1A NEKAJ TIC KOT ^ C dan dobivati % 41 G L A 8 NA ft V po ro6n n ara vnos \i se*>no je tpovdaril, da naj bo pri tem zastopana tudi Indija. Vsekakor pa je bilo mračno »l« račje nad konferenco jM+ih ■Ministrov nekoliko razjasnjeno, kajti vsi vnanji {ministri so izrazili njpanje, da bodo prihodnje konference dosegle zaiželje-fie us|K»he. Odhajajoči ministri so povedali svoje mnenje, da je konferenca, ki sicer ni dosegla molteiiega uspeha, ]m »k azala graditeljem povojnega sveta prepade, ki jih morajo premo-pi: iti. Ker je hila konferenca končana vsled ruske zahteve, da uta Francija in Kitajska izključeni ia. razgovorov o mirovnih pogodUmh z balkanskimi državami. je ja«no. v katerem ocini se mnenje Rusije razlikuje od mnenja zapadnih držav. iz uradnih poročal iz Lancaster House in iz drugih poročil je mogoče o izidu konference posneti naslednje: Halja h tke kolonije: Ameriški načrt za medna rodno varilstvo i tad kolonijami z določenim rokom za njihovo neodvisnost je bil prepuščen namestnikom vna njih ministrov za nadaljnje poslovanje. Na konferenci ni bil llosežen nolteu sporazum. / tal ju n ttka vo j na odškod n i-i bil zaama- •, državno in okrajno po-jt|j obravnavi proti maršalu Peticijo. ki je zatirala »volroščine taiuu, 'ki je bil olisojen na v deželi, jsnirt. pa je general de Gaulle Mae Arthur je v svojem premen i l ol»so na dosmrtno vel ju. vsebu jočem pet strani, j^o. ukazal, da morajo biti politic-, Sodišče je Lavalu postavilo nii jetniki, ki jih je okoli 3000,'oagovornika, toda je odklonil, izpuščeni irio 10. oktobra. V j Laval je bil zelo razburjen svojem povelju tudi-pravi, da t;,, zakričal: "Obsodite m«-so vsi uradniki cesarske vlade r,a meetu; lsuno saj videli va osebno odgovorni za izpolnitev ^ namen« bolj jasno!" njegovih zahtev. Mac Arthur ju f Sodnik Moitgibeaux je bil v morajo ^»oročpti o tem. kaj so n0 ljudi je bilo poškodovanih in 41.MJM odvedenih ikot :ah*i; jetniki in nedolžni Jjudje so bili umorjeni. Živkovič je rekel, da jt* imela .lusroslavija pi"*nl vojno 70 tisoč Židov. "Do s»*daj jih je bilo najdenih živih komaj TiOOO do <1000. Poročila pravijo, da jih je bilo v smrtnih taboriščih pobitih 50,000 jugoslovanskih zidov." je rekel Živkovič. Živkovič se je pritožil, da so izdajalci pred osvoboditvijo Jugoslavije pol»egnili v I- držav in Anglije, da bi mu pomagali zasesti jugoslovanski prestol. lt«Jk«-l je. da je prosil državnega tajnika Brynesa in angleškega vnanjega. ministra lievina, da skiv-šaita preložiti splošne volitve v Jugoslaviji saj do spomladi, v tem času pa naj bi bila v Jugoslavijo poslana vojaška misija, ki naj bi poročala o razmerah v deželi. 4'Pa nisem prejel nobenega odgovora," je rekel kralj Peter. Dalje se je Peter .tudi pritožil: ''Tokom zadnjih treh tednov sem tudi predlagal, da naj pet vnanjih ministrov razpravlja o notranjih zadevah Jugoslavije. Pa s»o mi odgovorili, da (ta zadeva ni na njihovem talijo ali v Avstrijo. 44 Ihistianirii, 'ki je'osebno od- dnevnem redu, ki je bil odgo- govoren za mnogo zločinov v vorjen v Potsdamu." Dalmaciji." je rekel Živkovič, - Brkiko se je pritožil, ker ta je sedaj v Švici in ko je jugoslovanska vlada zahtevala, da ji je izročen, je švicarska vlada zahtevala dokaze proti njemu. Poslan je Mil zapisnik ktn misije za v>jne zločince, toda Bastianini še vedno ni bil izničen. Živkovič je rekel, da ni zna- koj na prvem sestanku vnanji ministri niso razpravljali o tem, da bi bil narodom, ki so se borilii, dodeljen pravični mir. iVter je rekel, da je bil njegov namen postaviti ustavno kaljevino — slično angleški — in pravi, da je (prepričan, da bi sc vrnil na. prestol, ako AGEN0ES NEW YORK NATIONAL WAR. FUND bi t>ile volitve svobodne in demokratične. "Toda volitve to jesen ne bodo jpraviene," je rekel Peter. *'Demokratske stranke v deželi ne bodo volile in volitve ne morejo biti' -pravične, ako ni opozicije. Dalje je r-ekel, da ne bo nikdar priznal nobene vlade, kateri bo stal na čelu maršal Tito, ako bodo volitve potrdile njegovo vlado, zanikal pa je poročila, da namerava postaviti zamejno vlado proti maršalu Titu. Z NEMCI JE TREBA POSTOPATI TRDO Xovi načelnik vojaške vlade v Berlinu polkovnik Fr. How-ley je odkrito povedal, kaka je razlika med onimi, ki zahtevajo z Nemčijo ositer, in med o-ninVi, ki zahtevajo mehek mir. Howley je na časnikarski konferenci rekel, da v Nemčijo prihaja vedno mnogo Amerikancev, ki nikdar niso videli kake bitke, in ravno ti Amei%anci zahtevajo, da je treha z Nemci postopati 4 * človeško" in z Nemčijo skleniti gentleman-ski mir. "Ne mislim, tla smo prtšli tušem. da hi segali v roke s temi ljudmi,'* je rekel polkovnik Howley. "Ko sem prišel sem, mi je moj poveljnik rekel, da bomo postopali s premaganim narodom in da je ž njimi treba ravnati drugače, kot pa s Francozi. Nikdo ma fcii rekel, da naj napravim kaj dragega/' Howley je povedal, da njego- REGISTRACIJA V mestu New Yorku je registracija volilcev od ponedeljka, S. OKTOBRA DO iSOBO TE, 13. OKTOBRA. — Ako nameravate voliti, ne pozabite se registrirati. va skupina častnikov vsak dan dobi 10 minut poročila o nemških grozodejstvih. MORNARICA PREVZELA PETROLEJSKE NAPRAVE Predsednik Truman je sinoči odredil, da mornariški urad prevzame lastnino 26 pet role j-skih dru?4> v 15 državah v namenu, da tt^vka, v kateri je 37,000 deiavaev, ne bi škodovala voja&kfim in civilnim zalo- odklonile kompromisni predlog za /povišanje plajč 15%, mesto prvotno zahtevanih 30%. Kompromisni predlog je stavil delavski tajnik £k*hwellent>ach in ga je »prejel tucfi CIO. Trumtan je rekel, da je bil k temu koraku prisiljen, da za- Prsdsednik je bil primoran j gotovi zadostno množino petro-ker so družbe! leja aa armado. i i h wTliiii PREDSEDNIK PROTI UPORABI BOMBE .Predsednik Truman je v posebni poslanici na kongres objavil resno svarilo glede atomske bombe ter rekel, da bomba, če je v rokah nevednih ali zlobnih ljudi, more povzročiti neizmerno škodo nad človeštvom ter je priporočal, da kongres postavi posebno komisijo za atomsko silo ter naj dožene. v kak namen sba bilo mogoče atomsko silo porabljati v prid človeštvu. V senatu, kakor v poslanski zbornici, so bile takoj sprejete predloge v soglasju s predsednikovim priporočilom. Predsednik v svoji poslanica izraža upanje, da bodo svetovne države sprejele postave, po kateri Ixxlo atomske bombe prepovedane kot vojno orožje; njihovo silo pa bo uporabljalo Človeštvo v svoj prid. Predsednik pravi, da se bo v tem ožini najprej posvetoval z angleško in kanadsko vlado, pozneje -pa še 2 ostalimi vladar mi sveta. Vesti iz držav naših južnih sosedov Proslava praznika Neodvisnosti v Zjedinjenih držav Mehike. — Volitve v Cordoba. \fi\rico Ciudad, Mexico, 2. oktobra. — Vije blazine ljudem, ki morajo inaČe sedeti na vsestranski radosti in veselju, so državljani|trdili klofpeh v Kolizeji, je v svojem veselju Zjedinjenih držav Mehike proslavili dne 22. pometal svoje preostale blazine na vesele gle-septembra narodni praznik proglašenja >Teod-plaice, ki sc sedeli na klopeh arene, in potem je visnosti. To veselje so skoraj vsi državljani v svoji radosti podal — ostavko, srečno preživeli, kajti med njimi je bilo le Medtem, ko so mehikanaki državljani proslavljali praznik proglašenja Xeodvisnosti od svojih srednjeveških tlačiteljev, so španjolski, tukaj živeči republikanci, marljivo delovali na to, da pridobe po vseh državah Zjedinjenih držav Mehikanskim čim večje število pristašev Zi 'špansko ljudsfko vlado v Mehiki, oziroma za bodoeo vlado v Madridu. Dasiravno vse prebivalstvo južnih ameriških republik deluje za to, da se prekine diplomatične razmere z fašistom Francisco Franco, se zaželjani v apeli i do sedaj še niso vresnicili. Toda .bodoči španski minister inost ranih del, Fernando de los Rios, je brzojavnim potom pozval "Veliko Petori-co", katere zastopniki -še vedno zborujejo v Londonu, naj sknbe za to, da se za vedno odstrani vodjo španskih fašistov iz španske. Slične brzojavke so poslali (tudi španskemu prebivalstvu v vseh okrožjih Španske. Tekom ofctobra se bode tukaj vršilo zasedanje španskega parlamenta v izgonu, in tem povodom je pričakovati mnogo važnih dogodkov in vesti o svetovni zvezi fašistov. Je primeroma majhno število onih, kateri so radi vsestranske proslave morali ostaviti svoje življenje. Na neki zasebni ulici, oziroma ulici, ki je le par milj dolga, in kjer so same stanovanjske hiše, obstalo je letos radi slavnosti in veselja le pet rodbinskih avtomobilov, kateri so najbrže nehote, pozno v noči zavozili v drevesa, katera tekom dneva nudijo litadno senco ljudem, ki se tam sprehajajo ob večerih. Nekoliko avtomobilov je u>j noči tudi zavozilo in se razbilo ob stebrih uličnih električnih svetilk, in naslednjega dne je le tuintam kak strel iz revolverjev naznanjal Šetalcem, da je praznik Neodvisnosti za leto dni končan. Predsednik A vila Camacho, je ostavil predsedniško palačo, kjer se je tekom dneva vršil lep sprejem zastopnikov inozemstva v proslavo 135 letnice proglalsenja Neodvisnosti oil še vedno nazadnjaške Španske, ter odšel v zgodovinsko palačo, imenom Dolores Hidalgo, v kateri se je pričela revolucija proti nazadnja-štvu in zatiranju domačega prebivalstva. Tam je zvonil s zgodovinskim zvonom, kateri je pred 135 leti poživljal vse prebivalstvo prekrasne presto rice in okoličanstva na upor. Vabilu tega zvona se je vse prebivalstvo odzvalo leta 1810. Tamkaj je sedanji predsednik obiskal roj-stne kraje in prostore takozvanih očetov revolucije. in tamkaj ga je prebivalstvo republike proglasilo "priljubljenim sinom Dolores Hidalgo". Letošnji praznik proglašenja Neodvisnosti je v Mexico Ciudad *4praznik vseh praznikov" aa 73 oseb, kajti ti! ljudje so dobili loterijske dobičke v skupnem znesku 75 milijonov mehi-kanekih dolarjev. Vsi vslužbenci mestne arene ssportov, ali Coliseo, so plačali po pet do 190 dolarjev vsaki za svoje loterijske listke, in vsaki je dobil od 25,000 do 950,000 dolarjev dobička. Nek srečni igralec, ki inače izposoju- V or d oba, drž. Vera Cruz, Mehiko, 2. oikt.— Nedavno izvoljeni župan tukajšnjega mesta, je v velikih neprilikah. Tekom volitvene kampanje je namreč svojim volilcem obljubil nekoliko preveč—obljulb. Tako je, na primer, obljubil vsem učiteljem v njegovem okraju izdatno povečanje plače. Potem je bil izitoljeit; Joda, ko je postal pravi župan tukajšnjega mesta, je pronatšel, da v mestni blagajni ni dovolj denarja za zvižanje plače i*čiteljean in učiteljicam, kakor jim je tekom kampanje obljubil. Ko so učitelji in učiteljice izvedeli o finančnem položaju meata, so: takoj pričeli — štrajkati. Toda novi župan je posten človek in. je takoj podal — ostavko. "La Prensa" "GLAS NAHODA"—Ms. W YO FRIDAY, OCTOBER 5, 1945 V8TAN0VLJEN L. IMS "Glas Naroda (foia op Owned and PnbUahed by SWranle Pablulifn« Company. (A Corporation) Frank Sakasr, President; Ignat Bate, lit—Bii'ir; Joseph Lupsha, Sec. PUwa of boaliiMi off (k» corporation and adiltuna of above officer«: _git WKHBT MO BTMCT. WKW YORK 11. N. Y.__ _:: 62nd YEAR ::___ -Glas Naroda" la issued every day except Baturdaya, Sunday« and Holiday«. Hnbaertptton Yearly |7. Advertisement on Agreement. KA CKLO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7.— : ZA POL LETA —$3.50: ZA ČETRT LETA $2.—. ZA JUGOSLAVIJO — »a— LETNO; |i- ZA POL LETA "Otaa Naroda" Izhaja voski dan tentmH soboto. nedelj tn pr&mlfcor. -tiLAS NARODA." Sli WEST 18th STREET, NEW YORK 11. N. Y. a—n«t Volitv e y Jugoslaviji nekdaj in danes (LJBLJANA, 11. julija.) — "Ljudska Pravica1 piše hI e de če o volitvah v Jugoslaviji: — glasilo komunistične partije Slovenije, Volitve v stari Jugoslaviji so bile v zasmeh demokraciji. Velesrbska finančna klika in druga gospoda raznih jugoslovanskih narodov se niti trudila ni, da bi temu važnemu državniškemu opravilu dala vsaj na zunaj demokratičen videz. Ves državni uradniški in orožniški aparat je bil ob volitvah na nogah, da zagotovi izvolitev vladnih kandidatov. Kako pa so se postavljali kan-^ "Površje Palestine meri 10,429 štiri jaških milj, ooiroma did&til Za zaprtimi durmi po toliko, kakor ono Nizozemske, in glasom poročil o ministrskih kabinetih in advo tarnanjem ljudskem štetju, ima le 11,600,000 prebivalcev, Leta katsk,h Plsarnah' l>udst™ Današnja Palestina !!M!> je živelo tamkaj 55,000 Židov, toda vsled pri.se!jevanja i i. r:uii vsestranskega preganjanja zidov v Evropi, naraslo je io p n'I živalstvo židovskega ipleme-na tako, tla šteje sedaj nekaj nu,000 oseb. V i Vina, ki žive v imenovani deželi, so oni, ki so tamkaj na-I i svoje zavetišče pred nacijskim preganjanjem, kajti od Jeta 10:15 nadalje, ko je nemško in mednarodno podjetništvo postavilo Hitlerja na čelo nemške vlade, pribežalo je v Palestino nad 305,000 Židov. Nov jSSl zgodovina, ki je stara komaj nekaj nad 5000 let, razvoja raznih ver, katere so se razvile iz babilon-sk in drugih sličnih veroizpovedi in naziranj, dala Palestini tudi ime 44 Svata Dežela", kajti od tam so se omenjeni in različno prikrojeni nazori razširili skoraj po vsej zemljfi, kajti liihee ne zamoire trditi, da niso dobri in koristni za vse človeštvo. Toda zgoraj omenjena »godovina Palestine, ki je itak u- na j večkrat še poznalo ni! Znamenite so postale in že prešle v narodni pregovor obljube kandidatov pred volitvami. Obetali so vodovode izsušenim kraškim pokrajinam, železnice goratim gozdnim pre delom, ceste zapuščenim vasem, pozabljenim od vseh. O betali so, da se bodo do zadnjega dihljaja borili za kmečke in delavske pravice. Ko pa so bili izvoljeni, jih volilci niso videli več — odšli so skupščino, vlekli visoko poslansko plačo •— to je bilo glavno — od obljub pa je bila izpol- čeli sami graditi svojo oblast, kontrolira volilne imenike, da RAZGLEDNIH JAVA slavij e, ki so bile v prejšnjih časih samo predmet izkoriščanja in neodgovornih političnih rajo sedaj baviti evropske za-široke množice narodov Jugo-jse nevredni ne vtihotapijo jn'Padne države bankerotne Ev si prilastijo te častne držav ljanske dolžnosti. Volitve so tajne, kar je zo-' špekulacij, prav te so pokazale pet potrditev resnične ljudske zvane "kolonije", katere svojo visoko narodno in držav-1 demokracije. Pred očmi pred-tvstanovile v svrho izkorišca-ljansko zavest, višjo od zave-1 postavi jenih je moral nekoč .nja Prebivalstva teh šiloma sti nekdanjih oblastnikov. Med uradnik glasno izgovoriti ime zavzetih dežel. Glavoboli, z katerimi se mo-i korist Anglije in kolonijalnih roi»e, postajajo danzadnem večji. Kakor znano imajo te države v Aziji in Afriki tako- so K takim evropskim državam njena le drobtinica ali prav tivnostjo izpolnjevala težnj ogromnimi napori boja proti kandidata, ki ga je izbral; po okupatorju so pričele graditi trebna je bila velika moralna spada tudi ^NVzozems^a/ kate svojo oblast od spodaj na- sila, da si izrekel svojo voljo ra si je prisvojila zajedno z vzgor, iz ljudstva, zgradile so proti vladnemu kandidatu ne Anglijo vse velike in male oto-svoje močno politično gibanje, glede na posledice. In posledi- ke, ki so znani pod imenom podrle vse zapreke, ki so prej ce nikoli niso izostale. Tajno*Sunda. Med temi nizozemski-umetno ločevale narode Jugo- glasovanje pa omogoča sleher-jmi otoki je v trgovskem in Slavije med seboj, zajele so nemu popolnoma svobodno od- izkoriščevalnem pogledu naj-vse Sloje, postavile So si svo- ločanje, znak je moči in zdrav [važnejši otok Java. Ta otok so JO oblast. jja osvobodilnega gibanja, ki .tekom sedaj dokončane druge Pri nas je ljudstvo povsod se ne boji nasprotnikov, tem- svetovne vojne, zasedli Japan-tam, kjer /e za časa osvobo- več je vsak trenutek priprav-'ci. Ker -o pa slednji tudi po-dilne borbe niso volili narodno(ljeno stopiti v odkrito borbo raženi, pripravlja se sedaj ni osvobodilnih odborov, prizna- z njimi. valo odbore Osvobodilne fron- 0 , • »m . volitve so tudi neposredne, te, to je odbore političnega gi- rp . , ,. , . UQ n- • , . | i * j i iTo pomeni, dn ljudstvo samo banja, ki je zdruzevalo ljudske' j . , . imosnie ___... , . . . _ neposredno voli svoje predstav mosilJe množice v borbi proti okupa-» -i ■ • / na ne tor ju in domačim izdajalcem,'" V "*,m".e .?b}*St™e or: kot svojo oblast. To je bil do^re "3 t ''V r^*"' kaz zaupanja množic v svojo™0 torCJ !Z. lj"dstVa ,n k„.-k„____. .. JVJ ljudstvo ima dejansko nepo- borbeno organizacijo, ki je s u , , ... „ . . , sred no kontrolo nad njihovim svojim programom in svojo ak- vlasti. t Domačinom nizozemskih kolonij je tudi prav dobro znano, da so zapadni zavezniki z pomočjo Rusije, osvobodili Nizozemsko, in da je sedaj napočil čas, ko morajo skrbeti za to, da osvobode tudi nizozemske kolonije tako, da postane domače prebivalstvo popolnoma neodvisno od — Nizozemske in Anglije. Nizozemska je bila tekom vojne ona državica, ki je vedno moledovala za svoje lastno osvobojenje, tako da bi bilo sedaj povsem nelogično, da ponovno zasužni svobodoljubno prebivalstvo na _ otočju Sunda. Imperijalistom bode kmalo odzvonilo. nič. To se je ponavljalo iz dobe v dobo. če pa je goljufano irjena skoraj v vseh deželah sveta, za sedaj ni tako pomem- 1 >ia, kakor sedanji gmotni razvoj (tamošnjega prebivalstva, o-jin zgarano ljudstvo, naveliča-zlroma razmere, katere je ustvarilo to prebivalstvo Palestine no sleparij, kljub terorju in tekom sedanjih burnih oasov. Medtem, ko pravoverni zidovi morda se današnji prihajajo z svojimi pritožbami k znanem "obzidju pritožb" v Jeruzalemu, živi tamkaj na desefctisoče ljudi novejših generacij, kateri so spremenili Palestino v kar n i j boljšo družabno in gospodarsko deželo, kajti ti ljudje so posvetili svoje znanje in poznavanje okoliščin, v katerih mora živeti sedanje človeštvo, — ne le starodavnim doktrinam, tem- \ -č pi-einačenju dejanskih razmer, v katerih mora vse človeštvo dandanašnji živeti. V sedanjem svetu vsestranskega mukotrpnega življenja, svetovnega razdejanja in svetovne mednarodne zmedenosti, aavladale so v Palestini tako iabonie domače razmere, da zamorijo v mnogih ozirih služiti uzorom bodočemu svetu. V oni isti deželi, kjer se je v starodavni dobi pmrokova- io, da "siromaki naj bodo vedno med nami", je bilo siromaštvo sedaj popolnoma odpravljeno, kajti tamkaj je sedanje pre-bivalatvo poskrbelo za to, da vsi prebivalci žive gmotno-jinhiako, da so preskrbljeni za slučaj bolezrii in nezgode, in da vlada med njim& vsestransko zadovoljstvo. Tamkaj je zavladalo popolno gospodarsko ravnotežje in jednakost porazdelitve pridelkov in dohodkov, katero se ne ozira na teologične in soe.ijalne omejitve in meje. IJaa to dejstvo pa ni jpo volji fašističnim podrepnikom strank vesoljnega nazadnjačtva in srednjeveštva, tako da skuhajo v svoji brezmožganski 4'pameti" po načinih rtemnega M-ednjeveštva vnieiti vse kar si je človeštvo vseh narodov priborilo tekom druge svetovne vojne. Glasom najnovjšib poročil, ki prihajajo iz Evrope, se namerava vlada "Njegovega Veličanstva" angleškega kralja, < leorge Guelpha, znebiti fašističnih polkovnikov ubegle polj ske "vlade" v Londonu zajedno z 100,000 vojaki irtjegle fašistične poljske vojske, na ta način, da jih pošlje — v Palestino z nalogom, da itamkaj prevzamejo v svojo "absolutno kontrolo" upravo vse dežele. In iz Palestine se sedaj javlja, da je tamkaj nastalo javno vprašanje: "Alko je v Palestini dovolj prostora za voj->ko ubegi le poljske fašistične vlade, eemu je nadaljno pri- inozemstvu, ko so končno naseljevanje v deželo zabnanjeno (po angleških oblastih? In ka- rodi Ju£°slaviJe. zapuščeni in ko je mogoče, da aamore priti v deželo kljub aabrani od etra- iz.dani od vseh svojih nekda" ni angleške vlade, kar na desettisoče vojakov ubegle poljske DJlh "v.odltelJev" usaI™ fašistične 44vlade"T " 2a °r0zje' Se »n pri- javnemu glasovanju, kljub premetenim volilnim sistemom vendarle izreklo besedo, tedaj so na voliščih zastopniki vladnih list in sreski načelniki, "popravili" izid volitev tako, da je kandidat, ki je užival naklonjenost, dobil vedno svojo "večino". Ljudske množice so bile odrinjene od oblasti, mogočne protiljudske stranke so jih zapeljevale in hujskale sloj proti sloju, narod proti narodu, le da so se jim obdržale na tilniku. Izmenjavale so se na oblasti in prikoritu, množica pa je bila samo sredstvo politike protiljudskih mogočnikov, ki so jo slepili, in če to ni pomagalo, krotili z žandarski-mi puškinimi kopiti. Uradnike so odpuščali iz službe, delavec je letel na cesto brez sredstev, kmet ni dobil ne posojila ne odveze, če ni volil po volji mogočnikov. Korupcija in izkoriščanje, pod kupovanje, preganjanje, zapiranje v ječe, ubijanje najboljših narodnih sinov „ teror in nasilje so bili vsakdanja stvar. Oblast ni bila ljudstvu odgovorna, niti jo je ljudstev smelo kritizirati aH kontrolirati, vsak poizkus odpora in javne ga nastopa zoper krivice je bil v kali zatrt. Razumljiv je ves bes reak cionarne gospode doma in v svobodoljubnega ljudstva. Povsod na osvobojenih in po naši vojski kontroliranih ozemljih pa je prišlo do volitev narodno osvobodilnih odborov organov narodne oblasti. Vse te organe je izvolilo ljudstvo in so izraz resnične ljudske demokracije. Volitve same, ki jih je ljudstvu omogočila in priborila prava ljudska organizacija Osvobodilne fronte, so prve po bistvu demokratične volitve, ki jih je naš narod doživel v svoji zgodovini. Volitve izvajajo komisije ki so imenovane na predlog organizacij Osvobodilne fronte; kandidatne liste, ki so se nekoč kovale skrito pred ljudskimi očmi, predlagajo danes organizacije Osvobodilne fronte in jih ljudstvo podrobno pretresa na vo- delom. Kontrola višjih organov nad nižjimi — kontrola od zgoraj — samo utrjuje njihovo pravilno poslovanje in zozemska vlada, da zopet zasede ta otok, ki je dokaj večji, kakor vsa Nizozemska. Ta-domače prebivalstvo pa ne mara niti za Japonce, niti za Nizozemce, in tako so pričele sedaj prihajati iz Ba-tavije in Surabaje, oziroma glavnih mest otoka Java, poročila, da se je tamkaj pričelo med domačim prebivalstvom splošno gibanje za — neodvisnost, in da je prebival- Knpite en "extra" bond tn teden I daje jamstvo za izvajanje pra st'° ustanovil° v to svrho po vel judske demokracije. vseni vel,kem otoku podtalne t , • - i • - ju organizacije, katerih namen je Izvoljeni odborniki in odbo- , . . „ , . , . - .. , . — neodvisnost. Tozadevna agi- n odgovarjajo ljudstvu za vse .... . _ f • , , ... . ... . . tacija je vsestranska, in voja- svoje delo. Volilci jih lako J .. . . .. ,r , preveva torej vso zgradbo na lilnih sestankih. Vsak volilec 5 vsak čas odpokličejo, če svojega dela ne vršijo pravilno. To je zopet mogočna garancija, da se organi oblasti ne bodo izrodili, temveč da bodo vedno delali v skladu z interesi množic, ki so jih postavile na odgovorna mesta. Zbori vseh volilcev — to so tista na j demokratične jša ustanova, pravi ljudski parlament, ki ima najvišjo avtoriteto, kjer prihaja do izraza konstruktivna ljudska kritika in kontrola. Pristna ljudska tlemokracija ške oblasti zapadnih zaveznikov za sedaj še niso sklenile na kak način bi bilo mogoče tamošnje milijone domačinov pridobiti za to, da bi bili še v nadalje pri volji nabavljati boga tstva za svoje nizozemske in angleške gospodarje. Poročila iz Batavije pa tudi poročajo, da se tamošnje prebivalstvo bore malo briga za eventualne tozadevne ukrepe evropskih držav, ki so "kolonijalne". — Prebivalstvo tamošnjih kolonij, uvažuje sicer takozvani ima na teh sestankih pravico, da še dodatno predlaga kandidata, za katerega smatra da bo pošteno vodil javne posle. Upravičena in zdrava ljudska kritika se na predvolilnih sestankih lahko in celo mora uveljaviti, že tu je sito, ki prepušča le res vredne ljudi kot kandidate na volitve. Kdo ima p ravico voliti in biti voljen? Najširše ljudske množice, tudi m ladina in žene, ki so bile vedno zapostavljene in udeležene v oblasti in njeni izgradnji| Vojska, ki je bila v stari Jugoslaviji odtrgana od vsega političnega dogajanja, ima prav tako volilno pravico. Izločeni so le narodni škodljivci in ljudje brez časti, ki jih je ljudsko sodišče odsodilo na izgubo državljanskih pravic. Ljudstvo samo Atlantski čarter", toda pri še narodne oblasti, vse pošto p- 'vsem tem tudi dobro ve, da je Omenjena poljska vojska, ki šteje 100,000 mož, je vse, kar je še ostalo od vseh fašističnih vojsk v Evropi. Ta, po Angliji jHMlpirana fašistična vojska, je bila prvotno namenjena vprizoriti v svolbodni Poljski republiki, protirevolucijo, in i.mikaj vzpostaviti poljske fašistične in fevdalne "barone", katerih zemljišča so sedaj pravično porazdeljena med poljske kmete, ki sedaj marljivo obdelujejo .ta zemljišča v svojo in narodovo korist. Vlada svobodne Poljske, je trdno izatprla vrata, tako da uhegK poljski fašisti in njihovi (polkovniki ne bodo nikdar ■•č priiUi v osvobojeoo P^ljAo, dočim so poljski vojaki, ki so ieZni je 27. sept. preminila dobro poznana Jennie Arko, fašistične "vlade", da se te zalege iznebi, teh i«rodov ne ma-Tajo, in tako bode Anglija po&lala ta 'izmeček evropskih narodov — v Palestino,^ da z njih .pomočjo takaj vniči vse družabne, gospodarske in politične naprave one demokracije, katera je nastala po vsem svetu tekom druge svetovne vojne. NOVI GROBOVi V CLEVELA NDU JENNIE ARKO sedaj oblečeni v fašistične obleke, vedno dobrodošli, ako se' jančič, vnuka Frank in dve vnukinje Rose Marie in Johan- no ter veliko sorodnikov. Po- __ , , ^ ^ kojnica je bila doma iz So- Cleveland, O.-Po daljši bo- draiice> kot njen soprog> kjer zapušča sestro Frances in več vrnejo v svojo domovino in pomagajo pri popravah in delu, ki je taiko potrebno v njihovi dotnpvini. Vsa pota, katera bi vodila na Poljskem do kake proti-l evolucije po željah Anglije, so sedaj za vedno zaprta. Angleški imperijalisem je na Poljskem ravno tako onemogočen, kakor slovenski fašizem pod vodstvom proslulega "vladike" iu fašističnega izdajalca avojega naroda, — Rozmana. • • • Kanada Avstralija, Nova Zektnda in Južna Afrika, ka- ro j ena Champa. Prihodnjo soboto bi bila stara 64 let. Tukaj zapuška žalujočega soproga Franka st., in sedem otrok: Mrs. Jennie Prijatelj, Mrs. Marie Lunka, Frances, Frank ml., Louis, Pfc. Anthony v Fort Belvoir, Va. in MM 2|c Joseph v Nemčiji, brata Frank Champa, dve sestri, Mrs. Ma-juor je Anglija nameravala poslati vojaštvo poljske ubegle ry Levstik in Mrs. Emma Fur- sorodnikov. Tukaj je 38 let. bivala GREGOR GRBEC Dne 26. sept. je preminil Gregor Grbec, star 60 let. Doma je bil iz vasi Verbica, fara Trnovo, kjer zapušča brata Jožefa. Tukaj je bival 35 let in zapušča sestrič.no J osephine Kastelic. ke, ki vodijo do njene izgra-!ta "čarter" brez vsakega po ditve. Vključenje vseh ljudskih mena ker je bil skovan le v množic v to oblast, ki bodo iz svojih vrst izbrale najboljše dfi( upravljajo z javnimi posli, nam daje sijajen izgled za bodočnost, ko si bodo jugoslovanski narodi v bratstvu in enakopravnosti zgradili dom kakršnega še niso imeli niko-1L RT1V A VICTORY BOND TO-DAY! DR. D. S. DIBICH (Govorim Slovensko) 45 Astor Place Bible House (4tfa Ave ft 8th St.) New York Nasproti Wauamakerja Telefoni: V uradu: GKamercy T-6&4« Na domu: CHelsea 3-2316 Uradne ure: Duevno od 10 — 1 Ob večerih 5 — 7 Gu>est&tke SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA V PESMARICI m Ttitjofme slovenske pesmi: 1. P>id-iknir& — molki »bor s bari. ton aamonpevoTD 2 P«i*<1rnv — moAkl »bor I I^thko — moflkl cbor 4 fMiikl ITon — mefeinl t bor B fN>mla<]iittka — m«>&anl shor. ■ b.trllon Mm Urn 1. — xa *olo ipert, tnnlkl In mrtunl »bor 7 Ur« II. — za meftani tbor ■ Aitantokl otlmttTt — za moAkl in žennkl tbor. s bariton aa-mfmp^vum 9 Kanfata It paalroa 12« — moikl abor 10 Ho^t — sa aamuiipeva, meianl »bor In ipr«nlJ«TUlto Rta«. >vira U Hm Itn 29 — ■& MmuapeT«, me-Aant stx>r In (premijevanja flaaovtra all orgaJ CENA SAMO 60 centov KOlfAD To so koorrrtne pesmi ka molke in meAane zbore, katere Je uglas-hil In v samozaloibl izdal MATEJ L. HOLMAK. orrmnlat hi pevovodja pri sv. Vidu. Cleveland. Ohio, 1923. Naničlle to zbirko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 West 18tli Street New York U. N. Y. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO ZA ZVEZEK "Two Way Passage" V tej knjigi, ki Je zbudila pozornost vsega amerUkega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni piiagatl evropskim narodom. Iz vseh evropskih driav, tudi Iz Jugoslavije, so prišli naseljene! v Ameriko In pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj Je prliel čas, da Združene države pomagajo narodom, ki so Jim pomagali do njihovega sijaja in moil. Pot na dve strani — kakor bi se mogel nsslrr knjige prestaviti iz anglettine — Je Jako zanimiva knjiga In Jo priporočamo vsakemu« ki razume angležko. "What's Your Name" "€loreiki odgovori na vprašanje, ki se tite sreče milijonov . . Cl> tanje te knjige Je bogato plačano."--Tako ae Jo Izrazil velHd ameri&ki dnevnik o tej knjigi Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Poitljam Money Order sa 9.............. sa laatnoroCao podpisano(1) knjigo« 1) : MoJe ime ..................................................... St, ulica all Box SL........................................... Mesto ln dtiava............................................... "Glas Naroda" 216 W. 18th STREET NEW YORK U, N. Y. w FRIDAY, OCTOBER 5, 1945 * • - . , W — Kratka Zgodba Vstajenje pastirja Mrka Spisal Jože Bon Komaj nekaj dni starega so gluha in slepa, čeprav je dobro našli orožniki na železniški vedela, kako poostopajo z ■ in o sovraštvu, ki ga morajo ki mora vladati med ljudmi, čutiti ljudje do partizanov. Izidorja je zabolelo v srcu. On, Izidor, da bi sovražil Pep-co, Zoreta in Ivana? Te tri, progi novorojenčka, zavitega njim. Kadar ga je župan vi-v dve raztrgani in umazani dei, mu ni vedel drugega po-cunji. Odnesli so ga na obči-|vedati kot: "O, saj rasteš!" no, da ga izroče Častiti občin- Kat kmalu boš dober za hlap-ski upravi. Koliko vika in kri- ca." Pri tem ga je premeril od j ki so se edini od vseh v fari ka i»a pohujšanja je bilo tiste pet do glave in mu otipal ro-'našli in mu nudili kos kruha dni v občinski hiši, kjer je ve- ki. lin toplo besedo? Ne, tega Izi- drila in oblačila nesrečna J.' Najrajši je bil na paši z dor ni zmožen in tega tudi nik-K Z. — Najdenček je kar na-^ "Lisko" in "Mudo". če mu ni-j dar storil ne bo. Začudeno je prej jokal, lačen in prezebel, sta nagajali, je premišljeval jstrmel v župnika, ki je izustil n • zavedajoč se zločina, ki ga o vsem, kar se je godilo okrog tako nepremišljene besede, mu je storila njegova mati, in ne njega. Premišljeval je največ zameril in ga ni več poslušal, zločina, ki so ga počenjali po- o občini, materi in botri. Te j Nestrpen je pričakoval konca tm/ni občinski možje nad njim, tri stvari ni mogel doumeti, maše. Pred cerkvenimi vrati ki ni ničesar drugega zagrešil, Četudi še mlad, je čutil da bi je za trenutek obstal in se za-kakor to, da si je upal pogle- ga morali ti trije ljubiti in zrl v vzhajajoče sonce. Vse ga dati na ta bo/ji svet. mu pomagati, a glej, vsi so je prevzelo. Začuden se je ozrl, To dolgem posvetovanaju so mu tako sovražni: mati ki ga ko je začutil na ramenu mes-mu ni o,-je našli botro v osebi je zavrgla, botra, ki ne vidi nato dlan nekdanjega župana, stare /ene, ki je /e od nek- njegove raztrgane obleke in }ki ga je kakor po navadi predaj imela napako biti botra 1 občina, ki ga noče rešiti iz meril z očmi od pet do glave, \s«*m najdenčkom v fari. Pri trpljenja. In vendar bi moral rekoč: "Sedaj si pa dozorel krstu je dobil ime Izidor, ka- biti nekdo na svetu, ki bi skr-sneje so mu pa ljudje sami bel zanj. Kdo je ta? Na to od sebe nadeli ime Mrk. Men- vprašanje si mladi Izidor ni da zato, ker je bil vedno sam znal odgovoriti, vase zato pij en. Dva, tri dni j VašČani se niso dosti briga- po krstu je Izidor še javskal v občinski hiši, nak^r se ga je usmilila stara ženica, vdova brez otrok in ga sprejela k sebi. Tri leta je bil Izidor pri njej. Ni mu bilo slabo. Dobra, revna žena je skrbela za otroka ko da bi bil njen. Na Izidorjevo nesrečo je dobra starka nenadoma umrla. Od tega dne naprej je začel Izidor spoznavati ljudsko in oblastno zlobo. Občina ga je oddaala ženski, katere mož je bil pijanec, ona sama se je pa pola- li zanj. Tu pa tam je čutil pomilovalen pogled, včasih pa tudi izza vogla vrženo besedo: "Pankrt"! Imel pa je v vasi tri prijatelje; bajtarja Zoreta, ki se je preživljal s krampanjem na železnici, stud. Ivana, ki ga je videl samo od počitnicah, in pa šiviljo Pepco. Ti trije so ga ljubili in marsikateri kos krula je prejel iz njih rok. Pepca je tudi skrbela za njegove raztrgane hlače. Kadar mu je bilo najtežje, se je spomnil Zoretovih besed: "Vse bo drugače, Izidor, takrat boš komnila sto dinarjev, ki jih je imel tudi ti dom!", se potola- mesečno sprejemala od občine. "Pojedel itak ne bo dosti, za pastirja bo pa kmalu dober", je dejala, ko ga je pri- za moj grunt. Po praznikih pridem pote. Pripravi se!" Izidor mu ni nič odgovoril in tu di botri ne, ko mu je rekla: "Si kaj pridno molil? Le moli in partizanov se boj!" Ko je hitel proti domu je premišljeval, kako to, da vsi tisti, ki so grdo ravnali z njim sovražijo partizane, vsi tisti, ki so ga ljubili, pa so odšli v partizane. V hlevu, na jaslih poleg "Mude", ga je čakal tenek kos potice, ki mu jo je pripravila gospodinja. To je bil edini dar v letu. Pobasal ga je v notranji žep suknjiča, še enkrat z očimi objel "Mudo" in "Lisko" in skoraj stekel proti gozdu. Kam? Nikamor drugam ko v goro k studencu. Ce nikjer drugje, tam jih bo našel. Brez vode ne morejo živeti. štiri dobre ure je hodil, preden je dospel na določeno mesto. Zelene bukve in kukavičje glasom hrepeneče vprašal: —i ^ x_r__ Ali veš, kje so Pepca, Zore HELf WANTED delavke :ejo help wanted GOOD SALARY. EXPERIENCED, SLEEP IN REFERENCES Call Thursday before 10 AM or after 4 PM — after call all day. EN 2-9566 ___(194—200) HOUSEWORKER, GENERAL LIGHT LAUNDRY SMALL APARTMENT GOOD SALARY PE 0-0»40 MISS GERMAIN (I'M—200) HOUSEWORKER - COOK FLUSHING. L. I. SLEEP IN. 2 CHILDREN, 2 ADULTS GOOD PAY PRIVATE ROOM A L 4-3001 (194—200) ŠIVILJE Najbolje vrste jiodjetje ZMOŽNE IZDELOVATI CELOTNI KROJ Vprašujte: MRS. C. LEVINE i 50 WEST .V»th ST.. N. Y. C. j CO 5-8756 | < 194—1M0) žil in vse lepše gledal v svet. Tisto leto, ko je dopolnil svoj trinajsti rojstni dan, so prišli Italijani in Nemci v de-r el jala iz občine domov. In res želo. Nekako od istem času pojedel ni dosti, ker mu dali so izginili iz vasi neznano niso, a s četrtim letom je po- kam Pepca, Ivan in Zore. V stal /e pastir. Krava "Liska"(vasi je zavrelo. Govorilo se je in sedel nanj. Iz žepa je vzel in telica "Mudav sta postali mnogo, nihče pa ni mogel naj-,kos potice, da ga ne bi zdro-njegovi vesakidanji tovari^ici. iti sledu za njimi. Ko pa so bil. Ves nestrpen je napeto Tako je v pastirovanaju pote- se jeseni razširile po vasi prve prislušoval na vse strani, a ka-kalo njegovo življenje brez govorice o partizanih, je Izi-Jdar se je ozrl v izvir, se mu je vrč jih izprememb, le kateri dor razvozijal uganko: nikjer zdelo, da vidi smehljajoče se dan je dobil več klofut od pi- drugje niso njegovi trije pri-'obraze svojih velikih prijate- vorila: janega gospodarja, drugič pa jatelja, kakor pri partizanih! ljev: Pepce, Zoreta in Ivana vet grdih besed od gospodinje. (To veliko odkritje je skrbno Ali jih bo še kedaj videl v Botra, ki jo je večkrat sre-,skrival v svojem mladem srcu. resnici? čal, ni imela zanj drugih be- Prvi mah je skoraj malo za- Tih šelest listja ga je zbu-sedi kot: "Ali si kaj priden? meril Pepci, Zoretu in Ivanutldil iz razmišljanja. Srce mu Moliš kaj?" Ni pa videla nje- da se niso poslovili od njega gove raztrgane obleke in ne in da mu niso zaupali svojega modric po obrazu, posledic odhoda. Hrepenenje, da bi jih videl, je postojalo v njegovem srcu iz dneva v dan vse večje. V in Ivan?" "Mislim, da vem. Mogoče boš Pepco že nocoj lahko videl." Po otrokovem opisu je partizan spoznal Pepco, aktivistko OF, ki je delovala na tem sektorju. "Ali utegneš? Bi hotel z menoj v dolino?" Izidor je žarel. Brez vsakega pomisleka je odgovoril: "S teboj grem!" In šla sta. Po pobočju sta se spuščala kakor dva srnjaka. Mračilo se je že, ko sta prispela v srednje veliko vas. Okoli hiše sredi vasi so se zbirali ljudje: žene, moški, otro ci in mladina. Ko sta prišla do gruče, se je iz nje izvilo: "Izidor! Izidor!" ( Izidor ni nič videl, le slišal je njemu najljubši in najslajši glas, slišal je, kako ga je Pepca poklicala. Toplo mu jej bilop ri srcu in niti zavedel se ni. kako in k daj je prišel v J Pepčin objem. Solze, kakor J lešniki debele, so polzele po' njegovem licu. Vprašanja in ^ ^ y ^ odgovori so se neprestano me- GENERAL HOUSEWORK n j avail. Pepca mu je med dru- children's laundry. r> days. gimi povedala, da je Ivan da-i Slet*p in or out. own room. Salary leč, nekje na Primorskem, a ^ to month. Zore da je bil ubit od Italijanov. Ta vest mu je stisnila srce. Trda tema je že bila, ko je prišel fant, prvi partizan, katerega je Izidor srečal z besedami: "Pepca, ljudje so zbrani, bomo pričeli." Vstala je, p rijela Izidorja za roko in z njim skupaj odšla v hišo. V sobi mu je na-lša prostor pri mizi. Ljudje, ki jih je bila polna soba, so prisluhnili Pepčinim besedam. Ves zamaknjen je Izidor strmel v Pepco Kako lepo je govorila! In kar načuditi se je ni mogel, saj jo je poznal le kot poniz.no šiviljo, vedno pri delu, sklonjeno nad šivalnim strojem. In sedaj, kar naenkrat jo vidi tu, kako ponosno govori in kako zvene njene besede po sobi. Ozrl se je po ljudeh, ki so v največji tišini COOK - HOUSEWORKER GIRLS Experience Not Essential G I R L S PERMANENT PEACETIME JOBS UGHT PLKASANT ASSEMBLY WORK ON NOVELTIES OPPORTUNITY FOR ADVANCEMENT GOOD STARTING PAY — APPLY APEX PRODUCT CORP. 5.1 EAST 10th STREET (5tli FLOOR) NEW YORK CITY _ *18»—195» RESPONSIBLE HOUSEKEEPER - COOK FAMILY 2 ADULTS SLEEP IN — OUT SALARY TO SUIT RI 9-4335 (194—195) HOUSEWORKER - COOK EXPERIENCED GOOD HOME Sleep in own room, pleasant surroundings, assist with children. — References. SALARY *30 A WEEK HA 3-4356 <193— 1!>9I ,'1922 Glenwood Road. Brooklyn or phone: MANSFIELD 0-237K < 194—195 t gospodarjevega pretepanja. Najhujše mu je bilo vsakega prvega v mesecu, ko se je gospodinja vračala z občine z denarjem, ki ga je sprejela za njegovo vzdrževanje. V teh dneh se je vedno drla nadenj : "Za ta umazani denar te moram rediti, pankrt!" Ob teh prilikah se je navadno sprla z možem,, ki ji je vzel denar in odšel z njim v gostilno. Zvečer se je vrnil pijan petje ga je pozdravilo. Ko se (spremljali njene besede, a v je malo ohladil, si je slekel srcu mu je igralo: "Ali vidi-suknjič, ga položil na zemljo (te mojo Pepco, mojo prijateljico?" Med poslušalci je videl tudi nekaj obrazov, ki so bili neverjetno podobni obrazu njegove botre in občinskim možem. Pepca je pa kar naprej go-Mi se ne borimo za tako Jugoslavijo, kakršna je bila ona pred prihodom Italijanov in Nemcev, ne, mi se borimo za novo, tako, v kateri bo za vse prostora, za vse, ki bodo pošteni in ki bodo delali. Nič več razlik! Delavec, kmet je p ričelo biti s tako močjo, ko da bi mu nekdo s kladivom tolkel po notranji stranijin vsak pastir", pri tem je po- prsi. Ko se je ozrl vstran, od koder je prihajal šum, je zagledal mladega fanta v itali- mislity je prebrskal vse koše-|janski uniformi. Na kapi je nice, gmajne, gozdove in po- imel rdečo petorokrako zvezdo. Ija. da bi jih našel. Rad bi šel v gozd na skrivna mesta, toda delo in gospodarjevo nadzorstvo mu je onemogočilo to zamisel. Kar bolan je postajal in ves nestrpen je pričakoval Velike noči. Takrat bo imel edini prosti dan v letu in ta in, namesto da bi Izidorju pri-Jdan hoče posvetiti iskanju par-nesel srajco, ki jo je tako kr-.tizanov, svojih prijateljev, vavo potreboval, ga je do iz- Na Veliko soboto je pripra-nemoglosti pretepel. | vil vse potrebno za naslednji Občina je za vse to ostala!dan: krmo za "Mudo" in za Partizan! Od silnega doživetja je onemel in skoraj prira-stel k zemlji. Partizan ga je začudeno pogledal. Na vprašanje, kaj dela tu, mu Izidor ni mogel odgovoriti; le kos potice, edini dar v letu, mu je ponujal. "To sem ti prinesel", je komaj izustil Izidor. "Meni?" " "Partizanu ..." je zaječi j al pastir "Mrk GIRL LLGHT HOUSEWORK CARE FDR CHILD, AGE 2 OWN ROOM AM» BATH $12T. A MONTH Call BELLE HARBOR 5-2855 _1(104—100) HOUSEWORKER GENERAL LOVELY HOME. LIGHT COOKING SLEEP IN OWN ROOM (BRONX) TA 2-2759 (104—196) TWO GIRLS — Excellent Cook, Waitress - Chambermaid NICE HOME. LAUNDRY, 2 ADULTS REFERENCES BUCKMINISTER '2-9203 '< 194—196) COOK - HOUSEWORKER EXPERIENCED REFERENCES, OWN ROOM, BATH; FOND OF »CHILDREN GOOD SALARY RE 7-2707 _(194—200) HOUSEWORKER MO. AND THUS. (12 to 0 I'M > $8.— NEAR KINGS HIGHWAY and UTICA AVE.. BROOKLYN NA 8-2066 (194—200) HOUSEWORKER - COOK SLEEP IN. SMALL APARTMENT, 2 CHILDREN GOOD SALARY 144 WEST With ST.. (Apt. 4C> SC 4-1971 __ < 194—196» W O 3 —199» Opozorite Se druge. Id ne titajo MG. N." na te oglase. — Mogoče be komu vstrrteno. HOUSEWORKER OWN ROOM. GOOD HOME GOOD I'AY. REFERENCES 901 AVENUE O BROOKLYN Es r> 0O2n (193—!»♦!*> i FILE CLERKS | UNDER 30 I Permanent Peacetime Positions | NO EXPERIENCE NECESSARY $20 START — Apply: PARENTS MAGAZINE | 32 VANDERBILT AVE., N. Y. C. | Opp. Grand Central Station (193—199) HOUSEKEEPER DOCTOR S HOME EXCELLENT SALARY OWN ROOM Call: LA 8-2288 1103—195) H O U S E WORKER NO COOKING, NO LAUNDRY I KM TOR'S OFFICE SLEEP IN SALA R Y $13(1.— TI 2-1917 (193—199» I FINISHERS I I ON | MEN'S FINE COATS | PERMANENT PEACETIME JOBS i GOOD PAY j Apply: FRANK AURORA } 2 EAST 46th ST.. N Y C. 4192—194» ATTENTION WANTED HOrSEWORKER. ExiNTiHiml or iuexiierienced: sleep in — out. Congenlel couple. 3 children, work in lovely -DA mum apt. Trust-Worthy, agreeable girl. — Salary |75. a month—start. S H 3-2!»62 < 192— 198) HOCSEKEEPER COUPLE AND CHILD: 3 ROOM modern apartment. 23rd st. MA NII ATT A N: P LA IN CC M)K, I. I G II T LAUNDRY, GOO D HOURS. SLEEP OUT. $30.— A WEEK. - CH 3-1119 (192—198) HOUSEWORKER YOUNG PLEASANT GIRL Small Apartment — Sli-ep in or out — $120.— MONTH Apply: Mrs. Grwnberg, 1701 W. j i 3rd St.. Apt. 6N, Brooklyn, N. Y. \ DEwey 9-1044 (193—195) Š I V A L K E SLAMNIKOV izvežbane na Saturn in dru. ge kite. Takojšnji začetek. Vprašajte pri: * BERWICK HATS 54 WEST 39th STREET. 15th Floor New York City gledala na zamaknjenega Izidorja, se mu ljubeče nasmejala in nadaljevala, "bo imel pred seboj svoj kos kruha! Nova Jugoslavija bo mati vsem onim, katerim je bila prejšnja mačeha!" _ Izidor je prebledel. Dva po-| (M*1-« * FEMALE HELP WANTED) gleda sta se spojila: Pepčin in njegov. Srce mu je nemirno (10—5) NOVA ODREDBA 0TOČKAH 4 Točke mesto 2 funt - i "Lisko", nacepil drva, proti ve-j V Izidorjevih očeh je bilo čeru je prinesel v brenti vodo toliko ljubezni in iskrenosti, iz daljnega studenca in Se sto da je mladega fanta kar pre- • ■■ drugih del, ki so padala na njegova m lada ramena. Ponoči je opral umazane hlače, jih posušil in zašil. Tako je pričakal jutra Velike nedelje. Zgodaj je vstal, se umil in odšel v cerkev k Vstajenju. Se nikoli v življenju ni tako zatopljen molil. V molitvi se je spomnil Pepce, ki mu to leto za praznike ni mogla zašiti hlač, Ivana, ki mu ni poklonil pirha in Zoreta, ki mu ni voščil: "Vse bo d rugače, Izidor, takrat boš tudi ti imel dom!* Celo matere, občine in botre se je spomnil. Ko je župnik govoril s prižnice, je prisluhnil. Govoril je o ljubezni,. vzelo. Pristopil je k otroku se vsedel poleg njega in vzel iz njegovih tresočih se rok tenek kos potoce. Ni videl, da Izidor že ves dan ni jedel. "Praviš, da si prinesel meni — partizanu? Kako ti je pa ime?" "Izidor, ljudje me pa kličejo za Mrka___" "Zakaj?" Toplota partizanovih besed in roka, s katero je objel njegov vrat, so Izidorja opogumili. V začetku s tresočim se pezneje že z mirnim glasom je otpisal svoje življenje. Vse, prav vse je partizanu povedal. utripalo. Odgovor na tisto vprašanje, ki ga je že stokrat in stokrat zaman postavljal, ko je pasel "Mudo" in "Lisko", se je razvozlal. Spoznal je tisto, za kar se bore partizani, bo vsem dosedaj tlačenim prineslo rešitev vsem, tudi naj- denčkom ... Po govoru so Pepca in drugi z njo zapeli pesmi, ki Jih še nikoli ni slišal, Med petjem se je zopet spomnil besed umrlega Zoreta: "Vse bo drugače, Izidor, takrat boš imel tudi ti dom!" V Izidorju je kipelo in ko ga je Pepca vprašala: "Ali se misliš vrniti?" jo je začudeno in s strahom .pogle dal: "Samo tega ne; pri tebi, pri partizanih ostanem!" In pastir Mrk je ostal pri partizanih. Iz otroka je postal borec, ki se je boril za pravico vseh zatiranih. Nikomur ne bo hlapec, naj manj e pa županu, ki mu je vedno otipaval roke. On, pastir Mrk, je vstal, našel je botro, mater in občino, na- Ko je končal, je z znižanim iel je vse: Pravico! OOOK-HOUSEWORKER MAN OR WOMAN FOR PORT WASHINGTON REFERENCES MU 4-2483 HELP WANTED MOŠKO DELO GIRL, YOUNG 5 DAYS WEEKLY; HOURS 9 — 3, 4 ROOMS — $15 WEEKLY DEwev 2-6535 mornings 9—12 (193—195) (URL—HOUSEWORKER 5 ROOM APARTMENT 3 ADULTS, ti DAYS, ATTRACTIVE SALARY WI 6-4691 (192—198) GIRLS I No Experience Necessary l*\ght Factory Work i Steady Work — Good Pay [ Plen sunt Surroundings — A|>ply | SAVOJ CURTAIN CORP. .ST West 26th St.. N. Y. C. I (192—198) GIRL OR WOMAN General Housework — Light Laundry Small apartment, sleep in, good salary. assist with children, wi R-Toor, 1193—195) COOK — AND SERVE LIGHT HOUSEWORK NO LAUNDRY. SLEEP IN. OWN ROOM, TOP SALARY REFERENCES ES 5-5353 _ (193—1!») HOUSEWORKER. SLEEP IN: FOND OK CHILDREN; EXCELLENT HOME; OWN ROOM; LIBERAL TIME OFF $100 A MONTH * NAVARRE 8-1793 (192—198) HELP WA N T E D Help Wanted (Male) | LEATHER GOODS | EXPERIENCED on HAND WORK | GOLD TOOLER i Permanent — Good Pay — Apply j MICHAELIAN & KOHLBERG | 295 — 5th AVE., N. Y. C. (Street floor) (192—194) I R E Z A L C I STEKLA Stalne službe v času miru. j REZALCI NA KVADRATU IN KOLOBARU | Dobra plaCa — Dobre delavske I razmere—VpraSajte: DIAMOND I GLASS & MIRROR WORKS | 55 Great Jones St.. near Bowery I (Betw. Bowery & Lafayette St.) BOYS — BOYS for SHIPPING & STOCKROOM $22 Start — Good Opportunity Apply: PARENTS MAGAZINE 52 Vanderbilt Ave.. N. Y. C. Opp- Grand Central Station ROKAVICE ŠIVALKE — 'INSERTERS" "CLOSERS*' IN DRUGE Delo od komada ali plača po izvežhanost i — Dobra lestvica Stalno delo. — Govori se ieško v prostorih. -.- Vprašajte: GUTMAN-LANN, 726 N.^trand Ave., N E 8-2779 — Brooklyn (190—19C * N e w Jersey GIRLS AND WOMEN TO WORK IN FINISHING ROOM OF LARGE CALENDAR & PRINTING PLANT STEADY WORK GOOD PAY Excellent Working Conditions EXPERIENCED GIRLS & FORMER EMPLOYEES PLEASE NOTE SECURE YOUR FUTURE APPLY AT ONCE The OSBORNE COMPANY Brighton Road CLIFTON, N. J. (190—196) Help Wanted HELP WANTED — (MALE) (193—199) i BOYS — YOUNG MEN| | No experience necessary: Perma- | j nent peacetime jobs—PACKING, | j SHIPPING — OPERATING — in j | Stationery Establishment — Good j I Pay — Apply 1 WARSHAW MANUFACTURING | j CO.. 1 Main St.. Brooklyn, N. Y. | (193—199) POLISHERS and BUFFERS IN JOB SHOP PERMANENT PEACETIME JOBS — $1.25 HOUR Apply: , A Č E CHROMIUM 1225 EAST 57th STREET BROOKLYN (Near AVENUE L) (193—195) TAIIjOR & PRESSER COMBINATION MAN STEADY Apply : BETTER CLEANER 196 — 7th AVENUE N. Y. C. CH 2-4855 ( (193—199) MEN! MEN! 1st CLASS MEN ON White Metal CASTERS Plenty of Overtime GOOD PAY STEADY WORK F. & G. METAL CASTING CO. 100 SOUTH 6th ST., BROOKLYN EV 7-8371 (187—195) New Jersey HELP WANTED — (MALE) MEN TO WORK IN CHEMICAL PLANT Some Experience Preferred — Will Train Willing Worker — Good Pay; Steady Work. — Apply: ORB IS PRODUCTS CORP. 55 Virginia Avenue. NEWARK. N. J. At the Newark-Elizabeth Line (190—190) "liLVi NAKUUA' FRTI>AT. OCTOBER 5, 1945 >K. YBTANOVUBH C. 1»» IGRALEC IZ SPOMINOV MLADENIČA Ruski spisal F. M. DOSTOJEVSKI ROMAN '•Tako govoričijo 1«' paglavci! V vsakem po-bržaju se mora človek pokazati dostojnega. Ako >e vrši tu l»orba. tedaj ta le povišuje in lie ponižuje."T **(»ovorite kakor iz predpisov! Molila mislite. da se nemara ne morem dostojno pokazati. Dostojen človek sem res. toda pokazati to na dcMtojeu način, tega ne uiiiejeiu. Si morete misliti, da je 1«» možno.' I »a. vsi Rusi so laki ill veste zakaj? Zato. ker so prelsigato in premnog.jstransko olidarjeiii, da bi mogli brzo najti dostojno obliko. Tu ipa je potrebna oblika. Večinoma smo uti Rusi tako bogato obdarjeni. da nam je potreba genijalnosti, da najdenih dostojno obliko. A geuijaluosti uaj-veekrat m. ker je v oUV prav redko sejana. Mamo pri Francozih in še nekaterih drugih Kvro|>ejeih se je oblika tako lepo opredelila, da morejo zreti z nenavadno dostojnostjo in biti olM-nem ljudje, najltolj lieilostojni. Zato igra pri njih oblika tako veliko ulogo. Fran-<»»z prenewe razžaljene, ijintvo pravcato razžaljen je in niti z očesoui ne trene, toda udarca pod nos gotovo ne prenese; kajti to ]M>menja luirušitev prevzete in uvekovečene oblike s]kj-dobnonti. Zato so n«#e gospiee tako zaljubljene v Fram-oxe, ker 'imajo tako lepo in fino obliko. Po mojem liaziranjti pa nima čisto noliene oblike, ampak je samo jieteliti. le gaulois. Ki<*er ]»a tega ne morem razumeti, k«*r nisem ženska. Morda so petelini tudi lepi. Toda začel sem «nii brbljati neumnoisfi in vi me niti ne ustavite. I'stfavite me |H>lj jwigosto; kadar govorim z vami, se mi lioče izjiovedati vse. vse. vw*! Izgubljam že vsako obliko. Priznavam celo, da je nimam iu niti dostojnosti ne. To vam pravim odkrito. Niti mar mi ni dostojnosti. Sedaj je v meni vs»* zastalo. Sami veste, zakaj ! Ne ene človeške misPi nimam več v gla-\i. Že davno ne vetu. kaj se gudi ]M» svetu, v Rusiji, tukaj. Potoval ^em skozi llrazdane, a ne vem kakšne -o. Vi sami veste, kaj me je 'žaljivo. "To je zame jnipoliioma brez koristi. pogoltnilo. Ker nimam noliene nade iu seui vi Imenitno!" sem vskliknil, "namenoma ste vs.-ih «*Vh ničla, l**li povedano naravnost, da rabili ta imenitni izraz '4brez koristi", da bi Ne zato. ker bi vas nehal ljubiti ali iz ljul>o-sumnoatf, ampak kar tako vas ubijem; kajti včasih me pograbi silna slast, da bi vas kar ]x»jeclel. Vi se smejete... "Ni malo se ne smejem,'* je rekla srdito. "Za poved.iijem vam molk." Prenehala je komaj dihajoč od gnjeva. l»og-me. da ne vem. če je biki krasna, toda z veseljem sem vselej gledal prizor, ko tako olrsto-ji pred menoj, in zato sem s slastjo cesto izzival njen gnjev. Nemara je to opazlila in se nalašč jezila. Povedal sem ji to. "Kakšna umazanost !*' je vsklikuila z gnusom. "Kaj je it o meni mar," sem nadaljeval. **Ve-hahiI. zadušil. In mislite, da ne pride do tega * Vi me razburjate. Da bi se bal škandala Vašega gnjeva? (emu bi se ga bal.' Ljubim vas brezupno in vem, da vas bom po-tem še ,risi;čkrat I ml j ljubil. Ako vas kedaj ubijem l mu n moral seveda tudi sobe; in tedaj bom kolikor možno dlje odlašal s samomorom, da bi čini dlje olnutil to nestrpljivo bol brez vas. Vam je morda neznana ta neverjetna lie->«*da, da vas z vsakim dnem 1k»1 j ljubim, kar je skoraj liemožno. Iu potem da bi ne bil fatalist? Ali se s-jMUiriiijate, da sem vam pred tremi dnevi vsled vašega izziva, šepnil na Schlengenlier-ga : recite le Itesedo in vržem se v to brezno. Iz-sovjetske Rusije: O preprostem sovjetskem človeku Pred kratkim je moskovska "K rasna j a zvezda" v svoji izdaji posvečala uvodnik preprostemu človeku. njegovemu vzvišenemu junaštvu, požrtvovalnosti in nesebičnosti. Vojna je prinesla mnogo moralnih preskušenj in materialnega po manjkanja, toda v sovjetskem sistemu je bila onemogočna vsaka oblika izrabljanja; zdru žena vo^a mož in žena s sovjetskih tal v eni sami bratski družini brez ozira na poklic, socijalni položaj in narodnost je visoko dvignila vrednost in čast preporostega človeka. — Povsod in v vsaki zadevi uživa preprosti človek očetovsko pomoč sovjetske vlade in partije. To je razlog zakaj je preprosti sovjetski človek tako neizmerno udan sovjetski domovini, zakaj mu ni bilo žal ničesar—nelastnine ne zdravja ne življenja—za dobrobit svoje domovine. Preprosto sovjetsko ljudstvo ni nobena brezdušna masa. Vsi naši junaki. slavni vojskovodje in znameniti državniki in voditelji našega gospodarskega življenja so izšli iz preprostega sovjetskega ljudstva, če je mehanizem naše armade sijajno deloval pod najtežjimi okoliščinami, če je mogla Rdeča armada tako naglo doseči po- Ako bi rekli to l**edo, bi se tedaj strmoglavil. ,,0lno premoč na bojišču, če je mogel maršal žukov v dneh bitke za Berlin zadati sovražniku srdit udarec z mnogo ti- Morda ne verjamete, da bi r««s skočil?" * "Kako neumno klepetanje!" je zakričala. "Ne motrim se za to, ali je neumno ali pametno.- sem kriknil. 'M'utim. da moram, ako toče v topov, tankov, letal" gre ste v. poleg mene, govoriti brez konca, in jazzahvala milijonom preprostega govorim. Ase sainoljiibje izgubljam v vaši pri- sovjetskega ljudstva, ki je de-sotnoMti, kar me pa malo briga." lalo čudeže v boju in delu> • Zakaj naj vas pustim skakati s Schlangen- ob praznovanju zmage venča •goni ' je rekla hladno in nekako posebno raz-',Winvin* r lavnriem nr-Pnro- bi vidim povsod i sa iiio vas. jsa ostalo se ne brigam. Zakaj in k?iko vas liubiui, ne vem. Ali me upognili. A' dno duše vam vidim. Urez koristi, pravite? Zabava je pač vedno koristna. S|MUiriitjam se sedaj, da sva se tedaj res skoro dobesedno tako razgovarjala, kakor sem tu o- veste, da nemara irfiti lepi niste ' Srce imate «livja. brezpredelna oblast —h.Hlisi nad liiu-t>rez dvoma hudoJuio; um neblagoroden, kar je1"' — j** tudi svoje vrste naslada. Človek je » isto lahko m *zno." |despot ]h» naravi in je rad mučitelj. I vi radi ' Nemara zato /rudi računate, da bi uic ku-pili z «leiiarjeni, je rekla, "ker ne verujete v Pomnim, da me je ogledovala silno presun-mojo blagorodnost." Ijivo in jKJZorno. Gotovo je izražal tedaj moj •'Kdaj sem računal, da bi vas kupil z de- **hraz moje nesmiselne in lielepe oln-utke. carjem !M sem zakli<*al. * Zakle|M*tali >t<« se iu ste izgubili vodilno nit. Ce ne mene. pa računate, da kupite moje I"*"1; MoJ<> <*» se zalile s krvjo. Na kraju spoštovanje do vas." j ustnic se mi je strjevala j»ena. A gle«le Sehlan- Vil, ni |>op<:Inoma tako. Povedal sem vam, li\V ** f *Hlaj 55;,kli,'-ij,,» svoji časti, da se slaU, izražam. Vi me omamljate. Ne je- T r??***?1 ? ako « 1,1 zke se radi mojega klepotanja. Saj razumete.hl \**h> o loviš. Ljudje izrabijo vsak prosti čas za kopanje in zlasti v Barkovljah je obala ves dan polna kopalcev. V .mestu je tak vrvež, kot ga na nobeni ljubljanski ulici ne dobiš, še vedno pa je dosti ljudi, ki nimajo nobenega dela in ves ljubi dan postopajo. Lepe obleke imajo in dolgočasne obraze. Največ teh se je tisti dan trlo na trgu Unita, ko je odšla naša vojska. Vojaštva je zdaj precej tu in to z vseh koncev sveta. Edino razvedrilo je kino. Vanj hodijo kar na slepo srečo, včasih niti ne vedo, kaj igra. So večinoma stari filmi, ki so bili tudi v Ljub- ljani že ne vem kdaj. Novost je pa za Tržačane sovjetski film Stalingrad. 2e tretji dan so vse predstave razprodane v največji dvorani, v Politeama Rossetti. Se še spominjaš prizorov, ko Rdečearmejci koraka io in pojo stalingrajsko him- no. Tudi tu je to ljudi tako navdušilo, da tulijo in cepetajo z nogami. Nek časopis je napisal, da je film Stalingrad priča slave najsilnejše armade sveta. Ko smo Se pri časopisih* teh je v Trstu ved več. "TI Corriere di Trieste", "Primorski dnevnik" in "II Lavo-ratore" gotovo že poznaš. — Zdaj izhaja še "Giornale Alea-to" in slovenska izdaja "Glas zaveznikov", ki ju izdaja P branch, nekaka propagandna W. B. "Psychological warfere vojaška ustanova) potem pa de "Vita Nuova", ki pravi v uvod vsem tem stvarem in zahtevajo od vojaške uprave, da prizna civilno oblast, ki si jo je ljudstvo samo izvolilo. Svoje konzulte ne bodo Tržačani nikoli zapustili. niku, da je in ostane "un fior-nale di azione cattolica". No, iz časopisov razvidiš, da le ni vse tako normalno. "Glas zaveznikov" je že v svoji prvi številki prinesel neke čudne trditve. "Primorski dnevnik" mu je odgovoril in vsako točko z dokazi ovrgel. To števil-ko so ljudje zelo hitro pokupili. Naslednje dni je "Glas zaveznikov" začel objavljati kup odredb vojaške uprave. Nekatere semi zdijo zelo ostre in kar spomniš se na čase par let nazaj. Radijske aparate in fotoaparate moraš prijaviti, časopisov ne smeš ne uvažati ne izvažati, z drugo odredbo je razpuščena Narodna milica in celo cestni redarji. Bral sem tudi, da je vojaško sodišče obsodilo nekaj Tr-žačanov, ki so se na cesti znesli nad nekaterimi fašisti. Prepovedano je vsako zborovanje in sestajanje, nihče pa ne p reganja gruč tam blizu živiilskega trga, nasproti kolodvora in še marsikje, kjer se je neverjetno razbohotila črna borza z angleškimi konzervami, angleškimi cigaretami in z drugimi dobrotami po blaznih cenah. Ljudje se čudijo Včeraj sem srečal Stojana. Blizu nas so stanovali, če se ga še spominjaš. On je zdaj v Ferrari v tvornici čevljev. Marsikaj zanimivega mi je povedal iz življenja v Italiji. — Osvobodilne odbore imajo, toda v njih sedi še mnogo starih fašistov. Ljudje ne morejo imeti zaupanja vanj, ne znajo si pa pomagati ali si celo ne morejo' Raazmere glede prehrane so obupne. Na črni borzi sicer dobiš vsega, toda delavec, ki ima 1300 lir plače, si ne more kupiti maščobe po 800 lir kilo. Na karte pa dobe pol kile konzerve za štiri osebe in nekaj moke iz soje. j "Glas zaveznikov" se je v prvi številki pobahal, da Tržačani sedaj po dolgem času jedo bel kruh. Tržačani so ga jedli takoj s prihodom nase vojske. Malo čudno pa bi bilo, če bi z odhodom naše vojske začeli dobivati moko iz soje. Zato Tržačani jedo bel kruh še sedaj, ne pa šele sedaj. Toliko naj Ti bo za danes. Pa še to — nikar imeti strahu zaradi Trsta, če bo imelo ljudstvo kaj odločati, bo odloČilo Tebi in Ljubljani pozdrave. Trst, 24. junija 1945. Angleško-Slovenski BESEDNJAK Ual Je novi angtaiko-iloraiaki hmadnjak, ki Je Met&Til Dr. FRANK J. KERN V nJem bo ym besede, ki Jih potrebujemo ▼ mL d&ujem življenju. — Knjiga Je trdo Tesana ▼ platnu in ima 273 strani. Cena je $5e°° Naročite jo pri: ^ KNJIGARNI "GLASA NABODA - . 216 W. 18th Street New York 11, K. Y. ill ......i