Inseraii ali ozšsanila se računajo po K 1.30 od enoiedne pt diviste: pri večkratnih oznanilih — popust. — „Straža“ izhaja v pon-' deijek šn pekk popoldne. Rokopisi se r e vračajo, Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne. Posamezna številka starte 00 vinarjev naročnina listu : — Celo leto .. ... K 50’— Pol leta ... „ 26-— Četrt leta .. » 13-— Zunaj Jugoslavije : Celo let® . a jposasaezsiešievllke na štirih siraneii 60 v. fljredništve iupravništvo: Maribor, Koroška ulica .^a it 5. -— Telefon št. 220. |||j| .HeodvissH političen lisi za slovensko ljudstvo. 'IV—mm.. 8, številka. Maribor, dne 26. januarja 1920. Letnik XII Osvoboditev vojnih ujetnikov, dr. Hohn j ec je v zadevi naših vojnih ujetnikov v Italiji poslal 29. oktobra 1919 interpelacijo in 4. decembra vprašanje na ministrskega predsednika Davidoviča. .Ministrski predsednik je nato odposlal odgovor 25. decembra, dostavljen dr. Hohnjecu čez en mesec v katerem poroča, da je po doljgih in mučnih naporih naše vlade italijanska vlada prejela naš predlog o o-svobodenju naših vojnih ujetnikov. Dvojna vrednost denarja. Denar ima dvojno vrednost: tržno in kupno. Tr->'>un cena denarja se določa na borzi in je odvisna od najrazličnejših činiteijev: od pokritja pri bankah, od splošnega gospodarskega stanja v državi, od za-potrebovanja denarja dotično državo v tujini itd. Poleg te tržne cene denarja ima pa še drugo — kupno vrednost, ki je odvisna od tega, koliko za denar lahko kupiš. Kupna cena je lahko večja ali manjša, kakor je pa tržna cena. Na splošno je. gotovo bolje, da je. razlika med kupno in med tržno ceno kolikor mogoče majhna, Dandanes imamo pa žalosten pojav, da je razlika med tržno in med kupno ceno krone nesorazmerno velika. Avstrijska krona ima na švicarskem denarnem trgu komaj še 2 vinarja vrednosti, -v domovini ima pa še vseeno znatno kupno ceno. ■Razlika* mod kupno in medi tržno ceno denarja je torej velikanska. Kaj sledi iz tega ? Vsi predmeti, .dealer©, dobi varno iz tujine, so v primeri s kupno ceno denarja, kakor jo ima doma, neznansko dragi. Naša .-država mora uvažati mnogo sirovin, a še več Invai--miških izdelkov, ker je naša industrija slaba, staro blago je pa izčrpala vojska. Ta velikanska razlika -med vrednostjo, katero ima denar doma in katero i-ma v tujini,, pa silno otežuje redno trgovino, ter daje ivzpedbujg «verižnikom in tihotapstvu. Maši najpotrebnejši predmeti.gredo V tujino potom verižništva, tihotapstva in -na razne druge načine. Vzemimo primero: jajce m dobi pri taratici na deželi za 1, krono ali za po* vinarjev po tržni ceni. Isto jajce bo veljalo v Svici en frank, kar je v našem denarju 25 kron. Razume se, da je silno zapeljivo kupiti blago za 1 krono in ga prodati v .Svico za 25 kron. Dokler bo taka razlika v cenah, nepomagajo nobene prepovedi in nobeni .fi-nanearji in biriči. Pri tako velikanskem-.dobičku premaga človek vse ovire. Ako traja to dolgo časa, bo tujina polagoma izsesala vse pridelke uaše ‘domovine, pri nas bo neprestano pomanjkanje vsega, ker pojde vse y tujino. Pomisliti je še treba, -da se sedanja za-prtija mej »e bo dala vzdržati večno. Med narodi mo.-. I ra biti prost promet in potem pojde vse bogastvo na- ? še domovine v tujino v širokih curkih. j Tuj kapital bo zalil naše kraje.' Za tuj denar dobiš silno veliko našega denarja, doma ima pa naš denar vendar še precej veliko kupno moč. Posledica bo, da bo vsakdo, kdor ima kaj tujega denarja, prišel k nam, kupoval akcije naših, podjetij, pa tudi posestva*' in hiše, v prvi vrsti seveda gozde in rudnike.'Kdor ima v Svici, reoimo, 10.000 frankov, je pravzaprav revež, ako pa pride k nam, dobi za 10.000 frankov 250.000 kron, loje četrt milijona in s tem denarjem si že lahko, kupi hišo s posestvom ali pa začne kakšno podjetje. To bo j seveda ugodna prilika za veliko in male kapitaliste iz tujine, pa* tudi pustolovce in eksistence, ki hočejo živeti in bogateti na dvomljive načine. Tuji kapitalisti bodo kupovali akcije naših podjetij, na ta način bodo naša velika podjetja prišla naglo pod) tuje ime. Zahtevamo, da se naloži-duvnok iia vbjrie dobičke. A preden se bo kaj zgodilo, bodo,vsa velika podjetja v tujih rokah, ker s tujim denarjem so pri nas lahko kupi veliko, ali pa bodo vsaj deloma prišla pod vpliv tujega kapitala ter si nadela tujo državnost. In potem je z vsemi takimi načrti konec. Vse to bi bilo nemogoče, ako bi bila kupna in tržna cena denarja vsaj približno enaka. Nikdo ne bi izvažal jajc v Svico, ako bi imela pri nas in tam približno enako ceno. Tihotapstvo bi samo ob sebi odpadlo, blago ki prihaja iz tujine, bi bilo cenejše in tuji kapital bi nam ne delal nevarnosti. Po Dunapi .se suče vse polno tujcev in kupujejo vse, kar pride pod loke., Ta tok se bo obrnil v vedno večji meri tudi k nam in ako po,ide tako dalje, bo slednjič razprodano vse. Sedaj bi morali predvsem premisliti, kavo izenačiti to dvojno vrednost krone? Treba je najti čisto novih; potov, moremo jih najti, kajti ljudstvo in država morata živeti., Ne stori.sej pa v tem oziru nicest».:', nismo storili niti od daleč'toliko, kot Cehoslova-ška in Avstrija. Ako pojde tako daleč, moramo priti do dneva, ko država ne bo. niti mogla plačati uradnikov. - 40,000 delavcev iz Avstrije pride v Jugoslavijo« Kakor je znano, je potoval pred kratkim naši s o o i j a In od cmoki-a t i 6 n i minister Kristan po Avstriji službenim potom. Šlo je radi raznih kompenzacijskih stvari, se je reklo. Tajnik Wallisch pri organizaciji socijalistov v Mariboru pa pripoveduje po shodih, da je sklenil Kristan pogodbo, da dobimo iz Avstrije 40 tisoč delavcev v našo državo. In mimogrede daje brco naši upravi ter namiguje, da dobimo ravno tiste zagrizence nazaj, ki smo jih poslali zaradi velike ljubezni do Avstrije pač tja, kamor jih jo vleklo srce « Da so vzeli s seboj tudi svoje želodce, se ne more pomagati, ker do sedaj še niso znašli načina, da bi srce in želodec mogla živeti vsak v svoji državi. Zdi se pa, da bodo sčasoma naši internacijonalci prišli i na to. Vsaj sedaj prakticirajo v tem smislu. Glavo in srce vsiljujejo Avstriji — želodec pa Jugoslaviji. Pa dovolj o lem! Koliko resnice je na teh' 40.000, ne vemo. Brez podlage pa gotovo ni, če tudi molčijo merodajna mesta o tem. To je nam sumljivo. Zato opozarjamo pristojna mesta pravočasno na nekatere stvari pri tej akciji. Priznamo, da manjka po posameznih obratih strokovno izvežbanih naših ljudi. Trajalo bode pač nekaj let, da dobimo svoj naraščaj. Treba je delati z vsemi močmi na to, da se to zgodi čimpreje. Za to dobo si bodemo morali pomagati s tujci. 2e danes pa lahko zahtevamo, da bodo ti tujci naši delavci, ne pa naši gospodarji! Za svoje delo naj prejmejo pošteno plačilo, a da bi postali nad našim delavcem zopet gospodarji, kakor so bili nekdaj, tega ne bomo pripu -stili nikdar. Našega naroda ne bodo več potujčevali taki ljudje, pa. naj jih pripelje sam Kristan. Kakšne ljudi si je Kristan zbral tam gori, si lahko mislimo. Govori se že tudi o marsikaterih nem-škonacionalno demokratskih kolovodjih, ki so bili izgnani kot državi nevarni, da pridejo na svoja prejšnja mesta nazaj. Opozarjamo, da se desetkrat premisli pri dotični kih, če so res nenadomestljivi. Vemo namreč iz pozitivnega vira, da socialističnih elemen-lov vleče nazaj k polnim loncem ne samo želodeo, ampak tudi želja po oblasti in maščevanju. Odločno to rej protestiramo, da bi se ti državni sovražniki vrnili na prejšnja mesta. To posebno še velja za naše obmejne kraje, med katere spada tudi Maribor. V, obmejne kraje spadajo predvsem naši ijudjo-domačini, ki so dovolj zavedni, da jih tudi internacijonala ne ho raznarodila. Ce pa že res tudi v obmejnih krajih potrebujemo na kakem mestu tujca, zahtevamo, da je dotičnih miren in pošten, ne pa hujskač, kakor so bili preje. . , Naravnost povemo, da se ne tajimo tistih Kristanovih 40.000. Imamo drugega nujnejšega posla do- LISTJEK* Dojze StraSnita ^ - Izpod tujčevega jarma« (Dalje.) Med tern, ko so ujetnike drugih narodnosti pc spravili na delo že prej, so nas poslali kot zadnje v mesecu prosincu. Zadnji v 50.000 mož Kroječem taborišču. To čisto gotovo ni bila samo slučajnost, ampak poteza zavratne laške politike. Poslali so nas koncem prosinca v srednjo Italijo. Došli smo v mesto Spoleto, kjer so nas spravili v neko opuščeno cerkev, kakorš-nih je v Italiji jako mnogo. Kameniti tlak v tej cerkvi in vedno oglašajoči se želodec sta bila ovira, da to poč nismo zatisnili oči. Drugega dne so nam porazdelili kruh, prišel je nas .ogledat nek gospod „colonello“, ki nam je obljubil, dobimo kruh tudi za nazaj za dva dni vožnje, Kruh se je v skladišču živil ‘sicer prejemal, pa kar sproti so ga pokradli sinovi božjegrobnih stražarjev. Pokradli in ga nam prodajali! Po tridnevnem zmrzovanju v tisti cerkvi so nas s samodrči spravili suk -oesivno na kraj našega ujetniškega delovanja. Zopetno prebiranje in inšpekcije ! Začetkoma me je tako prebiranje in inšpiciranje jezilo, poniževalo , a nazadnje sem zrl flegmatično tie v en dan in stal kot s čredo govedi, ki jo prodajajo. Za komandanta je nam bil mlad laški aspirantek, ki se je veliko brigal za bližnji ženski svet, zato pa mu je ostalo tem manj brige za nas, njemu zaupane ujetnike. Cetovodja, ki je opravljal posel poveljnika, je kradel naše prištoj -bine, kradel je desetnik, kradel zadnji alpinen. Bili so to mladi fantki 1900. letnika, ki so tedaj pač prvič imeli opraviti s sovražnikom. Potem so se menjavale straže in komandanti, bili so dobri in slabi časi. Kopali, smo rudo, delali opeko, popravljali ceste in že -ieznice. Mnogo naših je ušlo, pomrlo, se ponesrečilo itd. itd. Prišel sem do konca svojih doživljajev, naj Se omenim samo dvoje slučajev iz drugih krajev ter «raj se samo malo dotaknem jaynega življenja v Italiji, v kolikor ima v njega vpogled ujetnik. Na otoku Assi-, nara pri Sardiniji so imeli ujetniki dnevno dozdaj na vsaki dan 300 gramov kruha ter malenkost mesa i« juho. Vsaki dan jih je umrlo 300 do 400 mož. Sprat?» ljeni bolniki v tamkajšnje bolnice so umirali, nikdo se ni brigal zanje in če je prišel na. teden enkrat zdravnik, jo samo vprašal: „Se K: niste pokrepale svinje avstrijske?“ In to je laški, „cuore nobile V s kojim se toliko: hvalijo. In ti ljudje branijo Avstriji koroško fronto? Na nekem drugem delavskem oddelku vojnih u-jetnikov. večinoma Jugoslovanov, in sicer Monte Lu-cco pri Spoleto v provinciji Perugiji. ujetniki že tretji mesec niso dobili ne plače in ne delavskih doklad. Nekega- dne so ustavili delo. Mala straža ni vedela, kaj početi. Naznanila je poveljstvu grupe ujetnikov v. Spoleto.- To je poslalo več straže in municije, stara straža pa je dobila ukor, zakaj „te svinje“ ni takoj postrelila. Z bajoneti in batinami so jih spravili na delo v breg, kjer ‘so delali in zidali velike vezne ceste. Ujetniku-naredniku ter komandantu so j>a odrekli to vojaško stopnjo, ga ponoči zaprli, po dnevu je pa moral zdrugimi ujetniki s krampom in lopato k-o -pati v breg, dasi to drugim narednikom ni potreba. Laška krutost je pač dedščina Nerona, pri tem niso prav ,nič izbirčni. Prvi debeli drog je dovolj dober, z njim obdelovati ujetnika tako- dolgo, da ali on pada nezavesten na tla, ali pa, da se zlomi drog.Mnogo še , vem takih žalostnih dogodkov, a pomanjkanje prastara mè sili, da neham. Da se še dotaknem javnega življenja: Italija se mi zdi mordi no kot ena sama velika javna hiša. Po glediščih in vari jet ih se prepevajo najnesramnejši „canzoni“ s primernimi kretnjami, po ulici jih žvižna in ponavlja vsak šolarček. Naša večletna vojaška vzgoja je bila gotovo vse drugo kot moralna; a ta smo gledali to življenje, je nam vzbujalo stud. Družinsko razmerje je slabo, javna prostitucija cvete, po cestah se sprehajajo parfumirani in napudrani laški častni« ki kot gizdave demimondke. Kakšna razlika med temi laškimi degeneriranci in ..majhno in ubogo Jugoslavijo“, kakor jo naziva jo v svojih listih. T (Konec prihodnjič.) ®olj, kakor paziti na take elemente. Sicer je pa dr -Sava sama dovolj interesirana na tem, da ima tu na meji zanesljive ljudi, ne pa osumljence, ki bi pripravljali pot našim sosedom preko sedanje demarkacijske črte. Naj gredo tisti tisoči v zaledje, magari v Srbijo, kjer jih bodo nujnejše rabili. Tam ne bodo nevarni državi. Na mejo pa ne smejo! Vsaj toliko ljudi pa imamo vendar Še, da jih postavimo na meje. ji mo o, rij a, čest Krščanska misel. 1. Hercegovina (Kmečka zveza). V Hercegovini sploh pravzaprav ni druge stranke nego katoliška Ljudska stranka, oziroma Kmečka zveza. Nekaj mostarskih, advokatov je sicer osnovalo svojo stranko, imenujejo jo „kmetijsko“, pa je zelo daleč od kmetov in, njeno delovanje ne prestopi praga advokatskih pisarn. Ljudska stranka pa prepleta vse kraje Hercegovine. Ob volitvah se sploh ni bati volilnega boja, ljudstvo se bo soglasno izjavilo za krščanski program naše stranke. Ljudstvo je navdušeno za Ljudsko stranko in je že zdaj polno hvaležnosti do nje. Ljudska stranka je namreč ustanovila za hercegovsko kmetsko ljudstvo čvrsto gospodarsko organizacijo duhanarjev ali sadilcev tobaka.i Samo lansko leto je rešila organizacija duhanarjev ljudstvu 15 milijonov kron, kii bi jih sicer vteknili v žep kapitalisti. V najkrajšem času bo začelo „Društvo duhanarjev“ nabavljati svojim članom poceni blago, ki ga potrebujejo in ga morajo danes kupovati za oderuške cene. Krščanska (Ljudska stranka povsod izvaja svoj glavni program: s krščansko ljubeznijo do bližnjega pomagati ubogemu ljudstvu do gmotnega blagostanja. Na Slovenskem je ustanovila posojilnice — Raiffeis-novke, razne kmetijske zadruge, Zadružno in Gospodarsko zvezo, v Hercegovini je osnovala Društvo du-lanarjev. To društvo je za hercegovsko ljudstvo velikanska dobrota, ker je življenje v Hercegovini vsled slabega uvoza še težje nego drugod. 2. Hrvatska (Delavska zveza. Zenska zveza). Hrvatsko kmetsko ljudstvo se čvrsto organizira v svoji Kmečki zvezi,, ki je prva veja hrvatske Ljudske stranke. Dne ti. januarja se je v Zagrebu v o-krilju Ljudske stranke ustanovila še Delavska zveza ali „Klub krščanskih socijalcev Ljudske stranke“. Kmečka in Delavska zveza pojdeta ramo ob rami v tihi ni hoj za krščanska načela, ki morajo zavladati državi. Ne razredni boj med stanovi, kakor đa- voli!::! v naši ga j. rogtašajo socijalisti, ampak vzajemnost med novi ! To je krščanski program ! „Hrvatska katoliška ženska zveza“ je priredila od 7. do 11. prosinca socijalni tečaj za žene, ki je bil prav dobro obiskan. Zadnji dan (11. prosinca), je dr. Markulin predaval o hrvatskem katoliškem gibanju. Pokazal je zgodovinski razvoj protiverskega gibanja na Hrvatskem, ki pa je takoj izzvalo nasprotno kalo-l‘ško gibanje. Njega početnik' je škoi Mahnič. Začela so se snovati na raznih vseučiliščih katoliška akademska društva, bogoslovni zbori, srednješolske, mladinske in prosvetne organizacije. Istočasno se je organizirala Hrvatska krščanska delavska zveza, Hrvatska katoliška Narodna zveza. Sporedno s tem pokretom t se jo začelo razvijati tudi žensko katoliško gibanja in i v najnovejšem času se je osnovala Hrvatska katoliška ženska zveza kot centrala ženskih organizacij. Zenska zveza izdaja svoje glasilo „Zensko misel“. Slednjič je katoliško gibanje rodilo politično organizacijo, Ljudsko stranko. S. Holandsko (Prvi katoliški shod). Krščansko gibanje na Holandskem vodijo delavci, obrtniki in srednji stan. Zasluga bolan .iških katoličanov je, da v deželi pred enim letom ni izbruhnila revolucija. V novemrbu se je vršil prvi, kongres katoličanov. Kongresu so prisostovali. štirje' ministri In ministrski predsednik. Ti možje so dali Holandski najboljšo socijalne postave: Osemurni delavnik, starostno zavarovanje, prost sobotni popoldan,j starostno pokojnino itd. Kongres je pozval katoliško prebivalstvo, da združeno in možato stopi pred javnost. Sklenil je tudi pripraviti vse potrebno, da se ustanovi katoliško vseučilišče. Dosedaj so morali katoliški sinovi študirati na protestantskih vseučiliščih. Na mogočnem drevesu krščanskega gibanja se lepo razvija nova mlada veja na Holandskem. 4. Avstrija (Katoliška ženska organizacija na Štajerskem). Na nemškem Štajerskem se Katoliška ženska organizacija izredno lepo . razvija. Šteje nad 40.000 članic. Deli se v tri velike smeri: 1. Zenska društva izobraženih in kmetskih žen. 2. Krščanska ženska strokovna društva za delavke; združena so v deželni sedstvu katoliške ženske organizacije. Katoliška žen-kliška društva, oziroma kongregacije in mladinske skupine. Vse tri smeri so združene v deželnem predsedstvu ka oliške ženske organizacije. Katsliška ženska organizacija na nemškem Štajerskem šteje: 74 j kmetskih skupin z 21,.000 članicami, 16 krajevnih in i okrajnih skupin ter ženskih društev v mestih z 1.1.000 članicami, 32 dekliških društev z blizu 6Q.00 članicami j in 10 delavskih strokovnih društev z 2500 članicami. V političnem oziru se smatra štajerska Katolifi-I ka ženska organizacija kot del krščansko socialne I stranko, v katero je organično zvezana po „Politič- nem odseku“. Ta odsek je na eni strani član ženske organizacije, da drugi strani pa podrejen vodstvu krščanskosocialne stranke. Zenske poslanke in občinske svetovalke so združene v socialnopolitičnemu ženskemu klubu, ki tvori zvezo med/katoliškim ženstvom in zakonodajnimi oblastmi. Štajerska katoliška ženska organizacija je zastopana v centralnem odboru političnega krščanskega ženskega gibanja v Avstriji, ki ima svoj sedež na Dunaju. Politične vesti. Jugoslavija. Demokratično socijalistična vlada in njene stranke zahtevajo, da naj se sestavi u-stàviii odbor potom sporazuma med strankami brez vpoklica parlamenta. Vladne stranke vidijo v vpoklicu Narodnega predstavništva nevarnost za svoj obstoj. Hočejo se obrniti do ljudstva ter preiti k volitvam. Odgovor jugoslovanske delegacije glede jadranskega vprašanja je/ zavrnil vrhovni svet in določil štiridnevni' rok, v kateremu se mora sprejeti zadnji predlog vrhovnega sveta, ali se pa udej-stvi londonska pogodba. Italija zahteva od nas otoke: Kis, Lošinj in Pelagruž in da se pomakne Wil-30nova črta do Reke. Zahteva suveriniteto Reke in Zadra pod zvezo, narodov, Beograjskavlada je odklonila te zahteve Italije. Nitti je izjavil, da umakne vse koncesije na korist Jugoslavije in zahteva izvršitev londonskega pakta, , Mlajši klub republikancev, ki izdaje v Beogradu svoj list „Republiko“, se je združil z republikanci,' katere vodi Prodanovič. Delovali bodo kot ena stranka, imeli skupno glasilo in nastopali skupno pri volitvah. , Cehoslovaška. Oddaja premoženjav Cehoslovaški. Ce-iioslovaška ljudovlada je že sprejela zakon) glede oddaje premoženja, Kot podlage za oddajo bo služila razlika med premoženjem dne 1. januarja 1914 in 1. marca 1919, in sicer le tedaj, ako znaša razlika več kakor 5000 kron. Pri prirasku na premoženju do 10 milijonov kron bo znašala oddaja od 1 do 30 odstotkov, prirastek, na premoženju od 10 milijonov naprej bo pa obdačen s 40 %. Dražavno premoženje je davka prosto. Oddaja premoženja se bo morala izvršiti v šestih polletnih obrokih in se bo smela plačevati tudi z nepremičninami in vrednostnimi papirji, Avstrija. Dogovor v Pragi. Dunajski državni kancler dr. Renner je nedavno romal -v Prago. Kakšne jmtrebe so ga k temu ’prisilile, ni bilo povedano, a po splošnem mnenju so bile v prvi vrsti potrebe želodca in kurjave. Ravnokar je pa poročal češki minister dr. Beneš o pogovoru z dunajskim kanclerjem in povedni mnogo več, bot se jo misi do. Povedal je. da sta jCeška in Avstrija sklenili obrambno zvezo zoper vsa- ko reakcijo in vsak poizkus povrnitve k .staremu sistemu. Ta dogovor se potemtakem obrača pač v prvi vrsti zoper Habsburžane in zoper Madžare. Oddaja premoženja v Avstriji in n a Češkem. Na Diinaju in v Pragi obravnavajo sedaj Inačrte zakonske predloge o delni oddaji premoženja v pokritje državnih dolgov. Pri nas, kjer smo ozdravljenja našega denarnega stanja najbolj potrebni, se nato seveda niti ne misli in vsled tega smo že prišli tako daleč, da prvega v mesecu vlada nima niti denarja, da bi izplačala uradnike. Na Dunaju so seveda zastopniki nemške narodno-svobodomiselne ali liberalne stranke odločno pri temu davku in njihov govornik dr. Wutte je v svojem govoru razkril žalostno sliko avstrijskega beraštva. Rekel je, da bi oddaja premoženja vrgla . 12 do 15 miljard, državni račun pa izkazuje na leto (vštevši stroške za žito, katero je treba plačati v tujini) 36 miljard. Torej bi tudi, ako bi vsi prebivalci oddali \ državi del svojega premoženja, tisto zajedli v kratkem času. Sicer bi pa po njegovem mnenju prišlo prepozno, ker mora priti preje državni bankerot, kot se bo premoženje oddalo. Edina pot je po njegovem mnenju državni bankerot, ki naj se izvede hitro in v redu, če ne, pride pozneje popolnoma neurejeno.. Jako lepo gospodarsko sliko Avstrije razvija tisti dr. Wutte s Koroškega, ki je nastopal Koroško pri mirovnih pogajanjih z Avstrijo in se tako boril v Parizu, da bi koroški Slovenci prišli pod Avstrijo. Madžarska. Volitve v p a r .1 a m et n t na Madžarskem se bodo vršile 25. t., m. Volilna pravica bo splošna in tajna. Za 161 mandatov so nastopile razne stranke. Od teh boste dobile pretežno večino obe krščanski stranki: Krščansko socijalna stranka pod vodstvom ministrskega predsednika Huszarja im stranka malih kmetov, katero vodi minister Friedrich’ Ti dve stranki ste sklenili v 30 volilnih okrajih dogovor. Ob volitvah šo bodo'nastopile: središčna stranka, katero krmari trgovinski minister Heinrich in Narodno demokratična stranka, ki je prijazna židom.\ Socijalno demokratična stranka ne bo udeležena pri volitvah ra-di svojih zvez s komunisti. Po mirovni,pogodbi izročeni Ogrski iz--gubi Jugoslavija Bajo in Pečuh, od Baranje jej ostane le še majhen del. Glede železniške postaje Kola in Kotor Karcis naj se sklene z Jugoslavijo pogodba. Madžari izgubijo pravico do Reke na korist Italije. Onim državam, iz katerih ozemlja je dobivala Madžarska tekom vojne živino,' mora vrnit« primerno število živine. Madžarska armada bo obstojala iz prosto-' kov in 6.05% podčastnikov. Zan (forma-pòli olja iu !'