Štev. 265. POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD. Leto m II r Uredniitvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod tci itarliCa nad Mikamo). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10,—13. ure dopoldne. Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniiketa telefona iter. 74. V lijubljani, v soboto, 19. novembra 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in prasnike, ob polu 5. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, »a polovico leta 13 K, sa četrt leta 6-50 K, sa 1 meaec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, sa četrt leta 5 K, sa 1 meaec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. - Plačuje ae vnaprej. T Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. ^ 1 Vaprejema naročnino, Inaerate In reklamacije. — I I • ■ • i ■ 11 n računajo enostopna petltvrsta t dolžina I TI milimetrov) ia enkrat 13 b, ia dvakrat 11 b, is trikrat i « b, za več kot trikrat 8 b. I V reklamnih noticah atane enostapna garmondvrsla 1:-------— Uprarniikega telefona iter. 188. Enkefa o „Slov. Ijud. stranki". Oglasil se je k besedi zopet obmejni Slovenec, kateri kot vztr»jen in delaven čas nikar in shodni govornik deluje marljivo na narodnem polju. 5. Anton Koroleo. Stranke se usmnavliajo le na enakosti nače). Enakost načil je prvi pogoj za iiv-Ijecsko moč vsake stranke. Ce želijo sedaj nekateri veliko slovensko ljudsko stranko, ki bi obsegala vse sloje našega naroda in bi se raztegnila čez vse pokrajine slovenskega osemljs, vprašati se nam je pred vsem, ka-tere bi bile iste skupne ideje vseh slojev in pokrajin., katera bi bila ista enaka načela, na katerih bi se mogla ustanoviti taželjena velika stranka. Edina taka ideja bi bila po mojem prepričanju ohraniti slovenski živel) in osrečiti slovenski narod. Toda ie pri tej ksrdinalni točki nismo vsi Sloeenci edini. 8lovenska socialna demokracija gotovo ne podpiše programa, kjer bi stala c hranitev slovenskega življa na prvem mestu Kaj pa je z drugimi Slovenci, ki niso soemlnodtmokraškega naziranja? Vsem drugim S ovencem je ohranitev in osrečitev slovecsk-ga naroda zares skupna želja. Torej bi bila še vendar mogoča velika slovenska 1 ulska stranka na pcdlagi tega načel« ? Da —, ako bi ne bili različnih nazi ranj. kako doseči ta najvišji skupni namen. V tem p« nismo edini! O potrebi katoliške vere in sploh pozitivnega \erstva niso vsi Slovenci edini. S tem v tesni ivezi je šolsko vprašanje, kjer smo tudi rasličntga naziranja. Vnarodnogo spodarskih aadevah, kakor je n. pr. gospo darsko zadružništvo, trgovsko zadružništvo ali koniumniitvo smo si istotako v laseh. Na K artjskem je tudi nasprotstvo v ustav nopolitičnih vprašanjih. Tem načelnim na-sprotstvom se bodo nujno pridružile še druge diskrepance, ko se bo med Slovenci politična savest uglobila in rasširila in kakor hitro bo minola ona stagnacija, ki je nastala v ras voju avstrijskega političnega življenja, odkar je odložil grof Taafle državno krmilo. Velika slovenska ljudska stranka bi se torej sedaj morala omejiti 1^., na strogo narodno delo, n. pr. da se^obfanijo kmečka posestva Slovencem, da-^doŽrafo na slovenskem ozemlju slovenske šole, uradnike, (vele ) obrtnike, (vele ) trgovce, da se občine, okr. zastopi, deželni in državni mandati obranijo, osiroma pridobijo za Slovence. Poslanci in časniki bi se morali omejevati samo na taka vprašanja, o večini drugih zadev pa bi morali molčati, da se ne ruši Bloga v veliki slovenski ljudski stranki. Ali je to dandanes, v 20. Btoletju, sploh mogoče? N?, sa to pa tudi ca ustanovitev in na krepko in trajno življenje kompaktne velike slovenske ljudske stranke, v kateri bi se naj nahajali ljudje različnih načelnih nazi-ranj, ni misliti! Na Kranjskem in Goriškem so ona načelna nasprotatva, ki onemogočujejo ustanovitev velike ljudske stranke, ie jasno in strogo razvita, na periferiji pa še tli razdor samo pod pepelom. Narodni boj zahteva tukaj neprimerno veliko dela in napora, in per ferijski deželni poslanei se ogibljejo doslej vsakega razdornega vprašanja, ker jim v deželnih zbornicah, kjer bo povsodi v manjšinah, itak ne morejo sami pomoči do veljave. Po poslancih se ravnajo s malimi časovnimi izjemami tudi časniki. Ali bo to vedoo tako mogoče in ali bodo poslanci in časniki tudi taktično vedno tako p*9topali, kdo ve ? In potem nastanejo golovo tudi ob perifeiijah druge razmere. Mncgi^Slovenci živijo v veliki iluziji, da bodo slovenske periferije naenkrat izven nevarnosti, ako sa zdiužita obe slovenski stranki na Kranjskem vsaj v deželnem zboru ter nastopita v zbornici boj proti ne oški birokraciji in ako sc tudi zunaj združeno bojujeta proti nemškemu navalu. Gotovo bi bila taka edinost za nas obmejne Slovence velika moralna podpora, kajti ob boju proti tujemu življu bi se tudi mi ob periferiji navduševali za svoj narodni boj. Toda ali mislite, da bode taka združitev tudi imponirala našim narodnim nasprotnikom in da se bodo naenkrat izpreobrnili ali poskrili? Ali bodo občine in okrajni zastopi v obmejnih pokrajinah potem Slovencem kar zasigurane? Ali nam bodo pri volivnih bojih kranjski bratje izvojevali zmage? Ali se bodo naseljevali potem naenkrat slovenski trgovci in obrtniki med nami? Ali bodo izginile ponemčevalne šole? Žalostno je, teda istinito, da z elegijami na »bratomorni boj« na Kranjskem prikrivajo mnogi Slovenci ob periferijah svojo narodno nemarnost, zaspanost in lenobo. Kdor h^e delati ob periferiji, tudi sedaj lahko dela, in kdor sedaj ne dela, tudi takrat ne bo veliko, ako neha »bratomorni boj«. „Straža" ni mogla razviti svojega delovanja, kakor bi bilo želeti, a vendar je nabrala nekoliko denarja in knjig. A še to je morala takorekoč vsiljevati, ker se domoljubi niso oglasili za podporo, katere vsled svoje nedelavnosti niso znali uporabiti. Storimo Slovenci ob mejah najprej svojo narodno dolž nost doma in potem se šele hudujmo na kranjske brate, če nam ne bodo tam hoteli pomagati, kjer so opešale naše moči! Podrobno narodno delo je bilo ter bi ostalo naloga periferijskim Slovencem in de želno skupno politiko za posamezne slovenske pokrajine bi si istotako morala vsaka periferijska celota sama urejevati, ako bi se tudi u-itanovila zažeijena velika stranka. Ne motimo se torej z iluzijami! Toda v kolikor potrebujejo naše narodne zadeve ob porife i rijah državnozborske delegacije, tukaj n'«* izrazim praktičen nasvet V državnem »boru naj branijo slovenski poslanci vse na§e narodne interese, na katere ima centralna vlada neposredno ali posredno vpliva. Tukaj na) neha pokrajinski separatizem popolnoma, vse narodne zadeve naj smatrajo slovenski državni p o a 1 a o c i' k o t zadeve celokupnega alovenskega naroda. V«čina slovenskih državnih poslancev je zbrana v »Slovanski zvezi". Od nje moramo torej in amemo zahtevati, da predvsem ona skrbi in deluje tudi za uresničenje naših narodnih zahtev. Toda »Slovanska zveza" ne daje doslej kot skupina nikomur račnna, nikomur ni odgovorna. Seveda poalanci posamezno že, a skupina ne! Koristno bi bilo pa za narodno stvar, ako bi poklicalo »Zvezino« vodstvo izmed volivcev svojih poslancev (in tudi izmed rodoljubov s Koroškega ter Trsta) vsakokrat, predno se državni zbor prične in ko se konča, zaupne može skupaj, da določijo skupno narodni program za »Zvezino" delovanje v državnem zboru, oziroma, da vzamejo poročila o .Zveiinem" delovanju na znanje. Zaupanje do »Zveze« med Slovenci in njen ugled v drž. zboru bi s tem le rastel, a njeno delovanje za naše narodne zahteve bi sprejelo strogo določeno smer — na korist vsem Slovencem! Ob takih sestankih pa bi se tudi zbliževali odličnejši rodoljubi vseh dežel, spoznavali svoje narodne težnje ter lahko ukrenili polagoma nemara tudi marsikaj, kar premnegim vzbuja sedaj željo po veliki slovenski ljudski stranki! Iščimo svoj spas v realnem delu, ne pa v idealnih kombinacijah, ki že a pri-ori nosijo smrtno kal v sebi! Sicer pa pri- LISTEK, Prvi listek. Spisal V. K. Že dolgo so mi polnila dušo tajnopolna čustva in so silila z vso močjo vunkaj na svetlo. Početkom nisem prav vedel, kaj bi ž njimi. Naposled se mi je zasvetilo v glavi nekaj kakor električna centrala; spoznal sem, da sem — pesnik. Prevzeli so me presladki občutki. Treba je le par pol papirja, osminke črnila, pe-resnika in peresa — in moje ime je slavno malo manj kakor na vekomaj! Takoj sem se resno namenil, da zberem svoje raztresene ude, namreč ona prej omenjena ta-jinstvena čuvstva, v mičen šopek, v droban listek, in ga pošljem bližnjemu slavnemu uredništvu. Naslov naj bi mu bil „Nežne misli" in pisan naj bi bil v prozi; je preveč sitnosti z mero in rimo in vsakdo ne bere rad pesmi. Saj pa pravzaprav tudi nisem bil več začetnik! V šoli sem moral po ukazu profesorja večkrat brati součencem svoje naloge. To so bili moji prvi javni nastopi. Pozneje pa sem naklonil svoje sodelovanje večjemu dnevniku, ki sem mu poslal dvoje lepih notic. V prvi sem javil radovednemu občinstvu, da se je prekucnila gospa N., moja cehjena gospodinja, na obulični drsnici in si zlomila rebro na svoji mareli. V drugi beležki sem oznanil v elegantni slovenščini domačo novico, da je na teh in teh ulicah že več tednov velikanski kup blata, tak kup, ki bi utegnil obrniti nase pozornost najbolj zagrizenih hribolazunov; dodal sem ponižno prošnjo, naj blagovoli slavni mestni magistrat še v pravem času postaviti zraven idiličnega kupa za varuha kakšno posebno bistro oko postave, da ga tat v mraku ali ponoči ne odkida ali ne ukrade kar celega na veliko škodo in sramoto vsemu mestu ljubljanskemu. To so bili prvi sramežljivi plodovi moje mlade Muze. Priznati moram, da so meni samemu ugajali jako dobro; in to je mnogo, zakaj reči moram, da sem jako strog in siten kritik. Kako so bili potem všeč šele drugim, ki niso tako sitni in natančni! Od konca sem nameraval spisati še več takih koristnih notic, jih zediniti v posebni knjigi in jo ponuditi kakšnemu obraj-tanemu založniku kot »Zbrane spise". Toda moj duh je mahoma zahrepenel više, ko me je obletela srečna ideja o »Nežnih mislih". Nemudoma sem se lotil feljtona... Kupil sem več kil najfinejšega papirja, četrt litra črnila „antracen" in sem vtaknil novo pero v držalnik. Korajžno sem začel: „Nežne misli". Spisal Matevž Sladkorjevič. Komaj sem bil to napisal, že se me je polotil nekakšen sladak strah. Prvič sem vedel, da je poglavitno delo že opravljeno, drugič pa je zadrhtela moja slavohlepna duša, ko sem videl, da bo romalo moje ime vkrat-kem v širno javnost! »Matevž Sladkorjevič, Sladkorjevič Matevž!" tako pojde od ust do ust povsodi, koder se zanimajo za nežne misli! In ugibali bodo bravci in se vpraševali: »I-lejte no, kdo pa je vendar ta novi pisatelj, to novo solnce ali vsaj ta nova zvezda na našem leposlovnem nebu, kdo je ta Sladkorjevič, ta Matevž ?" Navdušen po tem premišljevanju sem začel pisati. V prvem stavku sem žalibog izpustil važno besedo. Nisem hotel popravljati, sicer bi v tiskarni ali v uredništvu utegnili misliti: „Aha, tale Matevž Sladkorjevič ali kakor se že piše, sam ne zna nič, zato je dal svoj spis drugemu popravljati!" Zato sem začel še enkrat od začetka, in ker mi je pri predzadnji besedi prve strani kanila s peresa debela črna solza, sem začel z znano slovansko potrpežljivostjo še tretjič. Tako sem prepisal vsako stran po trikrat ali vsaj dvakrat. Zdaj sem bil pa tudi res zadovoljen! Pisava je bila izborno lepa pa tudi velika, da bi si stavec ne kvaril oči. Glede jezika sem napel vse svoje moči. Slog je bil briljanten, besede pa so bile vse fulminantne in dokaj srečno izbrane. Imenujem naj samo nekatere: neodoljiv, razočaran in zadivljen! Poslednje sem pisal vselej s posebno krepkim „i", da se nebi stavec morebiti zmotil v naglici in stavil morda zadavljen namesto zadivljen. To bi bilo kajpada „Nežnim mislim" hudo na kvar in ves svet bi se smejal Matevžu Sladkorjeviču! Ponosno sem stopil na pošti pred uradnika in dal pismo priporočiti. Možakar me niti pogledal ni. Gotovo mu bo še na smrtni postelji žal, če bo zvedel, da je zamudil lepo priliko videti živega slovenskega pisatelja tako od blizu! Ko sem imel poštni listek v rokah, sem se nekoliko oddehnil. Menda zdaj vendar ne zna vam potrebo velike ljudske stranke za slovenski narod, a ne take, ki nima za sedanji čas primernega i a popolnega programa! Ia kater« sedanjih strauk na) postane ta potrebna velika slovenska ljudska stranka, v tem sem istih želja kakor gosp. dr. S n -s t e r š i č ! V Mariboru, 17. nov. 1904. A. Korošec. pastirski list avstr. škofov. (Dalje.) Edinost med katoličani. Krščansko ljudstvo v Avstriji sestavljajo pridruŽerci raznih narodov; med posameznimi narodi se pojavljajo razne struje, kakršno je že naziranje javnega življenja in kakršna s? načela, ki naj se v javnost uveljavijo. Ts dojstva pojasnjujejo možnost nasprotij v krščanskem ljudstvu, ki jih samih na seii ni obsojati, dokler vodijo življenje krščanskega ljudstva večnoveljavne resnice o odgovornosti pred Bogom in o ljubezni do bližnjega, ki ne pozna samoljubnosti; ni jih obsojati, dokler ni njih vodivni motiv vešja ali manjša korist ali celo dobiček na škodo drugih. Po Pavlovih besedah božje kraljestvo ni niti jed niti pijiča, ampak pravičnost, mir in radoBt v sv. Duhu. (Rimlj. 14, 17) Ni čuda, da je papež Leon XIII. katoličane tako pogosto in tako prisrčno vzpodbujal k edinosti v bistvenih stvareh ; ni čuda, da si je tako silno želel krepke katoliške organizacije: katoliški kristjani naj bi se združevali, naj bi ustanavljali društva na verski podlagi, naj bi snovali verske druibe ter tako dosegali religiozni smoter. »Da se" ne moti edinstvo duhov«, pravi v okrožnici »Gum multa« z dne 8. dec. L 1882., »naj katoličanom, kadarkoli se pojavijo nasprotna mnenja, stopi pred oči, kaj je namen društev, ki se imenujejo katoliška; pri posvetovanjih naj se bavijo edinole s smotrom društva, da se ne bo moglo niti posumajati, češ, da med seboj niso složni; spominjajo naj se izreka ev. Pavla: »Vi vsi, ki ste kršSeni v Kristusa, ste Kristusa oblekli. Tu ni niti Jud3 niti Grka, niti sužnja niti svobodnjaka: vsi ste namreč eno v Kristusu Jezusu«. Da se ohrani edinost in sloga, naj be religijske stvari ne oenijo enako s svetnimi in naj ee ne zamenjavajo. Katoličani morajo gledati na to, da so v s a d e -vahvere, morale in cerkvene disciplino edini s škofom svojedieceze, ki je v zvezi z Rimom, z rimskim papežem; v čisto svetnih zadevah naj vlada svoboda; v o d i 1 o i n r a v n i 1 o vsemu pa naj bo ljubezen! Razumne zmernosti naj še posebno ne manjka voditeljem strank. Predvsem se morajo upo števati verske koristi, nikakor pa ne, da bi svetnim interesom predaoBt dajali pred verskimi. (Konec prih.) Jeseniške novice. Naša šola. Zidati se mora na vsak način nova šola na Jesenicah. Tovarna jo hoče imeti na Savi, a imeti hoče šolo zase posebej, sedanja šola naj pa bi ostala za Je senioe in druga vasi razven Save. O pravem času so spoznali Jeseničani nakano ravna telja Luokmanna. Sedanjo privatno nemško šolo hoče spraviti pod streho nove šole, ki naj bi bila utrakvistišna, kmalu pa čisto nemška. Enkrat je sicer občinaki odbor že potegnil z Luckmannom, a v nedeljo, 13. nov. t. L, je pri seji sklenil zidati eno samo šolo več razrednioo za celo šolsko občino. To Je edino pametno. V tako šolo bodo starši raje pošiljali otroke nego v na vadno štirirazrednico, kjer bi morali po tri l3fa v četrtem razredu eno in isto se učiti Otroci se bodo v osemrarrednici, ki se na merava zidati, toliko naučili, če se bodo ho teli uiiiti, da jim bo v poanošem življeniu gotovo pripomoglo k boljšem kruhu. Tudi otrooi aami bode obiskavali šolo z večjim veseljem, ker se bedo v višjih razredih vedno novih reSi učili in sa bodo prid n e j e učil', ker si bodo v čast in poaos šteli, o a pridejo v višje razrede. Kakšne posledica pa bi nastale, ako bi se res zidala posebna štirirazredniea samo za Savo ? Šola na Jesenioah bi takoj s štiri razrednice bila ponižana na dvo- razrednico. Let^s je vpisnnih v jese niško šolo okroglo 500 otrok. Od teh lih je 320 s Save in Senožetov, ki bi hodili v savsko šolo, s Jesenic in drugih vasi pa jih je samo 180, torej le za dvorazrednico. Druga posledloa: Ker bo v štiriraz rednici otrooi gotovo več nauče, nego v dvo razrednioi, p o š i 1 j a 1 i bi starši otroke raji na Savo, nego na Jesenice. Da bi savsko šolsko vodstvo ne moglo jih poditi v jeseniško dvorazrednico, češ, da stanujejo v njenem okolišu, selili bi se zlasti delavski starši z Jesenic in drugod na Savo. stanovanj na Savi ne bo masjkalo, saj bo sama Kranjska stavbinska družba spomladi zidala nad 40 stano\anj. Šola na Savi bi tako postala kmalu premajhna, razširiti bi jo morali v kratkem, na Jesenicah pa bi bilo vedna manj otrok. Starši s Hrušice in Pl. Rovta bi dejali: „Cemu bomo otroka pošiljali na Jese niče. Toliko, kolikor se v taki šoli nauSe na Jesenicah, naufe se tudi, ako imamo dqma svojo šolo«. In zahtevali bodo svojo šolo. Štirideset otrok, kolikor jih je treba za eno razrednioo, je že sedaj — in tako bo treba zidati zopet novo šolo enorazrednico. To bo lepo, kaj ne ? Tam na Plavžu kje, ali na Hrušici enorazredniea, na Jesenicah dvoraz rednica, na Savi štiri ali še več razrednica. Nasprotje medSavčani in Je seničani, med kmeti in delavci bo tako le rasti o. Najhujia posledloa pa bi bila ta: Jeseničaui ne bi hoteli vzdržavati savske šole, od katere ne bi imeli nobenih koristi, zahtevali bi, naj bo Sava sama zase abčina. T o je pa Luckmaanova najvro-č e j š a želja. On hoče imeti nemško občino. Tisti hip ko se občina jeseniika deli v dve občini je Sava ma Slovence izgubljena. Miru potem veš ne bo med Slovenci in Nemci v gorenjski dolini. Oholi Nemec ne pozna pravičnosti do drugih narodov. Priznanje občinskemu odbora, ki je še o pravem Času preprečil nakano rav nateli" Luokmanna! Ogorčenje vlada zlasti nad podjet jem E G rosa & Co. na Hruš ci, ki ie po slalo svojega zastopnika nadinženirja Mii lerja, da je pri občinski seji v nedeljo glasoval zoper skupno šolo večrazrednico. Pokazalo je s tem, da nima nobenih simpatij do naroda, med katerim živi in na čigar tleh dela ogromne dobičke, pokazalo je celo, da mu je sovražno, da nima nobeoega smisla za kulturne potrebe njegove, marveč, da mu je le za denar in denar in zopet denar. Nabralo je skupaj na H rutici polno štabih elementov, samo d» jih lahko elabeje pla čuje, in zaneslo ž njimi mnogo spridenosti v naše kraje, da bodo še pozni rodovi izku šali sadove teh ljudi. Ravnatelj Luokmann je s svojim delovanjem in ugovarjanjem z per skupno večrazredno šolo ravno tako pokazal, da mu je za nekaj drugega več, nego za korist in napredek ljudstva, med katerim živi in dobiva svoj kruh. j Ogromnih stroškov se bojite, g. Luckmann? Ravno s tem kažete ljubezen do ljudstva, ker mu nočete toliko bremen naložiti? Ljudje božji, poslušajte, potem pa občudujte to veliko ljubezen g. ravnatelja! j 55 OOO kron bi stala nova štirirazredniea na Savi, kakor je v načrtu. Vzdržavati pa bi se morali potem dve šoli, popravljati dve strehi, plačevati za vsako šolo posebno služkinjo. V kratkem bi morali štirirazrednico na Savi razširiti iz prej imenovanih vzrokov in zopet šteti tisočake. j 80 OOO kron pa bi veljala osem-razrednica, ki bi imela še veliko sobo za risanje, kakršne ne bi mogla imeti štirirazredniea. Samo 25.000 kron več in bi imeli eno samo šolo, kjer bi se otroci bolj izobrazili, vzdržavati bi bilo treba le eno šolo, eno streho, plačevati eno šolsko služkinjo. Po vrhu pa bi imeli š e s e d a n j o šolo, ki bi jo porabili za občinsko hišo in ne bi bilo treba zidati nove občinske hiše. In če bi še Hru-ščani hoteli imeti svojo šolo, bi zopet tu nastali novi stroški. Kaj je torej boljše za občino? j S pametjo skregan mora biti, kateri se brani ene same šole osemrazrednice in hoče šolo na Savi posebej imeti ali pa je sovražnik ljudstva. j Komisija aa novo šolo je bila v sredo 16. t. m. Krajni šolski svet se je izjavil za osemrazrednico, ker je za šestraz-rednico že nekaj preveč otrok, in sicer na svetu g. Travna, ki je svet ponudil zastonj in je ta prostor najbolj v s r e -d i š č u šolske občine. Ravno tako g. župan v imenu občinskega odbora, ki je v nedeljo že za to glasoval. Samo tovarna je ugovarjala in pa g. Wilfan, tovarniški uradnik, kot ud krajnega šolskega sveta. j Kot kronisti samo tukaj pribijemo, da je g. Wilfan v seji krajnega šolskega sveta poleti bil za skupno šolo večrazrednico, a je sedaj moral biti n a povelje tovarne zoper. Tako si lasti tovarna pravico tudi nad človeško pametjo, in prosto voljo. Pokazala je, kaj bi počenjala, akobi ona imela oblast v občinskem odboru. Na milost in nemilost ji je potem ljudstvo izdano. j 50 kron je dovolil občinski odbor za šolski vrtec Ciril-Metodove družbe na Savi pri zadnji seji. j Krasen pogreb se napravili italijanski delavci svojemu tovarišu Pavlu Pe-landa, ki je za tifusom umrl 13. novembra, star 23 let. Dvajset pevcev mu je zapele „De profundis" in potem po potu „Miserere". Jeseničani so kar gledali, ker kaj takega še niso navajeni slišati. j Pa ie nekaj niso videli Jeseničani, kar bodo lahko videli v četrtek, krst odraslega človeka. Krščena bo judinja Golda SchOnfeld iz Galicije, po krsta bo koj prejela prvo sv. obhajilo, potem pa bo poročena s Slovencem Jakobom Stradijst iz košanske župnije. Stara je 46 let. V ja-dovski veri ni bila nikoli podučena, ker je zgodaj izgubila stariše, vzrastla pa je med kristijani. Obred pri krstu odraslega človeka je precej drugačen kot pri krstu otroka in jako lep in ginljiv. j V predora še vedno nagajajo žvep-ljeni sopari, ki delavcem ne puste delati. Inženirji si belijo glave, kako bi se mogla nevarnost za delavce odstraniti in vrtanje nadaljevati, pa dosedaj se jim še ni posrečilo. V spodnjem rovu ne morejo delati naprej. j Veselica v katol. del. društvu preteklo nedeljo je privabila dokaj gostov v male društvene prostore. Videti je bilo, da so mnogi že komaj čakali, da je društvo zopet začelo z veselicami. Igrali so „Novi zvon na Krtinah". Splošno se je igralo dobro, vendar drugič pričakujemo še kaj boljšega. Pevci in tamburaši so se obnesli prav dobro. — Najbolj nas je zveselil berač Cotelj, ki je obljubil, da bodo tej veselici z igro sledile še druge. j Ceoiltjen večer s predavanjem, pat jem, tamburanjem in deklamacijo obhaja v nedeljo 20. t. m. zvečer katol. del. društvo. Začetek predavanja ob 8. uri. Vstopnina je prosta. Povabljeni so vsi prijatelji in člani društva. j Strokovno društvo je v preteklem tednu pridobilo 10 novih članov. j Telovadni klnb bodo v kratkem osnovali nekateri člani strokovnega društva. Ta telovadni klub bo popolnoma ločen od strokovnega društva. Vzdržavali in vodili ga bodo le oni člani strokovnega društva, ki imajo veselje za telovadbo. Gmotno podporo temu klubu so obljubili že tudi mnogi člani tukajšnjega kat. delavskega društva. — Z veseljem pozdravljamo to misel nekaterih članov strokovnega društva. Telovadni klub je za društva, ki imajo mlade člane, naravnost potreben. Zato si usojamo svetovati še to-le: Katoliško delavsko društvo naj s svojimi sposobnimi močmi, s pevci, tamburaši in vrlimi igraloi napravi eno veliko veselico, katere dobiček naj porabi za napravo telovadnega orodja. Potem naj se osnuje telovadni klub, ki naj ima svoj prostor v velikih prostorih streo-kovnega društva. Pravico vstopiti v telovadni klub naj ima vsak član strokovnega društva, ki se zaveže poleg mesečne udnine za strokovno društvo, plačevati še mal prispevek v telovadne namene. Tako ne bo treba za telovadbo plačevati onim članom strokovnega društva, ki zato nimajo niti veselja niti zmožnosti. Konoert priredi strokovno društvo svojim članom in prijateljem v nedeljo 20. t. m. popoldne od 4. do 7. ure. Igrala bo slavna tovarniška godba. Vstopnina je za člane prosta, za neude pa 40 vinarjev. j čudovita predrznost. Iz gotovih virov <-m i zvedel), da je nemški kantine* Paar začel hoditi okrog tukajšnjega posestnika in gostilničarja Feriana s ooniino, a v«n- Dalje v prilogi I. bo nobene nesreče in pride moj leposlovni prvenec srečno v roke prijetno presenečenega urednika. In če prav ne! Saj znam svoj spis natanko od besede do besede naizust. Zdaj pa mi je prišel na|hujši čas? Dan na dan sem priiakoval z »neodo-ljivim« kopmenjem veselega, svečanega tre nntka, kdaj zagledam pod črto, pod besedo »Listek« krepko tiskani naslov: »Nežne misli«. Toda minil je večer za večsrom, te den za tednom, ali o mojih »Nežnih mislih« ni bilo ne duha ne sluha. Cel mesec je trpela in se premagovala moja duša. Potem pa se je utrgala zlorab ljena »špaga« moje preveš nategnjene po trpežljivosti. Pisal sem uredniku o svoji po-šiljatvi in ga presil, naj mi blagovoli naznaniti, če je prejel moj spiB. Čakal sem sopet tri dni, preden sem zagledal v listnici uredništva natisnjen tolažilni odgovor: »G. M. S. v Ljubljani. Prejeli. Prosimo, počakajte ie malo. Zdaj ai prostora. Tudi je treba »Misli« še nekoliko očistiti in okrajšati.« Tako torej l Oiistiti! Moje »Nežne misli« očiititi 1 In skrajšati tudi še! Bog ve, kaj bo očistilo in kaj bo ostrigio slavno uredništn! Potem naj premeni tuli naslov in naj d& natisniti; »Oskubene in ostrižene misli«. To sem hotel pisati uredniku, pa sem se premislil. Naznanil sem mu le, da ne sms prav nič prenarediti mojega spisa, am pak naj ga stavcu takega, kakršnega sem skuhal sam; saj sem tudi podpisan z vsem imenom in da je težka butara odgovornosti večinoma na mojih ramah. Zopet sem zastonj čakal, da bi videl svoj listek objavljen. Dnevnik je prinašal same druge feljtone, prevode, razprave, poto pise in vsakovrstne druge neumnosti. Naposled sem vendar enkrat zagledal, kar so tako željno pričakovale moje oši. Prvikrat je bilo natisnjeno ime za slavonosno besedico: Spisal.. . Bilo je v zloglasnih pasjih dnevih. 'L drhtajošimi rokami sem shranil dnevnik z mojim listkom in bežal is meBta na samoten kraj pod Tivoli. Tam sem razgenil list in strmel ves zamaknjen na mesto, kjer je stalo moje ime. Čutil sem nevarni, opojni dih slave. Potem sem jel brati. Bilo je vse tako, kakor sem spisal. Prebral sem spis dvakrat, trikrat, in začel vedao zopet iznova. Naposled sem bil pa vendar tudi sam svoje slave sit in sem jo savil v Svnari|o. Tukaj je bilo že preoej gostov. In vsi ti ljudje bodo brali moje ime, moj spis! Ia vsa Ljubljana, vsa Slovenska se bo divila »Nežnim mislim«! Naročil sem piva in sem hladnokrvno zahteval dnevnik, ki je bil v njem moj prvenec. Natakarica mi je pokazala gospoda, ki je bral zahtevani časnik. Sedel sem bliže in opazoval bravca. Moj prvi bravec! Bil je star, krepak mož z dolgo brado; na koncu nosa mu je čepel ščipalnik, ki se je čudno blesketal v bližini svetilke. Gospod jo bral uvodni članek, počasi, počasi je obračal glavo po vsaki vrsti. Po uvodnem članku je bral politični pregled, nato dopise in tako dalje vse po vrsti, tudi inssrste. Najmanj tri četrt ure je menoal list v roki in si gladil dolgo brado, ne da bi upošteval, kakšno škodo dela drugim bravoem. »Oprostite, gospod, ali ni danes nobenega feljtona«, sem ga vprašal, ker sem se bal, da ga je pozabil. Pogledal me je preko fičipalnika in dejal: »Je. Nežne misli. Takih stvari ne berem. Skoda časa! Je pa že kakšen mlad petelin kaj Bklobasal, a — kdo bi bral take otročarije!« In segel je po drugih časnikih. Zahvalil sem Boga, da se nisem bil predstavil. Po listu pa je segel drug gospod, tudi precej debel Bral je samo brzojavke iu uvodni članek. Potem je dobila časnik stara dama. Tudi ta ni brala mojega feljtona. Pogledala je samo dnevne vesti ia kdo je umil. Kmalu je nehala in je jela jesti mrzlo kranjsko klobaso. Ves poražen sem sedel pri svojem pitu in se sramoval kolikor mogoče na tiheaa. Kar pa je segla nežna ročioa po dnevniku in glej! — krasne oči mlade gospodične so obvisele na naslovu mojega spise! Vendar se je našla duša, ki je hrepenela po čisti poeziji. Blagoslavljal Bem jo na tihem s svojim najbolj pesniškim blagoslovom. »A!i ne boš jedla?« jo je vprašala mama ki je pridno žvečila klobaso. »Hvala«, ja odkimala gospodična; prebrala je moj feljton do konca in sanjavo pogledala doli proti Ljubljani, obliti od luninega svita. „Če ne boš jedla, pa savij tole, jaz imam doiti!« je velela mati. In nežna ročica je zopet segla po papirju in dražeBtna gospodična s sinjavim pogledom je z drobnimi prstki zavila v moje »Nežne misli« polovico mrzle kranjske klobase. 1. JPrilopn »^65. ^tev. „Slr>ver»cn" dn^ L9. novembra 1P04- dar dokaj predrzno prošnjo, naj bi ma dal v najem gostilno pri »Jelenu« ali pa novo restavracijo, ki jo misli zidati blizu kolodvora. Zmore kaj takega le človek, kakor je Paar. Stdaj meče Slovence ven iz tovarniške kantine, ki jo ima v najemu, a to le te daj, kadar ga vsenemci a la Wolf M x gle dajo; po slovenskih gostilnah pa tabavlja in toži čez nemško svoje gospodarje. Slednjič pa gre mo!elo»at k Slovencu naj mu v najem gostilno. Dobro ve g. Fši očetje so sndeli pri polnih loncih, mi pa obiramo le kosti, odkar je ta prekli cani konsum. AU mora iti konsum, ali pa grem jaz!« Mjžiček se vro truli, da bi ■pravil konsum v blato. Sadaj sa je vršila temeljiti revizija, ki je pokazala, da če Be društvo dines razide, je preostanka nad 6 0 0 0 K. No, ali bo šel Anton, ali konaum ? Konsum sedaj še ne pojde, torej naj gre Aaton! S-ečno pot! kč Nove cerkvene orgije so dobili pri Novi titifti zraven R boice. Dolo je krasno, a tuji izvrstno. S tem je lepa božjepotna cerkev dobila nov kras, katerega smo prej pogrešali. Največ hvale za to delo gre ta-mošnjemu č. g. K 1 i n a r j u. Marija, katere oskrbnik ie, mu bodi plačnica! k£ Gorelo je pretekle dni v Hrovači pri R bnioi. Posrečilo pa se je ogenj omejiti samo na eno hišo. Požarne brambe lahko res izvrstno delajo, če imajo požrtvovalnega načelnik« in veliko vaj ! kč Moledujemo in moledujemo, pa le nič ni. Ktin^n bi se nas usmilil, da bi nam dal tistih 210 K, ko bi jih imel, Višni-kar jih pa le ntče dati. Morda jih pa nima, ali pa jih b^ treba ros glasneje zahtevati! kč Iz Drage ja odšel č. g Tomaž Za-bukove« na BIoho. Ker se je v Dragi trudil, da obdrži Slovenstvu veljavo, so ga v »Na rodu* napadli, da je držal z Nemci I To so hijene z grabljatnil Koroške novice. k Slovenska umetnost Naš rojak, kipar Alojzij Progar v Celovcu, je v svojem ateljeju razstavil dva umotvora, ki vzbujata občno pozornost. To sta speči in bdeči lev, izklesana iz poreškega mramorja. Izdelana sta ta dva leva po uzoru levov na grobu papeža Klemena XIII. v Petrovi cerkvi v Rimu in tudi v isti velikosti. Namenjena sta za mavzolej umrlega grofa Somsicha v Ki-vadaru pri Pečuhu na Ogrskem. k Ravne pri Rožeku — Svatba. V ponedeljek, dne 21. t. m. bode gdč. Mici D o b e r n i k, posestnikovo hčerjo v Dolin-čičah poročil g. Janez Fugger veleposestnik gostilničar in lesni trgovec na Ravnah. Gospod Fugger in njegovi sorodniki so direktni potemci v 16. stol. sloveče avgustan-ske (avgspurške) trgovske rodovine Fugger-jev, ki so tudi na Koroškem imeli mnogo posestev. Predniki ravnških Fuggerjev bili so plemenitaši prostaki (Gemein freu) ki so imeli nad okolico oblast „sodij" kmetskih ali „rihtarjev", in so bili od nekdaj najpre-možnejši kmetje v vsej okolici, daleč okrog. Tudi grofje Fugger priznavajo staro sorod-ništvo kmetov Fuggerjev in so, kakor je. rajni Tomaž Fugger, ženinov oče, rad pripovedoval, radi prihajali pred 40 in 50 leti na Ravne, tako dolgo, da so odnesli s seboj vse starine (kopja, orožje, sodijski meč, listine itd.) iz Fuggerjeve hiše. Od tedaj jih pa ni bilo več. Roški naš kmet v svojej da-leko znanej prijaznosti seveda ne more odreči, če mu kdo pravi, daj mi to in daj mi ono. Svatba ta bode jako zanimiva, ker take naš Rož že 50 let ni več videl Svatbe velikih kmetov se še sedaj navadno obhajajo s starimi običaji (poroka je v ponedeljek zjutraj, različne ceremonije pa trajajo navadno od nedelje odpoldne do srede opoldne: v nedeljo „vozijo čiste", in drže „šled-njo večerjo", v ponedeljek so dopoldne „svati", zvečer pa „Gohcejt"; v torek je dopoldne zopet maša, zvečer pa „fešta" ki traja noter do srede. Take so naše svatbe, ki pa vedno bolj pojemljejo, mali kmetje že večinoma opravijo vso slavnost v nedeljo v gostilni). Zanimiva bode ta svatba tudi radi tega, ker je mladi Fugger daleč znan kot narodnjak, katerega so tudi že dosti napadali naši nasprotniki. Nadejati se je tedaj tudi udeležbe društev in narodnjakov iz vse Koroške, pa tudi iz Kranjske in Primorske. Zapela se bode marsikatera lepa pesen na čast in zdravje domovini in nevesti in ženinu, ki je kot ud roškega pevskega društva »Rožice" sam znan kot izvrsten tenorist, katerega bi radi lahkote in milobe glasu lahko marsikak gledališčni pevec zavidal. Napitnic in govorov bode tudi nekaj, in opozarjamo narodne naše govornike na to, da tako dobro obiskanega „tabora" (tako mi Slovenci koroški imenujemo narodna zborovanja) da bi bilo toliko ljudstvo skupaj, že morda od Zarnikovih časov ni bilo več; ne zamudite torej vzbujati ljudstva, ko je za to dobra priložnost. Torej na noge narodnjaki in preiskovatelji narodnih običajev! Štajerske novice. š Pred mariborskimi porotniki bb je pričela včeraj obravnava proti delavcu Antonu M a j o o u , ki je umoril v mariborski okolici Antonijo Poreb. K obravnavi je povabljenih 49 pri*. š Obtožbe uboja je bil oproščen pred mariborakimi porotniki 20 let stari kočarjev sin Jožef Kranjc iz Sorj«ka, okraj Ptuj. Obsojen je bil te radi prestopka proti varnosti življenja na pet mesecev zapora. Državni zbor nadaljuje debato o KSrberjtvi vladni izjavi. — V včerajšnji seji so poslarci P f e i f e r , R o b i č s tovariši vložili nujne predloge za pomoč po uim»h poškodovanim. Včeraj je prvi govoril češki grof Sternberg, ki je dejal, da K o,-bor nima prav, da se avstrij skemu državljanu ne more obleči uniforme. On ve za primerno uniformo avstrijskemu državljanu — blač, ki so preklane od zadaj. (Veselost) Hibal je Nemce ter dejal, da so Nemci v Incmoatu ravnali le v silobranu. Ostro je kritiziral afero barona Wallburga in princezinje Lujize Koburške. Zahteval je par-iamentarično preiskovalno komisijo. Silno je opsoval domobranskega ministra. Po Per-ncrstoiferju, ki je dejal, da bo končni za ključek vseh »Los" klicev, klic „Proč od Avstrije", govoril je proti Korberju, dinastiji ter zaključil svej govor s klicem »Doli s Ko barjem!" Novi načelnik poljskega kluba grof Dzieduszycki je protestiral proti Pernerstoi ferjevemu govoru ter je gov oril za pravice Slovanov. Govorila sta še laški poslanec Mazorana za laško vseučilišSe v Trstu ter vsenemški poslanec Tochan, ki je dejal, da proti viharju, če vlada zopet odpre laško pravno fakulteto v Inomostu, tudi topovi ne bodo ničesar opravili. Danes državni zbor nadaljuje debato. Gosposka zbornica bo imela prvo sejo 7. decembra O položaju v državnem z bo r u se še poroča: Odsek nemška četvorice je včeraj radi dnevnega reda obravnaval s poljskim klubom in katoliškim nemškim oentrumom. Danes se dogovarja s Korberjem. Prihodnji teden stopi v dogovor z ostalimi strankami. »Tageapost« trdi, da bo »Slovanska zveza« nadaljevala o b -strukcijo proti K 5 r b e r j u. Za Jugoslovane se politični položaj ni nič pre-menil Jugoslovani bodo v d r u ž bi s Mladočehi nadaljevali o b-s t r u k c i j o , da bi zapostavili svoje nujne predloge, ni govora. Italijanski poslanci bi bili pripravljeni iti s Nemci, če jim ti dovolijo laško vseučilišče in — avtonomijo južne Tirolske. Češke frakoije in češko konservativno veleposestvo bo pritrdile vabilu mladočeškega kluba za skupno postopanje. Tozadevna Beja vseh čeških frakcij bo prihodnji teden. Starostna in invalidetetna preskrba delavcev. Ministrski predsednik KOrber je naznanil, da bo zbornici predložil zakonski načrt o starostni in invaliditetni preskrbi delavstva. Izpremcnjen bo tudi zakon o zavarovanju delavcev glede bolezni in nezgode. Novi zakon bo določil, da dobi delavec, ako doseže gotovo vrsto let, rento, a če postane vže prej za delo nezmožen, pa invalidno preskrbo. A Ktirber je tudi obenem naznanil da zbornica še ne bo takoj razpravljala o tej predlogi, marveč, da hoče vlada še »za-slišati« sedbo raznih korporacij in društev. Potemtakem stvar še ne bo tako hitro rešena. Zato je pa dolžnost delavcev, da nastopijo na vsakem shodu z« vpeljavo starostne oskrbe! Po inomoških izgredih. Občinski svet v Brucku je izrekel svoje ogorčenje zaradi dogodkov v Inomostu in pozval nemške stranke, naj z vso odločnostjo nastopijo proti trdovratni vladi. Italijanski dijaki na dunajskem vseučilišču se imeli predvčerajšnjim shod. Sklenili so spomenico na senat, v kateri zahtevajo varstva z ozirom na vedne nemške grožnje. Sklenili so tudi izreči zahvalo slovanskim dijakom, ker so ob inomoških do- godkih simpatizirali z Italijani. Dolžnost vseh nenemških dijakov je, da se združijo za skupno postopanje. Izvolili so dva pooblaščenca, ki . naj stopita v dogovor in zvezo z nenemškimi dijaki. Tudi vseučilišč-nikom v Italiji so izrekli zahvalo. Ogrski državni zbor zaključen. — Poslovnik poostren. Včeraj je imel ogrski državni zbor dve seji. Opozicija je poizkušala z obstrukcijo preprečiti Tiszov načrt. Javne seje so se menjale s tajnimi. Dasi je bil položaj zelo resen, ni manjkalo tudi smešnih prizorov. Poslanec Benedek je med govorom imel pred sabo buteljko šampanjca in je napival svojim znancem. Opozicija je izjavila po poslancu Mezossyju, da se ne bo pokorila nasilni izpreraembi poslovnika. A ko je trajala seja vže šest ur, je zbornica odobrila predlog poslanca Daniela ozačasni poostritvi poslovnika. Pred glasovanjem je imel še grof Apponyi oster govor proti Tiszi, a ta ni nič manj ostro odgovarjal. Rekel je: Obstrukcija mora biti preprečena. Tudi Deak je izhajal brez obstrukcije. Sedaj ni več čas, da bi čakali, izvršiti se morajo dejanja. Ko je Tisza nehal govoriti, je predsednik odredil glasovanje o Danielovem predlogu. Opozicija je hotela dejanski napasti predsednika, a desnica je s silo preprečila naklep opozicije. Vtem viharju je izjavil predsednik, da je sprejet poostreni novi poslovnik. Med velikanskim hrupom je naznanil ministrski predsednik, da je po kraljevem ukazu zasedanje zaključeno. Protižidovski izgredi na Ruskem. V Kovnu na Ruskem so židovski delavci, katerim se je pridružilo tudi nekaj zapeljanih ruskih delavcev dne 5. t. m. demonstrirali proti sedanii vojski in samo-držtvu A skupili so jo. Zbrali so se kmetje iz okolioe oboroženi s kosami in z gorja čami. Oplenili bo židovske hiše in trgovine ter pretepali židovske žene in otroke. Razmere v francoski armadi. PoBlinec Giuillot de Villeneuve je vložil pri velikem kanoelarju reda častne le gije pritožbo, da ae je več častnikov in generalov, ki so člani reda, udeležilo vohunstva v armadi. Bombni napad v Barceloni. Kakor smo že včeraj poročali med brzojavkami, sa je dne 18 t. m. v Barceloni iz vršil napad z bombo. Dve oaebi sta ob 6 zvečer prinesli vratarju občinske hiše spraviti neki jerbas, o katerem sta trdili, A% sta ga našli. V jerbasu je bila bomba. Vratar je zapazi), da se iz jerbaaa kadi in ga je zato vrgel proč, a pri tem je bomba eksplodirala. Eksj)lozija je povzročila znatno škodo. Ranjenih ie biio 21 oseb, izmed katerih jedo bilo 10 težke poškodbe. Nemški cesar proti trpinčenju vojaških novincev. Nemški ceaar Viljem je bil te dni navzoč pri prisegi vojaških novincev. Po dokončani slovesnosti je cesar nagovoril polkovnike in zahteval, da morajo prenehati stare pritožbe o trpinčenju vojaških novincev. Le oni vojaški novinec, s katerim se lepo ravna, bo zvesto in z veseljem izpolnjeval svoje dolžnosti. Cesar je končal z željo, naj bi vojaki izpolnjevali svoje verske dolžnosti. Combes zagovornik vohunov. V francoski zbornici je zahteval poslanec Bacost pojasnila o mirovnem sodniku Ber-nadinu, ki je ovajal katoliške častnike loži. Combes je pa odgovoril: »Nikar ae mislite, da bomo izročili republikanske uradnike va šemu maščevanju. Nučemo izgubiti aadov našega petletnega dela«. Končno je zahteval, naj se interpelacija zapostavi za druge inter pelacije. Combov predlog je obveljal z 296 glasovi proti 267. Slovanske vzporednice v Šleziji. Listi trdijo, da bo vlada koncem letošnjega šolskega leta zatvorila slovanske vzporednice na učiteljiščih v Šleziji. Slovani zahtevajo ustanovitev samostojnih učiteljišč v Opavi in Tešinu. Nemci pa še ne vejo, kaj bi zahtevali. Poslanci so se ^posvetovali glede slovanskih vzporednic v Šleziji. Italijanske volitve. Iz Vidma. Dne 13. t. m. so se vršile ožje volitve za državni zbor. Radikalci in demokratje so bili zopet hudo poraženi malo da ne povsod. Delovanje in pripravljenje je bile pred vo-litvijo velikansko, nezaslišano. Skrajni elementi so bili sila impertinentni. V zadnjem hipu, videč da se Stvar slabo obrača, so prišli na pozorišče povsod, kjer je bilo treba, tudi katoličani ter so odločilne pomagali zmernejšim kandidatom (liberalnim konservativcem) do zmage. Udeležba velilcev je bila mnogo večja kot pri prvih volitvah. V Vidmu je vkljub velikanskemu naporu in nasilju propal mnogoletni radikalni poslanec Girardini, vsled česar so nastali veliki ne- redi in demonstracije po mestu proti zmerni stranki in proti duhovnikom. Samo pozno v noč s pomočjo vojakov se je napravil začasni red. Danes pa (14) je še hujše, ker demokratje so napovedali in prisilili splošno stavko. Vse vre po ulicah. Vsa policija, izdatno pomnožena, in vsa lokalna infanterija je na nogah; konjištvo pe se drvi po mestu za demonstranti. Tovarne, prodajalnice in javni prostori so zaprti. Število aretiranih je veliko; energično postopanje lokalnih državnih avtoritet je vse hvale vredno. Nered bo kmalu pri kraju. — Tudi drugod po Italiji se naznanjajo hude demonstracije in napadi. Nastop katoliških volivcev je vzbudil mnogo odobravanja in hvale pri liberalnih konservativcih. Mnogo duhovnikov se je udeležilo volitev, dasi so jih ponekod hudo napadli in natepli. Radikalci in demokratje se čutijo v navzočnosti novih, latentnih, zdravih moči, ki so doslej mirovale in se niso zdaj v celoti genile. To jih silno bega in draži. Sicer pa so že itak mnogo privržencev izgubili po lastni. krivdi, namreč po zadnji nesrečno zasnovani splošni stavki, vsled katere je delavstvo mnogo škode trpelo in preveč jasno videlo skrajni nered in grozovita nasilstva, katera so provzročili tu in tam organizatorji stavke. Lahko se reče, da se je radikalna demokracija sama porazila. Zdaj pa bomo videli kako bo delovala nova zbornica! Katoličani sicer nič posebnega ne pričakujejo; samo da re bo hujše ket je bilo. Zmerni liberalni elementi pa sedaj znajo, da sami nič ne morejo proti nasprotnikom, in da je vendar treba računati s katoliki. Nove ladje za severno ameriško vojno mornarico. Uprava vojne mornarice bo od prihodnjega kongresa zahtevala pooblaščenje, da sme zgraditi tri nove oklopnice, pet križark, šest uničevalk torpedov, šest torpedovk in dve ladji za premog. Stroški so preraču-njeni na 41,300.000 dolarjev (= 206 in pol mil kron.) Roosevelt proti trustom. „New-York Globe" poroča, da namerava predsednik Roosevelt nastopiti proti trustom. Pred vsem hoče nastopiti proti trustu mesarjev. Mogoče, da bo sedaj, ko ne potrebuje od trustvov več denarja za volitve, nastopil proti njim, a najbrže poročilo ni resnično. Kralj Peter in Hrvatje. Te dni je sprejel srbski kralj Peter nekega mladega Hrvata. Sprejel ga je s poljubom ter vprašal, če so bili Hrvatje zadovoljni, ko so obiskali Belgrad. Hrvatu je pokazal slike hrvaških umetnikov, katere je kupil na umetniški razstavi v Belgradu in končno rekel: „Sadaj malo delam tudi jem in pijem zmerno Če bi bilo po mojem, bi živel rad toliko časa, da bomo Srbi in Hrvatje saj moralno združeni«. Iz hrvatskega sabora. k Z a g r e b a , 12. nov. Današnja seja je bila precei živahna. Predložen je bil proračun za 1. 1905. Veri-flkacijski odbor je predložil, da se sprejme odstop poslanca grofa Bombellesa in da se razpiše nova volitev za okraj Biškupec. To vladi morda ni po volji, toda sabor ni mogel ravnati očitno proti svojemu poslovniku. Potem se je bral ugovor maiironskih uradnikov proti volitvi poslanca Šafila, češ, da volitev ni bila svobodna. Kdo more vendar verovati v terorizem opozioije, ko politične oblasti z vsemi silami zatro vsak opozici-onalni pokret Vsa stvar je izročena imunitetnemu odboru, da presoja o tej volitvi, dočim je izvolitev poslanca Kttrsahnsrja potrdila, dasi je proti njegovi volitvi predložen temeljit ugovor. Toda dr. Ka-schner je mažaronski poalaneo — in pokršen iid — pa je mažaronska večina potrdila volitev. Pri tej priložnosti se je zavsel dr. Derenčin za čiBte volitve ter jasno dokazal, da so se godile velike nepostavncs.i pri tej volitvi od strani političnih oblasti. Priložil je pisane doksze o takih nepostavnostih Ako sabor odobri take nepo8tavno8t,i potem je dokazal, da mu ni bilo do čistih volitev, in potem se more tudi reči, da na Hrvatskem ne voli narod, marveč da vlada imenuie poslance. Ta temeljiti govor ni n ti najmanje vplival na mažaronsko večino, ki se je govorniku v lice smejala. Taka je mažaronska večina hrvatskega sabora. Se več. Isti poslanec dr. Ktirsshner se je izjavil v saboru, da je bil poprej Starčevičanec, ali da je narodna politika, kakršno zastopa opozicija, za hrvatski narod škodljiva, pa je zato prestopil k mažaronski stranki. Toda zopet uskok, kakršnih je polna mažaronska stranka. V tej seji se je Bprejel tudi Vrban^v predlog o izpro-membi šolske postave in bil izročen šolat emu odboru. Mi ne verujemo, da bi današnja saborska večina hotela Bprejeti predloženo zakonsko osnovo, ksr bode proti njej gotovo današnja vlada, ki je tako na- klcnjena mažarizaciji. Stvar sama pa jt za hrvatsko narodio atvar kako važna, da bi ao I bil moral ta predle g staviti kot nujni predlog, ker je atvar zares nujna. Upamo, da bodo opoaioicnalni poslanci prigodom rai-prave o tem predmetu dr kazali z uradnimi statiatičnimi podatki neosnovanoet zadnjih banovth trditev, ki ao pobudile v hrvatskem narodu največe nezadovol stvo, ker niso resnične. Hrvatski poslanci bi se bili morali precej proti taj izjavi vzdigniti ter ne dopu stiti, da širijo po raznih tu ih koreepon-denčnih uradih kriva poročila o naših od nošajih. Ta kriva poročila so seveda širili tudi domači uradni I sti. Napovedan je II? vate m hud boj, a če ne ne bodo složno m odločno branili, čaka jih žalostna usoda. Rusko -japonska vojska. Boj na Port Artur. Londonska poročila, ki so pa, kakor znano, jako nezanesljiva, trdijo, da Stesel-jeva poročila glede trdnjave, niso ugodna. Odpornost trdnjave je prišla do svoje meje. Posadka dela smodnik sama z jako primitivnimi sredstvi. Porcije vojakov so zmanjšane na polovico, porcije civilistov pa celo na tretjino. Od početka obleganja je umrlo 30.000 vojakov in 10.000 civilistov. Steselj pričakuje sedaj od carja navodila, kaj naj stori. Iz Čifua poročajo, da so razne važne pozicije okoli Port Arturja vzete. Trdnjava se mora udati, (?) ako tekom 20 dni ne pride pomoč Vsi ruski vjetniki poročajo o veliki lakoti. Baje so poveljniki v trdnjavi različnega mnenja o nadaljevanju brambe. To se torej ujema z mnenjem, da je „Raz-toropni" prinesel vprašanja, ki so se poslala carju v odločitev. Ameriški glavni konzul v Čifu poroča, da je situacija Port Arturja kritična. Zunanje utrdbe so baje že padle. Iz Tokia se to ne potrjuje; pač pa je razširjena v Peterburgu govorica, da bo dobil general Steselj povelje, naj zapusti Port Artur, ter se umakne na Ljaotešan. Iz Peterburga poročajo v Rim, da je sklenil 17. t. m. vojni svet pod predsedstvom carjevim, ob navzočnosti Aleksejeva, velikih knezov, vodilnih generalov in admiralov po natančnem proučevanju Steseljevih brzojavk, zapovedati Ste-selju, naj se umakne na Ljaotešan, ko je uničil vse utrdbe, ladjedelnice, skladišča in ladje v luki. Kaj je menil ameriški konzul pod besedo „zunanje utrdbe", ni jasno, ker prave zunanje utrdbe so padle že zdavnaj. „Daily Telegraph" meni, da so to Erlunšan in druge velike utrdbe na severni strani. Ii Mukdena pervčajo, kakor poroča pe-terburška brzojavka: Iz Tjencina sem dešli tujec je pravil v glavnem stanu, da je blokada Port Arturja zelo pojenjala. K tajski džunke jo lahko prodirajo, ter vozijo v trdnjavo živilo, premog in strelivo. Ši pred kratkim ni hotel noben kitajski ribič riski-rati svojega življenja niti za najvišjo svoto; danes se pa sami ponujajo. Vzrok je, ker je mnogo japonskih ladij odšlo v domače, japonske ladjedelnice, kjer bodo popravili vse poškodbe, predno pride baltiško brodovje. Brodovje torpedovk ter nekaj najhitrejših križaric pa je dobilo neko tajno povelje. Vzelo je na krov veliko množino premoga ter odplulo, kakor se govori, baltiškemu brodovju nasproti, da v Rlečem morju poizkusi napad. Splošno se sodi, da bodo Japonci poizkušdi na razne načine ustaviti brodovje Roždestvenskega ali ga poškodovati. I »Standard« poroča iz Tjencina: Port Artur so 12. t. m. močno obstreljevali. Vršili so se hudi boji, v katerih so Japonoi s težkimi izgubami počasi prodirali. Reuterjev urad poroča iz Čfua: Pilot ruskega rušilca »Raztoropnega« je pravil, da se vrše v Port Arturju od 26. okt. vsiko noč boji. Vsi parniki vzhodno - kitajske črte so bih potopljeni, razun enega, ki je plul na Japonsko. Star Kitajec, ki je dajal Japonctm signale z žepnim robcem, je bil obešen. Japonci prizanačajo bolniškim ladjam. »Daily Telegraph« poroča iz Čifua od 17. t m.: Oddelki po 50 mož delajo ponoči iz trdnjave izpade ter mečejo fošne grana te v jarke Japoncev. Izgube Rusov znašajo vsak dan po vprečno 70 mož; japonBke izgube ao večje. Utrdbe Rusov pred Port Arturjem danes niso nič več iste ko pred 6 meseci. Vaa njih uredba je Japoncem neznana. Ruske ladje niso tako poškodovane, kakor se misli. Rusi so pokrili svoje ladje s prstjo in peskom. Japonski topovi so obrabljeni ter ne streljajo več tako gotovo ko prej. Oblegancev je v Port Arturju 40 000 oseb. Ganeval Steselj ima vse sposobne može na svojih mestih. Organizacija brambe proti vsem japonskim napadom je tako popolna, da so Japonci že utrujeni. B;zojavka generala Nogija poroča, da so Japonci razdrli še en ruski arzenal ter skladišče v Poit Arturju. Japonci so našli, kje leži arzenal namerili tja svoj ogenj ter ga razdejali z 200 granatami. Jjponci so razširili svoje rove ter j h porabili ^a približevanje topov. Rusi nadaljujejo pogumne izpada proti rovom ter rabijo pri tem ročne granate. Nova bitka se bliža ? Dopisnik Reuterjevega urada pri ruski zahodni armadi poroča dne 17. t. m. preko Mukdena: Že štiri dni ni streljalo niti topništvo niti pehota. Japonci se koncentrirajo pred levim krilom ruske desne armade in pred centrom. Rusi so zelo utrdili svoje postojanke. — Reuterjev dopisnik pri vzhod/ii armadi pa poroča, da se je admiral Skrydlov vrnil v Vladivostok ter da namerava Kuropatkin obiskati Vladivostok, ako bo položaj ostal en čas miren. Hud mraz zadnjih treh dni je prisilil čete, da so se umaknile v podzemeljske jame, vsled česar je streljanje prenehalo. Nemožnost, zakopavati se v zamrznjena tla, onemogočuje delavnost obeh armad. Reke so zamrinjene. Japonci prihajajo neoboroženi k Šahu po vodo. Rusi pri tem ne streljajo na nje. Na rojstni dan cesarice-vdove je bil Mukden razsvetljen. V Konfucijevem svetišču se je vršil slavnostni obed, katerega sta se med drugimi udeležila tudi Kuropatkin in pa tatarski general. Kuropatkin je dobil močna ojašenja d tsžk mi topovi iz Hirbinj. Japonci so se Šahu nenadoma približali ter s e n s h a j a j o sedaj 19 km od Mukdena. To znači, da napada Kuroki na vzhodu. Sahirov poroča dne 28 t m.: V noči od 18 so Japonci pričeli z cfanz.vo proti postojankam na Putilovem hribu, a so bili odbiti. Japonci koncentrirajo pri Jantaju veliko število čet. Ondi gredo tudi čete iz N;uč vana. G »ako topništvo je pomnoženo. Japonci delajo jarke in okope v bližini Rusov. V teh pozicijah nameravajo najbrže ostati dolgo, ker so premestili svoja skladišča iz L:aoiana v Jant*i. Japonske izgube znašajo od 9 ckt. 15 000 mrtrih in 10000 ranjenih. General Grlppenberg je odpotoval 17. t. m. zvečer s svojim štabom na bejišče. Ispad pertartnrskega brodovja. „Lokalanzeiger" poroča iz Tokia dne 17. t. m., da je cele rusko portartursko brodovje med sneženim viharjem poizkušalo iz-padizluke, a je bilo prisiljeno, se vrniti. Rnsl potopili japonsko ladjo. Reuterjev urad poroča is Čfaa: »Novi Kraj« poroča, da so Rusi uničili laponskega rušilca torpedovk. Podčastnik D mitrov je odplul b šestimi prostovoljci na krovu malega parnika, ki je imel seboj tudi torpede, proti japonskim torpedovkam in rušileem torpedovk, ki so v Golobjem zalivu pobirali mine. Doe 3 nov. je iivršil v varstvu teme svoj načrt ter potopil enega japonskega rušilca s torpedom. Dimitrov se je vrnil z moštvom v Port Artur. Japonci so mislili, da je rušilec zadel na mino. »Rastoropnij". Japonci so Bilno nevoljni vsled presenečenja, ki jim ga je pripravil poveljnik »Rjztoropnega« s tem, da je vrgel svojo ladjo v zrak. Is previdnosti je zavzela kitajska križarioa »Htjun« tako atslišča, da zamore pomagati ruskemu konzulatu (?!) Japonci obdolžujejo Kitajce, da ao sokrivi z Rusi in iaponski konzul je odleč no zahteval, da is ladje rešeno rusko orožje izroši Ki tajski. Pomorski urad v Tokiu je dobil poročilo o dogodkih v Cilj. Uradni japonski krogi se nič več ne pomišljajo, rabiti luke, ker jim vsled ravnanja Rusov ni več treba respektirati nevtralnosti luke. Japonska sadrega. Ako je res, da ae dandanes vodijo vojske v prvi vrsti med finančnimi ministri, potem je Japonska že tepena. Kajti papirnati ruski rubelj stoji al pari, papirnati japonski jen (približno enak rublju) pa je padel na 62 6 odstotkov svoje vrolnosti. To je gotovo gospodarski poraz, kateri se ne d& prikrivati in katerega posledice morajo biti občutne. Poloiaj v Mandžuriji. Ruski polkovnik Madritov trdi, da se nahajajo v japonski vojski kitajski dobro-voljci, ki so razdeljeni v razne oddelke, ka terim zapovedujejo japonski častniki. Teh dobrovoljcev je bilo kakih 3000 mož; od teh pa jih je Že mnogo pobegnilo ali pa se pokončalo. Ta ruski polkovnik jo popolnoma prepričan, da Japonoi za hrbtom niso zava rovani. V Fenvančenu atoji 5000 japonskih vojakov, pri Hajčenu 1500, v Dačičao pa samo 2000 mož. Praska »Politik" pripominja: Kuropat kin je dosegel, kar je hotel, ko je pred tedni napovedal in nastopi ofenzivo: priai liti Ojamo, da je spravil v fronto vso, kar leze in gre. Kakor znano iz došlih poročil, ao ruaki ohotniki na konjih japonski vojski 20 za petami. Koliko jo stala bitka pri Ljaojana ? Adgleški vojašfci liat računa takole: Nasproti si je stalo 125.000 Rusov in 150.000 Japoncev, č« odštejemo reserve. snooo reči, da je po 60000 Rusov in 80000 J »poncev Btalo skozi 60 ur v boju. T< so rabili 1200 patron na moža, to je 1 600.000 ki pred stavljajo vrednost 8,000.000 kron. 300 topn», ki so streljali v bitki, je izstrelilo 4 500.000 granat, ki stanejo povprek po 8 K. To je skupaj 36 000 000 K Pri tem pa ni raču nano izrabljanje topov, ki morajo po dveh ali treh takih bitkah poa»ati nerabni. po svetu. Z 90 leti nove sobe je dobila, kot poroča »Zahnaerztlicbe R-aodschau" neka starka v A oenrade, Sjhle»w g Holstein. — Zraetla ata ženki dva sprednja zoba, s katerima oeduj čvrsto žveči. Goljuf kot ženska. Italijanska policija je prijela v Genovi nekega sleparja, ki se je izdajal za žensko. Njegovo pravo ime je Renato Rivolta, star je 25 let ter rojen v Benetkah. Prepotoval je celo Italijo sleparil hotelirje, trgovce ter kradel. Tudi pariško in bruseljsko sodišče ga zasleduje. Pogostokrat se je preoblekel kot ženska, nosil najbogatejše obleke ter najkrasnejše okrasje. Pred dvema letoma se je neki častnik grozno zaljubil vanj, ker ga je smatral za visoko damo; kajti slepar Rivolta je znal tako eponašati ženske v glasu, boji in ko-keteriji, da bi se bil vsakdo zmotil. Izdajal se je za neko grofico Nerri ,ter doživel naj-nenavadnejše stvari. Znal je zvediti vse, ki se se mu vjeli v mreže. Posojila aa mrtve V neki posojilne1. na Obranem so odkrili velika ponever-jenja. Poneverjal je posojilnišii uslužbenec Kalman Nagy, ki je jemal poaojila za osebe, ki spe že več ko 10 let v erobu Mornarična — konjiča- Is Washing tona. O.io, kar je bilo doaedaj smešno in nemogoča, postalo je pri nas dojet ro. Knjiga neomejenih mogočnosti je poatala zopet bolj polna, kajti dobili aino — mornarsko konjico. Oddelek vojne mornarica je odredil, da morajo naši mornarji v Mare Island Navy yirdu, kadar gredo na stražo in na inšpek cijo, jezditi. »Our B ys in Blue" s« naravno norčujejo iz svojih tovarišav na konjih. Naravno, — mornarica na konjih. Za kasen je moral — kaditi It Siouxt City, I*., v Ameriki poroča)o: Šolski ravnateli Tnomaa je v velik'b stiskah, kajti stariši 12ietnega Artbur Love Mooreja so vložili proti njemu kazensko tožbo. S)lski ravnatelj je namreč imenovanega dečka prisilil pokaditi v njeorovej prisotnosti v razredu niš manj kot — 20 cigaret Kaditi je moral jedno za drugo, ne da bi emel pri lem plju -vati. Deček je postal pri tem tako alab, da so ga smrtnobolnega prinesli domov. Ravna telj je dečka kaznoval, ker je na ulioi kadil cigarete. Deček je še vedno bolan. Prebivalci so zelo ogorčeni proti takem ravnanju z dečkom. V drugič so u51 govoriti. Do vrha dorasel mož z vsemi telesnimi in duševnimi močmi, popolnoma zdrav, ki ae pa sedaj še le nči govoriti, je Harry J. Saott v Goahenu, N. Y. v Ameriki. Nedavno, ko je poizkušal nov kemični stroi, je ta eksplodiral in Scottu je pri tem počila lobanja. Mesec dnij je ob mahoval med življenjem in smrtjo, a sedaj je zopet popolnoma ozdravljen, samo izgubil je Bposobnost govora. Sedaj ae uči govoriti istotako, kot se uči kak otrok. — Kitajsko cesarico nameravajo prepoditi. P o r 11 a n d , Ore. Tukajšnji čaBopiai poročajo, da žive v vseh mestih ob Pacifiku člani kitajske zarote, katere namen je, uprizoriti revolucijo proti kitajski česa-rioi. Vstaja se ima pričeti po volom praznikov kitajskega novega leta v februarju. Organizacija je svojim članom ukazala, da si morajo porezati kite, katere značijo, da so ae vsi Kitajci podvrgli dinastiji Mandžu. Zarotniki nameravajo proglasiti cesarjem mladega cesarja Young Susya, katerega je, ka -kor znano, cesarica odstavila. Socialne stvari. soc. Katoliška ženska svesa na Nemškem katera je bila pred kratkim ustanovljena, šteje že 1478 članic. V to zvezo so doslej vstopila razna društva gosj <1, delavk, trgovskih pomočnic itd. Katol. ženska zveza snuje podružnice po vseh večjih me atih. Z» zimo bo pripravljajo socialni kurzi, na katerih se bo razpravljalo o vseh socialnih vprašanjih, ki zanimajo ženske. soc Agltaolja aa kršč. strokovno organizacijo na Nemškem se jako širi. Nedavne je bil v Vratislavi shod, na kate rem je poročal glavni tajnik kršč. strokovnih druStav na NemSkem, Stegorwald, iz Kolina. V Šleziji vrlo napreduje kršč. strok, organizacija. Na nekem posvetovanju je bilo zastopanih 25 kršč. strok podružnic V Mona-kovem je nedavno delavski tajnik Fischer priporočal mednarodno zvezo kršč. strokovnih organizacij. Književnost in umetnost. * „Krniok IJubitelej rnsskago ja-»yka", je otvoril na novo redni kurz novejše ruske in slovanake književnosti na Dunaju. Predaval je 6. nov. D. N. Vprgun : U/od v novejšo rusko literaturo; 13. nov. pa privatni docent Z^bolotski: O ruski meščanski poeziji — Nakrasov, Plefičejev. Naslednja predavanja bodo: 20. nov.V.N. Vergun: Turgenjev kot pričetnik evrop. realizma; 27. novemra D. N. Vergun : Do stole vskij kot osnovatelj psihološkega romana; 4. decembra Z. P. Glibovicki: Vpliv novejših ruskih pisateljev na najnovejšo poljsko literaturo ; 11. decembra A. M. K»r ikašovič: O vplivu ruske literature na srbsko, in o Li-zaru Lazareviču. Nadaljne lekcije po Božiču sa posebej naznanijo. Dnevne novice« V L j u b I j a n i, 19. novembra. Zadnja seja trg. ln obrt. abor-nloe je pokazala v prvi vrsti zavednost nekaterih malih obrtnikov. Milo je v naši trg. in obrt. zbornici malih obrtnikov, a Se ti as vsi ne zavedajo, kadar sa gre za njihove toristi. Kakor znano, so pri K roga rjavem »edlogu, naj se od 23 000 kron, katere je morala plačati južna žd«z«ic» za zaostale zbornično prispevke, d& 5000 K za obrtno razstavo in 5000 K za o b 1 i g a t o -rično mojatersko bolniško ) I a g a j n o , glasovali gg. Za a I en, 8 c h r e y, Vidmar in seveda tudi od sedaj obstoječe mojsterake bolniška blagajne načelnik Kraigher proti temu predloga, akoravno imajo vedno polna uita, da je treba v prvi vrsti malemu obrtniku pomagati. Kaj tacega se more samo v Ljubljani pripetit*, kajti v drugih abornicah bi ne bili taki »svetniki« kakor so zgoraj imenovani niti 24 ur brez nezaupnice. A kaj hočemo, .disciplina" jih veže! Rije pozabijo Baba in svojega bližnjega, aamo da ustrežejo možu, ki jih opazuje z bistrim očesom. In ako bs opazuje, kako pokorno in mehanično vzdi-gujejo roke, se nam zdi prav, da te gospode pelje prihodnjič pred tednik trgovske zbornice v Gradašco in jim nakaža mrzle polive. Prememba vollvnega reda v trg. ln obrtni abornlol. »Slov. Narod« v 263. številki omenja, da je bil aprejet »hvalevredni predlog napredne večine", da bs osnuje posebna kategorija in da bo a tem ustreženo želji malih obrtnikov, ker bodo v bodoča volili ti mali obrtniki cele štiri avoje zastopnike. No sedaj bo rešena mala obrt, seveda od istega dne, ko bodo prvič mali obrtniki volili svoje štiri zastopnike v trg. in obrt. zbornico! .Slov. Narod* ao zaganja v »klerikalno žlobudro«, ki sliši na ime K r e-g a r, zato ker je ta iahl,eval naj ima volilni red demokratičen snačaj. No, gospoJje, to še zdavnej vemo, da Bte že zdavnaj pozabili vse, kar po demokratičnem diši. Bolj odkrito povedal je Pirček iz Kraaja, ko ga je »klerikalna žlabudra« vprašala, kako mislijo volilni red premeniti. Odrezal sa je: »Kakor nam paše«. Torej to je tisto načelo, po katerem dela »narodnonapredna* stranka. Da ji le .paše«, pa je dobro in akoravno potem tudi sto in sto malih obrtnikov prepada. Gospodom je gotovo taBno postalo, kajti vidijo, da tudi obrtniki ne marajo tistih, ki na Bbodih grmijo, če pa je v koki višji korporaciji kaka valna zadera zadevajoča aa mala obrtnije na dnevnem redu, grejo pa raje na lov. Da bo naši liberalci kakor sploh liberalci celega sveta pokorni Bluge zlatega teleta, je predobro snano. Vlečejo z velikimi kapitalisti, kar se tudi v naši trg. in obrt. zbornici jasno vidi. Gospodje imajo vedno na jeziku izgovor: »Zi to več davka plačajo". Seveda tega ne premislijo, da ako več davka plačajo, imajo tudi večje dohodke, torej so bolj brea skrbi za svoj obstanek, nego manjši, ki živi takorekoč iz rok v usta. Kaj n. pr. je treba pri naB še več storiti za veliko industrijo, kakor se je storilo in kar gospodje industrijalci sami store ? Ti so v Avstriji izvrstno organizirani v svoji industrijski zvezi in pri vsaki priliki sa pokažejo solidarne. Sadaj imajo že skoraj po vseh kzo ■ novinah svoje p odružnice. K > bi bili mali obrtniki tako pametni in bi isti storili, Dalje y prilogi II, XX Pr^OMrn 365 H'ev. ^Hiove^^^- 19. novembra JK potem no bi Bedeli v trg. in obrt. zbornici gg. veliki podjetniki Zupančič, Majdič Vinko i. t. d izvoljeni od malib obrtnikov, ki pa ne plačajo pet ali trideBet kron davka od svojega pcdjetja, marveč na stotine. — Volilo se bo tore) vpribodaje tako le : veliki industrijalci 2 nstopnika, srednji obrtniki 6 zastopnikov in mali obrtniki, ki plačujejo najmanj 5 kron davka, pa 4 zastopnike. Sph h smo pa radovedni, kake mole bo ramo nerodno napredna stranka kandidirala v skupini, ki plača najmanj 5 kroti. Ali bi ne bilo mogoče kandidirati v tej skupini velikih podjetnikov: Zupančič, M a j -dič,Rakovec in Lenarčič? Gotovo bi bili to najprikladnejši zastopniki malih obrm.kor, ki plačajo najmanj 5 kron davka. Vendar upajmo, da se mali in ered nji obrtniki de v pravem Času prebudč in potisnejo veiike poljet sike tje, k* mor spadajo zraven pa tudi list »b I o v. M a r o d«, ki hoče delati reklamo za libor&lae, češ, da je »napredna« večina napravila velikanski črni s tem, da je dala malim obrtnikom pravico, da smejo ctle štiri zastopnike voliti v abornico, katera so imenuje trgovska in — obrtna ! »Slovenska ljndska stranka." O tem piše celjska »Domovina": Katoliška narodna stranka na Kranjskem je izdala poziv, naj se razmišlja, kako se osnuj velika slovenska ljudska stranka. Povabila je rodoljube, naj razmišljajo o stvari in povedo svojo sodbo o tem predlogu. »Slovenec" je otvoril javno enketo o tem perečem vprašanju, katero je ravno zdaj bolj kot kdaj prej potrebno, da se stvarno m brez strasti razpravlja. Slovenski narod stoji brez dvoma v dobi, ko mora zbrati vse svoje sile, da si zagotovi obstanek in bodočnost. Žalostna dejstva, ki se pojavljajo zadnji čas v našem narodnem življenju, morajo zbuditi vsakega rodoljuba k premišljevanju. »Domovina" nato ponatiskuje nekaj izjav iz naše enkete. — Dobili smo te dni še mnogo izjav, katerih eno priobčujemo danes na uvodnem mestu. Ostale pridejo se na vrsto. Češki trgovski tok proti Jugu. „Vidensliy Merkurr" prinaša s Kranjskega •vodni Članek, v katerem vabi mlade češke trgovce, naj be naselijo med ciiovenci. Dopisnik dokazuje, da Slovenci vsled pomanjkanja trgovskih šol ne morejo doseči dovolj trgovske izobrazbe in se posvečujejo bolj drugim Študijam, dasi je pričakovati, da se trgovina zelo povidigne. Nasproti je pa na Coškem preveč mladih trgovskih sil, ki ne morejo najti več mesta. Zato vabi »Vid. Merkur« češke trgovce, naj se spuste doli na jug in zasedejo trgovska meata. List pravi: Zgodi se mnogokrat, da Slovana v slovanskem svetu ne sprejmejo tako, kakor bi pričakovali, ali to nas ne sme OBtrašiti v boju za zboljšanje našega stanu. Mi moramo bvoio slovanske brate s svojo vztrajnostjo k temu privesti, da bo bodo bolj držali vzajemno sJovanske trgovine in se esiarcipirali od tujih tovarn, trgovcev in pesredovalcev. To bodi vodilo češkemu trgovskemu naraščaju Lovska fantazija dr. Tavčarjeva vidi čudne stvari. Glede od njegovega sina ob 8treljenega in včeraj umrlega Resmana z Jesenic piše o nos, da se »Slovenec* »sale tava v tragični dogodek«, da »vpije in piše in bljuje okoli sebe«, in da se »sčasoma ta dogodljaj izpremsni v katoliških možganih v največje politično zločiustvo, katero je dr. Tavčar zakrivil po svojem sinu«. Vsakdo, ki jo »Slovenca« čital, mora vedeti, da to ni res. To je dr. Tavčarjev politični »JSger lateiu«' Poročati moramo vendar, če kdo koga obitreli, saj to je naša časnikarska dolžnost Koliko manj važnih Btvari poročamo vsak dan! Ca je pa »Narod® moral dogodek zamolčsti, nam le kaže, da to ni »Slovenski Narod«, ampak »Tavčarjev Na rod«, glasilo ene sume osebe, vezano, od visno popolnoma od samovolje enega človek«, katerega glavni namen ni časnikarsko poročanje, ampak le služba osebnim aspira-sijam enega človeka. Če ima »Narcd" za tvornico na ustih v takem nepolitičnem vpra fianju, kako je vezan šelo v politik-! Dr Tavčar sa jezr, kor smo svetovali, naj peči. Pogorelo je trem gospodarjem osem poslopij z vsemi pridelki. Rešili so samo obleko in živino. Zažgali sn otroci Gasilno društvo iz Mirnepeči je s svojo novo, izvrstno brizgalnico zabranilo, da se ni ogen ra?!S'ril na ostalo vas. Veliko rasprotnikov je i tnalo g si no druStvo, ko sa ja usuao vtlo pred dvemt leti. Sidaj so pa sposnali vsi, kak1 korist 10 je t<>bo društvo. — Mraz Tudi po Dolenjskem je zvečer 16. nov. sneg pobeM seuiljo. Ponoči so tla kar zamrznjena. Cjz dan sa r.a solnčnih krajih ot»i«. — Predavanje bo jutri v Med vodah. Izpred sodišča. Katehet pred sodiščem. Dne 16. novembra jt stal pred sodiščem tukaitinii g. k*tehat. V'*rvni, je poklical k sebi v sobo mstsr onega mladoletnega dekleta, ter ji povedal, kaj govore ljudje o hčeri in kaj govore učenke o dekletu. Rekel je, da naj se opraviči in dokaže hčerino nedolžnost Mati pa vse to doma pove hčeri. Hči si vzam* dr. Trillerja in toži g. katehetn. Obravnava je bila 16. t. mes. Sa pred obravnavo pa se javno izrazil sodnik Rešek: „Gosp. katehet, za vas pa stvar *eio slabo stoji", Priče proti g. katehetu ao bile: mati in hči in neko drugo dekle, ki je prešlo k g. katshetu ualašč zato, da bi ga v besedi vjelo. Seseda je gesp. katehet to nastavljeno past spoznal in se ni vjel. Tudi g. župnik Šinkovec, kaplan Zaplotnik in g. špintual Nidrsh naj bi bile priče proti g. katehetu. Vendar so ti opiraje se na § 151. pravdnega reda odklonili «sako pričavanje. Materi je bila dana prisega. Izjavila je, da g kvtehet ni ničesar v sobi nji govoril o šolskih ctrocih. Tožnica je tudi prisegla, da ji je neki gespod pravil o njenem stanu. Dotična oseba pa se ni zaslišala. hmed 10 sebi v aagovor od sodnije povabljenih oseb je sodnik dopustil le dve: Homanovo hčerko, ki je stara 10 let, in ki je pravila g. katehetu o vsem tem. V za četku je ilobro goverila. Ko pa |e začel g. adjunkt in petem še zagovornik (dr. Novak) nad njo kričati, se je dekle začelo jokati in postalo vse zmešano. Toliko časa so jo iz praševal), da so »vedli, kar so hoteli. Druga priča (za kar g. katehet ni vedel) je bila sama tožena ; in le to je odbral izmed drugih devetih. Ta je dobila ie eno glavno vprašanje, ki ga je zanikala. Prisega be ji ni dopustila. Konec: Gospod katehet je bil obsojen (100 kron). — Razlog: Da se nima nič vmešavati v to, kako drugi živč; da ni prav, ker je mater k sebi poklical in ne hčere same, ter nji javno mnenje o hčeri povedal; da ker ne spada med farno duhovščino, ne sme imeti nič skrbi za javno mo ralo. da ga stanovanja učenk ne smejo nič brigati itd. G katehet je vložil pritožbo ničnosti proti eelej obsodbi v vsem obsegu. Tožiteljioa je bila pred več meseci iz ključeua iz Marijine družbe ; k tožbi so jo zelo silile izkliučune članice Marijine družbe in kovač (vu'g ) G»šoer. Ljubljanske novce V proslavo Brezmadežno priredi jutri »Moška Marijina diuiba" « Križaakih v Ljub ljani jubilejno slavnost s sprevodom. Začetek ob pol 4. uri popoludne. Spored: V križevniški cerkvi se zbere duhovščina s presvtl. knezoškcfjm in moškimi udeleženci, cdkoder se razvije po Gosposkih ulioah sprevod z Najsvetejšim in kipom Brezma dežne v uršulinsko cerkev, kjer bo 1. Govor. 2 Pete litanije. 2. BI goslov z Najsvetejšim. Petje v uršuliuski cerkvi oskrbč iz prijaznosti častite gospe uršulinke Po cer-kvenem opravilu Be vrača sprevod v istem redu poVegoveh ulicah nazaj v Križevciško oerkev, kjer bo sklepni blagoslov. Člani povabljenih družb pridejo a svojimi znaki in imajo prižgane b v o č e. V slučaju neugodnega vremena s« vrši le cerkvena slovesnost v urš^linski cv jutri z opo!ud«rskim vlakom na Jesenice. Prupaljava je poverjena g Da-berietu, hi mrtveci t-okona jutrišnjega do poiudae prepelje na kolodvor. N» Jasoniosh bo t»koj po dohodu vlaka pogreb Umrla je v Gosposkih ulicah št. 3 hčerka črevljarskega mojstra gosp. Kunsta, gdč. Alojzija K u n s t. Pogreb bo v ponedeljek ob '/a 5. uro popoldne. Naše iskreno sožalje! Nova akcijska družba. Tukajšnja »Kreditna banka« namerava ustmoviti akciisko družbo, ki naj bi zgradita tovarno ea izda lova nje ledu. Zanimiva rokoborba- Danes sn je prwd stivii v našem ureiimšivu gosp. F r a n c o G i u s a p p e, »oampione Vonoto di lott:i Naznanil uam je, da se bo jutri zvečer boril z zmsgovaveom dannšojrg* večera. Djnesbo odločilni boj ia prvenstvo med gg. Taraaše vidam in Koubo. G Franco odiočno pravi, da ne pojde nobeden od teh dveh iz Ljubljane kot zmagovavcc, ampak, da bo on prevzel njegovo slavo. Bomo videli, če bo res. Buba bo v »Narodnem domu*. Posvečevanje zvonov. Danes je presvitli gospod knezoškof Anton Bonaventura Jeglič posvetil v Samasovi livarni 10 zvonov. Od teh je namenjenih 7 za Kranjsko (Stopiče, Žužemberk, Preloka), 2 za Štajersko in 1 za Slavonijo. V deželno blaznico so peljali sinoči Jerneja Čsrtnelja, prodajalca sadja v Vegovih lilibčh št. 8 Zmešalo se mu je vsled pre obile pijače. Repertoar slov gledališča. Jutri, v nedeljo, dne 20. t. m. sta dve predstavi in sicer popoldne ob 3. uri kot ljudska predstava ob znižanih cenah prvič v sezoni velika burka s petjem »Šivilja" z gospo Danilovo v naslovni vlogi; zvečer pa tretjič v sezoni „L o h e n g r i n". — Ker se ima vže prihodnji teden uprizoriti nova opereta „Di j a k p r o s j a k", je morebiti nedeljska predstava „Lohengrina" poslednja predstava te velike opere v tej sezoni. — Kot drugo noviteto za prihodnji teden pripravlja se drama »Mladost". Odlikovana domača tvrdka Pivovarna G. Auerjevih dedičev j a dobila zopet eno odlikovanje. Na razstavi v Londonu v tako zvanom »C'ystal Palače« je dobila največje mznartja tiasten križ in zlato kolajno. Miklavžev večer priredi pevski klub )oštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljub-jani dne 5. decembra 1904 v dvorani „Pun-tigamske pivnice", Turjaški trg št. 1, prvo nadstropje. Šipe pobil. Včeraj zvečer ae je Josip ?ortuna, delavec, napil. Ker mu niso hoteli dati več pijače v Aurovi gostilni, je r,a Dunajski cesti začel ražg«.jati ter razbil tudi več šip. Konec razgrajanju in pobijanju je naredil policaj. Popihal jo je včeraj postopač Iv. Zabjek. tfiha Kasper mu je dal 11 K denarja, da bi «el z vozom iskat nekaj blaga na kolodvor. Zabjek je voz popustil na cesti, z denarjem žepu pa neznano kam cdšsl. Izgubil je Matevž Stergar črno denarnico 4 kronami in nekaj drobiža. Starinske najdbe. Na vrtu stare bolnice lopljejo jarku za deželni muzej. Dobili ao ondi starinske stvari: vaze ia stare posode. K ognju na Starem trgu. Hla, v kateri e predvčerajšnjim pogorel del oprave dež scd. svetniku g. Potratu ni, kakor se je prvotno govorilo last gospe Miihleisnove, am >ak gospe Flore Rudetcbeve. Vrnil se je v vojašnico vojak 27. pešpolka Janez Bokal, katerega so že par dni pogrešali. Zidarska dela Zelo ugodno vreme je nastopilo za nove stavbe, ki Be zdaj teme 'iito suše; z delom pa se hiti, kar je še zidarskega. Tako vidimo na Dol Cottovsm svetu stati dve vili, t. j. Hilbertovo in Ter. 'otokar. Pred Kolezijo ometavajo nove hiše; Dalmatinovih uliesh dogotovili bedo kmalu stolpič na voglu A. Deghanghijeve hiše. V gramozni jami je dograjeno skladišče ve čjega obsega za hranitev raznega orodja. gradili in tudi Že pokrili so Klemončevo enonadstropno hišo v Skc.f|ih ulicah. Trg >red Sv, Petra cerkvijo ho zravnali, železno ograjo ia kamen to podstavo pa odstranili; ves prodor ae pozntje primerno olepša z napadi. Hiša A. Kts^iga v Sirfih ulioah je tudi vsa osnažena in pokrita. Na novih ce stah in ulicah na šk. fovih stivbiš.Mh so ž-s napeljali vodovod in tlektrično razsvetljavo. Pošlop;e hotela »Union« je nad polovico ometano in osnaženo, kmalu dogotove tudi kupolo. Aefaltui trotoar so dogotovili prsd poslopjem mestne brsnilnioe, na prehodih Miklošičeve ceste pa so napravili iz kam mtih kock tlak. V Sodnijski ulici je dr. Po-žarjeva h ša is dograjena in tudi pokrita, zgradba A. Bfzenškove vile na Del Cotto-vem svetu je dospela do polovice in bode do zime dovršena. S tlakovanjem Dunajske ceste ki je letos izvršeno doSodnijakih ulic, bodo prihodn;e leto nadaljevali. V Streliških ulicah delajo kanal. Delavci zapuščajo že počasi L ubljnno zlasti Farlani in Giričani. Prememba posesti. Vrvorski mojster g. Ivan Adamič je zal7000 kron kupil h šo »Pekovskega društ«« na s /. Petra cesti št. 33 Opozarjamo n« današnji inserat g. A'oj ziia Risberger-j«, kateri je otvoril svojo novo re^ti fttciio n« sv. PeSrn nusipu St 37 Telefonska In brzojavni poročila. Občinske volitve v Kamniku. K*mnik, 16. nov. V tretjem r 1 a r u d u zmagali z veliko ve čin o 110 glasov Diii«i v drag?m vreč boj, pritisk liberalcev nečuven. Meščani večinoma z nami, zunanji: Apfaltrern, Prusch nikar, Grasai, Sshmidinger proti nam. Jeden veljaven nsš glas liberaloa komisija zavrgla. Zreb odločil tri naše, tri fib?ra!ce. Vložimo pritožbo. Našiiit meščanom slava ! Dunaj, 19. nov. V današnji seji državnega zoora jo italijanski poslanec dr. T o ra bosi zavračal Erlerja. Zihteval je laško vReuč'iišč'i v Trstu. Podpredsednik K a i s e r in K 6 r b e r sta zavračala Pernerstorferjeve napadj na dinastijo in cesarja, ki so povzro čili cgoeoenje cele zbornice. K5rber je dejal, da se vsakdo csmeš', kdor napada vzvišeno in tudi v tujini visoka spoštovano osebo avstrijskega cesarja. P.dorelsednik je izrekel Pt;rne:Bturfw'rju ukor. Zbornica je ploskala obema govornikoma. Dr. Dem e 1 je govoril za odpravo slovanskih vsporednic v bleziji, Pernerstorfer je odgovarjal Kor-berju, a še nekoliko milejše. Dejal je, da soc. demokratov ne bo nihče vstrašil kri tizirati ono, kar je za kritizirati. Tudi Habs-buržani naj imajo pravico prosto izražati svoje politično mišljenje, a potem se mora odpraviti § 64., ki pravi, da se nadvojvod ne sme kritizirati. Korber vzdržuje tudi napram tej izjavi svoj protest. Sternberg izjavi, da včeraj kot dober patrijot ni nameraval napadati nadvojvod. Hrup. Vsenemci upijejo na Sternberga, da danes bojazljivo včerajšnji govor preklicuje. Iro mu kliče: BKomedijant." Sternberg skoči proti Irotu. Prihodnja seja v torek. Dunaj. Jutri ob 4. uri popoldne gre odbor nemške četvorice h Korberju. Korber išče tudi dotike s slovanskimi strankami. Maribor, 19. nov. Pri sv. Petru niže Maribora danes umrl župan Alojz Ve-1 e Pogreb v ponedeljek ob 9. Maribor, 19. nov. Morilec M a j c eu' je obuojen na vešala. Bupimpeita, 19. nov. Na predlog Ko-šutov ao izv, lile vse opozioijske stranke skupen odbor, ki bo vodil priprave ia boj proti vladi v prihodnji aeziji. Načelnik odbora je Apponjri. Več najodličnejlih poslancev name rava izstopiti iz liberalne stranke. Pariz, 19 novembra. Iz Peterburga poročajo : Ruski car je odredil mobilizacijo druge gardna divizije. Poleg tega je po^ zvana na bojišče tudi lahka brigada Stre-lovskega. T« carjev odlok je velike važnosti, ker kličo pod orožje prve ruske elitne čete. To kaže, da hoče car vojsko do skrajnosti. London. Admiral Skrydlov je došel v Vladivostok. Kuropatkin namerava obiskati Vladivostok, če bodo Japoncev nekaj časa mirovali. Bruselj, 19. nov. Včeraj so tu poizku šali novo strojno puško, ki na minuto iz streli 1800 strelov. Rusija je naročila 500 takih pušk. Izgubil se je majhen črnorjav ki sliši na ime »Mtško" z znamko »Ljubljana štev. 2 Prosi se naznaniti proti nagradi 20 K, Iv Arhar ju pristavu juž žel. Ljubljana, južni kolodvor. 1917 l—1 Vsaka rodbina aij M » «»oj prid rabila 1« Kathreinerjevo Knaippovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. srag«- ■ f/ Li 25 minut od Celja ob okrajni cesti, ter ob progi južne železnice in ob Savinji ležeče, sa poletno bivanje jako ugodno, meri 34 oralov in sicer 18 oralov njiv in z žlahtnim zadnim drevjem zasajenimi travniki, 16 oralov gozda, hiša, obstoječa iz 3 sob, 2 kuhinj, kleti itd., kozolec, živinski hlevi in druga gospodarska poslopja, vse v najboljšem stanu, se pod ugodnimi pogoji M^ proda, im Natančneje pod „p 26" poste restante 1859 3_8 H lin 5« Hoje v najem za t>eč let v T>cmžalal> Ima tri pare belih in en par črnih kamnov in stope. — Zraven je stanovanje, šupa, drvarnica in svinjak. 1852 3_3 Natančni pogeji se izvedo pri Franc Ogrlnc v Domžalah št. 7. Poštena, inteligentna gospica išče službe v Ljubljani kot blagajničarka v kavarni, restavraciji ali kuhinji, event. kot prodajalka kruha ali slaščic. 1935 2 Naslov: A. Sever, Trst. Šalita di Promontoria št. 10, III. nadstr. Popolna pekarijska in prodajalna oprava (delilni stroji i. dr.) je v Gradišči št. 10. nadstr. I. po ceni naprodaj. 1944 3-1 \XreVamo ua&ej &o\>ro\\jW\ ^os^ej §>\\*a\>e\x ^orsiti. 1945 1122 100—41 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilufitrovani cenik z ved ko 600 podobami ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reči Hanns Konrad tovarna ta are In Izvozna trgovina Most 8t. 955, Soško PirV* »lk r«moatolr - ura a aldro, , . •■»Um Roakopf patent r trp«ln«m futraln (Tin 9'Cft ■ Jelenovega nsnja i ele*. »erlllco la nlk- Slu» « IJa In prlreskora, komad ————— ________ 'UM Pazite n« tvornliko znamko. šivalni stroji. siNOEit co. tlel. dražila za šivalne stroje. v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6 352 20-19 ar po ugodni ceni sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana ž Špltalske ulice štev. 5. | i\ti Domača slovenska tvrdka! * izdelovatelj orgelj Ivan Milavec CGoraičev učenec) Ljubljana. Orkvene ulice se najuljudneje priporoča 26-26 = v Izdelovanje = novih cerkvenih orgelj. Vsakovrstna popravila po najnižjih cenah Jfer nameravam opustiti trgovino s knjigami in papirjem, prodam tudi svojo {niigovo^nico in svojo zalogo slovenjih inidzkih in mladinskih spisov in molitvenikov. Jntcresentje naj se obrneio ptijajno v tej zadevi naravnost na mene. 1933 3—1 Ljubljana — ). G ion t in i — Ljubljana. Kavnokar je izšla knjiga: Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda z sedežem v Gorici, ul Barzellini22 priporoča prava pristna najboljša vina: sladko rebulo, zelen, rizling, burgunder, mo-drafrankinja in drugo, pri najzmernej-ših cenah s točno in pošteno postrežbo. ^ Razpošilja se tudi v svojih sodih S od 56 1. naprej na vse kraje. ® = Posreduje tudi prodajo sadja. = n r i«' n V Ljubljani sredi mesta ae proda dvonadstropna hiša popolnoma prenovljena, v kateri se nahaja prodajalna, in zraven njiva 1571 m2 velika. nalip bc,T^t^Vtft\ifrfL'IVi* .■♦■'iAtA j v» IX / VX / 1T7'iT7Ml.' "IV ti.' 9SXv M«' hiša na Glincah H s štirimi stanovanji, okoli katere je lep, popolnoma ograjen vrt in ima svoj lastni vodnjak. Več se izve Sv. Florljana ulico it. 14. v Ljubljani. IV38 2—1 F^ospodoVcilei izključeni. F?! m Zaščitna znamka: „Sidro Liniment. Capsici comp. Nadomestek za Pain - Expeller je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo ; cena 80 v., K 1-40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice V 2 at-ljah z našo zaščitno znamko ,Sld '0" iz Richterjeve lekarne, potem a; je gotovo prejel originalni izdelek. R1CHTERJEVA LEKARNA k ,,zlatem levu" v Pragi Elizabethgasse štev. 5 no\a« _Jtnevno razpošiljanje. Kdcr bcč« 55lei5tjc jesti io dcbrc prebouljoti, 1779 4 naj vžije požirek SKJ Florian"! Odlikovan na mednarodni razstavi za živila in zdravstvo v Parizu z zlato svetinjo In diplomom Rastlinska destilacija „Flo-rian" v Ljubljani. MT poizkusite! Vi dmanid kaže seljanom moč „Pokra-ških kapljic in Slavonske Celjevine." Pozor! Pozor! Bolnemu zdravje! Slabemu moč! Pokraške kapljice in Slovonska biljevina sta danes dva najbolj priljubljena ljudska leka, ker delujejo gotovo z najboljšim uspehom, ter si tako pridobivajo sloves po vseh delih sveta. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. PTTtranliifp • deluJej° Proti vsem b°-r O) t "O * o — a. • "O 5? 3 _ o r? N iS 2 rt m o o s-a v M -S O II11 iT C a "Z* « >-, n o b B SP° rt —^ , ti rt e •i j; ^ n J; r rt — — - s .2, o .S,— o E o o •s1.* s me g rt o « o-o (O O U o n s — 43 b) a % 2 » - ^ rt o. O W o kj tr. c b/5 cb cU* Velika Miklavževa prodaja blaga se prične v ponedeljek, 21. novembra v zalogi blaga fl. Primožič; Ljubljana Mestni trg 25. Stalna razstava blaga vsako nedeljo do Božiča tudi zvečer pri razsvetljavil Ud pričetka Miklavževe dobe do BoSiča so cene kar največ možno znižane in pri mnogih predmetih naravnost čudovito niske, o čemer se vsak lahko prepriča, ako si ogleda zalogo, ne da bi moral kaj kupiti. Prodajalo se bode : vmerjena obleka v kartonu, perilo za gospode in dame, koiuhovina, preproge, konfekcija za dame; kot paletoti, plašči, bluze in krila, poslednje lastnega isdelka. predpasniki, svileno blago ca 5000 metrov in številni drugi predmeti. 1939 Važno! Yažno! ye, trgovce in živinorejce. Haiboljša in najconejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcyo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244 vod iz soli za kopel. 52—18 Oblastv. konces. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija ^Vnfon Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. Brezplačno In poštnine prosto pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nlno.optiškimi stvarmi, godbeniml avtomati itd. 9,i2 52-27 Dietingerjev*nasl. Teodor Fehrenbacb v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši. Nikl. rem ura od 1-80 gld., srebrna rem.-ura od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje, iItrrlajojo ae tudi raa r to atroko spadajoča po-prarlU natančno, realno ln Jako oeno. Optični zavod m Fr. P. Zajec, v Ljubljani, Stari trg št. 26. I ta a o S. N 2. _ p w s B ? ® _ E3 £ o. * Vi cr •3EŽ » £ = K x _ n w 3 — 2 eo» | i o- - Is- 3 -a > O 3 e m ra O 03 a ra ra N S o o' B u o > o. rt o v: P. O □ n •a .a S O O ti M k O •e o •r "i N Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—18 Karol Kavšeka nasl. SCHNEIDER & VEROVSEK LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16. Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd. Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt. Ceniki na rajDolago. Pri nakupovanju = suknenega = in manufakturnega _blaga = sc opozarja na tvrdko HCGOIHL v Ijubljani Špitalske ulice štev. 4 Velika zaloga 196 52—12 suknenih ostankov. 1055 52—23 Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo Hidralične vidre in sesalke JOSIP WEIBLi J. Spneitzep-.ja naslednik Lkjubljana, Slomškove uliee št. 4. priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: tlSno omrežja na atpoj, obhajllna miz«, ograja na mliiodvoKu, obmejno ompežji, vaina vrata, balkoni, varanda, atolpna križe, Štedilnik., atrelovode, železna okna, železna atreina atola itd. Specijaliteta: veijism zastori in aoinSna plahta po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov. Iz Ljubljane v STcw Vork Brzoparniki: „Kalser Vllhelm II.", „Kronprlnz Wllhelm", »Kalser Wllhelm der Crosse", (največji in najhitrejši parniki) stane vožnja Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene amerik. železnic. Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice 5f. 35 1361 15 nasproti stari „TIŠIerjevl gostilni. ± Zdravje je najvedje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo /a notranje in zunanje bolezni.«»» Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, belečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Pre2en<5 velike ln male gllnte ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hrlpavostl in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 1414 20-13 Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame Manj kot ena dvanajstorica sc ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4'— K. I 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K. 2 ducata (24 steklenic) 8-— K. 2 5 ducatov (60 steklenic) 17-— K. 3 ducate (36 steklenic) 11-— K. f Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena I. 1360. M&StnS lekaFlia, Zag^b, Ustanovljena '• '360. Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo! ± 40.000 smrekovih in jelkovih, 2000 bukovih, 2000hra-stovih in različnih drugih vrst,postavljeno v Ljubljano. Ponudbe s cenami sprejema R. Decjhencjhi lesna trgovina Ljubljana. 1689 52-5Q 6 mesecev na poizkušnjol 3 mesece krediti Popolno zastonll in enake širokoustne reklame moja svetovnoznana tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta 1704 20-7 v popolno zadovoljnost svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ame-rlkanako, antlmagnetlško, sistem samo Roskopf=patent=rem. verižico in fute-ralom uro s sidrom št. 99 s plombo v črnem imit. jeklen, uli ni-kelnastem okrovu, pat. email. kuzališče, 36 ur idoco, natančno repasirano s triletnim primernim jamstvom, v futeralu iz jelenine, z nikeln. verižico in priveskom za ceno gl. 2*25* .8 komadov gl. 0, 6 kom. gl. 1'2'tiO. Isti. ura t, dvojnim pokrovom gl. 8 50. Cene (tistem „ltoskepr> - ure, brea plombe, kakoršne prodajajo* mali urarjl ln trgovci, komad gl. 175- Denar nazaj! ali zamena dovoljena, tudi po 6 mesecih v nepokvarjenem stanu. — Pošilja proti povzetju ali čc se denar pošlje naprej. Prva tovarna Dr v Mostu (Briix) št. w 1099, (CeSko.) c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi pismi iz vseh delov sveta. liogato llustr. ceniki z nad 600 slikami se na zahtevo pošljejo gratis in franko. upct>e priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvo zajamčeno pristne čebelno - voščene sveče za cerkev, pogrebe In procesije, voščene zvitke, izborni med-pitaneo boji se dobiva v steklenicah, Skatljah in škafih v poljubni veli- kosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno In pošteno postrečl. liJUBliJflfia, Preiernove (Slonove) ulice It. 7. Perlesova hlla 1600 64-9 Valentin Golob (pr. Andr. Druškovič) Ljubljana, Mestni trg št, 10. trgovina z železnino — priporoča: —— železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate _ cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ===== izdelka. ===== Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. ««• Postrežba točna! Cene zmerne! Založnik zveze avstnijsklh o. k«, deževnih unadnikov goooooooooo 0 Prva domača = ® slovenska pivovarna G.ftuerjevih dedičev Ljubljana, Wolfoye ulice 12 8 priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marino In 8 na bavarski način = varjeno pivo - 8 Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prix in q 1008 zlato kolajno. 52—24 g Ustanovljena leta 1854. OOODDOOOOOOgOOi ooooooooSooooooi 0000000000000001 o v Ameriko S preko Antwerpna vNew-York, g Philadelphla. o Gld. 70--g za železnico in barko. a Hitra in varna vožnja na moderno oprav-ljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. W Natančen, zanesljiv pouk in veljavne O vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah Q št. 41, od južnega kolodvora na desno. Q Za zastopstvo „Rdeče zvezde": § Ivan Nep. Resman. § ^ V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v O torek dopoldne, da prestopite pravočasno jf na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — O ^ Q 1' inlanii Kron and, Vaderland, Zeeland vozijo ooooooooooooooooo iJr^TS^Ss^^ § W 35 39 Q Pn uas prvo in zadnje. Bed Star. A ooooooooooooooooooooooooooooooooo • ___ o o o o o o o o o o o o o o o o o o Vedno najnovejši =_ gramofoni kakor tudi plošče v največji izberi moreie dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe sa gramofone Rudolfu Weber, urarju v ljubljani, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja. Prodaja st na obrobe. — Stare ploile st 3amenjajo. HAMBURG4MERIKA Iz Igubljane v Novi Jork. SSSS: FR. SEUNIG, Ljubljana 31 Dunajska cesta 31 Kraten firange Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu. 1503 52—11 Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno. M H 1 -jeir.—□»"»ur—g H Av$usf Žabkar v Ljubljani, Dunajska cesta. HMT" Železolivarna, strojna in ključavničarska tovarna 11] priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v t® streko R spadajočih predmetov: ^ m = napravo in popravo različnih strojev - ii ES izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin pe najnovejših ES vfi konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti. IJfj M _Naprava različnih traiiHinisij za vsako Industrijo. U fefl Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne ^ pi križe, kotle, peči, vrine klopi, mize, stebre, frombe za vodo Itd. jI U Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo- U JJ stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih £1 RS in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode ln štedilnike .ni raznih velikosti. M Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. m m W Načrti in proračuni so na zadevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah. Si 472 50—49 gj^ ^T/.-iT/. MM mm m \.i>\.| . m, mm mm A. Kraczmer [X Ljubljana, Sv. Petra cesta 6 priporoča po polno talojo Kratkih klavirjev mlgnonov in planin najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah 1're-igrani klavirji, solidno in fss stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, ess Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendor-fer. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško in preskrbno in zaračunavajo najcenejše. 1517 52 -10 ffi 01-El f!93t 'lOpBjg A 3S jemaij [ v AOH!UZO|BZ qiuJ0Ap J>| -3 AQ)jnqoj>j l{!ieUpo| eBo|ez bjjsiujeaoi •q«n93 msjzta oujatnud «3«|q psoujsiaouzbj od 'DfddD 'AC»|nqo|)| i|i)|s 'A0)|nq0|)| m"pi| u> q!HMaui 1 AOjpUjjp 0s0i«z opoab 0uj0qz; qr)sam a nAtsut?qo nuzsaABjs u; iuj5§Aoqnp tii)SBj3jd Bjojodud x ogubjj; poj 'ia«fiqnl>i a | DIlHOS f Za kron SO vin. najzanesljivejša M žepna ura za gospode nasvetu! ;Pošljem pristno anker- ==^= = pemontoap- ^oskopf-uno — z najboljšim zanesljivim kolesjem, ki se navija le na 36 ur v lepem glad-—— kem nikelnastem okovu. ■ 3 letno jamstvo. Cena komadu 5 K 50 v., 3 komadi 14-50 K. Zamenjava dovoljena. Razpošilja carine prosto na vse strani proti povzetju eksportna tvrdka F. Schwarz, Dunaj VIIIJ2 Lerchenfelderstrasse 124-126.18. * Marijaceljske kapljice za želodec edino prave iz lekarna G. Schopfa „Pri Materi Marijinem Milosti" v Celju v steklenicah po 50 in 9;)|nn. Edino pristne le, ako je stcklenica v zeleno-belo pasasti škatjici z varstveno znamko „Matere milosti" iz Marijinega Celja. V Ljubljani se dobč pri lekarju G*br. Plooolll-Ja, dvornemu založniku, kakor tudi v vseh lekarnah; kjer pa ni zaloge, naj se naroča naravnost. J 1435 13-12 mt MAGGIJEVfl ZABELA Je edino ln staroznano sredstvo, da se pripravi slabim juham, omakam, ragu, sofiivjn itd v hipu nepričakovano močan in prijeten okus. — Zel6 Izdatno, zato naj ae ne odd& prevefift Na prodaj je v vseh trgovinah kolonialnega blaga in delikates pa dišav. Steklenica od 50 v više. Izvirne steklenice se napolnjujejo prav cen6. 909 Pj i i u modnem blaga za dame, tu- in inozemskem suknu, kakor tudi vsem drugem manufakturnem blagu; velika zaloga raznih zastorov, preprog, posebno pripravne za cerkveno porabo. Bogata izbira krojaških potrebščin n. pr. izvrsten kavise po 28 kr., p od 1 oga za krila 76 cm, od 16—22 kr.; 110 cm, 20—26 kr., priporoča J. KosfeVC, Sv. petra cesta št. 4. Cene strogo solidne. Postrežba točna. Uzorce pošiljam na zahtevo 1814 17-6 poštnine prosto. Pošiljatve proti povzetju. -AtkT^jnL.- !! j [I^IUIUIK ya najvišje povelje ffjeg. c. in kr. apost. Veličanstva, ✓'j^ XXXVI. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito i8.435dobitkovv gotovini — dopuščena, vsebuje--—--- v skupnem znesku 5I2.980 kron 1802 10-6 Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini. Žrebanje se vrši nepreklicno dne 15. decembra 1904. — Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrssse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih v menjalnicah | I itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. »I Od c. kr loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.) ____^JK Podpisani uljudno najnanja p. n. občinstvu, da je preselil s\ojo krojaško obrt z Brega št. 14 na Dvorni trg št. 3 (pod „Narodno kavarno"). Zahvaljuje se za dosedaj izkazano mu naklonjenost, upa, da mu p, n. občinstvo isto i nadalje obrani, ter zagotavlja, da bo s točno postrežbo, najboljšim blagom in zmernimi cenami vedno izkufial zadovoljiti cenjene naročnike. Z odličnim spoštovanjem AIaitii Dn-1/v civilni in vojaški uniformski krojač, izprašan in /»IVJJ^IJ DdllC) izobražen na c. k. tehnol. obrt. muz. na Dunaju. i^B^BHi^BiBaH Ljubljana, Dvorni trg 3. Odlikovana tvrdka Fran Radič na Bol«, Dalmacija «= m proizvaja dobra namizna in desertna vina vsake vrste. Vsebujejo naravnega alkohola od 9—14 stopinj. Naročila od 50 litrov in višje se izvršujejo takoj in točno. Uzorci, cenik in izjave priznanih veščakov pošiljam na zahtevo franko. Na razpolago je na stotine priznalnic v Banovini. Naravno vino je potrebno za redno prebavo, ponarejeno škodi celemu sestavu. Vesten zdravnik hoče svojim rekonvalescentem aH zabraniti popolnoma taka vina ali pa priporoča izključno porabo naravnega dalmatinskega vina, čegar povoljni učinek na zdravje se že uvažuje s kompetentne zdravniške strani. Vrhu tega ga ni mogoče dobiti pod ugodneišimi pogoji nego na izvoru. 1885 3- 2 Naznanilo. Naznanjam, da sem svoio znano trgovino povečal in da bom prodajal na dosedanjem prostoru vsakovrstno domače in inozemsko usnje ter druge v to stroko spadajoče potrebščine, kakor črevljarsko orodje, mazila in črnila za boljša obuvala po najnižjih cenah na drobno in debelo. — Vsem svojim cenjenim odjemalcem, kakor tudi ostalemu p. n. občinstvu se priporočam za nadaljno naklonjenost. Ivan Marchotti 1893 3—3 trgovec z usnjem v Ljubljani, na Sv. Petra cesti štev. 30. Razpis. Za zgradbo vodovoda vasi Rake v polit, okraju Krško, na 36.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne dražbe. Pismene, vsa dela zapepadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila V odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 1. decembra ti. do 12. opoldne podpisanemu uradu. Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: - »Ponudba za prevzet je gradbe vodovoda za f^ako". - Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni — Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. — Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika, ne gledd na višino ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu v Ljubljani. 1913 3-2 Občinški urad Kaka, dne 11. novembra 1904. ica Ijljiste oMice* registrovana zadruga z neomejenim poroštvom i t lastili i® v Ljubljani fvTimffi] — AA/N/VVV« tvvvvvvva na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104-91 41 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnika plačuje. Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vlage sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetska F f nir Q ir'>IA posojilnice znaša ^ j>*4j,04j 4U< DPr0ri K 23,806-306-40. K 98.238-41. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilnlčncga urada št. 828.406. — Telefon št. 185 staviieghran-K 5,089.883*14. IS 1857 Pristna bosanska slivovka! Kdor želi imeti čiste slivovke 10, 11 in 12 stopinj močne, naj se obrne na pro-ducenta Jovo Ljubišic v Bos. Samacu, kateri je ima 5 vagonov v zalogi. Informuje se o tej tvrdki iz prijaznosti pri gospodu Vaso Fetričiču v Ljubljani. Oua gla$ouirja Ifjf s« prodnata "gj po jako nizkih cenah; 1. jako dobro ohranjena ; 2. jako pripravna za učenje. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca-. l»32 3-2 INDRA TEA Najboljši in najfinejši čaj na svetul Melange iz najfinejših in najmočnejših čajev iz Kine, Ceylona in Indije; dobiva se v boljših špecerijskih, delikatesnih trgovinah in drogerijah. Na debelo razpošilja: 1743 10—6 INDRA TEA IMPORT C0MPANY TRST. & JVIEJAČ Prešernove ul. 9, Ljubljana, Prešernove ul. 9 priporočata svojo z najnovejšimi predmeti popolnjeno zalogo v konfekciji za dame kakor tudi obleke za gospode in dečke, zagotavljajoča točne in solidne postrežbe po čudovito nizkih cenah. Ceniki se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Kamnosek Ignacij čamernik Ljubljana, Komenskega ulice 26 se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela. Velika zaloga nagrobnih spomenikov in vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni. Izdeluje načrte ln proračune. 1007 24— 1 >n u > N klado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čal; i kom. najfin. slpalnlce za sladkor 42 komadov skupaj samo gld. 6*60, Vseh teh 42 predmetov je popreri stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni jld. 6'60. A.mo-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži boje srebra 24 let, za kar se garantira. V najboljši dokaz, da leta inserat ne td-melji na nlkakrlnl slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasne garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženitovansko in priložnostno darili kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v 1469 23 A. HIRSCHBERG-a eksportni hiši američanskega pat srebrnega blag« na Dunaji II., ltembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne "garniture jako zadovoljen. " LjubUana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen, Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinj stvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zd' avnlk S poslanim namiznim oro jem sem ze'6 udo-voljen — Mihael Kovačevic!, ravnat pomo n uradov pri dež viadi v Sarajevu. — Sarajevo 22 oit 19.4. t t 4 A- + Ti* Hiša, obstoječa U 2 sob, kuhinje In kleti. Na zahtevo tudi gospodarsko poslopje s poljem in vrtom, se da pod ugodnimi pogoji - v najem - na Birnei pfi Beljaku. Hiša skoro nova tik ceste, kjer je fara, šola, pošta in železniška postaja. Več se izve pri gospej Dragi pl. Kleinmayrovl 1912 3-3 na Brnci. Istrska vina lastnega pridelka, muškateljec, belo, rdeče m teran. Specijaliteta: belo vino za svetč maše. Dobiva se edino-le pri pridelovalcu ia lastniku vinogradov Antonu Ferlan dl Giorgio, Rovinj Istra. 1583 20 -18 Zahtevajte pm nakupu 671 60-37 chicht-ovo štedilno milo Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. z znamko „jelen". Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime ».SCmCHT* in varstveno znamko „JELEN". Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. Varstvena znamka. Dobiva se povsod! C2CCCC0CCCS oooooooooooo o Naznanilo otvoritve, g o o £»**j Slavnemu p. n. občinstvu v Ijubljani in na jjT deželi si usojam najuljudneje naznaniti, da sum JT d? otvoril svojo novo 1«92 5-ii O jlpk/stk o trgovino s klobuki in perilom © O v Ljubljani, Stari trg 4 O U nasproti Seunig-ovi trgovini z usnjem O ____ O ter jo oskrbel z največjo in najmodernejšo izbero. OOOOOOOOOOOOOOO O Priporočujoč se v najobilnejši poset, zagotavljam vsakomur najtočnejšo postrežbo po^ O najnižjih cenah ter beležim L' ft z velespoštovanjem v 2T G. Cadež. fg ooooooooooocooooooooooooooooooooo —^ Prima trbovljski in dolenjski kosovni premog priporoča na odvzetje po 10 colcen-tov ali višje, na dom stavljen po znižani ceni. Zaloga premoga I. Pau-lin, lastnik premogokopa. Ljubljana, Marijin trg št. 1. 1931 6-2 Špecerijska prodajalna, obstoječa že 50 let v mestu blizu Ljubljane, na zelo dobrem kraju se odda s^s^s^s^s^s^s^s^s^? mt o najem pod ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo »Slovenca«. 4-2 Novosti 1647 7 ^ modnega svilenega blaga največja izbera pri Alojziju Persche Pred Škofijo št. 21. Ljubljana. Anton Schusfer Ljubljana, Špifalske ulice 7, Ljubljana priporoča tasr novosti v konfekciji za dame in deklice: bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode; vsakovrstne lodne, krasne barhente, šerpe, = različne garniture in flanelaste odeje. = Solidno blago I Nizke cenel Vzorci na zahfevanje poStnlne prosti. 4- ti NflIVArifl TfllA31 o n i h in rudninskih. Kleja za mizsrje in sobne oltarju. Vzorcev za slikarje, -.ajnovejfiih- Ustanovljeno 1.1832. Adolf Hauptmann Ustanovljeno 1.1832. L kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani. = J^umberško, belgijsko in šlesijsko platno v vseh širinah, nameni prti, ssrviete, brisalke, šepni robci, šifoni in pavolnato blago. Švicarske vesenine. Perilo za opreme nevest hotele in restavracije po izvirnih tvorniških cenah. Zborno blago! Velika isbera. Priporočam se preč. duhovščini in st- P- n- občinstvu v obilni obisk- y Velespoštovanjem /\nton S^rc, specialna trgovina v Ljubljani, Petra cesta štev. 8. 52-23 l Priporočam slavnemu p. t. občinstvu svojo velijo zalogo i r- zlatnine, srebrnine, ^ briljantov, diamantov in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po najnižjih cenah. SB«SS=®SSSSH 2a mnogobrojen obisk Ss najuljudneje priporoča S spoštovanjem 1643 27—15 Ji J^arol tfošak, slatar K V \ Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, * jgj založnik , kr. avstrijskih državnih uradni:freu. r- iVflfi DO GAJI "1 mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova hiša štev. 19) priporoča svojo bogato hišne oprave. Spalne ter jedilne t sobe za salone. Divane vsake vrste. Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. i Cenik s podobami zastonj in franko. 1564 Bi a E oo. o s-1— Ji. Ogledite si pri nakupu Novo došlo modno blago največje izbere, 120 cm široko, met. od 45 kr. do gld. 4 50, svile in baršunov met. od 65 kr. napr., flaneli 70 cm široki met. od 19 kr. naprej. Sukna vsake vrste, krasnih barhantov, platnenega blaga, švicarske vezenine in čipk. Žensko in moško perilo: srajce od 39 kr. naprej, kravate, pletenine in dežniki. Velika izbera preprog in posteljnih garnitur. 1010 52-23 Novo vpeljano! t Konfekcija za dame! kakor: bluze (lastni izdelek), krila, površne jopice (Paletote) i t. d. po znano nizkih cenah! Dobiva se edinoie i PrimO /ir Ljubljana pri tvrdki psps I 1 llIIU^Iv jv\estni trg rs Tn