Leto II., fttev. 176 ******* um*—* y Ljubljani, četrtek dne 28. |ulll» 1921 Posameina štov. 30 par • 1*20 K Ishaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 240 K . mesečno . ...... SO ^ ta zased, ozemlje 960 a U Inozemstvo . . 600 m Oglasi za vsak mm viSlne stolpe« (68 mm) . 3 K mali oglasi do 90 mm stolpca (53 mm) . I » JUTRO Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uretfnlttvet Ulkloiitova M«t» M. UVI Teleta« It U Upravnlttvoi Sodu ttfes «.» Telefon It ML Račun kr.poftt.iek. itev. 1UM& Ljubljana, 27. julija. Vez mod komunisti in narodnimi so- ftijalisti, sklenjena ob izvolitvi gosp. Peska za ljubljanskega župana, postaja vsak dan bolj očita in po svojih posledicah interesantna. Prejšnji teden je začel izvoljeni ljubljanski župan gosp. Anton Pesek v svoji tiskarni tiskati in izdajati komunistični list *Delo». Ob priliki atentata na. ministra Draškoviča to Kili v osebnem glasilu istega gospoda župana radi komunistom prijazne pisave vidne bele tise kot dokaz lojalnosti, ki jo ena prvih čednosti dostojanstvenika, ki hočo kot zaupni funekeijonar politično uprave sedeti na županskem stolu mestne občine ljubljansko. Vse, kar se jo dosedaj v tem oziru dogodilo, pa jo prekosil prijatelj gospoda župana Peska ter poslanec njegove stranke. Gospod Brandner je čutil v nedeljo potrebo, da gre v Trbov lje in posodi fiimo svoje stranke za shod komunistov. Bil je popolnoma v svojons elementu. Ker je mislil, da je brez kontrole, je govoril iskreno, prisrčno in tako kot misli in čuti. Narodni socijaiist Brandner je v nedeljo vrgel z obraza nacijonalno krinko in se brezpogojno proglasil za komunista. Gospod Pesek se v potu svojega obraza trudi, da bi zbrisal sledovo pobra-timstva, njegov poslanec Brandner pa tako lepo pove, da med narodnimi socijalisti in komunisti sploh ni razlike in da porabljajo voditelji N8S besedo »naroden* le zato, da lažje opravljajo komunistično propagando, ki jo za odkrite komuniste prepovedana. Poslanec Brandner očividno računa tudi s komunističnim prevratom, ko pravi, da je narodnim sorijalistom internacijo-nala zelo simpatična in da ni daleč čas. ko »bomo vse delavske stranki združene v eni organizaciii.» Komunistični poslanec Koren, ki jo govoril za Branduerjem ter prinašal pozdrave sovjetske Rusije, je s svojim govorom potrdil,' 'ia narodno - socijalni voditelji prav dobro razumevajo in podpirajo komunistična stremljenja. Za nas komunistični nastop posl. Brandnerja ni nikako presenečenje. Da je pa narodni socijaiist nastopil tako kot je govoril posl. Brandner ob odprtem grobu komunistične žrtve, Draškoviča," tega pa vendar nismo mogli pričakovati. In vendar je prav, da je tako odkrito govoril! Cemu neodkri-tosti, nepoštenosti in hinavščine? Iz Brandnerja je govorila dosledna duša. ki nima ozirov ne na levo in ne na desno. Ako jo pri tem prezrla interes NSS ter ignorirala srčno željo gospoda Antona Peska, zato posl. Brandner bržčas nič ne more. Le kesa se lahko, da je s svojim trboveljskim shodom pognal vprašanje potrditve ljubljanskega župana v odločilen stadij. Nepobitno sledi iz Brandnerjevega govora, da je gosp. Anton Pesek tudi na strani terorističnega gibanja. Z Brandneriem izjavlja komunistom: «Šaj nas" pravzaprav ničesar ne loči. Besedo »naroden* smo si vzeli samo zaradi tega, da lažje delamo — ker vidite, da vaša organizacije ne morejo in ne smejo prirejati shodov.» In konsekvence? Gospod Anton Pesek r.iora biti toliko moža, da je pripravljen nositi za svoje principe tudi vse konsekvence. Dolžnost vlade pa je, da neha že s protežiranjem prevratnih in protidržavnlh elementov, pa naj nastopajo ti že pod to, ali ono krinko. Zgoditi se zato ne sme, da bi spričo komunističnih atentatov na ljubljanskem magistratu gospodoval »narodni* komunist. Glavni povzročitelj atentata na ministra Draškoviča IZDANA TIRALICA. RAZPIS NAGRADE ZA ONEGA, KI GA VJAME. Zagreb, 27. julija. Preiskava zaradi atentata na ministra Draškoviča je ugotovila, da je bil glavni inr.pirator atentata Rudolf Hercigonia. Za njim je izdana nastopna tiralica: »Herci-gonja Rudolf, rojen 1896. v Zagrebu, pristojen v občino Tuhel, kotar Kla-njec, rimsko - katoliške vere, samec, brez stalnega posla, sin Martina in Antonije Turjak, srednje postave, kostanjevih las in obrvi, okroglega, od solnca ožganega lica, sivih oči, nekaj višjega čela, primernega noša, ima vse zobe ln okroseto brado. Glavni in-spirator atentata na ministra Draškoviča Je pobegn'1 neznanokam. Dne 22. julija si> ga videli v okolici Zagreba. Od takrat so izgubili vsako njegovo sled. Ministrski svet je razpisal za onega, ki ga najde, ali izroči oblasti, nagrado 10.000 dinarjev.> Ugoden vtis regentove zaroke Beograd, 37. julija. Po došlih vesteh iz inozemstva, je v diplomatskih in političnih krogih napravila vest o zaroki Nj. Vis. regenta prestolonaslednika Aleksandra z bourbonsko vojvodi-njo Solijo ugoden vtis. Čestitke prihajajo z vseh strani. V beograjskih krogih se je vest o zaroki regenta sprejela simpatično. Regent prestolonaslednik Aleksan- der ostane v Franciji še nekoliko tednov. V Franciji ga povsod sprejemajo z največjim spoštovanjem in pozornostjo. V naših službenih krogih še ni potrjena vest o niegovl zaroki z vojvodinjo De Vendome. Med tem se more iz nujnih priprav za opremo novega dvorca v Beogradu sklepati, da vesti o tei zaroki niso brez podlage. Za razveljavljenje komunističnih mandatov SOGLASJE VSEH VEČINSKIH STRANK. Beograd, 27. julija. (Izv.) Z ozirom na dosedanje rezultate preiskav o atentatih na regenta in Draškoviča, ki dokazujejo, da so imeli atentatorji najožje zveze z vodstvom komunistične stranke, se povdarja v krogih vladnih strank, da je treba postopati proti komunističnim voditeljem še poleg določil, ki jih predvideva zakon v zaščito države. Močna struja med radikalci ln demokrati je za to. da se komunistična stranka sploh zatre. Razpusti naj se njeno vodstvo in razveljavijo mandati komunističnih --»slancev. Seveda pa bo to mogoče le na podstavi zakona. oziroma ustave. Zato se nekateri poslanci taki pavšalni odločbi protlvijo in predlagajo, naj se razveljavijo le mandati onih poslancev, katerim se osebno dokaže kako proti-državno dejanje. Odločitev bo padla jutri. Bof z madžarskimi vohuni Čakovec, 37. julija. Dne 19. julija so postavili Madžari na mostu med Ko-toribo in Mura. - Kereszturom zasedo, kjer so čakali z oddelkom konjenico, oddelkom pehote in dvema strojnicama, da bi prijeli zaupnika zagrebSke komande mesta Hajdukoviča in God-lerja, ki sta poizvedovala in zasledovala madžarske vohune v Medjimurju in Prekmurju, kjer so Madžari pripravljali vpad za čas poslovanja antantine komisije za razmejitev z Avstrijo. Zaupnikoma so je tudi posrečilo prijeti vse te vohune, od katerih so nekateri bili že po dve leti v madžarski službi. Madžari so radi tega razpisali za prijetje nekaterih naših organov nagrado 50.000 kron Eden izmed madžarskih agitatorjev, po imenu Kukac, je prešel 30. julija z oddelkom vojakof demarkacijsko črto z namenom, prijeta na našem ozemlju nekatere naše organe, s katerimi so skušali na lokav način baje stopiti v pogajanja. Pri tem pa so naleteli na našo srražo, pri kateri se je nahajal preoblečen tudi Hajduk ovic. Madžarskega agitatorja Kak-ca so naši takoj ustrelili, medtem ko so ostali madžarski vojaki pobegnili preko meje. Znani vohun i?chnecweisi, tajnik izsledovalnega častnika stotnika Kiralyja, ki jo na nasprotni strani čakal s konjenico, da bi v primernem trenotku priskočil na pomoč, jo isto-tako pobegnil, ko je videl, da. njegovi beže. Pri buitem vohunu so našli vo« huusko legitimacijo, ki mu jc služila pri prehodu preko meja Posvetovanja o zakonu za zaščito države Beograd, 27. Julija. (Izv.) Včerajšnji seji zakonodajnega odbora so bili predloženi le glavni obrisi od vlado izdelanega načrta za zaščito države. Minister Pribičevič je v učinkovitem govoru utemeljeval nujno potrebo zakona in se skliceval nri tent zlasti na vzgled dveh držav, ki slovita kot izrazito demokratični: Švica in Severna Amerika. Ako sta se ti dve državi čutili primorani izdati proti rušilcem javnega reda izjemne zakone, je to tem bolj notrebno pri nas, ki smo še mlada in še nekonsolidirana država. Danes so se vršila ves dan posvetovanja vladnih strank, med katerimi vlada soglasno prepričanje, da je treba predloženi zakon o zaščiti države sprejeti čim prej, da se prepreči na-daljno razdiralno delo anarhističnih komunistov. Ze danes je gotovo, da bo vladni predlog prodrl z veliko večino. Priti zna samo do malenkostnih, nebistvenih izprememb. Nekaj talcih je bilo izvršenih že danes. Definitivno besedilo zakonskega načrta bo predloženo zakonodajnemu odboru jutri. Smatra se, da bo ta že na jutrišnji seji predlog pretresel iu odobril. Zagreb, 27. julija. Včeraj je v Zagrebu zasedla policija vse prostore Spopad med Francozi in Italijani v Sleziji Zfirich, 27. julija, (izv.) Po semkaj | oficir in več Francozov je ubitlE došlih vesteh iz Berlina je prišlo v Uradno ta vest še ni potrjena. «Zflri-Gorenji Šleziji v Glivicah do oboro-1 cher Zeitung» izjavlja, da je vest res-ženega spopada nied francoskimi in I nična italijanskimi četami. Eden italijanski —--' ALBANSKE VLADNE ČETE ZASEDLE OROSl. Rim. 27. julija. (Izv J Po poročili« v severni Rusiji popolnoma uničena. V i nekaterih gubernicah znaša prihod tukajšnjih raznih sindikalnih organi-, žetve na en hektar zemlje pona.jveri zacij ter izvedla v njih hišne prelska-1160 kg žita. Veliko število vasi je od ve in zaplenila arhive. Ti ukrepi so prebivalstva popolnoma, izpraznjenih, bili podvzeti zaradi tega, ker se je Večina od njih je zbolela na. skorbutu. dokazalo, da so stali na čelu teh or- v enem samem okrožju jo od 35.000 Lakota v Rusiii Kodanj, 27. julija. (Izv."i «Politikeiu> javlja iz Rige, da je letošnja, žetev tudi j iz Aten je glavno mesto Miriditov, Orošt. zasedeno od regularnih albanskih čet. Jugoslavija koncentrira r pričakovanju nadaljnjih dogodkov večje število čet na albanskih mejaH, ganizacij izraziti komunisti, katerim so bile te zgolj sredstva za razširjanje komunističnih idej. DELAVSKE KOMORE. Beograd, 27. julija. (Izv.) Na osnovi re-šenja ministrskega sveta in po naredbi o delavskih komorah se otvorijo delavske komore v Ljubljani. Sarajevu, Splitu, Zagrebu in Novem Sadu. Delokrog teh komor se bo koncetriral edinole na ekonomska. in socijalna vprašanja delavcev. KREDIT ZA OBNOVO SOLSTVA. Beograd, 27. julija, (izv.) Prosvetno ministrstvo je preložilo ministrskemu svetu v.odobrenje predlog večmilijonskega kredita da se na novo zgrade v vojni pora. šene šolske zgradbe. Krediti bi se imeli potem odšteti od vojne odškodnine, ki jo dobe posamezne občine. SAVEZ DOBROVOLJCEV. Beograd, 27. julija. (Izv.) Ministrstvo za socijalno politiko je odobrilo pravila Savei« dcbrovoljcev SHP, V Ljubljani se bo 8. ssptembra vršil veliki dobrovoljski kongres. Hovi aretirani komunisti Beograd, 27. julija. (Izv.) Današnja »Politika* javlja: »Včeraj je bilo opaziti pred ministrstvom za zunanja dela dva mladeniča, ki sta se neprestano sprehajala pred poslopjem. Ker sta se zdela sumljiva, je bila obveščena o tem policija. Eden je nato pobegnil, drugi pa je bil aretiran. Pri preiskavi so našli pri njem bombo. Pri zaslišanju so bile razkrite važne stvari, o katerih pa se varuje najstrožja tajnost.* KOMUNISTIČNI POSLANCI POZVANI V BEOGRAD. „ ,27. Julija. (Izv.) Danes je tajnik komunističnega kluba, Ferič, pozval brzojavno vse komunistične poslance, ki se nahajajo v inozemstvu, da se vrnejo v Beograd, ker namerava komunistični klub razpravljati o situaciji, v kateri se nahajajo komunisti vsled novih vladinih ukrepov proti komunistom. Beograd, 27. Julija. Včeraj je komisar v skupščini, po nalogu predsednika dr. Ribarja, zaprl sobo komunističnega kluba. Komunističnim poslancem se je dala na razpolago soba v prvem nadstropju, dokler se ne izdela zakon za zaščito države. DOHODKI IZ DRŽAVNE TROŠARINE. Beograd, 27. julija. Pregled dohodkov enoprocentne državne trošarine v mesecu juniju 1921.: Srbija in Orna gora 2,415.663 dinarjev (77&6S7 dinarjev v proračunskem letu 1920721.), Hrvatska in Slavo-nija, 5,761.894 (1,640.296), Bosna in Hercegovina 960389 (391.201), Vojvodina 6,504.927 (1,178.577), Slovenija 2,818.962 (296.789), Dalmacija 538-598 (280.714). Skupno 18.505566 (4,526.195) dinarjev, torej 13,078.171 dinarjev več, kakor v mesec« junija s proračunskem letu 1920/21. Iz rimskega parlamenta Rim, 27. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji parlamenta je predložil zakladni minister de Nava državni proračun za leto 1921/22. Proračun Izkazuje ogromen deficit v znesku pet milijard lir. De Nava je v svojem finančnem ekspozeju povdarjal kritično finančno stanje, ki se mu more odpomoči samo z novimi obremenitvami In s skrajno varčnostjo v državni upravi. Izjave finančnega ministra so delovale na vso zbornico jako pesimistično in debata o proračunu se je razvijala pod vtisom njegovih izjav. Do spopadov med italijanskimi klerikalci in nemškim poslancem iz Bočna, pl. Toggenburgom, bivšim avstrijskim ministr. notranjih zadev, je prišlo, ko je izjavil Toggenburg, da kot avstrijski minister ni nikdar zatiral italijanskega elementa. Izjavil je, da je delal solidarno s sedanjimi člani italijanske ljudske stranke, ki so bili kot avstrijski poslanci njegovi kolegi v avstrijskem parlamentu in člani istega kluba. Proti tej izjavi so protestirali klerikalci, češ, da so morali v Avstriji biti Avstrijci, na kar pa jih je ostro zavrnil tridentinski socijaiist Flor z izjavo, da so za preganjanje Italijanov v bivši Avstriji odgovorni ravno toliko tridentinski klerikalci kot Toggenburg sam, ki Je bil le njih zaupnik v avstrijski vladi. Zato nimajo pravice govoriti v imenu itali-janstva južne Tirolske. Rekel jim je: »Svoje programe ste izpreminjali, bili ste Italijani, potem ste postali klerikalci, nato krščanski socijalisti... a vedno ste blagoslavljali avstrijske zastave, zato moramo mi pravi Italijani protestirati proti vašemu sedanjemu lažnjivemu italijanskemu patriotizmu!* ljudi od 10. jidi.ja naprej umrlo 7200 ljudi vsled pomanjkanja hrane. Kakor poroča »»venski Tagblad>, so predlagali ';'idski komisarji, naj se v Moskvi in Vetrogradu znižajo porcije kruha v teku petih dni za 80 odstotr kov, potem pa. še za nadaljnjih 30 odstotkov. Vsled pomanjkanja hrane tudi ni mogoče dvigniti produkcijo industrije. Produkcija petroleja je že popolnoma prenehala, a, tudi v kovinarskih tovarnah se delo omejuje iu se bo ves obrat v najkrajšem času moral popolnoma ustaviti. Riga, 27. julija. (Izv.) La,kotna, katastrofa v Rusiji se vedno bolj razširja. Kmetje spravljajo na pol zrelo žito s polja, ter ga vzlic nezdravim posledicam uživajo. Med delavstvom vlada veliko ogorčenje napram kmetom, ker so bili delj časa preskrbljoni z živili nego delavci. Glavni urednik moskovskih »Izvestij* piše, da je moč komunistične stranke padla in vedno bolj se množe glasovi, da dežela tej, z elementarno silo se razširjajoči in vse uničujoči nesreči, ld je prišla nad Rusko, ne bo kos. Mnogo pristašev zapušča bolj-ševiške tabore. Oddelki rdeče armade hodijo po deželi, da s silo odvzamejo kmetom žito in druga živila. KONEC STAVKE V RIMU. Rim, 27. julija. (Izv.) Generalni protestni štrajk je prenehal o polnoči. Vodstva socialistične in komunistične stranke objavljajo proglase, v katerih se zahvaljujejo delavstvu, ki je s tako solidarnostjo izvedlo protestno stavko, ki je pa le prvi poskus in opomin merodajnim faktorjem, da je proletarijatu zmanjkalo potrpežljivosti, in da se hoče z vsemi silami in sredstvi boriti proti nasilju, pa naj prihaja od katerekoli strani. VOJNA DO1 **TOST V PRI-MORJU. Trst, 27. julija. (Izv.) S prvim januarjem prihodnjega leta bedo podvrženi vojaški dolžnosti vsi vojni obvezniki iz novih krajev. Rekrutacije se izvrše v prvih mesecih RriJjodnje-isa leta. KEMALOVA VLADA ZAPUSTILA ANGORO. Londou, 26. julija. Iz Carigrada poro« čajo, da je sklenila angorska vlada, da M umakne iz Angore v Sivas. PRIPRAVLJANJE UKAZA O UČITELJ' SKI RAZPOREDITVI. Beograd, 27. julija. (Izv.) Ministrstvi prosvete izdeluje veliko učiteljsko razporeditev za prihodnjo šolsko leto. Pri tem bo vpokojeno večje število učiteljev, ki so izpolnili službeno dobo. SVETOVNA KONFERENCA PROTI TUBERKOLOZI. London, 27. julija. Svetovna konferen« ca za tuberkolozo je bila včeraj otvorje-na. Nemčija ni poslala zastopnikov. Avstrijski zastopnik jo imel kratek nagovor, v katerem je izročil pozdrave svoj« domovine. VAŽNE SPREMEMBE V NOVIH LASKIH POKRAJINAH. Rim, 26. julija. (Izv.) V političnih kr<* gih se zatrjuje, da bo še tekom parlamentarnih počitnic prišlo do izpremebe na mestih civilnih guvernerjev za Tridentln-sko In Julijsko Benečijo. Sedanja guvernerja Credaro In Mosconl odstopita v najkrajšem času. Kot Mosconijev naslednik v Trstu se imenuje knez Di Scalea, bivši podtajnik ministrstva zunanjih zadev. Senator Salaia ostane še vedno kot na. čelnlk urada za nove province. Curih. Berlin 775, Nelt>york 610, Loti-don 2180, Pariz 4710, Milan 2570, Praga 765, Budimpešta 167, Zagreb 850. Buka-rešta 790, Varšava 0.30, Dunaj 0.68. av^ strij. žigos. 0.70. Dunaj. Zagreb 524—532, Beograd 2004 —2124. Berlin 1161.50 — 1167.50. Budim-pešta 256 — 259, Bukarešta 1185—1195, London 3250 — 3290. Milan 3990 — 8910, Newyork 916—920. Pariz 7092.50-7182.50, Praga 1072-1078, Sofija 747.50-767.60, Varšava 45 — 47, Ourih 16000 — 16050. Dolarji 908 — 912. levi 742.80 — 762.60, marke 1150-1185. funti 8250-8270. francoski franki 70ifo-7180, lire 8840—»»0, dinarji 2085—2105, poljske marke 43—46, leji 1180-1190, 5vi«. franki 14980 16000, fi. K. ItfiS—1179. Rusko vprašanje 1 večjo ailo in močjo nego kadarkoli >« pojavlja da nos rusko vprašanje. Današnje rusko vprašanje ni ekspan-t.lrno, ono nima za cilj nikakih zavo-jovalnih namenov, današnje rusko vprašanje jo vprašanje samoobrane, vprašanje boja za obstanek. Peto loto vlada boljševizem v Rusiji, peto leto, kar se živi tam in dela z idejami in teorijami, peto leto, kar počiva delo na ruskem polju, kar molčo tovarne. Sedaj je pa, prišla katastrofa, rezerv Je zmanjkalo, novili pridelkov ni, in vremenska katastrofa .je uničila sedaj Se to, kar je dajala rodovitna iu bogata ruska zemlja sama. Rusija stoji pred katastrofo. Glad proti z vsemi groznimi posledicami, pojavljajo se bolezni, širijo epidemije, zdravil ni. mase lunirajo —■ a pomoči ni od nikjer. V boju proti boljševizmu so zapadno države na inlcljativo Anglije i spremenile svojo taktiko, uvidele so takoj, da bi bil boj z Rusijo, pa se ona nahajala šo v tako obupnem stanju, nemogoč, zato so začeto izvajati gospodarski boj do skrajnosti. Dasi je taka borba nn-Moveška, ker trpe od nje ravno »ni. ki 'so najmanj krivi, ker pravi krivci so Anajo vedno še oskrbeti, trpi narod, ki ravno tako težko nosi breme boljševizma, kot. se zapadno države boje vlade boljšeiee nekoliko lažje, ker jc-, kakor znano, njihovo glavno svojstvo posne-manio. Da se pri tem včasih vrežoio, kaže sledeči slučaj, ki je vreden, da se pr! njem nekoliko delj pomudimo. Nekje na svetu — menda v bližini kaliforniških rudokopov, — je zverina zgubila svojega poglavarja. Živali so zato v smeh in zabavo sklenile, da postavijo poslej za poglavarja svojega rajona opico. In so tako tudi storile. Opica je posnemala vse, kar je videla pri drugih živalih. Z izvolitvijo pa ie je čutila naravnost počaščeno. Prišli so nekoč v opičji rajon cigani, in _>pi-ca je njim na čast razobesila zastave. To je bilo smeha, da je vse pokalo! Ali na koncu jo je reva izkupila. Neka zver se Je bridko pošalila: vzela Je brivno britev in s hrbtom potegnila po vratu. Nato se je diaboliČno zaame-jala in odšla. Opica je hotela pokazati, da za zverjo ne zaostaja. Vzela je britev, potegnila po vratu — z ostrino seveda! — ln opičje srce je prenehalo biti. Potem so zverine ptuhtale, da opice vendarle ne spadajo na pogla-varska mesta — in so opičjo strancico pri vseh poznejših' volitvah' prezirale tor io od kandidatur oečelno ukUufe« vale. Na ta način so zvori polagoma prišle do pametnega poglavarja. Eden od nevidnih spremljevalcev človeka je tudi vest. Vest, sem slišal praviti, je tisti jeziček, ki človeku kaže, kdaj sta mera in vaga pravični. Ampak ljudje so dandanes postali že silno praktični; oni tehtajo in merijo vse stvari že brez mere in vage —1 kar na oko. Zato je vest prišla malone popolnoma ob veljavo. Najzadnji spremljevalec človeka jd smrt. Ko ona potrka na vrata, se vsakdo zdrzne. »Beži, beži nazaj!* kriSl, »moj &ts Se nS prišel! Imam še napraviti pokoro za svoje črne grehe!* Al! smrt ne posluša. Privzdigne koso, za* mahne —< 88kl — ln glava pade. živ* ljenja Je konee. Potem nesejo človek« na pokopališče, duhovnik odmoM molitev, pogreboi zasujejo krsto — sorodniki. znanci in prijatelji d oplaknejo usta i vinom, in človeka je koneo. Kaj je smisel tega sestavka, vprašujete? Raje kot psa, mačko in papiga si izberite ta sprecaljevalm v ttvtiaofe kakfco Mefct * Prestolonaslednik regent ostane Be par tednov v inozemstvu. V vladnih krogih se vest o njegovi zaroki še ne jotrjuje, vendar pa se sodi, da vsled naglice, s katero ee popravlja novi dvor, ni brez podlage. * Pokrajinski namestnik gosp. Ivan Hribar je napravil danes dopoldne obisk pri gospodu polkovniku Nikoliču leot komandantu dravske divizijske oblasti v zastopstvu gosp. generala Dokiča, nato pri gospodu prelatu Ka-lanu kot zastopniku odsotnega gosp. knozoškofa in pri ravnatelju magistrat-nih uradov gosp. dr. M. Zarniku. * Za pomočnika komandanta IV. ar-mije v Zagrebu je imenovan general I'eter P e S i č. * Imenovanje. Vodja statističnega tirada v Ljubljani, g. Andrej Jug, je imenovan za inšpektorja I. razreda pri direkoijl državne statistike v Beogradu. * Višji šolski svet je Izrekel vsemu učiteljskemu zboru I. mestno doške ljud-tke šole svojo pohvalo. Posebno pohvalo je pa izrekel ravnatolju Jakobu Dimniku za vzorno šolsko vodstvo. * Himen. Danes se je poročil v Ljubljani glavni urednik Mariborskega »Tabora« g Radivoj Rehar z gdčno. Marijo Punčuhovo. — Naše iskrene čeBtitke. * Kakih sredstev se poslužujejo komunisti. Uradno se razglaša: Komunistični agitatorji uporabljajo v svoji brezobzirni agitaciji razne metode. Da bi napravili zmešnjavo med našimi vojaki, jim pošiljajo pisma, kakor da bi bila od njihovih rodbin ter jim opisujejo njih položaj v najtemnejših barvah. Istotako pisarijo tudi njihovim rodbinam v Imenu vojakov tor jim v najbednejšlb slikah o-pisujejo vojaški stan. Govore o mučenju vojakov, o batinanju, o gladovanju Itd. Tondenca tega podtikanja je jasna. S tem se ekuša zanesti največja upornost In ne-razpoloženje proti vojski med narod. To se daje občinstvu na znanje ter se poziv, lja vsakdo, kdor bi prejel tako pismo, naj ga takoj izroči policijskim oblastim. * Razpisane službe opraviteljev držav nega pravdnlštva. Na okrajnih sodiščih v Litiji, Radovljici, Skofjiloki, Ljutomeru, pri Sv. Lenartu, v PrevaJjah, Konjicah Žužemberku pri Trebnjem bodo imenovani opravitelji državnega pravdništva. Letna nagrada znaša za Litijo 180 K, Radovljico 280 K, Skofjoloko 180 K, Ljutomor 250 K, Sv. Lenart 340 K, Prevalje 300 K, Konjice 850 K, Žužemberk 140 K in Trebnje 200 K, vrhutega zakonite draginjsko doklado. Prosilci morajo biti nravno in politično neomadeževanl, jugoslovanski državljani in morajo stalno bivati na sc dežu ali v bližini okrajnega sodišča. Prošnje jo vložiti do 25. avgusta pri pristojnih državnih pravdništvih. * Iz poštne službe. S 15. avgustom 1021. s« prideli občina Polšnik s popisanimi kraji: Borovak, Brezovo^ Košica, Dolgobrdo (Dolglrt), Mamolj, Zg. Polšnik, Preska, Provek, Ravne, Artiče (Sv. Bric), Tepe in Sp. Polšnik, okolišu poštnega urada Sava in hkrati izloči iz okoliša poštnega nrada Litija Zato se izloči tndi poštna nabiralnica Polšnik Iz področja poštnega urada Litija in prideli poštnemu uradu Sava. * Čim ožji stiki med našim In češkoslovaškim časopisjem. Sef češkoslovaškega presbiroa g. Čermak jo dospel v Beograd. Svrha njegovega prihoda jc, da se dosežejo čim ožji stiki v vprašanju informacijo našega in češkoslovaškega časopisja. Gospod Čermak razpravlja v tej zadevi s šefom našega presbiroa y Beogradu, gospodom Taie-tovom. * »Gospodarsko In Izobraževalno dr«. Jtvo za dvorski okraja v Ljubljani vabi somišljenike na sestanek, ki se vrši danes v četrtek dne 28. julija 1921. ob 8. uri zvečer v salonu gostilne pri Mraku na Rimski cesti št. 4. Na sestanku poročata gg. poslanca dr. Žerjav ln profesor Reis ner. Udeležite so sestanka polnostevilno! * Uradne ure pri delegaciji ministrstva financ. Z ozirom na nastopivšo občutno vročino so določeno uradne ure pri delegaciji ministrstva finano in tej podrejenih oblastvih in uradih v Ljubljani do všetega 20. avgusta t. L od pol 8. do 14, ure; blagajniško ure pa od 8. do 13. uro, * Za ljubljanske konzumente. Goveje meso od dobro pitanih volov bo prodaja la centralna VnovČevalnica od te sobote dalje v mesnici na Sv. Jakoba nabrežju ter na stojnici pri mostu (prosti stojnici) po 30 K in 82 K kg, na stojnici nakupovalne zadruge, pri Mahrovem zidu pod kostanjem pa po 26 K in 28 K kg. Telečje meso se bo prodajalo po 20 K kg. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. V 3obl od 17. do 28. julija se jo v mestni občini ljubljanski rodilo 81 otrok, med temi 2 rartvorojenčka, umrlo pa je 8 moških in 14 žensk, skupaj torej 22 oseb, mod tami 10 domačinov, ostali tujci. Smrtni vzroki so bili: jetika 2, srčna hiba 2, možganska kap 2, v 1 slučaju rak in v 14 slučajih drugi naravni smrtni vzroki. Prijavljeni so bili v tej dobi trije Blučaji nalezljivih bolezni: 2 slučaja griže ln 1 slučaj trebušnega logarja. £ Novi kopalni vlaki iz LJubljane v Laze. Od 81. julija naprej vozijo ob nedeljah' in praznikih do preklica iz LJubljane v Laze nastopni kopalni vlaki: Z odhodom Iz Ljubljane glav. kol. ob 8.30. 12.06, 18. in 14.80 ter iz Laz v LjubI,jano t odhodom Iz Laz ob 13.42, 18.30 in 19.S4. Ob delavnikih iz LJubljane glav. kol. ob 12.06 in 14.20, »" L.iz v Ljubljano ob 18.80 In 19.84. te vlake veljajo dosedanje kopalne .vozne karte. * Strela Je udarila včeraj popoldne med kratko nevihto nad Ljubljano v barako na Kodeljevem. Ker so se prebivajo! bali požarja ao odnesli vse pohištvo lx barake ln poklicali gasilno društvo. Gasiloi so takoj prišli, toda ognja ni bilo, ker je udarila le vodena strela. * Vojaški koncert na vrtu hotela «Unlon» v Ljubljani so vrši danes v četrtek, dne 28. t. m. od pol 8. do pol 11. ure zvečer. * Izlet srbskih dijakov v Slovenijo. Ministrstvo za socialno politiko je dovolilo potrebno subvencijo dijakom-vojnim sirotam iz Kavadara, da se podajo na poučni izlet y Hrvatsko ln Slovenijo. * Dijaške kolonije. Iz Beograda nam poročajo: Beograjska univerza je ustanovila dve dijaški koloniji v Fruškl gori: v Kamenici za moške člane (15 postelj s hrano po 8 dinarjev dnevno) in v Rakoveu pri Novom Sadu za članice (18 postelj s lirano po 5 dinarjev dnevno). Nadzorstvo nad žensko kolonijo vršita dve dijakinji, določeni od ferijalnoga saveza, skupno s tajnikom Ajdačičem. članice naj prinosejo s seboj po eno odejo. Prošnje za sprejem naj se predlože glavnemu poverje-ništvu ferijalnoga saveza (n. moška gimnazija) v BoogTadu, kjer se dobo potrebne legitimacije. Koloniji boste otvorjenl do 1. septembra. * Državna štipendija za gozdarske Rudije. Ministrstvo za gozdo ln rudnike je razpisalo večjo število štipendij po 600 dinarjev mesečno za gozdarske študije na domačih univerzah v Dogradu in Zagro-bu. Natančni pogoji so razvidni is dotič-nega razpisa v »Uradnm listu*. * Absolvirani trg. vlsokošold (diplomirani eksportni akademiki) so naprošenl, da pošljejo svoje imo. absolvirano trg, visoko šolo, kraj in čas absolviranja tor sedanje nameščenje, pripravljalnemu odboru za I. kongres jugoslovanskih trgov, skih visokošolcev, Ljubljana, Blelweiso, va cesta 82. Odbor rabi podatke v svrho statistike in eventuolnega udruženja vseh jugoslovanskih absolventov trg. visokih šol. O kongresu izido posebna brošura s statistiko. Odbor je prepričan, da nam starešine, ki so žo davno nameščeni kot šefi in direktoiji v tu- in inozemstvu po magajo ustvariti naši izobrazbi odgovarjajoč socialni položaj. * Državna podkovska šola obvešča ko-njerejce in lastnike konj, da so odslej v sredah ln potkih popoldno konj ne bo podkovalo, izvzemfi najnujnejše slučaje. * Kmetijski tečaj po deželL Poverjenl-štvo za kmetijstvo namerava tekom letošnjo zime prirediti več kratkih kme tijskih tečajev po dožoli, ki bodo trajali po en teden, in sicer: toČaje za gnojenjo in tečaje za strežbo živino. Tečaji sc priredo od novembra do konca februarja in so namenjoni moški in ženski mladini od 16. leta starosti naproj. Prirejali se bodo pod sledečimi pogoji: 1.) če so pri glasi najmanj 30 udeležencev, kl so zavežejo, da bodo tečaj redno in točno obiskovali; 2.) čo se za tečaj preskrbi potrebni prostor (učna soba) s kurjavo. Ves pouk bo kolikor mogoče praktičen in je zaradi tega pridobiti tistim krajevnim za-stopom (kmetijskim organizacijam, izobraževalnim društvom, županstvom itd.), ki želijo tako tečaje organizirati, tudi pripravno kmetijo, kjer bi se lahko eno in drugo stvar pokazalo in z delom razložilo. Interesenti naj se za prireditev teh tečajev obračajo pravočasno na poverje-ništvo za kmetijstvo v Ljubljani, kjor se dobo vsa potrebna nadaljnja pojasnila. * Velik požar v Postojni. Veliko žago pod postojnskim kolodvorom, last gosp. Jurce, ki jo je imel sedaj v najemu knez WindisehgrStz, je ogenj popolnoma vpepelil. Sumi se, da je ogenj povzročila zlobna roka. * Iz Dol. Toplic nam poročajo: Sezona je na viška, vreme krasno, voda lzborna. Za ta ali oni nedostatek komforta te od-škodujo naravnost umetniški užitek, ki ga nudita gostom na goslih in klavirju gg. K. in o. s. dr. L. — ta briljantna glasbena umotvorca, ki jima pač ni para v Sloveniji: ifenomenalna tehnika ex tem-pore, čut, bravtira. Hvala jima! — Mladi Topliški Sokol jo imel v nedeljo (24. t. m.) svoj prvi javni nastop z vrlo povolj-nim uspehom. Želimo mu krepek razvoj! — Zdraviliški komisiji priporočamo v interesu gostov in zavoda, naj da brezobzirno izvajati polic, uro, z nočnimi razgrajači pa pomete. Iz Belekrajine smo prejeli: Člankar »Slovenca* priznava, da so nastopili zanj res kisli časi, ter liočn braniti, kakor prava kiselica vožnjo nekoga »Krampusa* vulgo tovornega avta, last bivšega deželnega glavarja Brejca, sedaj novopeuc-nega lesnoga trgovca. — »Jutrov* dopisnik je ros objektivno očital stan.jo naših cest in nezadovoljnost kmetov, ko so morajo njihovi vozovi srečati s tem ogromnim avtom na preozkih cestah. — Ros je, da take velikanske grdobe ne bi smelo voziti 10 tonsko težo s še priklopnim vozom, posebno po črnomoljskemu mostu, ki ga je dežela z velikimi denarnimi žrtvami zgradila. — NI pa res, da je vojaštvo za časa vojne vozilo po mostu z avtomobili, in ko bi tudi vozili, jo pa le nekaj razlike med Brejeovo in vojaško silo. — Kar so tičo razoranlh cest. to ,,.li zeleni člankar gotovo šo ni videl. — Omeniti moramo, da svojega vodja Brejca in njegov avto preklinjajo sami klerikalci največ. — Mogoče jo, da članek ne prihaja iz Brojčeve okolice, ker tak nesmisel upamo le da sam Broj no Iu javno napisal, čo pa je, potom ga samo obžalujemo, da mu vrvi po glavi centrar 1 isfflf v wmmp, ~ys GUIIJUI? umr-sploh ne razume. — Vsak čevelj nI za vsako nogo! pa tudi avtonomij* nI za vsakega Člankarja — klerikalca! Iaem! * Za Jugoslovansko Matico nam Je povodom poroke svoje sestro Minke Izročil gospod Ivan Pnnčuh, carinik na Rakeku, znesek 1000 kron. V Imenu Matiee Izrekamo radoljabnemu darovalcu Iskreno zahvalo. * Domoljubna veselica v Rajhenburgu dne 31. julija 1.1. obeta biti, kakor se nam od tamkaj poroča, nad vso sijajna. Nase požrtvovalne Ciril-Metodarico so pridne kot čebelice ter pripravljajo razna presenečonja ljubim gostom ln naši Sokoli imajo tudi polno roke dela, da bo uspeh javnega nastopa čim častnejšl za društvo, ki je prisiljeno delovati pod neznosnimi razmerami. Kdor ima le iskrico ljubezni do naših trpečih bratov onkraj meje, komur se slovenska mladina pod italijanskim bičem le količkaj smili, ta sigurno poBetl prireditev obeh obrambnih društev, ki delujeta z vzgledno nesebič-nostjo za zasužnjeni jugoslovenski Jadran. Prldito sosedjo v mnogobrojnem številu, da spoznato na lastne oči, kdo v Rajhenburgu ljubi in kdo sovraži naše Primorce in Korošce! * Vrtna veselica, kl sta Jo priredili podružnica Jugoslovenske Matice to Clril-Metoda na Brdu dne 10. julija t. 1. na Prevojah je UBpela nad vso sijajno, čisti dobiček £2.826 K pripade v enakih delih Jugoslovenski Matici in družbi sv. Cirila in Metoda. Zahvaljujemo so vsem, ki so pripomogli, da jo imela prireditev tako 6ijajcn gmoten uspeh, posebno pa cenjenim gospem in gospodičnam, kl so sodelovale pred ln po prireditvi, vsem darovalcem dobitkov, peciva itd., veeelične-mu odboru in vsem, kl so prireditev poselili. 'Smrtna kosa. Dne 23. t. m. je umrl v Zidanem mostu mesar In gostilničar Ignacij Moser, dne 23. t. m. pa v Konjicah ga. Josiplna Loderor, vdova bivšega zdravnika in konjiškega župana, stara 70 let. * Stavka pekovskih pomočnikov v Celju se je končala v sredo zjutraj. V torek bo so vršila v navzočnosti obrtnega komisarja dr. Mraka pogajanja med oboma strankama in so pekovski mojstri privolili v povišanje mezd pod pogojem, ako jim komisija za določanje cen dovoli pri memo povišanje con pecivn. Pomočniki so se s tem zadovoljili in odšli v sredo do-poldne na dolo. * Mariborski okrajni glavar, dr. Lajn-šič, je odšel na dopust. Začasno vodstvo okrajnega glavarstva jo prevzel vladni tajnik Rajko Mulaček. * Predavanje za zdravnike In medlcln-co priredi v soboto, 30. t. m. v Celju pri marij In docent dr. Matko iz Maribora. Predaval bo o nophritL * Nadležni Nemci. 2o zadnjič smo poročali, da je notranje ministrstvo zavrnilo i>ritožho mariborskega Berg-vereina proti razpustu društva in zaplembi kočo Marhurgerhtltte, ki jo prešla v slovensko last. A Nemci šo nočejo mirovatL To dni so so zglasili trije zastopniki, in sicer Peteln, Jeg-litscli in Petschnig pri polkovniku Ja-kovljeviču in ga prosili pomoči, da bi se razpust razveljavil. Pomagalo jim sevoda ne bo nič. * Z doma je pobegnila. 211etna Angela Malgaj, stanujoča v Koroščevi ulici v Mariboru, in so ni več vrnila. Ostavila jo pismo, v katerem izjavlja, da bo izvršila samomor. Kaj jo z njeno usodo, ni znano. * Obsodba in izgon. Pred senatom ljub. ljanskega dež. sodišča jo bil obsojen včeraj znani postopač in tat Tomaž Celik iz Cirknico, radi hudodelstva tatvine na dvo loti ječe. Na svojem potepuškem po tovanju je ukradel pri Lusinovih v Draž gošah na Gorenjskem 2 moški obleki, več perila in nekaj denarja v skupni vrednosti okoli 7000 K. Čellk je bil obenem obtožen zaradi prepovedanega povratka v Jugoslavijo. Izgovarjal se je, da je prišel k svoji »babi*. — Obenem z obsodbo jo bil tudi izgnan za vedno iz naše kralje vino. * Vsled težkega padca si jo prebila lo banjo neka 181etna kmetska deklica od Trbovelj. Kor rana ni bila vidna, bo ljudje sodili iz posledic poškodbe, da jo zastrupljena. Šo lo v ljubljanski bolnici so dognali pravi vzrok bolezni. Deklo jo tekom noči umrlo. Da so jo takoj poslali v bolnico, bi bila morda rešitev še mogoča. * V vodnjak je padel pri Toenicsu na Dunajski'cesti v Ljubljani delavec Frane Schon, ko je popravljal nekaj v vodnja ku. Schan jo dobil težko telesno poškod be, prepeljali so ga v deželno bolnioo. PRODUKCIJA BAKRA. CINKA IN SVINCA. »Frankfurter Zeltung* prinaša zanimive ameriške podatke o produkciji treh nal-važnejših kovin bakra, cinka In svinca v letu 1913. In Jih primerja s povojnimi leti 1918, 1919. in 1920, Baker, svinec In cink Igrajo važne vloge y najrazličnejših Industrijah. Nekatere od teh brez njih sploh obstojati ne bi mogle. Tako bazira ogromna nemška elektro-tehnlčna Industrija na prolzvodjnl in uvozu bakra, industrija kablov in vodnih ter plinovih cevi na svincu, različne industrije (cinkovo lito blago, clnkova pločevina Itd.) na cinku. Vsi navedeni podatki se razumejo y metričnlh tonah (1000 kg). Bakra se Je pridobilo na svetu leta 1913. 992.000, 1918. 1,408.000,1920.984.000. Vojna le potrebovala 50 do 100 odstotkov povišanja produkcije. Slej ko prej stoji Amerika na prvem mestu. Pridela dve trctinl vsega bakra na svetu. Severna Amerika (Združene države, Mehika, nada, Kuba) so produceralo leta 648.000, 1918. 1,019.000, 1920. 668.C" . Na drugem mestu svoji Evropa, ki je produclrala leta 1913. 131.000, 1918. 70 tisoč, 1920. 50.000. V primeri s svetovno produkcijo Je produkcija bakra v Srbiji sicer majhna, pa veliko važnosti za našo državo, in sicer se |e produciralo leta 1913. 6400, 1918. 6000, 1919. 1209. 1920. 2436. Kakor v bakru, prednlačljo vsemu svetu Združene države ameriške tudi ,v cinku. Cinka se je pridelalo: na vsem svetu leta 1913. 1,010.000, 1919. 644.000, 1920. 719.000. V Združenih državah severne Amerike leta 1913. 320.000, 1919. 427.000, 1920. 435.000; v Belgiji leta 1913. 240.000, 1919. 19.800, 1920. 83.000; v Nemčiji leta 1913. 278.500, 1919. 85.000, 1920. 97.000. Svetovna produkcija Je napram predvojnem času za 30 odstotkov manjša. Združeno države ameriške proizvajajo več kakor pred vojno. Katastrofalno pa so padle množine v Belgiji iu Nemčiji. Za Jugoslavijo in Češkoslovaško nahajamo v tabeli skupno sledeče postavke: leta 1913. —, 1918. —. 1919. 4010, 1920. 6000. Med tem, ko le pri bakru iu cinku najslabše produkcijsko leto 1919. In se proizvodnja v naslednjem letu že dviga, pa pomeni pri svincu leta 1920. najmanjšo produkcijo. Značilno je za konkurenčno moč Združenih držav ameriških, da tam produkcija raste, med tem ko skoro v vseh ostalih državah pada. Svinca se Je pridobilo na vsem svetu leta 1913. 1,177.000, 1919. 863.700, 1920. 841.000; v Združenih državah ameriških leta 1913. 395.000, 1919. 412.000, 1920. 432.000; v F.vropl leta 1913. 566.000, 1919. 225.000, 1920. 248.000: v Avstraliji leta 1913. 110.000, 1919. 81.600, 1920. 11.700. Združene države ameriške so udeležene na produkciji kovin vedno z večjim odstotkom In zavzemajo na svetu vedno trdnejšo monopolno pozicijo. Niihova konkurenčna možnost raste. Prosveta Operni koncert v Rogaški Slatini. Dne 5. avgusta t. i. priredita solista ljubljanske narodne opere gdč. Vilma de Thlerry (alt) in g. Leopold Kovač (tenor) operni koncert v Rogaški Slatini. Vspored Je Jako Izbran in sestavlicn Iz prvih de! domače in svetovne glasbe. Za koncert vlada v Rogaški Slatini veliko zanimanje. Koncertne točke spremlja na klavirju g. Viljem Bizjak. Soclalno-znanstvena predavanja vseuči-Uškega knjižničarja dr.Zmavca v Mariboru so se pričela v ponedeljek in se končajo danes z debatntm večerom. Kljub temu, da se razpravlja o jako težki in malo popularni temi, poseča vendar predavanja okoli 50 liaobražcncev, med njimi mnogo profesorjev, jurlstov in cn duhovnik, Opaziti jc tudi vseučlliškega profesorja dr. Ozvalda. DOSPELOST DAVKOV, Začasni zakon o proračunskih dvanaj- stinah z dne 6. junija 1921. Službeno No vine br. 154 določa, da dospovajo nopo sredni davki, državni pribitki in avtonomno doklado v plačilo dno 1. februarja, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra vsa kega lota, vsakokrat, na tokočo koledarsko četrtletje, torej n. pr. 1. februarja za dobo od 1. januarja do konca marca itd. Le rontnina in dohodnina, ki so pobi rata z odbitkom pri izplačilu rentntoi ali dohodnini zavezanih prejemkov, zapadeta ob dosedanjih rokih, ki jih določata 134 in 235 zakona o osebnih davkih. Dospeli davki s pribitki in dokladaml vred bo prisilno izterjujejo, ako se ne plačajo tekom 14 dni po dospelosti. Izpremenjeni roki dospelosti se uveljavijo s 1. avgustom t. I. za vso davke iz vzemšl drugo polovice dohodnino za leto 1921., kl so izjemoma iztirja ob dosedanjem roku, to je 1. decembra 1921. V zvezi z izpremombo rokov dospelosti izpro meni so tudi računanjo zamudnih obrosti. Te so računajo od zaostankov, ki dospovajo v plačilo od 1. julija 1921. dalje s 50 v od vsakih 100 IC zaostalega davka z državnimi pribitki in avtonomnimi do-kladami vred za vsak mesec (6 % na loto). Drobci v denarju pod 100 K in drobci v mescih se pri računanju ne vpošte-vajo, zamudno obresti odpadejo, ako vsakokratni davčni zaostanek z državnimi pribitki in avtonomnimi dokladmi ,vxed ne presega 100 K. Sarajevu. Pismeni ponubl je priložiti dij 330.000 kron. En izvod dražbeMgH oglasa, ki vsebuje pogoje to druge podrobnosti, jo v pisarni trgovske In obrt« nlške zbornico Interesentom na vpoglede Pripomni se, da Jb poznanje pogojev r* sestavo ponudlie neobhodno potrebno. ■=> Nemški izvoz v leta 1930. znaša < čistem blagovom prometu brez zlata i K srebra 69.8 milijardo mark. Vrednost u^ru za za leto 1920. Se ni določena. -= Cirkulacija bankovcev v Nemčiji J« znašala v drugem julijskem tednu 75„352,685.000 mark. Proti prvemu tednu so je zmanjšala za 486, 59LOOO mark. — Stavke v poljski tekstilni industriji. V Lodzu, središču poljsko tekstilne industrije, je začelo stavkati tekstilno delavstvo, ker so ni ugodilo zahtevam po zvišanju mezd za 120 %. Stavka bo ja začo. la tudi v Tomaszowu in Zyrardowu i r. istega vzroka Tekstilne tvornico se branijo povišati mezdo, ker imajo že itak veliko stroške, ker so navezane na do-bavo sirovin iz držav, ki imajo visoko valuto. In ker poljska valuta trajao pada, pridojo stroški za sirovino vedno vočji. Delavci utemeljujejo svojo zahteve vsled vedno večje draginje, ki narašča istotako vsled padanja poljske marke. Mezdno glbanjo jo nadalje tudi v kovin-akt Industriji. =» Rusija naročila tovorne avtomobile •> Kanadi. Po poročilu iz Montrcala ie naro-čiia sovjetska vlada pri neki kamulski tvrdki 500 tovornih avtomobilov po 5000 ton v vrednosti 2 milijona dolarjev. Avtomobili hodo kmalu gotovL Uporabljali se hodo za provožnjo olja iz Kavkaza k pristaniščem Črnega morja. => Poljedelski stroji za Rusijo. Berlin« ski »BOrscnoonrier* poroča, da jo v po-četku t, m. dospelo preko Estonije v Pc-trograd 181 vagonov s poljedelskimi stroji. V Novorosijsk pa jo dospel angleški parnik, ki jo pripeljal med drugim 5000 poljedelskih strojev, namenjenih zal južnovzhodni dol evropske Rusije. = Angleška tekstilna industrija, ki »e jo nahajala v hudi krizi, »e dozdevno zopet popravlja, ket so jo domači potrolek. povačal. V Laneasbiru se dela na teden zopet 35 ur. = Rusko-anglcška banka v Londona jo osnuje v kratkem !n začne tokom 3 meseccv poslovati. Banka bo financirala' trgovinski promet z Rusijo. =• Sanacija pariške Banque de Chbie. Po pariških poročilih 60 namerava vlada v Pekiugu udeležiti sanacije flanque da Chino t dovolitvijo posojila. = Katastrofalno padanje holgarfckeg* leva, kakor tudi gospodarsio-finonSno stanjo Bolgarske navdaja sofijsko kroge z velikimi skrbmi. Ponovno podražeoje kruha povečava med narodom vero, da w lev še ne bo kmalu popravil. — Katastrofalno padanje poljake vaht-te. O tem jo napisala to dni krakovska • Nowa reforma* uvodni članek, v ka«w rom pravi, da jo pravzaprav finančna katastrofa začela že 1. 1920. Tekom toga le* ta jo narastla emisija bankovcev mesečno za 30 %. 31. decembra 1920. je bilo fl prometu za 49.100 milijonov mark bankovcev koncem maja t. 1. pa jih je bfl® že za 94.576 milijonov. — Povišanje uvoznih carin na Poljslčeor. Minister za trgovino in industrijo tor minister za finance sta izdala odredbo, p« kateri se povišajo uvozne carine na IuIn suzno blago za 20 odstotkov, na ostala predmete pa za 15 odstotkov. — Vzroki padanja rumunske valute. Bukarešte se poroča: Dasiravno se bliža čas Izvoza žita, vendar rumunskl loj pada. Padanje romunske valute se vsled tega pripisuje nezdravim političnim razmeram v državi. — Dražliena prodaja lesa. V državnom gozdarskem uradu v Vinkovcih bo bo vršila dno 8. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne dražba hrastovega, jasonovega, brestovega in drugega lesa v panjih. So-znain vrst in množin materijala je v pisarni trgovske in obrtniško zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled. Draž-beni pogoji, ponudbeni vzorci in vsa podrobna pojasnila se dobe pri državnem godarskom uradu v Vinkovcih, ki jih na zahtevo pošilja proti plačilu pristojbine 5 kron. = Prodaja raznega lesa v Sarajevu. Su- marski odsek zemaljsko vlado v Sarajevu bo dne SO. avgusta ob 11. dopoldne potom javne pismone dražbo prodajal velika volike množine raznovrstnega lesa. ki so nahaja šo v panjih v različnih gozdnih oddelkih. Sprejemajo so pismene zapeča-tono ponudbo, ki sa morajo glasiti na celo razpisano količino drv, in morajo do-spoti do 80. avgusta do 11. ure dopoidne gumarskemu odseku zemaljske vlade v eorza 27. fuliSa Zagreb. D o vi z e: Berlin 217—217.59, Milan 741—744, London 610—615, Ncw-vork kabel 171—172, ček 168 — 169.26. Pariz 1820—1326, Praga 219—219.80, Svi-ca 2800—2840, Dunaj 18.10—19.06. Budimpešta 50 — 50.80. V a I u to : dolar 165.50—167. avstrijske krone 19—21.50. rubljl 25, češke krono 220-225, 20 K v zlatu 570, napoleoni 508—570, mark;. 217 —219, italijanske lire 788—740. Banka za Primorje 800—850 Trg. obrtna, banka 240 Hrv. eskomptna banka, 655—660 Brodska banka 488—445 Poljedelska banka 95—98 Jadranska banka 1900 Jugoslovenska banka 540—54* Ljub. kreditna banka 800 Narodna banka 500—545 Praštediona B125—5146 Ročka pučka banka 410—435 Srpska banka 701—710 Dubr. par. dru«ba 4800 Goranin 060 I«is 200-265 Nar. šumska industrija 560—610 Naštfika Industrija drva 560 Outman 1180 Slavonia 780—310 L,hib. strojno tovarne fri livarne 800 Tibov. premogokopna družba 9>~i0 Beograd. Valute: dolar 41.80—41.80, levi 86.50—87, marke 54.50-141. D o vi. ze: London M8.^5—1(12^0, Pariz 8S&--880, Praga 54.75-50, Dunaj 4.70-4.75, Berlin 54.80-54.50, Milan 186-186.50. LasfcMk in izdajatelj KonrsjrsH a". Odgovorni ureaaft Vit F, JifiSfe. tHEm Blagajna velikega vojvode Roman. »Tako Je tudi bilo; toda pred pol tire ste me obiskala dva gospoda, M imata ravno tako tehtne razloge, Ha prideta kar najprej na Minorko, kot jaz sam, prosila sta me, da jitj vzamem seboj. Ker nisem tako okru-len in trdosreen kot drugi kralji irostov, pristal sem, ker sem videl, da sta gospoda prava gentlcmena.* «Kako se imenujeta, ako smem vprašati?*« «Grof Punta Hermosa in neki njegov star prijatelj sefior Esteban. Gotovo imata na otoku kake privatne interese. Toda imeli boste kmalu priliko, da vidite in spoznate oba gospoda.* «kako?» ^Povabil sem jih k večerji — in ako se ne proavite.. > Zasmejala se je. «Vj $tf najljubeznivejši kralj tru-Stov, ki bi si ga človek mogel predstavljati. Seveda se ne protivira! Toda ali sem vas dobro razumela: vi potujete še nocoj?* «Da nocoj ob polenajstib madame!* *To mi poveste šele sedaj? Kako naj se pripravim?* .'Madame, omejite se le na najpotrebnejše; jahta ni velika; toda prtljage ako nimate veliko! Namignila in požugala mu je ter rekla: »Pojdite prosim; nekaj prtljage pa t«ndarle imam! Sicer se moram pa tudi pripraviti za večerjo*. Mogoče bi se kdo drugi čudo, ko flTfia vtw na nji toio naglo izpremem-bo, kako je njen obraz za žarel v radosti in veselju, ker sme in more na Minorko; toda Filipu Collinu, ki je šel v svojo sobo in žvižgal kot kanarček, se ni zdelo to prav nič čudno in novo. Sedaj je vedel, kdo je njegova skriv-nostna spremljevalka... da vedel je celo več... slučajno je zvedel, zakaj hoče potovati na Minorko... Ko je stopil FUip kakih pet minut pozneje v hotelsko preddvorje, našel je tam grofa Punto Hermoso in Este-bana, ki sta že čakala nanj. Smeje jih je pozdravil. Grof Punto Hermosa je vstal in mu šel par korakov nasproti ... in Filip je presenečeno u-gotovil, da grof malo šepa... «Ali bi mogel govoriti z vami, gospod profesor ?> «Z veseljem sem vam na razpola- fo! Stopila sta v kot preddvora, a steban je ostal na svojem sedežu. «Ko vam povem, kar sem si namenil, gospod profesor, tedaj prav gotovo pomislite, da sem norec ali pa brezmejno nesramen!* Filip je začuden odprl oči. «Prav nič vas ne razumem! Prepričan sem ravno obratno K «Vidite, stvar je taka, kapitan Dupont je naredil danes jako dobro kupčijo, ko je odbil mojo ponudbo in ostal pri vaši. Plačilo za svojo poštenost, bi človek lahko rekel!* «Kako to?* «Ker jaz bi mu ne mogel plačati dogovorjene vsote!* Filip je gledal grofa in mislil, da se šali; te se je sicer smejal, toda njegov smeh je bil izraz prošnje in opravičevanja.. Ni dobro razumel: ne bi mogel plačati... Orel Je mirno nadaljeval: « Vidim, da me ne razumete popolnoma. Kapitanu Dupontu ne bi mogla plačati... oziroma sedaj ne bi mogla plačati, mogoče šele na Minorki .. > «Mogoče šele na Minorki?* je ponovil Filip mehanično. «To je pa odvisno od tega, kaj so naredili barutovniki z mojim posestvom!* Sredi stavka je grof Punta Hermosa utihnil in hitro pogledal Filipa, da vidi, kak vtis so naredile nanj njegove besede. Filip, katerega možgani so še vedno predelavah razkritje o svoji tajinstveni spremljevalki, ni imel časa, da bi malo globlje mislil, zato grof ni zapazil na njegovem obrazu nobene spremembe, prav nič nenavadnega in razumel Filip v gro-fovih besedah. Zato je sedaj grof mirno nadaljeval: "Sedaj gotovo razumete, da velja to, kar je veljalo danes popoldne za kapitana Duponta, sedajle zvečer tudi za vas! Nisem imel poguma, da vam priznam vse to, ko sem se pred dobro uro pogovarjal z vami... oziroma hotel sem poskusiti srečo onih potnikov na amerikanskih ladjah, ki se brez voznega listka odkrcajo na ladjo iu potem čakajo, da jih lastnik — ako je dobro razpoložen — vrže v morje. Ko ste me pa povibili k večerji, obudd ste glas moje vesti...» Filip se je glasno zasmejal a obenem tako prisrčno, kot že dolgo ne. Nepremagljive simpatije je dobil za tega orjaka, ki ga je opazoval s širokimi očmi in veselim srujiljajem okoli usten. «Oospod grof* je odgovoril. •»Imel sem dovolj aenarja na razpolago, da sera plačal Dupontu za teden dni naprej, toda ako bo treba, plačam še za en teden. Le nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi. Svar uredimo, kadar hočete vi — a sedaj k večerji! Vidim, da prihaja moja soproga ...» «Toda, ako so buntovniki vse uničili, kar sem imel, kaj potem... gospod profesor?« «Vaša družba mi bo v plačilo... in naučiti vas hočem, da dobite spoštovanje in respekt pred žurnalisti. Filip je vzel pod roko svojega gosta, namignil gospodu Estebanu, ki jih je ves čas nemirno opazoval in šel z obema nasproti svoji tajinstveni spremljevalki. Bilo je nekaj minut po deseti uri, ko so Izstopile iz kočij na vzhodnem panobu marseillskega pristanišča štiri osebe in sicer: star gospod z zlatimi naočniki, velik gospod, ki je šepal, črn gospod v zelenem površniku in dama v potni obleki. Ob pomolu, ki so vanj butali be-lorazpenjeni valovi, se je zibala mala in lična jahta, iz dimnika se je valil gost dim Ko sta se ustavili kočiji, je sple- zal iz jahte mož bakrenorde«^, obraza stopil v čoln in odplul proti pomolu. Stopil je na pomol in za. klical: «Gospod profesor!* «Da, kapitan Dupont!* Mislil se..i že, da je to nekaka se. litev Israelovih otrok iz Egipta. Prav čedna družba se vas je nabrala. «Samo vaši varovanci, gospod ka. pitan, ki ste mi jih poslali in pripo, ročili vi sami. Mislim, da vas je na, šel moj sluga in vam sporočil v« potrebno zaradi provianta*. «Vaša soproga?* je rekel kapitan in opazoval starikavo damo v polni obleki, ki je stala nepremično In s? prav nič menila za oster in hud poni. ladanski veter. «Da, da, vse je v redu, dobil sein vaše poročilo. Toda o dami ni bilo govora. Vrag vedi ali moremo krovu jahte "Štorklja* zaupati ženski osebo ?» «Toda, gosnod kapitan, naša da. ma je jako skromna v svojih zahts. vah — ona se ne boji niti vetrov, niti morja... niti se ne plaši imenj vaše jahte...» ("Dalje prihodnjič.* Več tesarjev sprejme IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster w Ljubljana, Donajaka cesta štev. 4fl' Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica št 2 280 K Podružnice t Split«, Celovcu, Trsta, Sarajeva, Gorici, Ceiju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnica I Se priporoča za vse v njeno K 50,000.000'—. stroko spadajoče posle. Rezerve okrog K 45,000.000*—. j Prodaja srečke razredne loterije. Knpuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. čekovni račun v Itfubljani št, 10.509. Braojavni naslov: Banka LJubljana. Telefon št. 261 in 418. ]mr Otvoritev trgovine. ^ Naznanjam, da sem otvoril trgovino v LJubljani VEL, Šiška, Beidl-ova hiša, ter postrežem vsakomur po priznano najnižjih cenah. Priporočam ee za obilen obisk ovarniška zaloga papirja Solaklli ln plaamUklfc »etrabUtn. Zatotnitao rimvctnlh rugMalc. Tlčap, LJubljana 1187 Ivan Kos. i Naročajte ln ilrite sledeče leposlovne knjige: S. njnU: Tik za fronto. BroS. 36 E, ves. 45 E, požtnins, K 3-80. A. VovaOan: Veleja. BroS. 88 S, vez. 86 K, poltnina S K. Fraaoo-Dabaljak: Pingvistki otok. Roman. Ona broš. 42 K, ■ po pošti pripor. 2 K 40 v več. DoetoJevakiJ-Lavstlk: Begi. Roman IV. delih. BroS. 42 E, vea. 54 K, DO poŠti broš. K 8-— več, ves. E 30-— več. Ooaooort-Paetiiikln: Dekle Elija. Romu. BroS. 15 E, vez. 21 E, po poŠti broS. K 2-— več, vez. B 2-60 več. Oervantoe-Sorll: Tri novele. BroS. 10 E, vez. 16 K, po poŠti brol. E 2-— več, vez. E 2-50 več. IklkMf Mri- ZnpasčU: Sen kresne noči. BroS. 22 E, ves. 28 E, po pošti broš. E 2 — več, ve«. E 2 50 več. Kaobath. Broš. 82 E, vez. 40 E, prStnina 2 E. Aate Debeljak: Sobice in sence. BroS. 10 E, vez. 16 K, po poŠti broš. E 2-— več, vez. E 2-60 več. Stritarjeva antologije. Uredil dr. Iv. Prijatelj. BroS. 18 E, ves. E 26-—, po pošti broš. 3-40 več, vei. E 4'— več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. brol. 32 E, popoStl6E ve^ 1L zvez. broS. 22 E, po pošti 4 E 60 v več. Kaiigt se naročajo pri »loiništvo: Tiskovna zadruga t Ljubljani, . Sodna ulloa S. m 69 Korespondentinjo ki obvlada popolnoma italijanski jezik, I samostojno moč, sprejme pod ugodnimi: pogoji večje trgovsko podjetje v Ljubljani. • Pooodbe pod „Xtal Janaka koreepon-; dentlnja" na npravn. ^Jntra*. 1188 4-1 H Ali ste že poslali na-H! ! rofinino za »Jutro" f v I Najstarejša izdelovalno perila. Najfinejši izdelek. - Perilo po meri, C. J. HAMANN Mestni tpg 8. Išče se mesečna soba posobnim j vhodom, ; eventualno z oskrbo ali pa manjft« sta-i novanje z opravo ali brez oprave proti i zelo dobri najemnini. — Ponudbe na poštni predal St 53. 1096 18 ERJAVEC * TURK 799 »pri Zlati lopati" 26-12 trgovina z Iele*nino (»rej Hammarochmldt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 nasproti kriiavniUce cerkve. Zaloga cementa in karbida. JOSIP VITiK LJUBIM NA, KREKOV TR6 S. Specialna zaloga orijantalskih bonbonov, čokolade, kakao, karamel, polnjenih bonbonov, keksov ia drugih različnih vrst iz prve češke tovarne akoijske družbe „Orion" prej JL Mariner v Kraljevih Vinohradih- Priporočamo knjige za mladino: Uka W»8cht«tovft, Pravljloo. Z večbarvnimi slikami. Vez. 40 E, po pošti 2 E več. Habberton • »erll, Bob ln Tedl. Povest s slikami. BroS. 24 E, vez. 30 E, po pošti I K 2-40 več. Cika Jova Zmaj-firadnik.KalamandarlJa. ' Otroške pesmi. Vez. 16 E, po pošti 1 E več. {Naroča se pri Tiskovni sadrngl v LJubljani, Sodna ulloa e. vEe neaporabne Blata predmete: verlHoe, prstana, obeske, sapMtnlo«, ukano Itd., kateri predmeti Vam leže doma in jih 1170 ne nosite 20-3 tvvdki V. ČUDEN trgovina nr, zlatnine ln arebrnlne IJublJana, Prešernova uL 1. Zahtevajte ker Je najboljši Češki Izdelek. <«« kavarnah, gostilnah, brlvnicah in Javnih lokalih $sJUTRO" • I Nakup ovsa, ječmena in koruze za intendantska skladišča v Ljubljani, Mariboru in Celju. Potrebuje se 41 vagonov. Poživljajo se interesenti, da stavijo Komandi Dravske divizijske ob lasti v Ljubljani pismene ponudbe, kolekovane z 2 dinara do 4. avgusta dopoldne za vsako količino gornjih artiklov, franko skladišča-Skladišča imajo železniške tire. Pogodbe se bodo zaključevale 4. avgusta. 1186 Kavcije 10 %• Predaja po uslovih. Komanda Dravske divizijske oblasti E. broj 11.411. Izšla je Svetovna voins v pesmi in slikah, I. in II. zvezek. Cena posameznemu zvezku 4 krone. ^ Dobiva s« pri kolporterjih, v trafikah in v upravi „Domovine" Sodna ulica 6. MM nn UUBUMIII Dunajska cesta 9 priporoča SI 104-97 kolonijalno in špecerijsko blago ter žitne pridelke. ■■■"■' Točna In solidna postrežba. == Natisnila Delniške tiskarna, d d. v Linbliaoi,