P.b.b
kulturno ■ politično glasilo •
s v e+ovnih
domačih dogodkov
PoStni urad Celovec 2 - Verlagspostaim Kiagenfurt 2.	Izhaja v Celovcu - Erscheinungsort Klagenfurt
XIV./ŠTEVILKA to________________________________________CELOVEC, DNE 8. FEBRUARJA 1962	CENA 2.- ŠILINGA
Zadrega zaradi izobilja
Ameriški predsednik Kennedy je minuli teden naslovil na Kongres (parlament) posebno poslanico, v kateri zahteva korenito spremembo zakonodaje o kmetijstvu. Kmetijstvo povzroča sive lase vladi ne le v Sovjetski zvezi, kot smo podrobno poročali v prejšnji številki, ampak tudi v Ameriki, čeprav na povsem različen način.
Dočim povzroča Hruščevu nespeče noči skrb, kako bo prehranil prebivalstvo, za katerega ne prideluje dovolj živil, pa so Združene države v edinstvenem položaju, ker pridelujejo preveč hrane.
Država je kmetom garantirala odkup najvažnejših pridelkov po cenah, ki so kmetom dajala pri-tneren dohodek za njihovo delo. Zaradi tega je proizvodnja iz leta v leto naraščala. Poleg naravnega interesa, ki ga mora imeti vsaka država na tem, da je zemlja obdelana ali vsaj oskrbovana in tako Ohranjena za bodoče rodove, pa je ameriško vlado navajal k večjemu vskladiščevanju živil tudi nestalni mednarodni položaj. Toda v zadnjih letih so te , "vdoge narastle v orjaške dimenzije. Sedaj se na-■f5ja v ameriških državnih skladiščih kmetijskih pridelkov (predvsem pšenice) v skupni vrednosti 9 milijard dolarjev (234 milijard šil.). Samo stroški za skladiščenje znašajo letno 1 milijardo dolarjev ?26 milijard šil ali polovico vseh izdatkov avstrijskega letnega proračuna!)
Ameriška vlada je v zadnjih letih darovala milijone in milijone ton hrane „!ačnim narodom” v Evropi, Aziji in Afriki. V enem samem letu so Združene države „pošenkale” živil, s katerimi bi mogli prehraniti 30 milijonov ljudi. Toda vse to ni nič pomagalo, ker so zaloge hitreje naraščale, kot je mogla Amerika darovati živila. Pa bo kdo rekel, da bi jih lahko prodala. Tega pa tudi ni mogla, ker bi to ]H>vcčanje ponudbe povzročilo padec cen živil na svetovnem tržišču in spravilo v nered svetovno gospodarstvo. K sedanjim lačnim državam •z neurejenim gospodarstvom -bi se pridružile še druge, ki so odvisne od izvoza živil proti plačilu, kot n. pr. Kanada in Avstralija. Promet z moko je namreč urejen s posebnim mednarodnim sporazu-> i^nn v okviru Ustanove za prehrano pri Zdru-cenih narodih (TAO). Prav tako bi prekomerno brezplačno razdajanje vozlilo do padca cen na svetovnem tržišču. Po dragi strani pa ,.srečni obdarovano” jvogosto niti transporta nimajo s čim plačati! Tako transport iz skladišč v notranjosti Združenih držav do obale in potem ladijski prevoz je treba plačati v „trd:h devizah” (dolarjih ali funtih). In države, ki jim primanjkuje kruha, prav tako nimajo deviz! Večkrat sc je zgodilo, da so Združene države posebno potrebnim državam plačale celo transport za podarjeno pšenico.
Načrt predsednika Kcnnedyja predvideva omejitev obdelovalnih površin, ki bi naj ustrezale dejanskim potrebam. Poleg tega bi pa naj bile pod-ipore kmetovalcem znižane. V krajih, kjer bi se pa zaradi tega pojavila odvišna delovna sila, bi pa naj naselili industrije. Po dingi strani pa zahteva Kennedv od kongresa še večja polnomočja za program „živila za mir”, to je za darovanje živil tistim narodom, ki jih potrebujejo. Vendar bi naj bila tudi ta pomoč usmerjena na to, da te narode ne „prcživlja” kot berače, ampak da jih tako okrepi, da se bodo mogli gospodarsko postaviti na lastne noge. Nekdo je rekel, da bi se sovjetski problem pomanjkanja živil kot ameriški kmetijski problem morda dal rešiti najhitreje tako, da bi za nekaj časa posta vil i Hruščeva na čelo ameriškega kmetijstva. Ta bi kratkomalo vse kolektiviziral in ‘kaj kmalu da bi bilo živil prcma'o, v Sovjetski zvezi pa bi naj uvedli „amerikansko” gospodarstvo, pa bi kmalu bilo vsega v izobilju
Kljub nevšečnostim pa vePko izobilje v Ameriki na koncu koncev predstavlja vendarle neizpodbiten uspeh svobodnega gospodarskega sistema, ki pospešuje zasebno inicativo v interesu skupnosti v primeri s komunistično kolektivizacijo. Zadrega obstoji le v tem, da je ta sistem bil preveč uspešen. Toda 'nobeno -človeško delo ni brez napak in brez dvoma se bo posrečilo sčasom več ali manj tudi la uedostatek odpraviti, pri tem pa njegove bistvene prednosti ohraniti. Izkušnje sovjetske in ameriške kmetijske politike pa bodo zelo koristile pri uravnavanju kmetijske politike v svobodni Evropi, ki bo ob nastajajoči integraciji kaj kmalu postavljata pred podobne probleme.
Vesoljni kondl 11. oktobra
Papež Janez XXIII. je minuli teden dokončno sklical vesoljni cerkveni zjbor, ki ga je napovedal že ob priliki svojega kronanja v novembru 1958, in sicer za 11. oktober 1962. Ta dan je namreč obletnica zgodovinskega 'koncila v Efezu 1. 431, ki je bil proglasil božje materinstvo Marije j.a. versko resnico. Sedaj sklicani vesoljni cerkveni zbor bo 21. v zgodovini rimske katoliške Cerkve ter bo imel naziv »11. vatikanski koncil«. Prvi je bil pred skoro 100 leti <v vatikanskem mestu in je leta 1870 proglasil papeževo nezmotljivost v zadevah verskega nauka za dogmo.
Tudi od drugega vatikanskega koncila pričakuje ves svet važne odločitve, posebno glede prizadevanj za združitev ločenih verskih skupin, na prvem mestu vzhodnim pravoslavjem, da bo zopet ena čreda in en pastir. Material za razprave na koncilu pripravlja več kardinalskih in škofovskih komisij, ki se od časa do časa sestajajo v Rimu. Za člane teh komisij je sv. oče imenoval več škofov iz Jugoslavije, med drugimi sedanjega ljubljanskega nadškofa dr. Antona Vovka in mariboskega škofa dr. Maksimilijana Držečnika.
Ne le verniki, ampak vsa svetovna javnost z zanimanjem pričakuje vesoljni cerkveni zbor, ki bo imel tudi nalogo, da pripomore k zbližan ju med ljudmi brez ozira na raso, narodnost in versko pripadnost, da nam bo tako ohranjena tudi ena izmed naj večjih dobrin na zemlji, mir.
Ljubljana - nadškofija
Papež Janez XXIII. je ob priliki 500-let-nice obstoja liubljanske škofije ta sedež povišal v nadškofijo. S tem je bilo dano ne le priznanje vrsti škofov in številnim rodovom duhovnikov, ki so se trudili za povzdig verskega življenja v tej osrednji slovenski "škofiji. Prav zaradi tega pa je s papeževim odlokom bil počaščen ves verni, Rimu neomajno zvesti krščanski slovenski narod. V sedanjem trenutku pa pomeni papežev odlok izraz »posebne pozornosti«, ki jo sveta Stolica posveča temu delu sveta, kot je zapisal dunajski dnevnik »Presse«.
Našim sobratom v Kristusu v sosednji škofiji, ki so si posebno pod vodstvom sedanjega nadnastiria, prevzv. nadškofa dr. Antona Vovka to čast zaslužili z deianji žive vere, čestitamo in se z njimi veselimo.
Da Gaulle se pripravlja na .alžirsko operacijo*
Minuli torek je francoski državni predsednik De Gaulle z govorom prek radia in televizije naznanil francoskemu ljudstvu, da se bliža odločilna operacija v Aižiru, zadnji francoski ‘koloniji v Afriki. Pogajanja s predstavniki upornih domačinov dobro napredujejo, je dejal De Gaulle in napovedal, da bodo francoske čete postopoma odpoklicane iz Alžira nazaj v Evropo. De Gaulle je pozval vse Francoze, posebno pa one v Aižiru, k treznosti in k spoznanju, da se je 'treba prilagoditi na neizogibni konec kolonialne dobe. Pristaše »Tajne armade«, ki se borijo proti De Gaullovj politiki z atentati in uživajo posebno zaščito med francoskimi naseljenci v Aižiru, je označil kot »zločinsko druščino«, njihovo politično akcijo pa kot brezizgledno.
De Gaulle je posebno poudaril zvestobo Francije zapadnemu zavezništvu ter izrazil svoje prepričanje v bodočnost zedinjene Evrope, h 'kateri se bo »morda kmalu priključil tudi del Evrope onstran Rokavske-ga preliva«. S tem je De Gaulle prvič javno pozdravil pristop Anglije k skupnemu evropskemu tržišču.
De Gaullov govor je bil dobro sprejet v Franciji, kjer postaja ljudstvo že naveličano nad alžirsko zadevo, v Aižiru samem pa so bili odmevi precej mešani. Francoski naseljenci so odkrito razočarani, dočim je glasnik vodstva alžirskih upornikov izjavil, da vsebuje De Gauulov govor mnogo sprejemi iivih pobud.
Od Novega leta do sedaj so atentati v Franciji in Aižiru zahtevali 624 smrtnih
žrtev. ..Tajna armada” je tudi spretna pri »preskrbi« z denarjem. Šest specializiranih skupin je v minulem tednu po vzoru ame-ri&kih gangsterjev izvedlo rope v bankah in blagajnah več tovarn ter glavne tobačne zaloge. Najbolj »uspešni podvig« »Tajne armade« je bil bombni atentat na neko vilo v Aižiru, kjer je bil glavni stan policijske skupine za zasledovanje »Tajne armade«. Pod ruševinami je ostalo 19 žrtev, sami izbrani policijski agenti. To je menda zganilo policijo — ki se doslej ni baš pretegnila — da je kmalu na to ujela šefa teroristične organizacije v Franciji in njegov glavni štab.
Vsekakor bo pa alžirska operacija za Francijo zelo boleča.
Poskus atentata na H rujeva?
»L’Unita« (Enotnost), glasilo italijanske komunistične stranke je minuli teden prinesla poročilo svojega- moskovskega dopisnika, da je baje bil poskušen atentat s s fr c In im orožjem na sovjetskega rdečega carja Nikoto Hruščeva, ko je le-ta predsedoval neki konferenci o kmetijstvu v mestu Minsku ob .poljski meji. Poskus se je ponesrečil. Podobne vesti so zapadni novinarji izvedeli tudi na Dunaju iiz krogov poljiskega poslaništva. Predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva v Moskvi je vse vesti odločno zanikal kot »neresnične«. — Pač pa imajo »kremeljski astrologi« na Zapadu spet obilo hvaležne snovi za ugibanja.
Pričakovanega konca sveta ni bilo
Zaradi posebne konstelacije (medsebojnega razmerja) planetov dne 4. januarja, kot je že dolga leta ni bilo, so lahkover-neži po vse msvetu pričakovali strašne naravne katastrofe in celo konec sveta, ki so ga napovedovali vražarji, čarovniški pevci psalmov, astrologi in drugi »sveti« in »učeni« možje. Prav poseben strah se je polastil neukih množic v Aziji, ki so še vedno po d vržen e p razno ver j u.
V Indiji so se milijonske množice podale k svetim rekam. Po njihovi veri kopanje v teh blatnih rekah — ki sicer ne oči sti telesa — teši jezo bogov. Ko pa je 4. ja-
nuar minil in je svet obstal, so se bali naslednjega dne, kajti za 'tega je bil napovedan sončni mrk ter vrsta naravnih katastrof. Mestni svet v Madrasu je odpovedal na ta dan določeno sejo. Najhuje pa je bilo v Novi Gvineji, kjer je sončni mrk spravil domačine Pauance naravnost v panični strah. Poleg naravnih katastrof so pričakovali tudi politično nesrečo, kajti indonezijski predsednik Sukamo je napovedal osvoboditev sedaj pod holansko upravo stoječega dela Nove Gvineje. Toda ni se zgodilo ne eno in ne drugo in svet se vrti naprej kot doslej.
Slovenski predstavniki na Dunaju
Dunaj, 7. februarja (APA). »Uradno je bilo objavljeno: Dne 7. 2. je bil pod predsedstvom zveznega zunanjega ministra dr. Kreiskega 5. razgovor s predstavniki organizacij slovenske manjšine na Koroškem, dr. Valentinom I n z k o m in dr, Francijem Zwittcrjem. Navzoči so bili še deželni glavar W e d e n i g, namestnik deželnega glavarja T r u p p e in deželni svetnik R a d e r «.
V razgovoru so tako zastopniki manjšine, kot tudi predstavniki oblasti izjavili, da je treba urejevati vprašanja v zvezi z izvršitvijo člena 7 državne pogodbe v duhu medsebojne strpnosti in ob uipoštevaniu načela vsestranske zaščite manjšine. — »Zvezni zunanji minister im predstavniki koroške deželne vlade — zaključnic ooročilo — so podali zagotovilo, da si bodo, kot doslej, tudi v nadalje prizadevali izpolniti še odprte želje manjšine v okviru obstoječih možnosti in v duhu pristnega sodelovanja«.
- KI?ATKE\ VESTI —
Prof. Erhard, nemški gospodarski minister, je obhajal minuli teden 65-letnico življenja. Ob tej priložnosti je Erhard, ki ga imenujejo »očeta nemškega gospodarskega čudeža« po valutni reformi leta 1948, ki jo je on izvedel, prejel mnogo čestitk. Erhard sam vedno protestira proti besedi »čudež«, kajti meni, da je sedanje blagostanje v Zapadni Nemčiji le plod smotrne uporabe ameriške gospodarske pomoči v okviru Marshallovega plana ter vztrajnega dela in varčevanja vseh Nemcev. Erhard velja
Ob napovedi cerkvenega zbora: MOHORJEVA v Celovcu
ima v zalogi
»MOLITEV ZA VESOLJNI
CERKVENI ZBOR«.
Dobavi tudi večje število izvodov.
za najbolj vnetega zagoVornika evropske gospodarske integracije in je eden izmeti redkih nemških politikov, ki ga tudi Angleži radi vidijo. Pred kratkim je bil na obisku v Ameriki.
Pri Berg-Isel-Bundu so odložili svoje funkcije dosedanji zvezni načelnik tega društva, ki vodi v Avstriji javno akcijo za Južno Tirolsko, prof. Gschnitzer, univ. prof. Thurnherr, dr. Senu in glavni urednik innsbruškega katoliškega tednika »Volksbote« Benedikt Posch. Omenjeni so veljali v okviru tega društva kot umerjeni in so se zavzemali za »bolj realistično« politiko glede Južne Tirolske. Zaradi tega so zašli v nasprotje z izvršnim vodstvom ter nekaterimi deželnimi organizacijami, kar jih je končno napotilo k odstopu.
Cestni pometači v Rimu so tri dni stavkali minuli teden, da dosežejo povišanje plač. Že drugi dan stavke se je po nekaterih mestnih četrtih začel dvigati neznosen smrad, ker so stanovalci hiš odpadke stresali na ulico, kjer so se nabrali precejšnji kupi.
Ob eksploziji v premogovniku »Luisen-thal« 500 metrov pod zemljo pri Saar-bruckenu je 'bilo 200 rudarjev usmrčenih in so reševalci, ki so mrzlično delali ves dan in noč, mogli izpod ruševin kamenja spraviti na površino samo še njihova trupla. Helikopterji ameriškega vojaštva v Nemčiji so na kraj nesreče dovažali krvne konzerve za prvo pomoč ranjencem ter slednje nato odvažali v bližnje bolnice. Predsednik posaarske deželne vlade je odredil splošno žalovanje, avstrijski radio pa je v znak žalosti za 1 minuto prekinil oddajo. Je to največja rudarska nesreča v Nemčiji po vojni.
Politični teden
Po svetu...
Washington: Fazan za gosta iz Moskve
AmeriSki poslanik v Moskvi Se naprej 'kljub »sibirskemu« mrazu obiskuje zunanjega ministra Gromika v Moskvi ter pazljivo posluša, kaj mu ima povedati glede načina, kako odstraniti vzroke mednarodnih napetosti v svetu, posebno pa kako urediti to nesrečno berlinsko vprašanje, ki se 'vleče skozi povojno mednarodno politiko kot kurja čreva. Amerikanec si je nabavil pristno rusko kučmo, da zavaruje svojo glavo pred mrazom, ali bo pa mogel s svojimi razgovori z Gromikom zavarovati svetovni mir, pa je veliko vprašanje. Poleg diplomatov so pa bili v reševanje miru na diplomatskem parketu poslani tudi časnikarji.
V Washington je kot gost predsednika Kennedyja prišel na obisk glavni urednik sovjetskega uradnega glasila »Pravde« Ad-žubej z ženo Rado, ki je hči Hruščeva. Ob tej priložnosti se je ta hčerka prvega proletarca na svetu pojavila v Beli hiši, sedežu ameriških predsednikov, v dragocenem krznenem plašču, kot ga zmore samo še elegantna in bogata Kennedyjeva žena Jackdline in najbogatejše kapitalistične dame in . seveda — filmske igralke. Tudi kosilo je bilo ustrezno, fazani in izbrana vina. Adžubej je ob tej priliki povabil tiskovnega šefa predsednika Kennedyja, Pierra Salingerja, na obisk v Moskvo. Ni prvič, da dobe časnikarji poverjene diplomatske misije. Je pač tako, da so poklicni diplomati strogo vezani na navodila svoje vlade in po drugi strani veljajo vse njihove izjave za mnenje njegove vlade. Časnikarji so za »izvidniiške akcije« bolj primerni, ker njihova mnenja niso nujno obvezna za vlado in imajo tako večjo možnost manevriranja, svobodnejšega govorjenja in poslušanja.
Kljub prijaznostim z obeh strani pa začenja »hladna vojna« zopet dobivati nevarne oblike. Vmes med kosilo v Beli hiši je prišel grmeč odmev podzemske atomske eksplozije, ki jo je Sovjetska zveza izvedla nekje v Srednji Sibiriji.
. Kuba izgnana iz »Ameriške skupnosti«
Pri Berlinu je zaenkrat mir, toda zato se pojavljajo znaki o prebujenju drugih ognjišč hladne vojne. Minuli teden je bila v Punta del Este v Urugvaju konferenca (Organizacije ameriških držav), ki ji pripadajo vse države Severne, Srednje in Južne Amerike. Vodilno mesto v tej zvezi gre seveda Združenim državam, ki pa se jim je šele ipo velikih naporih in po bogzna kakih »kupčijah« posrečilo, doseči dvotretjinsko večino (14 glasov), potrebno za izključitev otoške republike Kube, ki je pod vodstvom Fidel Castra postala izpostavljena predstra-ža sovjetskega »sočializma« na zapadni polobli, komaj dobro uro leta od ameriške obale. V marsikaterem pogledu predstavlja Kuba v zapadni polobli isto kot Berlin v Evropi, seveda v"obratnem smislu. Berlin je izpostavljena postojanka Zapada sredi komunističnega bloka, Kuba pa oporišče Sovjetske zveze ob boku Amerike. Kljub doseženi večini, pa sedaj Kuba, dežela sladkorja, ki šteje samo 6,5 milijonov prebivalcev, povzroča mnogo bridkih ur Ameri-kancem, kajti je. pravcati trn v ameriškem mesu. Ameriška akcija v Punta del Este je imela za cilj vpliv Kube omejiti. Sedaj bo izločena iz gospodarskega in političnega sistema treh Amerik, kar bo seveda zanjo hud udarec. Kuba je bila gospodarsko navezana predvsem na Združene države, ki so pokupile večino kubanskega sladkorja ter dobavljale Kubi večino pšenice. Sovjetska zveza je pa vendarle malo predaleč vstran in za Kubance se obetajo slabi časi, kajti ameriška vlada je že napovedala »embargo«, to se pravi gospodarsko in vojaško blokado Kube. Ker bodo to blokado prej ali slej začele izvrševati ameriške vojne ladje in letalstvo, utegne priti do neljubih incidentov.
Kljub zmagi v Punta d'Estc pa ameriška vlada ne more biti posebno srečna, kajti med šestimi državami, ki so se vzdržale glasovanja (in s tem pokazale, da so pravzaprav proti), so bile največje in najpomembnejše, kot Argentina, Brazilija, Mehika, Čile itd.). Je to znamenje, da je ,fidelizem’, ki si je vzel za svoje geslo boj proti »ameriškemu imperializmu«, že vendarle tako zasidran v Južni Ameriki, da se vlade bojijo notranjepolitičnih nemirov. Po drugi strani pa bogati severnoameriški stric v
Južni Ameriki ni prav nič priljubljen, pa naj ima še tako dobre namene pomagati (vedno jih tudi ni imel!). Usoda bogastva je, da zbuja zavist nemaničev.
Pohlepi po Albaniji
V Evropi pa je opaziti nevarne znake krize okoli male Albanije, ki je pokazala figo Hr.uščevu in sedaj prisega na Kitajca Mao-Tse-Tunga. Posebno iz italijanskih virov je slišati vesti o ponovnem z bližan ju med Beogradom in Moskvo. Pravijo, da bi naj za ceno jugoslovanske zunanjepolitične podpore Sovjetiski zvezi, posebno pa proti Kitajski, Moskva dala Beogradu »prosto roko« glede Albanije, ki je pred letom 1948 že itak bila vključena v jugoslovansko vplivno območje. Moskva bi s tem dosegla — vsaj za kratek čas — dve muhi na en mah: ostalim nemirnim satelitom bi pokazala 'kam vodi neposlušnost in Jugoslavijo bi pritegnila nase, kar bi Amerikance zelo presenetilo. Minuli ponedeljek je ameriški zunanji minister Rusk pred nekim parlamentarnim odborom izjavil, da ameriška vlada Jugoslaviji zaupa. Zaupanje je pač vedno stvar zaupanja. V istih dneh pa je Jugoslavijo zajel hladen, val iz Vzhoda. Več dni je tako gosto snežilo, tako da se je Beograd naravnost dušil v snegu. Mednarodni vlaki (med njimi Orient Express) so obtičali v snegu) in oblasti v Beogradu so morale odrediti splošno mobilizacijo prebivalstva za kidanje snega. Državnega predsednika Tita zadeva ni prizadela, ker on je
v istem času plul na od sonca obsijani jahti Galeb po gorkem Sredozemskem morju in se približeval obalam Egipta, kjer je setlaj podnebje najprijetnejše. Sel je tja na obisk k svojemu staremu prijatelju Nas-serju, da se pogovorita o politiki, pa tudi da izrabi lepi zimski čas za počitnice v pravljičnem Luxorju, kamor se je včasih hodil na oddih Winston Churchill.
Tudi v Tihem oceanu ni pokoja. Indonezija, država, ki je nastala iz nekdanje holandske kolonije Jave, zahteva od Holandcev njihovo še edino preostalo prekomorsko posest, to je polovico otočja Nove Gvineje (druga polovica pripada Avstraliji), čemur se pa nizozemska vlada upira. Sukamo, predsednik Indonezije, grozi z. vojno in mobilizira. Sovjeti mu obljubljajo »vsako pomoč«. Vendar doslej po zaslugi prizadevanj generalnega tajnika Združenih narodov U Thanta ni prišlo do pravih bojev, dočim so nekaj manjših poskusov izkrcanja holandski obalni čolni zavrnili. Zaradi možnosti vmešavanja velikih sil predstavlja tudi Nova Gvineja nevarno ognjišče, ki se tudi lahko razgori v požar.
V vsem tem prerivanju sil na svetu pa se je minuli teden začela v Parizu sezona »visoke mode«, tudi dogodek, o katerem podrobno poroča vse, tudi najresnejše svetovno časopisje. Znane modne »hiše« (Dior, Chanel, Givenchv itd.) kažejo svoje »najnovejše kreacije«. Marc Bohan nekaki »šef-konstrukter« »Hiše Dior« je dejal, da "je tokrat moda boljša kot njen sloves. Ustalila se je. Nič več muhastih sprememb. Vsa krila imajo enako dolžino in sicer tako, da se malo vidijo kolenčka.' Vsaj nekaj stalnega na svetu!
... in pri nas v Avstriji
Zaprte politične duhovne vaje na Semmeringu
Osrednji dogodek minulega tedna je bila »klavzura« mandatarjev OeVP na Semmeringu pri Dunaju.
Te vsakoletne, tokrat že šeste, »zaprte duhovne vaje« prve vladne stranke v državi so postale nekaka stalna ustanova OeVP. »Odrezani« od sveta v luksuznem hotelu Panhans na Semmeringu so se tudi letos zbrali merodajni možje OeVP, da v miru presodijo in precenijo delo minulega leta ter si začrtajo jasne smernice za prihodnje leto, ki bo v marsikaterem oziru odločilno, kajti kot vse kaže, bomo že letos zopet imeli državnozborske volitve.
Najprej je moral »konklave« opraviti najnujnejšo in najneprijetnejšo nalogo, to je izpolniti izpraznjena vodilna mesta v državnem strankarskem aparatu. Po smrti nižjeavstrijskega deželnega glavarja Stein-bocka se je dosedanji predsednik državnega zbora ing. Figi odpovedal temu sicer po časti visokem, a glede dejanske oblasti ne tako pomembnemu mestu tpr postal deželni glavar v svoji rodni deželi. Na njegovo mesto, to je za predsednika državnega zbora je bil skorajda brez sporov postavljen dr. Maleta, bivši generalni tajnik stranke in načelnik ene izmed treh velikih »zvez«, ki tvorijo OeVP, ^o je delavsko-na-meščenske zveze (OAAB). Treba je bilo zasesti še mesto drugega podpredsednika državnega zbora (prvi pripada socialistom) in za to je' bil določen načelnik kmečke zveze (Bauernbund) Wallner. Težave so nastale pri zasedbi še enega praznega, politično pomembnega mesta načelnika poslanskega kluba OeVP v državnem zboru. Njegova naloga je, da skrbi za disciplino »izbrancev ljudstva«, to je, da poslanci res glasujejo tako, kot je sklenilo strankino vodstvo brez ozira na to, kaj bi reklo morda ljudstvo. Razen ob volitvah itak nima kaj reči. Zanj je bil določen bivši prosvetni minister im bivši predsednik državnega zbora dr. Hurdes, ki je tudi na Koroškem dobro znan, saj je tu dalj časa deloval. Njegova izbira je naletela na težkoče, kajti on ne pripada ožjemu krogu vladajočih reformistov, ki so s sedanjim kanclerjem dr. Gorbachom na čelu lani izsilili »menjavo garnitur« ter odstop dotedanjega kanclerja ing. Raaba. Ta pa vendar ni odšel v politični pokoj, kot so si mnogi njegovi »prijatelji« v lastni stranki želeli, ampak se je na tiho veselje njegovih »sovražnikov« v SPOe, zatekel v svojo domačo trdnjavo, v »gospodarsko zvezo« (VVirtschaftsbund) in kot predsednik Zvezne trgovinske zbornice še vedno obdržal železo v politični igri. To je njegov nedavni »samovoljni« sporazum s predsednikom "Delavske zveze Olahom glede spremembe paritetične komisije posebno podčrtal. Dr. Hurdes je, kot pravijo, človek Raabovega zaupanja.
Končalo se je vse dobro, v medsebojni slogi in z lepim programom za 'bodočnost. To je potrebno, kajti v državnem zboru ima OeVP le en mandat več kot socialisti in še tega zaradi — volilne geometrije. Zato bo morala zbrati vse sile, da vsaj ohrani sedanji sicer neprijetni položaj ter se po možnosti osvobodi iz neizprosnega socialističnega prijema po proporcu pol za ]xil z jasnejšo večino, ki bi ji dajala več besede pri državnih zadevah, seveda vedno po proporcu sil, kajti na prelom koalicije nihče ne upa misliti, vsaj glasno ne.
Kancler Gorbach je na koncu zborovanja strnil program v naslednje štiri pro-gramatične točke: povečanje kupne moči šilinga, pospeševanje podjetnosti in štednje v gospodarstvu, priprava avstrijskega gospodarstva za vključitev v evropsko gospodarsko skupnost ter povečanje investicij iz proračunskih sredstev za bodočnost Avstrije. še nekaj podrobnosti: Po »skrbni preučitvi obstoječih možnosti« bo treba na novo urediti tudi pokojnine in rente, da bodo bolj v skladu z dejanskimi potrebami, nadalje je treba uravnati tok denarnih sredstev iz fonda ERP v mala in srednja gospodarstva; treba bo dajati več denarja za vzgojo in znanost ter še več podobnih lepih reči.
Ob zaključku pa je kancler Gorbach še nekoliko povlekel skregane dvp-jevske Bratce za ušesa in poudaril potrebo sloge v resnih dneh, ki prihajajo. »Če med nami ne bo mogoče doseči soglasnosti mnenj, bomo kljub temu morali složno nastopati in potem pač tako, kot bom določil jaz.«
Socialisti »razočarani«
V krogih druge vladne stranke SPOe, kjer so se spričo »predklavzurnih« prepirov v OeVP že veselili na povečanje razpok, je sicer z mojo skupaj spravljena sloga na Semmeringu seveda razočarala. Pravzapra^ ni klavzura prinesla nič novega, kajti marsikaj, kar so proglasili na Semmeringu za novost, že stoji zapisano — v programu socialistične stranke, so modrovali socialistični časopisi, ne da 'bi se spuščali v detajle.
Očitno je, da obe stranki sicer javno brusita nože za bližnjo volilno borbo, skrbno pa še prikrivata topove velikega kalibra, ki se bodo oglasili šele v zadnji, morda odločilni fazi volilne kampanje. Vse bolj pa postaja verjetno, da tudi sedanji parlament ne bo dočakal svojega naravnega konca, v spomladi leta 1963, ampak da utegnejo biti nove volitve že v jeseni 1962. Na Semmeringu so namreč izrazili mnenje, da ne bi bilo pametno imeti dveh volitev naenkrat, to je volitev v parlament in volitev državnega predsednika. Menijo, da bi čast te visoke službe utegnila trpeti. Gospodje pač očitno nimajo zelo visokega mnenja o parlamentu?!
SLOVENCI
doma La po s m Ut
Goriški Slovenci za združenje Cerkva
V zvezi s svetovno osmino za cerkveno zedinjenje so se ujoriSki Slovenci v lepem številu zbirali v stolnici, kjer je imel stolni vikar dr. Kazimir Humar mašo z nagovorom. Višek je pa osmina dosegla v nedeljo, dne 25. januarja, ko je preč. g. pater Koren S. J., župnik ruske, s katoliško Cerkvijo povezane župnije sv. Antona puščavnika v Rimu, daroval v stolnici sv. mašo v staroslovanskem obredu. Blagodoneče staroslovenske obredne |>csmi je ubrano pel moški zbor pod vodstvom Franceta Valentinčiča, ml. Izredna slovesnost je privabila v cerkev tudi mnogo italijanskih vernikov. Počastit pa jo je s svojo navzočnostjo sam goriški nadškof msgr. Ambrosi v spremstvu več kanonikov. V okviru molitvene osmine je bilo v slovenski dvorani Brezmadežne predavanje, v katerem je p. Koren govoril o preganjanju vere v Rusiji po boljševiški revoluciji ter o neprestanem prizadevanju Rima za zedinjenje.
..Knjigi" v slovo
Kot poroča ljubljanski dnevnik „I>elo” je tiho, brez predhodne na]>ovcdi, preminila v Ljubljani mesečna revija „Knjiga”, doslej glasilo slovenskih založb. V njej so slovenske založbe (Cankarjeva založba, Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga. Založba Lipa Koper, Prešernova družba in Založba Obzorja Maribor) seznanjale občinstvo o svojih knjižnih izdajah in založniških načrtih. Revijo, ki je izhajala v prikupni grafični obliki knjige srednjega formata, je urejal Ivan Skušek, posebno vrednost so ji pa dajali pretehtani prispevki razgledanega kulturnega kritika Božidarja Borka. V je zikovno prijetni, kratki obliki je revija seznanjala komercialne interesente, pa tudi mnogo širši kr<| kulturno zainteresiranih slovensko beročih ljudi I Sloveniji in izven nje o dejavnosti slovenskih založb, bila je skratka živa slovenska literarna kronika. Zato in še posebno med Slovenci izven Slovenije je bila zaradi svoje politične nevsiljivosti dobrodošel gost. Od časa do časa pa je prinašala tudi skrbno urejene priloge v tujih jezikih. Njeno zadnje pomembno dejanje je bil „Seznain vseh knjig, ki so v prodaji v slovenskem knjigotrštvu”, urejene j«> mednarodno veljavnih knjigotrških in knjižničarskih kriterijih. — Kot poroča že uvodo ma omenjeni dnevnik, je Društvo slovenskih pisateljev protestiralo proti ukinitvi „Knjige”, toda tudi to ni prav nič zaleglo. V vsakem primeru pa se čutimo dolžne, da „Knjigi” in tistim, ki so ji s svojim kulturnim delom dajali življenje, dokler ji ni trda roka kruto spodrezala korenin, izrečemo priznanje in iskreno zahvalo.
Nastop slovenskih literatov v Trstu
V okviru „Tedna katoliškega tiska” je bila | največji tržaški dvorani „Avditorij” lepa slovensi..! kulturna prireditev. Prof. Jože Peterlin je v krajšem predavanju s slikami prikazal prizadevanja za razvoj slovenskega tiska ob Jadranu. Nato sta pe snika Vinko Bcličič in Stanko Janežič prebrala nekaj odlomkov iz svojih najnovejših del, od katerih je eno izšlo v knjigi v Buenos Airesu, drugo pa v Trstu. Matejka Peterlin je prebrala več pesmi mlade tržaške pesnice Brune Pcrtot. Drugi del sporeda je tvoril Santuzzov misterij o Adamu in Evi ter Kajnu in Alrelu, ki so ga podali člani Slovenskega odra kot bralno predstavo. Predstava je napravila močan vtis na poslušalec. Med posameznimi točkami je ubrano prepeval moški oktet iz Gorice.
10-leinica slovenskega semeništa v Argentini
Poteka 10 let odkar je bil v Androgue v Argentini |>o prizadevanju pokojnega škofa Rožmana ob že obstoječem slovenskem bogoslovju ustanovljen še slovenski dijaški zavod za srednješolce.
Prvi maturanti so izšli iz dijaškega zavoda te v letu 1955. V preteklih 10 letih je dijaški zavod imel skupno 87 gojencev. Izmed teh jih je danes 6 v slovenskem bogoslovju, 10 na raznih državnih univerzah I je redovnik, 12 pa jih izven zavoda nadaljnje študij. Letos ima zavod skupno 25 gojencev, za prihodnje leto pa jih je prijavljenih novih 10.
Dijake v zavodu vzgajajo k lejremu krščanskemu življenju, poleg tega pa jih poučujejo v posebnih tečajih še slovenski jezik in literaturo, slovensko narodno zgodovino in zemljepis, petje, verouk, dijake višjih razredov pa tudi latinščino.
Gojenci zavoda pa obiskujejo državno argentinsko gimnazijo, ki ima skupno 1500 dijakov, vendat se je v tej množiri mala skupina slovenskih dijakov zelo dobro uveljavila s svojo resnostjo pri študiju in olikanem obnašanju. Ponovno je bil sa najboljšega dijaka na gimnaziji proglašen Slove n ec Sicer pa so slovenski študentje znani kot dobri športniki, bistri šahisti in so s svojimi uspešnimi nastopi že nekajkrat prijx>niogli k povečanju ogle da te gimnazije v argentinski javnosti.
V BRAZILIJI
(Popotne vtise popisuje koroškim bralcem Vinko Zaletel)
Treba je vzeti slovo od prijateljev in Argentine. Prijatelj dr. Jože Dobovšek je prišel s svojim avtom pome ob prihodu v pristanišče, sedaj me zopet pelje nazaj na 'letališče. Dobovšek, po poklicu jurist, je sedaj fotograf. Po vojni je bil nekaj let v Švici pri fotografu, tam sva se pred 13 leti dobila. V Buenos Airesu ima sedaj že tri ateljeje. Doktorat mu nič ne prinaša, pač pa praktično znanje. Argentinci se zelo radi slikajo, zato slovenski fotografi dobro uspevajo. Za uspeh pa je važno ne le, da imaš dobre aparate in tehniko, ampak da znaš napraviti lepe obraze, tudi iz grdih. Zlasti pri ženskah je to važno, kajti od 12. leta naprej vsaka misli, da je lepša kot aparat pokaže, zato je treba sirke popraviti ali »retuširati«, da zgleda obraz mlajši in lepši.
Letališče »Ezeiza« je veliko, moderno letališče, da je tudi za velika jet-letala (Dii-senflugzeug) in precej daleč izven mesta. Gradili so ga Slovenci, ko so po vojni prišli v Argentino: bil je njihov prvi zaslužek. Manjše letališče je prav v mestu. Ker je tu velikanski promet, je seveda več nevarnosti, da trešči kako letalo na mesto in se lahko zgodi taka nesreča kot lani v Mo-nakovem, ko je letalo padlo sredi mesta na električno železnico.
Precej prijateljev se zbere na letališču za slovo. Vsi potniki moramo biti že precej pred odhodom na letališču radi raznih pregledov in da ugotovijo, če so ‘navzoči vsi, ki imajo rezervirana mesta. Zahvalijo se mi za obisk, jaz za njihovo gostoljubnost, /Apdamo si roke in »Nasvidenje!« Pa jim • obem, da morajo seda j oni priti v Evropo, da bo res »na svidenje«.
Odpeljem -se z letalom KLM (holandska letalska družba), štirimotorno je in ima prostora za 80 potnikov. Komaj se dvignemo, smo prišli v nevihto. Tako sem v slabem vremenu prišel in odšel. Po mojem odhodu je v Buenos Airesu strašno deževalo. Med potjo se ustavimo še v Montevideo, glavnem mestu Urugvaya. Tudi v Montevideo je nekaj Slovencev in slovenske šolske sestre imajo tam svojo hišo, toda ni bilo časa za obisk ne sedaj in ne tedaj, ko smo se z ladjo tam ustavili, ker je radi megle imela ladja precej zamude.
Med tihotapci
Komaj izstopim v Sao Paulo v Braziliji iz letala, zagledam tri znance, ki so me prišli sprejet: preč. g. Alojzij Ilc, preč. g. Lu-dovik Ceglar in Vinko Mirt. Toda najprej /JA carinski in 'policijski pregled in je se-r?aj radi tedanje politične napetosti, ko je Brazilija trepetala pred revolucijo, bolj natančen. Izmed vseh držav sem edino za Brazilijo potreboval vizum.
Sele prihodnji dan sem iz časopisa zvedel, kaj vse se je še peljalo v tem letalu KLM. Letalo je prišlo v Buenos Aires iz Santiaga v Čilu in je imelo ogromno tihotapskega blaga (Schmuggehvare, kontraband). Tu v Sao Paulo so pa cariniki bili preveč natanč-
ni in so odkrili za 40 milijonov cruzeiros (4 milijone šil.) tihotapskega blaga. V 23 zabojih so dobili 5.000 ur, med temi 700 Zlatih moških ur znamke »Manhattan« in pa 700 ra d io-translstor j ov japonskih znamk.
Ker so se cariniki preveč navdušeno vrgli na delo ob takem bogastvu, pa niso mogli ugotoviti, kdo je odgovoren in lastnik tega blaga. Ta tiček jim je gotovo ušel. Srce ga bo že bolelo, samomora pa ne bo naredil, saj gotovo ni to njegova edina in prva kupčija, še manj zadnja; saj mora sedaj z novimi tihotapstvi prislužiti to škodo. Vidimo pa, na kako veliko tam doli tihotapijo. Tukaj smo pa že v takih skrbeh, ali boš lahko dve steklenici vina ali eno jopico prinesel iz Trbiža.
Pobašejo me v avto g. Vinka Mirta in se odpeljemo v to svetovno znamenito mesto sv. Pavla. Te dneve naj stanujem v hiši bratov Vinka in Staneta Mirta, imata krasno novo hišo ob robu mesta na višini, da leži vse veliko mesto pred njo.
Sedaj sem torej v Braziliji, tej ogromni deželi: po površini je četrta največja država na svetu. Meri 8,500.000 km2, je torej stokrat večja kot Avstrija, prebivalcev pa ima 65 milijanov. Brazilija je tako bogata, da bi že sedaj mogla preživliati 300 milnonov. če bi pa izrabili in obdelali vso zemljo, bi lahko preživljala milijardo ljudi.
Čudovita dežela ob Amaconki
V zadnjem stoletju smo bili priče hitrega razvoja Severne Amerike, sedaj doživljamo razvoj v Rusiji, Kitajskem. Kaj pa pravzaprav vemo o še bolj hitrem razvoju v Braziliji? Tu se srečujeta,najvišja, rekel bi superamerikanska civilizacija in najpri-mitivnejše življenje preprostih prvotnih prebivalcev in mešancev. Prastari običaji živijo ob zadnjih ameriških ali evropskih modnih novostih. Tukaj ni razvoja, ampak je skok preko mnogih stoletij v sedanjost. Kakor so dali nam otrokom v roke bel kruh in se temu nismo čudili, tako sprejemajo sedaj domačini najnovejše iznajdbe tehnike kot bi utrgali banano in jo pojedli, ne da bi vse to razumeli ali bi se trudili in kaj žrtvovali za to.
Brazilija je tako čudna dežela, da ne veš, kje bi začel opisovati in če bi sploh prišel do konca. Zato se ne lotim opisovana j. Le nekaj splošnih opomb.
Brazilijo je leta 1500 odkril in za Portugalsko osvojil Cabral. Po letu 1530 so se začeli naseljevati Portugalci, jezuiti pa so začeli pokristjanjevati poganske Indijance. Leta 1822 si je Brazilija priborila samostojnost. Leta 1888 so šele odpravili suženjstvo. Največji problem Brazilije je združiti različne narodnosti, ki so se vselile tja, z domačini v neko skupnost. Največ se tja izseli Portugalcev in Italijanov, zadnje čase pa Japoncev. Sicer pa najdete tam skoro vse evropske narodnosti od Madžarov do Slovencev in pa še afriške in azijske, mešanica kot v Babilonu. Jezik je portugalski,
edino tu, v vseh ostalih južnoameriških državah je španščina.
Najbolj naseljen in kultiviran je južni in vzhodni del Brazilije, kjer so tudi največja mesta Rio de Janeiro, Sao Paulo in Santos. Tukaj sem se pomudil, če bi pa hotel obiskati celo Brazilijo, bi pa potreboval še en mesec. Veter »passato« poskrbi, da je vse leto dosti dežja, zlasti pa poleti. Podnebje je zelo različno in menjajo se vročina, dež, suša. Odvisno je podnebje od višine krajev, gorovja, predvsem pa od reke Amazonas.
Reko Amazonas pa moram omeniti. Dolga je 5500 km. Ni le največja reka Južne Amerike, ampak tudi najširša in največ vode vsebuioča reka sveta. Ker ima toliko pritokov, namaka ozemlje, ki je tako veliko kot dve tretjini Evrope. Tvori več rokavov in poplavlja vlažno-vročo nižino, pokrito večinoma z neprodirnimi pragozdovi. Ker nima skoro nič padca, le 5 cm na 1 km, teče počasi in morejo voziti ladje do
gorovja. Ker so tudi njeni veliki pritoki Rio, Negro, Madeira, Tocantin plovni, je Amazonas tako edina prometna 'pot do sicer neprehodnih in neobljudenih pragozdov.
Ker je območje Amazonas tako nizko, le nekaj metrov nad morjem, je tu za nas neznosna tropska vročina, tem hujša, ker je zelo vlažna. Skozi vse leto je enaka povprečna temperatura 24—48° C in dežja pade nad 2 metra. Zato tako divje uspeva tropski pragozd, kjer so pod velikanskimi dre-, vesi še manjša drevesa, med temi še grmovje in vsepovsod ovijalke in zajedalke. Člo-v«V more skozi tak pragozd prodirati le s sekiro in nožem, pa ga čaka polno nevarnosti: kače, škorpijoni, divje zveri. Živali teh pragozdov so: jaguar, tapir, mravljinčar (medved), opice, jeleni, ptiči kolibri in papagaji in ob vodah krokodili in želve. In še neštete drugih živali, ptičev in mrčesov in žuželk, tudi nevarnih, strupenih: prav nič prijetna družba.
(Dalje prihodnjič)
„Neue Ziircher Zeitung" o Sloveniji
Švicarski dnevnik „Ncue Ziircher Zeitung”, ki spada meti „pol ducata največjih in najvplivnejših svetovnih listov sploh,” kot ga je pred nekaj meseci označilo avstrijsko časopisje, ko je ta švicarski dnevnik ostro pisal gotovim uradnim krogom in osebnostim v Avstriji v zvezi s terorističnimi dejanji na Južnem Tirolskem, je pred kratkim v svoji filmski rubriki prinesel obširno oceno izvirnega slovenskega filma „Ples v dežju”, ki ga je ustvaril mladi režiser Boštjan Hladnik. Pa prepustimo besedo recenzentu, ki se je podpisal z začetnicama V. M. Uvodoma pravi, da je ta film zbudil zanimanje ne le v Sloveniji, ampak tudi pri mednarodni kritiki. „Med tem, ko so mu nekateri strastno pritrjevali in ga drugi prav tako strastno odklanjali, je doživel ta film kljub temu, da nikakor ne pooseblja režijskega pojmovanja umetnosti, zaradi svojih kvalitet tudi v sami Jugoslaviji uradno priznanje na filmskem festivalu v Pulju, kjer. je bil nagrajen za najboljšo režijo; poleg tega pa je dobil Miha Baloh nagrado za najboljšo moško vlogo in Duša Počkaj, ki je ena najboljših igralk v Jugoslaviji, za najboljšo žensko vlogo.” Kritik označi vsebino filma kot nasprotje med sanjskim svetom želja in resničnim življenjem ter nadaljuje: „Ozadje dogajanja predstavlja Ljubljana, to čudno mesto na križišču treh svetov in kultur, ki naj bi
bilo po svojem videzu pravzaprav majhno mesto, a vendar izkazuje več notranjega življenja, kot marsikatera evropska prestolnica,” piše dalje švicarski recenzent. „Toda pomen tega filma je na drugem in ne samo na čisto umetniškem področju,” nadaljuje člankar. „Prvikrat se je namreč s tem jugo-slovansko filmsko ustvarjanje odtrgalo od ozke nacionalne problematike, ki se je izčrpavala največ v obravnavanju različnih tem partizanske vojne ali v obdelovanju zgodovinskih snovi, ter našlo priključek na mednarodno, skupno-cvropsko moderno problematiko; film bi se lahko dogajal v kateri koli evropski deželi.” Švicarski recenzent potem takole zaključuje: „Tudi Še z drugega stališča je „P!es v dežju” zanimiv: predstavlja namreč le zadnjega v vrsti zanimivih in uspelih filmov, katere je izdelala v zadnjih letih filmska industrija male, le okrog pol drug milijon prebivalcev obsegajoče in jezikovno celo nasproti drugim narodom Jugoslavije zelo osamljene Slovenije. To zasluži pozornost, posebno če se pomisli, da lahko pokažejo druge dežele s podobno omejenostjo razmer, a r mnogo večjimi finančnimi možnostmi v zadnjih letih kvečjemu ponesrečene poskuse, ali pa so se potem umaknile v brezčasne domačijske filme po že obstoječih snoveh.”
Jl^aia vz tuiine nam ffvišeia
»Z Našim tednikom - Kroniko smo prav zadovoljni in je za nas velikega pomena. Smo Slovenci in poznamo skoroda vso Koroško, ker smo po vojni več let preživeli med koroškimi Slovenci in jih spoznali kot dobre katoličane, še danes nam je žal, da se nismo naselili na Koroškem, ki nam je bila druga zibelka. V »Našem tedniku« večkrat srečujemo v poročilih znana imena, posebno med umrlimi; pa tudi zaradi drugega podučnega berila list radi čkamo. Ko smo bili na Koroškem smo se zapisali za Ameriko, pa je prišlo drugače in izselili smo se na švedsko. Prva leta so bila težka. Ko prideš v tujino, se znajdeš sam med
tujci po narodnosti in veri. Kasneje pa smo dobili zvezo s katoliškim duhovnikom in po njegovem posredovanju tudi boljše delo. Danes delam v tekstilni tovarni in dobro zaslužim 'ter nam vsem dobro gre. Sem sam svoj gospodar, imam 6 otrok in lepo stanovanje, ki ga ne plačam nič. Edino cerkev je zelo daleč vstran, zato pa imamo ob Obiskih duhovnika včasih sv. mašo kar doma, včasih se pa z avtom odpeljemo v me sto k božji službi. Pa zaenkrat končam, morda se še kdaj drugič oglasim.«
Jože Nahtigal, Kristinedal, švedska.
O POTRESIH
V minulih tednih je hud potres prizadejal »elito škodo v Dalmaciji. Lani pa je v Čilu bila uničena cela pokrajina, kot je na lastne oči videl č. g. Zaletel. Zato bomo danes nekoliko »pregovorili o tej nadlogi.
Potresi so pretresi zemlje, ki jih sprožijo geološka dogajanja v zemeljski skorji. V splošnem razločujemo tri vrste potresov: L potrese, ki so posledica vdora jamske praznine v notranjosti Zemlje; 2. ognjeni-ške potrese kot spremljevalce izbruhov o-gnjenikov ali gibanja lave; 3. tektonske ali dislokacijske potrese, ki jih povzročajo premiki ali razpoki zemeljske skorje in guba-nje gorovja. Glede števila in jakosti prevladuje ta zadnja vrsta potresov. Z besedo »tektonika zemlje« označujemo različne ustroje ležišč posameznih kamenin, oblikovanje gorovja in zemeljske skorje.
Potresi izhajajo iz središča, ki se nahaja v globočini zemeljske oble in katero znanstveniki imenujejo »hipocenter«. Nad njim pa leži na zemeljski površini »epicenter«, to je središče najmočnejšega giba-pja zemeljske skorje. »Hipo« pomeni v grščini s]>odaj, »cipi« pa nad ali zgoraj; torej hipocenter — spodnje središče in epicenter — zgornje središče. Potresni okoliš obdaja epicenter, to je središče najmočnejšega uničevalnega učinka na zemeljski površini, na več Sto kilometrov okrog. Večina potresnih središč (hipocentrov) leži še nc
100 km globoko v zemlji. Naj večja doslej ugotovoljena globočina potresnega ognjišča pa znaša 700 km.
Potresne sunke registrira okrog 450 opazovalnih postaj. Avstrija jih ima 3 in sicer na Dunaju, v Gradcu in Innsbrucku; Nemčija 20, Italija 40, Jugoslavija in Francija po 10, Japonska ipa nad 100. Prav gosta so omrežja teh postaj v Zedinjenih državah Amerike, predvsem v potresnih področjih Kalifornije, nadalje v Južni Ameriki, v Turkestanu v Aziji in v Novi Zelandiji v Tihem oceanu. Na vsej južni polobli ni niti deset opazovalnih postaj. Prav tako so redko zasejane v široki kotanji »Tihega oceana«, ki obsega 30 odstotkov zemeljske površine. V visokih severnih širinah so postaje redke, v visokih južnih širinah jih pa sploh ni.
Potresne .postaje so opremljene s potre-someri ali seizmografi, ki stalno zaznamujejo potresne valove v obliki potresnih zarisov (črt) ali seizmogramov, iz katerih sklepajo na čas, oddaljenost in jakost premikov zemeljskih tal. »Seismos« pomeni v grščini pretres ali potres, seizmologija ali »seizmika« pa je nauk o zemeljskih potresih.
Temeljno načelo potresomerov je zelo preprosto. Bolj ali manj težka masa — v večini slučajev je to cilmdrasta (valjasta) ali kroglasta klada železa — je tako pritrjena, da je kar najmanj izpostavljena splošnemu gibanju zemlje. Z navedeno klado
pa je v zvezi na lahko zgrajen vzvodni sistem, ki konča s pisalnim črtnikom, ki potem riše na papirnato podlago, ki je v tesni zvezi z zemljo, krivulje in rogljičke, ki izvirajo iz potresnih sunkov.
Učinek potresomerov lahko človek sam preizkusi, če skuša pisati v vozilu, ki se močno trese. Na glavo in trup, ki predstavljata železno maso seizmografov, vplivajo sunki, oziroma tresljaji voza samo nepopolno. Desna roka odgovarja vzvodom, pisalni papir je pola za registriranje — in izsledek bo v večini slučajev sličen registraciji potresomera.
Zemlja, na kateri živimo, dihamo in delamo, nikdar ne počiva. Demonične sile zemeljske notranjščine neprestano butajo proti površini. Zemeljski potresi so najhujši sovražniki človeštva. Mesta razpadajo v prah in pepel, ki pokrije sleherno življenje, kakor bomo pozneje slišali. Nobeden jih ne more napovedati vnaprej, nihče tudi ne vnaprej slutiti. Izjeme so kvečjemu posamezne živali, na primer podgane.
Potresi stresejo zemljo nepričakovano in udairjajo kot pest ciklopa, bajeslovnega enookega velikana v grških pripovedkah.
Aparati potresnih opazovalnic so noč in dan v pripravljenosti. Noč in dan tiktakajo kazalci, drsijo papirnati trakovi na valjarjih in neprestano udarjajo tresoče se igle. Z omenjenimi pripomočki zaznamujejo potresomeri vse, kar se odigrava v notranjosti zemlje.
Kronika potresov je časovno zaporedje strahu in groze ter strašen opomin na minljivost vsega stvarstva in bitja.
Potres v Beljaku in okolici 1. 1348
Za primer bomo opisali potres v Beljaku in okolici ter v Ziljski dolini meseca januarja 1348. leta, ker jc minilo od tega časa sedaj 614 let.
Ne najdemo kmalu mesta, v čigar zgodovini je zabeležen tako črn dan, kot je bil ravno ta januarski dan v letn 1348. za Beljak. Čeprav je medtem preteklo že več ko 600 let in so vsi sledovi že davno izbrisani, stare kronike še vedno razodevajo grozote, ki jih je povzročil takratni potres v Beljaku in okolici.
Leto 1348. je začelo z naravnimi pojavi, ki so ljudi plašili. Na dan sv. Treh kraljev, to je 6. januarja, je divjala tega leta huda nevihta. V zimski pokrajini je grmelo in na več mestih je udarila strela, da so vzplamteli požari. V praznovernem strahu so tolmačili nevihto kot zlohotno napoved za leto, ki se je komaj začelo. In le 12 dni pozneje, je 18. januarja, le nekaj ur po polnoči, luna popolnoma zatemnela in je visela samo še kot medlo se svetlikajoča rdeča tarča na jasnem ponočnem nebu. Planeti, zvezde premičnice, Venera, Merkur, Mars in Saturn so bili med seboj v nenavadnih odnosih, zato niso tudi zvezdoslov-(i pričakovali nič ugodnega za leto 1348.
(Konec na 5. strani)
^PreUipeoajtu-u ,,("Poljska kri“ in prisrevu jubilej Tjhva DCnappa Minuli petek je v celovškem mestnem g.cdališču bila premiera Nedbalove operete „Poljska kri’’, s katero si je ta češki skladatelj zagotovil trajno mesto v svetovnem operetnem repertoarju. Muzični elementi operete sc naslanjajo na živi tok s.ovan-skega glasbenega bogastra, ki je prefinjeno po skrbni šoli, tako značilni za glasbeno življenje na Češkem, posebno pa v Pragi, za časa nekdanje dvojne monarhije ter požlahtnjeno z lahkotno, a prisrčno dunajsko scnl.nicntainostjo iz zlatega obdobja dunajske glasbe. Saj je Nedbal bil daljšo dobo dirigent na Dunaju. Pisalo sc je leto 1913, zadnje kolikor- toliko brezskrbno lero starega lepega časa naših očetov, ko je »Poljska kri” doživela svoj krst prav na Dunaju in od tam nastopila svojo zmagovito pot po svetu. Na srečo je imel Nedbal na raz-polago dober libretto »praktika” Steinerja. Sama na sebi je zgodba priprosta, skorajda plehka, suče se namreč okoli »kmečke neveste”, ki si končno vendarle osvoji razvajenega in »neodoljivega” vele-meščanskega aristokrata. Kot je zgodba iz drugih časov in danes brez pravega življenjskega smisla, pa je ve cla in odrsko učinkovita ter nudi uporabno ogrodje, na katerem je potem Nedbal raz-plecl svoje prekipevajoče melodije. Svojevrsten, a zaradi tega nič manj prepričljiv dokaz o neuničljivi svežini in prepričcvalnosti Nedbalove glasbe je dejstvo, da so za časa nacizma zgodijo »po višjem nalogu” morali »prenarediti”, kajti v »tisočletnem ra;hu” za »Poljsko kri” seveda ni bilo mesta. Kot »Erntebraut” pa je Nedbalova glasba živela in še živi, danes zopet pod svojim pravim imenom.
Zdi se nam, da ni slučaj, da si je Theo Knapp izbral prav to delo za svoj življenjski jubilej. Njegova režija — pozna se ji roka rutinerja in fin obču‘ek za pravi akcent — je b'la vseskozi skrbna. V Karlheinzu Brandu je imel dirigenta, ki je orkester in nastotv ioče na odru znal vedno družiti v homogeno celoto. Tudi zbori, ki jih je pripravil Fr. Gerstacker, so bili polnozvočni. Odrska podoba arhitekta Suprnvia je bila domiselna, v drugem dejanju pa naravnost porečena. Koreografka Rudv M. Bache’mer je b'la zanhniva in nudila nekaj čedn:h scen, s’cer pa o našem baletu ni moč kaj novega posedati.
Med solisti je b;,a vloga Helene Zarembc, »podeželske pomaranče”, ki se pa ne da kar tako z’epa u<m’ti v kozii rog, kot ukroiena za G;no Klit«ch. ki ie postavila na oder ne samo nevsko, ampak tudi igralsko prepr:č’jivo poiavo. Priimbaletnia Kwn-:«v'knio ie v inferprettciji Rotmud Vo'keI bila oč>r!jiva kot pač morajo biti »priinebalerine”, vendar je vsaj po operetnih pojm h bila morda nekoliko neobičajno čednostna! Kot ponavadi, je bila na povsem mestu Betty Koppler kot podjetna mati!
Glavni junak, grof Boleslav Baranski, je zaživel v glasu in pojavi Thomasa Kleiberja, ki je očitno imel zelo glasovno dober dan in mu je vloga prijala; prav tako se je znašel v svojem elementu Franz God kot njegov lahkoživi prijatelj Bronja pl. Popiči. Posebno omembo zaslužijo štirje lenu-harski pajdaši grofa Havanskega, ki so prepevali, da je bilo veselje. Res naziva lenuhi ne zaslužijo, vsaj v tem pogledu ne. In — last, not least — jubilant sam! Theo Knrpp je kot graščak Zaremba z očitno predanostjo podal svojo najljubšo vlogo. Je to ljubezen, ki jo premore samo nekdo, ki ga je gledališka muza, v podobi zapeljive »Carmen” kot vajenca pred 50 leti izvabila iz poštene rokodelske delavnice, kjer bi se bil lahko izučil in postal ugleden obrtnik, ter ga povedla na klateško, a ne lahko življenjsko pot igralca, in tega ni nikdar obžaloval. Pa mu tudi ni treba biti žal, kajti zato je bil deležen tega, kar je največja sreča v življenju: mogel je dajati sebe soljudem, razdajal je ve elie, ki ga vsi tako potrebujemo. Tudi ob svojem jubileju je Knapp, ki ga poznamo iz mnogih posrečenih ustvaritev, prežet:h z iskrivim in neuničljivim hu-moriem znal držati pravo mero. Njegov Zaremba je bil zavestno diskreten, kaiti kazno je bilo, da je hotel Knapp pokazati, da je njegov osebni jubilej predvsem praznik gledališča, kateremu ie posvetil svoie življenie. Želimo julrlantu še mnogo, mnogo uspešnih umetniških ustvaritev.	a. 1.
Tlet'c stika
(Nadaljevanje s predzadnje številke)
»Pa ut tjabe an puš,« sa je ugvosuv pou-bov adn.
Ciera mu je pa kor zagoduva: »če bi ti pumogov trk’, t’da ži! Puš'lc dobiju $’mu terice pa tisti, ki su pumogali.«
Medtiem su pa moti ži prnesli lesnike, čiera jih je vzava, pa s svomn’cu vrad vrgva pu hiši. K6k pek je nastov! Terice su sa zagnole za jiemi ku pa kure, če jim turšce usuješ.
Jaz s’m kor viduv, da je škoda, da bi sa stotov. Babe su sa roiale pu tlieh pa pipale za lesnike. Ane su b’lc ži brez adrc, pa vse čodraste. Na anbart sa je še pa le pr’rolo-va čistu drvabna lesnika pruoti m’ne. Jas bi jo še viduv kor, ku bi oača kne pr’kozali s tistu dovgu fajfu za jo. Vieda s’m ju pubrov. Pa še pugvaduv knism, kitka je, t’k’ sa mi je duipoduv tisti babji jormak. iPva su pa gvadole, kiera ’mo krilž, pa ga nubeana ni 'meva. Kom sa je kej zarolova tista ta prava? — su jomrale. Pet’r, ti pu-gvaj, koj moš kej ti su sa ugvas’li oača. Pa riesn, križ je 'meva! Gvajte, s’m rekuv, pa prkozov, da sa je viduv križej pu cilej hiši. Pet’r pa ne valo, su vsa naanbart zagnole. Sej Pet’r ni trv! Ano je reakva vsa lesnike z6d v svomn’cu pa še anbart. T’da i su sa pa moti ugvos’li, koj še le, Petr je frnoču nietuv! Kor pa anubart moti rea-čeju, ti&te pa zda. Najpre je vse utihnuvu, pva su pa zagnoli Petr mo pušic! Jas k’nis’m mov vrjat’. Bol sm biev gmeitn, ku pa taj, če bi biev v nebieseh na vopi. Čiera je ži držova šartl, g're je biev Hep pušic, preaca
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
(f Tončej Sad jak)
Saj večkrat prihaja smrt s svojo koso, da požanje, kar je svoji dekli ukazal Gospod. Toda sedaj se je nepričakovano ustavila pri Sadjakovi družini in je tam kruto iztrgala družini malega Tončka. Kar verjeti nismo mogli, ali je nam bilo. prav povedano ali ne.
Sadjakova ali po domače Mihejeva družina je daleč naokrog znana, saj je Mihej organist in pevovodja, žena Pepca pa mež-narica in izvrstna pevka. Trije pobčki so bili kar po vrsti kot na lestvici, pogumni in povsod priljubljeni. Toda najstarejši Tonček je bil vedno bolehen in pred leti je bil tako zelo bolan, da smo nad njim že obupali. Bog pa ga je ohranil družini še nekaj let, da se je lahko veselil še najmlajše sestrice. Ob devetem letu pa se je ura ustavila. Po nekaj dneh bolezni se je 29. januarja preselil v lepšo nebeško domovino.
V sredo, 31. januarja t. 1., smo ga pokopali. Saj je bil otrok, toda ljudi se je nabralo, kot bi pokopavali kakega imenitnega odraslega. Kar neverjetno, koliko ljudi je prišlo k pogrebu, da sočustvujejo z žalujočo družino in ji tako pokažejo svoje spoštovanje.
Pokopaval je g, dekan Kristo Srieoc ob spremstvu g. kaplana Kassla in župnika Verhnjaka, g. župnika Poscha, g. provizor-jev Franca Božiča in Vinka Zaletela in g. kaolana Jožefa Adamiča. Pred hišo so zapeli cerkveni pevci iz Šmihela in Večne vesi, leno prepevali med sv. mašo in na pokopališču. G. dekan se je poslovil ob prezgodnjem grobu od malega Tončka, era pohvalil kot pridnega in ubogljivega otroka in ga prosil, naj v nebesih prosi za vse otroke, da bodo pridni in ubogljivi.
Tončka so seveda spremliaii na zadnji poti tudi vsi šolarji in učiteljstvo. V imenu učencev in učiteljstva se je od njega poslovil g. ravnatelj Loser. Šolarski zborček mu ie zapel pesem: »Naher, mein Gott, zu Dir.«
Prav lopa in primerna pesem, toda po tej smo pričakovali še eno slovensko pesem. Morda so v Šmihelu teera že bolj navajeni, toda vsaj mi od drugod in gotovo velika večina navzočih -smo bili razočarani. Saj smo vendar na dvojezičnem ozemlju, saj je Tonček vendar hodil na dvojezično šolo, se tam tudi slovensko učil in doma samo slovensko govoril! Kako da ni bil vreden ob tem slovesu za vedno vsaj ene slovenske besede od součencev ali učiteljev? Mar je res
tinkega prta, pa an rajnš. Petr, štua je zdaj tvoje. Vse bi bovu prav, ku bi ti druji kne bii t’k sitni. Adn ud puobov je rekuv, zdaj ta m’ra pa Petr ta pruovi rojat gnal. Zdaj sm si biev pa ži movu uskrbi... T’k movu je bova še koj bark poa si je pa le
premislova,--------»ku je pa š’t’k rusast.«
Ani su riekali, Stoku kni kaj, adn je pa le zinuv, ga pa pubrijemu. »Jo — — joooo, pubrijmu Petra, da bu liep.« Ano je prnea-sva anu mevtru vade, ano žefu oača su mrli dat pa britvu. Jas sm zdaj pa ži koj gvaduv ke su duri. Pa kni kaj zdavu. Pu-sodli su ma na srki hiše na an stvav, ku su videli, da sm mienuv vit, su ma pa ani triji primli pa drželi, da še skr sope knism mov dobt. M’ne je bovu pa stroh. Adn je vzav pos ud hvoč pa začav britvu hrust, adn je pa rekuv, zdaj bomu pa žefali črnega bika, doačes da bo biev. Oh sveti IVštjon, ti mi pumOj sm zdihvov, teabe su tuj štk mortrali! Smiluv sa jim pa korgnt nism. Bi biv še skusuv vit, sa je pa oču pa materi tuj koj dvaru števu, sa pa knism upov g’nt. Vse je tota vm’ne tišovu. Britja pa korgnt nism biev navojen. T’k sa mi je stevu, da mi bo kožu putaouv črez gvavu. Naanbart su pa zagnole vsa bobe, evaj ga šintarja vrezuv si ga, k’k mu teače kri! Tisti, ku ma je briv, je vatuv an blečej pa-pierja gr prtisnt, pa moti knlsu pustih Su rekli, da sa m’ra s čim namazat, da draf kne pride cuo. Pva su pa t’k našteluvole, belinea je dvara za Stoku, pa brančurjov olej, pa koj še kej vse. Poa sn pa oača rekli, kni kaj buolega za Stoku ku pa s fajfe žlindra. Kukor z rolčm su ma movu puri-bali, m’ne je movu zažgovu je bovu pa doaru. J’m je pa vse pre pučosnu švu, t’k
taka sramota slovenska beseda in pesem? Ali nismo ob pogrebu pokazali spoštovanje do očeta, ki nam je pripravil že toliko lepih narodnih in cerkvenih pesmi? Ah se ne bi mogla vsaj tu pokazati šolska dvojezičnost? Tedaj smo zopet kot ob vesti o smrti zavzdihnili: Oh, ubogi Tonček! še Tvoje domače besede in pesmi Ti ne privoščijo!
Tonček, sedaj boš prepeval z angelci svetemu in ljubemu Bogu gori v nebeškem domu in gledal in prosil za ateja, mamo, oba bratca in sestrico, za svoje sošolce, in za nas, ki si nas poznal. Na svidenje!
Žalujoči družini naše iskreno sožalje od vseh doma in po svetu!
GLOBASNICA
(Živahno prosvetno udejstvovanje)
Najprej so nas obiskali v zadnjem času vedno marljivejši prosvetarji iz sosednjega Šmihela. Priredili so igro »Dr. Faust«, s katero so nam na dan sv. Treh kraljev nudili prijeten popoldan. Igra je bila dobro pripravljena, vse vloge izvrstno zasedene, tako da bi bili res v zadregi, ako bi hoteli imenovati najboljšega igralca. Naj jim bo že na tem mestu za njihov nastop izražena javna zahvala in pohvala!
Naslednjo nedeljo smo bili .povabljeni v farno dvorano na predavanje. Domači g. župnik Posoh so nas seznanili z zgodovinskimi podatki iz naše domače preteklosti, poleg tega so nas pa prijetno presenetili s številnimi barvnimi slikami, med katerimi je bilo nekaj pravih biserov.
Dne 4. februarja so zopet nastopili na odru z igro »Revček Andrejček« igralci domačega prosvetnega društva. Razveseljivo je predvsem, da se je to pot na odru poleg starih priznanih igralcev pojavilo nekaj mladih talentov. Za uvod je spregovoril tehtne besede o pomenu prosvetnega dela, zilasti odrskih predstav, naš nadebudni sed-mošolec Hubert Greiner.
SLOVENJI PLAJBERK (f Pošnikarjev oče)
Ko smo v preteklem poletju urejevali naše pokopališče, so ljudje, ki imajo svoje rajne še v živem spominu, prihajali na gomile in jih po svojih močeh olepšavah. Tudi Pošnikarjevi, oziroma mladi gospodar Najekov Lenci je dal postaviti nov križ dve leti staremu umrlemu sinu Fol-teju, ter si obenem zagotovil družinski grob za očeta in mater.
Nihče ni slutil takrat, da se že pomika
da su ma kor bobe umile. Pa k’k su ma bvoHe, zdaj si pa t’k liep ku pa an drač kočej. Še špiegv su mi prnesli, da sm sa n’tr pugvaduv. čiera mi je pmeasva čistit nov kikl, ku je biev moj ta stori bol črn ku pa kor. Adn ud puobov mi je pa toke krive perje dov črez svoj kvabuk dav pa na mojga naraduv. Veči devu pa veselje su meli z manu, ku pa toke mihne dekliči s svaju pužu. S’tk deklč, Petr je zdaj spu-can ku pa štora flinta, zdaj ta bo gnav pa rojat. Čudnu gvaboku si je šva po šopu. Ku je pa viduva, da sm sa bol bav rojat. ku pa Petrov Martn žokla, je bova pa koj bark. Ku bi vi videli k’k je bovu m’ne stroh! Oh, šta pušic, mdreši, da bi ga jas kne duobuv. Pet’r zdaj korkaj kne zdo,. rojat mrš gnat čieru, je ži št’k navoda. Godci, zdaj pa le zgodbe tistu, Put’r Pet’r, Put’r Pet’r... Vsi su pumogali, da bi sa jas kne sput’knuv. Stvave su putisnili bo! n’tr v koti, pa še anu mizu su zanesli nota na vopu. Jas sm jih pa t’k gvaduv, ku pa bik nove duri.
No Pet’r... no... no, a j sa neabš zg’nuv? Gvaj, ku moš šnajtfedre sa pa št’k napravlaš, pugvaj koku feist rojku moš, pugvaj koka liepa deklč je. Jas sm ju glih pugvaduv koka je taj riesn, t’da sa je pa soma ukozova pa reakva, Marteana tistu zagodi »Kure v hliev, kure v hliev ...«’ pva srna pa rojova čislu s’ma. Jas knism veduv aj niha letima ukuale bol mize pa stoli. Deklč mi je venčborti reakva zravnu, Petr le pu svajch noajeh hodi! Vi ne viete, k’k sum tsku čokov, da bi kure ži b’le anbart v hlicli, da bi biev koanc. Poa n’bart si je pa le rzrojtov, da je erov. M’ne je bovu t’k ica, da sm sa kor kadiev. Vsi su v m’nc
■ Ndše prireditve
DRAŠČE
Slovensko katoliško prosvetno društvo »Rož« iz Št. Jakoba v Rožu priredi v nedeljo 11. februarja ob pol 3. uri popoldne v občinski dvorani v Draščah veseloigro »KARLOVA TETA«.
Vsi prisrčno vabljeni!
LOČE OB BAŠKEM JEZERU
Slovensko katoliško prosvetno društvo »Rož« iz Št. Jakoba v Rožu priredi v nedeljo 11. februarja ob pol 8, uri zvečer pri Pušniku veseloigro
»KARLOVA TETA«.
Vsi prisrčno vabljeni!
'božja poslanka smrt čez breg vedno bliže Pošnikarjevi hiši. Še v temni noči, preden je sonce obsijalo krasno, zimsko naravo, dne 24. januarja je stopila v hišo. Pošnikarjev oče je menda slutil prihod božje dekle. Sedel je na rob ženine postelje in se z njo kratek čas pogovarjal. — Poslavljal se je. — Kajti le bolesten vzdih in njegovo srce je prenehalo utrioati. Zaola^lo le sedem hčera, ki so že vse poročene. Nobena mu ni mogla obrisati potnega čela in zadnje solze iz obraza, tako hitro in nepričakovano jih je zapustil.
Čeprav je dalj časa bolehal na srcu, mu ni bila pretežavna pot v nedeljo v cerkev. Še pred Božičem smo ga videli v cerkvi in pri obha.i.jilfii mizi. Bil je mož globoke ve re. Ljubil in visoko cenil je poleg vseh božjih darov svoj materni jezik. Mohorjeve co vcfiVo leto prihajale v njegovo hišo, ob katerih se je izobraževal in o’*| nem kratil čas na samotni kmetiji. Redno je prebiral tudi »Naš tednik«.
Sladka mu je bila materina govorica in lepa, mimo zemskih vseh glasov. Zato se je na domu od njega poslovil podžupan plajberške občine. V slovo na domu in na pokopališču so mu domači pevci i>od vodstvom organista Karla Lauseggerja zapeli dve žalostinki.
■/ ženo in hčerkami ob tako hitri izgubi blagega očeta in vemo: Da pol srca so iim odvzeli, ko so jim očeta v jamo deli. Naj nebo Ocetno jih nekoč vse združi, rane vse zaceli.
■■■DMava*»«amisnnt9KiB£BBE!R!Rx:s38a
Sporočamo,
da bo te dni dotiskana
piva številka novega letnika
VEREINDOMA,	l(
našega domačega mesečnika.
Vsebina je zelo zanimiva,
zato sezite po njem!
List bo izhajal redno.
Priporočajte ga!
tišeli pa rekah, Pet’r zdaj si biev pa kerl. zdaj si pa biksar. Gvaj, k’k si rjav, ku pa novega žndarma torba. Deklč sa jc pa žarna putanuva, Polh vas vsa štruca, Pefr je moj. Pva ma je pa gnova tota h peči, pa prncasva. moštu, še oača su ma puhvoFli, Pet’r zdaj si jim pa všivov rinku. Poa su še pa s’mi rojali pa peli zravnu:
V Nonče visi pa puobov k’ni, pr Uniegi je an som, pa še tisti je nesvon.
Dole sried čirkovč pa rosti metlika, sa Uniegovemu Petru pušic zja šika.
Tovne sried Ugrč pa rosti pelin si Uniegov Petr rible nuas žjiem.
M’rm reči, da pušic tisti cajt kni biev koj t’k korbodi, t’k su ma h vol’h ku pa mvodega p’sa. Jas sm sa pa stjcav t'k ku pa plehovnast peteln na strehi. Oni su ma pa zbrkievali, kdo sa bom kej Ženov, ku mora Stoku zavbrnu deklč? Mehoč je pa rekuv, če bi kej valov, da bi na ovseti goduv. Same stoke rečovje su ma bor a h." da jim jas korkaj knism veduv zod reči. Bi ma se gvišnu dovgu motrali, ku bi mi Vorbca kne prišva na pumuač. Pot’r, niha sa borna ži uženiva m’bart, k’dr sa borna s’ma oatva. Štokch ku su šti, še na ovsef ne borna vobuva. Le pi ga n’s, ku si pušic duobuv. Bi kne vrjav, Vorbce su sa pa vsi boli, kor bol lopu su mi mornvali. Pet’r le pi ga t’k, da boš žobe vikov, 'pva su ma pa pustili pa rojali napre, jas sm pa tuj
ZA MLAD.NO IN PROSVETO
DIPLOMAT IN PISATELJ
Francija je dežela naj večjih brezvercev in tudi najmodernejših svetnikov. Ves izobraženi sloj francoske družbe v minulem stoletju se je ponašal z razumarskim bojem proti Bogu. Domišljal si je, da je stari Bog premagan in »nesramnica Cerkev« po-gažena za vedno. Na mestu evangelija so imele odlično mesto v knjižnih omarah knjige brezvernih racionalistov in naturalistov, 'kjer je bila vera sramotena in zasmehovana do najbolj prostaških oblik.
Iz take družbe je zrastel mladi Paul Claudel, poznejši 'pisatelj in diplomat. V laiški Soli je zašel pod vpliv racionalista Renana (ki je v knjigi »Jezusovo življenje« Kristusu zanikal božanstvo in ga hotel uvrstiti med navadne filozofe). Tako je zapadel materializmu^in življenju brez višjih idealov mu je začelo presedati. Bil pa je nepokvarjen in njegova duša je žejala po lepem, plemenitem in idealnem.
Nekoč je vstopil v cerkev Notre Dame v Parizu, da bi dobil kak estetski motiv za svoje delo. Zgodaj je namreč začel pisati. V cerkvi so ipntVkar peli Magnificat. Milost ga je v trenutku predrugačila. Sam piše: »V hipu je bilo moje srce ganjeno — veroval sem. Pa s tako močjo, da mi od tedaj vse brezverske knjige, vse neprilike Tiurnega življenja niso mogle vzeti vere.
'C2og je ranil moje srce.«
To je bil začetek novega življenja,* čeprav je bilo v njem še vse zelo neoblikovano. Odkril je Boga, vedel za svoj cilj, toda pot do njega je bila še težka im polna stranpoti. Veroval je sicer, a še ne katoliško. Menil je, da je nespametno vse žrtvovati, kar se mu je zdelo lepo in prijetno. Ko je tudi to oviro premagal, je zapisal: »Mladina, ki lahkomiselno zapravlja vero, pač ne ve, koliko stane, da si jo zopet pridobi.«
Bral je sveto pismo in ob njem je spoznal laž prosvetljenca Renana, ki mu je izmaličil Kristusovo podobo, študiral je bogoslovna vprašanja. Kar pomiloval je samega sebe in svoje vrstnike, ko je ob tem študiju spoznal, v kakšnih verskih predsodkih in v kakem verskem neznanju je živel
on in vsa prosvetljena pariška inteligenca. Poglabljal se je v krščansko filozofijo in tako se je vedno bolj jasno oblikoval v njem kristjan, katoličan, katoliški pisatelj. Hodil je v cerkev, poslušal petje in molitve; 'tudi sam je začel moliti...
Po štirih letih iskanja, študiranja in molitve se je 1909. leta spreobrnil in pristopil k obhajilni mizi. Od takrat pa je Paul Claudel zaslovel po Franciji in po vsem katoliškem svetu. Skozi vso prvo polovico našega stoletja je zavzemal prvo mesto med modernimi katoliškimi pisatelji. Umrl je leta 1955, v starosti 69 let.
SRAMOTNI REKORD
Že od nekdaj velja, da je neolikan tisti, ki preklinja. Saj je to dokaz srčne surovosti in pomanjkanje plemenitosti. Za nekulturnega človeka imamo tistega, kateremu je vsaka druga beseda umazana kletev.
Kot ugotavlja vatikanski list »Osserva-tore della Domenica«, imajo prav Italijani sramoten rekord v preklinjanju in to ne le, da oni največ preklinjajo, temveč, da so njih kletve najhujše in so naravnost bogokletje. Takole pravi: Drugo božjo zapoved (Ne skruni božjega imenal) prekrški v Italiji približno 40 odstotkov moških, 30 odstotkov mladine ^in 10 odstotkov odraslih žensk. Med izobraženimi preklinjanje vedno bolj ponehuje, zato pa še vedno narašča med delavskim in kmečkim ljudstvom.
O POTRESIH
(N ‘VCALJEVANJE S 3. STRANI)
In res se je pripetila nesreča 25. januarja, na dan, ko praznuje Cerkev »spreobrnjenje sv. Pavla«. Popoldne, ko je bilo v cerkvi sv. Jakoba in v minoritski cerkvi mnogo vernikov, je nenadoma hud potresni sunek razdrl trdne sklade zidovja. Obe cerkvi sta se podrli in pokopali pod seboj vse zbrane vernike. V veliki šentjakobski cerkvi je bilo ubitih tedaj 500 ljudi. Tudi iz cerkve minoritov se ni mogel rešiti nihče in vsa samostanska družina je obležala mrtva pod ruševinami svojega samostana. Hiše v mestu so se podrle in pokrile ozke ulice z ruševinami. Na mnogih mestih je počila zemlja in v razpokah so izginili o-Stanki podrtih hiš. Na drugih krajih zopet je privrela iz razpok vroča, umazana voda. Zato je razumljivo, da je majhna peščica ljudi, ki je preživela potres, mislila, da je napočil sodni dan in da je njihovo življenje končano. Potres je podrl skoraj vsa poslopja. Prizanesel je samo nekaterim lesenim hišicam na robu mesta.
»Inferno« pa je prizanesel staremu mestnemu zvoniku poleg šentjakobske cerkve, ne da bi ga podrl. In tako še danes stoji tam ta nema priča tega strahotnega dneva pred več ko 600 leti.	^
Drugega dne po potresu ni doživelo nekako 5000 ljudi; le 40 jih je ostalo živih.
še bolj grozna kot v Beljaku pa je bila nesreča Istega dne v doljni Ziljski dolini. Potresni sunek je odkrušil od Dobrača južno steno, ki je zgrmela v ogromnem oblaku prahu v dolino, in pokopala pod seboj vse, kar je dosegla. Plaz kamenja je zajezil Ziljo, ki je preplavila tedaj dolino daleč naokrog. Nesrečni prebivalci so imeli samo dve izbiri: ali smrt pod meter visokimi kupi kamenja ali pa smrt v umazanih valovih. Ziljani ob doljnem toku reke so z grozo gledali usad Dobrača in kako je kamenje zakrilo njihovo reko, kateri je šele čez nekaj dni uspelo prodreti skozi peščeni plaz. Posledica tega je pa bila, da je razburkano valovje preplavilo še ostalo, do sedaj neopuštošeno pokrajino, jo uničilo in prineslo marsikateremu Ziljami smrt.
Stari zapisniki samostana Podklošter nam poročajo, da je propadlo tedaj 17 vasi, trije gradovi in 9 župnijski cerkva. Pri tem pa navajajo samo vasi, ki so plačevale davek v samostanu. Ves obseg opustošenja in število zasutih naselbin lahko samo slutimo, točnega poročila ni. Danes vemo, da je bilo zaradi usada Dobrača in poplave Zilje popolnoma uničenih 10 vasi, od devetih so ostala samo imena na orumenelem papirju. Na novo se je dvignila samo vas Roglje (Oberschiitt). Ostalih sedem vasi pa
stoji še danes. Kdor kdaj sliši imena Gorje, Vinare, Blato pri Kostanjah, št. Urh ob Dravi pri Beljaku ali Dole, se naj spomni, da šteje 25. januar 1348 k najstrašnejšim dnevom njihove vaške kronike!
Od pobočja Osojščice so se odtrgale velikanske skale, ki so zgrmele v Osojsko jezero in zasule cesto ob severnem bregu. Ljudje z vozili vred, ki so se tedaj slučajno mudili na cesti, so končali svoje življenje pod skalovjem.
7-it^tsUa otena
Bistrica v Rožu. — Sobota, 10. 2: Fan faren der Ehc (IV). — Veseloigra — Nedelja, 11. 2.: Das Erbc von Bjomdal (III) — Drama iz kmečkega življenja. — Sreda, 14. 2.: Sclnviile Stunden (IVa). — Dramatičen film o spreobrnjenju vaikega lahko-živca.
Borovlje. — Sobota, 10. 2.: Taxi nach Tobruk
(III)	. — Epizoda iz severnoafriške vojne. — Nede Ija, 11. 2.: Scheidungsgrund Liebe (IVb). — Torek, 13. 2.: Das kunstseklene Madchen (IVa). — Veseloigra o nekom dekletu, ki ima smisel za humor, teda nestanoviten značaj ter iSče na več načinov pravega moža in vsakdanji kruh. — Četrtek, 15. 2.‘. Die neue Attraktion (II). — Cirkuški film iz Rusije, kjer krotilec svoje živali dresira z- ljubeznijo in brez biča. Priporočljiv za vse.
Pliberk. — Sobota in nedelja, 10. in 11. 2.: Mem Vaiterhaus steht in 'den Bergen (III). Nek vclepo-sestnaik živi v prepričanju, da je ubil svojega soseda in se pusti zato od svojega zločinskega oskrbnika izsiljevati. — Torek in sreda, 13. in 14. 2.‘-Sturm iiber dem Nil (III). — Pustolovski film o vstaji divjih plemen v Sudanu.
Št. Jakob v Rožu. — Sobota, 10. 2.: Du gchorst mir (IVb). — Film prikazuje zakonsko nezvestobo, zripeljesanic in umor — z resnim premislekom. — Nedelja, 11. 2.: Ich zalile taglich meine Sorgcn
(IV)	. — Pojoči ustvarjalec mode najde po mnogih zamenjavah končno pravo družico.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 11. 2.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK., 12. 2.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Znamka, zrcalo naših dni... 18.00 Poje zbor Jakob Petelin-Gallus iz Celovca in basist Marijan Rus. - TOREK, 13. 2.: 14.15 Poročila, objave. - Na zapečku. - SREDA, 14. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 15. 2.: 14.15 Poročila, objave. — O.novih slovenskih lepih knjigah. - PETEK, 16. 2.: 14.15 Poročila, objave. - Za našo vas. - SOBOTA, 17. 2.: 9.00 Od -pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 18. 2.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
ubogov pa plev. Pa t’k, ku bi mi du za-coprov, k oj tiste sm Fk gvaduv, ke je kej Vorbca. Doatles, da ma je vrgvit grta po kvopi. Zjutra ku sm sa zbuduv, sta moti pa čiera spravjaii pu hiši. V anu pvavu odrcu sta mi zavili Šartl ;pa še venč, kor je p’č uslovu. Zdaj pa le materi nesi sla reakli ubie, odrcu pa druguhart zot prneašeš. Zdaj sm še le spumTiuv, koj boju kej moti rekli, kit boju videli, kok kerl sm jas. Pa riesn, kor vrjat nisu moli, ku sm jim pu-»ediiv k’k je bovu. Lej,, lej sit rekli, cigon-ka je koj prav meva, iku mi je prer’kuvova, da 'teabe še čoka ana vejka sreča. Pva su pa pušic vPknoli n’tr za tobvu, rajnš su hronli «’tr v skriju, šaril su mi pa koštat dalli, one su pa 'trnku narezoli pa pusušli, da bo za sveti dan za v župu. Vse bi bovu drgeče prav, s’mu tiste ma je neku jazuvu, da sm mrv kornapre ma Vorbcu mislt, pa le zmirm boh Ciev dan sm mislttv, da jela guorši deklč, pa najbolj lopu sa zno sm’jat. Pa še sijovu sa mi je ud ja, kni še minuv/ an kedn sm ž.i nesuv odrcu zot. Te krive perje sm si vFknuv rza kvabuk. Glih b iž.imi sm sa nastavuv, vsi su sa vma vtkmoli, ani su ma drožli, če ma še kej ipzdicrjc žge, adn pttabov mi je rekuvl Le bliže pridi Pet’r, da bomu videli kejku su
ti ži kej ruše zrostle. Pda pa še, Pet’r, kejku pa tvoj šnajt kušto? Jas jim knism veduv kaj zot reči, biv sm si orngi v skrbi, t’da je pa Vorbca udprva lievu pa dova unta amu vejku skledu kvočoveh mudlnov, ku ma je zagvaduva k’k sm stav na sried hiše k’k’r an grušov paj sa je t’k nasmejova pa rea-kva: Oh Pet’r, mioj Pet’r! (Se nadaljuje)
v
Tudi Speta sc frUvaša
i
Draga s o s e dva !
Že veko cajta je m’muvo, od’ar s’m Ti, šli njo bart Štihova. S’m dro mav’ za zvo vzeva, da mi tak’ dovho nis’ odpisava. Meni se to čudno zdi, da so l’di za šri-btmje tak’ favlasti No, morebit’ pr’ Tabe kni to vržah, boš najbrž tud’ veko deva ’mava.
Veseli me, da se Te še zdravje drži, da boš mogva nositi vse skrbi in prenesti vse težave. S’m 'tud’ z veselam vzeva na znanje, da ženin še pride, s’m dro mav’ bava se, zato k’ s’ njemu lesnkovec pobortava, da b’ kna rekov: Piš’ me v uh’, to čisekmo pa že kna bom piv!
ja, don’s so ja lj’di čudno hakkb brala!’. No, morebiti pa še na druho pijačo
ni navajan in se mu je to tud’ do’ro zdevo. Tu se vidi, da more dro mav’ lj’bizni zraven biti, ta pa, sevijda, vse svadku nar’di.
Ljits boš že vekko deva ’meva, da bote mav’ bajto popravile. B’ še jes pr’šva mav’ pomahat, če b’ vadva, čej ta Tvoja bajta t’či.
Ljitas s’m se anhart ma Djekše pelava, s’m pa na vse kraje napenjava oči, da b’ se čim bol sezmanVa s tim krajam, pa zahle-dam na hribu ano staro milkno bajto, pa s’m kar hvasmil rakva: »Jej, to je pa Lojz-me mame bajta!« In če b’ mohva mav von poskočit’, b’ pa ži o pršva po tabe barat. Dro vijš, da me je zvo veselivo, da s’ se bhvasiva; jes mam še poseben frajd, da morem moje zrnje ma papir utisrkt.
Za Božič s’m dro tud’ veko deva ’meva, je ja potrebno, da se za te sveti prazn’k vse uredi in da čvovak pobrska tud’ v svoji notranjosti; tud’ tu se nabare veko smeti.
Leto je pr’ kraj’; pa še Buh bod’ zahvalah, da ni pršvo ’ej hujš’a črez nas. Zdej pač pr’ nas vsam’ doro hre, da so b’le v tab prazn’čah z vsijm’ dobrotam’ tiapol-njane mize, za ta dela pa lj’di ’ča žinjajo veko na to, ’aj vse prit’ more.
Ja, ’lih ’ej doka ja dro kna mor’mo se troštat’, je peč o vekko krivice na svijte!
’Aj pa je drhač’ pr’ Vas nov’a? Oh ta Podjuna, včas’h b’ jo pa le rada mav’ ohlad’va. S’m brava v Tedniku od Rinkol, pa tak žinjam, čej more to vtekjano bit’, da ’ča skrb?) za. ceste. Vsač’ popotnik se čvo-veku smili. Ta pa tud’ ni prov naredov, da je radi s’bo vzev, peč tud’ o mihno bare, da je ta’a moda, da se more pozim’ le s šijank voziti.
V Šmihelu sem že biva amrt, na Goran-čah tud’ že, pa sem med potjo premiiškva-va a’ik litjp je ta slovenski svijt. Al’ peč t’k’ kipu pa dro čir ni k’ pa pr’ nas, pa račaiš, ’ar ’očeš, če se pelaš s zuham po Rož’; pa pohledaš na Hitre, še pogleda kna mor’š odmakn’t; če pa potuješ po naših Hutrah, imaš pa Rož v vsej 1’poti pred s’bo. Pa da b’ Ti vkkva naše kpe bore, k’da se blišči jo v soncu, kot bi bde vse iz čistega zlata!
Zdaj se mi pa to čudo božj’a stvarstva jMiiaja pred očmi, m’ je pa vse misli zme-dvo, da -ma vejm več ’ej šribat’. To mi je pa še padvo v hvavo, da se je tud’ Unjigov Peter vhvasov.
Za doiks naj bo dovok! Pa se tud’ Ti spet /gibaj in šribaij! Pa vse t’ bujle v novam letu želim in kpu pozdravim Tebe in Lojzo!	Špela.
Besichtigen Sie unsere Schaufenster	V 1 L L A C H AM SAMONICj-ECK
Pereča vprašanja našega kmetijstva
Zimski čas, v katerem zemlja počiva in si nabira sile za novo brstje, naj uporabi kmet zato, da poleg svojega običajnega dela, ki ga tudi pozimi ne zmanjka, nekoliko globlje razmisli o svojem gospodarjenju, da bo Jel s časom naprej ter se mogel uveljaviti v vedno težjem konkurenčnem boju.
Mlekarstvo in živinoreja
Eno izmed najvažnejših virov dohodka kmetov v Podjuni je mlekarstvo. Iz poročil na nedavnem občnem zboru mlekarske zadruge za okraj Velikovec posnemam naslednje podatke:
Skutpna količina odkupljenega mleka v letu 1961 je znašala 10 milijonov kg. To mleko je imelo povprečno 3,83 odstotka tollšče. V nekaterih mesecih je količina dnevno oddanega mleka znašala 30.000 litrov, v drugih mesecih pa je bila nižja. Cilj zadruge je, da bi ta dnevna količina postala Jetrno povprečje, ker bi šele potem bile njene naprave zadostno izkoriščene. Mlekarna namreč lahko sprejme tudi 40.000 litrov mleka na dan.
Zadruga ima 2103 dobaviteljev mleka. Od teh jih dve tretjini oddaja manj kot 10 1 dnevno. Zato je videti toliko posod (kangel) na vozilih, kar pa seveda daje veliko dela. Zato namerava zadruga v bodoče zbirati mleko v Pliberku, ga tu shladiti in 'poitem s 3000-literskim 'tankovskim vozom prepeljati v Velikovec.
Med sedanjimi dobavitelji mleka prednjačita Suha in Žvabek, kjer pride 1500 1 mleka na kravo letno. Krave bistriške občine 'so dajale 1300 1, blaške 1212 1, libuške .pa samo 830 1 mleka letno. Dočim je na deželi število gospodarstev, ki oddajajo mleko pri lično stalno, pa je v Pliberku padlo za polovico. Sedaj je v Pliberku le še 16 gospodarstev, ki oddajajo mleko mlekarni. Obrtniki opuščajo rejo živine, ker hlapcev in dekel ni več moč dobiti.
Po drugi strani pa mlekarna nima nobenih težav pri prodaji svojih izdelkov, ker gredo zlahka v denar in nima nobenih zalog. Zato velja poziv živinorejcem: Dobavljajte mlekarni več mleka. Povečanje proizvodnje mleka je moč doseči tudi pri Istem številu krav z boljšim krmljenjem, predvsem pred otelitvijo. Takrat namreč močno krmiljenje najbolj poveča molznost.
0	tem je treba v prvi vrsti poučiti kmetovalce. Zveza rajfajznovk (Rarffeisen-Ver-foand) .bo zato nastavila tri svetovalce za (krmljenje živine. Eden izmed njih bo de hovail v naših krajih.
Kvaliteta mlečnih izdelkov je glede sira izvrstna, gleda surovega masla pa srednja. ■Kvaliteti škoduje nakisano mleko še bolj kot nasmeteno. Dočim je smeti moč odcediti, se pa nakisanosti m moč znebiti. Še nekaj številk o prodaji. Dobre 3 milijone
1	mleka so prodali v velikovškom okraju samem, 1 milijon so ga pa odkupili Celovčank V sir je 'bilo predelanih 3 in pol milijonov 1 mleka, 2 in pol milijona pa v surovo maslo. Mlekarna najraje predeluje mleko v sir, ker pri tem ni nobenih odpadkov, razen sirotke. Pri maslu pa ostaja posneto mleko, ki ga potem rine mlekarna nazaj kmetu, ta pa tudi nima zanj prave uporabe.
Kot znano imamo v Avstriji uradno zapovedane cene za mleko. Te znašajo šil. 1.40, h kateri je treba prišteti 50 gr državnega prispevka ter odšteti 2 groša odtegljaja za takozvani »Krisenfomk. Država prispeva letno 1.300 milijonov šil. k ceni mleka. Ker v celotnem državnem merilu potrošniki vseh mlečnih izdelkov ne morejo porabiti, zato previške izvažajo v inozemstvo s pomočjo »Krisemfonda«, iz katerega doplačujejo razliko v ceni. Cene mlečnih izdelkov na svetovnem trgu so namreč nižje kot pri nas v državi. Pa tudi kmetje morajo nekaj mlečnih izdelkov nazaj jemati: na 100 litrov oddanega mleka morajo vzeti nazaj četrt kg sira in četrt kg su-
Hladilnike, pralne stroje, električne motorje in vse električne predmete pri
Johan Lomšek
Št. LipS, Tihoja, p. Oobrla ves
Plačila tudi na ugodne obroke
rovega masla. Kdor ga sam v prodajalnah kupuje, je dobro, ako pa ne, mu ga bo mlekarna vsakih 14 dni dostavljala v kanglah. Mlekarstvo je najvažnejši dohodek na kmetiji. Zato veljaj naša prva skrb dobrim kravam in dobri krmi.
Reja goveje živine pa ne zadostuje. Da našo zemljo smotrno izrabimo, moramo rediti tudi prašiče, za katere je tudi zadosti odjemalcev. Trenutno je na Koroškem premalo prašičev in jih morajo uvažati od drugod. V poštev za rejo prihajajo naglo rastoče pasme, ki že pri 5—6 mesecih dosežejo težo 100 kg. Reja in pitanje prašičev se pa izplačata samo, če več kot polovico krme pridelamo doma. Dokupovali bi naj samo beljakovine in morda nekaj krmilnega žita. Podlaga naše prašičereje pa bodi doma pridelani krompir. Zato sadimo mnogo krompirja in sicer jemljimo dobro, originalno seme. Predvsem je treba dobro gnojiti, da bo pridelek obilen. Poleg tega bi bilo treba graditi silose za krompir, da bomo vse leto imeli na razpolago okisan krompir za prašiče. Velikovška zadruga ima dve moderni parilnici, ki krompir sparita, zmečkata in polnita v silos.
Pridelujmo več krompirja
Pa ne samo krmilni krompir za prašiče, amipak tudi jedilni krompir bi naj v Podjuni 'bolj na veliko pridelovali, ker so pogoji za to ugodni. Lani so zadruge sklenile z vestnimi pridelovalci pogodbe o obvezni 'prodaji in odkupu. Letos nameravajo pogodbe obnoviti. V poštev prihajata pa samo sorti »Lori« in »Bohms-friihe«. Lani je bila cena semena znižana; ali bo tudi letos se še ne ve, vsekakor bi pa to bilo želeti. Omeniti je treba, da se pocenitev semena obračuna šele pri izvršenem odkupu.
Poleg krompirja pridelujejo ;po naših krajih tudi žito. Tega odkupuje država in k ceni prispeva še 40—50 grošev. Ker je moč pridelovanje žita na velikih površinah mehanizirati ter proizvodnjo poceniti, je pridelek pšenice tako narasel, da ni moč vsega pridelka porabiti za kruh in ga je veliko treba pokrmiti živini. Tako pšenico rdeče pobarvajo, da potem ni moč iz nje moke mleti ter je nazaj prodajati trgovcem. Za to barvanje in ostalo manipulacijo mora država zopet izdati do L— šil. za kg. Zato priporočamo: Sejmo več krm-skega žita in ne silimo se s pšenico, ki pri nas kak ne doseže visoke kvalitete!
Se nekaj besed h kurereji. Svarimo pred kokošjimi farmami. Na Koroškem nimamo odjemalcev za 1000 ali več piščancev. Če pa z našimi piščanci silimo na trge v zveznih deželah, ipa bomo ugotovili, da je tam ponudbe že zadosti. Kokošji farmarji so dolžni 'milijone šilingov za nakupljeno krmo. Prodali so pitane piščance, porabili denar, 'krme pa niso plačali. Za kmeta je
(Nadaljevanje)
Raziskovalci so odkrili tri tipe ali zvrsti tega virusa in so jih označili z rimskimi številkami I, II in III. Imenujejo jih pa po njihovih ameriških odkriteljih, virologih tudi Mahoney-jev, Mefi-ov in Saukettov sloj. Označene tri sloje virusov so izolirali in vzgajali v tkivnih kulturah živih organov živali. Virusi vseh treh tipov izzovejo iste bolezenske znake. Zanimivo pa je, da zaščitne snovi, ki jih sproži okužba s tipom I, ne zaščitijo pred okužbo s tipom dve ali tri in obratno.
Vsem trem virusom je skupno, da dospejo v človeško telo z živili, z vodo ali po tako zvani okužbi s kapljicami pri kašljanju in kihanju. Zasidrajo se v črevesju, preidejo v kri in lahko vderejo tudi v celice možganov in hrbtnega mozga. To pa na srečo samo pri 20 odstotkih za otroško paralizo obolelih bolnikov. Ako vdre virus v celice centralnega živčevja, sproži pri nekako polovici obolelih večje ali manjše ohromitve na zgornjih in spodnjih okončinah in neredko ohromi tudi dihalno mišičevje. Posebno sprejemljivi za to obolenje so otroci in mladostniki v starosti od 4 do 16 let. Zadene pa lahko tudi dojenčke in odrasle. Hudo ogrožene pa so tudi noseče ženske.
Ker ohromitve komaj popolnoma ozdravimo in ker ohromitve 'dihalnih mišic po inukapolnem poteku pogostoma smrtno
priporočljivo krmljenje do 50 kur. Vsako leto naj kmet kupi 50 enodnevnih piščancev. Polovica po pisk, ki jih obdrži za dom, petelinčke bo pa v jeseni družina sama rada pojedla. Jajca bodo pa tudi v bodoče dobro šla v denar.
Pogled v bodočnost
Že ob teh nekaj vprašanjih našega kmetijskega gospodarstva se pojavlja vprašanje, kakšno bo bodoče življenje na kmetih? Vprašanje je upravičeno, odgovor pa težak. Treba bo veliko zaupanja, da bodo ostali zvesti zemlji, ki smo jo prejeli od naših prednikov. Resnica je, da se je v primeri s preteklostjo sicer marsikaj zboljšalo tudi za kmeta, toda pri splošnem napredku so nam vsi drugi stanovi utekli naprej. Vsem drugim stanovom gre primeroma bolje kot kmetu. V tem leži tudi globlji vzrok, zakaj ljudje z dežele odhajajo v druge, nekmečke poklice. Kmet je ostal sam na kmetiji in zdaj naj napreduje, mehanizira, tehnizira in povečuje proizvodnjo. In kaj naj reče svojim otrokom? Ali jih naj sili, da ostanejo vsi doma in pomagajo pri delu? Je že tako, da bo ostal doma samo eden, ostalim ho pa treba odpreti pot v druge poklice, kajti doma jim kmet ne more nuditi istega kot drugi poklici. Treba jim bo pa pri študiju ali strokovnem šolanju pomagati, da si pridobijo usposobljenost (kvalifikacijo), s katero se 'bodo mogli uveljaviti. Nikakor pa se ne sme dogajati, da bi morali otroci po očetovi smrti iti neuki po svetu.
Stari svet se podira, novi raste, a eno je ostalo kot je bilo, nespremenjeno. Ljudje morajo jesti in še vedno mora biti tukaj nekdo, ki bo oral, sejal in žel ter prideloval naš vsakdanji kruh. Ali bo to v bodoče to kaka državna ustanova, ali pa kaka delniška družba, ali pa bo to še vedno kmet? Če pogledamo okoli sebe po svetu in zadevo 'premislimo, pridemo do sklepa, da bo najbolj prav, ako bo to še naprej delal kmet, samostojen gospodar na svoji zemlji, ki pa dela v dobrobit skupnosti. Zato trdno zaupamo, da bo to tudi v 'bodoče tako.
Po poročilu zveznega sveta za lesno gospodarstvo je v minulem letu bilo izvoženih v inozemstvo 3 milijone rezanega igli-častega lesa. V letu 1960 je Avstrija izvozila 3.35 milijona rezanega igličastega lesa. To nazadovanje izvoza, ki znaša kar 10 odstotkov je pripisati deloma zmanjšani sečnji v letih 1960 in 1961, deloma pa tudi poostreni konkurenci na svetovnem tržišču, kamor vdirajo vedno večje količine lesa 'iz Rusije in drugih držav vzhodnega bloka.
Kljub znižanju celotnega lesnega izvoza se pa je delež avstrijskega lesnega izvoza v države Evropskega svobodnega tržišča
končajo, je imunizacija, to je zaščitno cepljenje prebivalcev proti otroški paralizi na kar najbolj široki bazi, brezpogojno potrebno. Oralno cepljenje proti tej 'bolezni po Sabinu je nedvomno koristno, ker je z njim mogoče zajeti vtihotapljene klice otroške paralize tudi v črevesju in jih napraviti neškodljive; to pa je s Salkovim cepivom potom injekcije povsem nemogoče. Prediro-goj pa je, da se udeleži cepljenja kolikor mogoče mnogo ljudi. Edino z množičnim cepljenjem lahko okužbo z otroško paralizo daljnosežno zajezimo ali jo pa morda cdo 'popolnoma Iztrebimo. Pripominjam, da je v Avstriji obvezno samo cepljenje proti »črnim kozam«, ne pa proti ostalim 'boleznim, kakor na primer proti škrlatin-ki, difteriji, tetanusu, otroški paralizi itd., kar pa naj pametnih in uvidevnih ljudi ne zadržuje, da bo zaščitno cepljenje proti otroški paralizi res 100-odstotno uspešno!
Osebe, ki so bile cepljene s Salkovim cepivom, torej z injekcijami, naj se zopet udeležijo cepljenja po Sabinovi metodi. Salkova vakcina zavaruje cepljenca do 60 odstotkov proti obolenju, ne prepreči pa razširjenja pri izbruhu morebitne epidemije. Ker Sajkovo cepivo ne zaščiti, ne imunizira črevesne sluznice, se lahko razpasejo virusi otroške ohromitve v črevesu in cepljenec lahko vkljub cepljenju zboli za otroško paralizo. Pri oralnem cepljenju po Sabinu to ni mogoče. Cepljeni po Salko-
PR A VILNA IZBIRA TRAKTORJA
Traktor mora s priključenimi stroji zanesljivo opravljati vsa dela v krajšem času kakor vprega. Delo mora biti opravljeno, če že ne bolje, vsaj tako kakor doslej. Traktor mora biti uporaben ob vsakem vremenu, ki še omogoča ustrezno delo, in ob vsakem času, ki je najugodnejši za določeno delo. Nadomeščati mora delovno silo zlasti tam, kjer je treba mnogo telesnega napora. Nabavni stroški za traktor in orodje smejo biti tolikšni, da jih obrat lahko prenese in odplačuje. Z nabavljenimi stroji mora biti omogočena postopna mehanizacija obrata. Obratni stroški morajo biti tako nizki, da vzpodbujajo nadaljnji razvoj mehanizacije. Izbor kolesnih traktorjev obsega danes stroje od 10—50 konjskih sil. Manjši 'kmetijski obrati nabavljajo enoosne traktorje in stroje z lastnim pogonskim motorjem od devet konjskih sil navzdol. V mnogih primerih sta v malih obratih enoosni traktor in mah dvoosni traktor v ostrem konkurenčnem boju, ki je že privedel do raznih kombinacij in prehodnih oblik med obema strojema.
KURJENJE PEUI IN ŠTEDILNIKOV
Zakuriti peč ali štedilnik je treba znati, saj se nekatere gospodinje s tem zelo mučijo. Pravilno zanetiš takole: pripravi lab ko netljive predmete, — papir, trščice — da bo zagorelo. Naj bo v začetku dovolj zraka v peči ali v štedilniku. Lahko netljive predmete postavi spodaj, da uhajajoči plamen objema in segreva tudi zgornje kurivo. Do ognja mora vedno dohajati 'potrebni zrak. Pri pečeh, ki manj vlečejo, najdeš še nezgorele 'kose kuriva, premoga in koksa. Vse to lahko še uporabiš, saj bi bila potrata, če bi to zameta vali. Samo nJg ■koliko jih poškropi z vodo in deni na žer javico, pa bodo docela zgoreli. S premo gom pa kuriš najbolje tako, da ga ne polagaš naravnost na žerjavico, marveč v ku-rilnik naprej ali ob stran, m naloži 'premog 'kar na lesnico, tako d A premog več toplote; zlahka se vname in širi toploto na vse strani. Če ga še poškropiš, vsebuje več sesta vin in pomnoži toploto.
(po slovensko EST, po nemško EWG) povečal od 86.4 odstotkov na dobrih 89 odstotkov. Dobave v dežele bivše EFTA so znašale 4 odstotke. Delež ostalih evropskih držav je znašal 4,7 odstotka, ostalih prekomorskih držav pa 1,9 odstotka. Dežele Evropskega skupnega tržišča ostajajo torej slej ko 'prej najvažnejši odjemalec aj ■Sirijskega lesa, ki -spada med najpomemh* nejše avstrijsko Izvozno blago sploh. Zaradi tradicionalnih vezi, geografske bližine in drugih naravnih pogojev ga v teh deželah tudi ostra sovjetska 'konkurenca ni mogla kaj prida prizadeti.
vem načinu lahko postanejo prenosniki virusov in s svojimi iztrebki lahko ogrožajo vso okolico. Pri oralnem cepljenju po Sabinu in pri cepljenju z injekcijami se tvorijo v krvi obrambne snovi. Sahinovo cepljenje nudi torej varstvo nekako v trojnem oziru: Zaščiti s tvorjenjem obrambnih snovi v krvi pred ohromitvami in imuni žira črevesno sluznico, s tem pa onemogoči okužen je okolice po iztrebkih.
Cepljenje proti otroški paralizi pa je treba preložiti v Slučaju nekaterih obolenj, kot so akutna vročinska obolenja in driska. Tudi po cepljenju proti črnim kozam je treba čakati najmanj 8 tednov s cepljenjem proti otroški paralizi po Sabinu. Možgan ska obolenja, ki jih je cepljenec ravnokar prebolel, niso nobena ovira za oralno cep Ijenje po Sabinu.
Med nosečnostjo pa je cepljenje vseka kor potrebno in zelo koristno. Zaščitne sno vi proti otroški paralizi, ki se tvorijo v krvi noseče matere, preidejo v kri zarodka im prožijo novorojenčku zadostno varstvo v prvih treh mesecih življenja, črevesna sluznica zrelega ploda, oziroma novorojenčka pa je okužbi dostopna tudi, če je cepil zdravnik nosečo mater s Saibinovimi klicami. Novorojenček nima od tretjega me seča naprej več v krvi varstvenih snovi, ki jih je prejel za časa nosečnosti od matere in njegova-črevesna sluznica je zelo sprejemljiva za okužbo z otroško paralizo. 1/ tega vidika je nujno potrebno, da cepimo novorojenčka po tretjem mesecu življenja proti otroški paralizi s Sabinovim cepivom.
(Konec prihodnjič)
O oralnem zaščifnem cepljenju proti otroški paralizi
Mirko Kumer, Zbor. svetnik.
V evropsko tržišče gre 90 odst. lesnega izvoza
P * I * S * f\ * I\1 * O * B * P * /\ * f\l * J * E
Pred dvajsetimi leti
Dne 28. januarja 1950 je v Mariboru po kratki bolezni nepričakovano umrl v 62. letu starosti duhovnik profesor Pavel Ži-vortnik.-V Slavonski Požegi je avgusta 1941 •popisal, kako so ga gestapovci na velikonočni ponedeljek 1941 aretirali in kako se *nu je v zaporu godilo. Živortnlk je bil prej profesor veronauka na učiteljišču v Mariboru. Gestapovci, ki so ga dali aretirati, so nosili črne uniforme z mrtvaškimi glavami na svojih kapah.
Prof. Pavel Živortnik je takole popisal svoj križev pot:
I.
»Ravno sem zaspal, ko me ob četrt na enajsto uro ponoči na velikonočni ponedeljek (1941) zbudi strahovito razbijanje na hišna vrata, ki so ravno pod mojim stanovanjem. Ko je ropotanje čez nekaj časa prenehalo, se nisem več zmenil zanj. Ker smo se s hišnim lastnikom g. škofom dr. Tomažičem domenili, da vojaki, ki naj bi stanovali v dijaškem lokalu v Gledališki ulici št. 2, dobijo ključ pri meni, sem vstal, se za silo oblekel in šel odpirat.
Zagledal sem enega civilista in dva vojaka. Na moje vprašanje, kaj hočejo, mi je civilist rekel: »Sind Sie Professor?« Ko mu pritrdim, mi pravi: »Gerade recht! Sie sind aretiert!« Jaz nato: »Weshalb?« On pa se odreže: »Wegen Mitvvirkens bei ver-’ vjenen Vereinen.« Jaz nato: »Das istschon «-G? unvvahrer Grund!« On: »Sie haben dariiber nichts zu reden. Ziehen Sie sich an um d gehen Sie mit uns! Obrigens ist das nur ein kurzer Verhbr.«
Nato je eden vojakov šel z menoj v stanovanje in obstal pri veliki mizi, kjer je stala prazna pollitrska steklenica in na pol prazna steklenica radenske slatine z dvema kupicama. Na vprašanje, ali naj vzamem s seboj kaj perila ali obleke, mi je rekel, da tega ni treba, pač pa nekaj jestvin. Ker teh nisem imel doma, smo odšli brez vsega, vrata za nami je zaprla hišnica Mica, ki se je medtem prikazala iz svojega stanovanja.
Mislil sem, da gremo na policijo, pa so me zelo nemilo napotili po Slovenski ulici na Aleksandrovo cesto. Zavili smo na Meljsko cesto v vojašnico. Ko smo prišli mimo prvega poslopja na dvorišče, sta vojaka stekla notri, češ: »Wir haben unsern Befehl apsgefuhrt.« A civilist, ki ga nisem poznal, ^ni pustil, pač pa se je sam odstranil.
Vojaka sta me nato peljala v zadnje veliko poslopje v prvo nadstropje, v pisarno. Civilni uradnik me vpraša v slovenščini za ime in nato za poklic. Ko rečem: »Profesor,« začne kričati nad menoj: »Wa-rum sprechen Sie nicht deutschl?« Jaz: »Kakor ste me vprašali, tako sem odgovoril.«
Sledila je telesna preiskava, vzeli mi niso ničesar. Ko so me odpustili iz pisarne, sem mislil, da grem sedaj v zapor. A tedaj se je pričelo. Na hodniku sta stala dva črna gestapovca in cela vrsta vojakov. Ko so zagledali mojo duhovniško obleko, so se kakor pobesneli vrgli na mene: »Aha, ein solcher muB auch bei dieser Bande sein! Freilich, ohne die Schwarzen gehts nicht. Wir werden dir solehe Sachen schon aus-treiben itd.«
šele pozneje sem zvedel od gestapovcev, kaj so jim kulturbundovci rekli o meni: da pridejo to noč v zapore naj hujši in najnevarnejši nasprotniki Hitlerjevi. Ker sem bil pokrit, so mi najprej zbili klobuk z glave ter mi veleli, da naj ga obesim na klin. Nato so začeli vsi vprek kričati: »Ver-fluchter Saupfaff, jetzt gehst du 'tnal ar-beiten. In deinem ganzem Leben hast du nichts gearbeitet.«
, Jaz nato: »DreiBig Jahre habe ich gearbeitet.« Eden izmed njih: »Ja, gearbeitet?! Die Dummen ausgebeutet.« Nato me na-hrulii: »Was? Du willst also nicht arbeiten? Auf der Stelle bist du hin!« In kar cela vrsta se jih je zagnala proti meni z bajoneti na vse pretege kričaje:* »Saupfaff! Saupfaff!« Ta lepi priimek sem to noč slišal gotovo še tridesetkrat.
»Nieder, auf die Knie!« Ko pokleknem na eno koleno, vpijejo: »Was, auf einem Knie, auf beiden wirst du knien, du schvvar-zer Ghristusjiinger, das ist doch dei.n Dienst. Und jetzt mach delne Arbeit!«
Nekaj' civilistov je pometalo hodnik z metlami, jaz pa sem moral z rokami pobirati smeti, blato, ki se je nabralo, in steklo razbitih steklenic (14 dni serrl imel potem od tega razrezane prste) ter jih devati v skrajno nesnažno vedro, če sem se pri tem na eno roko oprl, so začeli takoj kričati vame: »Du wirst gerad’ knien. Wenn du nicht mit beiden Handen arbeitest, driick’ ich dir die Pratzen ein.« In eden je začel udarjati s puškinim kopitom po tleh, čisto zraven mojih prstov.
Kmalu nato jim nisem delal dovolj hitro, začeli so me zato suvati s kopiti, pretiti z bajoneti kričaje: »Wirst schon sehen, was es heiBt, mit uns zu tun haben.« Ko tako klečim na tleh ter pobi ram z rolkami smeti in blato, stopi predme mlad poročnik — pozneje sem zvedel, da se piše Seidl — se mi začne porogljivo smejati in pravi: »Kennst du mich? Jetzt bin ich wieder in Marburg. Und mit der Pfaffenherrschaft ist es jetzt a us!«
Ta Seidl je še tudi pozneje na posebno očiten način kazal svoje »simpatije« do mene. Naziva! me je »mcin Freund«. Medtem so kričali tudi drugi name kakor divje
zveri: »Klanih nur zusammen! Der slawi-sche Dreok muB fiir immer hinaus!«
Mimo pride dolg major, tudi ta se obregne vame, kričeč: »Wie arbeitest denn du, elendiger Faulenzer? Hetzcn kannst du, arbeiten kannst du nicht!« Jaz: »Ich habe nicht gehetzt«. On: »Was, auf der Kanzel hast du gehetzt. Wir wissen alles.« Jaz: »Wenn Priestemirken Hetzen heiBst, dann haben wir schon gehetzt.« On: »Schnauze haben, schwarzer Hund!«
Vedro je bilo polno in moral sem ga nesti na dvorišče vojašnice. Ko sem se pripognil, da ga dvignem, začne eden kričati nad menoj: »Pfaff, greif jetzt deine Mon-stranz an, eine solehe ist g’rad fiir einen solehen Saupfaffen gut!«
Ker na dvorišču nisem vedel, kam naj smeti zanesem, me je »črni«, ki me je gonil, parkrat neusmiljeno sunil s puškinim kopitom v hrbet in kričal: »Blbdes Schaf,
(NADALJEVANJE)
»Če ne verjamete, potem me preskusite,« sem odvrnil in priznati moram, da mi je pri teh besedah samemu postalo vroče.
»Lepo,« je dejal. .»Pridite jutri zgodaj zjutraj tja in tja« — naslov sem pozabil — »kjer je zgorela hiša. Tam vam bom dal delo; nosili boste kamenje.«
»Prav, prišel bom.«
Pokimal je in jedel dalje. Jaz sem ostal in čakal, čez nekaj minut je dvignil glavo in me pogledal z izrazom, kakor da bi hotel reči: »Mislil sem, da ste že davno proč« in vprašal:
»No?«
»Jaz... jaz čakam, da bi dobil kaj jesti,« sem dejal prijazno.
»Saj sem vedel, da nimate nobene volje do dela,« je zarohnel.
Imel je seveda prav. Bral mi je pač misli z obraza, ker sicer drugih dokazov za to ni imel. Toda berač, ki stoji pred vrati, mora biti ponižen, zato sem se uklonil njegovi logiki, kakor sem se že prej uklonil njegovi morali.
»Glejte,« sem nadaljeval še vedno vljudno, »jaz sem sedaj lačen. Pomislite, kako lačen bom šele potem, ko bom ves dan prenašal in prekladal kamenje, ne da bi dal kak grižljaj v usta. Če bi pa sedaj dobil kaj jesti, bi lahko jutri čisto drugače prijel za delo.«
Medtem ko sem govoril, je možakar dalje požiral svojo pastetp. V začetku je kazalo, kot da resno tehta moj predlog. Imel sem celo občutek, da bo preplašeni ženi, ki je sedela poleg njega, zdaj zdaj žrtvoval nekaj prijaznih besed. Toda tega se je vzdržal.
»Povedal vam bom, kaj bom storil,« je
weiBt du nicht, wo man den Dreck hin-tut?« Ta stražnik je bil najbrž kak bivši bogoslovec, ker so ga drugi dražili: »Du, heute hast du aber einen Kollegen kriegt,« nakar je on nekako v zadregi odgovoril: »Ja, einen Christusjiinger haben wir da, ich werde ihm heute schon die Ch ris nuli eb e beibringen.« Vendar resnici na ljubo bodi povedano, da je ta stražnik menda samo zaradi drugih divjal in kričal. Ko sva bila pozneje sama v neki sobi, mi je rekel: »Verzcihen sie; was wir heute mit ihnen treiben, ist fast unmenschlich. Aber Krieg ist Krieg.« In še tudi zjutraj, ko smo si v sobi št. 57 izbirali prostore, mi je na skrivnem izkazal uslugo, ker mi je pošepnil: »Verkriechen sie sich in einem Winkel, daB man nicht sofort sieht, was sie sind!«
Ko je bilo čiščenje hodnika opravljeno, so me med vpitjem in suvanjem spravili y nekdanjo vojaško pisarno.	(Dalje)
dejal v odmoru med dvema grižljajema. »Vi pridite na delo jutri zjutraj, opoldne pa vam bom dal majhen predujem, da boste lahko nekaj pojedli. Na ta način se bom prepričal, če mislite resno ali ne.«
»Toda medtem,« sem začel, -toda takoj me je prekinil.
»Če vam dam sedaj kaj jesti, potem sem ptepričan, da vas nikoli več ne bom videl. O, poznam ljudi vaše baže! Mene si oglejte! Nikomur ne dolgujem ničesar. Nikoli se še nisem tako globoko ponižal, da bi prosil za hrano. Svoj kruh sem si vedno pošteno zaslužil. Najslabše pri vas je to, da ste leni in nemarni. To se vam vidi. Jaz sem delal in sedaj sem dostojen človek. Za to, kar sem postal, morem biti hvaležen le samemu sebi. Prav isto bi lahko dosegli tudi vi, če bi delali in bili dostojen človek!«
»Tak, kakršen ste vi?« sem nedolžno vprašal. Oh, nikoli v življenju ni niti iskra humorja osvetlila od dela posurovele duše tega človeka.
»Da, tak karšen sem jaz,« je odgovoril.
»In to bi lahko dosegli mi vsi?«
»Da, vi vsi,« je odgovoril z glasom, ki je izražal trdno prepričanje.
»Toda če bi se nam vsem tako dobro godilo, kakor se godi vam, kdo bi pa potem nosil kamenje za vas?«
Prisegel bi, da se je v očeh njegove žene zalesketal smehljaj. Kar se njega tiče, on — je kratkomalo osupnil, če je bila temu vzrok strašna misel na kako reformo človeštva,-po kateri ne bi ostalo nikogar več, ki bi mu nosil kamenje, ali pa le moja nesramnost, ne bom nikoli izvedel.
»Ne bom več izgubljal besed z vami,« je zarohnel, »Glejte, da se čimprej poberete Vi, nehvaležno teslo!«	(Dalje)
JACK LONDON:
^priznanje
G O G O L J .
Sejem v Soročincu
i.
Kako opojno, kako razkošno je poletje v Ukrajini! Kako utrujajoče tople so ure, kadar blešči poldan v tihem žaru in se zdi, da neizmeren sinji nebesni ocean, ki se sladostrastno boči nad zemljo, poln nežnih čustev spi, objemajoč svojo drago s svojimi vzdušnimi rokami. Nobenega oblaka ni na njem, tudi na polju je vse liho. Stvarstvo je kakor izumrlo, samo škrjanček žgoli visoko gori v nebesni globini in njegove srebrne pesmi lete po zračnih stopnicah na zemljo; zdaj pa zdaj zakriči galeb ali se oglasi prepelica, da odmeva po stepi. Leno, kakor tla nič ne mislijo, ko potniki brez cilja, se dvigajo v oblake visoki hrasti in oslepljajoči žarki sonca zažigajo cele grmade njihovega živo zelenega listja, medtem ko so drugi deli zagrnjeni v senco, temno ko noč, v kateri se, če zašumi veter, zaiskrijo zlate luči. Smaragdi, topazi in safiri vzdušnih žuželk brenčijo nad pisanimi vrtovi sočivja, nad katerimi se prešerno dvigajo sončnice. Sive kopice sena in zlati snopi žita so razpostavljeni po neizmerno širokem ]x>lju ko vojna krdela. Široke veje češenj, sliv, jablan in hrušk se šibijo od težkib plodov matere zemlje; nebo in njegovo čisto zrcalo — roka v zelenem, ponovno dvigajočem se okviru — kako polno slč in nežne radosti je ukrajinsko jmletje!
Takega vročega razkošnega dne meseca avgusta leta tisoč osem sto in ... desetletja ne pomnimo... je bilo, ko se je deset vrst1 pred trgom Soročincem valila po cesti množica naroda, ki je iz. bližnjih in daljnih pristav in zaselij spešila na sejem. Neskončna vrsta vozov, natovorjenih s soljo in ribami, se je vlekla po cesti; težko so sopli voli, ki so bili vpreženi vanje. Na drugih vozovih so bile naložene cele grmade loncev, zavitih v seno; počasi so se premikali, medtem ko so se lonci očitno dolgočasili, ker niso mogli gledati belega sveta; le tu pa tam je iz mreže, ki je bila potegnjena čez voz, bahavo gledala pisano poslikana skleda, ki je mikala oči mimoidočih ljubiteljev lepote. Z zavistjo so gledali za stasi-tim lončarjem, gospodarjem teh umetelnih izdelkov, ki je 'počasi stopal za svojim vo zom.
Vstran se je čisto sam vlekel z vrečami, konopljo, platnom in drugimi domačimi potrebščinami natovorjen voz, v katerega je bil vprežen par utrujenih volov. Za njim je hacal gospodar v čisti platneni srajci in zamazanih platnenih hlačah. Leno si je brisal pot, ki mu je v potokih lil z rjavega obraza in mu kapal celo z dolgih brkov, ki so bili napudrani od tistega neizprosnega lasuljarja — prahu — ki prihaja nepoklican tako h krasotici kakor k pohabljencu in že nekaj tisočletij nasilno pudra ves človeški rod. Ob njegovi strani je krev-
>) Vrsta zna&i nekaj nad 1 kilometer; točno 1067 metrov.
Ijala k vozu privezana kobila, ki je bila gotovo enih let z gospodarjem — tako zelo je bila že zdelana. Mnogi, ki so dohitevali moža, posebno pa mladi fantje, so spoštljivo snemali kučmo in ga pozdravljali. K temu pa jih čisto gotovo niso nagibali ne njegovi sivi brki ne njegova dostojanstvena hoja. Treba je bilo samo nekoliko dvigniti oči, da je človek videl, kaj je bilo temu vzrok: na vozu je sedela brhka gospodarjeva hči z okroglim ličecem, črnimi obrvmi, ki so se v pravilnem krogu bočile nad svetlimi rjavimi očmi, z breskrbno smehljajočimi se rožnatimi ustnicami, z rdečimi in sinjimi trakovi, spletenimi v dolge kite, natl (katerimi se je kakor bogata krona šopiril venček pisanih poljskih rož. Vse je zanimalo deklico, vsemu se je čudila, vse ji je bilo novo in lepe oči so ji neprestano begale od predmeta do predmeta. Kako bi se človek ne veselil, če je prvič na sejmu! Dekle osemnajstih let prvič na sejmu!... Nihče izmed kmetičev, ki so srečali ta voz, pa niti slutil ni, koliko truda je stalo dekleta, da je preprosilo očeta, naj jo vzame s seboj. Saj bi on tudi ne bil temu nič ugovarjal, ako bi se ne bal zle mačehe, ki bi bila najrajši videla, da bi pastorska ostala doma, da ne bi zasenčila njene usihajoče lepote — in ta mačeha je imela očeta tako na uzdi kakor on svojo staro kobilo, ki jo je zdaj v zahvalo za njeno dolgo zvesto službo gnal na sejem naprodaj. Mačeha je široko razčeperjena sedela zraven hčerke na vozu tako, da je bila za glavo
višja od nje, kakor se spodobi za prešerno gospodinjo, ki neomejeno vlada domu. Bahavo je razkazovala vso svojo prelest: zalo jopico iz zelene volne, ki je bila kakor hermelin obšita z rdečimi čopki, bogato krilo, ki je pestrelo kakor šahovska deska, in razkošno ubrano ter okinčano pečo, ki je močno podčrtala dostojanstvo njenega ■polnega rdečega lica. Toda nič ni moglo omiliti neprijetnega, včasih divjega Izraza, ki je to Ilce večkrat izpačil tako, da se je vsak podvizal obrniti svoje oči proč in se rajši zagledati v veseli obraz poleg sedeče deklice.
Že se je pred očmi naših potnikov širil PsjoU, že je zavela iz daljave hladna sapa. ki je bila tem prijetnejša, čim bolj je potnike utrudila dušeča sopara na poti. Skozi temno in svetlo zeleno listje jx> trati brez reda sem ter tja razkropljenih vrb, bukev in topolov so se svetile ognjene, pa hladne iskre, reka krasotica pa je bleščeče razgalila svoja srebrna nedra, na katera so razkošno padali zeleni -kodri dreves. Kakor svojeglava muhasta lepotica, ki se vrti pred zvestim zrcalom, v katerem vidi svoje bleščeče čelo, kakor lilija bela ramena in marmorni vrat, osenčen z lasmi, ki padajo kakor sinja val s ponosne glave, zaničljivo strga s sebe nakit, da ga zamenja z drugim, pa si znova nadene drugega ali pa se zopet odloči za starega — tako menja Psjol vsako leto svoje okolje, si izbere drugo strugo in se obdaja z novo raznoliko pokrajino.	(Dalje)
ZAHVALA
Neizmerno užaloščeni ob nenadni izgubi našega ljubega sinčka oziroma bratca
Tončeja S a dj a k
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in ostalim pogrebcem, ki so ga spremili 31. januarja 1932 na njegovi zadnji zemeljski poti.
še posebna zahvala naj velja preč. duhovščini — gg. Sricncu, Vcrhnjaku, Poseliti, Zaletelu, Kašlju, Božiču in Adamiču —, nadalje šol. ravnatelju g. Loserju za njegov lepi nagrobni govor kakor tudi šolski mladini, ki se je v tako obilnem številu udeležila pogreba.
Šmihel pri P 1 i b e r ku, 1. februarja 19S2.
Žalujoča družina MIHEJ SADJAR

ioaa0
ur -
ftaaoai
M '
fetei
Ut UHStt
Winter-
SchluB-Verkauf
Auch wenn's um kleine Preise geht, liihrt unser Haus nur Oualitaf.
Spezialhaus
(uc te&tc Dometi- unči
Uccun-futi^ldeiduH

Klagenfurt, Batinhofsfr 77
Strokovna trgovina za umetne cvetlice, mirte in damske klobuke

KLAGENFURT, Alter Platz 34
Qloboko znižane cene moškemu in ženskemu perilu
PRI
TOale/tei '
KLAgENFURT, 10. Oktobcrstr. 9.
l/d&a
vito&ka cazfrttdaia
Globoko znižane cene
L. Maurer
Klagenfurt, Alter Platz 35
S 500.* nagrade! velikbd pes je utei,
sliši na ime ..Fidelio”. — Prosimo za sporočila na naslov: Bernsdorf in VVatzelsdorf,
P. Volkermarkt, tel. 0-12-32/224.
Dva prostora za trgovino
v Podjuni ali Rožu iščem. Najemnino plačam tudi za par let vnaprej. Ponudbe pošljite na upravo lista poti značko „Zaupanje”.
Športni kotiček___________________________
HOKEJ NA LEDU
SENZACIJA V INNSBRUCKU
40.	VSV:KAC 3:0 (0:2, 1:3, 2:1)
41.	IEV:KAC 1:2 (1:0, 0:2, 0:0)
V nadaljevanju državnega prvenstva je celovško moštvo, ki ga je tokrat vodil Lafrance zadmoljilo z lepo igro in odličnima zmagama. Kljub na|>ovcdim Beljačanov, da bodo na domačem igrišču zmigali, se je igra končala z neo]>orečiio zmago gostov, ki so v vseli pogledih nadkriljcvali sicer borbene domačine.
Tekma v Innsbrucku se je zaključila s senzacio-naln'ni rezultatom. Kdo je še po visokem porazu (1:6) v Celovcu pričakoval zmago Atletikov v »levji votlini”? Vendar so vsi Celovčani začeli igro z izredno borbenostjo in jo v drugi tretjini odločili zase. Tiro’ci so koroško moštvo v začetku močno pod-cenievali, kar se jim je inaYčeva!o. Odločilni gol je dosegel mali Puschnik, učenec obolelega Lemo-na, katerega je tokrat zopet odlično nadomestoval La "ranče. Tako so Atletiki osvojili tretje mesto z enak:m številom točk kot IEV. Prvenstvo še ni končano. Celovška ekipa se bo v soboto na Dunaju pomerila z novim državnim prvakom in skušala še z njim poravnati račune.
Tudi letos so Celovčani izgubili ________
prvenstvo le zaradi taktičnih napak, saj je ekipa KAC brez dvoma najbolj izenačena v državi. Nastopi Morellija so bili katastrofa, prav tako pa je k neuspehu pripomogla večkrat popolnoma nera-zumliiva sestava ekipe. Zakaj je moral ravno proti nanadu Del Johna stati v obrambi bolni Scha-ger, ki s'oviteea tehnika seveda ni mogel zadržati? Stalno iste napake pa kliub protestom gledalcev niso izmodrile odgovonrh, ki so pošiliali na led celo Kocha, ki niti drsanja ne obvlada popolno.
Škoda! Lani Hcmmerling, letos Morel'i. Tudi Hiibner ie precejšen krivec, vendar ga opravičuje njegova mladost in velika forma še'e sedaj, tik pred koncem prvenstva.
Po odhodu Dunajske revije na ledu bo 22. februarja gostova'a v Celovcu jugoslovanska reprezentanca, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo. Nato bomo imeli priložnost videti še vrsto odličn:h švedskih ekip, ki gotovo ne bodo razočarale g'eda'cev. V Celovcu lahko pričakujemo še kakih 6 gostovanj.
■	BffiBBSDHBBZ
n n u
m
H
«1
■
BI
n
n
H B
H
clikorhtitt'
Z PRODAJO
pri
HnfJLČnio
Klagenfurt, BahnhotstraBe 9
g Odlična kvaliteta
po najugodnejših cenah!
»
&iBBBBBBtSBBBBBiaBBBBBBBaBIIHBBBBB
MA' I OC.LAS
VVANDBOK-MUSIKAUTOMAT na prodaj ali na posodo pri SCHILD, Klagenfurt, Alter Piaiz 31.
lisli
r ■, » .	•	•	‘/at.	vri«#.
Petek, 9. februarja: Mit besten Emprchlungcn, komedija. — Sobota, 10. febr.: Nabucco, opera, gostuje opera Narodnega gledališča iz Ljubljane (razprodano). — Nedelja, 11. febr. ob 13.30: Ekvinok-cij (Aquinoktium), opera, gostovanje Opere Narodnega gledališča iz Ljubljane. — Torek, 13. febr.: Mit besten Empfehlungen, komedija. —Sreda, 14. febr.: Polcnblut, opereta. — Četrtek, 15. febr.: Die lustige Witwe (poslednjič). — Pe-tek, 16. febr.: Der Besuth der alten Dame, drama. — Sobota. 17. febr.: Die Macht des Schicksals, opera. — Nedelja, 18. febr. ob 19.30 uri: Der Tod des Handlungs-reisenden, drama, gostuje Burg-theater z Dunaja, v glavni vlogi Heinz Riihmann, razprodano.
• • •
Kanadski Indijanci plemena Črnih nog, ki so zabogateli zaradi velikih najdišč petroleja na svojem ozemlju v Alberti, so poslali vladi v Ottarvo prošnjo, naj prepreči, da bi se „b!eda lica” ženila z njihovimi hčerami češ da to delajo samo zaradi velike dote.
Was paBt zu wem?
Es gibi tausenderlei Schlaf- und Wohnzimmermodelle, von denen sicher die schonsten Ihrem Geschmack ent-sprechen. Vieles von dem, was wir Ihnen zeigen kdnnen, vvird Umen gefallen. Wann durfen wir Sie zu einem ui»-verbindlichen Rundgang durch onsere Ausstellung be-gruBen?
d U n sere beste Reklame ist dic slandig steigende Zah! zulriedrner Kundcn.
B Uk Austvahl ist undbertroffen,
B 'Vir Hi hren nach wie vor das giinstigste Volks-Schlaf-riiiunei
K Resichtigen Sie unsere neue Teppich- und Vorhang-slofle-Abteilung.
B Beratung durch unsere Archilrkien und Zustekung mil eigenen Mphclaulos kostenlos.
8 Krediigrwahrimg zinsenfrei durch Eigenfinaiizierung und SVV-Kredit bis 30 Monate.
Diese Vorteile bietet Ihnen Ihr
Haus der guten Mobel
KLAGENFURT, Theatergasse 4 . Tel. 50-24, 52-62
R&dttk(tyt (KHnapa meuvati! Therets(|^|^l®,j f|ADLNAYR
BELJAK-ViLLACH
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik - Kronika”, Celovec, Vikrzinger Ring 26. - Naročnina mesečno 7.-šil., letno 80.-šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žre lev. - ", iskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringcr Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.