iftvffiffl
V IMW, v drek II. novnotan
Cena Din 150.
Mtela vsak 4*n h»«UMi IsvsaaUI medelje trn praznike. — I—trati: do 30 petit A 2 D, do 100 vrst 42 D 50 p, večji Inseratt petit vrsU 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratal davek posebej. — „Slovaaskl Karotf" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Upravnietvo: Kaaflova nllca slav. 5, prlttltfe. — Telefon star. 904. Uredništvo: Knallova nllea At I, I. nadstreple. — Telefon ftev. 34.
W^      Poštnina platana v gotovini.
Zgrešena politika.
Šest let skupnega življenja je sicer za novo državo prekratka doba, da bi se mogla Jugoslavija popolnoma urediti in konsolidirati, vendar pa so imeli Srbi. Hrvati in Slovenci dovolj časa. da se medsebojno spoznajo in sporazumejo glede temeljev državne politike. Toda na žalost moramo ugotovit?, da niti Srbi, še manj pa prečansko ljudstvo z malimi izjemami ni imelo vodilnih politikov, ki bi znali izrabiti teh šest let za ublažitev plemenskih,   kulturnih in verskih protislovij, čijih posledice čutimo danes vsi Srbski politiki so se premalo zanimali za razmere na Hrvatskem in v Sloveniji, v svojem optimizmu so šli tako daleč, da niso ločili v novih pokrajinah plevela od zrna, ker so bili prepričani, da je s formalnim državnopravnim ujedinjenjem likvidirano tudi vprašanje duhovnega in kulturnega ujedinjenja.   Ta   optimizem   je postal usodna politična prizma,   skozi katere so gledali razmere v prečanskih krajih v napačni luči. Mesto ds so se takoj po prevratu temeljito orijentirali in proučili življenje prečanskega ljudstva, da so se zanimali, kako je to ljudstvo politično orijentirano, kakšno .-tališče zavzemajo BJegOvi poittičnj vodi tel ji napram novi državi in koliko ie med njimi zanesljivih  mož,  ki nudijo zadostne garancije, da politika v teh pokrajinah z državnega stališča ne krene na napačna pota, so dali svoji piacet dvoživkam, pobeljenim grobovom, \ju6erv. ki so se do zadnjega trenužka z vsemi štirimi opirali in borili proti iugoslovenski misli. Srbski državniki so v svoji kratkovidnosti in prirojeni širokogrudnosti akceptirali   na   Hrvatskem in v Sloveniji to, kar je ustvari F a bivša avstro-ogrska monarhija.
In tako se je zgoSllo, da so splavali na površje takoj po ujedinjenju elementi, ki v novi državi niso imeli absolutno nobene pravice do kakršnekoli vloge v javnem in političnem življemu, ki bi morali mimo in ponižno čepeti v svojih kotičkih in delati pokoro za grehe iz preteklosti, ker so bili v očeh jugoslovensko orijentirane javnosti do skrajnosti diskreditirani.   Nasprotno pa je bila posledica te zgrešene politike Beograda ta, da so se umaknili iz javnega življenia zlasti pri nas v Sloveniji, pa tudi na Hrvatskem malone vsi zvesti   in   dosledni pristaši jugoslovanske misli, na katerih bi morala naša državna politika bazirati svoje delo v pre-čanskih krajih takoj, ko je stopila na slovensko in hrvatsko zemljo. Ce bi bila storila to, če bi se bili beogradski politiki zavedali, kolikega pomena je za državo radikalno razčiščenje političnih razmer v novih pokrajinah, kjer je bila nujna   potreba eliminirati iz javnosti, zlasti pa iz politike pobeljene grobove v osebi vseh onih elementov, ki so obrnili plašč po vetru in postali pod pritiskom razmer Jugosloveni samo na zunaj, z druge strani pa podpirati one faktorje, ki so že pred vojno pod strahom persekucij in avstrijskih  ječ oznanjali politično vstaienje našega naroda, bi nam bilo prihranjeno marsikatero razočaranje in neštete krize, ki tako ovirajo prepotrebno delo miru in konsolidacije v državi.   Srbski državniki so storili usodno napako s tem, da niso po prevratu z energično potezo uveljavili državne avtoritete v prečanskih krai?h, da niso Izsilili respekta pred novo državo In njenimi   temelji tudi pri onih Slovencih in Hrvatih, ki še danes pretakajo solze za pokojno avstro-ogrsko monarhijo. To ie bila prva in najvažnejša naloga naše državne politike. Tn ker možje, stoječi na krmilu države prve dni po prevratu, niso uvideli eminentne važnosti tega dela. smo prišli po šestih letih skupnega življenia tako daleč, da so si Srbi, Hrvati in Slovenci faktično bolj tuji. nego so si bili takrat, ko je za vihrala nad njimi jugoslovenska troboinica.
Dočim vidimo ?>ri srbskih državnikih napake, ki jih je mogoče oprostiti, ker izvirajo iz površnega ali pa sploh nobenega zanimanja za razmere v nre-čanskih krajih, moramo g!edc rapnk naše prečanske politik* ugotoviti da so ncoQDUstlj:\e, ker izvirajo iz zlobtiosti In mržnje do Srbov. Prečanski .politiki
Veliko zborovanje radikalne stranke v Beogradu.
Važen govor ministrskega podpredsednika Trifkovića in notranjega ministra proti Radiću.
— Beograd, 17. nov. (Izv.) Včerajšnji
veliki zbor narodnoradikalne stranke na Torazijah v hotelu Pariz in pokrajinska konferenca Davidovićevih demokratov sta bila dva najvažnejša politična dogodka, za katera so se zelo zanimali politični krogi. Javni shod radikalne stranke je bil impo-zanten. Dvorane hotela Pariz so bile do zadnjega kotička napolnjene pristašev radikalne stranke in njenih prijateljev. Shod je bil prav sijajno obiskan ter je pokazal izredno velik uspeh. Ta shod je že v stavnih konturah pokazal ostro volilno borbo, v kateri bodo radikali napeli vse svoje sile proti razdiralnim elementom, tako proti Pavidovićevi stranki, kakor proti HRSS.
Že okoli 9. dopoldne so prišli na zborovanje skupščinski predsednik Ljuba J o v a-novic, zun. minister dr. M. N i n č i Ć in notr. minister Boža Maksimovlć. Bili so viharno pozdravljeni. Predsednik mestne organizacije radikalne stranke Mihajlo Mar-janović, beograjski župan, je otvoril zborovanje, omenjajoč, da vodja radikalne : t ranke, min. predsednik Nikola Paštć radi 2cio slabega vremena — v nedeljo ponoči je začel padati v Beogradu sneg — ne sme i a pust i ti stanovania po nasvetih zdravni-kov. Podelil je za tem besedo min. podpredsedniku Marku Trifkoviću, ki je v obsežno zasnovanem govoru očrtal politični položaj in vse varnejše dogodke zadnje ministrske krize. Nekateri odstavki njeRO-vesa govora so izzvali med zborovale! viharno odobravanje in mestoma zelo odločne proteste proti Radiću in Liubi David^viću. Zborovalci so tudi vzklikali nacijonnlnemu bloku in edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Min. podoredsednik M. Trifkovič
je najpreje pojasnil, ksko so gotove stranke spremenile svoje temeMno načelo jrlede ustave.  (KI ici:  »To  je  Davidović!  Doli z Davidovičem!«) Radi te menjave temeljne-jča načela se je tudi spremenila politična situacija v narodni skupščini. Tedanja vlada g. Nikole Pašića (Klici: Živel Nikola Pa-šič-!) se je z ozirom na spremenjeni položaj odločila da apelira na narod, če tudi cn odobrava tako spremembo. Takratna opozicija se je temu protivila, na^lašujoč, da je narodna skupščina za delo sposobna, zlasti ko je bilo 27. maja zaključeno redno zasedanje.   Opozicija je zahtevala, da se skliče izredno zasedanje narodne skupščine, ker to zahtevajo notranje in zunanje prilike. Državno upravo so v roke dobili gospodje iz ožjega bloka. (Klici: »Doli ž njimi! Proč s separatisti! Proč s federalisti!«) Bivša blokaSka vlada je sestavila deklaracijo, ki je bila zelo nejasna, neopredeljena in je skrivala gotove stvari. Ministrski podpredsednik je nadalje naglaSal, da so bivši blokaški ministri nastopali z nejasnim programom in po treh mesecih je morala blokaška vlada pasti   pod težkim bremenom velikih osebnih neuspehov. Mesto, da so dosecli sporazum, so ustvarili še bolj napete odnošaje med srbskim In hrvatskim narodom, neeo so bili popreje. Nad njihovim postopanjem je že sedal izrečeno javno mnenje in volilci bodo v kratkem izrekli svojo sodbo, če ie to dobro, kar so blokaši napravili.
V zelo obširnih izvajanjih Je nato Marko Trifkovič reagiral na prvi volilni govor Ljube Davidoviča, ki ga je imel 22. t. m. Odločno je odklanjal Daviđovićeve očitke, da je radikalni sporazum enak sporazumu hajduka, ki sreča potnika ter mu zagrozi: *Denar ali življenje Marko Tri?cović konstatira v svojem govora, da je težko razpravljati s takim nasprotnikom in voditeljem velike stranke, ki na tako prostaskt način kvalificira delovanje stranke, katera
Pašića, ki je dokončal najvažnejše in največje državne posle na korist celokupnega našega naroda, na korist ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Viharno odobravanje. Klici: »Žive! Nikola Pašič!) Popolnoma netaktno je, da se Veliki radikalni stranki imputira hajduški sporazum. Ministrski opdpredsednik je nato navajal razna zgodovinska dejstva, ki jasno kažejo, s kako veliko požrtvovalnostjo so radikali delovali za sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbu Krfska deklaracija, narodno in državno ujedinjenje z manifestom z dne 1. decembra 1918., sprejem vidovdanske ustave in drugi politični dogodki kažejo, v koliko je kraljevina Srbija opustila. Ugotoviti je treba, da sta kraljevina Srbija in Cmagora dve suvereni državi, imeli sta nad 100 let svoji vladi. Povodom narodnega ujedinjenja so se opustile pokrajinske vlade v Dalmaciji, Sloveniji in na Hrvatskem, dočim bi tudi Srbija za časa svoje obnove nujno potrebovala posebno vlado, kar pa se ni zgodilo. Kako more g. Davidović govoriti, da vodimo radikali politiko najduskesa sporazuma?
Na mirovni konferenci Je bil nam Srbom prisoiena vojna odškodnina, da obnovimo porušene krajine v Srbiji in Črnicrori. Zahtevali smo. da nam daio kot del odškodnine železniške vozove in lokomotive. Dobili smo jih, a ti železnislci vozovi in lokomotive so prišle bolj v korist Sloveniji In fTrvatski. kakor pa Srbiji in Crnigori. V Srbiji imamo namreč samo okoli 3°0 km železniških prog. Čm?*ora nima nikpkib železnic. Hrvatska in Slovenija pa nad 3 tisoč km.
Marko Trifkovic je navaial še nekatere druse praktične okolnosti, ki osveJjujejo pravo obl?ko sporazum. Kratko resumira-joč je nag'ašal: Sporaznm LJnbe Davidoviča pom*»ti*a sporazum razuzdanosti, pome™'^ s*»or*znti» *!abo«tf !n neznanca.
V drueem delu svojejca Rnvora je ministrski nodnredsednilc orisal Radičrvo delovanje in njrjrovo stranko.
Ce ie potrebna politika srca In pameti, je baš to potrebno Stjepanu Radiću, da se ne bi tako surovo izražal o našem kralju. (Klici: >2ivel kralj Aleksander!«) Radič želi, da se pri nas uvede parlamentarizem po angleškem primeru. Kaj to znači? To znači, da mora Stjepan Radić prav dobro vedeti, kako se ima postopati napram kralju. (Klici: ^Izdajalec je! Radić je rušilec države! Sramota!«) Radič ie dalje psoval naše svetinje, norčeval se Je iz naše albanske Golgote. Albanija je bila naša Gotgata in mi smo na njo ponosni. VeVka neresnica Je, kar trdi Stjepan Radić, da smo šli čez Albanijo zato, ker so nas od zadaj podili s strojnicami. Mi smo sli čez Albanijo iz našega notranjega čustva, ker Srb ni hotel postati avstrijski rob. Oladni in raztrgani smo korakali z našim kraljem čez Albanijo, da nismo postali sužnji. To naj si Stjepan Radić prav dobro zapomni! Odločno moramo tudi odklanjati Radlćevo psovanje in njegove klevete, ki jih je izrekel proti našim herojem, ko govori, da so naši vojaki ubijali neoborožene vjetnike in da so Jih na tisoče podušili. To je nesramna laž. ki jo je sposoben samo tip, kakršen je Radić.
Ministrski podpredsednik je dalje pod' črtava! posTedice zadnje ministrske krize. Kratko je kritiziral proglas širšega bloka. Modema demokracija bas v Angliji zahteva od naroda zaupanje in zato so se razpisale volitve. Mi smo volitve razpisali, da se narod jasno izreče za to ali drugo politično linijo. Omenjal ie tudi politično taktiko demokratskega poslanca Koste Ti-mo*iieviča. kateremu so zborovalci vzkli-
1
Radičevega in Koroščevega kova. vz- J Srbe docela v ozadje. P** .v gojeni v avstrijskem duhu in polili me-   tik?., izvzemsi ono, ki brezp
že nad 40 let vodi državne posle. Radikal- J kali kot branitelju vidovdanske ustave in na stranka je ponosna na svojo preteklost narodnega edinstva. Radikalna stranka sc in na delovanje svojega načelnika Nikole 1 volitev ne boji, nasppotno s samozavestjo
.vansk.i poli-ogojno priznava načela narodnega ir aržavnega edinstva, gre za tem, da pod pretvezo kulturne zaostalosti Srbov odvzame tem pionirjem jugoslovanske rrisli vsako odločilno besedo v državni politiki, vsak najmanjši vpliv na razmere v prečanskih krajih. Srbi imajo popolro pravico, da se tej tendenci odločno upirajo. Da ta vseskozi zavožena in zločinska politika za državo ne 7iore imeti dobrih posledic, je jasno tem bolj, ker smo se v šestih letih menda vsi prepričali, da po tej poti ne pridemo do zaželjenega cilja. Namen predstoiečih skupščinskih volitev je. popraviti na obeh straneh storjene napake, kolikor iib je srrtoh Se mogoče popravili
galomanije, ki se jih je polastila, ko jim v svobodni državi ni bilo treba več plesati tako, kakor svira jo d nisi, Tiiso hoteli nikoli računati z razpoloženjem srbskega ljudstva. To ljudstvo sc jc v večstoleini borbi za politično neodvisnost naučilo respektirati državo ia ceniti svobodo, ono ne drvi slepo za fantomi in odklanja igro z ognjem, !;i lahko uniči naš skopni dom. Diktirati temu Ihčstvu voljo, k! jc bila se včerai v službi njegovih krvnikov, pomeni politični zločin prve vrste. Ta zločin bi hoteli zakriviti nad Srbi p-ečanski separatisti, ki se skušajo pod kr^ko narodnega sporazuma polastiti faktičnena vodstva državnih pošlo? in potisniti
gleda na končni izid, dočim Je širši blok vedno kazal veliko bojazen pred volitvami
Za min. podpredsednikom je govoril zelo odločno notranji minister Maksi-m o v i č, ki je v glavnih potezah podal temeljne točke svoje notranje politike, ki jo vodi napram razdiralnim elementom, osobito napram HRSS in iederalistom. Radić nastopa kot veieizdajalec, kot destruktiven element. Mi ne moremo sprejeti niti republike, niti federacije držav, niti ne Radičevega mirotvorstva, ker se za temi besedami skrivajo vse drugačni cilji. V svetovni vojni so našo hrabro dinastijo psovali z najogabneiširni priimki. Našega bla-gopokojnega kralja Petra so nazivali »kralja opankarjev«, toda kralj Peter Je s svojim junaštvom priboril narodu svobodo in ujedinjenje, dočim sta spravila cesar Fran Josip in Viljem svoji državi v propad. Ne moremo sprejeti federacije držav in o taki točki mi ne razpravljamo. Naša vlada ne more biti nobena Radićevega filijalka, kakor je to bila prejšnja vlada, ki ni mogla storiti nikakega sklepa, dokler Stjepan Radić ni dal svojega blagoslova. V zvezi s samostojnimi demokrati smo sc odločili zahtevati po veri t ev vodstva državnih poslov in izvršiti apel na narod, če odobrava ali ne našo politiko, ki je politika na dobro in srečo domovine.
Shod je končal opoldne, na kar so zborovalci po Terazijah priredili velike manifestacije, viharno pozdravljajoč glavne voditelje radikalne stranke.
Pokra m?h konferenca Daviđovićeve stranke.
— Beograd. 17. nov. (Izv.) V hotelu »Slavija* je bila včeraj popoldne pokrajinska konferenca Daviđovićeve demokratske stranke pod predsedstvom dr. Iva K r-SteTja, Iz raznih krajev države je prišlo na to konferenco okoli 200 delegatov iz južne Srbije, iz ostalih krajev države so bile delegacije zelo maloštevilne. Ljuba Davidović je imel na tej konferenci svoj drugi volilni govor. NaglaSal ie potrebo novega sporazuma, ki se naj Izvede prevdarno in z največjim samozataje van jem. Dalje je govoril, da se sedaj usteva ne spoštuje in da se kršijo osnovne svobod^čine državljanov. Preganjajo se ljudje, ki so demokratskega nnzirania. Po Davidovićevem govoru se je rozvila dališa debata o se-stsvi kandidatskih list. Definitivni sklepi še niso bili storjeni, ker je nominiranje kandidatov prepuščeno posamnim lokalnim or-gnnizacijam.
ZvwM M'issoilnius.
Giolitti proti Mt:ssoliniju.
— Rim, 16. nov. Po razpravi o zunanji politiki, v kateri so fašistovski govorniki proslavljali Mussolinija, je prišlo v soboto do glasovanja. Stavljen je bil na glasovanje dnevni red: Zbornica odobrava zunanjo politiko vlade in preide k dnevnemu redu. Navzočih je bilo 347 poslancev. Glasovalo jih je 321, vzdržalo se je glasovanja 26 poslancev, proti jih je glasovalo 6. Proti je glasoval tudi Giolitti, vzdržal se je Or-lando. Vlada je združila z glasovanjem vprašanje zaupnice. Fašistovske voditelje peče najbolj Giolittijevo protiglasovanje.
Pred glasovanjem je ime! Giolitti govor, v katerem je izjavil, da ako bi šlo res samo za zunanjo politiko, bi glasoval za priznanje, toda združuje se z glasovanjem kompleks vse vladne politike. On pa je odločno proti sedanji notranji politiki, katera ima vpliv tudi na zunanjo. Odpravljena je svoboda tiska. Italijanski narod Je upal po spiošnili volitvah na dobo absolutnega notranjega mira. ki pa m nastopila.
Nadaljujejo se nasilstva in nezakonitosti.
Giolitti ie, obrnjen 1; Mussoliniju, vzklikni!: Čestiti gospod predsednik, radi ljubezni do domovine, radi prestiža Italije, ne postopajte z italijanskim narodom tako. kakor da bi bil to narod, ki ne zastrli: one svobode, katero je vedno užival v prcicklcsti.' (Živahno kocentiranje.^
Težkooe pri sestavi avstrijske vlade.
— Dunaj. 17. novembra. (Izv.) Desiz-nirani zvezni kancelar dr. Selpel Se ni kljub posvetovanju z deželnimi glavarji v položaju, da sestavi definitivno vlado. Pogajanja glede upravne reforme so deloma uspela. Težavnejša so pogajanja glede razdelitve hi predodkaza dohodkov posamnim deželam vprašanje sankcij. V teh vprašanjih dežeinl glavarji zahtevajo, da se morajo vsi deželni finančni zakoni predčasno predložiti finančnemu ministru predno jih začno obravnavati deželni zakoni. Deželni glavarji naspro-tajeio zahtevi vlade.
NAPETOST MED ANGLIJO IN RUSIJO-
— Pariz. 17. nov. (Isv.) Londonski dopisnik »Tempsa^ javba, da v znan! aieri 2inovjevega pisma ne gre 2a filzifikat, marveč za original. Kakor dalje »Stmdajr Cx-pressa javlja. Ima Corchill namen, da izreči sovjetskemu zastopniku v Londonu Ra» kovskemu diplomatičnt potni list
RUSKO - NEMŠKA TRGOVINSKA POGAJANJA.
— Moskva. !d. nov. (Fzv.) R^sfcouem-Ška trgovinska pogajanja so se danes pričela .
UMIK ŠPANCEV IZ MAROKA
— Pari*, 17. nov. fi.tvas javMa iz Madrida, da s-o >e s.zlZtV. spanci popolnoma umikati iz Maroka. Vojni materijal, živila in vse vojaške priprave so že začeli nalagati na ladje, da odpeljejo vse stvari :ia špansko.
FRANCOZI IZPRAZNUJEJO
POKUHRJE.
Francoz izpra/nt/jeio Pobrnrje — Essen 17. nov. Francoska žel. režija je danes uradno izročala vse železnice v Po-ruhrju nemški žcle/j»iski družbi v upravo. Izročitev se je povsod izvedla mirno in brez vsakega incidenta.
Borzna ooročila.
Dinar v Ccrflffl 7.50. Ljubljanska borza.
LESNI TRG
Slavonski hrast, krljl, 3 m dolž., od 50 cm prem. naprej, prvovrstni, irco meja: deuar 145u, bla^o i500; remeljni 40/80, Ca-riiitia monte, irco nakl. post.: blago 690: bukovi krlji, od 3 -l> m dolž-, od 25—45 cm premera, brc j srjca in velikih grč. frco meja, 1 vWon: deuar 'tJ0, blago 410, zaključek 400: bukovi Uiiii od 3—6 m dolž* od 45—80 cm premera, brez srca In velikih grč, irco meia, i vagon: denar 400. blago 410. zaključek 400; deske 20, 25, 30 mm HI- irco meja: Mj<l> 520; Imkova drva, klana, na pol stiha. 1 m dolž.. brez okroglic, frco naki. post.: blago 25; oglje vitino       fre^ m?'j: denar 118.
zlTVI TRG.
Pšenic*, domača, Feo. Ljubljana, denar 300; pšenica. K?o;a. t?ar. Ljubljana, blago 435: koruza, nova, 'lai^oija, fco. Postojna, tran?., blago 235; oves, Vački, par. Ljubljn* na, blago 310: !i?o!. ribničan, orig.. fco. Ljubljana, den&r -15°: f"". >1, ribničan. čiščen. b'n, fco. Postojna, trans , blago 545; fižol. Trercličar, orig., fčo. Ljubljana, denar 480: fižol, rrcpe'ičji-. čiSCcr, b/n, fco. Postojna, trans., blago 580; fižol, mandalon, orig., fco. Ljubljana, d?r.ar 390; ilžol, mandalon, či« Sčcn. b/n. fco. rcsU/jr.u, trans., blago 495; fi?ol, rjav, ori^.. fco. Ljubljana, denar 410; laneno seme, fco. Ljubj&na, denar 675, bla« go 730; otrobi, debeli, fco. Ljubljana, blago 235; ajda. domaća, čina, fco. Ljubljana, de* nar 250; ajda, domača, siva, fco. Ljublana, denar 235: krompir, fco; skladišče Ljubljana, blago 120; jabolk- za prešanje, fco. na* kladna postaja, 1 v.uT.. d .-nar 110, blago 120 zaključki 120.
PFF.KT«.
2He"> drž. renti za vojno škodo 110—113, 7% in vest nos. iz Wt 1°24. 66, Celjska pos. 210—220, Ljubljanska kreditna banka 220. Merkantilna banka 125—126—125. Prva hrv. šted. 915. Slavenskn bnnka 90—95. Nihag 67 Strojne tov. in iiv. 130, Trboveljska premo-gokopna družba **75 Združene papirnice 120 Split cement Pottland 1400—1455, 4^^ kom. zad. dež. banke 4V=% zast. I. kr. dež. bke 17.
Zš&iebška borza.
Dna 17. novembra, sprejeto ob 13.
Devize: Curiji 1.U8—13.38, Praga 204.95—207.^5. Par i z 360.35—365.35, Newyork 6840—69.40. London 318.35— 321.35, Milan 398—30K Dunaj 0.0965—, 0.0985. Valute: dolar fV*—68.20.
f!fckti: 7%#inv. pos. 1921 63.50— 64.50; 2**% drž. rente /z ratnu Šteta lit —114; ljubljanska kreditna 217.50—222; Centralna banka 29-31. Hrv. esk. banke: 10s.5O—!09.50, Kredi ti: a banka Zgb 106— 110: Hipotekama banka 56.50-^57, Jugo* banka 101—102. Pristediatta 915, Eksploa-tacija 85—97JO, Drava d. A Osijek 230— 245, šećerana, Osijek 830—84$ Isls d. d. 65— G6.50. Niha1; 67.50, Outman 715—720, Slavcks 190-2P. 5Ia> i r.ija 72—73, Trboveljska 465—470, Union paromlin 500—600-
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 17. nov. Današnja borza: Bcozrad 7.50. Mii;>n 22.45, London 24.03, Newyork 518.™, P?riz 27.40, Praga 15.475, Berlin 17.5.
— Trst, 17. nov. Borza danes rad! praznika ni poslovala.
„KINO IDEAL** „KINO IDEAL**
predvaja od ponedeljka 17. do vStevSl srede 19. t m. krasen nov fltntestice* .Vita* flha
PREPOVEDANA ZEMLJA
ali prestolica tlbetskega papeia
t fenomenalnim! naravnimi posnetki. Erotična drama s sodelovanjem ELLEM TELS bale* tnega koca. V gUvni vlogi anani prvovrstni igralci ERIKA OLASSNER, VILMA BAN<sY
In OSKAR BEGERl in drugi.
Pred naznanilo:
ZADNJI PLES
Nordisk — film.
Italijanski parlament.
Fašistovska večina v razsulu. — Sprejem državnega proračuna.
— Rim, 17. novembra. (Izv.) Za danes določena seja zbornice je bila odpovedana. Po starem običaju bi imela zbornica raz* pravljati o vloženih interpelacijah. Ker teh ni bilo, je zbornično predsedstvo sejo od« povedalo. Jutri se prične splošna razprava o notranji politiki povodom debate o pro* računu ministrstva notranjih zadev. Raz* prava traja do sobote, na kar bo vlada za* htevala od zbornice, da ji izreče zaupnico glede notranje politike. Prijavljenih je 70 govornikov in bo debata zelo živahna. Mi* nistrski predsednik Mussolini je izjavil po« slancu Torreju, da je vlada odločena, da se se tekom tega jesenskega zasedanja sprej* mejo vsi državni proračuni. Razprave bodo trajale do Božiča, tako da bo vlada preskrbljena z rednim proračunom in da se ne bo lovila za začasni proračun.
Danes dopoldne je bila v viminalski pa* fafil seja ministrskega sveta, ki je razprav* Ijala o reorganizaciji italiianske armad?. Vrhovni vojaški svet je vladin načrt s 7 j*rot! 1 glasu odklonil. Po vladinem načrta bi se imelo stanje italiianske pehote in ka* valerije zelo zmanjšati in bolj reorganizirati ostale tehnične Čete. Vlada je sklenila načrt ! vojaške reforme predložiti rimski zbornici j
kljub tema, da ga odklanjajo vojaJk! stro« ko v ni alci.
Danes sta oficijelno izstopila iz faši-stovske stranke poslanca knez L a n z a di Trcbbia, zastopnik Sicilije in Paoltetti. Knez Lanza je bil pri zadnjih volitvah vnet podporaik fašistovske stranke. Splošno tr* de, da se fašistovska stranka nahaja v krizi in da se krha disciplina na vseh koncih in
SNEG NA DUNAJU.
— Dunal 17. novembra (IzvJ Danes zjutraj je začel na Dunaju naletavati sneg. Temperatura znaša tri stopinje pod ničla
SMRT ANGLEŠKEGA DRŽAVNEGA PODTAJNIKA.
— London, 16. novembra. BlvSf državni podtajnik za Indijo lord Montagu je danes umrl.
NOGOMETNA TEKMA ŠVEDSKA i ITALTJA.
— Milan. 17. nov. (Tzv.) Včeraj v prisotnosti 15.000 gledalcev je bil prv! interna* cijonalnf mateh med švedsko In Italijo. V pr vem polčasn so Švedi zabili 2 goala. Italijani samo enega. V drugem polčasn so Tfa-ljani napeli vse sile. da so si priborili le en gnal hi je bila tako igra neodločena 2:2. Občinstvo .fe demonstrativno podpiralo Italijane, švedl so bili zelo razočarani nad pri-stranostjo občinstva.
Dr. Fran W!ndlscher.
V resnih Saših n potrebo krppke r frpe gospodarske
korporacije v Sloveniji.
Afco tioCemo s pridom tn s potrebno stvarno izkušenostjo stati na braniku svojih gospodarskih interesov in utrjevati   svoje   gospodarske pozicije, nam   je   potreba dobrih in izkušenih strokovnjakov   za   razna gospodarska vprašanja. Take gospodarske strokovnjake je mogoče imeti samo v velikih in močnih gospodarskih komoracliah z zadostnimi sredstvi. Le v takih gospo-darskih zastopih je mogoče pridobiti in držati s! strokovnjakov, ki so šnpciia-iisti v svoji stroki. Kdor mora sočasno zasledovati   celo   vrsto kompliciranih gospodarskih vprašani, ne more delati po redu in ne more danes ob vsej darovitosti obvladovati naravnost ogromnega materijala. V Slovenci s svojimi posebnimi prilikami potrebujemo Izvrsten  prvoredn!  gospodarski generrlnl štab,   kajti sedaj moramo zasledovati vse   gospodarske   dogodke raz druge vidike, kakor smo to delali v stari monarhiji, kjer so na D*maiu in v Pešti vodili   veliko   gospodarsko politu.-o in kjer mi kot mali drobec nismo prihajali sotvorno v poštev. Danđs v novi državi moramo v svoji vodilni jrosoo^arski korporaciji motriti vsa vprašanja neoo-sredno raz stališča države s por^itvrn čutom velike odgovornosti ter skrš^ti, da pod tem vidikom priDravimo do veljave tudi svoje posebne interese. Kot gospodarsko rtajboti razvitemu delu pripada nam tudi dolžnost, da v mnog'h vprašanjih   gospodarske  In prometne politike nastooamo In'c'jrtivno in vodilno. V mnogih strokah je gospodarski interes odločilen za državo samo. Ker smo daleč od centrale in daleč od drugih gospodarskih sredic, je potrebno, da osebno iščemo stikov in da osebno zastopamo svoje gospodarske interese. Zato je treba mnogo denarja, inače zapademo v žalostne čase, ko bomo morali na pozive na najvažnejše gospodarske konference odgovarjati,  da nimamo denarja in da moramo ostati doma. Odsotni pa nikdar nima prav. V takih   prilikah nam sila gospodarskih razmer In čut za samoobrambo kntego-rično nareka, da svojih obstoječih gospodarskih korporaclj ne smemo slaVtl, ampak da jih moramo jačlti in izpopolnjevati. V koncentraciji bo npša moč in naša bodočnost, ne pa v delitvi. Zategadelj je treba svariti pred usodnim delom, katero se poskusi pri nas posnetimi čas pod vnanjlm nezadostno presojenim vplivom, k! meri na to, da so twm» krofl Trgovsk ain obrtnika zbornica za Slovenijo In se osmi le za obrtnike posebna obrtniška zbornica, aH celo dve. Taka delitev bi bila usodepolnn. Škodovala bi v prvi vrsti našemu številnemu obrtniškemu stanu v Sloveniji, ki šteje okoli 25.000 obratov In zaposluje z vajenci nad desettisoč pomožnega delavstva. Naši gospodarski stanovi imajo v novi državi celo vrsto skupnih mogočnih interesov, že zategadelj, ker so nastanjeni v Sloveniji. Te interese je mogoče vse drugače   zastopati v čvrsti
enotni korporaciii nego v zastopstvu, omejenem samo na pobeljene stanovske družine. S tem, da se zanje osmne avtonomne za stope, sek^jc zvane, v enotni Trgovski in obrtn'ski zbornici za Slovenijo, je mesta in prilike dovoli, da se zastopajo m obravnavajo posebni interesi obrtništva, trgovine in industrije v avtonomnih sekcib.b. Na drugi strani je pa dana možnost, di se *rsem stanovskim družinam skupna gospodarska vprašanja, kakor so carina, promet, davk', denarstvo. socialna zakonodaja, finančna politika razpravljalo skupno in enotno, saj ne more biti dvoma o tem, da imajo, ves drug poudarek zahteve čvrste enotne gospodarske korporacije za celo Slovenijo, kakor pa zahteve po-samnifc podeljenih stanov. V zadrugah, zvezah zadrug in v prostovoljnih organizacijah ima naš obrt, naša trgovina in industrija že tako razvito zastopstvo, da se ga more v primeru z drugimi našimi pokra imami imenovati vz«rl«dno. S?»mo dosledno je. če se poleg teh zastopstev posamnlh stanovskih družin skrbi za krepko gospodarsko sintezo v enot*? slovenski gospodarski zbornic?, v kateri ss v posnmernm sekcijah raz-pravflajo po«ebna vpraS?nla posamez-n'h skupin lojeno, v velikih gospodarskih vprašanj'h pa, kier gre za skupne vitalne interese vseh n"š'h produktivnih stanov, pa jrovorl in nastopa ena močna korporacija v fmemi celokupne slovenske produkcije, kupčije In denar-stva.
Pazccpanosti in podeljenosti ter pričkanja z vsemi slabimi posledicami imamo menda ravno dovolj v naši politiki. V našem ogroženem gospodarstvu pa menda pač ni potrebe sil;tl za razdvojenostjo, katera mora prinesti našemu gospodarstvu v Sloveniji samo nepopravlfivo škodo. Smo v zelo težkih Časih v Sloveniii in gremo še težjim časom nasprotf, pa je potrebno, da združimo vse svoje prizadevanje v enotno zastopanje svojih vitalnih gospodarskih interesov, tako v državi sami kakor na zunaj napram vedno čvrste j§e nastopajoči vnanji konkurenci.
Zrtegaderj pravim, ne razbijati, aaajpnJE graditi in ponolntevati to. kar hvala Bogu že Imamo. Ako ml danes usiroi že obstoječega krepkega zasto-pa, ki ima lep sloves "In dok H vellave, ne mrjn, bom skušal dopolniti in izpopolniti, k?r ?e morda fe nedostatno, ne bom pa delil in razdiral, ker bi s tem slabil.
Ako si naši obrtniki obetajo izboljšanja svojega položaja od preureditve svojega poklicnega zastopstva, potem Je na mestu, da se ogledalo po vzgledih ondot, kler vladalo slične prilike in sličen gospodarski razvoj, kakor ga imamo danes že pri nas v naši obrtnosti v Sloveniji. Napačno pa bi bilo jemati si za vzor uredbo stanovskega zastopstva, kakor obstoji v Srbiji, kjer so zo* spodarske prilike za obrtnike, kjer je razvoj in stanje obrtništva danes se
vse dragačno nego pri'nas. Pri nas se mnogo govori o zakonu o radnjama (srpski obrtni reć), ki je leta i°i0 stopil v veljavo v Srbiji. O njem izrekajo sodbo celo tak.:, ki poznajo ta zakon še manj nego naš obrtni red. Pc 500 let. nem mufieailtvu .-obodni, so se Srbi izredno brzo rr.jvijali vsestransko in dosegli čudovito visoko stopinjo razvoja. Nase obrtne, kupčijske in upravne razmere so pa pri vsem tem le cirugač-ne in zahtevajo posebneca vpo^tevanja. V Srbiji je ta zakon pomenjal kolosalen napredek proti staremu zakonu iz leta 1855, aH za. naše gospodarske, obrtne m kupčijske prilike ta zakon ne bi bil primeren, pomenia! W mogočen korak nazaj. Ne zapretajmo, kar imamo. Ce je potrebno reforme, potem izvedemo reformo. Ne fantazirajmo pa za zakonom, ki ne ustreza današnjemu stanju našega obrtnega razvoja. Ne smemo se prenagliti. Do enotnosti pridemo tud? na tem polju, ali po drugem potu in polagoma z novim enotnim obrtnim zakonom.
JNIBELUNGl! !!g
Pod avstrijskim brani.
(tz uradnega poročila vrhovni komandi cv-avstrijske armade L 1915.)
II.
Leta 1013. je nastal pod vodstvom prof. Mest da In privatnega docenta na zagrebški univerzi dr. Bogumila Vošnjaka pokret, ki je zasledoval čim najobsežnejšo izravnavo slovenskega in srbohrvafskega Jezika. To idejo so skušali praktično pospešiti s tem, da se je v dnevnem časopisju obeh strank rabilo vedno več hrvatskih izrazov. Stremlienje dr. ilešica, da se slovenščina čim najbolj zbliža s srbohrvaščino, je izzvalo živahno odobravanie beogradskega vseučiliškega profesorja in politika dr. Jovana Skerlića. V Splošnem ženskem društvu v Ljubljani je imel dr. UeSIč. ki je bil 13. januarja 1914 imenovan za privatnega docenta slovenskega jezika in slovenske književnosti na zagrebškem vseučilišču, predavanja o krafjo Nikfti kot pesniku. Začetkoma meseca marca 1914 se je udeležil spommske svečanosti na čast nred sto leti rojenega pesnika in kneza Petra Petroviča Nieguša. k! jo je priredilo srbsko akademsko društvo »NjcguŠ« v Zagrebu.
Pri odkritju spomenika srbskemu pisatelju -Dositeliu Obradovan (v juniju 1014) je bila »Slovenska Matica« zastopana po odborniku Antonu Kodru. Mestno občiro ljubljansko sta pri tej priliki zastopala občinska odbornika dr. Fran Novak in urednik R a s t o P u -stoslemšek. Pri tej pnTki je imel zastopnik mestne občine ljubljanske, občanski odbonrk in deželni poslanec dr. Fran Novak, odličen Član s'ovenske liberalne stranke, govor, v katerem je označil Obrarnvlča kot borca za jugo-slovetisko idejo In mesto Beograd kot kultm-en center vseh Jugoslovanov.
Da bi razširila znanje srbohrvat-skega ie7;ka med STovenci, je izdala -Matica Slovenska« 1. 1914 zbirko srbskih junaških pesmi, ki ji je prideiala hrvatsko-slovenski besedmak in slovnico srbohrvatskecra jez'ka. Istemu namenu je služil srbobrvatski kurz. ki ga je predsedmk » Matice S'ovenske* otvori! sredi maja 1914. 1. Med knUrami. ki iih je »Slovenska Matica« izdala 1. 1014. je bil tudi roman »Gospodin Franjo«. Spisal ga je vpokojeni računski stotnik Fran M a s e 1 j, ki se je pri svojih knhževnih de1*h posluževal psevdonima »Podlimbarskk Padi Izdale te knjige, ki jo Je ljubljansko državno pravdniStvb zaplenilo radi zločina veleizdaje po § 58. c. fraz. zak. in rad? pre-greška pobune po 5 300 kaz. zak., je oblast n^Mštfia »MafKoe Slovensko % C. kr. deželno sodišče v Liubljani je dne 5. septembra 1914 utemeljilo to zaplembo takole: »Roman ima izrazito politično tendenco... V romanu se podrobno s?*ka Jn dokazuje, da je okupacija Bosne ?n Hercegovino s strani monarhije deželi prinesla vse preje kot blagoslov ter poFsrnTa prebivalstvo v še večjo bedo. Nazorno se v romanu z oSfvfdno napačnimi izmiSlfcnimi dejstvi slika strašna korupcija civilnih in vola-Skih oblasti, in se skuša domače prebivalstvo naščuvati proti tem oblastem. Zlasti se podčrtava navidezno zatiranje srbskega dok bosanskega prebivalstva ter se s celo vrsto simpatičnih pri-, pomb odobruie rcvoi"cijonarno gH\mie Srbov v Bosni in v Hercegovini. Vse to je jasno razvidno \z romanovega zaključka, S tem pa Sv; deluje na to, da bi se anektirane zetnife o^cenHe od enotnega državnega telesa. C§ 56 c držav, zak.) Ta knjiea je bila razširjena v vseh šolskih knjižnicah na slovenskih srednjih šolah.
Naraščajoče navdušenje za ]už> siovensko stvar je napotilo ljubljansko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« leta 1910, da je napravilo pevski izlet v Beograd. V beogradskem gledališču je priredilo koncert in drupi dan so si izletniki ogledali kraljevski dvorec. Pri tej priliki Ji je pogostil in pozdravil prestolonaslednik  Aleksander   in večje
„INDIAN'PRiNC" prispel!
3 HP
350 cnf
Na zahtevo električna svetilka i a kilometrošte-vec
Brzina nad 80m na uro Vporaba bencina T\\ na 100 km
>AA9.
6943
Cena samo Om IS,O
na podlagi današnjih kurzov in turi:.
Trn
V&t&imo na ogledi
American Motors
LJUBLJANA Telefon it. 477
Dunajska cesta 9—12
* td
LIUBLJANA
število oficirjev. Po poročilu ljubljanskega iJutrac, (ta list, ki ga je izdaj.il Milan Plut, je že preu leti prenehal izhajati) je prestolonaslednik nagovoril soprogo sedanjega ljubljanskega župana dr. Tavčarja, državnega poslanca Streklja, predsednika »Ljubljanskega Zvona« in urednika ^Slovenskega Naroda« in »Jutra«. Slovenski izletniki so tudi poselili svečanost ki je bila prirejena povodom rojstnega dne kralja Petra. Svečanosti je prisostvoval sam kralj. Tudi kralj Peter je nagovoril gospo dr. Tavčarjevo in ž njo, kakor je poročalo »Jutro«, plesa! srbski narodni ples *KoIo«. Gospa dr. Tavčarjeva je bila kmalu nato odlikovana s srbskim redom Sv. Save IV. vrste, katerega pa ob izbruhu vojne s Srbijo ni odložila.
Dne 29. avgusta 1910 — po posetn tLjublianskega Zvona* v Beogradu, — sta prišla dva srbska častnika kapetan R i s t i ć in major T u c o v i Ć v Ljubljano in sta imela v gostilni pri »Ruskem carju« sestanek s član: ^Ljub-Ijanskega Zvona«.
Pri bakljadi, ki jo )e dne 17. avgusta 1910 priredilo vojaštvo, je več demonstrantov klicalo: »Živela Srbija!«
Dne 21. avgusta 1910 se je uradno razglasilo, da cesar nI potrdil zopetne izvolitve Ivana Hribarja za ljubljanskega župana. Ko ga je občinski si'et vkljub temu znova izvolil za župana, je bil obč. zastop oblastveno raz-puSčen in n a magistratu imenovan vladni komisar. S tem je bilo omajano stališče Hribarjevo, ne toliko radi njegove panslavistične agitacije, kakor predvsem zbog njegovega postopanja med septemberskimi izgredi leta 190S in radi njegovega sovraštva proti vojaštvu, ki ga je opetovano v občinskem svetu In v parlamentu najljuteje napadal radi gori omenjenih dogodkov. Hribar je tudi potem še opetovano nastopal v javnosti. Tako je poslal kralju Nikoli, ki se je dal kronati 2S. avgusta 1910. brzojavno čestitko. Začetkom novembra 1912 je poslal beogradskemu županu Davidovlču povodom srbske zmage na Xosovem brzojavno Čestitko, v kateri je izjavil, »da je srečen, da je doživel veliki slovanski dan, o katerem je sanjal v svoji mladosti.« Koncem leta 1912 |e Hribar osnoval v Ljubljani »Slovanski klub«, za čigar predsednika je bil izvoljen. Oblast je to društvo razpustila že po enem letu. dne 26. decembra 1913 radi prekoračenja v pravilih določenega delokroga. Društvo je namreč stopilo v zvezo s srbskimi vladnimi krogi v svrho. da preskrbi Srbiji slo-venske inženirje, profesoric. ži%lno-zdravnike in strojnike.
Izbruh prve balkanske \ojne v oktobru 1912 je povzročil me-d Slovenci navdušeno sočustvovanje, zlasti za Srbe in Crnogorce. To na v dušenje je bilo tako veliko, da so slovenski dijaki vsi >-pali kot prostovoljci v srbsko in crnogorsko nrmado. Za srbski Rdeči križ se je uvedla zbirka, ki je imela znaton uspeh. Več slovenskih zdravnikov je vstopilo v službo srbskega Rdečega križa. Slovenski Ihti so bili polni poročil in zrnagoslavrim brzojavk, ki so jih večinoma dobivali neposredno iz službenega srbskega tiskovnega uraia. s slovenskemu Narodu t je često pošiljal brzojavna pnročila srbski polkovnik Vakasovič. ^Slovenski Narod« je ta poročila priobčeval z odpo-^njateljevim podpisom. (Vukasović je Slovence, rodom iz Vipave. Preje se je pisa! Stibič! ju je v svoji mladosti dezertira! iz avstrijske :;r;nade.) Ko so tekom balkanske vojne postali odnošaji med Avstrijo r.a eni strani in med Srbijo in Črnogoro na drugi strani napeti, se je ^Slovenski Naroda postavil ni stran zadnjih dveh. zlasti v vprašanju Skadra in ko se ie šlo za ustanovitev neodvisne Albanije.
V prekipeva jočem navdušenju radi zmag >^^3nskih Slovanov, ki so je za-
vestno netili <?ov*j:i>ki !!.-:!. so se mladi in tudi odrasti: Slovenci opetovan * da:i zavesti k neprevidnim izrazom, ki so ime!: za posledico kazensko postopanje. Med druKJin je bilo razpušfono slovensko socijalno demokratično društvo »Vzajemnost v Ljubljani rn'i predavan; i I v a n a Cankar; Pr -davatelj, ki se fe med drugim izrazil da mo-;:jo jugoslovenskl socijalni demokrati stremiti za tem. da se osnuje jagoslovenska republika, je bil radi prestopka po § 305 k. z. ob-o jen n?, teden dni zapora.
Za sredi meseca avgusta 1913 .. mera vani vaesfovansld sokolski zlet v Ljubljani je bil oblastveno prepovedan, ker so prireditelji povabili tudi srbsko in ruske Sokole, katerih prihod oblasti niso mc^le želeti z ozirom na nejasni zunanji poio^ai. Iz istega vzroka je vlada zabranite tudi vseslovanskl sokolski zlet, k? jte bil določen na dan 15. avgusta 1914. Dne 7. decembra 1913 so ljubljanski Sokoli nosetili srbsko sokolsko društvo v Zaerebu. Pri tej priliki je prišlo v Zagrebu opetovano do srbofilskih manifestacij.
Politične vesli.
— O rekonstrukciji vlade. Po :k-
katerm hrvatskin in beogradskih listni so raz£ir>3ne vesti c popolnitvi sedanje vlade, Sirijo se vesti, da bofn imenovani tudi ministri brez portfelja, kot taki bodo baje pozvani v vlado Hrvatje: univ. nrof. dr. Šnrutin* dr. Mate Dri n kovic, ki sta bila svojc-easno člana Hrvatske Zajednice, katera se sedaj popolnoma utoni v Radiće-vi stranki, in dr. Janko Si m rak, vodja hrvatske klerikalne stranke. Te vesti beležimo kot krordsri. V informiranih krogih ne vedo ničesar o tem načrtu, res pa je, da imajo na merodaj-nem mestu namen pozvati v ministrstvo Se nekatere hrvatske politike.
s= »Prager Presse^ o Jngoslavfji »Prager Presse« fe priobčila 15. t. nt, uvodnik pod naslovom »Od Pašića d^ Pašića«. Avtor ie znani nemški publicist Hcrmann Wendcl. Po kratkem uvodu govori \Vcnde1 o polit'ki bloka in konstatira, da je blok sam nndii dovolj prilike za napad nasprotnikov*, ki jim Je olajšal posel. Med Davldovlćevimj parlamentarnimi prNfaši .*e spočetka ni bito notranje harmonije. Dočtm je Davi-dovič zastopal pravilno stališče, da so Srbi, Hrvat: in Slovenci en narod, prevladuje pri Korošcu in Spahi zadnje Čn-se na branje ,da so to trije sorodni narodi Davidović je ?n centralizem, do-čim so ostali voditelj! bloka za federalistično in ćecentrnlislićno državo. »Vsi pod eno streho, ali vsak v svoji hiši?^ Največ pa je kriv Davidovtčevega poloma sam Stjepan Radić. Dasi je sk' -nil podpirati Davidovićevo %lado in c -lo stopati v njegov kabinet, je z be^?-dami narA\: temu igral divjega čl--veka.;. Če primerjamo Pr.Šića z Rad'-čem. se zdi Paše boljši državnik zc z3-to. ker zna molčati, kadar pa goVori pove malo. Rad;č pa ni da!eč od patološke k!vpetv.vo.st!. Bivšemu nemškemu cesarju \YiIbelniU ni nodoben samo v tem, ker ga dele od realnega življenja oblalU raznih petoliznikov, ki vsaka gesto gospoda predsednika najpom'nc-je povzdigujejo do neba. nego tndi zs to, ker zelo rad govori ?n se sam n i • slaja nad svojo gostobesednostjo. Na-sprotirki Davioovićcve vlade so znali izkoristiti fantome slabega politika Rat dića, dasi je sijajen tribun. Pndičev* ognjeviti govori so mu pokvarili kvalifikacijo za vlado z ozirom na dru£ ustavni faktor. In ker so mu odreka!4 sposobnost za vlado, se je lotil Radić novih ognjevitih govorov. Kcnčno se j* uprl ne le Paš;ću m Pribičeviću, neg* tudi samemu Davidovi j n in Timotije-viču. parlamentu in ožjemu bloku. Nje« govo vrtoglavost je mogoče ohjasniv samo pod perspektivo novih volitev.
«tev 264
•SLOVTNSK! NAROOV dne 18. novembra ~ 1924.
Stran 3
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča
▼ Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob 20. zvečer.
Ponedeljek, 17. nov.; zaprto (general, vaja) Torek, 18. nov.: Sumljiva oseba, slavnostna predstava ob 60 letnici rojstva književnika Đranislava Nušiča Izven Sreda. 19. nov.; zaprto. Četrtek. 20. nov.: Zora, dan. noč Red E Petek, 21. nov.: Pri Hrastovih Red A
Sobota. 22. nov.: Šestero oseb išče avtorja Red C Nedelja, 23. nov.: Snmljlva oseba Izven Ponedeljek, 24. nov.: Paglavka       Red B OPEKA. Začetek ob K 20. zvečer. Ponedeljek, 17. n>v : zaprto. Torek, 18. nov.: zaprto. Sreda. 19 nov.; Rigoletto Red B Četrtek. 20. nov.: Cavalleria rusticana. V vodnjaku                                 Red D Petek, 21   nov.: Trubadur. Gostovanje tenorista Jana Mesteka iz Plzna. Ped P Sobota, 22. nov.: Rnsalka Red R Nedelja. 23. nov: Prodana nevesta, gostovanje tenorista Jana Mesteka Iz Plzna. Izven Ponedeljek. 24. nov.: zaprto.
Sienkievteva proslava.
Slenkiewiczewa proslava v dramskem gledišču je včeraj dopoldne docela napolnila hišo.
Univ. prof. dr. V. Mole je v polurnem predavanju zanimivo in pregledno osvetlil Sienkiewiczevo stališče v istodobni poljski literaturi in njegov pomen za svoj narod. Nato je 2. Z a t h e y |ako lepo zapel arijo iz Moniuszkove opere »Strašni dvor« in pesem skladatelja Galla. r>Tajna ljubav«. Tudi je doda! g. Zathey v ponovnem nastopu kon-t rm priredbe in izven programa Mo-nfuszkovo »Bojno pesem* in Nevria-domskega »Mesečno nr'«.
Gospa Marija Vera ie čuvstvene m 7. učinkjvitim stopnjevanjem ćitala »Vizijo apostola Petra« iz »Quo va iis«. Profesorica konservatorija g. VVanda Chulawska - Wistinghausen, dasi malo indisponirana, je v pesmih »Moja piošenka« (Zarzycki) in »Laska-wa dziewczyna« (ZelenskO pokazala občudovanja vredno knltiviranost svojega soprana in svojega okusa. Vse pevske točke je na klavirju spremljal g. prof. Ravnik. Gdč. Svajgarjeva Je pa na klavirju zaigrala Chopinovo »Balado v g-molu« ter je poleg mehanične tehnike pokazala na mestih, ki so nežna in nam govore, tudi duševnega izražanja.
Prireditev so posetili zastopniki vseh tukajšnjih oblasti, celo g. knezo-škof dr. Jeglič. Tudi tuji konsulati so bili častno zastopani. Poseben povda-rek je pa matineji dajala navzočnost poljskega poslanika na našem dvoru. g. ministra Okenskega in poljskega gen. konzula iz Zagreba, g. barona H i m-melstjerne.
Prosvetno delo v sovjetski Rusiji
(Dalje).
Šole druge stopnje (srednje).
Prehajam k šolam druge stopnje in njihovim problemom. Nesreča je v tem, da se te šole doslej še niso prilagodUe našim razmeram In da nam v znatni meri rušijo ves sistem izobrazbe. Ta šola nas sili, da se opiramo na tovarne, da sprejemamo na univerze ljudi, ki niso za to usposobljeni. Upamo sicer, da bo mogoče skrčiti število novih študentov, ki prihajate) k nam od zu-»aj. Vendar oa moram omeniti da pridejo učenci teh šol v veliko zadrego, četudi poj-de ta proces naglo, da bodo vrženi v življenje, ne da bi se mogli orijentirati in najti mesto. To vprašanje je ogromne važnosti tu zelo vznemirja prosvetni komisarijat, pa tm?i vse roditelje Številne dece, ki pohaja 2208 5o! druge stopnje. Uči se pri nas 565.000 dece — 4*2» vseh otrok dane starosti. Število se zdi morda na prvi pogled zelo majhno, toda omeniti moram, da sem se prepričal Iz referata angleškega prosvetnega ministra, da je na Angleškem vseh učencev srednjih šol I07o. Razlika je torej minimalna. Ne smemo tudi porabiti, da so na AngdeSkem te Šole za privlle^irance, da je ; med Angleško z njenimi kolosalnim! kultur- i niml !n ekonomskimi sredstvi in našo državo velik2 razlika. Sola druge stopnje kot savod, ki fabricira v sedanjih razmerah nepotrebne polteoretike. se mora spremeniti v zavod, ki bo pošiljal v življenje bodre in energične delavce socialističnega družabnega reda. Zato se hoče prosvetni komisarijat lotiti temeljite reorganizacije vseh srednjih šoL
O strokovni izobrazbi.
Zdaj se hočem nekoliko pomuditl pil strokovni izobrazbu Gre v prvi vrsti za Šole pri tovarnah In drugih industrijskih podjetjih- V teh Šolah se uči po najnovejših podatkih 40.800 učencev. To pomen!, da smo zadnje čase zelo napredovali. Število šol te vrste znaša 678. V nadaljnem ozlrj so odvisne od dotičnih tvornic in podjetij, katerim so dodeljene. To so edine šole, v katerih moremo uveljaviti delovno šolo, kakor si jo je zamislil Marks. Marks je razumel pod delovno šolo učni zavod, ki se opira oa tr.varno aH na dobro organizirano gospodarsko podjetje. Po deželi lahko vidik) samo primer našega poljedeljstva, ki ni vedno racijonalno. V mestu, kjer je industriji uničena, se moremo ukrcati vseh šol. Stojimo
tore] pred tem, kar je Marks govoril o kontaktu šole z znanstveno zasnovano industrijo. Treba je pa poskrbeti, da šol d ne dobi preveč strokovnega obležja, da bi ne bil nien značaj strogo stanovski, da bi se vpoštevali tudi splošni učni predmeti soil-jalnega značaja. Tudi tu moram omeniti zasluge komunistične omladine. Iz njenega glasila je razvidno, da sc je lotila ta mladina resno in energično prosvetnega dela. Njena ideja gre za tem, da morajo delavci sami organizirati svoje Šole, ker najdejo pravo pot In metodo predavanja lažje, kot njihovi pedagogi. V tem smislu se vrši ogromno delo. Dočim smo lahko z uspehi na tem polju zadovoljni, četudi so slučaji, ko nam prede slaba, ne moremo trd'tl, da smo dosegli kak uspeh glede srednjih strokovnih šol. Opozarjam navzoče, da Rusija ne pogreša nobene reči tako, kakor tehnikov-strokovnjakov srednje vrste, srednjega vodstva v našem industrijskem in administrativnem delu. Vedno :>c Čaje, da so univerze prenapolnjene. Pravzaprav stojimo res često pred pojavom, da človek absolvira univerzo, pa ne ve kam bi potonil svojo glavo. Ta mladina je prikrajšana, ker zavzema rresta, kjer jc potrebna srednja izobrazba. Strokovnih šol imnmo sedaj. Industrijskih 326 s 3*1.000 dijakov, poljedelskih 94 4000 dijaki. Te šole so bile in ostanejo v oskrbi krajevnih prosvetnih organov. Ali tehnične srednje so!c je večinoma financirala centralna vlada. Za vse gr?ne prosvete Imamo 923 tehničnih srednjih šol. 439 jih podpira tudi letos ccn+«-a!na vlada, vendar pa ta podpora ni izdatna.
Visoke šole.
Vsi veste, da je nam delala zadnje čase visoka šola prav take preglavice, kot usoda ljudskih Šol. Stojimo pred faktom, da so se zače.e povsod ustanavljati visoke šole. Ce ima ena guberuija univerzo, pravi druga: saj tudi mi nismo slabeli, dajte nam univerzo. Dali pa so na rrzpo?a~o sredstva, o tem nihče ne pomišlja.  Ljudstvo  živi pod vplivom  revolueijonarcesa   entuzlurmu in si misli — ustanovimo univerzo. potem bo Ze kako. Ne, tako r.c more biti s tem »bo že kako«. Zelo mnogo takih univerz se je zaprlo samo po sebi. Bile so take, ki so se nam predstavile z vsem tehničnim aparatom Jn zadostnim številom profesorjev, pa so Imele samo 1 študenta. Poleg teh ku-rijoznlh slučajev pa smo morali napraviti še zelo ohčutno operacijo — znižanje števila visokih Sol. To je bi! najhujši udarec Taki učni zavod', ki 'majo po enega študenta, nikakor niso značilni, — veliko bolt značilni so oni zavodi, kjer se dijaki drenjajo in čakajo kdo ve kako dolgo, predno pridejo na vrsto v laboratoriju, predno dočakajo, da jfh more profesor spustiti k truplu, ali da dobe knj!?o, ker preživljamo ostro stanovanjsko krizo, pomanjkanje hrane, obleke td. V državi, kler je 75°^ predvojnega poljedelstva in 45% industrije, smo dobili 150% predvoinega števila visokošolcev. tj. skoraj poldruglkrat več. Seve je bilo treba na vsak način to števil) znižati. V zvezi z navodili iz centra smo pričeli z revizijo se: tava akademikov in z veliko težavo se jc nam posrečilo odstraniti  18.000 študentov. Za to smo porabili vse sile in vendar še ni konce splošnega kaosa na tem poliu. Nismo se 5e iznebill različnih akademskih deiegacK, po-samnih prošenj, joka, stoka, groženj itd., ne glede na to, da smo ukrenili vse za ublažitev te redukcije, da smo dovolil! akademikom prvega semestra ponovno vpisovanje v 1 semester, da zadnjega semestra sploh nismo Čistili in da smo predzadnjemu semestru dovolili Izredne izpite. Ne glede na vse to pa redukcija nI bila zadostna — 1s.0OO reduciranih akademikov še ne pomeni zadostne   razbremenitve   univerz. Nekateri unvierzltetni    krogi so govorUi: razbremenimo univerze, nekatere zapremo in tako bo olajšano življenje akademikom m učnim zavodom. Doslej te olajšave   ne moremo konstatirati. Nastane vprašanje, da-li se položaj akademikov zboljša v dogleenem času. V zvezi s položajem bi omenil najprej delavske fakultete  Delavske fakultete nam morajo dajati tekom prihodn.ifh let 8 tisoč absolutno dobro kvaliiiciranih prosvetnih delavcev Zdaj imamo 87 delavskih fakultet v katerih se uči 3S.CO0 delavcev. Kakor rečeno lahko dobimo letno SOOO absorvtranih akademikov. Po socHalncm položaju je 63% delavcev, 35% kmetov In 12*"° drugih stanov, članov komunistične stranke je 29?°, Članov zveze kom   omladine pa 2s%. Potreba, da se zboljsa položaj akademikov, je izzvala kategorični sklep prosvetnega ko-misarijara In drugih državnih ustanov glede zvišanja dosedanjih mizernih štipendij. Štipendije se zvišajo v prestollci od !0 na 20 rub., po deželi pa od S na 15—16 rub. Zato bo treba globoko poseči v državno blagajno. Za gospodarske potrebe, za porta-vo In znanstveno opremo onlverze dajemo »rose, smešne *ro?e. Težko si je misliti, kako bi mogli temu odpnmočl, ker je ves inventar tako strahovito obrabljen, število študentov pa tako ogromno. £e nekaj številk na; navedem, da se prepričate, da trošimo  za  akademsko  omladino neprimerno mani nego je trosila država  pred vojno. Vsak medicmec ie veKal državo pred vojno 201 ruber, nas pa velja 94 rabljev, za vsa« kega pedagoga je  tzđa'ala  carska vlada 207 rabljev, mi pa 69 rabljev, za agronoma 298 rab. zda) 81 za tehnika 306. zdaj 73 rabl'ev. Mi kupujemo po ceni strokovnjake, Zato se pa tudi ne smemo Čuditi, da kvalitativno daleč zaostajajo za slušatelji carskih univerz.
*
— Slavnostna predstava v drami. Jutri v torek zvečer proslavi Narodno gledališče v Ljubljani 60»letnico rojstva in 40*lctnico književnega delovanja 'ojiževnika Branfsla* va Nušiča s slavnostno predstavo, na ka* teri bo imel g. slavljencc pred vprizoritvijo njegove veseloigre »Sumljiva oseba« kratko konferenco. Veseloigra je polna naravnega in zdravega humorja, ter nam v njej slika g. avtor življenje in delovanje malega srez«
kega policijskega mdi • obmejnem mesto za Časa kralja Milana. V komediji nastopijo: gg. Medvedova in Rofoeova ter gg. Cesar* Danilo. Drenovec, Kralj. Lcvar, O sipo vic. Plot Putjata, Rogom In Sest Reiftra gospe Rogoz. Začetek predstave je točno ob pol osmih zvečer.
— Borb Popov, član opernega gledališča, poučuje solo petje od 17. novembra. Sprejema stranke dnevno od 14. do 16. ure v prostorih pevsk. društva Ljubljanski Zvon, Narodni dom, L uadst. desno. Prc-iskušnza glasu 50 Din.
— Uprava Sorodnega gledališča v Ljub* t j eni vljudno obvešča p. n. občinstvo, da se za slavnostno predstavo v torek, dne 18. t. m. brez naroČila posetnika nikomur nc re* zervirajo sedeži v dramskem gledališču. — Vstopnice so v predprodaji pri dnevni bla* gavni v operi od 10. do pol I. ure in od 3. do 5. rre popoldne. Na večer predstave pa od 7. ure dalje v dramskem gledališču. Za« četek predstave je izjemoma ob pol osmih zvečer. Uprava vabi občinstvo, da se v obilo nem številu udeleži predstave ter tako po» čast: gosp. avtorja, ki bo prisostvoval pred* stavi in imel t"di kratko konferenco.
— G!eda!!*kl Ust. Izšla je peta številka gledališkega lista, ki prinaša poleg običajne vsebine Članek o Branistavu Nušiča in njegovem delu. spis sla vijenca: Geneza Nu-šičeve Pubezul do gledaTišč3, črtico Izza časa KnSCevega delovanja kot dramaturg in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Naposled nekaj interesantnih drobtfn iz No-šlčevih komedij. Gledališki list se dobiva pri dnevni blagajni in pri biijlterjih ter v trafiki Sever v £e!enburgovi ulici. Stane 4 dinarje.
— 10. Brol »Jugoslavenske V ji ve« od
16. novembra donosi uvodnik dra. P. lova-novlča o Jovsnu Cvijiču uspomene Iva Voj-novfča prigodom petdesetgodi^nilce, zagrebačkog univerziteta, nastavak Dvornikov?« vin štndiia o pesimizmu i prvi dlo članka dra. M. Kusa-Nikolajeva. ^Problemi fnnk-c'i'.mlne sociologije«. Pjesmama se javliajn Vi Nazor (Va'rena košulja) i St. Šlmič (Začeče ?rcm>e). St. Tomašič nastavlja svoj roman £'nf-Mar!or>ete. U Pregledu ima č'anaka o Br. NtišiČu, Vavri. Crnčlču itd. Naročito fe važen člarek VI. TkalčJča o Etnografskom mureju u Zagrebu.
Nenrekosliivi   s* o le
Me^ose'nlv
konstrukciji i materllala,
= giCall!! SITO jI = nJk^cene. Ogrle-lre s»i j i >i   -pred nakupom.
J. BOREC, IfnMIana. gsS^g
Julijska Krajina.
— Nevarnost preti državi, »ko se
vrši seja kakega slovenskega učiteljskega društva. ^Tržaško učit. dn:št**o« je imelo redno odborov > sejo, na katen* pa so prišli poleg vabljenih odbornikov tudi nepovabljeni: 1 brigadir, 2 karabi-njeria in I por'cijski agent.
— »Protiitalfjanska« prireditev se je vršila v Vipavi in organiziram jc bili v korist slovenskih irredeniističnih beguncev. Čisti dobiček gxc za propade ndo v inozemstvu. To bedarijo jc izumila goriška ^Vocc di Oorlzia^. V Vipavi so igrali igro »Zaklad«, kakor pri-icjajo društva pač povsodi svoje igre in ako jc kaj dobička, erjo v društveno blagajno. Društva imajo stroSkt, potrebujejo torej tudi dohodkov. Pravijo, da pošilja take proti Slovoncem naperjene izmi.sljo'ine v javnost zdravnik v Vipavi, bndo^ri dr. Dct^i'-.; Skandali
— Avtomobilska nesreča se fe pripetila v bližini Idrije cb Bačl. Težko je bil pri tem poškodovan sosp. Fran Mermolja iz Sv. Sv. Kriza pri Ajdovščir.L &ofer se je hotel izogniti nasproti prihajajočemu vozu in za-vozll je v kup grn£ča. Mermolja je padel z voza in si /lomil nogo in dobil rano nad levim očesom. V avtomobilu Je bila komisija za kolavdacljo cest.
EKCELLH
Pravni vestnik.
Ali se sine kazen za razželjenje vladarja ali člana vladarske hiše znižati pod napižjo zakonito mero?
S tem vprašanjem se je že peča* članek v Slov. Narodu od 0. t m. In se je skliceval na odločbo stola sedmorice, odd. B, od 27. aprila 1933, ki na to vprašanje odgovarja pritrjujoče,
* V svoji odločbi od 15. oktobra t U opr. št KI 156/24-8 je pa isti stol sedmorice kot kasacijsko sodišče razsodil v nasprotnem smislu.
L iM. fe bil na celjskem okrožnem sodišču zaradi razžalitve pokojnega kralja obsojen po § 91 b s. k. z. z uporabo § 260 b k. z. in § 62 s. k- z. na 6 tednov zapora. Vslcd ničnostne pritožbe dri. pravdnlka je kasacijsko sodišče sodbo okrožnega sodl-Sča v Celju v Izreku o kazni razveljavilo In le-to na novo odmerilo z entm letom zapora v smislu § 20 s. k. z. Iz razlogov kasacijskega sodišča: »Kazni, navedene ▼ 5. odst. § 91 b s. k. n., sc ne morefo v no* benem primeru znižati pod najmanjšo mero. Ta prepoved Je absolutna, brezpogojnia. Obstoječe olajšujoče okolnosti morejo vplivati na odmero nižje kazni v obsegu določenega kazenskega postavka, ne morejo tonik J ar opravičiti znižanja kazni Izpod zakonite na/manjšine. Za pregresek, ki je bil pripisan obtožencu, je določena v 5. odst $ 91 b k. z. kazen zapora od 1 do 5 let. Sodni dvor ni sme! potemtakem prisoditi nižje kazni od enega leta zapora,« —j. • •
m
— Predavanje v •Pravniku«. Tudi letošnjo zimo priredi društvo »Pravnike več predavan). Pred božičem so določena tri
SARATI
Velik« drama v 6. dejanjih.    Film je posnet Alžiru, znani afrikanski laki. Predstavo točno ob ",4.. 5M '/>7.9 Vi 9. Neskrajftani orkester svira pri vseh predstavah.
ELITNI KINO MATICA
predavanja in sicer na dm 19. novembra, 10. decembra in 18. decembra. Dne 19. novembra bo predaval g. nr.rv. prof. dr. Di. T a s i t: »Kad sud ima prava da ceni ustavnosti zakona". Predavanje se bo vršilo v dvoran; št. 79, I. nadstr. deželnega sodišča in se prične točno ob pol 17. popoldne. DruStveniki se vabijo k obHnf udeležbi pr?*atelji dobrodošli.
Učiteljska imenovanja in vnokojitve.
Imenovani so: za stalne učitelje in učio teljice: v Ihanu Justina Kcrhen Samobor; v Tržiču Josip Wldcr. do sedaj Šolski upravi* tel j; Josip ŠponJia v Komendi; Julij Maver zx staneta šolskega upravitelja v Dobu: Jo-sipina Borstr.ikeSikdič v Domjem Karte» ljcvem; Rudolf VTagner, v Mokronogu; Vi» da DereanisKrašovec v Žužemberku; Josi* pina Herbat v Hcjdini; Angcfo Gregorič* Mandelj v Moste; Marjeta Vodušck v Fra« mu; Avgust Kraso\'ec za »»"talnega upravite« lja v Treheljnem; Vladko Rep* fa stalnega učitelja v Mostah: Justina Znide.rSič v Starem trgvi pri Rakeku; Branko Ceh na osnovni soli v Slovenski Bistrici: Vladko Voglzr, v Markovcih v Prekmurju; Helena Potočnik v Zalogu; Saša Duminkn v Miren pri Trebnjem; Viktor Knapič v Žalec pri Laškem; Rudolf Pečjak v Tržič; Štefanija Lavrcc v Žitcčko vas, Vitko Grundner v Kropo. Joža Serajnik v Radovljico: Fran Mervar za šolskega upravitelja v Ambrusu; Mara Mer\>ar*Veho\>cc za stalno učiteljico v Dvoru: Ciril Dequaf za Šolskega upravi« telja v Dvoru; Mila Kuhica v Laški trg; Mi* roslava Jurko t Gnu* v Dol pri Hrastniku; Marija Vertovšek v Poljčane; Zora Hiti v Središče pri Dravi in Josip Krizman v Ka* lobje.
Oblastrd in srezki nszorniki. NTa pred* log ministra ra prosveto. g. PribL'cvića sta imenovana za oblastnega n&dVornika ra osnovno šolo v ljubljanski oblasti 5. Engel« Strt Gar.et. referent pri prosvetnem oddel* ku v Ljubljani. — Za srezkega nadzornika ra mesto Ljubljano Andrej Rnpe, učitelj v Ljubljani — Za srez Ljubljana okolica: MU hajlo ATo<?ec v Trebnjem \n Andrej Skulj v Ljubljani. Za srez Bn:žice*Sevnica»La5ko: F. Drnovšek: Z.i sr-jz Kamnik: M. Pretner. Srez Kočevje: B. Befrirtni v Kočevju. Srez Kranj: Vilibald Rus v Kranju. Srez Krško: Leopold Levstik v KrSkem. Srez Litija: Ivan BezetjaV. Srez Logatec: Franc Merljak % Ljubljani. Srer N*ovo mesto: Davorin Mai* ko v Novem mestu. Srez Radovljica: Janko V*erapa na Koroški Beli.
Vpokojeni oblastni in srezki nadzorniki in učitelji. — Dosedanji sicf prosvetnega od* d tik u ta Slovenijo v Ljubi Uni. Fran Vod-nlal, je stavljen na razpoloženje. —- Umi» rovljeni so s pokojnino, ki jim pripada po službenih letih: dr. Janko Bezjak v Ljub* Ijani; Josip Novak, oblastni šolski nadzor« nik za osnovne šole ljubljanske oblasti; Fore timat Lužar, oblastni Šolski nadzornik za osnovne šole mariborske oblr.sti; Janko Bajec, šolski upravitelj v St. Vidu pri Ljub* ljani; Avgust Pire. stalni učitelj v Ljubljani; Avgust Poberej, stalni učitelj v St. Vidu pri Ljubljani.
Imenovanja in premestitve, — Za st^lr.e učitelje, oziroma učiteljice so imenovani oz. premeščeni: Lucija Trampitš v Ljubljani; v Žužemberku £ma Zamejic v Rečicah; > Grkovcih Helena Raunicher v Lajtersbergu; na Viču pri Ljubljani Emilija Kaligar v Ljubljani; v Otirnlju Irena F(m*S!emenŠek, v Hočeh; v Tržiču za Šolskega upravitelja na osnovni Joli Hinko Patetnost na Trati; v Ljubljani za stalno učiteljico Alojzija Do* čtat; v Sv. Lenartu pri Skotji Loki Rupert Smolik: v Radečah Marija šterk^Jurca; v Begunjah pri Cerknici za šolskega upravite« lja Valentin Dotjak; v St Vidu pri Cerknici za šolskega upravitelja Alfred Vodopi* vec; na Vrhniki za šolskega upravitelja Emil Schiffrer; za stalnega učitelja pa Ivan štre* kelj, šolski upravitelj istotam; v Dolnjem Karteljevu za šolskega upravitelja Srečko Borštnik. Na I. meščanski šoli v Ljubljani za ravnatelja Maks Hočevar, srezki šolski nadzornik za osnoTc šole v Ljubljani in me« ščanske šole v ljubljanski oblasti. — S& vadnici dri. mo&ke učiteljske šole v Mari* bora za stalnega učitelja Fran Fink, srezki šolski nadzornik. — Za šolskega upravitelja v Cerkljah pri Krki Karol Rostohar; ra šol« skega upravitelj« v Kropi Josip Pleničar; v Dobovo Simon GajSek; za šolskega upravi« telja v Smartnem pri Palci Avgust Rozman; za šolskega upravitelja v Stoprcah Slavko Černlgo); za šolskega upravitelja v Olimju Štefan Firm — Na moški osnovni šoli Ptuj* okolica za šolskega upravitelja Ivan Žolntr; v Gančanlh za šolskega upravitelja Aleksander Seriima; za stalnega učitelja v Ko« čevju Alojzij Petsrlin; v Mekinjah 2a šol* skega upra\itelja Ivan Primožič. — V prosvetnem oddelku v Ljubljani: za ravnatelja Ferdo Juvanc; učitelj Urh Paviica v Ljub« ljani; na IV. dešld osnovni šoli v Ljubljani za solsirega upavitslja Fran Skulf, srezki šob -ki nadzornik v Ljubljani; v Sv. Križu pri Rogaški Slatini za šolskega upravitelja Miloš Verk; v Hocah z« šolskega upravitelja Ivan Robnik; za stalno učiteljico Ems Rob* nik # Regoriek. učiteljica v Sv. Juriju pri Pesnici: v St Vidu nad Ljubljano za šolske« gt upravitelja Ivan šmsjdek; na Krtini za
šolskega upravitelja Ivan Štrukelj, srezki šolski nadzornik v Ljubljani In šolski upravitelj na Viču; v Novem mestu za stalno učiteljica Jostplna AhačiČ; v Lajterbenfu* Krčevini pri Mariboru za stalnega učitelja Ivan Ktemenčič; v Sv. Jurju pri Taboru rm s.ilnega šolskega upravitelja Ferdo Rosen* atein; v Bohinjski Bistrici za stalnega Sol* skega upravitelja Fran Silvester; ▼ Sveta* kovcih za stalnega šolskega upravitelja Am* brož Rus far.; v Radovljici za stalnega šolskega upravitelja Drago Hude.
za gospe neobhodno potrebso.
Turistika in spori.
Domače nogometne tekme:
Zagreb, 16. novembra. Največje ranb> manje je vladalo včeraj ta prvenstveno tek« mo Gradjanski — Concordija. Gradjanskl ;e zmagal nepričakovano v razmerju R : 21 Gradjanski je nastopil brea svojega novega obrambnega tria. *
Hašk — Sparte 2 : f. Prvenstvena te km«.
Tipografija — Croa/ia 2 : 0.
Olimpija f Kar lovac) — Viktorija (Za* grsb) 1 ; 1. Pri Viktoriji so sodelovale nor* akvizicije Vrdjuka, Šifer in Perška.
Beoprnd: Prijateljska tekma Jugoslavija — Sokol 2 : 0.
Beogradski S. K. — Jedinstvo 4 : 0.
— liazena tekma LJubljana-Zagreb Je končala z zmago Zagreba v razmerju 9:2,
Obširnejše poročilo Jutri.
Prvenstvena tekma.
— Montevideo, 16. novembra. Včeraj« £nja tekma za prvenstvo Južne Amerika« med Uruguavem in Argentinijo se je kon«. čai» s senzacijonalno zmago Uruguava v razmerju 8 : l. Zmaga je tem znači'nejša. ker je Argentinija pred jedva 14 dnevi po« razila Uruguav z 1 ; 0.
— Dunaj. Včeraj so se vrnile sledeče prvenstvene tekme; Rapid-Admira 3:0, Amateure-Sportklub 2:1, VVacker-Slmme-ring 3:1. Na prvem mestu prvenstveno ta« bele je zopet bivši prvak Rapid.
— Praga. 16. nov. Sparta-Vlenna 2:1! Slavij a-Hakoah (Dunaj) 7:?. DFC-čecho-slovan 5:4.
— Najmanjši ln naldaljšl človek na Dtmafa. Včeraj se Je vršila na Dunaju konkurenčna tekma med najmanjšim! in najdaljšimi ljudmi. Rekord med »longinU Je odnesel mesar Fran Prosch, ki Je visok 2.3(X dočim Je najmanjši človek na Du-nnju neka Leopoldlna Lucksch, ki meri samo 95 cm. Cesa si še ne Izmislijo Dunaj-' čani?
!z Maribora.
—m Za zimsko zasedanje mariborske
porote so bili fzžrebanJ sledeči norotnlkf: Matevž Tom'nc, pos., Dolena 57; Košar Robert, velep., Kog 11: Felchtineer Al., pos. Podgradec 19: Vernik Ivan, pos.. Zg. Hoče 25: Maček Viktor, pos. Jn trsu Slov. Bistrica; GHntk Ivan pos. In trgovec, Breznica: Pečnlk Franc, m!, pos. In trg., Razvanje 25; Zabovnik Janko, pos. In trg., Ribnica 46; Rop Anton, pos. !n trg., Lormanje; Pin-tarič Franc, pos. fn trg., G. Hajdln 78; žafran Anton, okr. stražm. v p.. Studenci: Veziak Franc pos.. Sp. Poljčane 6; Harih Kari pos.. Sv. Križ 13; Ramol Kari. pos^ Brestovica 24; Vitzman Franc, pos., Sv, Križ 8; Kersnik Jakob, pos. In ekon. Po-brežje; Rober Jožef, pos. In ekon., Gabemlk RoŽanc Filip, pos. in les. trg^ Crna 11; Ger-dej Ludovik, pos. in trg. Dolgo Brdo; Zem-ljarlč Josef, pos. In župan. Zabovci 47; Vodnik Andrej, pos. Ribnica 74; Vidovlč Josip, pos^ Moškanjci 59; Fišer S„ Sv. Križ 50; Lašič Vinko, pos.. Sp. Radvanje 39; Bau-man Mirko, pos. St. 11 j v Slov, gor.; Sega Matevž, pos. Juršna vas; Glasfč Jurij., pos., PIvola 1; Vlsočntk K^ pos. In Župan, Pohorje 39; Horvat Ignac kočar, Mestni vrh 74. Kronvogel, posestnik Vukovski vrh štev. 5: GrobelŠek Janez in posestnik Svečan: Sre-densek Anton, pos. in rož. v p. Pobrežje; Lešnik Anton, pos. Planica; Kmetec Martin, pos. Orehova vas; Zagajšek Fr. pos. in gost. Muta 20; Hernja Franc pos. Pavlove! 12. Dopolnilni porotniki: Durjava Maks. trgovec. Stoječ Lovro. nrar, Vrstovšek Franc trgovec Novak Matevž, hiš. pos. Mlekuš Anton, kotlar, Oset Andrej, trgovec, Kurin-č;č Fr„ agent.. Urban Adolf, trgovec Za!o-kar Kari, izdel. čokol. vsi Iz Maribora.
—m Tragičen dogodek. V četrtek dne 13. tm. zjutraj b! se Imel vrSItl pogreb soproge gozdarja Ivana Arntaka v Polzeli. Ko so zjutraj prispeli pogrebci, se Je gozdar nenadoma odstranil. NaSli so ga kasneje s prestreljeno glavo. Gozdar, ki je bil ves čas ženine bolezni zelo potrt je IzvrSIl samomor lz obupa nad ženino smrtjo. Zakonca Am-tak sta zapustila troje nepreskrbljenih otrok. Izmed katerih obiskuje najstarejši realko v Mariboru. Tragična smrt je vzbudila v vsej mariborski okolici globoko sočuUt, .
Dnevne vesti.
V UabtfamL dm
Hrvati in Slovenci pa Jn]{osUrrQ«
Letošnjo spomlad je izšla v Jeni v založbi Evgena Dlederichsa knjiga »Balkan«. Je to ena najzanimivejših
del kar smo jih v zadnjih letih čitali o Balkanu. Je to knjiga, ki presoja ne Sablonski, marveč s docela novih vidikov postanek novih držav na Balkanu. Pisec te interesantne knjige le znani nemški publicist Avgust Henrik Kober, ki je pred leti izdal slično, po svojih originalnih idejah se odlikujoco knjigo o Rusiji.
O Koberjevem znamenitem delu Se spregovorimo, danes nas zanima predvsem* kako sodi pisatelj o sedaj aktu-clnem hrvatskem vprašanju in o položaju, ki ga zavzemajo Slovenci v državi SHS.
Avg. H. Kober izvaja: Vsiljuje se vprašanje, spadajo 1! Hrvati, ki sedaj, kakor je znano, oponirajo strogo cen-tralizirajoči beogradski politiki, po slojem bistvu k Srbiji ali k Evropi? To je odvisno od tega. od katere strani pre-motrivamo razvoj Hrvatske: s stališča Evrope Dresojano, pomenja sprejem Hrvatske v državo SHS povratek v primitivno stanje, s stališča Srbije pa znači to organsko vzpostavitev njene zveze s centrom stare in pristne sile in mogočnosti.
Za objektivnega smotrilca ne more biti nobenega dvoma v odgovoru na to vprašanje: tu se je enkrat v resnici Izvršila tako često že orisana »osvoboditev«. Zopetna zveza Hrvatske s slovanskim zaledjem je vzpostavitev prvotnih naravnih življenjskih pogojev. To čutijo tudi vsi Hrvati. Niih opozicija proti posamnim beogradskih ostrostim je povsem sekundarne narave napram njih radosti, da zopet pripadajo slovanski državi, zato tudi resno ne more biti prav nobenega govora o kakšnem hrepenenju, da bi se vrnili zopet nazaj pod Habsburžane. Evropski smotrilec, za katerega so bili Hrvati vodilna sila med Jugosloveni, mora danes odgo\arjati na vprašanje, ki ga stavijo Srbi. nlso-II ti Hrvati Izgubljeni sinovi, ki jih jo treba Polagoma zopet pridobiti? Za zgodovinsko razglabljanje, ki pri priložnostnih državnih tvorbah in pri :ak:>zvani po'itikl velesil uvažuje kozmićne te-, meljne zakone, pomenja vse hrvatsko vprašanje naravno tiravnanje življenjskih odnoSajev med Balkanom in Evropo; Slovenci* ki so krajevno in Časovno Je pred Hrvati prodrli v Srednjo Evropo, so sprejeli njeno civilizacijo, evropsko obliko, kar je ime »o za poslerirco, da zbog tega jedva še slabo diha njih prvotna narodna bitnost. Ta prvi val SJovanstva proti Evropi, ki je vsesal vase vse, kar je evropsko, pomenja nevernost za vse, za njimi prodirajoče Slovane. V drugem vetu, ki ga tvorijo Hrvati, že ne najdemo več nekritičnega sprejemanja evropsteih vplivov, marveč kritično postopanje in prvenstvo narodnega mišljenja in čustvovanja. Slovenci in Hrvati so tragično plemena med Ju-gosloveni, ki so morali kot prvi ob nevarnosti lastnega propada stopiti v slike z Evropo. Slovenci m Hrvati so s svojim nastopom dosesK, da ta Evropa ni več nevarna za njihove plemenske brate...
Ako smo opazovali, kako se je z ogromnim psihofizičnim naporom energije tekom stoletij razvijala na orsamč-ni srednji osi Vardarja in Morave slovanska duša na Balkanu, kako se je konsolidiral nov svet, ako čutimo, kako se ta novi silni svet dviga poleg naše razbite Evrope, ako se nam seda« razodevajo življenjske Unije Balkana, potem jaraemo pojmovati, zakaj smo ml — ki smo razkrili tuje zemlje In se tam udomačili — vedno smeje se, objednem pa v strahu zrli na Balkan: tu je vstala nova tretja država, v katero najbrže ne bomo več imeli dostopa!«
Vsem onim, ki dvomijo o veliki bodočnosti naše ujedinjene države, priporočamo, naj pozorno prečitajo knjigo nemškega publicista Koberja. Prepričani smo, da jim ta nemški pisatelj da lek proti njihovi malodušnosti.
— Odkritje spomenika kralju Petru Osvoboditelju. Iz Dubrovnika poročajo, da se izvrši svečano odkritje spomenika našemu kralju Petru Osvoboditelju 1. decembra, to je na dan Ujedinjenja.
— Otvoritev žefeznlšfc? proge Ormož - Ljutomer - Murska Sobota. Nanovo zgrajena železniška proga OrmcZ-Ljutomer - Murska Sobota bo slovesno ct« orjena, kakor srno že poroČVi. v sj-boto 22. t. m. Otvoritve se udeležila želizniški mla»s!v.f- And Ta Stanič in minister za Šume in rude dr Gregor Žerjav. Voziti red otvoritvenega vlaka je i;i! nekoliko spremenjin. Udeleženci sla/nostne otvoritve se odpeljejo iz Ljubll.ne žc v p-^tek 21. t. m. ch 2353 in prisno v Ormož ob 7.30. .Otvoritveni vlak odide iz Ormoža ob 8.30 in prispe v Pavlcvce ob ft.43. v Ivankovce ob 9.04, v 2ero-•vlnce ob 9.47, v Ljutomer ob 10.1r5, v Veržej ob 10.53, v Beltince ob 1L19 ta v Mursko Sobo t ooblMi
17. novembra 1924.
Povratek is Morske Soboto ob 12.44»
prihod v Ljutomer ob 1336 in odho4 ob 21. Povratek iz Ormoža v I jobljano
in Maribor ob 22.23.
— Klerikalni pnrteH zopet na deta.
»Slovenec« ima v gonji proti Srbom težke in lahke topove. Kadar se grme« nju težkih javnost smeje, Izproži lahke, da bi prikril neuspeh ognja iz drugih topovskih žrel. Tako je v nedeljo izstrelil frazo o čisti slovenščini ki mu je pa tako pri srcu samo v Jugoslaviji, dočim je bila pod Avstrijo dobra vsaka mešanica. Klerikalne puriste sta zbodla izraza »rang« in »udovršavamo« ter stavek »da bi mogla uprava da...« Puristom, ki glodajo in iščejo, kaj bi mogli očitati napredni javnosti, svetujemo, naj pometajo pred svojim pragom. »Kultura, »patent, centralizem, orientalski, humanistični, tradicija, framasonstvo, despotizem, kongregacija, režim« in druge tujke, ki jih kar mrgoli po »Slo-venčevih« predalčkih, so najboljši dokaz, kako hinavska je družba okrog škofovega glasila. Kdor hoče učiti druge, mora biti sam dobro podkovan v slovenščini, če pa za tujke, ki jih servira »Slovenec« dan za dnem v ogromnih količinah svojim backom, klerikalni puristi ne najdejo slovenskih izrazov, naj kar molče o slovenščini svojih političnih rasprotnikov.
— Proti oddaji železniških del inozemskim tvrdkam, kakor jo je praktici-ral bivši minister saobračaja Sušnik, je podala centrala industrijskih korporacij energičen protest pri ministrstvih finance, trgovine in saobraćaja. Protest se tiče tudi del pri mostovih. Centrala je dobila odgovor, da bo sedanja vi s da v polni meri ščitila domače delavce in domača podjetja pred inozemskimi.
— Prihodnji svetovni kongres novinarjev se bo vršil v Rimu poleti 1925, kakor naznanja iz Columbije V. Willi-ams, predsednik kongresa svetovnega tiska.
— Francoska eskadra poseti Dalmacijo. Po prihodu angleške eskadrc in po posetu ameriške bojne ladje »Pitts-burg« pričakujemo za mesec marec francosko eskadro. Ako so bili sprejeti z navdušenjem angleški in ameriški brodovi, sprejmemo s toliko večjo prisrčnostjo eskadro velikega francoskega naroda, ki se je vedno živo zavzemal za usodo Jugosloveno«\
* — Osebne vesti s pošte. S!užitelj Fr. Outner v Mariboru jc podal ostavko na poštno službo. Poslovač Josip Frank v Črmošnjicah Je iz poštne službe odpuščen. — Razrešeni so poštne službe: poštni odpravniki oziroma odpravnice: Iv. Bagar v Petrovcih, Albin Dela M e a v Jurkloštrti, Marija B e r d a j s na Savi, Ivanka Demšar v Šmarieti pri Novem mestu, Leopol-dina F r i e d 1 v Slivnici pri Mariboru, Amalija Eisenropf pri Stari cerkvi pri Kočevju, Gabrijela Hočevar v Gomilskem, Ana J a m š e k v Šmarju - Sapu, Angela G o r e n c na Raki, Marija G o s t i č v Poljanah nad Škof jo Loko, Josipina Grego-r i Č v Veliki Lok, Rikarda G s e 1 m a n pri Sv. Barbari v Halozah, Fran) a K a p p u s v Kamni gorici, Terezija K e n d a v Komendi, Vekoslav Klobasa v Ivanjkovcih, Hermina K o l b v Kropi, Henrika M a z a j-na na Brezovici pri Ljubljani, Franja O 1 i t-č i č v Boh. Beli. Terezija O r n i g v Jare-r.inl, Lina Petelenka v Ortneku, Cecilija Planker v Laporjah, Julija Plav-šak pri Sv. Juriju ob Taboru, Marija Potok a r v Radomljah, Pavlina P r e k o r -š e k pri Sv. Barbari pri Mariboru, MarMa R a n t na Dobrovi pri Ljubljani, Albina Rihteršič v Srednji vasi v Bohinju, Ana S a m es v Mirni peči. Marija S e 1 n i k na Jezerskem, Olga S k u b i c v Grahovem pri Cerknici. Tej a Sluga v Braslovčah, Marija Šušteršlč v Dvoru na Dolenjskem, Antonija Trstenjak v Vuhredu, Bernardina Urbančič v Horjulu, Terezija Zemljak v Martijancih, Frančiška Z g o n c v Gorenji Lendavi, Francka Z i h e r 1 v Vodicah nad Ljubljano ter Frančiška Vrhnja k prL Sv. Nikolaju v Orm. Premeščeni so: Josipina Naglic iz Rog. Slatine v Maribor, Pavla Zale iz Vojnika v Celje, Antonija Koželj iz Tržiča v Križe Gorenjskem, Magda LoSnik iz Kamnika v Tržič, Davorin Štefane iz Maribora 1 k pošti in brzojavu Maribor 2. Mnra Kr-2 I š n i k iz Litije v Maribor, Ivo M a g d i č iz Ljubljane v Karlovec, Rafael K n a p I č iz Marenberga v Guštanj. Olga Smolič iz Maribora v Zgornjo Sv. Knngoto, Ivan Modrijan Iz Ljubljane na Bled in Stanko Knez, Miha L u z n a r in Josip P e s k a r z Bleda v Ljubljano.
— Iz državne službe. Vpokojena sta: profesor verouka na 1. državni gimnaziji v Ljubljani dr. Fran P e r n e in geometer ka-tastrke evidence Anton de Toni v PostoInL Tako stoji v »Službenih Novlnah« štev. 262 z dne 14. novem. — Imenovani so za preglednike računov (računolspitač) računski svetniki iz Ljubljane: Ivan Bonač, ,J. Oršič, Anton KafoL Karel Gruber in Srečko Magollč: nadalje računski revldenti iz Ljubljane Vlado Prinčič, Ivan M akne, Jože Zidarič in Fran Petrin ter računski svetnik iz Maribora Ivan Šiška; za tajnika L kat pri okrož. agrarnem uradu v Mariboru je imenovan Mato Gregorović; upokojen je administrativni uradnik pri ravnateljstvu drž. rudnika v Velenju Jesip Peternel; Imenovan je za uradnika 7. skup. L kat pri od-dalku za socijalno politiko v Ljubljani bivši komisar tega oddelka dr* Anton Mila-
II F.
Pride!
6953
Kdo pride? Ona pride 1 Kdo ie ona? M...s C««af Kal ie ona? Kraliica sužniev Kdai pride? ????????
Odkod pride? Iz Eciiota !
— V naše državljanstvo so* sprejeti: ruski dijaki Aleksej SplsarevsKij, Mihajlo Akrlt Peter Gavrikov in Vasilfj Targonl; nadalje dosedanja ruska državljana Dimitrije Bajbnzenko in Petar Lapatanov ter češkoslovaški državljan Jovan Sraejkal.
— Iz našega državljanstva so Izstopili: Anton Legnar, Adolf Unger, dr. Rudolf Bruck, Marija Bauman, Ivan Bauman, Hubert Abrlšek, Alojzija Pahemlk, Ana Milo-savljevlč, Ivan Cetu. Filip Kramost. Elizabeta Elerih, Henrik Hakcl, Josip Vug in Fte-ka Tnkač.
-~ Sneg v Beogradu. Po poročilu iz Beograda je začel v noči od sobote na nedeljo naletavati sneg. Danes dopoldne sneži dalje. V Beogradu je zavladal velik mraz.
— Zračni poštni promet Pariz-Praga-Dunaj-Beograd se ustavi od 15. t. m. dalje do konca zimskih mesecev.
— Na državni cesti proti Šent Vida je celodnevni promet mnogo živahnejši, kakor pa proti Jezici, a ni prav nič skrbljeno za pešce. P-o sredi ceste je nasuto debelo kamenje, ki se ga skrbno izogibljejo vozovi in avtomobili. Vse vozi ob straneh, kjer bi naj bila pot za pešce, pešci pa morajo vsak hip skakati v obcestni jarek ali pa zbežati na debelo kamenje sredi ceste. Posebno kmetski vozniki so v tem oziru brezobzirni ter se zbeganim pešcem še posme-hujejo, ako pa kateri teh krit'zira brezobzirno vožnjo, lahko dobi Se z bičem okrog ušes. Državni cestni erar bi z majhnimi stroški lahko oskrbel za pešce odločen prostor, kakor ga imamo ob državni cesti proti Posavju pešci in kolesarji posebej. Isto-tako bi bilo potrebno in lepo, ako bi se z malenkostnim razširjenjem ceste tudi do Scnt Vida nasadilo drevje ob obeh straneh ceste.
— Olajšave za obmejni turlstovskl promet. Tržaška »La Sera« poroča, da se je italijansko planinsko društvo obrnilo na ju-goslovenski konzulat s prošnja, da bi se primerno znižale pristojbine za potne liste italijanskim turistom, ki posečajo Triglav in Bohinj. Podkonzul Gavrilovič je na vlogo odgovoril, da bo znašala ods!ej pristojbina za vizum za člane C. A. I. (Club Alpina Ita-liana) 4 lire. Potne liste turistov mora uradno predlagati konzulatu odbor italijanskega planinskega društva. Kaj pa je s potnim olajšanjem za naše turiste? SPD se naj obrne na ital. gener. konzulat v Ljubljani.
— Iz Šmartna pri Litiji nam pišejo: Obveščamo vse člane krajevne organizacije JDS, da se vrši v nedeljo dne 23. nov. ob 15. popoldne v prostorih sokolske telovadnice »II. redni občni zbor K. o. JDS v šmart-nem. Dnevni red je razviden iz odposlanih vabil in okrožnic Poudarjrmo, da je udeležba za vse člane strogo obvezna. Sporočamo tudi napredno miskči javnosti, da nam nudi Zveza kulturnih društev več g~. predavateljev na rr.zpolago. Zato smo skleniti v letošnji zimski seziji prirediti več poučnih predavanj nepolitičnega značaja. Teme predavanj določimo v četrtek dne 2X t nt. na prvem predavanju, ki sc vrši ob 20. zvečer v gostilni g. Josipa Vozlja. Predava g. O. Fincinger o »temeljnih naukih de-mokratizma«, h kateremu predavanju vnbi-mo vse napredno misleče Šmartinske fante in občinstvo. — Kakor čujemo, se predavanj, ki jih prireja ZKD po dežeM, povsod pridno udeležujejo. Zato upamo, da tudi mi ne z^osianemo za drugimi.
— Pevski zbor v Brežicah. Iz Brežic nam pišejo: Po dališem odmoru se pri nas zopet zbira pevski zbor, ki je imel že lerse uspehe. Dobrih pevcev in pevk ie v mestu in okolici obilo. Prav lahko bi bil tu močan stalen pevski zbor. Da Brzice ne bodo h rez petja, vabimo vse p^vcc hi pevke iz mesta in okolice, da se primase in redno prihajaio k pevskim vaiam. T'soeh ne bo izostal. Naj nas dr-'*? n^tt^' Pevski »fravol
— Spremembe v potu'šk*»m prometu na progi LMrilana-Vrhnlka ?n Ce!>-Ve!enle Pričenši z 20. novembrom ti. vozi na progi Vrhnika-L'nbUa^a- gt kolodvor dnevno mešani vlak št. fO"9, z odhodom iz Vrbnike oh 6.17 In prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 6.54. Z istim dnevom izostane dosedanii vlak št. 6931, k« je odhajal iz Vrhnike ob 5.53 in prihajal v Ljubljano gl. kol. oh 6.30. Nadalje vozi od 20. novembra ti. dalje na progi Velenle-Cefle dnevno redno nov mešani vlak št. 4881 a z odhodom iz Velenja ob 12.10 in prihodom v Celje ob 14 15.
— Beogradska občana za reveže. Si-rotinski oddelek beogradske občine sklicuje meščane na shod v svrho izvolitve odbora, ki preskrbi beogradskim siromakom za božične praznike primerne darove. Beogradska občina nabavi še ta mesec za siromašne otroke novo zimsko obleko. Nadalje bo dajala občina onim revnim družinam, ki dobivajo stalno podporo, drv po en kubični meter.
— Spomenik t Pri*epotjn ▼ spomin padlim junakom Iz tega kraja v bojih za osvobojen je je bil posvečen v nedeljo 16. tm.
— Otvoritev železnUke proge Veles-sHp. Včeraj ob 10. dopoldne je bila svečana otvoritev sove letesoiike proza Veles-
Štip, ki je za Južno Srbijo velikega narodnogospodarskega pomena In tudi strateglč-no zelo važna. Za gradnjo te proge je bilo Izdanih 75 milijonov dinarjev. Z zelenjem in zastavami okrašeni vlak jc ob 10. dopoldne odpeljil Iz Veleša. Udeleženci svečane otvoritve so bili v velikem številu. Centralno vlado sta zastopala prometni minister Andra Stanič in minister Uzunovič, vojnega ministra general Cvetkovlč, notranjega ministra ministrski načelnik Zika LazIC. Na/-zočl so bili tudi narodni poslanci iz Južne Srbije.
— Prezldent Masarvk na Izložbi naših slikarjev Petra Dobrovlča In Branka Popov Iča. Prezldent češkoslovaške republike si Je ogledal v Manesevem paviljonu izložbo naših jugoslovenskih slikarjev Do-broviča In Popovića. Dolgo časa se je po-mudil pri tej izložbi in se živo zanimal za posamne izdelke. Kritika v listih je za oba umetnika ugodna.
— Kako skrbe v Pariza za nova stanovanja. Iz Pariza poročajo, da so izvršena proučavanja načrtov za gradbo cenenih stanovanj. Prvi obrok, 75 milijonov frankov posojila, katero je najelo pariško mesto, je že na razpolago in gradba hiš se takoj prične. Skupnega posojila bo 3^0 milijonov frankov in z.cradi se tekom dveh let okoli 7000 novih stanovanj. Kako pa je pri nas°'
— Zakorani zakladi Čaroze? Kakor poročajo os'eški listi je odnotoval te dni za-govornik Caruse dr. Vladimir Bujher k Ca-rugmemu očetu. V zvezi s tem krož'k> po Osi'eku vesti, da je stari Stanisav!jcvič ča-rvza. dr. Buihern povedal, kje da leže zakladi Čaruge. Dr. Buiher o tem popolnoma molči ter na vsako vnrašanje skomigne z ramami, kakor mizar Miiller iz Vinkovcev, kadar ga radovedni VfnVovčani vnra?ajo za njegovo đeđšSino 16 milijonov dolarjev.
— Men'ca za dva mlUlona dinarjev ukradena. Glasom brzojavne vesti beogradske policije je trgovec Dragutin Zivkovlč ukrade! menico gTasečo se na 2 milijona Din in pobegn!!. ŽivkoviČ je star 34 let, je majhne postave, črnih l*s. ima pristrižene brke. Za mm je izdana tiralica.
— Zagoneten slučaj v Beogradu Pred dnevi se je zvečer v kavarni Djokiča v Beogradu odigral zagoneten slučaj, ki še danes ni pojasnjen. Nenadoma je počil v kavarni strel, čigar žrtev ie postal Žagar Lju-bomir Živkovič. N'hče ne ve, kdo je izoro-žil aii se je morda dogodila nesreča ali jc Živkovič izvršil samomor? To je tajnost. Ves dogodek se je odigral nekako zagonetno. Očividci pripovedujejo, da je stal ka-varnar Djokič pred vratmi svoje kavarne, dočim je bil Živkovič zunaj nje, oddaljen približno 3 m od njega. Oba sta se prepirala in prepir je čim dalje bolj naraščal. Končno je Živkovič poslal svojo ženo po orožnika. Cim je žena odšla, je počil strel in 2ivkovič se je zgrudil na tla. Ko se je žena vrnila, je našla moža težko ranjenega. Prepeljan je bil takoj z ambulančnim vozom v bolnico, kjer so ga operirali. Zanimivo je, da Živkovič ni hotel izpovedati, kdo je streljal nanj. Nekateri očividci zatrjujejo, da se je njemu samokres izstrelil v žepu, ko je hotel, da ga potegne iz njega. Ranjen pa je bil nekoliko nad desnim bokom. Pripoveduje se pa tudi, da ni bil opažen samokres ne pn Djokič'j in ne pri Zivkovču. Tudi policija nI našla revolverja. Živkovič je podlegel poškodbi.
— Života Živanevlč — srbski Caruga. Na poti v Pežarevac je bil te dni od roparjev napaden in oropan beogradski trgovce Vladimir Radivojevič. Tekom preiskave se je ugotovilo, da je napad izvršil zloglasni ropar Života Živanovič, ki se že več let potepa v beogradski okolici. Že nad 27 let ob-las;i zasledujejo Živanoviča. Pred tem časom je Živanovič Izvršil več roparskih umorov in je nato pobegnil na avstro - ogrsko ozem7je. Tu sc je klatil več let in ko so mu tla postala prevroča, je pobegnil v Romunijo, kjer se je spri radi neke devojke s kapitanom neke ladje in ga med prepirom zabodel. Znova je pobegnil na Madžarsko. Izbruhnila je baš svetovna vojna in tako se je lahko zločinec neženirano klatil po Budimpešti, ker policija je imela dovoli drugega posla. Leta 1915. ie prišel Života z Avstrijci v Srbijo in je dalje časa vohunil v prid Avstrije. Ker je Avsirijcem zopet eno *zago-dcu, je pobegnil v gore in je začel hajduko-vati, sedaj ropajoč Avstrijce, sedaj zopet Srhe. Po umiku Avstrijcev je še vedno ostal v Srbiji kjer se sedaj klati že polnih 6 let, ne da bi mu mogle oblasti do živega. Oblasti so sedaj uvedle obzirno akcijo, da izsledc tega starega grešnika.
!z L«M
— Predavanje v društvu »Soča«. Pričela so se zopet zimska predavnnia v društvu »Soča«-. Vžbtrfa|o vsako leio snlošno pozornost in co dobro obiskana. Prvi predavatelj je bH lotos trosp. prof. dr. L Lah. On zni izborno pripovedovati, zanimiv in živahen je rjiejrov govor, zato pa se zherc okoli nieirovih predavani vedno številno občinstvo. Tako je bilo tudi v soboto »url Levu«, ko je slikal razmerje med Italijani in Jugosloveni po avstrijskih taboriščih zloglasnega imern, pre3očeva"i tamošnje: grenko Življenje in udejstvovanie mentalitete enih in drugih, navajajoč vmes posamne zjpačilnejšs dogodke. Občinstvo je pazno sledilo vsemu predavanju, za katero je 2v\ r. dr. Lah polno priznanie.
— Nušlčeva proslava v Ceskoslnv. Obči. V soboto zvečer je priredila agilna »Ćeskoslovenska Obec« v restavraciji Zvezda intimen večer, posvečen Jubileju Bra-nislava N u š i ć a. Poleg društvenih članov so te udeležili prireditve starosta Jugosl. Sok. Saveza g. Engelbert Gangl s tajnikom dr, Tugom, kot zastopnik mestne občine ljubljanske gerent g. Josip Tur k, In za prosvetno upravo višji šolski nadzornik g. Josip VVester. Večer Je otvoril s kratkim nagovorom predsednik Obce g. Jan Ružička. O Nušičevem življenju In književnem delovanja je predaval lektor
češkega jezika na našem vseučilišču gosp. prof. dr, Đurlan. V svojem temeljitem, preglednem, vseskozi znanstveno zasnovanem govoru je podal Nusića kot dramatika, novelista, dramatika in esejista, ga naslikal tako plasMčno v vseh njegovih vrli-nih in nedostatkih In orisal tako objektivno, da je dobil vsakdo izmed poslušalcev zares pravo sliko tega velikega in zaslužnega našega kulturnega delavca. Gospa H o r a-kova je recitirala s polnim razumevanjem odlomek iz NuSičevega romana — »1915«, gospodična J e ž k o v a pa izredno čustven odlomek iz pisateljeve avtobiocra-fije. Bila je lepa prireditev, samo škoda, da udeležba ni bila taka, kakor bi jo bilo želeti.
— Kapredno obrtniško društvo i» Ljub* Ijani bo priredilo v soboto dne 29. novem* bra t. L zvečer v dvorani Kazine obrtniški družabni večer na katerega že dnnes vabimo vse obrtnrkc in prijatelje obrtništva. Meseca decembra bo priredilo društvo obrtni te* Čaj, ki bo nudil praktični pouk v enostav* nem knjigovodstvu, kalkulaciji, davčnih za* d?vah in obrtnem pravu. Na vse te prire« ditve žc danes opozarjamo vse obrtništvo, ki naj sc jih v čim večjem številu udeleži.
— Telovadba za dame. Zdravstveni in estetski razlogi so rodili med damami željo, da otvori »Atena« poseben tečaj za damsko telovadbo tudi letošnjo sezono. Želji Je društvo ugodilo ter sprejema nadaljnje priglase ob ponedeljkih in četrtkih od pt^l 6. do pol 7. ure v licejski telovadnici, BIeiweisova cesta. 395/n
— II. Javno predavanje ge. dr. šlme-čeve o nalezljivih boleznih !n njih povzročiteljih sa vrši v torek 17. t. m. ob 8. zvečer na Šentjakobski šoli Vstop prost in vsakomur dovoljen.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Z^*on*. V ponedeljek dne 17. t. m. ob po! osmih zvečer skupna vaja, 306'n
— Izgubila se Je zlata zapesrnca, kt Je drag spomin in se prosi, da jo poSten najditelj vrne proti nagradi v upravnistvu »SI. Naroda.« 397'n
— Smrtna kosa. Llmrl je 16. tm. na Rakeku g. Emil M a r a ž, špedicijski uradnik. Pokojnik je bil vesten uradnik in dober družabnik. Imel je mnogo znancev in prijateljev. Pogreb bo v torek 18. tm. na Rakeku. Blag mu spomin!
— Pollcl'ske ovadbe. Včeraj so prlspeie na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 4, poškodbe tuje lastnine 1, samomora 1, izgredov 2. plesa brez dovoljenja 3, prekoračenja poficijske ure 3, prestopka cestnopo-licijskega reda 1.
— Zasačen vlomilec V Lattermanovem drevoredu je službujoči stražnik 16. tm. oh pol I. zjutraj zasačil pri stojnici branjevke Elizabete Fri^kovec nekega mladega človeka, ki je skušal v stojnico vlomiti. Neznanec je že odprl eno ključavnico ter se baš lotil druge, ko ga je prijel stražnik. Na policiji so ugotovili, da je vlomilec 23 letni čevljarski pomočnik Juro Hutinec, rodom Iz Hrvatske. Naknadno se je ugotovilo, da je skušal četrt ure popreje vlomiti tudi v trafiko Jaka Debeljaka, ki se nahaja tudi v Lattermanovem drevoredu. Ker pa je Debeljak v trafiki spal in je čul ropot, se je zbudil in prižgal svetilko, na kar je vlomilec pobegnil. Hutinec je bil Izročen sodiSču.
— Sesreča. Ko jc krznarski vajenec Maka Košir dne 15. t. m. ob 20. pasiral des» no stran D'maiske ceste, ae je s hiše posestnika Colarifa nenadoma utrgal približ* no 3 kg težak okras ter mu padel na g^avo. Košir se je zgradil nezavesten na tla ter so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bol* nico. Njegova poškodba je težka.
— Tatvina kolesa. V gostilni »Pri Ame* rikancu« v Flori ianskt ulici je bilo dne 16. t. m. opoldne odpeljano Jakobu Remškarju kolo znamke »Erika«, vredno 2250 Din.
— Zeparjl na Vodnikovem trgu. Zcparjl na Vodnikovem trgu so zopet pridno na poslu. Tako je bilo dne 14. t. m. zasebnici Mariji Strel ukradena iz žepa črna usnjata denarnica z 98 Din, naslednji dan 15. t. m. pa zasebnici Adeli Gruden črna denarnica z 200 Din.
— Požar v dimniku Dne 16. t m. okolt pol 19. je čuvaj z Grada opazil, da so sc vnele saje v dimniku šentpeterske vojašnice. Obvestil je takoi gasilce, ki so odšli na lice mesta, vendar niso stopili v akcijo, ker je medtem žc vojaštvo požar udušilo.
TRAGIČEN SAMOMOR.
V noči od 16. na 17. t. m. se je obesil v svojem stanovanju na Tržaški cesti št 7 leta 1875. rojeni krojač Anton Krušič, redom iz Smartna pri Kamniku. Obesil se je na žebelj, zabit v steno tik nad posteljo. Zjutraj sta ga našla obešenega oba sinova. Prerezala sta naglo vrv. toda bilo je prepozno, kajti Krušič je bil že mrtev. Dečka sta nato obvestila policijo, na kar sta do< spela na lice mesta policijski zdravnik dr. Avramovič in koncipist Pole. Dr. Avramo* vid je ugotovil Krušićevo smrt, na kar je bilo trunio pokojnika prepeljano v mrtvaš* nico k Sv. Krištofu.
Samomor jc KruŠiČ izvršil radi družin* skih razmer in deloma radi bede, v kateri je živel. Pokojni se je pred štirimi leti na novo oženil, vendar se s svojo drugo ženo ni raziuncl ter so biTi prepiri na dnevnem redu. Žena je tudi zanemarjala gospodinj* stvo. Krušič se je jel udajati pijači ter je končno iz obupa izvršil samomor.
Iz Celja.
--e Trgovski ples v Celju se vrši dne 3. januarja 1925 v vseh prostorih Narodnega doma. V to svrho namerava sedaj trgovsko društvo otvoriti za svoje člane plesni tečaj, na katerem se bodo poučevali moderni plesi. Kdor se hoče teh plesn'h vaj udeleževati, naj se takoj javi pri trgovskem društvu.
—e Ogenj Je nas*al v noči od nedelje na ponedeljek v podstrešnem stanovanju vile »Reglna« na Lanovskf cesti. Napravil je precej škode, ker Je stanovalcu g. Brl-varjn pokvaril precej oprave. Dotično stanovanje sploh ni vredno, da se tako Imenuje, v sedanji stanovanjski mizeriji, ki vlada pri nas le vedno v nezmanjšani meri, pa se je uporabilo v stanovanjske svrhe
Stev. 264.
•SLOVENSKI NAROD« dne IS. novembri 1924.
Stran 5.
Gospodarstvo.
Slavni uvozni in izvozni predmeti
- Leta 1923. so glavni uvozni predmeti sledeča:
	Milj. Din	%
Bombaževo blago	1.750	21.05
Volneno blago	713	8.58
Raztri železni predmeti	359	<L32
Bombažev sukanec	337	4.06
Stoli in aparati	307	3.70
Kava	313	3.56
Premog vseh vrst	301	2.41
Sladkor	187	2.25
Oluščen riž	127	1.53
Železo, surovina m polsurovina 117		1.41
2e'e£- tračnice, žel. materijal,		
kovinske konstr. za mostove		
in strehe	100	1.20
Bombaž, sirov	99	1.19
Rastlinska olja vsen vrst	98	1.18
Pločevina	90	1.09
Petrolej	n	1.06
Usnje za podplate	82	0.9«
Sirove kože domačih žrvaii	81	0.98
Bombaž, rokavice in nogavice 77		0.93
Mazilna olja	74	0.S9
vreče	70	0.S4
Volneni šivani predmeti	64	0.77
Bombaževi šivani predmeti	61	0.73
Bencin	58	(170
Steklo za Sipe in zrcalu	58	0.70
Drugi predmeti		33.52
Skupaj	8310	100%
Uvozilo se ie le*« 1933.: Blago: Vrednost v Din:
Bombažno blago 397.596.268 Volneno blago 15*747.969 Bombaž, sukanec 120,581.417 T?r»zn| železni predmeti 65.08^.725 Sladkor vseh vrst 57,396.810 Sirov bombaž 45,566.550 Stroji in aparati 43,753.922 Železo sirovina in poteirovina 38,693.988 Premog vseh vrst 37,580.999 Lanene In konoplj. tkanine 29/772.889 Sirove kože domačih žival! 2S,fi6S.406 Pločevina 27155.248
rnektrotehnJški predmet? 26.870.690 Lnscen rti 23 4M.424
Petrole? 22,037.585 Stroj ene kože 21.373.107
Vozovi 17.653.066 Tračnice in želez, materijal 15,748.814 Rastlinska olja 15,661.252 Bombaž, nogavice fti rokavice 13,674.829 Steklo 12.625.301 Mazilna olja 11.825.835 Železni žeblj! 11.440.919 Sirova nafta 11^-S6.686
Skupa i L28?.703.518 Drug! proizvodi 645J63.897
Celokupna vsota 1.928.057.415 Glavni naš! uvozni predmeti za prvo letošnje četrtletje so približno isti, ne samo po vrednosti, temveč tudi po količini. Tudi v prejšnjih letih se nahajajo isti proizvodi v statistikah. Konstatirati moremo, da uvaža naša kraljevina predvsem izgo-tovliene fakrikate.
★   ★ +
—C Državni izdatki In dohodki v Julija 1924. Naš državni proračun je predvideval za april-Jullj 1924 — 3.468,333.333 D 32 para. Državni Izdatki pa so znašali za to dobo 3.256,175.764 Din 15 para, tako da le država prištedila 212,157.569 Din 17 para. V proračunu predvidevani dohodki so znašali za april-julij 3.468,333.333 D 32 para, državna blagajna pa je prejela v tem času 3.311,848.868 D 62 para. Primanjkljaj v dohodkih znaša torej 156,484,464 D 70 para.
—g Ratifikacija pogodbe o poštnih hranilnicah med Jugoslavijo, Češkoslovaško, Pomunsko. Avstrijo in Madžarsko se izvede v kratkem in stopi pogodba v veljavo sredi decembra. Poljska za sedaj h pogodbi ni pristopila.
—g Jadranska tarifa. Te dni se ima vršiti konierenca za definitivne odredbe glede Jadranske tarife. Zastopniki železniških direkcij iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Italije, Avstrije in Madžarske bodo razpravljali o dveh predlogih: ali se sestavi skupna tarifna zveza prizadetih dežel ali pa da se ustanove prometni distriktl s posebnimi tarifami. Čehosiovakl žele tarifnih ugodnosti posebno v smeri proti Reki
-s Dohodki beograjske otOne. Tekom
10 mesecev t t. jc Imela beograjska občina dohodkov 60-518.46&.76 Din, lani v istem
času 50-S4S.379.79. Meseca oktobra jc bilo dohodkov 8422.856.73 Din.
—g   Grška trgovska konferenca. V
Atenah se vrši te dni največja trgovska konferenca, kar jih Je bilo kdaj na Grškem.
Zbrani so zastopniki vseh trgovskih zbornic in udruženi: zastopanih je okoli 180 korporacij. Gre za trdno trgovsko organizacijo, v prvi vrsta pa za ureditev izvoza. Osnuje se splošna trgovska zveza, ki bo imela okoli 60.000 članov.
—g Za pospeševanje sejmov. Miuisir-stvo saobračaja je naroČilo postajnim načelnikom, da v bodoče ob priliki sejmov v bližini lahko brez posebnega dovoljenja viš-Je oblasti odrejajo in priključujejo po svoji preudarnost! k vlakom potrebno število vagonov za živino, blago in občinstvo, ki gre na sejem.
—g Češkoslovaško - Jmcosiovenske trgovske zbornice. Začela se je akcija za utrjevanje trgovskih stikov med našo državo In Češkoslovaško. Misli se na snovanje češkoslovaško-jugoslov. trgovskih zbornic. O tem se bo razpravljalo na privredni konferenci, ki bo v Sarajevu začetkom 1925. Prihodnjo spomlad odide de'eraciia naših trgovsko-obrtnih krogov rndi te zadeve v Prago ca posvetovanje.
—g Iz avstrijskega gospodarsrva. Novi avstrijski carinski tarif ne stooi še v veltavo. kakor se je nadejalo, kf»r se čaka na podpis trgovske pogodbe med Češkoslovaško in Avstrijo. Pogodba je sicer v svojih remeliih povsem gotova, ali težkoče so še v vprašanju carine na pivo. Avstrijski zastopniki so mnenja, da bi pomenilo velik udarec za avstrijsko pivarniško industrijo, ako b! ne ščitila primerna carina domače produkcije piva. češkoslovaški zastopniki pa spravljajo podpis pogodbe v zvezo z znižanjem uvozne carine na češkoslovaško pivo. Na Dunaju upajo, da se diference kmalu odstranilo m da pride v kratkem češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš na Dunaj, oh kateri priliki se podpiše trgovska pogodba med obema državama. — Produkcija premoga v Avstriji je tekom prvih osmih mesecev zadoščala za tretjino notranje potrebščine. Nakupiti je bilo treba v Inozemstvu premoza 210 000 ton. — V železni Industriji se kaže nekako boljšanje. — Skupno število nezaposlenih Je bilo koncem oktobra 81.000, od teh okoli 45.000 na Dunaju.
—g Turčiia razdeljuje svoj dol«. Komisija za ureditev starega turškega dolga je končala svoje delo. Razdelila je dolg na na-sledujoče države in sicer na Grško, Palestino, Mezopotanljo in Sirijo, tako da ostane od 9,500.000 turških funtov dolga na Turčiji samo letno breme 6 milijonov. Nove države majo tri mesece časa za event. ugovore.
—g Donave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 28. novembra ti. pri Intendanturi IV. armijske oblasti v Zagrebu jclede dobave mesa za garnizijo Zagreb; dne 29 novembra tt. pri intendanturi Savske divizijske oblast* v Zagrebu glede dobave mesa za garnizijo Karlovac, Varaždin m Čakovec dne 29 nov. ti. pri Komandah mesta v Kraljevcl, Dolnji Lendavi in Murski Soboti glede dobave mesa za te garnizije. — Dne 9. decembra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v SubotlcI glede dobave tovornega avtomobila. — Dne 10. decembra ti. pri ravnateljstvu državnih žel. v Ljubljani glede dobave banka-clna in svinca pri ravn. drž. žel. glede dobave rehrastega jekla; pri rav. državnih v Saraievu glede dobave jekla za vzmeti; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave blazin in prevlek za odeje. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki so v pisarni trg. in obrt. zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—z Oddaja izdelovanje kožuhov. Pri
ravnateljstvu drž. žel. v Ljubljani se bo vršila dne 2. dec. ti. ofertalna licitacija glede
konfekcije kožuhov. Snkno fn kože dostavi imenovano ravnateljstvo. Predmetni oglas z natančnejšim« podatki je v pisarni trg. in obrt. zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Darujmo za sokolski Tabor!
To in ono.
i oče.
Pred petimi meseci Je utonil v potoku Turija v bližini sela Jankovci pri Beogradu neki petletni doček. Sodna komisija je ugotovila, da se mali Mlodrag Suboti« ni ponesrečil temveč da ta le utopila njegova teta, 17 letna Petrija Vaslljevlč. Bila je aretirana in je pri zaslišanja priznala, da jo je k zločinu nagovoril njen svak !n oče otroka Milan Subotič in ji je obljubil zato 2000 Din nagrade. Nato je b!l Subotič, ki je bil v Beograda ziposien kot tramvajski sprevodnik aretiran. Svojo soudeležbo pri umoru je odločno zanikal.
Pred dnevi se je vršila pred beogradskim okrožnim sodiščem druga razprava proti Milanu Subotiču ia Petriji Vaslljevič. Prva razprava je bila preložena z ozlrom na to. da so morali preiskati njeno duševno stanje. Zdravniški izvedenci so spoznali Petrino za popolnoma normalno.
Zanimiva je predzgodovfna zločina, ki prikazuje enostranost in zaslepljenost kmet-skega ljudstva glede pojmovanja o morali. Hčerka uglednega ia bogatega seljaka Mar* ka Vasiijeviča iz Junkovcev Je imela ljubavno razmerje s sinom nekega soseda, ki pa ni ostalo brez posledic. Ljubimec pa dekleta ni botel poročiti in tako je hčerki oglednega seljaka grozila nevarnost, da bo izpostavljena javnemu zasmehovanja vaških prebivalcev.
Da se Izogne sramoti, je dekle poročilo nekega ubogega dninarja, ki naj da ničnemu otroku svoje ime. Dninar Milan Subotič je bil z ženitvijo zadovoljen, saj je kazalo, da postane nekoč dedič svojega tasta. Kmalu po poroki je žena rodila dečka. Subotič Je jel kmalu otroka sovražiti, kajti po vasi so se razširjale vesti, da igra žalostno vlogo in tudi pričakovana bogastva tasta so zaenkrat Izostala. Oha zakonca sta odslej živela v stalnem prepiru in ko se je Subotič naveličal življenja polnega razprtij, sramote fn bede, je zapustil ženo In otroka ter odšel v Beograd, kjer je postal tramvajski sprevodnik.
V tramvaju je nekoč naletel na svojo svakinjo Petrljo Vaslljevlč, ki je »skala službo v Beogradu. Od tega dne dalie sta se redno setajala in zdi se da je VasfljevIČeva večkrat potreboval Suhotlčevo pomoč, kajti radi svojih ljubavnih avantur le bila vsaki hip na cesti.
Ko so jo nekega dne zopet postaviti pod kap, je odšla v svoj rodni kraj v Jun-kovce. Nekaj dni po svojem prihodu se je odšla s svojim nečakom kopat v Turijo, kjer je deček utonil. Pri obravnavi je Vasiljcvi-čeva zatrjevala, da se je vsak dan sestajala s Subotičem In jo je ta vedno pregovarjat, da umori dečka. Stari Vaslljevič je namreč svojega vnuka zelo ljubil In sploi-no se je zatrjevalo, da ga postavi za glav* nega dediča.
Da se svojega tekmeca Iznebl, Je Subotič pregovoril svojo svakinjo, da dečka spravi s sveta. Pisal jI je tudi več tozadevnih pisem in ji obljubil bogato nagrado, če dejanje izvrši. Subotič je dosledno zanikal vse trditve Vasiljevičeve In trdil, da se s svojo svakinjo sploh ni nikoli sestal. Obsojen je bil na 15 let ječe. V splošnem n! napravil vtisa, da je zmožen takega zločina, pokopala ga je le trditev, da se nI nikoli sestal z Vasiljevičevo, kar m* mu dokazali. Njegov zagovornik je vložil ničnostno pritožbo. Vasiljevičeva pa je bila obsojena na dve leti ječe.
Tajinstvena dama s pajcolanom
Sarajevski listi poročajo zanimivo do« godbo o pustolovščinah neke mlade in cle= gantue dame. Dogodek je sledeč:
Te dni je prispela v Sarajevo mlada in elegantna dama. Ni prišla sama in tudi ne prostovoljno. Spremljal jo je detektiv že» lezniske policije iz Slavonskega Broda. Seve* da jI potovanje ni bilo prijetno in skušala jc detektivu, ki je pazil z argusovimi očmi nanjo, pobegniti Zahotelo se ji je svobode, in to svobodo je dosegla žal samo za malo časa. Nedaleč od postaje Sornizovca jc pro» siTa svojega spremljevalca. da«li sme na to* aleto. Detektiv je to dovolil, vendar Je ostal na preži pred vratmi, boječ se. da bi ptičica odletela. Ker se vrata toalete le niao hotela odpreti, je pričel detektiv sumiti. Nasiloma je vdrl vrata. aH elegantne dame ni bilo nikjer. Očividno je skočila z drvečega vlaka.
No, detektiv je ml mož dejanja- Blisko* M se je znašel; iz kupe j a je vrgel vso prtljago neznanke in skočil ia drvečega vti* ka. Kakor v kinematografu. .. Nato je ho* dii ob progi in nadzoroval vso bližnjo oko* lica. Zaman, Ne znake nI Mlo nikjer. Končno te detektiv preiskal se gozdič, ki se nahaja ob progi :aed krajema Sem i rove« in Rajlov. ca. In res je zasačil elegantno begunko, ki se mu je škodoželjno smejale v obraz. De« tektiv pa si jc mislit ca kdor sc poslednji smeje, se smeje najbolje, vklenfl ie lepo ne« znanko in z naslednjim vlakom sta se od« peljala v Sarajevo, kjer Je bila tujk*. tzro» Cena policij:.
Na policiji  je elegantna
da m a
izpovedala, da ac pKe Katica Kittv Vida. da je star« 22 let. ie kolena ic rodom iz Našic. Burno je bilo njeno predživljenje in polno pustolovščin, ki so ostale doslej pri* krite.
Pred dobrim mesecem je prispela v M«« rfbor, kjer si je na)e!a sobo v najelegant* nejšem hotelu. Zahajala je samo t boljšo družbo in iskala znanstvt med višjimi čast« niki fn drugimi vplivnimi osebami. Zato je postala policija nanjo pozorno in jo je jela nadzorovati. Nekega lenega dne pa je Ka« tica Kittv izginila Iz Maribora tako nenadno, kakor je prišla. Medtem je policija pre« jela iz Som hora od nekega bančnega urad« nika obvestilo, da se v Mariboru pod njegovim imenom skriva neka navadnn prostitut« ka, ki na niegovo ime In rač>n izvršuje po raznih krajih Jugoslavije različne sleparije, poneverbe, prevare in izrablja vsakogar v svoje »vrhe. Uradnik navaja dalje, da naj se Katica, ki ni njegova lena, aretira
Nekaj dni za tem je bila Katica Kitty aretirana in pripeliana na policiiski komlsa« rijat v Maribor kjer so preiskali njeno prt« liago. Pri preiskavi ae je našlo v ročni torbici 17 vizitk, večinoma uglednih oseb. Med dp'gimi so bile tu vizitke generalštahmh oficirjev, višjih uradnikov iz Beograda, bančnih ravnateliev. ind"strijcev, inženjer« jev. narodnih poslancev itd.
Katica Kitrv ie elegantno oblečena: nosi pisan in dolg TtrtanVamen jrnnper. zelen baržunast površnik, elegantne zimske čevlje in lep klobuk iz veloura. Cez obraz ima paj« čolan. Njeno pravo ime in predime se ni moflo ugotoviti. Tudi se ne ve, kaj je nleti poklic in verlctno je, da voh»»ni v prilog kake naše li"beznjive sosede. Gre torej za novo Androlič^o... V ostalem govori Kittv perfektno madžarsko, naš Jezik na lomi le za silo. Sara ie vat-a polici ia je uvedla obširno poizvedovanje, da razkrinka tajinstveno da« mo s pajcolanom.
★   * ★
* 106 let stara nevesta. Najstarejša nevesta na svetu je brezdvomno Madame Betsy Pennick iz kraja Tlptree, okraj Es-sex v Franciji. Dama Je stara 106 let ter Jn je pred kratkim zadela huda nesreča. Vodila je gospodinjstvo pri nekem ne baš mladem gosoodn. ki je pred tedni v starosti 96 let umrl. Njegova smrt je silno uža* iostila staro damo. Cim se je nekoliko potolažila, Je izjavila nekemu novinarju: »Hočem si poiskati novega soproga, ki bo skrbel za mene na stra leta!« Oospa Pennick se Je prvikrat poročila pred 86 leti. Že nad 40 let Je vdova, sedaj pa se je zopet naveličala snmotarenja.
* Kakadn kot rešitelj. V zadnjem Času so Štirje banditi, ki so imeli svoj avtomobil, ogrozi več vasi v grofiji Surrev v An-gUJi. Roparji so postopali pri svojih napadih zelo brutalno in prebivalci omenjenih vasi so živeli v stalnem strahu ter se niti niso upali na cesto. Zato so postali zločinci še drznejšl in dočim so poprej Izvrševali vlome v staje, so se sedaj lotili bogatejših posestev in poslopij. Pred kratkim Je ta tolpa skuhala oropati neko posestvo v Bvfleetu. Zbrali so že lep plen. katerega so hoteli odpeljati z avtomobilom, ko so nenadoma začuM glas: »Halo, kaj delate tu?« Nenadni krik Je prestrašil zločince, ki so pobegnili, pnsteč plen na licu mesta. Rešitelj je bfl to pot navaden kakadu, ki je izgovoril omenl^np besede. 7anlmlvo le, da stanovalci v vili niso opazili neprijetnega obiska.
* Po vzoren Leopolda In L neba. — V Nevrvorku Je bil odkrit zločin, ki popolnoma sliči z'oJMnu. kl sta ga izvršila znana chi-caška morilca Leopold In Loeb. Našlo se le truplo 13-letnfga dečka Schwarza. ki le bil umorjen od Štirih otrok v starosti S do
13 let Neposredno sta bfla pri umoru udeležena 12-ičtna Adam Rotunda in Harald Mega. Priznala sta, da sta Schnrarza ustrelila in nato zavlekla m 5amotno mesto v močvirja, kjer sia ga pokrila z listjem. Hotela sta igrati Loeba ia Leopolda. Kasno: c sta prvotno priznanje prckHc;da in zatrjujeta, da je bil Schwarz pri iovu na bobre po aesreči ustreljen. Obravnava proti štirim mladinskim morilcem bo pnhodn'1 to* rek pred mladinskim sodiščem v Newyorku.
• Ameriške dijakinje proti toaletni umetnosti. Dijakinje na vseučilišču Hackensack
so sklenile, da opuste odslej prostovoljno vsako toaletno umetnost. Sprejelo so resolucijo, s katero se obvezujejo, da se bodo obiačile povsem preprosto in ne bodo nosile nikaklh izredno kratkih kril ali Muz brez rokavov. Nadalje opuste vsako vpors* bo lepotilnih sredstev, tadi ne bodo več kadile In v javnosti ne več prekUniale. če bo res?
Poljska, slovanska velevlast?
Takoj za Itaiijo, ki je najmanjša evropska velevlast, prihaja po or^seZ-nosti ozemlja in števili! prebivalcev (.tO miliionov) slovanska I oljska. Njen geograf sko-politični položaj je izredna važen za mir in red v EvroM. Nemci ne samo da ne morejo preboleti, da su nekdaj ugrabljeno poljsko zemljo (Pomor je. Poznanj, Gornjo $lezijo) 1918 morali Poljakom vrniti, hočejo irneti zveze z boljševiki in tu jim je n.a ooti neboljSeviška Poljska. Zato se \^akdo, ki gleda na evropsko politiko s širšem stališča, mora ozirati na Poljsko ket trden faktor mira na vzhodu Evrope, a Poljska sama se zaveda, kako nevaren je njen položaj med Nemci in Rastja.
Francija, ki ima tudi živa izkustva z Nemci, je spričo tega primerna uravnala svoje odnošaje do Poljske. Poljsko-francoske simpatije so stare in že zgodovinske ter ne samo politične nego i kulturne. Vendar je ta zveza ohladnela v zadnjih 40 letih, odkar te Francija mislila na rusko svojo zaveznico ter spričo tega s poljskim vprašanjem nt postopala kot intemacijonalnim vprašanjem. Ko je carska Rusija propadla. so se Francozi zopet obrnili k Poljakom ter je bila po vojni sklenjena politična in vojaška zveza med Francijo in Poljsko. Na Nemce pazijo na vzhodu Poljaki, kakor na zapadu Prancozi. Sam generalisimus francoski, Foch, izredno ljubi in čisla Poljsko ter Je njen maršal. Poljski vojni minister general Sikorski je bival sedaj dva meseca na Francoskem službeno ter študiral, konferiral in poročal; posebno se je zanimal za morska pristanišča. In francoski oficijelni krogi so ga prisrčno sprejemali in naglašali francosko - poljsko vzajemno vernost
Med tem je pa Herriotova Francija teoretično priznala sovjetsko Rusijo. Poljaku bi se moglo zdeti, da se Francija vrača k ruskemu prijateljstvu, ki je za carstva bila negacija poljske samostalnosti. Da bi pokazala, da priznava nje boljševiške Rusije ne pomeni odvračanja od Poijske, je Francija sklenila svoje poslaništvo v Varšavi dvigniti na veleposlaništvo (embassado) ter s tem priznati Poljski značaj velevlasti. To bo počasi imelo za Poljsko velik pomen On letos je na zborovanju Lige narodov Poljska igrala važno vlogo), a za vse Slovane je razveseljivo dejstvo: nova velevlast, Poljska. V koncertu evropskih držav igra odlično vlogo, včasih se celo 7di — eno glavnih Češkoslovaška. Ako bo Poljska sledila zgledu svoje slovanske sestre, pride končno tudi Slovanstvo do onega ugleda m upliva v Evropi, ki mu gre po številnosti njegovega prebivalstva.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR,
Ed. Rice Burroughs:
10
„ Tarzanov stn
Rus je s težavo zadrževal zmagoslavni na •imeh. Saj je minilo komaj šele pol ure. odkar je mladi lord Grevstoke sedel na razmetani postelji in se božal in poigraval z Ajaksom, kakor da bi bil sam rojena opica.
V Pavloviču je tekom pogovora dozorel načrt. Dovolil je v prodajo opice proti izredno visoki kupnim in pod pogojem, da mora kupnina biti izplačana onega dne, katerega bo opico oddal na krov ladje, ki bo čez dva dni nato odplula iz Do-wera v Afriko.
Pavlovič je iz dveh nagibov sprejel John Clay-tonovo ponudbo.
Prvič je denar zanj imel vedno veliko privlačno silo in z opico ni zaslužil ničesar več. Odkar ie prišla v stik s Tarzanom, je dosledno od-klanjala vsako uplivanje pri predstavah in zdelo se je, da se je prvotno pokorila le zbog tega, da bi med množico radovednih gledalcev opazila Tarzana, svojega izgubljenega in pogrešanega prijatelja. Sedaj, ko je bil ta namen dosežen, se ji je zdelo odveč, da bi se kazala množici obsovraženih ljudi.
Naj so bili nagibi kakršnikoli, resnica Je, da ie ni ganilo nobeno prigovarjanje in vabljenje, nobeno sladkan je in prošnje. Zlasti se nI udala sili.
I Enkrat samkrat je krotilec to poskusil, toda komaj je ušel z golim življenjem. Rešil sa je slučajno navzoči Jack Clavton, drugače bi ga opica raz-mesarila.
Poleg hrepenenja po denarju pa je polnila Pavloviču srce tudi volja po maščevanju, ki se je dvigala in utrjevala ob vsaki misli na bedno in mukenolno življenje, za kar je krivil edinole lorda Orevstoka. To jezo na Grevstoka je v poslednjem času podžgalo še dejstvo, da mu je Ajaks odpovedal vsako službo in da je s tem prišel ob vsak zaslužek. Ta odpornost opice je do vrha nalila čašo gnjeva in srda proti Tarzana. Ni mogoče drugače, da je Tar7an opico k tej odpornosti nahuj-skal. Tako si je Pavlovič to razlagal
Pavlovlčevo zločinsko nagnenje je še podvojila popolna razdrapanost njegovih duševnih m telesnih moč?, ki jih je do skrajnosti Izčrpalo trpljenje v življenju. Iz mirnega, mrzlega in ravnodušno računajočega. inteligentnega zločinca je postal zloben, nevaren in napol blazen človek, ki je bil sposoben za najodpornejše zločine. Vendar pa je bil njegov načrt Še vedno pretkano in previdno zamišljen, tako da ga je lahko mimo in neovirano »zvedel. Predvsem je bilo gotovo, da lord Grevstoke dogovorjeno svoto plača, bilo pa Je tudi jasno, da bo maščevanje na sinu zanj najobčut-nejSa kazen.
Ta drugI del načrta Je Ml krut, »rov tu strašen. Manjkalo mo le vsake rafiniranosti, s kakori-no Je Pavlovič v svoji mladosti zamišlja! fn raz* pietal mojstrske zločine. Zato pa Je bfl ta načrt si-
guren in je imel to dobro stran, da bo mogel krivdo I ker mu prihrani dolgo in utrudljivo pot, zanj p* zvaliti na Ajaksa. ki bo s tem istočasno kaznovan I bi bila to zabava.
za njegovo odpornost m neposlušnost.
Sreča Je bila Pavloviču izredno mila. Vse okoliščine so ga podpirale, čisti slučaj je hotel, da je mladi lord Jack prisluškoval ko Je oče obvestit !ady Greystokovo, da se mu ie nakup opice končno posrečil In to pod pogojem, da jo odpošlje nazaj v domovino in vrne svobodi: Ko Je deček to vest čul Je prihitel in prosil, naj opice ne odpošlje v Afriko, naj Jo obdrži v hiši da bo on imel prijatelja in tovariša, s katerim bi se igral. Toda lady Grevstokova se je zgrozila Že ob sami misli da bi imela v svoji bližini tako nevarno žival Jack je prosil. Jokal in se jezil — toda vse zamanj. Jane je ostala neizprosna. Končno se je tudi Jack navidezno umiril in zadovoljil s tem, da Ajaksa odpošljejo v njegovo domovino, Jacka pa v izven londonsko iolo, katero je v počitnicah obiskoval
Jack ta dan ni obiskal Ajaksa. Cas Je uporabil v droge namene. Denarja je imel vedno dosti in v sili Je mogel vedno dobit! še par sto liber šter-lingov. Ta denar je deloma uporabil za nakup najbolj čudnih stvari, katere je znal na tako previden način spraviti domov, da ga ni nihče zapazil.
Drugo Istro Je hitel v stanovanje Rosa Pav-lovtča. Jack temo starcu nI popolnoma zaopal, ker H poznal njegov i značaja In Je Imel bojazen, da ta Izda očetr. Zato mn svojih pravih namenov nI odkril. Pop 11 ga Je. da bi smel Ajaksa spremljati do Dowerr> To mora biti starca vleč,
»Veste,« je razlagal, »pri meni doma ne bo nihče ničesar slutil, ker so vsi prepričani, da sem s popoldanskim vlakom odšel v šolo. Namesto v šolo, pa pridem sem. Nato spremim Ajaksa do Do-wera in pridem v šolo samo za en dan pozneje. Nihče ne bo ničesar vedel nikomur se ničesar ne pripeti. Jaz pa bom vendarle še en dan v družbi Ajaksa, predno ga odpeljejo.«
Ta dečkov načrt je bil v čudovitem skladu .s Pavlovlčevo zamislijo. Tako v skladu, da bi od svojega lastnega načrta lahko odstopil, ako bi poznal daljše Jackove namene. Podpiral bi ga le v njegovem lastnem načrtu, kar bi bilo tudi zanj ugodneje, ko bi vedel kakšna usoda ga čaka čez nekaj ur.
Popoldne sta se lord In tady Oreystoke na kolodvoru poslovila od svojega sina in ga opazovala, kako se je udobno usedel v oddelek prvega razreda, ki naj ga pelje v šolo. Pa komaj sta roditelja odšla, Je sin pograbil svojo prtljago, hitel iz vlaka pred postajo in se usedel v prvi voz, da ga odpelje v Rnsovo stanovanje. Mrak je že padal ko se Je ustavil pred stanovanjem. Pavlovič ga Je že pričakoval Hodil je nemirno po sobi gori in doli: opico je imel na debeli vrvi privezano k postelji Temo se Je Jack začudil In je vprašujoče pogledal na Pavloviča, ki je polglasno hitet pojasnjevati da opica najbrže sluti da jo bodo odpeljali te namerava otečt
M. KRISTOFIĆ - BUČAR.
Damska in otroška konfekcija — prodaja po nizki ceni t  J«P* tudi za deklice, teltvnlke, »alokloe in droge Mttt«lM Masa, Jaaaaarfi krllm. aaleka In drugo dirusko konfekcije
velika
izbira.
OTROŠKE OBLEKICE. PLAsfiKE
lil
nt
e*
Brez posebnfjgM.
obrtstila.
6950
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena teta m sestrična, gospodična
Fani PerenK
včeraj ob 9. zvečer po kratki in mučni bolezni bogu-vdano preminila.
Pogreb blage pokoinice bo v torek, IS. novembra 1924 ob št rih popoldne iz hiše žalosti, Stari trg 30, na pokopališče k Sv. Krištofu.
Ljubljana, 17. novembra 1924.
Kestni pogrebni zavod. ŽafaJOČI OStall.
6955
Danes je umri na posledicah dolgotrajne še v vojni dobljene boiezni gospod
Melhijor Naraž
Ž njim smo izgubili neumorne ca, vestnega uradn-ka in zvestega, priljubljenega tovariša, kateremu ohranimo časten in trajen spomin.
Rakek, 16. novembra 1924. Špedicij« Lado vi k Šetai1 vi. in ui-adniitvo
Ugodna priložnost
za dami, gospoda In otroka.
Radi popolne opustitve trgovine razprodajam po tovarniških cenah
galoše in snežne čevlje
svetovno znane znamke „Tr«Corv* - Hefsln^borge" tudi posamezne pare. — Naslov aH eventualna naročila pri reklamnem zavedu JVPOLO" Ljubljana, Stari trg 19/11. 6 51
Telefon
351
GALUN
Telefon 351
(kalijev) prvovrstna kvaliteta (kemično čist, popolnoma brez železa) v kristalih in moki izdeluje in prodaja po konkurenčni ceni
Kemična tovarna Moste pn Ljubljani
Zahtevajte oferte in vzorce! Dobavljamo promptno vsako količino.
stane svilen jumper z dolgimi rokavi, dokler traja zaloga
A. Šinkovec nas!. K. SOSS
Liubliana. Mestni trq 19
lm A v jloi.
UDI VI hočete
svoieoa soorooa
presenet ti z lepim in koristnim božičnim darilom. Najbolj koristno božično darilo je pisalni stroj
a«
ERIKA
t* piMmftko In privito, unoribo. Tuđi na iifodnr mnrfnt obmke.
6764
THE REX (0. Liubliana. Gradišle 10
ftalii sinji Mfiii
■ lisa dalavnloa
*a očaje
i
mnu oglrsi
Cena malih oglasov
vsaka beseda SO para. — Najmanje pa Din 5*—
LfaMIana, allaa a.
Specilallst
za genkt eavlfe
la Jahalne ikorafe. P. L€KAS, 630$
Ljubljana, Sv. Petra eesta 7
los. Podkraišek
UoMIiro, Jert&et trs
priporov a svojo bogat* zalogo vseh vrst plettvfo, aoJMtai Maji* perila. -o*r«bHta si JTfRla, vse po mftanlh
cenah Pismena naročila točno z obratno polto. 137/T
Zamenjam tako}
naiemn nko hiSo, naimodemeifo, dvonadstropno z vrtom, cena D n 6'0.r00( najemninsko ti*5o, dvonadstropno, cena D n 200.000. v v odlični legi s hišama v Zajpe-*>n tnd< nošam*?. več nove B en rt o Eqaerv Gr« ar, Rev* tara. 4T. Poštnine Din 5
Kupita se
t vasa - aa«n»asi caa StOO k*, letata« aa ▼«•• meta a reje I —I kaa'a
črai sta*. Naslov se po-izve pri Atoma Comparry, Liubljana, Kongresni trg 3.
Dre železni pači?
manjši in dobro ohranje* ni. se kuprta. — Naslov pove uprava. >» Slovenske* ga Nereda«. 6940
Čevljarskega
pomočnika
sprejmem po možnosti ta* ko j. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ostane lahko tndi kot pen slovodja. ker imam dve delavnici. Tudi odgovorim, če se zahteva. — August Korenički, Pakrac (Slavonija). 6944
Knjigovo^kinfa-
bfl^ncistka,
samostojna moč, z več* letno prakso, perfektna slovenska in nemška ko* resnondentinja, želi premen i ti mesto. — Ponudbe so nroei pod »Jan'»ar 1*525/6*38« na opravo »SI. Naroda*.
Kuharica«
starejša, samska ali vdo* v a brez otrok, se išče za ':ubJnjo do 35 oseb za zdravilišče na nekem oto* *<u v severnem Jadranu. Stanovanje in oskrba v hiši. — Ponudbe a spriče* vali in zahtevo glede plače do najpozneje 25. t. m. na upravo »Slovenskega Naroda« pod našlo« vom »Jadran '6891«.
Koresooadenimja,
zmožna perfektno slovenskega in nemškega jeri* ka, perfektno nemške ste* nografije in deloma srb* skega jeziVa (cirilice) se BČe proti visoki plaći. — Prijave med 11. in 12. uro pri »Sartirnus«. d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov,   Ljubljana * M o*
Odda se soba
z dvema posteljama — v Streliški ulici Štev. IS, 1. nadstropje. — Ogleda se lahko vsak dan od 12. do 2. popoldne. 6904
ste
6949
Na skuono hraco
in stanovanje v bli?ini opere se sprejmeta dva uradnika. — Naslov prve uprava »SI. Nar.«. 6942
Prazno sobo
s kuhinjo
išče fina In solidna gospodična s 1 decembrom. — PonridKe s pogoji pod »F 124'6903« na upravo »Slov. Narod«.
Stanovanje,
krasna lega. 30 minut od glavne pošte, obstoječe ie petih sob. sobe za služki* njo. kopalnice in drugih pritiklm, električna raz« svetljava in vrt, se takoj odda. Vse stanovanje je elegantno opremlj-no in se odda kot t&Jco tistemu, ki posodi lastniku primera no vsoto. — Ponudbe z navedbo posojila pod »Priložnost ;694o« na upr. »Slov. Naroda«.
I    £ro8*m I
Regal,
nov, 4 m dolg. 70 cm ši* rok — se ugodno pr<->da. — Matek, Liubliana. Dalmatinova ulica 13.   136 T
Pozor! — Razprodaja pohištva
radi opustitve trgovine po najnižji ceni: 1 klub* garnitura. 1 pisarniška oprema, več spalnic — do 25. novembra t. L — Jos. Andlovic. Ljubljana. Ko-menskega ulica 28 (poleg gostilne Brezovsek). 6895
!
Jf e premičnine
asa
Kupci nepremičnin!
Zshtcvnjte v vsakem javnem lokalu reklamni Ust ^POSEST«, v katerem so obširni popisi raznovrstnih vil. stano* vanjskih, trgovskih, obrt* nih in gostilniških hiš ter posestev, kmetskih in graščinskih posestev. rr.Ii* nov. žag, stavbiše itd — Na željo Vam dostavlja list brezplačno — Realu tetna pisarna "»Posest«-, d z o k v Ljubljani, Sv. Petra ceste 24.       119, T
Perje,
kokošje, rečje in gosje, puh, oddaja vsako mno* j.r.o po zmerni ceni — tvrdka E. Vaj da. Cako« vce 52/T
Siike za
legitimacije
izdelajo najhitreje foto« nrai Hujcn Hibser. Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 56/T
i Fjt.io vtđkaniziranje vse vrste gumijaste robe. kor tudi popravita
Prodaje se dvonadstropna hiša
na Sušaku na Lujzinskoj cesti, tloris 18/8 m. Prijemlje je pripravno za večju obrt. garažo ali sla« ga'išče. Ovorisče. vod o* vod, elektrika. Prizemlje z malim stinovanjem je prazno. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 6920
I    Baan J
Trstje za strope
se dobi najceneje pri — Anton Steineriu, L junija* na. Jcranova u! 13. 53 T
spreicma po
najkulant« Peter
nejsin cenan
škafar. Rimska cesta št. 11. Ljubljana. o636
Pozor!
Plačam bolje kakor vsakdo eru^i t:a stare oblek.-    čevlje    in pohi*
štvo. Dopisnica z?d-.>stu* je. d.i pridom na dom. — Martin Drame, Ljublja* na. S*-. Jakoba nabr* ~ir št. 2^. 36
Vincfoč
-"Grajska kltt-t v Ljub« Ijani. Mestni t št, 13 — naznanja, da ic ' »čljo pravkar došla vina, ka= k«)r: stlvanec. rizling tr;i-ir.incc, črnina. Čez ulico liter Din 1.— cencirv — Priporoča sc /a obilni obisk tudi z dežele. 6918
Vsak lonec eletrtrl A«m •kuhal v * • • t minut«h I
$awo»ro4aJa: llek:ro-lompa»
Liubliana,      Petra eesta
Kodin lase olmcte
vpletke (kite\ barvanie las a .L' Oreal Hane*
H. PODKRAJSEK,
riaer za dame in gospode. Sv. Petra cesia 32 1965
40 elelrtra niarjn
najboljši fabr kat s w « papntal Vea električni materija! globoko pod dnevnimi cenami. Elektro C«inpaaitjv Lfakljana.
I28-T
I
ali
6947
Rešen vsega trptlenja, zapuSčajoč me v neizmerni boli, se je preselil v večnost moj dobri soprog, gospod
Emi* Maraž
Ipad. uraajalk
danes ob 10, dopoldne.
ZemsVj ostanki prebla^ega poko:nlka se položijo v torek IS. L m. aa tukajšnjem pokopališču k večnemu počUku.
Val, ki ste ga poznali, ga ohranite v blagem spominu!
Rakek, 16. novembra 1924.
Globoka talafota soproga.
za
6752
II oseh špecerijskih prodaSsl-nah se dobi
■a!fiol!!$i prldsfeli Is Strani
LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA 5
V petek, dne 14. novembra 1924 nas je ob polu 23., previden s sv. zakramenti, za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in oče, sin in brat, gospod
Ivan Kacic
ravnatelj podružnice Ljubil« kreditne banke v Gorici
Pogreb blagega pokojnika se je vršil v nedeljo, 16. t m. iz hiše žalosti, Via Angiolina 32, na tukajšnje pokopališče.
Gorica, dne 16. novembra 1924.
Milica EaMS roj. B6aadofe, soproga. — Marjana, Mota ia Alenka, hčerke. Iaaaka Eatti roj. Sušnik, mati. — Jala dr. Dregorlaova roj. Kač i, Vara Kaftlt, sestri. — Boablai B6nodok Ia prof. dr. Gregorla.
Brer posebnega obvestila.
in .
P
Laatataa in tisk »Narodna tiskarna«.
32