvenine. Naj bi vsi rodoljubi podpirali društvo, da se mu utrdijo gmotna tla.
G. dr. Jurtela poroča, da bo pregledovalci računov našli vse v najlepšem redu.
Točka o spremembi pravil stavi se raz dnevni red, ker ni upanja, da bi bilo mogoče prestaviti sedež društva.
Potem vršila se je volitev odbora. Ker sta predsednik in tajnik izrekla, da ne moreta prevzeti nadalje tega posla, volil se je odbor, kakor Brno že naznanili.
Predlog g. Porekarja: Naj društvo razpiše za najboljše društveno geslo kako darilo, prepušča zbor novemu odboru v rešitev:   Predlog tajnika
g. Zupančiča: Naj društvo deluje ua to, de pristopi kot pokrovitelj k družbi sv. Cirila io Metoda, se po kratkem posvetovanji reši s tem, da se v to ■vrho zbira pri društvenih zborih in ae lahko začne takoj.
Ker se nikdo več ni zglaail in ae je dovršil tako dnevni red, zaključil je predsednik VIII. veliki zbor.
Društvo je a svojim dosedanjim izbornim de lovanjem pokazalo, da je za probudo slovenskega življa na spodnjem Štajerskem posebno po mestih in trgih silno potrebno in zasluži, da je živo podpirajo vsi slovenski rodoljubi, da bode krepko in odločno moglo spolnovati lepo svojo nalogo.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VII. velika skupščina
dne 28. julija 1892 v Postojini.
Dalje.)
C. Imate-li kaj uspeha zaznamovati v slovenskem Korotanu — utegnil bi kdo vprašati? Saj je uprav vsled silne potrebe glede šolstva na Koroškem nastala naša družba, da bi pripomogla k srečni rešitvi prevažnega šolskega vprašanja. Vrli rojaki, zbrani v naših ondotnih zelo marljivih podružnicah, dosegli so po dolgih naporih dve slovenski osnovni šoli — v Št. Jakobu v Kožni dolini, čegar uzorno slovenska občina se je pogumno za to borila celih 13 let — in v Tolstem Vrhu. Dne 16. novembra 1891 je šla deputacija vrlih mož iz vseh slovenskih okrajev koroških pod vodstvom deželnega poslanca Muri-ja na Dunaj, da je pri visokem rainisterstvu za uk izročila „spomenico o šolstvu po slovenskem Koroškem". Da je prišlo do tega koraka, ki je imel ugodne posledice za slovenske težnje na Koroškem, nekaj zaslug Bi smejo pripisovati tudi naše koroške podružnice — oziroma naša družba, ki pazno spremlja ondotno šolsko gibanje. — Sicer smo pa s šolskimi, nabožnimi, poučnimi . . . knjigami in šolskim blagom postregli, kjer je bila Bila. — Da si ravedrijo tužno srce, poslali smo jim tudi: »IVsen koroških Slovencev", katero je zanje krasno vglasbil prof. Foerster. — Istotako smo k podružničnim shodom pošiljali govornike, da so poučevali vedoželjue  družbenike v koristnih strokah.
(j. Omenjati nam je še jedne zadeve, ki utegne imeti blagodejne posledice za slovensko šolstvo, ako se nakane primerno tudi izpeljejo. — S cenjenim lintom dne* 26. aprila 1892 zglasil se je pri našem družbinem vodstvu slavni ob nova In i odbor zal Blovenskikatoliškishod v Ljubljani z izjavo, da namerava ob zborovanju svojem staviti predlog, deluje naj se v merodajnih krogih na-to, da se za Slovence ustanovi katoliško učiteljišče s slovenskim učni m jesikom . . . Dokler pa ni mogoče uresničiti te z mnogimi težavami združene namere, skrbi naj se za to, da se vsaj čem preje osnuje za slovenske učiteljske pripravnike semenišče pod duhovniškim vodstvom iu nadzorstvom. Pojasnivši to namero, konečno odbor prosi: Sluvno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda izvoli izjaviti se: ali in primeroma kako bi mogla družba podpirati osnovanje in vzdrževanje uaraeravanega učiteljskega semeuišča?
Vsled sejnega sklepa od 11. maja je družbino vodstvo odgovorilo dne 31. maja štev. 1689: da bo družba po svojih skromnih močeh rada podpirala osnovo pripravniškega Bemeuišča, ker bi to popolnoma ugajalo družbinim namenom, zlasti z ozirom na njeue že obstoječe zavode.
Ali družbi ideal je pa popolno uravnana k a-toliška učiteljska pripravnica s slovenskim učnim jezikom za vse slovenske pokrajine — kar bi zubtevalo se-vd znatnih denarnih sil; zato bi slavni katoliški shod učinil veri in narodu veliko UBlugo, ko bi hotel na zboru zastopano slovenstvo seznaniti s to idejo ter ga navdušiti k nabirki za toliko podjetje. Osobito bi se koroški Slovenci okoristili s slovenskim učiteljiščem. Priborili so si Že dve slovenski šoli io upati je še nadaljnih uspehov, a kaj pomaga, ker pa ondi ni učiteljev, zmožnih slovenskega jezika. Torej bi — piše koroški rodoljub — uprav družba te mogla izvršiti.
Družbino vodstvo zato rado odredi svojega govornika na oži vo tvor jen je te zadeve na katoliški •hod in ob ugodni rešitvi rado prevzame v svojo upravo tako k atol i š ko- slovensko učitelj i fiče.
Na to je odgovoril dne 1. julija t. 1. slavni odbor za I. slov. kat. sbod: da z veseljem sprejme to ponudbo: velikodušno podpirati ustanovo slovenskega katoliškega učiteljišča oziroma učiteljskega semenišča. Vender meni, da pred sklepom I. slov. sat. shoda te obljube ne vežejo ua nobeno stran. Po shodu pa bode stalna komisija II. katoliškega shoda z — naše družbe pooblaščenci in z drugimi prizadetimi po zakonitem potu na dalje o tem ukrepala. — Glede ponujanega govornika za shod pa omenja, da se v okviru njihovega programa kot drugi govornik, ker prvi je bil že določen, rad sprejme, kar naj odboru vsaj v 14 d neb naznanimo, kar se je tudi zgodilo. (Dalje prib.)
Domače stvari.
— (Katoliški shod v Ljubljani.) Štajerski slovenski poslanci so, kakor se nam poroča, sklenili, da se ne udeleže katoliškega shoda. Od tod se da tudi razlagati, zakaj se predvčerajnim v Celji občni zbor „Slovenskoga društva" ni nič oziral ua katoliški shod. — Nadalje so slov.-hrvatBki poslanci istrski sklenili, da tudi oni ne pridejo na ta Ljubljanski shod in da sploh niso zu udeležbo. — Ali se bode izinej slovenskih poslancev za Kranjsko, akoravno so vsi posebe povabljeni, sploh kedo shoda udeležil, razun članov „klerikalnega" (Klun-Detelovega) kluba v dež. zboru, je tačas še vprašanje in jako dvomljivo.
— (Češki gostje v Ljubljani.) Danes ponoči s poštnim vlakom  prišlo je že nekoliko čeških gostov, ki se uiho pridružili izletnikom v Benetke. Ogledali so si danes mesto in okolico. Jutri popoludne  s poštnim  vlakom  ob */t8. uri   pa jih pride blizu 100, kitkor smo že naznanili. Brez dvoma bode Ljubljansko narodno občinstvo v obilnem številu  pričakalo milih  gostov  na  kolodvoru  in jih vsprejelo isto tako srčno,   kakor so jih vsprejeli povsod   Pokažimo  z dejanjem,   da so  nam dragi slovanski bratje v Blovenski naši beli Ljubljaui dobro došli! — Splošni red sprejemu je: Due 2 4. avguBta. Ob 3U na 3  uro sprejem Čeških gostov na južnem kolodvoru. Od tod odhod v Čitalnico. V Čitalnici se gostom nakažejo stanovanja.  Ob 8- uri zvečer prosta zabava na vrtu gostilue pri   „Zvezdi" (Vodnikove ulice).  Dne 25  avgusta.  Ob 7. uri zjutraj  zbiranje v zvezdnem drevoredu in odhod na Gorenji Rožnik. Na Drenikovem Vrhu zajutrek. Ob 10. uri pohod deželnega muzeja »Rudolnnum". Popoludne mej 3  in 4. uro zbiranje v Čitalnici. Ob 4. uri odhod ua Ljubljanski Grad. Ob l/t6. uri pohod novega deželnega gledališča. Ob 8. uri koncert na  vrtu gostilne pri Virantu, katerega prirede na čast  češkim gostom  slovenska narodna   društva v Ljubljani. D nje 2 6. avgusta. Ob 1.i7. uri zjutra) odhod z južnega kolodvora ua Bled.
— (De nune ij a n ts t v o.) Nemškutarsko junaštvo presega, kadar gre za podlo obrekovanje, vse meje. Poodbno dobro je videti zadnji čas to večkrat zoper gosp. C kr. okr. glavarja Postojnskega. Graška „Tagespnšta" skuša včeraj zopet po svoji stari navadi denuncirati gosp. glavarja, ker je v cesarjev rojstni d tu dal razobesiti nad zgradbo, kjer je nameščeno okrajno glavarstvo, poleg dveh črno rumenih zastav tudi slovensko trobojnico. Dotični denuncijant ve sicer dobro, da je slovenska trobojnica tudi deželna zastava kranjska, a kaj za resnico, kadar se nudi tako lepa prilika obesiti kako krpico uradniku, ki je le uradnik in ne eksekutiveu organ nemškutarsko klike !
— (Osobne vesti.) Pravni praktikant pri dež. sodišči v Ljubljani g. Leopold L edeni g imenovan je avskultantom ua Kranjskem.
— (Društvena dirka kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana.") Včeraujemu poročilu o društveni dirki imamo ae dostaviti, da je razdelitev daril vodil zastopnik Častnega predsednika g. dr. J. Tavčarja gospod drd. Josip Kušar, ker je društveni predseduik g. Jakopič bil mej dirkači in kompetent za darila. Dalje nam je popraviti, da je darila delila oziroma svetinje pripenjala zmagovalcem gospodična Sofija Valentin deva in ne gospodična Kušar j e v a, kakor Brno po zmoti poročali včeraj.
— (Promenadni koncert.)) Danes ob 6. uri popoludne bode svirala vojaška godba pod Tivolijem.
— (Vročina in vojaške vaje.) Tržaški „Maltino" javlja z vso reservo, da se je mej vo-
jaki, zbranimi za vaje okolu Postojine in Senožeč, primerilo zadnje dni 20O slučajev solnčarice in da je dne 20. t. m. umrlo vsled vročine Šest, dne 21. pa pet vojakov. — Vest se nam vidi sicer nekoliko pretirana, ali ker je javno mnenje močno razburjeno, želeti je, da bo ta reč oficijelno pojasni. —> Nadporočnik Matija Vollmann pri peŠpolku št. 97 grof J e 11 a č i ć umrl je na potu k vojaškim vajam v Pokupsko pri Sisku vsled silne vročine.
— (Nečuveno.) Piše se nam z Dolenjskega: Čudna je doslednost poštne uprave. Pečatom s slovenskim napisom se protivi na vso moč, proti drugim jezikom je pa bolj popustna, če jih tudi nihče v deželi ne pozna Evo dokaza. Nedavno tega poslal sem v Šutno pri Sv. Križu pri Kostanjevici knjižico ter s poštnim povzetjem tirjal zanjo 75 kr. V Šutni je c. kr. pošta in od te dobil sem kmalu potem nakaznico v — madjarskein in francoskem jeziku: Hivatalos postantalvao y — Mandat de poste iuternational samo za 65 kr., na kuponu pa je čitati: Szelvenv-Coupon. K. k. Postamt Šutna — Sv. Križ, kakor da je Šutna kje na Ogerskem a ne na Slovenskem! Torej madjarsko-francoske tiskovine so dobre za slovensko ljudstvo, samo tiskovin v slovenskem jeziku — tega ne! Kaj bi storili Madjari, da se v njih kaj takega primeri, ko še črno-rumenih zastav ne trpijo? Ali je poštni upravi znano, kakšne tiskovine se rabijo na Slovenskem, a je li morda to priprava za bližajoče se priklopljenje Šotne k inadjar-urszagu?
— (Pa8teurjevo zdravljenje.) Svoje-časno smo poročali, da se je klatil okolu Novega mesta stekel pes, kateri je ogrizel tri male dečke, Franca Kastelca iz Kandije, Franca Umka s Konca, Franca Medveda iz Novega mesta in mlado kmetico Marijo KastelČevo iz Gotne vasi. S pomočjo deželnega odbora kranjskega, iuteresovanih občin io kranjske hranilnice poslali so se vsi ti ogrizeuci v Budimpešto ua zavod za lečenje stekline po Pas te ur* jevem načinu, odkoder so se povrnili dne 13. t. m. zdravi in veseli.
— (Učiteljsko društvo za Novomeški okraj) bode imelo letošuji občni zbor dne 24. t. m. v Trebnjem (takoj po zaključku okraj, učiteljskega zborovanja) s sledečim vsporedom: l. Poročilo o društveuem delovanji v preteklem letu. 2. Pregled letnega računa in volitev 3 pregledovalcev računov. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti.
— (Nesreče.) V Mali vaBi na Dolenjskem pri županu službujoči hlapec Anton Tifolt padol je dne 19. t. m. raz kozolec 4 m globoko in se tako močno poškodil, da je umrl kmalu potem. Truplo prenesli bo v mrtvašnico v Videm. Ponesrečenec je bil doma v Spodnjem Sušji pri Novem mestu. — V petek popoludne padel je v Kranji božjastni I. Tone v neko pobočje in se nevarno poškodil. — Na paši ponesrečil je 7letni dečko Filip Toraažič iz llerraanec na spodnjem Štajerskem. Pasel je telico, katero je tmel na vrvi, zasukam okolo života. Te lica Be je splašila in bezlala čez drn in strn ter vlekla nesrečnega dečka za soboj skoro 200 m dalječ. Dečko se je tako poškodil, da je malo ur potem umrl.
— (Rešitev.) V petek popoludue kopal se je v Kukri pri Kranji (»ekovski pomočnik Urh Arh. V vodi prijel ga jo krč m utonil bi bil, da ga ni z veliko težavo rešil Kari Depolv, (sin Kranjskega brivca), ki je lastno življenje stavil v nevarnost.
— (Občinske volitve.) V občiui Trzin v političnem okraji Kamniškem voljeni so bili v ob-čiuski odbor: g. Josip Kocelj županom, za občinska svetovalca pa gg. Franc Narobe iu Luka Bleje, — vsi posestuiki v Trzinu. — V Pulencih v Ptujskem okraji voljen je bil županom g. Jurij L o vreč, za obč. svetovalce pa gg. Franc Petek, Frani Jau-zekovič in Franc Plutko.
— (Požar.) Trinajst letni šolar Mihael Ri lita rič pušil je za hišo posestnika Jožefa Pravdiča v Hrastovim pri Zavrču v Ptujskem okraji ter vrgel iz malomarnosti gorečo žveplenico od sebe. Valed tega unelo se je najprej gospodarsko poslopje in ker v kraji ni gasilnega društva razširil Be je ogenj tudi na hlev in hišo imenovanega posestnika ter vse upupelil.
— ( L a h o n s k a lojalnost.) Povodom rojstnega dne cesarjevega nabilo je v Trstu društvo „Avstrija- posebne lepake, na katerih je mej drugim poudarjalo tudi zvestobo Tržučanov do vladajoče rodbine. Pod vladnimi perOtmi vzgojeni iredento vci prelepili so besedo »Tržačanov" z listki,
I na katerih je bila natisnjena beseda „burattini"t
t. j. norcev. Je li to plod izvrstne politike Rinal-dinijeve?
— (Nova brzojavna postaja.) Tržaško poštno in brzojavno ravnateljstvo nam naznanja, da se je dne 21. avgusta odprla v Orsaru na Primorskem s pošto združena brzojavna postaja i omejeno dnevno službo.
— (Občinski svet Zagrebški.) Madja-ronska večina v občinskem svetu konstituirala se je kot „klub narodne stranke" in ukrenila izvoliti mestnim županom dosedanjega vladnega komisarja Mo-šinskega, ki se je pokazal tako izredno »spretnega" sosebno pri zadnjih volitvah, podžupanom pa odvetnika dr. Šaja. — Dosedanji avtonomni klub Be je razšel, mesto njega pa se bode združila manjšina v poseben, na novi podlogi osnovan „opozicijski klub".
— („Zdravstvena previdnost".) Prosim, da se sledeči popravek objavi: 1. Ni res, da je rajnka g. J. pl. Fr. za davico umrla. Res je, da je umrla za rakovitim brahorjem (Struraa maligna). — 2. Ni res, da sta dva zdravnika konštatovala davico, kooštatoval je ni nobeden zdravnik, ampak le od g. Praschnikerja za „Kueippove toplice" najeti ranocelnik g. August Knbppel, kateri je jedno uro pred smrtjo bolnico obiskal, izrazil se je morebiti prenagljeno, da je bolezen davica. — 3. Ni res, da se je s tem, da je bilo truplo rajnke v hiši na mrtvsški oder dejano in da se ni preneslo v mrtvašnico, prestopila kaka zdravstvena naredba ali postava, ker ui bilo v tem slučaji nobene nalezljive bolezni. Res je sicer, da se je truplo šele 65 ur po smrti pokopalo, ker raka pred še ni bila dodelana. Da se pa zrak ne okuži z gnjilobo, ukazal je podpisani, da se krsta s kositerjem zaspoji, kar je tudi izvršil tukajšnji kleparski mojster g. Anton Stadler. Z odličnim spoštovanjem dr. Anton Bi n ter, c. kr  okrajni zdravnik.
— (Razpisana služba.) Popolniti je mesto cestarja na Tržaški državni cesti stavbinskega okraja Ljubljanskega s mesečno mezdo 16 gld. in s pravico pomakniti se v višje mezde 18 do 20 gld. Prošnjiki morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika; prednost imajo podčastniki, katerim je bila priznana pravica do civilne služhe. Prošnje je uložiti do 24. septembra pri deželni vladi v Ljubljani.
Telegrami „Slovenskomu Narodu4':
Dunaj 23. avgusta. Deželni zbori sklicali se bodo baje na dan 9. septembra. Dotični cesarski patent se objavi tekom prihodnjih dni j.
Dunaj 23. avgusta. Gledć na opustitev vojaških vaj na Gališkem, kar je odredil cesar z ozirom na kolero na Ruskem navzlic temu, da so sanitarne razmere na Gališkem izvrstne, povdarja „Fremdenblatt", da je cesar s tem znova dokazal od vseh narodov hvaležno pri-poznano nesamopašTiost, ker je pač vojakom opustil mučne vaje, sam pa pojde vender na Gališko, da vzradosti prebivalstvo, ki ga z veseljem pričakuje.
Podwoloczyska 22. avgusta. Kmetsko prebivalstvo se pripravlja za izselitev na Rusko. Orožniki zadržali šiloma .30 familij, ki so hotele prestopiti mejo. Posestnikom nedostaje delavskih sil.
Rouen 23. avgusta. Dva kaznjenca umrla v zaporu vsled kolere.
Razne vesti,
* (Zlato i n srebro v Srbiji.) Kakor se poroča iz Valjeva, našli so v tamošnjem kraji ob reki Ribnica zlato in srebrno rudo. Poslali so nekaj kosov te rude uiiniNterstvu v Beligrad, da jih preišče
* (Novomašnik — utonil.) V Moravskih Dudvicah utonil je novomašnik Alojzij RosenberK v dan svoje primiče, ko se je šel po obedu z dvema prijateljema kopat.
* (Sacharin in Zacherlin.) V neki zakotni vasi vinorodne dolenie Avstrije živel je kmetic", ki je hotel kisli pridelek trte umetno pomnožiti, kar mu je kaj dobro izpod rok šlo, in tudi zboljšati. Cuvši nekaj o Sacharinu, naroči sosedu, naj mu prinese čudodelne te tvarioe. Poznavajoč pa soseda, da nima, zlasti za tuje besede, posebno dobrega spomina, naprosil je mož nekega drugega znanca, naj zapiše ime tega klaBiškega sredstva. A tudi pismouki znanec ni bil menda posebno zveden kajti zapisal je mesto „Sacharin" - „Zacherlin" iu kmetic je svojemu vincu primešal to tvarino.
Ceneno dome.de zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavi j en j a se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Mollovega Seidliti-praaka", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalua škatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek VBak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL ov preparat, zaznamovan I varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh škatljic Be ne poSIlja. 1 (42—12)
Premovano i. 1891. m fl—lil« diplomo c ln kr. trtfOvInNkeffa iiiinlwtcrmtvn.
JPri rodnu
S
tudenčna sol iz Marijanskih kopeli
(v praških in kristalizovann). Dobljena iz nu| bogate)*ega sdravlluega vrelen v Marijanskih kopellh* iz Ferdinandovega vrelca, po izhlapenji bres drugi ti primes, in ima po analizi prof. tir. Krm-ftla ■..uiltvig-it v sebi imjui»Uvn«'|H«- tvarlne slavnega tega zdravilnega vrelca ter upliva meuiu analogno: lahko čistilno, klMeline tuiičii jof-e. ugodno na prebavne organe itd.
Pristno sumo v flakonlh ali v praških v kartonih, na katerih je natisnjena varnostna znitinka. _ (73-21)
astile iz Marijanskih kopeli
narejene iz naravne vrelčne soli iz Marijanskih kopeli — v originalnih škatljicah. Dobiva se v trgovinah z minerališkimi vodami, dišavami in v lekarnah.
Nalz-Nud- Werlt  Vlurlenl»i«l (Bohmen).
P
i
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
na vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Meteorologično poročilo.
a Stanje
Cas ona- ',     _ .
K barometra
7. zjutraj
2. popoi. 9. ■zvečer
786 9 BUD.
786*2 mm. 734'9 mm
Temperatura
20 4° C 301« C 22-3° C
Vetrovi
Noi-o
Mokri na v
min.
si. jzh. jasno
si. svz. jasno  0001
si svz. jasno
Hreduja temperaturu 24*3°, ta 5*9 nad uormniom.
DuLixaO©ics--. borza.
dne 23  avgunta t 1 včeraj
dane*
Papirna renta	gld.	i<6 40	- gld-	9640
Srebrna renta	n	96 16	— ,	96 10
		114 05	— n	i 13 95
">'    marčna renta		100 45	n	10o-45
Akcije narodne banke .		999 —		1000 —
Kreditne akcije   . .	ti	31JS-25	i	816*76
London		119-60	p	118-60
Srebro               . .	■	—■—	ti	—•—
Napol.    .   . .		'♦•49		949
C. kr. cekini	■	fv68	—■	567
Nemške marke    .   . .		5rt-55		58-57
4"   državne srečke iz 1. 1854  .    250 gld. 140 gld. — kr
Državne srečke iz L 1864    .   .    100   „ 184 , 50
Ogerska zlata renta 4°/,....... 111 „ 7o
Ogerska papirna renta 5°/0...... 100 ^ 40
Dunava reg. srečke 5°/0   ...     100 gld. 122 „ 65 ,
Zemlj. ob«, avstr. 4,/,°/o »lati zast. listi .   . 117 „ 50 „
Kreditne srečke......100 gld. 192 „ 75 ,
Rudolfove srečke......                            10   B 81 , 25 „
Akcije anglo-avatr. banke .   .   .     120   , 153 g — „
Tramway-dni5t. velj. 170 Kld. a.v. .   .   .   . 238 .. 50 ,
Išče se učenec
z dobrimi Šolskimi spričevali sa trgovino s špecerijskim blagom v LJubljani. — Natančneje pove uprav-nifltvo tega lista. (952—2)
SHl ♦♦'»♦♦♦♦•♦♦♦»♦♦^
£ Na najnovejši in najboljši način «
J uvti«->tate> (228—48 > *
jiiifte ta zobovja {
♦ UHtavlja tirtii vsakih bolef-in ter opravlja plombo- J k ir. i,i»liiH'   »|ii>raoljet — odstranuje e
»ibue boleelne z usmrtunjein živca £
{ zobozdravnik A. Paichel, ;
* polog čevljarskega mostu v KOhler-jevi hiši. L nad str. J
Naznanilo in priporočilo.
Podpisanec jemlje si čast, p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da je prevzel
oosiilno ? Trriarjei ulica.
pod imenom
Narodna gostilna
kjer bode točil Isvrstno vino in GraAko pivo, kakor
tudi postregel z dobrimi Jedili. — Vsprejemajo se naručila sa obed in veeer|o.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
(933_3) F*. Remic, gostilnilčar.
Dr. Friderika Ltenglel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako Be pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, oel|o se se drogi dan ne-sunili«- luskine ud polti* ki postane vsled tega elato bela Iu nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gubo in koza ve pike ter mu daje mladostno barvo-, polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečiuo, zajodce in drugo nosnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1.50. (22—161
Dr. Friderika Lengiel a
BENZOE-MILO.
Najinilejse  in  iiajdohrodejnejne milu,  za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad OO kr. I >< »ln v a se v LJubljani v Ub. pl. Trnkoezv -j« lokurni in v vseli  večjih lekarnah. — Costna naročila vsprejbina W. Heim, Miiinij. X.
TllJCl:
22. avgusta.
PriMaliei: ilerrman, llor-Bky, Siuger, Dr. L0wy, II of-batier, Moscr, Dr. Mayor z Dunaja. — liavasini, liozzo iz   Trsta.   — Weiss iz Seno
žeč. — Pl. Koban iz Ptuja.
— Herruian iz Prage.
Pn Sionu Monschein, Kreihig, Dr. Mayer z Dunaja.
— I'okorny   iz Kočevja. Sthiha \r. liiidimpcftto.
Pri t iiaic m ItuliMlvorm StaiH'k, Ilvnek. Zima iz Prage.
— Scliacluier iz TrBta. — Vdbet iz Pariza.
Pri ImiiirNkon tltroril : Pettohe i.' Maribora. — Ju-govic  s  KrSkiga.   — Metitz
i/.  Kur.m |;i
Pri Vlrftiilu 1'iSa, Slavi-i^«-k \/. Prage. — 1'avčič iz Velikih Laftč. — Stramer iz Idrijo.
tiai«rRI so :
20. avgustu: Marija Štrukelj, mostna uboga, 81 let, Karlovttka oeata fit. 7, maraa mus — Kristina Sive, mizarjeva hči. I mesec, Dunajska cesta flt. —, delavska bisa A. V d o 2 e 1 ni b o I u i o i :
19. avgusta: Marija Kaplau, dekla, 27 let, j etika.
20. avgusta: Marija Čolnar, gostija, 66 let, carcinoma oru-ris aha, — Lukas Močilnikar, zidar. .r>5 let, eniphysem.
ir>) U
9 Sela, in črna
2 istrska in italijanska vina
ponuja po |nko ii^odnili venah
Ivan Cuculić na Reki.
Iščejo se atirenti za prodajanje proti dobri proviziji.
NOVO!
NOVO!
Zanimiva in zabavna i
je moja tukaj prvič ua prodajo izložena igrača
Dva smešna ObJka, trdno narejena, oblečena kot herkula, borita se, držeč se za roke, da kaj smušnejAega le ni bilo videti. To se labko iu gotovo izvršuje brez vsakerSne priprave, tako da more tudi najmanjši otrok sam oživiti igračo. A.ko hočete sebi in svojim otrokom narediti veselje, prosim, počaBtito me s svojim
obiskom.  Ta igrača vzprejota je bila povsod z največjim odobravanjem. Cena paru 50, «0 kr., boljšo vrste iz papirmachč 1 gld. in 1 gld. 20 Ur., iz stisnjenega papirja prve vrste 1 gld. I*« kr. in 4 gld.. večji komadi S gld. Prodajalo Ne bode le malo času i|SF~~ v Tonballe. "Wj
^ Ad. Rissmann,
^ (8H3—17) lastnik mnogih častnih diplom.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦a
Izdajatelj iu ougovorm urednik: Jobio No II
LaBtnina in ttst  ,NArodn» Tiskarno".