Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE
jan
L
l-V J-? T	V mesecu demokratičnega tiska:
	prispevaj v tiskovni sklad
U Ha 1—iV^ GLASILU KOMUNISTIUAE PARTIJE S. T. O.	siri «DELO» in drugi demokratični tisk.
OBNOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 146
TRST SOBOTA, £9. SEPTEMBRA 1051.
CENA 20 LIR
l'red trinajstimi leti so se v "Oakovem sestali Hitler, Mus-jfini, Daladier in Chamber-•'g /K iz tega sestanka je izšla eče™iga svetovna vojna, za ka-Jo nosijo odgovornost ne sa-K^1 nacifašisti, marveč tudi ti-odji} vodilni krogi Zahoda, ki so z iiv3* Prodali Hitlerju Ceško-' ’vasko in mu sprostili roke ans^ nadaljnje roparske pohode ausst Evropi in svetu. e Vofo trinajstih letih nadaljuje-išan.anglo - ameriški imperialisti S^litiko Monakovega, oborožu-.jjalijo Nemčijo in Japonsko, grc-
i icialo svetu z atomskimi bomba-P°S in «totalnim» uničenjem, (jen! poslužujejo fašističnih re-Konfeov Tita, Franca, grškega " sld5lja in Turčije za svoje pro-Jja fecije proti svobodnemu ka'Wu in miru na splošno.
Ba trinajstih letih se je na-et j| v Evropi odnosno na Bal-3 z|8u nov Hitler v osebi fau-er J Tita, ki kroži po Jugosia-djifj. kot je delal njegov pred-‘'Inik po Nemčiji, bruha brez ijati pledka kilometrske govore, imajo namen pripravili ^jafnšje za napad, katerega arijfUm je morda že določil “Dno s svojimi gospodarji l’ito je v Užicu dejai: fli se pripravljamo, mi se jTožujemo in se bomo še na-j6 oboroževali. . . Ne bojimo ^Povedati, da tisti, ki se obožujejo, pravilno delajo. . .» 1 drugi strani pa je pozva: '''ode držav ljudske demokra-t. j. svoje sabotažne, di-antske in vohunske skupi->li!5lnaj se uprejo ljudskim vla-kar bi mu pomagalo nri .e(je-»arskem pohodu proti teni . ^elam. Tudi Hitler je pred, J in po Monakovem regljal z ^KiPžjem, kot dela Tito, in je rKJylvai svoje pete kolone, svo-tov^j Plačance v sosednih drža-- islv’ naj onemogočijo njihovo ipatpfambo in naj olajšajo «delo» ytovskim divizijam, ki bi v ^n0?)očenem trenutku začele «ak-
.ier<;|0ii.
fašistični rabelj, ki trenutno pas, ' Jugoslavijo s policijskim jooO,forjem, na podlagi končen-J- .,'^i.iskih taborišč in umorov, jn ‘j**3 vef nobenega namena Gt^omišiti pred svetom in je ofjž nobenega zavijanja pove-toiT’ da se oborožuje, da se bo 1.28?^ nadalje oboroževal in da je f.ffipravljen začeti vojno pu-^ofvščino, ko mu bodo to za-j.A^dsli njegovi imperialistični 1 frodar ji. Òn se ne boji da-KrjZ'Ž povedati, da je na strtim e fe, oboroževanja in uniče-7Sley ker računa na to da ima geK' seboj Ameriko s svojimi epskimi bombami s svojim tjfivnostnim» orožjem, s svo-]aria 'otalno diplomacijo, da ima .fa'1' seboj nacistične generale aSsuerja, da ima za seboj acelr0hske vojne zločince da ima elka seboj Franca, Cangkajška, ffgosa, Turčijo in vso pisa-auii> čredo ljudi, ki jim je voj-edini izhod,
a|^i.,^to ne more več ztmolčati gekpl svetom, da se oborožuje f'J'a je pripravljen začeti na-na Albanijo, Bolgarijo, giJ11 ^unijo in Madžarsko, ker je CiaiJ pdi njegove zločinske politeli p Jugoslavijo zajela neiz-5Ò8 Ana politična, gospodarska f fialna kriza. Jugofašisti so tr iVja prav tako kot njihovi 438',fašistični predhodniki, da
^.»odo rešili iz te krize z vol-
S*
el' 1
.j ju, *• j. z mobilizacijo iugoslo-M- fkih narodov proti sosed-
i«-j.L- narodom, kar naj bi bilo f f in njegovi zločinski tolpi fk, da bodo pozabili na la-.°. pomanjkanje, suženjstvo, # f ntracijska taborišča, ječe, |j |V*dacije, bedo in katastrofe življenjske pogoje.
V jj0 je torej smisel zadnjih k.°Vih govorov. Jugofašisti so » i_ ( kravljeni na napad in se za iPfapad oborožuje jo. Notranja fislovja Jugoslavije jih si-1 lip da izpolnjujejo gospodarje^ ,e ukaze. Zato so postali brez in divjajo proti državam -, ifke demokracije, jim gro-i? in jih izzivajo. Vcepiti ho-p v jugoslovanske narode 1 faštvo do sosednih dežel in 0 li ^dov, da bi mogli boljše iž-fvati atlantska povelja no-^ j hionakovskih gospodov.
^ ,|KSn° J®. 1,3 3e položaj na tsi nu spričo zadržanja beo-fskih zločincev zelo resen, f h je prav tako, kot je bil f 1 ob Monakovem. Resen je
‘"t
.faj nekoliko spremenil v j,:u- V svobodi živi preko 800 . , 'ionov ljudi, na «drugi stra-^ .barikade» in tudi v sami ^posiaviji, iz katere naj bi J*0 imperialističnem mnenju . i,3vila prva iskra, je večina ■aftva proti vojni, ker pač miru so močnejše od sil ufe», — kot pravi tov. Sta-kje sile miru bodo ustavile eri' 'b Itlslfo roko Tita in njego-jji ii| Gospodarjev, ne bodo dopu. .Ji UjA da bi Tito, kandidat za gl- C®8a zločinca in pigmejski t<fr sedanje dobe, kričaj in L11 z vojno ter jo sprožil. ,i h faviie bodo tako, da mu bo->lVso te grožnje obtičale v r ?a vselej.
KAREL SI6KOVIC
0P ijf tako kot takrat, ko sta , .er in Mussolini stresala ,Je topove pred očmi vsega oštva. Toda danes se je
NESRAMNA KUPČIJA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE STOPA V ODLOČILNO FAZO
Titova vlada je ponovno
ponudila Trst De Gasperiju
Pod firltiskom WasliingtoRita in Londona je Sle Inasperi izjavil, da je pripravljen zaeeti pogajanja s Titom - Zadnjo besedo imata naše Ijndstvo in Sovjetska zveza
Jugofašistiina vlada je odločno stopila po poti reSevanja tržaškega vprašanja na podlagi neposrednih pogajanj z Italijo, kar ji je bilo ukazano od gospodarjev. V tem prizadevanju napram De Gasperiju ji z vso svojo ukazov alnost jo pomagajo vladni krogi v Washingtonu in Londonu, ki jim je do tega, da pride čim-prej do rešitve te sporne točke med atlantsko Italijo in atlantsko Jugoslavijo, Oni pač nočejo, da bi se ta spor vlekel v nedogled, ker bi jim utegnil delati veliko preglavic v izvajanju zasnovanega načrta za sprožitev roparske vojne proti ZSSR in državam ljudske demokracije. Oni hočejo pač enotnost atlantske fronte.
De Gasperiju so v Washingtonu brez zavijanja povedali, naj le končno preneha s svojo jokavo kampanjo za STO Italiji in naj
rajši pogleda na dlan, ki mu jo je ponudil Tito s svojim govorom v Divuljah. Za «atlantsko skupnost» bo moral «žrtovavati» to, kar so mu. 20. marca 1948. obljubili, in se «zadovoljiti» s Trstom, ki mu ga je brez kakršnega koli obotavljanja ponudil Tito, ko je zahodriim novinarjem izjavil, da Italijani «lahko dobe Trst». Zgleda, da je De Gasperl razumel nauk, ki so mu ga dali v Washingtonu prav posebno preko Acheso-na in je izjavil, da je pripravljen začeti pogajanja z Jugoslavijo za «rešitev» tržaškega vprašanja. Prišel je tudi na to, da je imenoval tristransko noto 20. marca 1948. kot «izhodiščno točko», preko katere bi se moglo priti do sporazuma. Apeliral je v nekih Izjavah ameriškim novinarjem na Tita in njegovo vlado, naj se zaveda «interesov atlantske skup-
nosti» in je dal razumeti, da je pripravljen sprejeti tudi z jugoslovanske strani neko «izhodiščno točko», ki bi mogla prav tako kot njegova doprinesti k «rešitvi» tržaškega vprašanja «v duhu zedinjene Evrope, t. j. v duhu nečesa, kar predstavlja edino možnost rešitve za Evropo».
Medtem ko je De Gasperl izjavljal, da je pripravljen stopiti do Titove «stegnjene roke», iz katere naj bi potegnil Trst, ki mu je bil taka dobrovoljno ponuden pod pogojem, da bi ga le civilno u-pravljal, ker bi za ostalo «skrbele» anglo-ameriške okupacijske čete, je prišel s titofašistične strani nov dokaz, kako je postala mehka in upogljiva hrbtenica beograjskih vlastodržcev.
V torek 25. t. m. se je zglasil pri Achesonu, t. j. pri svojem gospodarju titofašistični veleposla-
V TRSTU JE DOSLEJ PREŠTETIH 71.000 PODPISOV
Podpisovanje za pakt miru
uspešno napreduje po vsem svetu
Po zborovanju gibanja za mir, ki je bilo pred dvemi tedni v Trstu, so se vsi mestni in podeželski, kakor tudi tovarniški odbori za mir ponovno vrnili na 'delo z namenom, da čimprej dosežejo cilj, ki so si ga postavili. Kot je znano, so se partizani miru obvezali, da bodo za berlinski poziv nabrali več podpisov kot pa za prepoved atomske bombe (za kar je bilo nabranih 102.000 podpisov).
Doslej je bilo na STO nabranih in preštetih 70.000 podpisov za mir. Od teh so jih mladinci, posebno tisti, iki so bili na festivalu' v Berlinu, nabrali nekaj nad 10.000.
Prehodno zastavo, ki jo je daroval odbor ladjedelnice Sv. Marka najboljšemu odboru za mir, so prejeli občinski uslužbenci. Kot je znano, so ti doslej nabrali toliko podpisov, da so prekoračili število podpisov proti atomski bombi za celih 10 odst.
No, danes niso občinski u-službenci več na prvem mestu, kajti o'dbor miru pri Sv. Vidu je dosegel mnogo višje procente in je danes na prvem mestu. Da je tako, se je zahvaliti stotinam prijateljev miru, ki so šli na delo od hiše do hiše. Odbor miru v Miljah je sporočil, da je 2,5. t. m. nabral 5.300 podpisov. V Miljah samih so nabrali 2.003 podpise; od teh so jih preko 1.000 nabrali mladinci. V Camporah so nabrali 530 podpisov; iz Škofij pa je doslej dospelo prvih 80 podpisov. V Elerjih so podpisali berlinski poziv vsi vaščani.
Prav lepo napredujiTnabira-nje podpisov v nabrežinski občini, kjer se odlikujejo zlasti žene. Skupine demotoraštičnih žena obiskujejo vasi in diskutirajo z vaščani o nevarnosti vojne, o barantanju s STO, o etnični črti itd. S tem te žene opravljajo zelo koristno delo. Ob priliki teh obiskov in diskusij je bilo nabranih v Mavhinjah 33 podpisov, v Sem-polaju 71 in v Praprotu 57 podpisov.
Odbor miru pri podjetju A-CElGAT je te dni sporočil, da so nameščenci omenjene ustanove doslej nabrali prvih 90 podpisov za berlinski poziv.
To so v glavnem skopi podatki o delovanju partizanov miru v Trstu in na STO. O' de-
lovanju partizanov miru v svetu pa tokrat povzemamo naslednje:
V	južnoitalijanski pokrajini Brindisi, ki je za časa zadnje vojne utrpela velike poškodbe, je bilo doslej nabranih 194.000 podpisov za berlinski poziv. To je sporočil pokrajinski odbor za mir, na nedavnem zborovan1
V	Milanu so doslej nabrali nad en milijon podpisov, v Bariju pa 551.312, kar pomeni znaten napredek. Na sicilskem otoku je doslej preštetih 9Ò0 tisoč podpisov, toda iz mnogih krajev še . niso dospela poročila.
Nepopisen je elan, s katerim sovjetsko ljudstvo podpisuje za pakt miru. Delavci, kmetje, izobraženci, umetniki in učenjaki enoglasno odobravajo apel, ki ga je nanje naslovil osrednji sovjetski odbor za mir. Povsod se vrste razna zborovanja in manifestacije za plebiscit miru in bratstva med vsemi narodi sveta. 15. septembra je -sporočil tajnik moskov-
skega odbora za mir, da je bilo samo v 4 dneh nabranih: v Moskvi in v moskovski oblati 775.000 podpisov za pakt miru.
Iz lista «Jedinstvo», ki izhaja v Kanadi povzemamo, da je bilo do 1. septembra nabranih v glavnem mestu Torontu 57.463 podpisov za pakt miru. Samo Zveza delavske mladine je do tedaj. nabrala 13.000 podpisov.
Poraz
protikomunistov v Avstraliji
SIDNEY — Reakcionarna vlada Avstralije je doživela velik poraz. V referendumu, razpisanem na njeno zahtevo, naj se Komunistična partija postavi izven zakona, je ostala v manjšini za 165.000 glasov. Pro. ti temu fašističnemu predlogu je nastopil celo Canberrski škof, ki je pozval svoje vernike, naj glasujejo proti predlogu vlade.
nik v Washingtonu Vladimir Popovič. Acheson in Popovič sta se skoraj eno uro razgovorjala o tržaškem vprašanju. Kot poroča agencija AFP, je Popovič v svojem raportu predstojniku dejal, da njegova «vlada» pričakuje odgovor italijanske vlade na noto o neposrednih pogajanjih za «rešitev» tržaškega vprašanja. Novinarjem pa je dejal, da je Jugoslavija pripravljena na pogajanja, toda ne na podlagi trojne izjave.
Tudi Popovič je torej potrdil, da je njegova vlada pripravljena na začetek pogajanj z De Ga-sperijem. Ta pogajanja pa naj bi se vršila na podlagi predlogov Tita in Kardelja, ki sta zelo jasno izrazila, da je treba poiskati «tudi za ceno žrtev» neko «tretjo rešite/V».
Ju f o fašistični državniki se ne sramujejo več svojega revizionističnega in kapitulantskega stališča. Oni se naslanjajo na Titove besede da Italijani «lahko dobe Trst» in na Kardeljevo izjavo,
Tito in njegova tolpa brez načel sta se že odrekla Trstu. Ovira je le v tem, da bi De Gasperl hotel imeti še nek obalni pas v coni B. Proti temu se pa postavlja titofa-šistična vlada, ki je preko Kardelja izjavila, da ne bo mogla trpeti «prevelikih žrtev». Jasno je, da imajo titofašisti vso podporo ameriških in angleških vladnih krogov in da De Gasperiju preostaja zelo malo upanja, da bi mogel doseči nekaj več kot tisto, kar mu tako darežljivo ponuja Tito. V določenem trenutku se bo moral zadovoljiti s Trstom. Tito pa bo zadovoljen, da je prodal Trst De Gasperiju in da bo istočasno imel v mestu kot največjo garancijo anglo-ameriške čete, ki ga bi morale varovati v primeru «nezaželenih nemirov» v Jugoslaviji.
Na vsak način so Tito, De Ga-speri in njihovi gospodarji začeli delati račun brez našega prebivalstva. Slovenci, Hrvati in Italijani STO morajo spregovoriti in se rešiti pred nevarnostjo razkosanja našega Ozemlja na podlagi zloglasne etnične črte. Lepaki o «etnični črti», ki jih je te dni izdala Komunistična partija STO so pritegnili množično m vsesplošno pozornost. Ljudje se zavedajo, kakšna nesreča bi zadela naše ljudi, ako bi si Tito požrl cono B in slovenske občine
cone A ter De Gasperl Trst. Zavedajo se, da bi to pomenilo uničenje naše zemlje. Zato bodo podprli borbo KP STO in ZSSR za ohranitev in obrambo STO in ne bodo dopustili, da bi nam meše-tarji kovali usodo.
Čestitke
tov. Vidaliju
V četrtek je dopolnil 51. leto tov. Vittorio Vidali, generalni sekretar Komunistične partije STO. V imenu vseh slovenskih komunistov in demokratov pošiljamo priljubljenemu voditelju tržaškega delovnega ljudstva najiskrenejše čestitke z željami, da bi pod njegovim spretnim vodstvom čim prej dosegli naše cilje — enakopravnost, svobodo in mir.
Jutri, v nedeljo, bo v Miljah od 14. ure dalje
S P O
Na športnem igrišču:
Ob 14.: otvoritev Kotička sreče
ob 15: Mladinska kulturna prireditev
ob 15.30: Tekma v hitri hoji z odhodom iz ulice Roma
V ulici Roma:
Ob 16: Prihod kolesarske dirke za «Pokal dela»
D :
telovadišču:
15: Pevski in godbeni koncert PD iz Campor, Elerjev, Božičev in «Tomažiča».
Na trgu Marconi:
Od 19.30 do 21: Koncert godbe «Rinaldi».
V Ljudskem domu:
Od 20'. dalje: Ples.
Ob 17.30 se začne na trgu Marconi
VELIKO ZBOROVANJE
Predseduje tov. GIORDANO PACCO, miljski župan Govorita tovariša :
VITTOIMO VIHALI in KAKEL ŠIŠKOV1Č
Številne razstave • Ojačene zveze s parnikom in avtobusi - Dobra postrežba
DE GASPERI SE VRAČA IZ AMERIKE PRAZNIH ROK
Za pol milijona mož bo povečana okupacijska vojska v Zah. Nemčiji
Nemški Wehrmacht bodo poveljevali bivši Hitlerjevi generali - Turčija prvi člen napadalnega bloka Srednjega Vzhoda - Velik odpor v državah Islama
Ameriška politika pospešene oborožitve in vojnih priprav, ki so jo zasnovale tri velesile na tajni konferenci v Washingtonu, se sedaj dosledno izvaja «na terenu».
V ponedeljek so se začeli «razgovori» med ameriškim visokim komisarjem za Nemčijo Mac Cloyem m ministrskim predsednikom Zahodne Nemčije Adenauerjem, ki so pa v resnici le Trumanovi ukazi nemškemu kanclerju «v izvršitev». Mac Cloy, ki se je pravkar vrnil z naročili iz Washing-tona, je obrazložil Adenauerju, kaj nalagajo Zahodni Nemčiji ameriški imperialisti. Poleg vključitve nemške vojske ■— skupno 250.000 mož v takozva-no evropsko armado je ameriški komisar sporočil še sledeč e. nadaljnje sklepe zahodnih treh velesi!: Okupacijske
ZA GRADNJO STRATEŠKIH NAPRAV BO TITO dal Američanom na razpolago delovno silo
Harriman in Bradley obiščeta Turčijo, Grčijo in morda tudi Jugoslavijo, da pospešita vojaško sodelovanje teh držav - Tri jugoslovanske čete napadle romunske obmejne straže -En romunski vojak ubit - Veriga obmejnih provokacij proti Albaniji in Madžarski
Po sprejemu Turčije in Grčije v atlantski vojni pakt se začenja na Balkanu novo obdobje ameriških priprav za napad proti staja zato sedaj vprašanje skle-Vzhodu. Tem bolj' aktualno po-nitve vojaškega pakta Jugoslavije s tema dvema državama, kar je pred kratkim potrdil Tito dopisniku londonskega «The Obser-ver» z besedami: «V primeru na,-pada. in morda tudi pred morebitnim napadom bo nemudoma postavljeno vprašanje vojaškega sodelovanja med Grčijo, Turčijo In Jugoslavijo.» To je eden izmed «uspehov» obiska Trumanovega posebnega odposlanca Har-rtmana pri Titu.
Sedaj pa so v Washingtonu napovedali, da bosta Harriman in načelnik glavnega štaba vojske ZDA gen. Bradley v kratkem obiskala Ankaro in Atene v po-
Novi veliki uspehi
sovjetske politike miru
Don speljan v novo strugo - Rekordna letina
MOSKVA — V okviru velikanskih del za izgradnjo komunizma je sovjetsko ljudstvo doživelo v soboto novo zmago. Ta dan so namreč speljali reko Don v novo umetno strugo, da bodo mogli v stari strugi dokončati velikanski jez pri Cimljanski. Kot je znano, bo za tem jezom nastalo ogromno jezero, 'ki bo dajalo vodo za veliko električno centralo obenem pa bo iz njega peljal 101 km dolg kanal do Volge.
Letošnji pridelek pšenice je v ZSSR za 1,400.000 ton večji od lanskega; koruze, prosa in ajde pa so pridelali za nad en milijon ton več kot leta 1950.
RIM — V rimski provinci so kmetje in poljski delavci zasedli okrog 30.000 hektarjev
zemlje, ki je kot last veleposestnikov podvržena agrarni reformi. Spričo odločnega nastopa tisočev prizadetih družin brez zemlje je družba Maremma že razdelila 360 ha med kmete dveh vasi.
Težka nesreča ekspresa Dunaj-Rim
DUNAJ — V torek ponoči je na postaji Langenwang ekspre. sni vlak Dunaj-Rim trčil ob tovorni vlak, ki je stal na postaji. Pri nesreči, ki jo je zakrivil postajenačelnik z napačnimi signali, je bilo 20 ljudi mrtvih, 10 težko in 30 lahko ranjenih. Ponesrečenci so skoro ysi iz Italije; vračali so se z letovanja, ki ga je priredila organizacija ENAL.
sebni misiji. Verjetno gre poleg obveznosti, ki sta jih ti dve državi sprejeli z vstopom v atlantski pakt, tudi za dokončno sklenitev vojaške pogodbe z Jugoslavijo, za katero je dal Tito pobudo s svojo izjavo. Turški in grški vojaški krogi niso namreč nič kaj navdušeni za to novo zavezništvo, ker se boje, da bodo zaradi znanega Titovega izzivaštva prezgodaj potegnjeni v vojni metež?
Ne izključuje se tudi možnost, da se bosta ta dva ameriška «poslanika smrti» spotoma ustavila tudi pri Titu. To bi bilo tem bolj verjetno, ker je Tito ob prvem Harrimanovem obisku pristal na sklenitev sporazuma med Jugoslavijo in ZDA, katerega bi moral sedaj podpisati, če tega seveda ni že napravil na tajno. Ta sporazum, kot smo že poročali, vsebuje tudi tajne klavzule vojaškega značaja, po katerih se fašistična vlada v Beogradu obvezuje, da v primeru napada proti socialističnim državam prevzema vse desno krilo atlantske fronte, ter sprejema tudi druge obveznosti v izvrševanju ameriških vojnih načrtov, zlasti, da bo stavila ameriškim letalom vsa svoja letališča v državi na razpolago, ameriškim in angleškim vojnim ladjam svoje luke in oporišča ter vse prometne zveze za prevoz ameriških čet in vojne opreme V tem pogledu 1— piše dunajski list «Der Abend» — obstaja že tajen dogovor, po katerem smejo Američani graditi v Jugoslaviji vojaške naprave, nove strateške ceste in železnice ter letališča. Po tem dogovoru, ki je bil sklenjen letos maja, mora Titova vlada za zgraditev teh naprav dati poleg prostora na razpolago tudi delovno silo in prevozna sredstva.
S tem se pojasnuje velika Titova skrb, ki jo je izrazil na zborovanju v Užicu, kje dobiti dovolj delovne sile. Ker je znano, da je bilo v zadnjih mesecih vrženih na cesto preko 150 tisoč delavcev, ki jih jugoslovanska industrija ni mogla zaposliti, je izven dvoma, da hoče te
ljudi dati na razpolago Američanom za gradnjo strateških objektov v Jugoslaviji Na ta dela naganjajo poleg mladine tudi odrasle, katere prisilno mobilizirajo v «prostovoljne delovne brigade» in sicer na isti način, kot so to delali Nemci v okupiranih državah med vojno za svojo proslu-lo organizacijo «Todt».
Vzporedno z vojnimi pripravami v državi se stopnjujejo iz dneva v dan titofašistične provokacije na mejah z ljudskimi demokracijami Tako je 5. t.m. večja skupina jugoslovanskih graničarjev in nekaj civilistov pri vasici Kusič prestopila romunsko mejo. Istočasno pa so tri jugoslovanske čete s svojega ozemlja prešle v pravi bojni napad ter streljale več ur na romunsko stran. Pri tem provokatorskem
napadu je bil ubit romunski obmejni stražnik kaplar Avram Rusu Vasile. Vlada LR Romunije je izročila jugoslovanskemu poslaniku v Bukarešti odločno protestno noto, v kateri ugotavlja, da vsa odgovornost za ta napad pade na Titovo vlado, ki v službi imperializma vodi politiko provokacije ter sovraštva do socialističnih držav in do sil miru.
Tudi na albanski meji so litovski obmejni organi začetkom tega meseca izvedli več provokacij zapored. Ob priliki enega napada so skušali spraviti iz Jugoslavije na albansko stran 6 o-boroženih diverzantov, kar jim pa spričo odločnega odpora albanskih obmejnih stražnikov ni u-spelo. Nekaj dni pred temi napadi pa so izvršili več podobnih provokacij na meji Madžarske.
sile ZDA. Anglije in Francije v Zahodni Nemčiji se povečajo za nadaljnjih 500.000 mož; iz bivših nacističnih generalov se začno tvoriti nove komandne skupine za vodstvo nemškega Wehrmachta; ustanovi se vojno ministrstvo Zahodne Nemčije.
Sprejem Grčije in Tučije v atlantski vojni pakt je dal ameriškim političnim krogom priliko, da so začeli razkrivati svoje načrte na tem delu Sredozemlja. Grčija bo v teku meseca dejansko sprejeta v N, A. T. O. (Atlantski pakt). Turčija pa bo sicer članica N. A. T. O., vendar ne bo vključena v načrte za pravo atlantsko fronto, temveč bo začetni člen nove napadalne verige za Srednji Vzhod. V to skupino bi Američani hoteli vključiti po leg Turčije tudi vse države Arabske lige. Toda v islamskih državah so tem načrtom zelo nenaklonjeni. Tako je E-gipt odločno proti; kakor pišejo egiptovski časopisi, se Egip čani o tem sploh ne razgovar-jajo, dokler bodo v Egiptu, angleške okupacijske čete. Se večji odpor je v Iranu, kjer je «petrolejska kriza» dosegla svoj višek. Ker so angleški tehniki rafinerije v Abadanu odklonili podpis delovne pogodbe, je perzijska vlada izdala odlok, da morajo, do 4 oktobra zapustiti državo. Brb tanska vlada se je zato v četrtek sestala na sejo, da bi odločila, da li bo intervenirala z vojsko .proti tem izgonom. V ta namen -so zbrane v Perzijskem zalivu številne angleške bojne ladje, med njimi križarka «Mauritius» pred luko Abadan ter 7 kontraborpedovk in fregat.
Prav tako ra tudi ostale muslimanske države niso naklonjene ameriškim napadalnim načrtom na Srednjem Vzhodu. Tajnik Arabske lige Azzam Paša je izjavil, da je presenečen nad tem sklepom, ■ki so ga atlantske države spie-jele v Ottawi, ne da bi preje sploh vprašale prizadete arabske države za njihovo mnenje, Reke! je, da bo o tem razpravljal politični odbor Arabske
V 25 DNEH SO NAPADALCI IZGUBILI 37.000 MOZ
RIDGWAY ZAVLAČUJE
sklenitev premirfa na Koreji
Trmasto zavlačevanje odgovora Američanov na predloge severnokorejske vojske je a-meriška vojska drago plačala. V 25 dneh, t. j. od 16. avgusta do 10. septembra je izgubila 37.000 mož. Zaradi velikega neuspeha se je podal na bojišče sam gen. Ridgway. Tudi ameriški novinarji poročajo z bojišča, da je vojaški položaj zelo resen. Težke izgube so zlasti utrpele 1. mehanizirana in 24. pehotna ameriška divizija, ki sta poskušali prodreti obroč pri Johčonu in Vančo-nu. Tudi 11. južnokorejska divizija, ki se nahaja na vzhodnem delu bojišča je bila v zadnjem času zelo razredčena.
Sele v nedeljo zjutraj je odgovoril gen. Ridgway na predlog Kirn Ir Sena in Peng-Teh-
Uaia. Kmalu za tem sta se srečali obe vojaški odposlanstvi. Toda ameriško odposlanstvo še vedno ni odgovorilo na zahteve Korejcev in Kitajcev v zvezi s premirjem. Obnašanje odposlanstva da razumeti, da Američanom ni na tem, da bi prišlo do takojšnjega premirja, niti ne -do miru na Koreji. To potrjuje tudi dejstvo, da nočejo razpravljati o incidentih, ki so jih povzročili na nevtralnem ozemlju v Kaesongu.
Američani so v svojem izmikanju prišli do zaključka, «da bi bilo potrebno zamenjati kraj sestankov». Nehote so priznali, da so res kršili sporazum o nevtralnem pasu pri Kaesongu. To pa so opravičevali z izgovorom, češ da je do
incidentov prišlo zaradi tega, «ker je v bližini Kaesonga važno zbirališče korejskih čet».
PRAGA — Odlični češki atlet Emil Zato-ek, ki je kapetan češkoslovaške vojske, je v Pragi postavil dva nova svetovna rekorda, ki jih je doslej držal Finec V. Heino. V eni uri je pretekel 19.558 metrov dosed. rekord 19.339 m), dočim je 20 km pretekel v 1 uri, 1 min. in 16 sek. (dosed. rekord Ih 02’ 40”).
lige na svoji seji, 29. t. m.
Tudi De Gasperi je končal svojo komediantsko turnejo po Ameriki, kjer je dajal izjave novinarjem, govoril v kongresu ZDA, se razgovarjal s Trumanom, Achesonom, finančnim ministrom Snyderjem in drugimi. Za vse te njegove poti in napore so ga Američani «na. gradili» z novo papirnato izjavo, sestoječo iz 7 točk, kate ro so istočasno objavili v Washingtonu, Parizu in Londonu, V prvih štirih točkah zahodni trije dajejo Italiji «moralno priznanje» kot zvesti dekli a-meri-škega imperializma ter u-gotavljajo, da se omejitve v mirovni pogodbi ne skladajo z njenim doprinosom atlantskemu paktu. Zato v 5. točki izjavljajo, da so pripravljene pristati na odpravo teh omejitev, ki ne odgovarjajo več sedanji stvarnosti ali ki ne-
ugodno vplivajo na oborožitev Italije. V 6. točki se zavezujejo, da bodo še naprej podpirale sprejem Italije v OZN. Končno pa pozivajo podpisnice mirovne itali jan ike pogodbe, naj odobre to izjav : S tem se je Degasperi-jevo potovanje zaključilo s pò polnim neuspehom. Ni dosegel nobenega od bistvenih ciljev, ki jih je pričakoval od svojega potovanja. Niti besede o pomoči v obliki vojaških naročil za atlantske armade, ne črke o izseljevanju italijanskih delavcev v Ameriko in Avstralijo ter niti duha ne sluha o Trstu. Pač pa je z izjavo o «moralni rehabilitaciji» Italije dobila De Gasperijeva vlada namig, da sme — v nasprotju z določili mi/ovne pogodbe — zopet dovoliti obnovo fašizma in imperialistične napadalnosti.
ČAKAMO ODGOVORA I agentov - smrti. Cernu torej slu-Titofašisti v Trstu so v veli- žijo takšne slike na titovskem čukih škripcih Vsa njihova dose-Isopisju? Samo prazni demagogiji. danja propaganda pod geslom j : katero skušajo pred ljudmi pri-«Nikdar več pod Italijo!» je do-. kriti dejstvo, da Titova fašistična živela usodni udarec, ko jih je vlada ni proti ponovni oborožitvi sam njihov beograjski duče po-j Italije, kakor ni niti proti postavil na laž z znano izjavo, da ! noimi oborožitvi Nemčije in Ja-Italijani «lahko dobe Trst».Spo-i potiske; niti besedice protesta četka so se skušali izviti z novojproti sklepom v San Franciscu, lažjo in potvarjanjem pomena'Kili proti onim v Washingtonu, ki Titovih besed. Toda že par dni dovoljujejo včerajšnjim napadal-za tem jih je Titov doglavnik j cem ponovno oborožitev in pri-Kardelj še jasneje demantiral s 'pravo novega vojnega klanja. svojo izjavo, da je beograjska | klika pripravljena, pogajati se z
DUNAJ — Na dan so prišle velikanske sleparije s fondi ERP, pri čemer so prizadete visoke osebnosti. Verjetno bo morala cela vlada podati zaradi tega ostavko.
Italijo glede razdelitve Tržaškega ozemlja. Za osnovo ne more služiti tristranska nota, kakor «tudi ne jugoslovanska zahteva, naj bo vse STO priključeno k Jugoslaviji». V tem smislu je beograjska vlada že tudi poslala v Rim svojo noto, s katero predlaga začetek pogajanj za razkosanje STO na tej osnovi.
Naj torej odgovore Titovi priskledniki v Trstu, kako si zamišljajo ta pogajanja! Kaj naj dobi iz njih Italija, če ne prav Trst in morda še kaj, kakor jim je že vnaprej obljubil Tito? Saj menda fašistična vlada v Beogradu še kljub temu ni toliko prismojena, da bi verjela, da se bo De Gasperi zadovoljil v «neposrednih pogajanjih» samo z lepimi besedami ter da ji bo velikodušno prepustil vse Tržaško o-zemlje.
PRAZNA DEMAGOGIJA
Z velikim poudarkom prinaša Uto fašistično glasilo v Trstu slike grozodejstev, ki jih je za časa svoje okupacije zagrešila italijanska vojska v Jugoslaviji. Vse to bi bilo v redu, če bi služilo namenu miru in preprečenju oborožitve, posebno še v teh dneh, ko si Degasperijeva vlada na vse kriplje prizadeva, da bi dosegla ukinitev vojaških omejitev v mirovni pogodbi.
Toda o vsem tem Titova klika noče prav nič slišati. Niti z eno besedo ni protestirala proti namenom ameriških imperialistov, da dajo Italiji zopet vso možnost oborožiti se. Ni protestirala niti proti vojaškim paradam italijanske vojske ob jugoslovanski meji ob priliki obiskov Eisen-howerja, Montgomeryja in drugih
TITOVI UCENCI
Titofašisti s prav očetovsko skrbjo zasledujejo «delovanje» raznih magnacucchijev. Pa zakaj tudi ne; saj kot nijhovi učenci zvesto slede Titovim naukom in politiki. Tako je «Primorski» ta teden na zelo vidnem mestu prinesel izjavo Cucchija in Magna-nija, v katerih je slednji priznal, da njegovo gibanje ne sloni na marksizmu, temveč da istega u-porablja le s falsifikati, kadar mu to prija, v borbi proti delavskemu razredu. Torej isto, kar dela njegov vzornik Tito. Pa tudi v politiki hodi pot jugofaši-stov. Ob isti priliki je namreč Magnani izjavil, da je za revizijo mirovne pogodbe in za to, da pride Trst pod Italijo. Tudi v tem se torej ni oddaljil od svojega učitelja Tita.
SKRBI JIH TITOVA USODA
«Demokracijo», zagovornico vseh kolaboracionističnih beguncev od domobrancev in četnikov pa do Hlinkovih in Horthyjevih fašistov, je zadnje čase silovito začela skrbeti usoda titofašistov, ki se tudi pripravljajo na sko-rajšni pobeg iz Jugoslavije. Tudi belčki so končno prišli do prepričanja, da Titove klike ne bodo izganjale sovjetska in druge socialistične vojske, temveč, da se bo ta «akcija začela z uporom kominjormističnih elementov v sami državi».
Sedaj nam je razumljivo vse večje prijateljstvo med liparji in titofašisti v Trstu; saj oiividno izvira iz velike usmiljenosti naših belčkov do vseh, ki so se kot škodljivci in izkoriščevalci ljudstva izločili iz vrst svojega naroda. Pač po slovenskem pregovoru: «Iste sorte ptiči skupaj lete».
t
KDO SO TISTI, KI VLADAJO V Z.D.A.
Koga predstavljata Harriman in Bohlen
Sedanji finančni minister Snyder je veliki prijatelj Gianninija, največjega bankirja v ZDA - Kariera Howarda Mc Gratha, pravosodnega ministra - Dobički trustov z vojno na Koreji
V	notranjem ministrstvu Bruce Brown, predsednik neke petrolejske družbe načeljuje oddelku za petrolej; Clifford McManus, predsednik neke e-lektrične družbe vodi oddelek za elektriko in energetiko; Charles Connor, predstavnik ne'kega velikega trusta za jeklo pa vodi oddelek za mirle-ralna goriva.
V	svetu za oborožitev so imenovali kot predsednika odbora za koordinacijo vojaške in civilne proizvodnje Harrya Clar-
nabljajo vse konkurente manjšega kalibra, je zainteresirana v blaznem teku za oborožitev. Vojni program, piše list «Business Week», prepušča le «najmanjše mesto malim industrij-cem». Od 1. julija 1950, do 31. marca 1951. je 100 trustov prejelo 55,3% vseh vojnih nakazil. Ako še podrobneje pregledamo te podatke, bomo videli, da je prejela ta vojna nakazila le omejena skupina monopolov Dejansko, torej, je prvih 15 trustov prejelo 33,3%,
Ob obletnici nacistične ofenzive
7. oictobra 1943 so sprožili nacisti s pomočjo ostankov fašistov in drugih kvislingovcev veliko ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju Primorske in Istre. Razumljivo je, da šibke in slabo organizirane partizanske edinice niso bile kos motorizirani nemški armadi, ki je s tanki in težkimi topovi ter podprta z aviacijo osvajala vse važnejše kraje v deželi. Zato so se morale te edinice ponovno umakniti v gore in gozdove. Sovražnik je kot nekoč Atila plenil, požigal in pobijal vsevprek. Toda kljub vsemu je naše ljudstvo ostalo močno in samozavestno. Ohranilo je prepričanje, da bo z lastnimi silami in z bratsko pomočjo slavne Rdeče armade končno pregnalo sovražnika z domače grude in si zgradilo srečnejšo bodočnost. V tem prepričanju je bilo popolnoma enotno. In e tem ni bilo nobene razlike med Slovenci in Italijani.
Titovsko vodstvo je že takrat delalo na škodo enotnosti ljudstva. Prav tako je delalo tudi na škodo partizanskih edinic. Mnogo žrtev je bilo brez potrebe. Danes je popolnoma jasno, da je tako delalo zato, ker je bilo že takrat v službi anglo-ameriških imperialistov.
Toda kljub vsem provokacijam in sabotažam ter kljub umetnemu gojenju nacionalne razdvojenosti med Slovenci in Italijani so zmagale osvobodilne sile in strle nadmočnega nacističnega osvajalca. Prav tako bodo prej ali slej strle poslednje suženjske okove, v katero jih je vklenil nov fašizem in bodo končno zadihale ti pravi svobodi.
ste sile, ki si želijo nove vojne in ki — kot pravi Stalin — «potrebujejo vojno, da pridejo do novih dobičkov, da oropajo ostale dežele. Ti so milijarderji in milijonarji, ki gledajo na vojno kot na podjetje, iz katerega bodo dobili bajne zaslužke».
Misel na mir v Koreji, na možnost pomirjenja v mednarodnih odnosih, straši monopoliste, ki jim oboroževanje prinaša velike dobičke. Ali ni list «Wall Street Journal» mor da pisal: «Zmanjšanje vojne nevarnosti je privedlo do depresije pri nas in po vsej deželi. Vlada ne zna, kaj bi napravila v tem pogledu...»? Toda Morgan je odgovoril namesto vlade preko Wilscna. Združene države, je dejal, «morajo nadaljevati in bodo nadaljeva-'e program oboroževanja, ne oziraje se, ali se bodo ali se •ne bodo ustavile sovražnosti V Koreji».
I. Lapicki
(Dalje prihodnjič)
V nedeljo vsi v Milje
na Praznik
demokratičnega tiska !
2.
Ko so zahodne velesile z zloglasno tristransko noto odprle pot revizionizmu, se Titova klika ni prav nič razburila, razen kolikor ni delala tega iz propagandnih razlogov, da prikrije svoje resnično stališče do STO.
Nasprotno titovci so bili nad vse veseli; saj je z njo prišel «njihov čas», ko bodo zopet lahko postavili svoje ozemeljske zahteve glede Tržaškega ozemlja, katerim se niso od podpisa mirovne pogodbe nikdar odpovedali. Zato -so razumljive vedno pogostejše zahteve titovskih priganjačev glede potrebe «rešitve tržaškega vprašanja v sporazumu z Italijo» in poudarjanje «upravičenih zahtev Jugoslavije po Trstu». Toda to je bila le predigra za začetek neposrednih pogajanj z Italijo za razdelitev STO.
Po celi vrsti «neuradnih» zahtev raznih Stokov, Babičev, Vevkov itd. se je Titova klika prvič uradno in nedvoumno izjavila, da je načelno za revizijo pogodbe in za razdelitev STO na shodu 17. junija 1949 v Kopru, kjer sta govorila titovska ministra Marinko iz Ljubljane in Diminič iz Zagreba. «Ce hoče De Gasperi — je izjavil Marinko — s svojim obiskom potrditi uradno njihovo voljo za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji, če hoče s tem pokazati, da ne bo prišlo do izpolnitve predpisov, ki jih za to Ozemlije vsebuje mirovna pogodba, tedaj naj tudi naš obisk pojmujejo, kakor jih je volja. . . Jasno je, da bo Jugoslavija vedno odločno branila svoje pravice, da ne more pristati na nič, kar bi predstavljalo nove žrtve, novo suženjstvo za kateri koli del slovenske zemlje.»
Najbolj zanimivo je, da so titovci to povedali šele, ko so bile volitve v Trstu mimo, da ne bi «slabo vplivale» ns njihove revizionistične zaveznike — italijansko šovinistično druščino.
Komaj 17 dni po uradnem priznanju svojega 'revizionizma so titovci začeli z dejanskimi ukrepi za priključitev cone B STO Jugoslaviji. 4. julija je bil izdan odlok a uvedbi dinarja kot edinega piačJnega sredstva v coni B. S tem odlokom in s «posojiloirli» v znesku 500 milijonov dinarjev je bila cona B tudi v gospodarskem oziru podrejena Jugoslaviji ter so io začeii smatrati za njen sestavni de!.
To novo revizionistično linijo je potrdil 10. julija 1949. tudi sam, duce jugefašistov. V svojem govoru v Pulju je izjavil Tito: «Tudi mi imamo pravico povedati svoje mnenje in hočemo, da se nas vpraša za mnenje o Svobodnem tržaškem ozemlju; kajti mi se to pet ne bomo odrekli pravic, ki jih imamo na tem Ozemlju.»
Odpusti delavcev p o vsej con i B
Odpusti v solinah pri Sičolah in v ladjedelnici Sv. Justa v Piranu - Burni sestanek v Bertokih - Stalne aretacije
Brezposelnost v coni B narašča iz dneva v dan. Družinski poglavarji nimajo zagotovljenega kruha za svoje družine, med še zaposlenimi delavci pa vlada vedno bojazen, da ga zgube.
Tako so titovske oblasti odpustile 30 delavcev iz solarne v Sičolah. Kljub bojazni za delo ter ustrahovanju s strani titofašističnih oblasti so delavci, ki so zaposleni pri natovarjanju soli v čolne, izrazili svojo solidarnost z odpuščenimi delavci. Svojo solidarnost so ti delavci izrazili s tem, da so se en dan vzdržali z dela. S tem so obenem dokazali, da se bodo delavci cone B uprli titofaši-stičnemu izkoriščanju ter se borili za svoje pravice. Titola-šisti pa so to akcijo delavcev v solarmi skušali na vse načine zadušiti. Poleg najstrožjih ukre. pov so titofašistični razbojniki odpustili še deset delavcev.
Zaradi pomanjkanja naročil so te dni titovci odpustili v ladjedelnici Sv. Just v Piranu okrog 20 delavcev. V glavnem titofašistične oblasti odpuščajo z dela mladino, kateri nato ne nudijo nobene možnosti samostojnega življenja, še manj pa da bi ji nudili nadaljnje spe-ciahziranje v stroki. V več krajih cone B se ustavljajo gradbena dela, v nekaterih krajih pa se z gradbenimi deli zelo omejujejo. Tudi tu je veliko odpustov delavcev. Tako so n. pr. ustaviii obnovitvena dela luke v Umagu ter delav-
Delavski razred Jugoslavije
se bori proti Titovim vojnim pripravam
Zaradi sabotaž je proizvodnja rudnikov padla za polovico-800/n industrijskih delavcev je tuberkuloznih
Vojnohujskaška politika Titove vojne priprave. Neobdelan ali j daljnjih 100.000 ton. Tudi pre- v Pulju izostaja dnevno 40 odst. tolpe se v Jugoslaviji še prav''polobdelan les se izvaža v za-\mogovnikl v Sloveniji so dobili^ delavcev, na Hrvatskem 35 odst.; posebno odraža na polju proizvod-[hodne države ali pa ga poši-'nalog, da morajo letos poslati se- isto se dogaja tudi v Bosni, Srbiji nje, bodisi v industriji, rudar- Ijajo za gradnjo vojnih objektov demkrat več premoga v Zahodno in drugod. V beograjski elektrar-
ka, predsednika družbe «Carborundum Co.». V uradu za stabilizacijo cen so nadzoro vanje cen dodelili Edwardù Phelpsu, podpredsedniku neke velike trgovske družbe:	Ri-
chard Bowditch, predsednik neke petrolejske družbe iz Bostona je ravnatelj oddelka za cene pri transportnih sredstvih, gorivu in prometnih sredstvih; Joseph Ka'llick, predstavnik neke velike trgovske hiše iz Chicaga nadzoruje cene utilitarnega področtja.
Ta” 'seznam bi se lahko raztegnil v nedogled, ako bi se upoštevala vsa ministrstva. Toda že omenjena dejstva nam zadostujejo, ker kažejo v čigavih rokah so vsa bolj ali manj važna vladna mesta v ZDA.
Revija «Time» skuša dokazati «domoljubna čustva» velikih magnatov industrije in finance, ki so zapustili urade svojih trustov, da bi zasedli vladna mesta. Omenimo v tem primeru le naslednje besede Eugenea Gracea, predsednika družbe «Bethlehem Steel»;
«Patriotizem je lepo čustvo, toda se mu ne bo moglo dopuščati, da bi nas oviral v izpolnjevanju dolžnosti, ki jih imamo do svojih delničarjev».
Mnenje Gracea je tudi mnenje drugih monopolistov, ki jim vojaške dobave prinašajo bajne zaslužke. Oni so pač uza konili sistem razsipanja javnih dobrin. To povzročuje stalni dvig cen strateškim surovinam. Na primer so se cene niklju po začetku vojne v Koreji zvišale za 750%, kavčuku za 300, železu za 125%, cinku za 110%. usnju za 100%, bombažu za 40%, itd. Stroški za bombnik So se zvišali za 500%, za letalonosilko pa za 200%.
Samo peščica velik monopolov, ki prejemajo levji delež donosnih vojnih dobav in uigo-
prvih 25 trustov 40,1% in prvih 50 pa 48.2% vseh vojnih nakazil 'Toda tudi te številke ne osvetljujejo popolnoma delovanja kake desetine monopolov. Ne smemo pozabiti, da ti podatki (kot je dejal sam g. Patman, predsednik komisije za male delodajalce, ki jih je podal na neki seji) ne upoštevajo zvez med 60 družinami, ki gospodarijo brez tekmecev v Združenih državah. Te so ti-
sta« kakor tudi v poljedelstvu in v državi. Veliki rudniki, posebno1 Nemčijo kot lani.
drugih proizvodnih panogah. Vsa proizvodnja se vedno bolj preusmerja na vojni tir. Na račun vojne industrije vedno, bolj slabi mirnodobska proizvodnja, ker zanjo primanjkuje surovin, ki gredo bodisi v inozemstvo, bodisi v domačo vojno industrijo.
Ena izmed posledic te preusmeritve je, da je bilo v državi o-krog 150.000 delavcev vrženih na cesto, to je 10 odst celokupnega števila delavcev Jugoslavije; samo v Beogradu in Zagrebu je izgubilo zaposlitev 65.000 delavcev. Vsi ti delavci so bili vrženi iz službe brez odpovednega roka in brez odpravnine. Odpuščanje delavcev pa seveda še ni prenehalo. Pred kratkim je bilo v podjetju «Mladi graditelj» odpuščenih 160 delovnih moči, od teh je polovica bolnih, slabotnih ali nosečih žena.
oni, ki dajejo važne strateške ko- Povprečna plača delavca zna-
ni so julija 1951 uničili tri kotle, januarja- so povzročili za 25 milijonov dinarjev škode, lani pa za
vine kot baker, svinec, mangan, ša po novi uredbi okrog 3000 di- _________ ______________,_____ —
kakor tudi velike topilnice in ! nar jev mesečno; nekatere kate-112 milijonov. V jeklarni «Jelšin-jeklarne so pod neposrednim nad- gorije pa dobivajo še mnogo1 grad» se je zaradi sabotaž zmanj-
orstvom ameriških monopolistov. Zenica in Varek, ki sta med največjimi železnimi industrijami v državi, sta v rokah ameriškega jeklenega trusta.
Titovski priganjači se silovito trudijo, da bi dvignili proizvodnjo vojne industrije ter rudnikov. V ta namen se poslužujejo najbolj odvratnih izkoriščevalskih metod: podaljšujejo delovni urnik od 8 na 10, 12 in celo na 16 ur; poleg tega zvišujejo norme
manj. Tako dobivajo gradbeni de- šila vojna proizvodnja za 40 odst, lavci v Črni gori komaj 1400 din v zavodu za izdelavo motorjev v na mesec.	kovinski industriji «Proleter», v
železniških delavnicah, v industrijah «Be.lsap», «Teleoptik» in drugih industrijskih podjetjih v
Vedno bolj se med vsemi delavci Jugoslavije širi odpor proti tem nečloveškim metodam izkoriščanja in še prav posebno
Beogradu je padla proizvodnja za
30 odstotkov.
V vseh rudnikih v državi se je zaradi sabotaže zmanjšala pro
proti vojnim pripravam fašistične vlade. Na dnevnem redu so sabotaže v rudnikih, v industriji,,
na železnici in na drugih delovi-[^u^cCa za wlih 50 odst. V lesni ščih. Zaradi sabotaže je prene- j industriji Bosne pa se je zmanj-halo delo v 30 kopih rudnika ,šala po priznanju samih titovcev na nemogočo višino in s tem zni- Kreka; v rudniku v Banovičih so ,za odst. Od 20 do 60 odst. iz-žujejo plače delavcem. Posebno ' delavci letos uničili 374.000	pa je še povrh vsega ne-
nečloveško je priganjanje v rud-[bencina in olja. V rudniku Ka-,uP°ra^nii1-
nikih, iz katerih gre velik del u j kanj sc rudarji sesuli strope o| Zaradi nečloveških pogojev de-inozemstvo. Tako so iz premogov- ' treh jamah in za dalj časa usta- la in življenja je v Beogradu in v
nikov v Banovičih, Zenice, Kak- ‘ vili delo.
drugih mestih 80 odstotkov indu-
: nja, Breze in Tušnice pri Livnem | Tudi industrijski delavci sabo- sirijskih delavcev tuberkuloznih. Največja lesna podjetja Drvar, izvozili v Zahodno Nemčijo 50 tirajo vojno proizvodnjo. Delavci Po uradnih statistikah umre za
Teslič, Dobriljin, zavidoviči in [tisoč ton premoga; v kratkem ča-' izostajajo v velikem številu od i tuberkulozo v Jugoslaviji številna druga delajo izključno za su pa ga morajo poslati še na- dela. V ladjedelnicah na Reki in\ 100.000 ljudi na leto.
nad
ce, ki so bili tam zaposleni e-nostavno odpustili.
Kako titofašistična oblast v coni B izkorišča revnega istrskega kmeta v zadrugah, nam dokazuje primer zadruge v Bertokih.
Prejšnji teden je bil sestanek članov kolektiva in zadruge v Bertokih. Sestanek je bil sklican, da se reši gospodarsko vprašanje zadruge. Zadruga je bila namreč preveč zadolžena, tako da so kmetje oz. upniki sklenili, da ne bodo več dajali zadrugi svojih pridelkov. Več kot dva meseca so kmetje zalagali zadrugo s pridelki, ne da bi za to dobili niti vinarja. Poleg tega pa je zadruga morala poravnati še nekatere mezde, potrebna so Ibila tudi denarna sredstva za nadaljevanje gradnje zadružne hiše, ki so bila uporabljena v druge svrhe. Dodati je še, da zaradi velikega nereda, ki vlada v upravnih poslih, ni niti najmanjše kontrole in nihče ne ve, kam gredo ogromne vsote denarja, ki jih kradejo delovnemu ljudstvu. Zaradi tega je Upravni odbor zadruge v Bertokih sklical sestanek, da bi dokazal zadružnikom potrebo po posojilu 5 milijonov din. ki naj bi jih dala zadrugi ena izmed bank v Kopru. Zadružniki, ki so se lega sestanka udeležili, so takoj izrazili nezadovoljstvo ter vnaprej vprašali, naj Upravni odbor pove, kam je šel denar od prodaje kmetijskih pridelkov. Nato so pa se'rekli: «Ne moremo si izposoditi take visoke vsote denarja, ker ne vemo kako jo bomo povrnili». Z radi tega so vsi udeleženci, razen glavnih voditeljev g!aso_ vali proti temu predlogu.
Dodajmo naj še, da ne glede na veliko večino, ki je glasovala proti predlogu upravnega oCibora, se je tajnik dobesedno izrazil; «Z volitvami ali brez volitev , si je treba izposoditi 5 milijonov». Tako se je zaključil «demokratični» sestanek zadržnikov v Bertokih.
V coni B izvajajo titofašisti velik teror nad mirnim prebivalstvom. Zapori so vedno bolj polni. Je pa tudi veliko takih primerov da se ne ve kam so aretiranci končali. Tako se ne ve za usodo 9 aretirancev, ki so jih titofašistične oblasti aretirale 12. avgusta v Dekanih, ker so prejšnji zvečer bili v družbi treh mladeničev, ki so pred dvema 'letoma zbežali iz cone B, ker so raztrgali nek titovski volilni lepak. 'NašTetT-nje jutro, ko so se titofašisti podali, da bi aretirali tri mladeniče in ker jih seveda tam niso dobili, so aretirali devet ljudi, ki so bili prejšnji večer skupaj z njimi. Med aretiranci se nahaja tudi oče enega izmed treh mladeničev,. kateremu so agenti Udbe obljubili svobodo, če se sin predstavi titovskim oblastem v coni B. Ko se je sin predstavil na bloku v Škofijah so ga titovski agenti takoj aretirali. Oče pa je ostal v zaporu. Tako izpolnjujejo titovci svoje «obljube».
UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666.
Pred otvoritvijo
novega šolskega leta
Se dober teden nas loči od dneva, ko sc bodo ponovno odprle tudi slovenske šole v naši pokra jini
Mnogo misli nam kroži po glavi v teh dneh. Misli, ki so osredotočene v slovenski šoli. Znane so velike ovire, na katere zadeva ta šola. Znano je tudi zapostavljanje s strani odgovornih iiniteljev. V mnogih krajih šole ne le, da ne odgovarjajo svojemu pravemu namenu, temveč v njih ni niti najpotrebnejših učil in drugih šolskih pripomočkov. Sola na Jazbinah n. pr. je bolj podobna golobnjaku kot šoli; v Jamljah nimajo niti zemljevidov, ki so nujno potrebni za uspešen pouk; otroci iz južnih obronkov Brd so morali pešačiti v preod-daljeni Krmin v šolo. Sicer je gradnja nove šole pri Subidi že v teku, toda vendar nam še ni
Najvišji vrhovi titovske kaste so pričakovali angleško bojno ladjo «Liverpool» na pomolu v Splitu. Tito je pozneje priredil gostijo na čast angleškemu admiralu. Ob tej priliki je v napitnici vzklikal Njegovi visokosti kralju Juriju.
znano, ako bc odprta že letos.
Prav tako je v srednjih šolah v Gorici. Tu morajo dijaki sami prispevati celo na nakup šolskih registrov! (Ali ni to sramota za državo?!) Da o drugih pripomočkih, laboratorijih za ličenje prirodopisja in kemije sploh ne govorimo! Vsem je že znano o krivičnih odredbah go-riške prefekture, ki je onemogočila, da bi otroci slovenskih optantov še nadalje posečali slovenske šole.
Dolgi vrsti raznovrstnih argumentov zapostavljanja s strani merodajnih iiniteljev se čestokrat pridružujejo še razni Slovencem sovražni agenti, ki pregovarjajo slovenske roditelje, naj svojih otrok ne pošiljajo v slovenske šole
Končno pa pridejo na vrsto še številni šovinistični časopisi, ki ogabno napadajo slovensko šolo in na tako imenovan «kritičen» način analizirajo neuspehe na slovenskih šolah. Seveda se tisti, ki pišejo take nesramosti o slovenski šoli, še zdaleka ne vprašajo, kdo je prav za prav kriv neuspehov. Toda mi dobro vemo, da riba smrdi pri glavi...
Dobe se tudi ljudje, ki neuspehe pripisujejo nekvalificiranim profesorjem in učiteljem. To do neke mere vsekakor drži, nikakor pa ne toliko, da bi se s tem dalo opravičiti ovire, ki izhajajo od drugod!
Na vse to odgovarjajo slovenski roditelji s teni, da vpisujejo svoje otroke s svoje šole in da se pri tem ne ozirajo ne v levo in ne v desno, du' se pri tem ne u-strašijo pomanjkljivosti. Vpisujejo iih zato, ker vedo, da je to njihova dolžnost, zavedajo se zapovedi, da slovenski otrok spada samo v slovensko šolo!
SLOVENSKI UČITELJ
Šolske vesti
Opozarjajo se vsi dijaki in njih starši, da je čas za vpisovanje v slovenske srednje šole v Gorici samo do 5. oktobra.
Vse podrobnosti za vpisovanje so razvidne iz objave na razglasni deski šole. Razen tega je tudi tajništvo med uradnimi urami na razpolago za potrebna pojasnila.
GORICA — V sredo se je pričel v mestu Lucca proces proti 52 partizanom iz Goriške in Furlanije. Med obtoženci sta tudi tov. Luigi Zocchi-Ninci, Giovanni Padoan-Vanni, t. j. komandant in komisar divizije «Garibaldi Natisene». Obtoženi so izdaje «svoje domovine».
Proces je nova montaža blatenja osvobodilnega gibanja v Italiji. Prihodnjič bomo o njem obširneje poročali.
OB ROBU BORBE POLO VINARJEV GORIŠKE POKRAJINE
Ne 49%f temveč 53%
pridelka pripada polovinarju
Te dni prehaja borba gori-ških p-olovinarjev v novo obdobje. Vsi dosedanji odgovori lastnikov zemljišč — torej magnatov — so negativni. Zaradi tega morajo polovinarji zavzeti nov način borbe, ki bo ostrejši in bolje organiziran, kajti le tak bo prisilil magnate, da bodo popustili ter dalj polovi-narjem to. kar zahtevajo in kar v resnici zaslužijo.
Nedeljsko zborovanje polo-vinarjev tržiškega okraja je slu žilo kot tehtnica ki je pretehtala dosedanje uspehe. Na njem
je prišlo do realizacije novih načrtov za nadaljnjo borbo, predvsem za dobo pobiranja zadnjih poljskih pridelkov, zla_ sti koruze. Prav tako So polovinarji na nedeljskem zborovanju ponovno poudarili zahtevo, da je treba izboljšati in modernizirati način obdelovanja zemlje, kajti le tako je mogoče pričakovati izboljšanja življenjske ravni širokih kmečkih množic.
Pred nedavnim je vlada na zahtevo monopolistov družbe Montecatini ponovno povišala
Važno za kmete
"Confederterra,, izpopolnjuje obrazce za prijavo dohodnine
Slovenska srednja šola v ul. Randaccio v Gorici.
GORICA —- V teku je popisovanje dohodnine. Na podlagi tega popisovanja bodo davčni in bogve še kakšni drugi organi v bodoče določili višino obdavčenja. Tak način obdav. čenja je uvedla demokristjan-ska vlada s pomočjo svojega večinskega ustroja v parlamem tu. Proti njemu so se komunistični in drugi poslanci mani-šine odločno borili, zavedajoč se, da je krivičen in pristrar ski ter da ščiti magnate, med tem ko upropašča siromake delavce in kmete.
Ker je izpopolnitev obširnih obrazcev za prijavo dohodnine zelo komplicirana, je «Confederterra» ustanovila poseben urad, kjer bodo prizadetim po magali pri njih izpopolnjevanju.
Za občini Gorica in Steve-rjan posluje omenjeni urad v Gorici, na sedežu «Confederterra», ulica XXIV Maggio št. L, I. nadstr. in sicer v ponedeljek, sredo in soboto od 9. do 12. ure.
Za okraj Gradiška in občino Sovodnje posluje urad vsak torek popoldne na sedežu Delavske zbornice v Gradiški, za okraj Tržič in občino Doberdob vsak čerttek na sedežu «Confe-derterre» v Ronkah ter za okraj Krmin vsak petek na sedežu Delavske zbornice v Kr-minu.
Svetujemo vsem interesentom, da se za izpopolnitev prijavnic, kakor tudi za vse druge informacije obrnejo na navedene naslove ob določenih dneh.
cene umetnim gnojilom, ki so našemu polju tako potrebna.
Prav tako je vtada prizadela predvsem male in srednje kmete z novim načinom obdavčenja na dohodnino, medtem ko favorizira zemljiške in industrijske magnate.
Zemljiški magnatje zahtevajo, naj bi kmetje-najemniki brezplačno lupili koruzo, tčdeč, da so to dolžni storiti, kar pa ni res. In ker se temu polovinarji upirajo, jim lastniki zemljišč grozijo z najrazličnejšimi represalijami.
Lupljenje koruze je zelo zamudno delo in stane povprečno 4% celotne vrednosti pridelka. Ako bi polovinarji opravljali to delo brezplačno, potem bi v praksi ne prejemali več 53% pridelkov oz. njih vrednosti, temveč komaj 49%, dočim bi lastniki zemljišč prejeli 51%.
Zato se polovinarji upirajo zahtevam zemljiških magnatov ter zahtevajo, naj jim lupljenje koruze plačajo, kot je pravilno, ali pa naj jim pustijo več odstotkov pridelka na tisti račun.
Da pa ne bo zahteva brezplodna je potrebna večja organiziranost, stanovska povezanost in odločnost, predvsem pa je za njen uspeh nujno potrebna prava in resnična enotnost med vsemi polovinarji.
Goriški Slovenci !
Cita j te in širite
(C D E L O »
H/nelml po poddéju
DEVIN
V ribiškem naselju, ki je bilo zgrajeno pri nas, so v poslednjem času otvorili tudi tovarno, oz. delavnico za izdelovanje ribiških mrež. Prav gotovo je ta pobuda zelo hvalevredna, ker bo dala dela in zaslužka nekaterim našim ljudem. Toda v tej delavnici ali tovarni, kot jo hočemo imenovati, je prišlo do zelo čudnega pojmovanja pravic, ki jih bi morali delovni ljudje uživati.
Gospodar te male tovarne je poiskal med ženami nabrežin-ske občine nekaj delavk, ki jih je začasno zaposlil pod pogojem, da bo preizkusil njihove sposobnosti. Doba preizkušnje bi morala trajati mesec dni. Zvedelo pa se je, da bo gospodar po svoji uvidevnosti po enem mesecu stalno zaposlil tiste delavke, ki sc se izkazale za sposobne, druge pa bodo odpuščene. Gotovo je, da tovarna ne bo mogla zaposliti velikega števila delavk. Prav tako pa je gotovo, da mora vsaka delavka prejeti plačilo za delo. ki ga je izvršila v teku enega meseca, čeprav bo po tej dobi odpuščena. Gospodar pa je obljubil nagrado in zaposlitev le tistim delavkam, ki se bodo izkazale za sposobne, za ostale pa se ne govori o kakršni koli nagradi ali plači.
Zaradi tega so tudi ES intervenirali pri gospodarju, da - se zadeva uredi, ker je nepojmljivo, da bi katera koli delavka delala mesec dni zastonj. Zato je potrebno, da gospodar plača tudi žene, ki ne bodo stalno zaposlene, ker jim to pripada po vseh zapovedih
R. H.
1IEDJAVAS
Ze drugič nas je pot napeljala v lepo in prijazno Medjo-vas Ko smo bili že v bližini vasi, smo opazili, da si vaščani dajo veliko opravka in da imajo polne roke dela. Bilo je sicer delo, ki skoraj vsakemu človeku ugaja. Večje število Medvejcev — kmetov je imelo namreč «bendimo». Tudi mi smo bili veseli tega dogodka, še bolj pa, ko so nas nekateri povabili, naj se je tudi mi udeležimo. Vse tja do poldne smo trgali grozdje, opoldne pa nas je gospodinja povabila h kosilu, kateremu je za tem sledil kratek počitek. Med počitkom pa se je razvil pogovor o marsičem in tudi o tem, da se bo v kratkem pričel šolski pouk. Na travi pod drevesom je blizu no-nota sedel še komaj štiriletni Pepček, ki, kot kaže, že drugo leto ne bo mogel v otroški vrtec.
V Medji vasi, kljub temu, da je precejšnje število otrok za otroški vrtec, istega ni in ga, kot-zgleda, tudi ne bo. Ce bi medvejski otroci hoteli v otroški vrtec bi morali iti tja v Devin, kar pa sploh ni mogoče. Otroci iz Stivano pa hodijo v otroški vrtec v Devin, kar pa vsekakor ni pravilno. Kakšni nevarnosti so samo izpostavljeni ti otroci! Zjutraj morajo na avtobus s kakršnim koli vremenom, da bi pa medvejski otroci hodili v otroški vrtec v Devin, bo vsak razumen človek uvidel, da je to nemogoče. Zaradi tega morajo ti otroci orlati doma, kar je v veliko škodo njim samim in tudi matere ne morejo zaradi tega o-pravljati svojih gospodinjskih del. Občinska uprava bi morala čim prej poskrbeti, da otvori o-troški vrtec tudi v Medji vasi. Ce pa že to ne, potem naj bi bil otroški vrtec v Stivanu za obe vasi. Na ta način bi se rešil problem otroškega vrtca v Stivanu in Medji vasi. Otroci iz Medje vasi bi lažje hodili v
k nam in naj si lepo -ogledajo cesto iz Stivana v Medjovas. Videle bodo, da je postala prav posebno po tem zadnjem, dežju takšna kot prej. Morda celo poslabšala se je. Sedaj bodo na vrsti drugi stroški. Na vratin pa je zima in vemo, kaj bo z našo cesto. Zgodilo se bo, da bo občina morala izdati za popravila ceste veliko več denarja kot pa, če bi jo temeljito popravila, ko smo ji to svetovali. '
MEDVEJKA
TREBČE
Kot vsako leto, se bodo tudi letos zadnjo nedeljo v septembru, t. j. jutri vsi zavedni Trebenci oddolžili spominu svojih dragih, ki so padli v osvobodilni vojni. Ob 10. uri bo kratka spominska svečanost pred spomenikom na trgu pred cerkvijo, kjer bo poleg domače godbe zapel tudi vaški zbor, tov. Ade Slavec pa bo imel spominski nagovor. Za tem bo krenil sprevod na pokopališče, kjer bo verski obred pred skupnim grobom padlih partizanov. Vaške demokratične organizacije bodo poskrbele za lepe vence in za okras dvorane ljudskega doma, kjer bodo ra-zobešene slike vseh padlih.
Trebče so dale v osvobodilni borbi 113 partizanov, fašisti it nacisti pa so internirali 120 vaščanov. V borbi in po končen-
Stivan in tudi otrokom iz Stipana ne bi bilo več treba delati vsak dan take poti Za postavitev otroškega vrtca v Stivanu pa se občina ne bo mogla Izgovarjati, češ da je premalo otrok, ker vemo, da število otrok iz Stivana in Medje vasi zadostuje za postavitev otroškega vrica. To je eno izmed najbolj perečih vprašanj, ki stoji pred občinsko upravo in ki bi ga morala v najkrajšem času rešiti. Tudi Medvejci zahtevajo otroški vrtec za svoje otroke in so v tej svoji zahtevi popolnoma upravičeni.
* * *
Ze. večkrat smo pisali našemu listu «Delu», o tem, kar se dogaja s cesto iz naše vasi v Stivan. Cesta je bila popravljena in vse je izgledalo, da bomo lahko imeli primerno pot, ki mam bi lahko brez nevarnosti in nevšečnosti služila pri naših potrebah. Toda že ob začetku del, smo opozorili merodajne oblasti ,naj bi preuredile cesto tako, da bi se ta cesta popolnoma popravila. Vaščani smo tudi svetovali, naj bi se potrosil kak milijon več, ki bi se izplačal, ker je ne bi bilo treba več popravljati tako pogostoma. Merodajne oblasti se za te naše nasvete niso zmenile. Sedaj pa naj pridejo
tracijskih taboriščih je umrlo 28 vaščanov. To je dokaz, da Je četudi ne velika vas doprinesli obilen delež v borbi proti /U' šizmu. To je dokaz, da je seme, ki ga je vsejal pok. tov. Zoran Kralj že pred osvobodilno borbo, vzklilo, zraslo in prav dobro obrodilo.
Vaščani so ponosni na svoje žrtve, zato so jim na čast P°' stavili orjaški spomenik na vaškem trgu. Spomenik je na' vadna kraška skala, ki simbolično ponazoruje kremenitost kraškega življa, ki odločno in vztrajno kljubuje vsem nevH1' tam in neurjem. Tistim borcem pa, ki počivajo na domačem P°' kopališču v skupnem grobu, s° postavili tudi nagrobni spomenik, na katerem je vzidanih ^ slik. Prav za prav skupni grob borcev na domačem pokopališču predstavlja simbol vseh onih, M počivajo kjer koli po svetu in onih, ki so jih nacistične zveri sežgale v zloglasnih krematot' jih.
Slava padlim in vsem umrlim borcem!
ŠTIVAN
Občinski svet Devin-Nabreži" na je že pred časom sklenil’ da se bo v naši vasi zgradil8 stanovanjska hiša za ijud' brez strehe. Denar za to sta" novanjsko hišo je bil tudi dodeljen. Zato se naši vaščani sprašujejo, zakaj se končno ne začnejo dela in se čaka toliko čaka za zgraditev prepotrebnih stanovanj. Naš občiU" ski svet je zaradi te zadeve interveniral pri merodajnih oblasteh v Trstu. Do sedaj je vse ostalo pri obljubah. Vemo, ^ je vse odvisno od IACP, t. i od Avtonomnega inštituta z?’ ljudske hiše. Zakaj se ta ustanova ne pobriga, da bi se Že končno rešila ta zadeva? bro bi tudi bilo, da se ožji ob' činski odbor ponovno pobriž3 pri merodajnih činiteljih. NaJ le začnejo z gradbenimi de 1 in naj se napravi konec zavlačevanju.
STIVANEC
ŠEMPOEA.1
8. oktobra se začne šolsko i-e' to. Mislili smo, da bomo že ie' los imeli novo šolo. Videli ^ smo, da se naše nade še uresničile. Nekateri vaščan1’ ki so kot neverne Tomaži, s° mnenja, da nas pristojne oblV’ sti vlečejo za nos in da iz ,e moke ne bo kruha. Drugi i’0 pravijo, da se občina premai0 zanima za to zadevo. Tretji P so, ki zahtevajo, da bi bila Usl> zadeva povoljno rešena in ^ bi začeli graditi šolsko posi0 pje, ki nam je prepotrebno.
Slišali smo, da bodo mord0 začeli gradnjo šole po začeti''
šolskega leta. Ne vemo, Ce
id-
govorice odgovarjajo resn Na vsak način mislimo, da bi s morala VU pobrigati za to, 0 ^ se ne bi začelo tudi šolsko ie to 1952-53. brez šolske stav0 v naši vasi. Našo zahtevo račamo na občinsko upravo, ^ naj urgira to zadevo. Bomo deli, če bomo doživeli, da ^ naša vas prejela svojo š°i°’ kateri naj bi se vzgajala na otročad, za katero se višje 0 lasti vsekakor premalo brig0 C. s'
IjUDSKA KITAJSKA SLAVI
475 MILIJONOV LJUDI Sl GRADI NOVO ŽIVLJENJE
. OBLETMICO OSVOBODITVE
Večno prijateljstvo med ZSSR in Kitajsko je porok miru v Aziji m v svetu - Kmetijska proizvodnja je dosegla predvojno raven - Agrarna teforma je dosegla 290 milijonov Kitajcev - Še nekaj let miru in Citajska bo postala ena izmed najbolj razvitih dežel na svetu
ttdska republika Kitajska ija drugo obletnico svojega bja, Pred dvema letoma je kitajsko ozemlje razen ta in Taiwana (Formoze) 'Inoma osvobojeno. Od a-iških imperialistov plača-orde Cangkajška so bile u-Oe in .so se zatekle na otok ►an, da bi se rešile pred ;nim obračunom. Pred hm pa je prišlo do mirne 'boditve Tibeta, ki je sedaj Velike Ljudske republike iške in ne predstavlja več išča spletk in žarišča im-Slističnih napadov na osta-itajsko ozemlje, tajska je končno zaživela svobodno življenje. Sto Je trajala imperialistična 'Venclja na Kitajskem, let so imperialisti spletka-Proti kitajskemu ljudstvu, let je bila Kitajska pozo-nenehnih bratomornih V, ki so jih podžigali iranisti preko svojih plačanih ‘tatov. Sedaj je končno iška združena v nerazruš-enoto, proti kateri se razbili vsi valovi impe-stičnih napadov, h 1923. je tov. Lenin de-'Izid borbe je odvisen od Iva, da Rusija, Indija in lika predstavljajo večino tvalstva na svetu. . .» la 1951. ob drugi oblet-Ljudske republike Kitajte postalo dejstvo, da tvo-Sovjetska zveza in Ljudska Jblika Kitajska tisto ne-pagljivo silo, ki predstav-'Vetilnik svobode in neod-»sti za vse narode sveta, 'ttes, ko je preko interven-v Koreji še vedno v teku 'b na Kitajsko, je jasno, e bo kitajsko ljudstvo bo-
rilo proti vsakemu poskusu tujih napadalcev, ki bi ponovno hoteli zasužnjiti to prostrano in bogato zemljo, iz katere bi črpali neizmerna bogastva in neizmerne dobičke. Kitajsko ljudstvo je svobodno zadihalo, je v nenehnih bojih za svojo svobodo proti japonskim imperialistom in proti kliki Cangkajška ustvarilo svojo oblast, ki jo bo čuvalo pred sovražnikom kot zenico svojega očesa. Kitajsko ljudstvo je začelo graditi svojo boljšo bodočnost in ve, da bo moglo samo v socializmu in komunizmu najti isto srečo, ki si jo je v 5000 letih svoje slavne zgodovine zaslužilo.
Mao Tse Tung osvoboditelj kitajskega delovnega ljudstva
Sw
s SOKOLSKEGA KONGRESA V PRAGI
Sokol» bo ui*e$iiicil Tyrševe ideale
kongres je dokazal, da je «Sokol» na čvrstih Nmeljih ljudske fronte, ki jo vodi Komunis-|*ična partija ČSR v borbi za mir in socializem
1’ieh od 21. do 24. junija se v Pragi IX. sokoski kon-v navzočnosti zastopnikov 4(ene češkoslovaške fizkultu-pod predsedstvom tov. ^ža. Udeležili so se ga tudi Ovniki sovjetskih, bolgar-hiadžarskih in romunskih ^Urnikov, kakor tudi jiz-'hikov Nemške demokra-republike ter generalni ^ Športne zveze francoskih >Cei>, ki mu je drugoval j*0 Je generalni tajnik Sve-tveze demokratične mla-
'hienu češkoslovaške vlade Pravil prisotne minister za Nacije tov. Kopecky, ki je drugim poudaril, da. se je e,W 1948 češkoslovaška so-organizacija številčno ker so vanjo vstopili in tisoči iz vrst delovnega h. zlasti pa dosti delovne illc. General Svoboda, pod-^inik vlade in najvišji od-,fl> organ češkoslovaške fiz-te in češkoslovaškega špor-ie izjavil, da je pripisovati *i'Uspehe češkoslovaškega, so-I,1' Komunistični partiji in IStu Gottwaldu, ki sta ga N iz krempljev reakcije in ih usmerila v službo Ijud-^ato je orisal tov. Vyhna-^heralni sekretar «Sokola», razvoj v teku treh let hile češkoslovaške fizkul-^ nakazal smernice bodoče-“u, ki so zapopadene v na-h besedah predsednika ‘uida: «Sokolska organizacija Obstati mogočna ljudska fiz-ha družina, ki bo uresni-^utle TyrSeve ideale in tra-' delavskega fizkulturnega À izkoriščajoč izkušnje he fizkulture.»
^okol» je množična organizacija
h D zadnjih sedmih mese-! Pristopilo v organizacijo , novih članov, kar je da-0 novih edinic in več kot ^bvih krožkov. Cez 100.000 A in mladincev se je v '^Ugresnih dneh udeležilo }°ntruya, 820.000 tekačev kovalo na Tekmi zmage in j ^ milijone državljanov je ho na Mirovnem maršu, Igranem s strani Sokola ob ■} ljudske fronte. «Sokol» je ifjhLo široko razprostrl svo-! « in postal prava ljudska ,ha organizacija, kakršno .^hitšijal nesmrtni Tyrš, kar d Prejšnjimi režimi ni bi-.ho doseči, ker ni bilo za ij ^oralnih, ne materialnih fu- Sedanja češkoslovaška b žrtvuje vsako leto ogro-5ote denarja za razvoj fiz-

h
h,

In športa. Samo v zad-
letih n. pr. je šlo za r° 991 milijonov kron! kapitalistična država v lahko ponaša s tako vi-žtevilkami?
\
zgodovina sokolstva hdnji svetovni vojni
*e Že Komunistična partija borila pod buržoaznimi re-bila Fizkulturna prole-tveza velikega pomena,
dasi je po letu 1945, ko je deželo osvobodila Rdeča armada, niso rekonstruirali, marveč jo pozvali, da omogoči svojim članom vstop v sokolske vrste. To se je storilo v namenu, da se ohrani tisto edinstvo ljudskih sil, ki se je skovalo v borbi proti nacističnim okupatorjem. «Sokol» je tako postal mogočna vsedržavna fizkulturna organizacija, kakršna odgovarja duhu časa in novi družbeni ureditvi.
Ta enotnost je prišla do pravega izraza šele po zmagi češkoslovaškega ljudstva v februarju 1948. ko so bili iz «Sokola» izključeni tisti voditelji, ki so to veličastno organizacijo hoteli izkoristiti v protiljudske namene. «Sokol» se je. tako za vselej otresel teh škodljivih zajedavcev m buržoazne ideologije. Resolucija s lil. konference in progla-macija predsedstva sta očitno pokazali, da se je prenovljena organizacija odločila enkrat za vselej končati v vsem, kar jo je hotelo potegniti nazaj in da nima nič več skupnega s starim vodstvom, ki je pod 'krinko «na-cionalizma» odkrito izdalo državo, se vdinjalo v službo tujega oblastnika in se pajdaših z najhujšimi ljudskimi sovražniki, nemškimi nacisti. Sokolske množice so se s prezirom obrnile proč od teh grobarjev Republike. Vsa pripravljalna dela IX. kongresa so dokazala, da je «Sokol» na čvrstih temeljih ljudske fronte, ki jo vodi Komunistična partija v borbi za mir in socializem.
DUŠAN MALGAJ
Kot piše tov. Cen Jun, član politbiroja Komunistične partije Kitajske, se je razvoj Kitajske za sto let ustavil zaradi dolgoletne imperialistične intervencije. Ta velikanska dežela, ki bi danes lahko bila ena izmed najbogatejših in najnaprednejših na svetu, si mora graditi šele tisto industrijo, ki so si jo začele graditi druge države pred sto leti. Tov. Cen Jun pravi, da bo Kitajska v nekaj letih dosegla in presegla raven najbolj razvitih imperialističnih dežel, ako ji bodo dali možnost mirne graditve
V dveh letih svojega obstoja je centralna ljudska vlada okrepila svojo cblast po vseh pokrajinah dežele, je uničila o-krog milijon Cangkajškovih banditov, ki so še vedno ostali v deželi in so skušali zavirati vzpostavljanje ljudske oblasti. Agrarna reforma je do sedaj osrečila 290 milijonov ljudi od 490 milijonov celokupnega prebivalstva leta 1952. se bo razdeljevanje zemlje zaključilo po vsej Kitajski.
Tovarne, rudniki, železnice, brodovje in banke, ki so bili do osvoboditve v rokah japonskih imperialistov, Cangkajàkn-ve klike in angio-ameriških kapitalistov so sedaj postali državna last. Zaradi tega se je znatno zvišala proizvodnja ker se delavci in delovni ljudje na splošno zavedajo, kaj to pomeni za njih in njih bodočnost. Inflacija, ki je trajala 12 let, je bila odpravljena, ker so bile finance centralizirane in so postale vprašanje države.
Kmetijska proizvodnja se je dvignila, zahvaljujoč se agrarni reformi in državni skrbi za pomoč kmetu. Leta 1950. je bila proizvodnja žitaric 14 krat višja od proizvodnje v letu 1949. Letos je po najnovejših podatkih ta proizvodnja dosegla proizvodnjo leta 1936., t. j. najboljšo letino po prvi svetovni vojni. Letos je prav tako tudi proizv-odnj bombaž a presegla proizvodnjo iz leta 1936. Zaradi tega je mogla Kitajska skleniti pogodbo z Indijo in ji pomagati s pošiljkami žitaric, ki jih ZDA niso hotele poslati, ker je Indija priznala Ljudsko republiko Kitajsko.
Pospešil se je promet od pokrajine do pokrajine, od mesta do mesta, od enega do drugega konca prostrane dežele, kar je bilo prej skoroda nemogoče in zelo nevarno. Najbrže prvič v svoji zgodovini je Kitajska postala neka združena enota, v kateri lahko pride blago od najskrajnejšega kotička dežele v velika mesta in obratno. Po 73 letih je trgovinski proračun prvič postal aktiven.
Kitajska se v svojih trgovskih zvezah predvsem naslanja na Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije, kar je naravno. Imperialisti pa skušalo prikiniti zveze med Kitajsko in drugimi državami zahodnega bloka, ker jo hočejo zadušiti. V tem pa se temeljito motijo. To .so že enkrat poskusih s Sovjetsko zvezo med prvo in drugo svetovno vojno. Kljub temu je ZSSiR zgradila tako močno industrijo, da je v mnogih panogah na prvem me. stu, v vseh ostalih -pa na absolutnem drugem, mestu na svetu. Tako se bo zgodilo tudi s Kitajsko.
Investicije kitajske vlade so predvsem usmerjene na industrijsko področje. Ljudska republika Kitajska si je postavila za cilj, da si s pomočjo ZSSR postavi tako industrijo, ki odgovarja njenim bogastvom, njeni prostranosti, njenemu številu prebivalstva in njeni važnosti v Aziji m v svetu.
Po desetletjih je 91 odst. vse-
Kitajsko ljudstvo podpisuje za mir, ki je edini pogoj blagostanja in napredka.
ga železniškega omrežja obnovljenega. Ljudstvo je že začelo graditi velike ceste in je zgradilo v nekaj mesecih 130 kilometrsko progo Cendu-Cuncin.
Kitajska je postala veliko delovišče, kper si 475 milijonov prebivalcev prizadeva, da bi čim-prej odpomoglo vsem pomanjkljivostim, ki so jih za-
krivili vsi dosedanji režimi in predvsem tuji imperialisti s svojo razbojniško politiko.
S pomočjo Sovjetske zveze, v veliki bratski vzajemnosti z velikimi sovjetskimi narodi, se kitajski narodi zmagoslavno pomikajo k socializmu in komunizmu. Oni predstavljajo v Aziji predstražo napredka in
miru. Oni bodo ustavili zločinsko roko imperialistov, ki bi hoteli prekiniti miroljubne gradnje Kitajske in jo pahnili v veliko klavnico. Da bo v Aziji in v svetu zmagala stvar miru, nam je porok večno prijateljstvo in zavezništvo med Sovjetsko zvezo .in Ljudsko republiko Kitajsko.
JAVNA DEBATA MED PREDSTAVNIKI KP STO IN SDZ
PRALI SO SE
Tov. Mitko jim je že v naprej vzel iz rok vse argumente, ki so si jih izposodili iz titovskega arhiva - Slovenska demokratska zveza "brani,, STO s protikomunistično "načelnostjo,,
Številne javne debate, o stališču naše Partije in SDZ do STO, ki jih je organizirala KP v številnih slovenskih vaseh, so dvignile v vrstah SDZ nedovomno precej prahu, posebno še, ker so se njihovi voditelji kljub javnim povabilom potom časopisja stalno izmikali, da bi prišli pred ljudstvo ter jasno odgovorili na naša izvajanja. Toda pod pritiskom javnega mnenja, ki je bilo njim vse prej kot naklonjeno, so se končno vendarle odločili za osrednjo javno debato s komunisti, ki je bila prejšnji petek zvečer v dvorani «Skamperla» pri Sv. I-vanu.
Ob zadovoljivi udeležbi poslušalcev, posebno kar se tiče naših tovarišev in simpatizerjev, sta ot-vorila debato, predsedujoča tov. Markovič Alojz-Zvonko za KP in g. dr. Rudolf Marc za SDZ. Za KP STO sta govorila tov. Siško-vič Karel-Mitko in Stane Bidovec, za SDZ pa g. dr. Branko Agneletto in g. Zoran Sosič. Po pozdravnih besedah obeh predsednikov je prvi spregovoril tov. Mitko, ki je že uvodoma predpostavil, da niso prišli komuni-
sti na debato, da bi prepričali sogovornike in njihove voditelje, marveč, da dokažejo, kako voditelji SDZ varajo ljudstvo, ko trdijo, da branijo STO. V jedrnatem izvajanju je nato tov. Mitko že vnaprej pobil, drugega za drugim, vse argumente, za katere je jasno predvidel, da se jih bodo poslužili tudi na tej debati. S temi argumenti, ki smo jih že neštetokrat čitali v «Primorskem» in «Demokraciji)), skušajo voditelji SDZ dokazati, da prodajajo komunisti Trst Italiji, dejansko pa jim tudi sami ne verjamejo. Tov. Mitko jim je nato naštel vse njihove argumente, od Pajette, plebiscita pa do pakta enotnosti s socialisti. Podčrtal je, da nismo mi še nikdar dejali, da se strinjamo z izjavami tov. Pajette in da je v določenem trenutku na ša linija lahko različna Prav to je znak demokracije v delavskih partijah, ko ima vsaka partija, ne glede na načelna socialna v-prašanja, lahko povsem drugačna mnenja, kar se tiče nacionalnih vprašanj. Kot primer je nato navedel različni stališči KP Francije in KP Nemčije glede Po-
KAKO TRŽAŠKA OBČINA SKRBI ZA GORNJO OKOLICO
Več kot 100 naših otrok čaka na otvoritev vrtca na Proseku
Za 360 hiš so na razpolago samo 4 ja vne vodne pipe - Stranske ulice so še vedno brez vodovoda in elektrike - Vaščani grajajo občinsko upravo, ker je svojevoljno postavila javno smetišče pred stanovanjskimi hišami
Na vprašanje, kaj so demokri-stjanski občinski poglavarji napravili v zadnjih letih na Pro: seku, ki spada tudi pod njihovo območje, ni težko odgovoriti, kajti napravili niso popolnoma nič! Lice vasi, javne naprave v njej, ceste in poti so še vedno prav take kot tedaj, ko so oni obljubljali vsemogoče. Utegne pa se le zgoditi, da poreče kdo, da je čital tu ali tam, da je občina v zadnjem času popravila vaške ceste in nekatere obcestne napise, da je poskrbela za odstranitev plevela od cestah in da se celo gradi neko javno smetišče; skratka, da je za vse to le bilo treba potrositi nekaj milijonov lir. Toda Prosečani, tisti, ki živijo na Proseku, nimajo od vsega tega nobene koristi, nasprotno vsi godrnjajo in se jezijo na občinsko upravo, ki je res poskrbela za tako strašno potrebno smetišče, ki ga gradijo tik ob
stanovanjskih hišah v vasi, kar ni niti higiensko in niti estetsko priporočljivo
Pa dotaknimo se vprašanja vode. Za nad 360 hiš, kolikor jih je pač na Proseku, ki šteje nad 1.300 prebivalcev, so na razpolago samo štiri vodne pipe. Res je sicer, da imajo premožnejše družine svoje zasebne pipe na svojih domovih, toda teh je le malo v primeri z vsemi ostalimi in z onimi, ki so oddaljene od središča vasi oz. od krajev, koder je speljan vodovod. Tako je n. pr. kraj, ki m,u po domače pravijo v Skuoljah, brez vode. Tudi Vejna nima vodovoda. Jasno je, da si v teh krajih ne morejo nič pomagati niti tisti, ki imajo najboljšo voljo zato, da si napeljejo vodo na svoj dom.
Letos so napeljali vodo v policijsko postojanko ob cesti, ki vodi proti Križu oz. Gabrovcu. Ob tej priliki bi bila občina prav
Po končani vojni so Prosečani in Kontovelci obnovili na pol opustošeno hišo, v kateri je bil za časa fašizma dopolavoro in «Italia Redenta». Tako so si pripravili udoben Prosvetni dom, katerega jim je pred nedavnim odvzela sodna oblast.
lahko priskočila na pomoč vsem ondotnim družinam, da bi si napeljale vodo na svoje domove; ali pa bi jim bila vsaj dala pobudo za to prepotrebno napravo. Toda tega ni storila. Tisti, ki je ob tej priliki napeljal vodo na svoj dom, je moral plačati lepe denarce. Tako je n. pr. družina od čigar hiše poteka vodovod ie nekaj metrov, morala plačati nad 40.000 lir za napeljavo do hiše.
Podobno kot z vodovodom Je tudi z elektriko. Se vedno so predeli vasi brez luči. Vsak izgovor je dober zato, da je ne napeljejo. Stranske in obrobne ulice so še vedno v temi. Vendar pa plačujejo družine, ki stanujejo v teh ulicah, prav take davke, kot one iz centra vasi ali pa iz centra tržaškega mesta. Za vse to se seveda demokristjan-ska občinska uprava niti ne zmeni. Pri njej velja vedno le pravilo «daj». . .
O vprašanju otroškega vrtca smo že mnogo krat pisali. Tudi zainteresirani roditelji so na raznih mestih zahtevali njegovo ustanovitev. Vendar pa je Prosek skupno s Kontovelom še vedno brez njega. Do nedavnega so se razni odgovorni činitelji izgovarjali, češ, da nimajo na razpolago potrebnih prostorov in da bi bilo treba zato izprazniti ljudski dom. No, danes so ljudski dom nasilno izpraznili in ga zapečatili, toda otroškega vrtca še vedno ni in otroci se še vedno potepajo po vasi, kjer so izpostavljeni neštetim nevarnostim. Danes ustanova za otroške vrtce zahteva celo nič manj kot štiri milijone za odškodnino od ljudskega doma. Morda poreče, da ima namen s tem denarjem urediti otroški vrtec, kar pa je zelo malo verjetno in nihče več ne verjame njenim trditvam.
Roditelji s Proseka in Konto-vela so že pred časom prosili občinskega odbornika Sciolisa. naj poskrbi za to. da bi otroški vrtec nastanili v šoli, kjer je dovolj prostora zaenkrat. Ta gospod jim je odgovoril, da je to nemogoče enostavno zato, ker v prostorih, ki bi bili pripravni za otroški vrtec, stanujeta dva učitelja s svojimi družinami. Tako se je
na najenostavnejši način otresel nadaljnjega sitnarjenja s strani Prosečanov. Vsekakor pa se je zelo zmotil, kajti Prosečani in Kontovelci ne bodo od svoje pravične zahteve nikoli odstopili.
Lahko bi še mnogo pisali o vsej tej zadevi, toda žal obstajajo še druga vprašanja, katera moramo vsaj bežno omeniti v tem članku. Vsekakor pa lahko trdimo, da tržaška demokristjanska občinska uprava enostavno noče ustanoviti otroškega vrtca na Proseku. Noče ustanovitve vrtca, pa četudi je zanj nad 100 otrok! In tu ni zavijanja ne v levo, ne v desno!
Komunisti s Proseka so izdelali podroben seznam potreb in zahtev, na katere bo morala pristati občinska uprava. S tem seznamom oz. bolje rečeno krajevnim programom bodo šli tudi na prihodnje občinske volitve. Med drugim ta program vsebuje nasle-
nje zahteve:
—	zgraditev potrebnih stanovanjskih hiš,
—	takojšnjo ustanovitev otroškega vrtca,
—	zgraditev javnega vaškega kopališča in pralnice,
—	omogočiti napeljavo vode in luči vsem interesentom po vsej vasi,
—	ureditev kanalizacije in asfaltiranje cest po vasi in
—	popravilo poljskih poti, zlasti onih, ki vodijo v vinograde.
Omenili smo le nekatere zahteve, tiste, ki so nedvomno najvažnejše in ki bi prav za prav morale že biti uresničene. Nedvomno bi bile uresničene, ako bi bila na oblasti v Trstu uprava, ki bi vsaj nekoliko mislila in skrbela za podeželje, ki spada pod mestno občino! Poleg teh so še druge zahteve, ki pa so manj občega značaja. O njih bodo spregovorili domačini sami.
Prvi nastop domačega zbora v Rocolu.
Danes v soboto 29. t. m. zvečer bo gostovala pri nas v Rocolu pred gostilno «Pri Zajcu» na prostem dramska skupina S. Škamperle od Sv. Ivana ter uprizorila Moranino spevoigro v dveh dejanjih «Venček narodnih». Nastopil bo tudi pevski zbor Sv. Ivana - Podlonjer. Naš domači pevski zbor «PD Marušič» pa bo ob tej priliki doživel svoj krstni nastop. Ro-colci, pridite in se boste zabavali ter prisostvovali krstu svojega zbora.
Začetek ob 19.30.
* * *
Slovensko hrvatska prosvetna zveza javlja
vsem, pevskim zborom, da bodo na dan razvitja zastave SHPZ dne 7. oktobra, zapeli sledeče pesmi, katere naj skrbno vadijo:
Združeni zbori (mešani); «Pesem miru», «Stalingrajska» in «Leninova zastava».
Združeni moški: «Moskva» in
1.
Zopet sem, stala preti mnogo spoštovanja zahtevajočim, čeprav popolnoma vsakdanjim in navadnim uradnikom srednjih let, skritih oči. . . Z vso zgovornostjo me je hotel prepričati, da je svojo dolžnost v polni meri izvršil in je torej moj potni list na poti, če že ne v Trstu. Ko sem ga opozorila, da je vendarle mogoče, da je zadeva založena, v k^kem predalu (saj ima, revež, toliko dela, da se ikomaj znajde, a tudi vročina rada vpliva na pozabljivosti!!!), se je menda spomnil, da me je z istim izgovorom odpravil že pred tednom dni; poklical je mladiča in ga nekam poslal. Po desetminutnem, čakanju je fante le prišlo od nekod in položilo pred gospoda uradnika svetženj papirjev. 'Cez, nadaljnjih dvajset minut sem z zadoščenjem v srcu in s potnim listom v torbici zapuščala kvesturo v Vidmu z željo, da bi. . . , no, saj sami poznate želje človeka, ki po dolgem tavanju iz urada v urad po. tržaških, gori-ških in videmskih ulicah končno le doživi trenutek, ko ima svoj potni list v žepu.
V Gorici sem srečala Dolfeta; povedal mi je, da je sam sicer srečno opravil, kakih 8 do 10 tovarišev in tovarišic pa se je odločilo, da čaka do večera, ker jim je bilo rečeno, naj. . . čakajo.
Odveč bi bilo opisovati vse naše zamudne in — reči moram — ne cenene poti po razo'h uradih Trsta, Gorice in Vidma, klepetanje gostobesednih gospodov uradnikov, njihovo napenjanje vseh svojih umskih in ne-umskih sil, njihovo zavijanje že itak prekanjeno zavitih paragrafov, poizvedovanje policije doma in pri sosedih itd. itd. Končno nam je uspelo! Ne vsem: od sto Tržačanov, ki so želeli na pot, je le šestinosemidesetim
REPORTAŽA O MLADINSKEM FESTIVALU V BERLINU
"Freundschaji,, je bilo geslo vse mladine
uspelo vtakniti potne liste v žepe.
No, in tako se nas je dvajseterica zbrala v četrtek, 2. avgusta, rano zjutraj na tržaški železniški postaji, da odrinemo. Zakaj ne vseh 86 Zato, ker je bilo tako sigurneje! Kaj lahko bi se nam, moglo dogoditi, da nam v zadnjem hipu odvzamejo potne liste. Saj smo smeli potovati kamorkoli, le ne v Berlin. . .
Kmalu za Vidmom: smo iz Furlanske ravnice zavozili v ozko dolino Tilmenta z vedno strmejšimi in čimdalje višjimi gorami ob strani.
Trbiž! Običajni carinski pregled, naša pot je šla dalje!
Beljak! Brzec iz Rima je pripeljal tri voze polne mladine iz Italije. Brazilije, Argentine in iz nekih črnih krajev Afrike, ki so
jih priključili našemu vlaku in pot smo veselo nadaljevali skupno.
Mimo Vrbskega jezera smo brzeli do Celovca, kjer se seveda nismo zaustavili, am-pak kmalu krenili proti severu v ozko sotesko, da smo; na njenem drugem koncu zavili v dolino Mure, ki nas je spremljala do Leobna in še nekaj dalje. Vedno višje postajajo gore, vedno višje se dviga naša pot.
Kaj pa to? Tanki, vojaštvo in vojaške priprave, kamor se ozreš! A, tako! Bližamo se meji med ameriško-ruskim zasedbenim o-zemljem. Seveda — previdnost ne škodi, a strah ima velike oči. . .
Semmering! Zopet obmejni pregledi! Prestop v rusko zasedbeno področje! Posebnosti nikakih, pa tudi ne tankov, niti odvisnega vojaštva ali sicer kaj podobnega; samo lokomotiva ni več težko sopihala, saj je ubrala pot nizdol v dolino. In v dolini je kmet pustil delo, delavec svoj opravek na poljskem stroju, potnik na cesti se je ustavil — vse se je oziralo v naš vlak, vse nam je radostno mahalo v pozdrav — bili so to prvi pozdravi svobodnega sveta!
Dunaj! Na postaji obilica domače mladine, zastave, pozdravi. Prvič v življenju se srečavajo ljudje, a srečanje je prisrčno, domače, prijateljsko, saj smo istih misli, istih želja, pa čeprav različnega domovanja, čeprav različnega jezika, da se medseboj komaj razumemo, ali pa sploh ne. . . Pot do prenočišča res ni bila dolgočasna!
Naslednjega dne so nas dunajski mladinci zopet spremili na postajo; njim se je pridru-
žilo neštevilo odraslih. Vse je pozdravljalo! Svoj voz smo primerno označili z napisi. Večji transport mladine je okoli 11 dopoldne zapustil dunajsko postajo. Z nami so se vozili še zastopniki Mehike, Indonezijci, verjetno še drugi, a kdo je mogel imeti oči povsod! 2e pred odhodom z Dunaja je zao-rila pesem svetovne mladine; slišal si isto melodijo, čeprav v preraznih jezikih, saj so peli mladinci raznih delov Evrope, iz Amerike, Afrike, Azije. . . Med prepevanjem, medsebojnim razgovarjanjem (pa čeprav samo z znaki!) smo nadaljevali svojo skupno pot k skupnemu cilju; veselja ni manjkalo, doživljajev pa tudi ne. Kdor je poznal več jezikov (in teh ni bilo baš malo!) je bil priljubljen tolmač. Včasih si rabil kar vrsto tolmačev, predno si sogovorniku povedal, kar si želel. Govorila sem, na pr. z Indonezijcem, njegovega jezika seveda ne znam. Italijanski tovariš je prevedel Francozu, ta Nemcu, Nemec pa v angleščini Indonezijcu, ki je obvladal ta jezik; Indonezijcev odgovor meni je seveda šel isto pot, a kaj zato, dogovorila sva se pa le! Takih «osebnih» pogovorov si mogel posebno v Berlinu doživeti na vsak korak.
Zopet meja? Seveda: med ruskim zasedbenim, področjem Avstrije in Češkoslovaško republiko. Carine nikake, formalnosti nikakih, le prešteli so nas in že smo bili v drugi državi. Tam pa zopet sprejemi, pozdravi, veselje, cvetice, zakuske itd. itd. In to na vsaki postaji vse mimo Brna in. Kolina do češkocilovaško-nemiške meje! Skupnim stremljenjem svetovne mladine se je v polni meri pridružila znana slovanska gostoljubnost, ki ne pozna meje, niti različnega jezika, niti različnih barv kože.
RADA P.
(Se nadaljuje)
«Slava delu».
Vsi skupno z godbo:	«Hej
Slovani» in «Internacionalo».
* * *
Kulturni večer v «Čermelju»
Dne 29. t. m. ob 20. uri bo v krožku «Čermelj» lep kulturni večer.
Mladinke krožka «Tomažič» bodo zaigrale veselo enodejanko, harmonikaši «Dugolina» in «Tomažiča» pa nas bodo razvedrili
Ob tej priliki bo imel tov. Bujon kratek govor.
* * *
Za zastavo SHPZ so darovali:
PD «Vesna» iz Križa 2.000, PD Skedenj 1.500, Dušan Bufon 2.000, Jelka 1.000, Justo in Zora Košuta 3.000 lir. Hvala. Darove siprejemajo SHPZ, Ponte-rosso 6/II in vsa naša prosvetna društva.
* * *
Otvoritev začasnega sedeža Doma ljudske prosvete pri Magdaleni.
V nedeljo 23. t. m. popoldne je vladalo pri Magdaleni v Trstu pravo praznično razpoloženje. Ljudje, ki so na Reški cesti že nekaj časa sem opazovali neumorne tovariše, kako kot mravlje hite zdaj sem, zdaj tja, vsi polni dela na zemljišču, na katerem bo vstal Dom ljudske prosvete za vse mag-dalensko demokratično ljudstvo, slovensko in italijansko, so videli ta dan prve sadove požrtvovalnosti in pridnosti najboljših tovarišev, na čelu z neumornim in popularnim tov. Fonom in drugimi, ki so mu stali ob strani.
Ves prostor, na katerem je zaenkrat kot zasilni društveni sedež vstala le lesena stavba, je bil dogodku primerno prirejen: delavske zastave, na stotine zastavic in zvočniki ter mize ob mizi za udeležence, ki so vreli vkup od vseh strani.
Ob predsedniški mizi so bili zbrani vsi tovariši, ki so prvi dali zamisel in dejansko ustanovili zadrugo, ki naj bi izpeljala vse priprave za Kulturni dom. Med njimi je bil tudi sivolasi tov. Mihalič, kot najstarejši zadružni član, ki je tudi največ materialno prispeval za zadrugo, dasi so se izkazali tudi drugi, zlasti tovarniški delavci in pristaniščniki, katerim gre priznanje vse demokratične tržaške javnosti.
Za kulturni spored je poskrbel pevski zbor «Velesila» iz Skednja, pod vodstvom tov. Pertota. Svoje pozdrave pa so prinesli tudi zastopniki pionirčkov, za Ljudski oder tov. Vrabec, za SHPZ tov. Bufon, za Svet ital. prosvetnih društev tov. Tonel, pa tudi predstavniki političnega foruma in drugi. Živeli vrli Magdalenci!
saarja ter druge. Predno bi prišlo do tega, da bi prijatelji SDZ, to je Angleži in Američani, razkosali Slovence in STO, smo pripravljeni — je dejal govornik — da pokličemo vse prebivalstvo, naj javno izrazi svoje mišljenje in v tem plebiscitu bo KP vedno zastopala stališče STO, za seboj pa bo imela nedvomno BO do 95 odst. vsega prebivalstva KKar se tiče Nennijeve socialistične stranke korakamo skupno, kar se tiče vseh vprašanj, razen za STO Isto bi veljalo, če bi bila to neka slovenska socialistična stranka,
V	nadaljnjem izvajanju je tov. Mitko poudaril, da je KP za uveljavitev STU brez vsakih pridržkov ter neovrgljivo dokazal, kdo je danes sovražnik in kdo prijatelj STO. Voditelji SDZ pa so prijatelji sovražnikov STO, to je prijatelji Anglo-Američanov. Govornik je nato ovrgel njihove trditve, češ da je Sovjetska zveza za STO edino iz propagandnih namenov ter jih pri tem vprašal, naj povedo zakaj niso tudi Angleži iz propagandnih namenov za STO. Prikazal je njihovo demagoško borbo za poedine člene mirovne pogodbe, dočim niso nikdar zahtevali imenovanja guvernerja in odhod vseh čet, ker so pač protikomunisti in se potegujejo za vojno, ponujajo se celo italijanskim protikomunistom in se potegujejo za vstop v to druščino. Toda slednji jih nočejo, ker so zagrizeni protislovani. Omenil je tudi izjavo dr. Agneletta v občinskem svetu, ko je šlo za izglasovanje naše resolucije za obrambo STO ter njihove pozive svojim pristašem naj Slovenci pokažejo vrata našim nabiralcem podpisov za STO. V zaključku svojega govora jih je tov. Mitko ožigosal kot ljudi, ki ne predstavljajo interesov slovenskega ljudstva, ker so pač sovražniki Sovjetske zveze in s tem sovražniki vsega slovanskega sveta, povezani s Santinom in demokristjani, ki hočejo, da bi prišel Trst pod Italijo.
Sledil mu je g. Zoran Sosič, ki ga je dr. Agneletto v svoji poznejši intervenciji predstavil kot preprostega delavca. Prav temu govorniku, pa so njegovi voditelji nakazali dokaj nehvaležno vlogo. Potisnili so mu enostavno v roko nekaj tipkanih pol govora, ki je bil že vnaprej sestavljen vse prej kot pa od Sosiča samega, To se je prav dobro izkazalo pri čitanju. Nedvomno je napravilo to zelo slab vtis na vse poslušalce ne glede na strankarsko pripadnost. Sicer pa so voditelji SDZ s tem samo še jasneje pokazali, kako cenijo delavca.
Z druge strani pa je bil pisani go vor samo odvetniško zavijanje dejstev in stalno izmikanje pred konkretnimi obtožbami, ki so jih voditelji lahko čitali neštetokrat v našem tisku, V ostalem so seveda privlekli na dan vse tiste argumente, ki jih je tov. Mitko že predvidel in tudi popolnoma pobil. Navrgli so še kup citatov iz «Lavoratora» iz let 1945, 1946 in pozneje, s katerimi so skušali dokazati, da so bili komunisti že takrat proti STO, čeprav je vsem znano, da takrat STO sploh še ni obstojate, ker je bila mirovna pogodba podpisana šele 1941. leta.
V	svojem govoru pa jim je tov. Bidovec dokazal, da sploh niso odgovorili na naše argumente, marveč so se večinoma omejili na zastarele argumente, ki so si jih izposodili iz titovskega arhiva. V par besedah je ovrgel tudi njihovo zavijanje, češ naj se jim dokaže, da so kdaj pisali, da so proti STO. KoKt buržoazna stranka so pač navajeni, da varajo ljudi ter da pišejo to, o čemur še sami ne verjamejo. Navedel je nato vrsto dokazov, kot niso protestirali proti grozotam v coni B, marveč neposredno sodelovali s tamkajšnjimi oblastmi. Prikazal je sodelovanje kanonika Mužice z oblastmi cone B, ko je organizirali celo svojo kandidatno listo, nadalje njihovo potegovanje za trostranko upravo obeh con, vključitev njihovega kandidata v Krmina na listo demokristjanov ter njihovo poveličevanje sedanjega stanja v coni A in potegovanje za «Status quo». Se posebno pa jih je zadelo, ko jim je, kot odgovor na njihove trditve, češ da smo bili ie leta 1945 proti STO, ker smo se borili za priključitev k Jugoslaviji naštel, da so bili takrat za to rešitev med drugimi tudi dr. Marc, dr. Tončič in Terčon, voditelj SDZ v Nabrežini.
Prišel je zopet na vrsto dr. Branko Agneletto, ki se je držal stalno v defenzivi. Toda 'revež ni bil v stanju ovreči niti enega izmed konkretnih argumentov tov. Bidovca. Skušal se je rešiti z že zastarelim titovskim argumentom, da je SZ prodala koroške Slovence za 150 milijonov dolarjev. Privlekel je celo na dan, da Rusija nima več pravice, da se smatra za slovansko državo, ker ne brani slovanstva. Revež se je spravil celo na Marksa, ki ga je seveda tolmačil, kot ga more pač tolmačiti zagrizen protikomunist.
Tov. Mitko je v svoji zaključni intervenciji poudaril, da ni nikaka utopija zahtevati odhod okupacijskih čet, kot je to izjavil dr. Agneletto v občinskem svetu. Ce bomo vsi dvignili svoj glas, bomo v tem podprti od SZ. Poudaril je nadalje, ih sicer v drugič, da so komunisti pripravljeni korakati skupno z SDZ v vprašanju STO ne glede,
{Nadaljevanje na IV. strani)
"PA TAM.
ZGODOVINSKE «CVETKE»
LIPARJEV — V eni izmed zadnjih številk «Demokracije» so nam liparji posvetili precejšen del svojega lista. Ker smo pač ljudje, ki nočejo ostati ničesar dolžni, jim bomo v mejah naših skromnih možnosti s prostorom in ker je že sijajna prilika, vrnili milo za drago. Velika škoda bi bila, če bi sle «cvetke», ki smo jih slišali na zadnji debati v «Skamper-lu», v pozabljenje. Njihovo «pranje» zasluži vzvišeno mesto v zgodovini «zastopnikov revnega slovenskega naroda» Tako so se namreč blagovolili predstaviti gospodje okrog «Demokracije».
Pa preidimo k najbolj zabavnim «cvetkam», s katerimi so skušali prepričati o svojem «vzvišenem poslanstvu».
Tako smo imeli priliko slišati med prvimi, da liparji ne prejemajo nikakih ukazov iz tujine. To je lahko tudi resnica. Saj imajo zelo blizu višje predstavništvo svojih gospodarjev in zaradi tega ni treba, da bi sc. za to trudila Truman ali Churchill. Od ulice Machiavelli pa do ulice Teatro Pomario razdalja res ni velika.
Pridušali so se tudi, da je SDZ zastopnica revnega slovenskega naroda. To je za nas nekaj povsem novega, ker doslej nismo vedeli, da so razni dohtarji, trgovci, veleposestniki in bivši bankirji tako «revni». V resnici se nam smilijo.
«Argument», ki so se ga oprijeli kot utopljenec vrvi, je bil tudi, da ni «Demokracija» še nikdar pisala najmanjše besedice, da so oni proti STO. Hvala lepa! Saj niso tako naivni, da bi pisali to, kar mislijo in delajo. Samo še to jim manjka, potem bi res lahko zaprli svojo barako in vrgli ključe v morje ter objavili v «Primorskem» dolgo in široko osmrt-n ico.
Ti «komintormisti» so pa res vražji ljudje. Pomislite, da vam svetovalec dr. Agneletto nekomu pošepeta na uho nekaj «nedolžnih» besedic o STO in ti vragi vam takoj pišejo, da je g. dr. Agneletto proti STO. Edino tako si človek lahko razlaga modrovanje, ki smo ga slišali na debati, ko je nadebudni sinček skušal «dokazovati», da te izjave ni niti v «oerbai«». in še kako je v «verba-lu», črno na belem in z vsemi pikami in vejcami. Torej, kako naj se ta stvar razlaga? Ali je postal morda tudi občinski tajnik «komin/ormist» in iz same škodoželjnosti zapisal v «verbale» izjavo, ki jo je dal svetovalec dr. Agneletto v «privatnem razgovoru?»
Kar pa nas je presunile v globino srca je, ko smo slišali, da je njihovo korito stalno prazno. Ali so postali njihovi gospodarji res tako trdosrčni, da jih pustijo reveže stradati? Ne, kaj takega ne moremo verjeti, saj so vendar predstavniki «svobodnega» sveta. Verjetno je le to, da imajo tisti, ki se pehajo okrog korita velik apetit in tako «popapcajo» vse, še preden je korito do vrha polno.
2E ZOPET «BOLJŠA REŠITEV» — Ko je Titler izbleknil tisti nesrečni «Oni lahko dobe Trst», jc napravil tržaškim ti-tofašistom nemalo preglavic. Marsikateri titovski podrepnik, ki se že par let na vse kriplje muči, da bi «dokazal» kako «Vidali prodaja Trst Italiji», je v zadnjem tednu prav gotovo preklel tisti trenutek, ko jim je sam Tito izpodrinil njihov «najmočnejši» argument. In kot bi vse to ne bilo dovolj, pa ti ta presneti Kardelj lepo potrdi tisto kar je bleknil Tito, to je, da si De Gasperijeva Italija lahko «popapca» Trst. To •je za tržaške titofašiste res velika smola. Tri leta so «ko-min/ormisti» «prodajali» Trst De Gasperiju in še ga niso prodali. Pa ti pride Titler, stegne taco Gašperčku in. . . kupčija bo skoro godna.
Ali mislite, da so morda ostali titojašisti brez «argumentov»? Kaj se! Pobrškali so po vseh kotih in mišjih luknjah ter zopet privlekli na dan že preperelo «Boljšo rešitev», ki jo servirajo v vseh omakah. S serviranjem «boljše rešitve» skušajo pokriti Titov «oni lahko dobe Trst». Koliko truda zaman! Vse njihove «argumentacije» o Pajetti, Nenniju, Vida-liju, «boljši rešitvi» ne morejo raztopiti masla, ' ki jim ga je skuhal Tito s svojim «oni lahko dobe Trst».
DELO

STOPNJUJE SE GONJA PROTI SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM
Enotnim sindikatom hočejo
odvzeli edini dostojni sedež v ulici Montfort
Objava Zveze enotnih sindikatov - Finančna uprava hoče prevzeti stavbo v ulici Montfort
Tajništvo Zveze enotnih sin-dikstov je razposlalo naslednjo objavo:
Civilno in kazensko sodišče v Trstu je na zahtevo državnega pravobranilstva, kot zastopnika državne finančne uprave, z zapisnikom dostavitve z dne 26. t. m. pozvalo pred sodišče našo zvezo in sicer za 30. oktobra 1951 ob 9.30 uri, «da se obsodi — kot izhaja iz sodnega poziva — na izročitev državni finančni upravi, v osebi višjega finančnega intendanta, nepremičnine tab. št. 1974 in 3355 In na njej zgrajeno stavbo civ. št. 3 ulice Montfort v Trstu, ki je državna posest, prosto predmetov in oseb in to v roku 10 dni od dostavitve izdane razsodbe ter na izročitev v istem reku in kraju premičnin ...».
To se dogaja ne da bi finančna uprava kdaj koli pred dostavitvijo sodnega poziva zahtevala, da stopi v posest stavbe
v ul. Montfort, ki služi za sedež niše zveze.
Očitno je torej, in preko tega nt mogoče iti, da se nahaja Zveza enotnih sindikatov pred novim sovražnim dejanjem, da se ji edvzame edini dostojni sedež, ki ji je še ostal. To dejanje sledi sličnim akcijam, s katerimi so bili odvzeti sedež v ul. Imbriani 5, sedež kemikov v ul. Conti in grafikov v ui. Trento.
Sindikalno tajništvo, medtem ko odločno protestira proti temu novemu poskusu omejevanja sindikalnega življenja in delovanja Zveze enotnih sindikatov, edino ker gre za svobodno organizacijo delavcev, docela neodvisno od vlad in delodajalcev, poziva delavce vseh strok, naj se še tesneje in z vso odločnostjo strnejo okrog organizacije, katere glas in delovanje hočejo udušiti z omenjenim ukrepom. Ta ukrep je
poskus nadaljnjega omejevanja že itak omejenih sindikalnih in demokratičnih svoboščin v naši coni.
V svrho preučitve nastalega položaja in priprave akcije za obrambo ogroženega sedeža sklicuje tajništvo izredni sestanek Glavnega sveta Zveze za 19. uro v petek in to v ul. Montfort 3.
Za danes, soboto, ob 17. uri je sklican, vedno v. ul. Montfort, plenum glavnih odborov, odborov, pododborov, tovarniških zaupnikov in kolektorjev.
Za dostojne prostore
šole pri Sv. Ani
Včeraj je bil na Kolonkovcu sestanek staršev šoloobveznih otrok, na katerem so obravnavali vprašanje slovenske šole
NA VSE NAČINE SKUŠAJO PREPREČITI OTVORITEV
Šolske oblasti so odpovedale
pomoč za otroški vrtec v Boljuncu
Kot vidimo pravda za slovenski otroški vrtec v Boljuncu še vedno ni zaključena.
Proti temu edinemu slovenskemu otroškemu vrtcu, ki ga bodo vzdrževale občinske oblasti, se je zagnal ves bes krajevnih eksponentov klerikalizma, ki bi hoteli za vsako ceno preprečiti otvoritev tega vrtca. Kljub temu da so pristojne šolske oblasti sprva zagotovile dolinskemu županu vso materialno pomoč, pa so jo tik ob otvoritvi preklicale, tako da je ostala dolinska občina praznih rok, a je imela zato vso moralno pomoč domačega prebivalstva in zlasti prizadetih staršev. Nekateri «politikanti» v Boljuncu in zlasti v Dolini pa so hoteli spremeniti to akcijo za otroški vrtec v politično borbo proti demokratičnemu pokretu ter zlasti proti dolinski občini, ki je v rokah demokratičnega prebivalstva.
Tako se je zgodilo, da je neka prečastita oseba iz Doline ustavljala po cesti žene ter jim očitala, češ da se borijo proti nunam, ker zahtevajo laični otroški vrtec. Na sestanek žena, na katerem se je obravnavalo vprašanje vrtca pa so bile poslane tudi 4 žene, ki so prinesle s seboj pismo s podpisi za vrtec, ki ga naj vodijo šol-
ske sestre in ki ga je bolj po nevednosti podpisalo nekaj žen. Ko so žene razkrinkale vse njihovo razbijaško delo, so té žene javno vzdihovale, da slavimo mi zmago, ker bemo imeli v Boljuncu občinski vrtec ter so pred vsemi izjavile, da bodo raztrgale pismo, ker jim pač sedaj n:č več ne služi.
Mi bi pa radi ob tej priliki vprašali to prečastito osebo, naj nam pove, kdo je spisal to pismo in kdo vodi teh par žen. Vsem Boljunčanom je odgovor
Boljuncu Naše žene pa bodo ob otvoritvi vrtca pokazale vso svojo solidarnost in bodo pripravile svojim otrokom leip in prijeten dom, kjer se bodo učili ljubiti lepo slovensko besedo, svoj narod in svojo kulturo.
Par besed o trgatvi
V vrsto najpomembnejših dogodkov za našega kmeta spada tr-jasen: Strinjano pa se tudi v gntev V starih časih je bila zdnt-tem, da bi bilo mnogo bolje, (žena z raznimi običaji. Kmetje da bi se omenjena dolinska hranili po en pršut in nekaj osebnost posvetila raje svoji sfareSa najboljšega vina za to službi, kot pa se bavila s po- [priliko. Za «likoj» trgatve so ku-litiko.	[hali štruklje in spekli potico,
Ker so začeli krožiti po vasi'fcar je Ml° za tisto dobo zares
razni glasovi glede šo]ske<,a imenitno. Trgatev so navadno pri-programa v vrtcu, glede vzgoje ,£eli na dan sv‘ Mihaela- t- Ì- 29-itd., pa bi hoteli tudi mi. ve- s’Piembra.
deti, in mislimo, da bi bilo to demokratično, kakšen učni program pa imajo šolske sestre v Borštu in v Dolini in, kar je za nas zelo važno, ali so vse matere z njim zadovoljne ali ne — ali so vse šolske sestre poklicne vzgojiteljice ali ne.
Dejstvo je danes le eno: da bomo imeli v Boljuncu otroški vrtec in da je dolžnost vseh staršev ne glede na njihovo politično prepričanje, da branijo ta edini slovenski vrtec v
PROCES PROTI ”DELU” ODLOŽEN
Sodišče je odredilo zaslišanje novih prič
V sredo dopoldne se je nadaljevala pred tržaškim sodiščem razprvaa proti tov. Rudolfu Blažiču odgovornemu uredniku «Dela», ki ga, kot znano, toži učitelj iz Flavij Kavšek Dušan zaradi obrekovanja preko tisku. Gre za članek, ki ga je naš list objavil aprila meseca in za v njem navedene dogodke. Dejstvo pa je, da nam tožitelj ni dovolil dokaznega postopka m šele sodišče je deloma ugodilo, da se preko prič ugotovi resnica o okoliščini, da je Kavšek, ob priliki razdeljevanja božičnih zavojev šolskim otrokom dejal, da je pakete poslal Tito, dočim je bilo vsem znano, da je slednje poslala občinska podporna ustanova (BOA) iz Milj.
Na tej razpravi so bile zaslišane tri priče, ki jih je predložil naš odgevorni urednik. Slednje so izpovedale o učite-
dočim se je navedeni dogodek pripetil leta 1949. Po daljšem posvetovanju in preučitvi zahtev obeh branilcev je nato o-dredilo, da se zaslišijo še druge priče in je zaradi tega odložilo razpravo na 8. oktobra zjutraj.
Predsednik sodišča Zulmin, javni tožilec De Franco. Kavška brani odv. dr. Baša, odg. Urednika «Dela» pa kot namestnik odv. G. Zennara, odv. dr. Uglessich.
Za tisi: o viti
sklad
Tovariši in prijatelji so nabrali na svalbi tov. Paimire in Libera Zidarič, ki je bila 23. t. m., znesek 1.187 lir za «Delo» in «Lavoratore».
lievi izjavi pri razdeljevanju Zavednim darovalcem, ki so se
paketov. Sodišče pa je odbilo | Sp0ranjjj našega tiska tudi ob
zaslišanje vseh prisotnih prič, , veselem doeodku iskrena ki jih je predložil Kavšek, ker, m veselem aogooKu, iskrena
bi slednje pričale edino o raz-1 zahvala, novoporočencema pa
deljevanju paketov 'leta 1950, obilo sreče in zadovoljstva!
Tudi zabave ni manjkalo ob priliki trgatve. V mnogih krajih se je oglasila harmonika, prav tako ni manjkalo vriskanja in petja.
Prav tako je bilo veselo razpoloženje, ko so grozdje mleli in pretakali vino. Po nekod so imeli navado reči, ako je bilo vino dobro in so ga komu ponudili: «Prijatelj, pij! To smo pridelali!» Ce pa je bilo vino kislo pa so navadno rekli:	«Pji.
Takega nam je Bog dal!»
Tako je bilo torej nekoč, danes pa je bolj «moderno». Trgatev nt združena z nobenim pbsebnim o-bičajem. Razlika je ie v tem, da so kmetje veseli, ako je letina dobra, ker je le tako poplačan njihov trud; žalostni pa so, ako je letina slaba, oz. če jim je vinograde sredi leta toča pokončala.
V	nedeljo so pričeli s trgatvijo v okolici Nabrežine. Četudi ni taka letina, kot so jo pričakovali, so vendar kmetje z njo zelo zadovoljni. Grozdje je sladko in gotovo bo tudi vino zelo dobro.
V	zgoniški občini pričnejo s trgatvijo danes. Tudi tam je približno tako kot v Nabrežini. Mnogo slabše je v Malem Repnu, dočim je v Velikem Repnu žalostno; kajti tam je toča preteklo poletje vinograde trikrat zelo poškodovala. Trtorejci pravijo, da se bo to poznalo še več let. Zato bi morala oblast priskočiti na pomoč prizadetim kmetom.
V	Bregu tožijo, da je grozdje slabo. Suša mu je preveč škodila. Zato bo letošnji pridelek vina mnogo manjši od lanskega. Zaradi suše se je mnogo grozdja posušilo že na trtah.
Tudi v Miljskih hribih so kmetje žalostni. Poleg suše so grozdju zelo škodovali sršeni. Trtorejci pravijo, da teh že davno ni bilo toliko kot letos. Prav tako pravijo, da bo letošnji pridelek za več kot polovico manjši od lanskega. To bi morale tukajšnje oblasti in predvsem VU upoštevati ter nuditi prizadetim kmetom kakršno koli pomoč.
SHPZ si je v svojem stremljenju po širitvi ljudske prosvete in omike priborila v letošnji poletni kulturni sezoni nad vse pozitivne uspehe.	. .
Vodstvo «Ljudskega odra» si je nadelo načrtno in postopno izboljšanje nastopov že obstoječih dramskih družin in ustanovitev novih igralskih kadrov po drugih prosvetnih društvih.
Tov. Košuti Justu in Zori smo lahko hvaležni za njun neumorni trud in požrtvovanje, ko sta s svojo vztrajnostjo in izkušenostjo znala postaviti dve, že za poklicne igralce težki igri kot Finžgarjevo «Razvalino življenja» v Saležu (rež. tov. Zora Košuta) in pa Lojzeta Standekerja dramo v 3 dejanjih «Prevara» v Sempolaju (rež. tov. Justo Košuta).
O ««Razvalini življenja» je bilo pisano že v zadnji številki «Dela», danes pa hočemo spregovoriti o prvi uprizoritvi «Prevare».
Lojze Standeker, igralec Mariborskega gledališča, je spisal to. igro bolj z vidika odrskega efekta, kot pa da bi nam postavil določena socialna ali pa moralna vprašanja v pretresanje in rešitev.
Ne bomo trdili da avtor ne po-s’avi v p-avo luč nekaterih težav in križev, ki tarejo kemčko ljudstvo zaradi obstoječega socialnega reda, a vendar je polagal večjo važnost igre na odrski efekt. Kontrast krepkega
V Sempolaju
premiera igre «PREVARA»
kmečkega gospodarja s svojo bolehavo ženo napram mlademu brhkemu dekletu, vražji naklep gospodarja, ko zastrupi svojo ženo, izpoved Gorjupove Lonke itd.: iz vseh teh scen je pisatelj ustvaril močno odrsko napetost, ki veže gledalca od začetka do konca.
Kako je dramska družina rešild to svojo nalogo? Odgovor je samo eden: nadvse častno. Igra je potekala brezhibno, razen male začetne negotovosti. Težko vlogo Lonke je Mika Leeiševa podala z občuteno resničnostjo ter znala vzbuditi v gledalcih simpatije in razumevanje. Ivana Lemeža je tov. Ludvik Mokcle izdelal kot že izkušen diletantski igralec ter dokazal, kaj vse zmore ljubezen do igranja. V hitrem tempu je pod izkušenim, vodstvom Justa Košute premostil vse težkoče.
Tov. Dorina Pipanova nam je prikazala Trezo, Lemezo bolno ženo z že primerno igralsko dovršenostjo. Anton Legiša je prijetno prikazal Drobeževega Toneta, zaljubljenega in nesebičnega lauta, ki zna vse odpuščati. V zad-
njem dejanju pa nas je Vinka Trampuževa v vlogi Tonetove matere istotako presenetila z lepo igro. Kdo bi ne bil ginjen ob njenem nastopu pred hudobnim, iz ječe pobeglim Lemežem? Marica Pipanova v vlogi Pepe Tre-zine sestre se je sukala na odru kar brezskrbno in je igrala prav dobro. Pravilno sta odigrali svoji vlogi tudi Tina, Gabrijela Sar-dočeva in njen mož Simon Muhič-Cvetko Adamič. Oblasten je bil orožnik, ki ga je podal Franc Trampuž, Omeniti moram še posebno tretje dejanje, ki je bilo v folklornem in odrskem smislu
Šolske vesti
lepo in živahno odigrano. Odrska oprema v vseh dejanjih je bila
sicer skromna, kot dopuščajo razmere uprizoritve na prostem, toda prav okusna.
Navdušenje gledalcev, ki jih je bilo nad štiristo, je dalo igralcem in režiji obilno plačilo. SHPZ in PD «Zarja v svobodi» v Sempolaju sta resnično lahko ponosni na to uprizoritev.
Pred in med igro je kriška godba zaigrala nekaj koračnic in pevski zbor Saleža, Zgonika, Malega Repna je ob koncu zapel nekaj občutenih pesmi.
Omeniti moram še govor ob začetku igre, ki ga je imel domačin Samo Škrk in govor Justa Košute, ki je v lepih besedah orisal pomen ljudske prosvete.
F - ač.
Dne 24. t.m. so bile otvorje-ne osnovne šole cone A. Do 5. oktobra pa je čas za vpisovanje in polaganje popravnih izpitov.
Dne 6. oktobra bo svečana otvoritev s službo božjo, dočim se bo začel redni pouk dne 8. oktobra.
Vpisovanje je obvezno za vse razrede, od prvega do petega. Vsa potrebna pojasnila dajejo ravnateljstva šol.
V prvi razred se vpisujejo otroci, rojeni leta 1945 in ki do 31. decembra t.l. dovršijo šesto leto starosti.
pri Sv. Ani. Ze 15. maja 1951 je tov. Ferlan posredoval v mestnem svetu, naj bi občina popravila v tej šoli, ki jo obiskuje 360 slovenskih otrok, šolske prostore, p.eskTbela opremo ter nabavila vse potrebne učne pripomočke. Kljub vsemu pa p.istojne oblasti niso še do danes storile ničesar, da bi dobila ta slovenska šola na Istrski cesti dostojne prostore ter da bi se iz njih izselili begunci, ki so bili v šoli name-
ZA NAS TISK
IN VOLILNI SKLAD
V tem tednu je pri nabiranju prispevkov za naš tisk in volilni sklad na prvem mestu skupina obrtnikov, ki je poslala znesek 150.000 lir, dočim so poslale Milje že četrto zbirko v znesku 103.909 lir in s tem prišle do vsote 231.579 lir. Sekcija Curici pa jc poslala tretjo zbirko 46.697 . Četrta zbirka iz Milj je tako porazdeljena:	cel. Frausim, Sv.
Rok 16.900, cel. Fontanella, izkupiček tekme balincanja 2.000, cel. Lazaret 5.180. ladjedelnica Marti-nuzzi'1.000, C. O. Buttoraz 1.000, C. P. Zaccaria 800, cel. Zetin in Martinuzzi 8.400, cel. ACNA 1.000, skupina furlanskih tovarišev 900, Lucca, za skupino tov. 777. Družine Millo in Crevatin 10.000, druž. Ubaldini 2.500, iz raznih pobud množičnih organizacij 44.162. Sekcija Sv. Alojz 3.500, trgovec E. B. 8.800, sekcija Sv. Ana: cel. Riosa, na račun 4.000; cel. Rumich (ženska) 1.000, cel. Rumich Rava-
ščeni ne le v času počitnic,. temveč celo med šolskim letom. | sim' 1.546. Cel. Farnei 5.520, cel.
jCerej 2.870, C. A.Depangher 1.350, Dočim je slovenska šola pri Parenzan 50. Tovariši in simpati-
c„ A.„j v 7pin =i-ihpm Sta izerii 23.000. Celica iz Trebč 15.000. by. Ani v t^ko zelo slabem sta- Suljgoj 100i st j 600 Klu£ar
nju pa imajo italijanski otroci j ioo, Vaslič 100, Vremec 100, Sina razpolago prekrasno novo j snoraci 100, Skerlavaj 100, Bla-
šoln m minoveiših bioienskih 1 žma 10°- Hr°vatin ICO, Sosič Kar-soio po najnovejsin higienskih ]o 200i Sosi£ Rudi 100 Hrovatin
m vzgojnih načelih. V imenu | Stanko 100, Rabar 100, Ščuka
staršev šoloobveznih otrok zah- Stanko 50. Brišček 50, Lazar 50,
te varno naj VU že enkrat konča s svojo pristransko politiko do slovenskih otrok ter naj dodeli občini potrebne kredite za popravilo te šole. Obenem zahtevamo, naj se na šolsko zgradbo namesti slovenski napis, da bo vsem razvidno, da je na Istrski cesti 143 slovenska šola.
V nedeljo, 7. oktobra 1931,
na vrtu Prosvetnega dru-štva «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu v Trstu
RAZVITJE ZASTAVE
Slovensko-hrvatske prosvetne zveze
s 'sledečim sporedom:
1.	Ob 15. uri povorka z godbami od Rotonde do PD «Škamperle».
2.	Sviranje godb.
3.	Pozdravni nagovor predsedujočega.
4.	Slovenska mladina govori - pionirček Aljoša Cok.
5.	Slavnostni g o v o r -predsednik SHPZ Justo Košuta.
6.	Razvitje zastave ob petju in igranju himne «Hej Slovani».
7.	Pozdravi delegatov.
8.	Nastop Ljudskega pevskega društva.
9.	Slava delu, Moskva -pojo združeni moški zbori.
10.	Pesem miru, Leninova zastava, Stalingraj-ska - združeni mešani zbori.
11.	Internacionala - pojo vsi navzoči ob spremljavi godb.
Slavnosti se udeleži tudi
gen. sekretar KP STO Vittorio Vidali.
Sledi ljudsko rajanje.
Trampuš 50, Kralj 50, Medan 50, Vidimar 100, Mahnič 100, Hrovatin Julij 100. Abram Anton 100, Bradač 100, Volčič 100. Sosič Jožef 100, Guštin 100, Purič 200, Stegelj 100, Sosič Ma-ij 100, Sosič Ivan 100. Vremec 100, Erman 100, Kate 100, Malalan 100. Rebec 100, Terčon 100. Pepi 100, Carli 100, Sosič Karlo 100. Vouk 100, Tadar 100, Sedmak 100, Brambilla 100. Dica-stri_ 100, Bonutto 100, Kralj 100, Mužina 100. Zadnja zbirka sekcije Curie! je porazdeljena: III. in V. celica pristaniščnikov 34.143, skupina tovarišev na plenumu 1.560, cel. Cocon 2.775, cel. Kos 2.130. skupina pristaniščnikov 4.065, Sessa 1.000 P.D. «Kraliič» 1.024. Colja 1.000, Fortunat 1.000, Janežič 1.000, Marsič 1.000, Pa-lombit 500, Paterno 500, Venier 500, Dekleva 500, Parco 500, Korošec 1.000, Devide 1.000, Budica 1.000, Ciari 1.000, Luxa Bruno 3 000, Scoria 1.000. Gul 500, Cri-Stini 500, Zuliani 500, Stello 500, Germec 550, Francesroni 1.000. Petrič 500, Bislacchi 500, Viviani
1.000,	Sorič 500. Cafagna 1.500, Antolovič 500, Godini 500, Milje-vič 500, Krohniie 500, Colombo
6.000,	Babuder 2.000, Toplikar Pina 500, Barulli 500, tovariši celice Duše v počastitev spomina tov Mezgeca 1.000.
Prejšnji prispevki: cel. Zol in Ceccarini so nabrale z raznimi nobudami in prodajo starega materiala 20.000 lir, cel. Tome, prva zbirka 5.411, druga zbirka 15.000, tov. Pekar 1.000. S tem ie sekcija Pončane položila 55.781 lir. Tovariši iz Piombina, potom tov. Olivierija iz ILVE 9.000. Tovariši magdalenske sekcije: Žerjal 500, Mahnič 500, Cecchi 1.000, Fonda 500, Pobega 300, Scher Marcello 200, Scher Mario 200. Sekcija Sv. Ana: ženska cel. Rumich 3.570, B. Berlocchi 1.000, Mario Crisen-ti 1.000. B. Zechini 1.000, A. Crevatin 200. A Giacomi 400. A. Devecchio 200. U. Coloni 1.000, G. Michelazzi 500.
Neprimeren prostor za opensko klavnico
Končno se je tržaška občina odločila, da zgradi za Opčine prepotrebno klavnico. O njej se je že dolgo govorilo. Ze lani so prišli na Opčine razni občinski funkcionarji^ z namenom, da si ogledajo kraj, kjer naj bi se jo zgradilo. Ob tisti priliki jim je tov. Riko Malalan odkazal zelo primerno mesto izven va-
si. Toda ti gospodje niso vzeli v poštev njegovega nasveta, temveč so po običajni svojeglavosti izbrali kraj za klavnico tik ob strelišču, kjer je spomenik 71. talcev.
Težko je ugibati, kaj je občinsko upravo dovedlo do mnenja, da je ta kraj najprimernejši za klavnico. Vemo sicer, da je današnjim mogotcem, ki vladajo po svoji mili volji, trn v peti vse tisto, kar spominja na težko borbo proti fašizmu in na osvobodilno borbo, katere se je v tolikem številu udeležilo naše •ljudstvo. Sodeč po tem, so merodajni činitelji smatrali za umestno, da onemogočijo, da bi kdaj opensko stre-
Naši
raznasalci
Tov. Marija Maver iz Be-
lišče, ki je napojeno s krvjo l.unca spada med najboljše tolikih najboljših sinov naše raznašalke «Dela» in drugih zcm'je, postalo vseljudsko sve-; demokratičnih listov na STO. tišče.	| V zadnjih mesecih je po nje-
Prav bi bilo, da bi vsaj zdaj nem prizadevanju naraslo šle-občinska uprava pojasnila, za- vilo stalnih naročnikov na naš kaj ne gradi klavnice na kraju, list. Tako dobiva danes Boki ga je nakazal tov. Malalan, Ijunec po 180 izvodov «Dela» ki vsekakor pozna mnogo bolje pa teden. Zato je požrtvovalna Opčine in tamkajšnje razmere, j tovarišica raznašalka lahko za kot kateri koli občinski funk-1 vzgled drugim raznašalcem. Le donar.	| pogumno naprej tovarišica!
NAMEN KONFERENCE ZA PROIZVODNJO
Možnosti za izhod iz krize ki grozi ladjedelnicam
Konferenca za proizvodnjo bo 4. oktobra
V okviru priprav za gospodarsko 'konferenco, ki je predvidena za 7. oktobra, je Zveza enotnih sindikatov sklicala za četrtek 4. oktobra konferenco za proizvodnjo tržaških ladje-de'nic.
Ta konferenca je velike važnosti, ker se tiče. najvažnejšega delovanja našega mesta, pri katerem je posredno ali neposredno zainteresiranih na deset-tisoče delavcev, uradnikov in tehnikov ter na stotine obrtnikov, malih trgovcev ter malih in srednjih industrijcev.
Konferenca za proizvodnjo ima namen prikazati v pravi luči vzroke krize, ki grozi našim ladjedelnicam že od zaključka zadnje vojne, ter odgovornosti za stanje, ki povzroča med delavstvom stalno zaskrbljenost. Ne smemo pozabiti, da so Združene jadranske ladjedelnice (GRDA) in Arzenal dejanska last italijanske države in sicer poreko FIN-MECCANICA in Instituta za industrijsko obnovo. VU in italijanska država pa diktirata kriterije poslovanja.
Razloge ladjedelniške krize je iskati v izredno visokih proizvajalnih stroških, ki so za 30 do 40 odst. višji od angleških, skandinavskih in nemških. Za-
POSLEDICE NJIHOVEGA "DOSLEDNEGA,, PROTIKOMUNIZMA
Voditelji «lipe» nočejo
protestirati proti barantanju
«Ni slabšega slepca od tistega, še nikoli rekli «nočemo niti Jugo-
ki noče videti» — pravi naš pregovor. Ljudje, ki vodijo tako-zvano slovensko narodno listo, so tovrstni slepci, ker nočejo videti, da skušajo sedanji jugoslovanski državniki in De Gasperi «rešiti» tržaško vprašanje na način ki ne predstavlja le grobe kršitve mirovne pogodbe, marveč tudi največjo nesrečo za vse naše prebivalstvo.
Zadnje dni avgusta je Tito dejal nekaterim zahodnim novinarjem, da je pripravljen prepustiti Trst De Gasperiju. Voditelji «slovenske» narodne liste niso protestirali proti tej izjavi. Napisali so v svojem glasilu «Demokraciji», da so Titove «besede nejasne in protislovne», medtem ko so bile celo za tržaške titofašiste tako jasne, da so jih z neverjetno naglico skušali «razlagati» na običajen falzifikatorski način.
Za vpis v prvi razred je treba predložiti: rojstni list, ki ga izstavi anagrafski urad, potrdilo o cepljenju koz izstavljeno od zdravstvenega urada, potrdilo o cepljenju proti davici in potrdilo o zdravih očeh.
Nekaj dni po objavi Titovega razgovora z zahodnimi novinarji je Kardelj podal nekaj izjav dopisniku titovskega «Corriere di Trieste», V teh svojih izjavah je Kardelj potrdil to, kar je dejal Tito, to je, da so pripravljeni skleniti «za ceno žrtev» sporazum z De Gasperijem.
Toda vse to ni zadostovalo «glavam» takozvane slovenske narodne liste. Zato je g. Tončič ki predstavlja «neodvisne Slovence» v nenaravni volilni mešanici pod znakom «lipe», dejal na nekem sestanku vseh njihovih kandidatov, da «dvomi», da bi državniki Jugoslavije mogli pristati na sporazum, ki bi dodeljeval Trst Italiji. Ob tej priliki je torej g. Tončič postal nekak nepoklican zagovornik Tita in Kardelja, ki sta, neoziraje se na njegove «dvome», stegnila roko De Gasperiju in mu ponudila Trst in tržaške Slovence, samo da bi v zameno prejela cono B in slovenske občine cone A.
Sedaj pa nastane vprašanje, zakaj se voditelji «lipe» tako krčevito branijo, da bi priznali, da so jugoslovanski voditelji za prepuščanje Trsta Italiji, medtem ko že vsak vrabec na strehi ve, kar nočeio vedeti in videti gospodje Tončič, Agneletto, Sosič in podobni.
Vsekakor je zelo sumljivo, da se voditelji «lipe» nočejo «sprijazniti» s Titovimi in Kardeljevimi besedami in povedati svojim ljudem, da gre za nesramno kupčijo med Titom in De Gasperijem pod pokroviteljstvom Angležev in Amerikancev. Je zelo sumljivo prav zato, ker naši ljudje so najbolj zainteresirani v tej zadevi in bi morali vedeti vse podrobnosti o «etnični črti» in o predvidevanem razkosanju STO, da bi se temu soglasno uprli in se pridružili tistim silam, ki se že več let borijo proti tej «rešitvi» in za spoštovanje mirovne pogodbe.
Gospodje voditelji «lipe», ki se tako kričavo zaganjajo s svojim geslom, «nikdar več pod Italijo» ki so ga pobrali titofašistom, niso
slavijo» Oni skušajo usmerili Slovence ne le proti De Gasperijevi Italiji, kar je pravilno, marveč Uidi proti Italijanom na splošno, kot delajo po svoji strani italijanske iredentistične stranke proti Slovencem. Nočejo razkrinkati pred Slovenci poleg demokristjan-ske Italije tudi titovsko Jugoslavijo in tako mobilizirati svoje ljudi proti obema sovražnikoma,
Oni nočejo povedati svojim ljudem, kaj sta rekla Tito in Kardelj in kakšno je stališče sedanjih jugofašističnih državnikov, ker so pač postali njihovi prijatelji, ker pač protikomunist mora biti prijatelj protikomunista in se udinjati «splošni liniji protikomunizma» Washingtona, Londona in neke palače v Trstu.
Svojim pristašem hočejo rajši vcepiti «zaupanje» do «jugoslovanskih državnikov» in jih tako polagoma pripraviti na «spremembo linije», ki bi se strinjala s sedanjo linijo njihovih protikomunističnih bratcev in gospodarjev. To je torej ■ resnica o «dvomih» gospodov voditeljev «lipe». Resnica jej da — če bi bili za STO — bi morali reči svojim ljudem, da je treba korakati s Komunistično partijo in podpirati prizadevanja ZSSR; ki ni nikoli odnehala in ne bo nikoli odnehala s svojimi zahtevami po spoštovanju mirovne pogodbe in ustanovitvi STO. To bi bilo pač proti njihovi protikomunistični liniji. In zato delajo figuro namišljenih slepcev. Ali se ne bo-
je, da bi jih kateri-koli njihov pristaš vprašal, naj si le končno snamejo protikomunistična očala, ki škodujejo interesom STO in Slovencev?

KOŠARKA Spored tekem:
Za torek 2. oktobra: SKUPINA A: Rinaldi - Magdalena, na igrišču v Skednju ob 20. uni; Frau-sin - Skoljet, na igrišču istotam ob 21.15.
Za sredo 3. oktobra: SKUPINA B: Guardiella - Inter, na igrišču v Skednju od 21.15; Pristaniščniki
-	Skedenj, na igrišču istotam ob 20. uri.
Za četrtek 4. oktobra: SKUPINA A: Frausin - Magdalena, na igrišču v Skednju ob 21.15; Rinaldi - Skoljet na igrišču istotam ob 20. uri.
Za petek 5. oktobra: SKUPINA B: Pristaniščniki - Inter, na gri-šču v Skednju ob 20; Guardiella
-	Skedenj, na igrišču istotam ob 20. uri.
* * *
Ob priliki p-aznika demokratičnega tiska se bosta vršili tudi dve kolesarski dirki. Prva bo na 150 km, druga pa na 65 km dolgi progi. Začetek tekme od 14.30. Obenem bo tudi tekma v hitri hoji «ZA POKAL DEMOKRATIČNEGA TISKA» na progi 4 km.
radi tega pridejo naše ladjel-nice lahko do naročil edino, če jim VU in italijanska vlada krijeta viške proizvodnih stroškov.
Pojav prekomernih proizvodnih stroškov je docela razumljiv. Tukajšnje kakor tudi italijanske ladjedelnice kupujejo tuje surovine po zelo visokih cenah, to je po cenah, ki jih Anglo-američani diktirajo svojim «zaveznikom». Na drugi strani pa imamo problem tehničnih naprav. Neglede na dejstvo. da imata ladjedelnica Sv. Roka in Arzenal že zastarele naprave, imamo n. pr. Tovarno strojev in ladjedelnico Sv. Marka, ki nista prilagodili svojih tehničnih naprav zahtevam tehničnega napredka glede gradnje ladjevja, kar je v škodo proizvodnim stroškom. Končno je treba vzeti v obzir tudi breme splošnih stroškov ki so neprimerno večji od angleških ladjedelnic.
Vendar pa obstajajo možnosti izhoda iz tega stanja. Predvsem vložitev kapitalov s strani IRI, to je italijanske države za prenovitev ladjedelnic. S tem bi se znižali proizvodni stroški ter dala možnost ladjedelnicam, da lahko izkoristijo ugodne pogoje ladjedelni-škega tržišča. Nadalje je treba pripraviti proizvodni načrt, ki naj upošteva popolno uporabo proizvodne zmogljivosti naših ladjedelnic.
Pri postavljanju teh jasnih in temeljnih zahtev, ki so v interesu vsega delovnega ljudstva in vsega tržaškega gospodarstva, pa se je treba zavedati, da sedanje stanje ladjedelnic ni slučajno. To stanje je bilo verjetno ustvarjeno z določenim namenom. Gen. Airey je v svoje poročilu o upravi naše cone za leto 1950 napisal: «V teku leta 1950 je ZVU posvetila mnogo svojih energij za vpoklic v cono novih industrij, z namenom razlikovanja njenega gospodarstva in da zniža njegovo odvisnost od ladjedel-niških gradenj in postranskega delovanja». Z druge strani pa lahko vidimo, da so italijanske ladjedelnice, ki zavisijo od IRI v istem položaju kot tržaške.
Zaradi tega ne gre samo za postavljanje pravilnih in utemeljenih zahtev, marveč da se istočasno smatra vso zadevo kot problem borbe proti sedanji gospodarski politiki VU, IRI in italijanske vlade, da se tako zagotovi delavcem in Trstu perspektive dela in blagostanja.	U. S.

Za teden
dni
Remiti
Sobota 29 - Mihael Nedelja 30. - Hieronim Ponedeljek 1. oktober (mlaj)
Torek 2. - Angeli v.
Sreda 3. - Terezija Četrtek 4. - Frančišek Petek 5. - Edvin.
ZGODOVINSKI DNEVI
30.
mada Negotihu.
2. 10. 1942. je bil ustreljen, talec slovenski slikar H'1 Smrekar.	.,
5. 1944. se je pričela ofenz1'! Rdeče armade v ' Litvi. ‘
ZGODOVINSKI DNEVI I 1944. je prestopila Rdeča «J nada jugoslovansko mejo —
TRST II.
Val. dol. 306,1
SOBOTA: 13. Šramel kvinteti teh duet - 19. Oddaja za najmla-P' ijat Čarovnica palčkov - 21. KoncE;!i0(i tržaškega komornega zbora	‘
Večerni ples.	.Alto
NEDELJA: 9. Kmetijska od?J v
ja - 11.30 Aktualnosti - 12. Od^Jl(erl
lodije do melodije - 13. po željah - 16. Koncert rusl<IM1Je balalajk - 20. Slovenske pesm1 tem 21. Z domače_ knjižne police^jjf, j
PONEDELJEK: 13.30 Popoln?'
1 - :	a rt r  e : i —i —D 5 ’
ski končen - 19. Iz filmskega S'.T Sl ta - 21. Klavirski koncert P^n-pc Micce Sancinove - 21.32 Slo''?;i 9 ski moški zbori - 22. BeethflV Koncert za violino in orkesR 11 «c TOREK: 13. Glasba po želj?1! tau 19. Mamica pripoveduje - bPr Axel Munthe: «San Michele», OK matizirani roman v nadalj. ' * Pofi Čajkovski: Simfonija št. 4. J ST
SREDA: 13.30 GeVshvvin: V/, : r. rikanic v Parizu - 19. Zdravn15
vedež - 20.30 Sola in vzgO)3 J ^ 21, Vokalni kvartet - 22. Konofl.
violinista Stefana Nedelčeva- .
ČETRTEK: 13. Pevski duet «n harmonika - 19. Slovenščina ‘U Slovence - 21. Radijski ^ ifa Henrich von Kleist:	«RaZ:ì».
vrč», veseloigra nato LaOJ H glasba - 23. Liszt - Busso" na Španska rapsodija.	h
PETEK: 13. Glasba po žejP,", .
19. Pogovor z ženo - 20.30 T/*/e ški kulturni razgledi - 21.30 A' tj Munthe «San Michele», dran}', ia zirani roman v nadalj. - 20. cert baritonista Marijana Kosa'
leti
Dve prireditvi v Ricmanjih
*a
«Val'!’.'1»
Dramska skupina P.D. « * tin Vodnik» iz Doline, upUL, ma danes 29. t .m. ob 20. uri v ».Tlin
un ■ -c
manjih Cankarjevega «HlaP jja
Jerneja» v sedmih slikah, mi r-, Jutri pa bo ista dramska "j, pina nastopila v Ricmanjiii » lci)a Ì9.30 uri z burko v treh dejaOi, «Izgubljeni in zopet najdeni
Orn.elli in Angelu Franzi Obg tek rodila hčerka. Uredn ^
'ieu; 'cij,
Tov.
v četrtek kolektiv mDela" iskreno čestita.
Prali so se-
(Nadaljevanje s III. strd'
-Ti Oj
da so slednji protikomun,^ison Pozval jih je nato, naj se ia • da izrečejo ali so proti Anglo~a ,'kia ričanom, ko že trdijo, da STO in ali so za SZ, ki je Pr «. «; teljica STO.	'tju
M*. ton,
Seveda mu dr. Branko
letto v svoji nadaljnji interl
cij ni dal jasnega odgovora 'n.„ teči.
še posebno skrbno izognil P0^ i dati. ali so proti Anglo-^A^
n ile rt m K •
so proti Angio-"' fa' re čanom kot sovražnikom '’^t'ki Njegov odgovor so bila “ ()ieri goška pravniška zavijanja i* J :!je, pravičevanja očetove izjaveai >n občinskem svetu. Ni pa P.^t “a
til
tiK1
poudariti, da so načelni an\.i)
munisti in da so bili vedno
pt>
naj O*
ti komunistom. V tem naj “• « jt( la vsa njihova doslednost-^ ^ svoji protikomunistični «d°s j Ijer nosti» pa je šel že tako dale
je tje
je privlekel celo na dan
in izzivalne klevete proti ^ (
rit Si
Konferenca v Barkovljah
V torek, 2. oktobra, ob 20. uri bo v Barkovljah, na sedežu pri Rumeni hiši konferenca o «etnični črti in barantanju s STO». Govorila bo tov. Mira Rijavec.
Področno kmetijsko nadzorni-štvo razpisuje z vsoto, ki so jo stavili na razpolago Tržaška melica, Kmetijski 1
Obvestilo kmetovalcem
stna hranilnica, Kmetijski konzorcij in Nadzorna komisija za uvozno živino, med živinorejci področja, «Natečaj za dobro vzdrževanje hlevov», z naslednjimi pravili:
1.	Glavni namen natečaja je, vzpodbujati živinorejce k boljšemu vzdrževanju živine in k izboljšanju higijenskega stanja hlevov.
2.	Natečaja se lahko udeležijo vsi kmetovalci. V ta namen morajo vložiti na navadnem papirju prošnjo v roku do 15. oktobra 1951., naslovljeno na Področno kmetijsko nadzorništvo - Tehnični oddelek - ulica Ghega štev. 6, I nadstr. V prošnji morajo točno navesti: priimek in ime natečajnika, očetovstvo, bivališče, kraj posestva in hleva (s potrebnimi navodili, ki omogočajo najti označeni kraj).
Natečaja se ne morejo udeležiti oni kmetovalci, ki imajo v teku prošnjo za dodelitev prispevka na podlagi zakona za splošna izboljšanja.
3.	Po pregledu, pravočasno predloženih prošenj, bo pristojna ocenjevalna komisija, v naslednjih 45 dneh izvršila, brez predhodnega obvestila, pregled zainteresiranih hlevov z namenom,
NATEČAJ ZA DOBRO
vzdrževanje hlevov
da ugotovi njih začetno stanje.
4.	Natečajniki bodo morali izvršiti v hlevih izboljšanja (ki so navedena pod 5. točko) v času do 28. februarja 1952. leta.
5.	Upoštevale se bodo naslednje izboljšave:
a)	majhna izboljšanja in navadno vzdrževanje prostorov, ki so namenjeni bivališču živine (popravilo odpadlih ometov, pobelje-nje proti muham, pobarvanje vrat in oken, vložitev novih šip, mrež na oknih itd.).
b)	izboljšanje zdravstvenega stanja plemenske živine (čistača prostorov in živine itd.);
c)	izboljšanje načina krmljenja živine (raba in pripravljanje
1 prvo nagrado
3 druge nagrade .
6 tretjih nagrad 10 četrtih nagrad 15 petih nagrad
Natečajna komisija si pridržuje, da po potrebi izpremeni število in višino raznih nagrad in tudi
močnih krmil, mineralnih soli, računanje obrokov, zboljšanje napajanja itd.;
d)	izboljšanje načina molže, hi-gijena in manipulacija z mlekom.
e)	izboljšanje načina vzreje telet.
f)	druga manj važna izboljšanja, ki jih bo smatrala ocenjevalna komisija za potrebna.
6.	V roku do 31 marca 1952 leta, bo izvršila natečajna komisija, brez nikakega obvestila natečajnika drugi pregled, da ugotovi, katera izboljšanja so bila izvršena in kakšno je stanje vzrejne živine ob koncu natečaja. V posesti vseh podatkov, ki so potrebni za odmero nagrade, bo 'komisija sestavila vrstni red nagrajencev in predlagala nagrado. Seznam mora natečajna komisija dostaviti Področnemu kmetijskemu nadzorništvu v roku do 15. aprila 1952.
Proti seznamu natečajne komisije ni ugovora.
7.	Natečajna komisija ima na razpolago naslednje nagrade:
lir	30.000	=:	lir	30.000
»	20.000	=	»	60.000
»	10.000 - =	»	60.000
»	7.500	=	»	75.000
»	5.000	=	»	75.000
Skupaj: lir 300.000 nadomesti četrte in pete nagrade s predmeti iste vrednosti, ki so v hlevu koristni.
ski zvezi, kar je izzvalo -odpor med n Sicer pa mu je dal tov.
ijiv odpor med našimi	Hu
l
l ,
tre j
kmalu nato tudi primeren	^
vor-	iti' I? «:
Kot zadnji je Agnelettove p (0se vete na račun SZ pobil tof-^h j dovec, ki mu je s člankom fl)i ^ venskega nacionalista in	igos
ca Hribarja dokazal, da )e	m
slednji, čeprav nacionalist’ kakor bolj objektiven giede	K01
koi so današnji voditelji SP ^
Po zadnjih ponesrečenih P°S o fin tih dr. Branka Agneletto,	:
ovrgel otipljive dokaze, je “	^fir
to zaključil tov. Mitko. . dH*S' Brez dvoma so si obetol' p in ditelji SDZ od te debate PreC„( tele
njih uspehov. Prebrskali
titovski protikomunistični lrau in prinesli zvrhano malho " (j|£ Hijj mentov», ki jih beremo c jž( lo fašističnem časopisju že na“.
dni in to skoro vsak dan. 3 I j argumenti so hoteli dckazat\ji prodajajo komunisti Trst pt I (.(
Toda prav te argumente
naša govornika že v napt^iC1« j trgala iz rok. In ne sa,n!>ln O1 kjn

Naša tovariša sta jih spraP^gt itjf|
zid z njihovimi lastnimi
menti, ki sta jih citirala 11 g\) nj-mokracije» in «Katoliškega p sa» tako, da se je m°ral ^S1 ^o/, Branko Agneletto «prati» oIe(0[ >!>„ ga začetka pa do konca. ^ sogovornik Sosič pa je že v ije { četku popolnoma opustil t0 i,,^
hvaležno delo.	.j i .
..tj1 r
Tako je izšla SDZ iz te a (e<i ^ poražena na celi črti. Razert $ iiig, pa niso sploh odgovorili na gfO ifaj, načelna vprašanja glede 4 ; Kot zvesti prijatelji sovrd*'f^iti>‘ ni STO seveda niso mogli noi* •a da so prot' Anglo-ameriea^0f 6, r Kot odgovor so postaviti ^ i tl>Q protikomunistično «načelu0 Br: tem pa so se še bolj razkN ,i t
tèi’
«z . D
kot zagrizeni sovražniki Pl)Se(l‘l
kot taki tudi sovražniki
slovanskega sveta. Iz te jfl lj so izšli s pečatom sovražniP^ij' teresov Slovencev tega ^ in hlapcev netilcev vojne.	jt
Slovencem našega ozemlj0	pe
rej danes lahko jasno, kdo ^ ri za STO in kdo hlapčuje tj*, n# pira imperialistične sile, K (t1 ,t čejo razkosati naše °zemll iij, ga spremeniti v kup rlL^e
o,
N'
"le
'S
pepela.
Odgovorni urednjK gj) RUDOLF BLAŽIČ (B1*
Založništvo «DELA» a„ )* (i
Tiska tip. Adriatica, Risih011 Dovoljenje Alb
st
eoi
'“Sči
'«JO
.‘iti
»ti
V
»Ho,
'eb,
tf
.Afe
Ni«