Poštnina plačana v go*ovinL
Leto IX Jtev. zw.
0 Ljubljani, v soboto M. septembra 192).
Ceno Din no
Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemŠi nedelje in praznike. — Inseraii do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Tnseratni davek posebej.
»Slovenski Narod« velja  letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Kraflova ulica št . pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5,1. nadstropje. — Telefon 2034.
Volilcem mesta Ljubljane!
Naša Ljubljana zavzema med mesti Jugoslavije posebno odličen položaj. Ona je kulturno in socijalno-ekonomsko središče slovenskega, t. j. najprosvitljenejšega dela Jugoslavije. V naši mladi državi ji je poverjena naloga, da tvori zvezo našega naroda z zapadno demokracijo, da je kot najvažnejša pogranična točka države na severozapadu naravni posrednik kulturnih in civilizato-ričnih pridobitev prosvitljenega sveta in še posebej Slovanstva, na drugi strani pa kot obrtno-industrijsko in velepoinembno naučno žarišče, v mnogem oziru reprezentant Jugoslavije napram ostalim kulturnim narodom.
Svojo historično nalogo bo mogla naša Ljubljana vršiti le, če se razumevanje za njo v državni politiki poglobi, če se končno uveljavi resnica, da je naše mesto kot slovenska prestolica res tudi — poleg Beograda in Zagreba — jugcslovenska prestolica.
Glavni socijalni, gospodarski in kulturni problemi
Ljubljane
so slovenski problemi, a so istočasne državni problemi, ker je od njih povoljne rešitve v mnogi meri odvisna konsolidacija celokup. nega našega državnega življenja, končna ureditev prilik v Jugoslaviji.
Po vsej svoji tradiciji, po svojem srcu in bistvu je Ljubljana napredno mesto.
Svobodoljubni ljubljanski meščan, obrtnik, trgovec, nameščenec in delavec, je bil od nekdaj in je še danes glavni tvorec slovenske kulture in civilizacije. Zgodovina pa nam priča, da se je
Ljubljana kot najmočnejši faktor nacijonalnega življenja
Slovencev,
brez katere bi Slovenci danes ne bili vrstniki najkulturnejših narodov Evrope, razvijala v stalni težki, a končno vendarle vedno zmagoviti borbi s klerikalizmom.
Klerikalizem je bil vedno sovražnik Ljubljane
in njenega neodvisnega meščanstva, četudi se je iz taktičnih ozirov v poedinih etapah svojega nelojalnega boja proti Ljubljani skrival pod to ali ono hinavsko krinko. Kar je mogla in *nala reakcija storiti proti svobodnemu razvoju in napredku Ljubljane na tem ali onem polju nacijonalnega življenja, to je storila SLS, v kateri nadvladuje strast, videti Ljubljano kot ponižno služabnico klerikalne politike, vse druge obzire. Od one dobe, ko so klerikalni voditelji napovedovali, da bodo pripeljali svoje podeželske pristaše s koli krotit napredno Ljubljano, pa do današnjih dni. je žal le preobiio drastičnih dokazov za to trditev: dejanja bivšega klerik, dež. odbora, najnovejši poizkusi klerikalnih mogotcev v oblastni skupščini, samopašnost današnje klerikalne ge-rentske diktature na ljubljanskem mestnem magistratu. Po dobro premišljenem načrtu SLS naj bi bila Ljubljana glavni vir materijalnih dohodkov za klerikalni partizanski režim, ki naj s pomočjo gospodarske eksploatacije Ljubljane ter s terorjem in samovoljo politiku joče duhovščine drži celokupno Slovenijo v sponah in verigah klerikalne reakcije.
V trenutku politične zmede je klerikalizmu uspelo, da je pri volitvah 1. 1925 iztrgal napredni Ljubljani skupščinski mandat. Šef SLS dr. Korošec je postal ljubljanski poslanec. Slučajna večina volilcev se je dala obrnamitj z demagoškimi obljubami in je verjela, da bo SLS, če ne iz ljubezni do Ljubljane, pa v lastnem interesu prelomila s svojo Ljubljani sovražno politiko in da bo-deta dr. Korošec in SLS sedaj z dejanji pokazala, da jima je dobrobit Ljubljane vendarle nekoliko pri srcu. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Od 1. 1925. sem je sam voditelj klerikalne stranke naravnost demonstrativno potrdil, da le stara klerikalna mržnja proti Ljubljani ostala nespremenjena. S tem, da je slučajna večina poverila dr. Korošcu ljubljanski mandat, je Ljubljano dejansko oropala parlamentarnega zastopstva.
Z dr. Korošcem je sicer dobila SLS enega poslanca več, a Ljubljana je ostala brez poslanca.
Dr. Korošec je pokazal, da nima niti razumevanja za kulturne, socijalne in gospodarske potrebe ljubljanskega življenja — saj ne
I živi v Ljubljani in je tudi prav nič ne pozna — niti ni imel časa, in očividno tudi ni čutil dolžnosti vršiti mandat ljubljanskega poslanca. Njegova stalna odsotnost iz Ljubljane ter njegovi strankarsko politični posli, ki daleko niso v interesu ljubljanskega mesta, so že na sebi onemogočili njegovo udejstvovanje na korist Ljubljane.
Tekom dveh let svojega ljubljanskega poslančevanja dr. Korošec v Narodni skupščini niti enkrat ni spregovoril v prilog Ljubljani. Ko je bilo treba zastopati v Beogradu interese Ljubljane, dr. Korošca ni bilo poleg. Niti enega uspeha, niti prizadevanja za dosego kakega uspeha v prilog Ljubljani dr. Korošec po dveh letih poslančevanja ne more pokazati Ljubljančanom. Nasprotno pa vsak na svoji koži čuti, da so se
razmere v Ljubljani pod poslančevanjem voditelja SLS
še poslabšale
ter da je bila Ljubljana vržena še v večjo socijalno in gospodarsko stisko. Dr. Korošec pa ni le kriv poslanske malomarnosti in neštetih opustitev, ko bi lahko porabil svoj politični vpliv za Ljubljano, marveč je s svojo nesrečno politiko, zlasti pa s svojim glasovanjem za zadnji proračun prizadejal še hude udarce. Po njegovi krivdi je bila uničena finančna avtonomija ljubljanskega mesta, široke sloje prebivalstva so zadela nova bremen2, politika »blejskega pakta« ogroža kulturne pridobitve in zavode Ljubljane gori do naše un'verze. Pod dr. Koroščevim poslančevanjem so bili slovenski obrtniki in trgovci oropani svojega stanovskega zastopstva in le bojazni, da kleroradikalni režim ne bo dolgo trajal, se ima delavstvo zahvalit1, da nista dr. Korošec in SLS razgn^la tudi Delavske zbornice. Ko je kleroradikalni režim s svojini finančnim zakonom udaril po vrsti skoraj vse stanove našega ljudstva — od invalida, upokojenca, nameščenca do delavca, obrtnika trgovca — prizanašajoč edino le nekaterim velekapUal stien'm podjetjem, je bila v prvi vrsti udarjena L ubijana.
Zaman so volilci pričakovali, da se zanje zavzame poslanec našega mesta. G. dr. Korošec jih (p ignoriral: tekom skoraj dveh let od svoje izvolitve sem ni smatral niti enkrat za potrebno, da jim na javnem shodu poda račun o svojem mandatu!
Bas poslančevanje dr. Korošca je pokazalo, kako nujno potrebuje Ljubljana in vsi sloji ljubljanskega prebivalstva SVOJEGA poslanca, ki bo vse svoje moči posvecal ljubljanskemu mestu ter n cgov'm meščanom.
Ljubljana mora zopet dobiti poslanca,
kt bo imel pred očmi predvsem njene interese in ki ne bo njenega napredka zadrževal in otežkočal s tem, da se zapleta v borbe In boje za cilje, ki so daleč od pravih interesov našega naroda. Ljubljana, kot najbolj eksponirano pogranično veliko mesto Jugoslavije in kot predstaviteljica najbolj izpostavljenega, slovenskega dela države ne more in ne sme biti v boju z jugoslovensko nacijo-nalno idejo, ker sta samo v tej ideji njena bodočnost ter mir Ljubljani zasigurana. Ako se hoče Ljubljana kot kulturno in gospodarsko središče Slovencev, a tudi kot prevažen kulturni činitelj ostalega Jugoslovenstva svobodno, nemoteno razvijati v smeri napredne zapadne demokracije, mora 11. septembra zopet dobiti za poslanca moža z naprednimi pogledi na razvoj kulturnega udejstvovanja. Ako naj postane Ljubljana kot bodoči centrum tu-skega prometa v Sloveniji naše trgovsko in obrtno oporišče, ki bo dalo boljšo eksistenčno možnost najširšim plastem delavnega ljudstva, potem mora dobiti Ljubljana za svojega poslanca moža, ki bo s svojo obsežno socijalno-ekonomsko, politično, državnopravno izobrazbo ter kot poznavalec razvoja in življenja našega ujedinje-nega naroda, a tudi drugih zapadnoevropskih narodov, znal in mogel biti mandator celokupnega prebivalstva pri ustvarjanju lepše bodočnosti ljubljanskega mesta.
Ako hoče Ljubljana sebi dobro,
si bo to pot izbrala za poslanca gospoda dr. Alberta Kramerja,
enega najodličnejših naših javnih delavcev, moža čistih rok, preizkušenega parlamentarca, ki s svojim globokm strokovnim znanjem ter s svojim širokim obzorjem obvlada probleme, ki so življenjske važnosti za Ljubljano. Lojalnost in koncilijantnost kandidata dr.
Kramerja napram vsem ljudem jamči, da bo z njegovim poslančevanjem Ljubljana zopet pridobila vsepovsod prijateljev ln pospe-ševateljev, ljubljanski volilci pa zastopnika, ki bo, stalno bivajoč med njimi, v neprestanem živahnem kontaktu z vsemi, dostopen vsakemu pametnemu nasvetu, pripravljen pomagati pri vsaki koristni akciji. Ljubljana potrebuje aktivnega, pridnega in požrtvovalnega poslanca, ne pa zastopnika, ki svoj mandat le markira.
Za namestnika kandidata je pot ta vi jen načelnik komercijai-nega odelenja direkcije Drž. železnic g. Ernest Vargazon, eden izmed najodličnejših predstavnikov našega državnega uradništva, mož, ki je slovel med slovenskimi železničarji že pred vojno kot njih požrtvovalen organizator in energičen zagovornik njihovih pravic. G. Vargazon si je zlasti ob prevratu stekel velike zasluge za našo državo, v zadnjem času pa je njegovo ime postalo znano širom cele domovine, ko je brez strahu v zagrebški direkciji zagrabil korupcijo za vrat. G. Vargazon nudi polno garancijo, da njegovo namestništvo ne bo ostalo le prazna forma. V njem bo imel zlasti javni nameščenec stalno neposredno zvezo s svojim izvoljenim poslancem, uradništvo je dobilo na listi Naprednega bloka zastopnika, da si boljšega ni moglo izbrati.
Volitve v oblastno skupščino januarja meseca so pokazale, da je Ljubljana že prebolela trenutno zmoto iz I. 1925. Napredna Ljubljana je zopet potisnila klerikalce ob zid. Z ogromno relativno večino 4159 glasov proti 3412 glasovom SLS je daIa zmago naprednim kandidatom. V oblastni skupščini se je takoj pokazalo, kolikega pomena je to bilo za Ljubljano, ker so napredni poslanci morali od prvega dne v borbo proti gospodarski eksploataciji in socijal-nemu zapostavljanju našega mesta s strani brezobzirne klerikalne večine.
Vse napredno volilstvo mora tudi tokrat strnjeno v boj,
da Ljubljani za Narodno skupščino izvojujemo odločnega čuvarja njenih interesov, da postavimo energičnega zaščitnika vsega naprednega prebivalstva brez razlike strankarske pripadnosti, da damo Ljubljani ugledno mesto v fronti prave narodne demokracije. V trenutku, ko se v državi bije
odločilen boj med reakcijo in napredkom,
ko je postavljeno vprašanje, ali bo ostal v veljavi dosedanji s'stem enostranske hegemonije, preziranja interesov najvažnejših delov države, v toli zaželjenem trenutku, ko se ustvarja 'n dviga k energičnemu udejstvovanju fronta vseh demokratičnih elementov v državi, in ko je sigurno, da bo armada demokracije in napredka izšla zmagovito iz volilnega boja,
Ljubljana ne more in ne sme biti na strani tepene
reakcije.
Njeno mesto je v prvih vrstah zmagovite demokracije, ki je odločena povesti Jugoslavijo v mir, red in ozdravljenje.
V nedeljo, 11. septembra vsi naprednjaki na volišče!
Vaša načela, Vaša čast in ponos, Vaš interes Vam ve-v Ljubljani kandidat Naprednegaleva, da sijajno zmaga
bloka.
dr. Albert kramer
čigar volilna skrinjica je
2. (druga).
V Ljubljani, 4. septembra 1927.
Glavni volilni odbor Noprednesa blotao.
Škodljivci ljubljanskega prebivalstva
Kako izpolnjujejo klerikalci geslo «Zvestoba za zvestobo». — Klerikalci proglašajo, da hočejo po volitvah skrbeti samo zase.
V včerajšnjem »Slovencu« je objavilo tajništvo SLS proglas, v katerem izrecno naglasa, da bo klerikalna stranka skrbela po volitvah samo za one kraje in ljudi, ki bodo volili klerikalno. SLS tored oficijelno razglaša, da bo njeno delo v bodoči Narodni skupščini popolnoma strankarsko, ne pa v korist vsega slovenskega naroda.
Tako je klerikalna stranka sama postavila na laž svojo trditev, da je splošna slovenska stranka!
Kolika je razlika med klerikalno stranko in Naprednim blokom! Kandidat Naprednega bloka dr. Albert Kramer izjavlja javno, da hoče kot poslanec delati nepristransko za vse stanove in skrbeti za koristi celokupnega prebivalstva ljubljanskega mesta, klerikalci pa razglašajo, da hočejo po volitvah poznati samo samega sebe!
Seveda ta njihova grožnja, ki odkriva obenem vso nemoralnost klerikalnega političnega naziranja, ne bo uplašila nikogar!
Slovenska javnost prav dobro ve, kolikšna je klerikalna hvaležnost napram lastnim pristašem klerikalne stranke. Najbolje so to občutili krščanski socijalci, ki so stali vedno v prvih vrstah SLS, pa so jih klerikalni voditelji odstranili iz vseh strankinih odborov in jih popolnoma potisnili ob stran, ker so si upali o klerikalni politiki samostojno misliti in ker so zahtevali več demo-kratizma in manj diktature v stranki. Dr. Stanovnik je živa priča klerikalne hvaležnosti. Vse svoje življenje je delal za interese klerikalne stranke, ker pa je nastopil proti samovolji vodstva in tajništva SLS, so ga prisilili, da je moral odložiti vse funkcije v SLS, četudi je bil načelnik njene ljubljansko organizacijet
za katero se je mnogo žrtvoval, in zagrozili so mu celo, da bodo uničili njegovo eksistenco, če ne bo molče prenašal diktature klerikalnih voditeljev! Taka je klerikalna hvaležnost napram lastnim ljudem, ki so zavzemali v SLS odlična mesta-
In kaj je storila SLS za Ljubljano, ker je volila 1. 1925 klerikalno in izvolila za svojega poslanca dr. Korošca načelnika SLS?
Predvsem je delala na to, da bi se čim dalje zavlekle občinske volitve v Ljubljani v pričakovanju, da bo njihov položaj postal ugodnejši. Toda niti oziri na lastno stranko jih niso zadržali v njihovem tradicionalnem sovraštvu proti mestu Ljubljani, da bi ne zadali njej in njenemu prebivalstvu cele vrste udarcev.
Najobčutnejši udarec pomenja za Ljubljano določba v zadnjem finančnem zakonu, za katero so glasovali klerikalni poslanci soglasno in po kateri mora vse proračune mestnih občin, ki presegajo vsoto 3 milijonov Din, odobriti finančni minister. Tako so ukinili avtonomijo Ljubljane in jo podredili samovolji finančnega ministra, kar bo rodilo za gospodarstvo ljubljanske mestne ob.
čine pod partizanskimi režimi nedogled-ne škodljive posledice.
Drugi udarec za Ljubljano in vse kraje s carinarnicami predstavlja izpre-memba kaldrminskega zakona, po kateri se sme kaldrmina uporabljati tudi za druge namene in ne samo za ceste kakor doslej. Na ta način bo Ljubljana oškodovana samo pri zgradbi nove carinarnice za 8,do 10 milijonov dinarjev, ker se bo gradila iz dohodkov kaldrmi-ne in ne iz ležarine, kakor je bilo prvotno določeno in ki ostane sedaj v blagajnah finančnega ministrstva.
A klerikalci so šli še dalje. Pooblastili so z istim finančnim zakonom finančnega ministra, da na lastno pest spremeni zakon o kaldrmini tako, da bo »v skladu z današnjimi razmerami«. Nikakršnih omejitev ali pogojev mu niso stavili pri tem. Finančni minister lahko spremeni zakon, kakor hoče, in lahko kaldrmino sploh odvzame občinam. Ne glede na to, da je tako pooblastilo protidemokratično in izraz skrajnega centralizma, pomenja tudi novo veliko nevarnost za finance ljubljanske občine.
Sploh je finančni zakon, za katerega so glasovali klerikalci, udaril predvsem stanove, ki žive v mestih.
Klerikalci so znižali državnim uslužbencem draginjske doklade in jim razveljavili skoro vsa socijalna določila uradniškega zakona, obdavčili so celo vpokojence in invalide, za katere sedaj ne velja več eksistenčni minimum, raztegnili davek na ročno delo tudi na delavcev državnih in samoupravnih podjetjih, vrgli na stotine železniških delavcev na cesto, ostalim pa reducirali plače itd., itd. Ni ga skoro stanu, ki bi ne bil udarjen od pogubonosne klerikalne politike.
Ali ie drugače kai storil g. dr. Korošec za Ljubljano?   Ali je mogoče dr. Korošec poskrbel, da bi se v držav, ni proračun ustavil kak kredit za regu* lacijo Ljubljanice, ko je bil minister za vode  njegov  tovariš  g. dr. Kulovec? Ali je poskrbel, da bi država zidala v Ljubljani kake hiše, vsaj za svoje ura? de in šole? Niti tega ni izposloval, da bi Poštna hranilnica zgradila svojo pm* lačo, dasi so načrti bili že davno izde lani in je denar na razpolago. Državn uradi se nahajajo v Ljubljani še vedn« po zasebnih hišah, klerikalci pa nis' postavili v drž. proračun niti najmanj še postavke za zgradbo potrebnih poslopij zanje.
24
Stran. 2
•SLOVENSKI NAROD» dne !0. septembra 1927.
Ste% 204
Klerikalci ne morejo pokazati niti na eno svoje delo v korist Ljubljane in njenega prebivalstva. Dve leti od zadnjih skupščinskih volitev ni videla Ljubljana svojega poslanca dr. Koro* Jca; šele včeraj, tri dni pred volitvami, je po avoji izvolitvi prvič govoril na shodu v «Unionu» in ob tej priliki ni mogel absolutno ničesar navesti, kaj je storil kot ljubljanski poslanec za Ljubljano in njeno prebivalstvo. Culi so Ljubljančani sicer zopet vse polno praznih besed in noviH obljub, kako pa
je SLS izpolnila svoje prejšnje oblju* be, tega niso slišali.
Ljubljana je najočividnejši primer, kako so klerikalci skrbeli za tiste, ki so volili klerikalno. Klerikalni vodite* 1 ji v svojem delu niso izpolnjevali ge* sla »Zvestoba za zvestobo*, zato se nanj tudi ne morejo več sklicevati.
S svojimi neizpolnjenimi obljubami so prevarali zaupanje volilcev, ki bodo zato v nedeljo tudi ž njimi temeljito obračunali!
III
Vse res napredne stranke se obračajo proti klerikalcem
Davidovićevci bodo v Sloveniji glasovali za kandidate Naprednega bloka. — Radikalna mladina proti zvezi s klerikalci. — — Marko Trifković obsoja kravjo kupčijo s klerikalci. — Radikali za enotno demokratsko fronto. — Demokratska mladina
neomajno na strani SDS.
iVrste Naprednega bloka v Slove* niji se množe in v nedeljo bodo kora* kali vsi pravi naprednjaci strnjeni na volišče za kandidate Naprednega blo* ka.
Nad vse zanimivo in značilno je, da je vodstvo Davidovićeve demokrat* ske stranke izdalo svojim somišljenik kom v Sloveniji poziv, v katerem jim priporoča, naj z o žirom na to. da SD v Sloveniji ni postavila lastnih kandidatur, glasujejo v Ljubljani za listo dr. Kramerja, na Kranjskem za listo dr. Žerjava, na Štajerskem pa za listo dr. Pivka. V Sloveniji bodo torej da* vidovićevci volili kandidate Napred* nega bloka ter tako pomnožili vrste demokratske fronte.
Ta poziv je obenem najboljši dokaz, koliko so vredne izmišljotine SLS o bodočem sodelovanju davidovićev* cev z gg. Korošcem in Vukičevičem. To je največja nada, s katero tolažijo klerikalci svoje razočarane volilce, ki danes prav nič ne verujejo več v zma> do g. Vukičeviča. Zato je umevno, da je ta poziv vodstva demokratske stran? ke zadel klerikalce v živo in da ga sku* šaio naslikati kot izmiŠliotino. /s/o* časno pa dopoldansko klerikalno glas silo. ki se je nekdaj izdajalo tudi za glasilo slovenskih davidovičevcev, prU znava, da je bil ta proglas res izdan, in bere silne levite gg. Davidoviču in Sagadinu.
Drug zanimiv pojav je dejstvo, da je posebna delegacija radikalne omla= dine, ki ima v Sloveniji svoje glavno središče v klubu »Slovenski Jug», izro* čila v Beogradu glavnemu odboru NRS in radikalnim ministrom posebno izja« vo te mladine, v kateri obsoja blejski pakt in zvezo dr. Ravniharja s klerU kalci, pri čemer izrecno povdarja, da smatra sodelovanje radikalne stranke s klerikalno za škodljivo tako z ozirom na radikalne strankarske, kakor tudi z ozirom na splošne napredne interese. Svoji izjavi, ki je bila objavljena tudi v beograjskih listih, so priložili obšir* no motivacijo, v kateri se označuje klerikalna politika kot škodljiva sploš* nim narodnim interesom.
Radikalna mladina, ki še ni izgubila vseh svojih idealov, torej obsoja politično kupčijo g. Ravniharja s klerikalci.
«SIovenec» hoče omalovaževati izjavo te mladine, češ da so to samo srbski študentje, ki jih je slovenska gostoljubnost privabila v Ljubljano! «Slove-nec» pa je s tem nehote priznal, da so proglas podpisali res prav', načelni ra_
dlkali. ne pa radikali Ravniharjeve vrste!
Včeraj je dospel v Beograd s svojega agitacijskega potovanja Marko Trifković ter sprejel delegate radikal, ne mladine iz Slovenije, ki so mu izročili omenjeno resolucijo. Marko Trifković si je pustil podrobno obrazložiti politični položaj ter stališče radikalov v Sloveniji. Z zadovoljstvom je vzel na znanje, da ogromna večma pristašev radikalne stranke, ki kljub polit'č-nim nasprotstvom napram SDS niso opustili svojega narodnega in naprednega prepričanja, obsoja politične kavcije s SLS. Povdaril je, da radikalna stranka s takozvanim blejskim paktom nima nobenega opravka, da glavni odbor NRS o njem ničesar ne ve in ga nikdar ni odobril. To je stvar, ki se tiče le osebno g. Vukičeviča in dr. Korošca. G. Marko Trifković je izjavil, da v celoti odobrava stališče radikalne mladine, ki je tudi stališče vsakega pravega radikala, da je namreč z ozirom na nacijonalne koristi škodljivo, ako bi NRS podpirala pri volitvah SLS.
Nič manj zanimiv ni sklep oficijelnih radikalnih organizacij v Bosni in Hercegovini, ki poziva vse pristaše NRS, naj povsod, kjer ni postavljena opozicijonalna radikalna Usta, glasujejo za liste SDS in kjer tudi teh ne bi bilo, pa za Demokratsko zajednico. V Beogradu, kjer oficijelni radikali nimajo svoje liste, so izdali parolo, naj glasujejo za SDS ali pa za Davidbvi-čevo stranko.
Tako se ustvarja ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po državi enotna demokratska fronta.
Z ozirom na klerikalne laži, da je demokratska mladina v nasprotstvu s SDS, je izdala Zveza jugoslovenske demokratske mladine oficijelno izjavo, da je Jugoslovenska demokratska mladina slej ko prej nerazdruzljiv del Samostojno demokratske stranke in da se motijo oni. ki mislijo med naprednimi volilci ribariti v kalnem, ker bodo 11. septembra dobili zaslužen odgovor od jugoslovenske demokratske mladine, ki bo kompletno glasovala za kandidate Naprednega bloka.
Nobenega dvoma ni, da bodo vsi pravi naprednjaki tega ali onega naprednega naziranja volili v nedeljo v strnjenih vrstah kandidate Naprednega bloka in sicer v Ljubljani listo dr. Kra. merja, v volilnem okrožju Ljubljana-Novomesto listo dr. Žerjava, v mariborskem volilnem okrožju pa listo dr. Pivka!
Kaj je SLS storila za naše gospodarske kroge in česa se imajo ti od nje še nadejati. — Konec mora biti negotovosti, šikan in izkoriščanja. — Klerikalci vedno znova teptajo interese mestnega prebivalstva.
Odličen gospodarski delavec je napisal ljubljanskim trgovcem in obrtnikom v razmišljanje ta-le članek:
Gospodarske razmere v naši državi so še vedno tako neurejene, da mora. ta naš trgovec in obrtnik obratovati v mnogo bolj neugodnih razmerah kakor svojčas. Kamor se ganeta, imata opraviti s težavami. Država in občina tek_ mujeta z novimi davščinami in uničujeta normalne razmere na tržiščih z neznosnimi trošarinami, s previsokimi poštnimi pristojbinami, železniškimi tarifami in birokratizmom na vseh koncih in krajih.
Neznosne so težave z železniškim prometom in železniškimi tarifam1. * Prevoz 50 steklenic vina z Maribora v Ljubljano velja n. pr. celih 64 Din! Podobno je z vsem drugim blagom. Na ta način je skoro onemogočen notranji izvoz, na katerega je naša trgovina vedno bolj navezana.
Redno trgovsko in obrtniško obra. tovanje preprečujejo neprimerno visoke poštne pristojbine. Režijski izdatki za nje gredo v številne tisočake.
Kakšne so težave, ako hoče trgovec v poslu preko meje, je dovolj znano. Sploh sta trgovec in obrtnik neka. ka divjačina, na katere lahko skoraj svobodno streljajo razni uradi, češ da imata dovolj dohodk6v, da lahko plačujeta. V resnici pa gre ta izdatke, ki zlasti radi svoje negetovotll narav-
nost ogrožajo normalen razvoj celih podjetij.
Velika nadloga za naše trgovce in obrtnike so valutni predpisi, občevanje z borzami preko bank, kar vse povečuje režijo. Država vodi tudi v valut. n i h poslih prav neracijonaIno politiko* enako kakor je neracijonalna in včasih naravnost nesmiselna njena tarifna, trošarinska, pristojbinska politika.
Razumljivo je zato, da smo trgov, ci in obrtniki kar najbolj interesiram na tem. da dobimo v Narodni skupščini dobro zastopstvo, ki bo znalo pri vseh velikih fiskalnih reformah upošte. vati naše želje in potrebe, Kje je stranka, ki je doslej v tem oziru pokazala največ razumevanja in prizadevanja, ni treba šele navajati. SLS to gotovo ni.
Dosedanjim državnim, okrajnim in občinskim davščinam se pridružujejo kot velika nevarnost Se oblastne davščine. Le z največjo težavo se je ljubljanskim gospodarskim krogom posrečilo preprečiti klerikalno oblastno davščino na nakladanje in razkladanje vagonov, ki bi bila samo Ljubljano obremenila najmanj za 3 milijone. Da pa obstoja kljub temu v vrstah SLS namen, nato-voriti večino oblastnih bremen preko trgovstva in obrništva ljubljanskemu prebivalstvu, je vsakomur jasno.
Da se preprečijo nova grozeča bremena in omilijo neznosna sedanja, je potrebno, da trgovci in obrtniki v nedeljo pokažemo, da ne maramo podpirati
strank, ki jim jc partizanstvo vrhovni vidik in ki izgubljajo vsako stvarno orijentacijo pri presoji pravilne gospodarske politike, zlasti pri presoji interesov ljubljanske trgovine in obrti, pa rudi ljubljanskih konzumentov. Takih načelnih gospodarskih ozirov v SLS ni bilo nikoli. Zlasti drastično so to pokazali klerikalci, kadarkoli so bili na moči v ljubljanski občini, kjer so vedno nalagali samo nove davščine in žnjrmi preko potrebe nastavljali v občinsko službo svoje agitatorje.
Ljubljanski trgovec in obrtnik zahtevata modernizacijo uprave, da se jima olajša poslovanje z železnico, pošto in uradi, zahtevata zboljšanje svojega položaja v občini, oblasti in državi, zahtevata zlasti upoštevanje svojih živ-Ijenskih interesov pri sestavljanju finančnih in davčnih zakonov. Da se tega od SLS nimata nadejati, jc jasno.
Današnje kupčijske razmere so že tako napete, da je kriza neizbežna, ako se nadaljuje po sedanjem sistemu. Kakor sta bila sklenjena vagonski davek in davek na kinovstopnice brez vsakega ozira na interese gospodarskih krogov in meščanov, tako moramo pričakovati od SLS še hujših brezobzirnih napadov,
ako bo videla, da ii taki atentati na mestno prebivalstvo in na gospodarske kroge ne škodujejo.
O kakem varstvu pred kroinjarjl,
pred inozemskimi potniki, ki so često tudi samo prikriti krošnjarji, ni bilo zadnje leto nič slišati, dasi bi se bilo vse to lahko uredilo z eno samo potezo peresa.
Kdo bo plačal S milijonov, ki jih je ing. Semec iz kaldrminskega fonda odnesel v erarično blagajno? Kako naj trgovci in obrtniki reagiramo na novo dohodnino, ki jo je SLS naložila našim uslužbencem? Kdo bo kril odpadek v delavskem zavarovanju, kateremu je vlada reducirala po zakonu določeno podporo?
Ljubljanski trgovec in obrtnik sta navezana na Ljubljano. Ali res hočeta zapasti reakciji, se odpovedati napredni ideji in gospodarskemu napredku? Ali res hočeta, da jima reakcijonarna stranka ovira razmah?
Vsesa te&a nočeta. Storila bosta zato vse, da Ljubljana svoje usode ne bo vezala na stranko, ki nam je gospodarsko in kulturno tuja in nasprotna. Storila bosta vse, da zmaga v nedeljo kandidat na" predne Ljubljane, dr. Albert Kramer.
Ne nasedajte klerikalnim lažem!
Kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, pripravljajo klerikalci za jutri ali za nedeljo «veliko volilno bombo», ki naj obstoji v tem, da bodo razglasili razveljavljenje občinske kandidatne liste Naprednega bloka v Ljubljani. S to lopovščino so klerikalni agitatorji že včeraj agitirali po deželi, da bi zbegali volilce. Edin odgovor na to smrdljivo klerikalno bombo naj bo ta, da gredo vsi napredni volilci na volišče in vržejo svoje kroglice v Ljubljani v drugo, na deželi pa v tretjo skrinjico!
Popoln fijasko o. Vtitarib v Srni
Na njegovih shodih manifestirajo za demokracijo
Prebivalstvo Srema energično odklanja g. Vukičeviča in njegove metode- — Niti enega večjega shoda ni mogel imeti. — V Vinkovcih je komaj ušel razjarjeni množici.
Beograd, 9. septembra. Danes se je vrnil s svoje asitacijske turneje po Sre-mu ministrski predsednik g, Vukičevič, ki pa je doživel na vseh svojih včerajšnjih shodih, ki naj bi bili manifestacija vladnih radikalov, strahovit fiasko. Njegovi shodi so bili mestoma nenavadno slabo obiskani, drugod pa so mu opozi-cijonalci brali take levite, da je moral naravnost pobegniti. Ves državni aparat je bil na nogah, da zbobna ljudi za shode g. Vukičeviča. Kakor poroča današnje «Vreme». so srezki poglavarji potom orožništva izdajali naloge, da morajo priti sel jaki na vozovih in konjih k sprejemu ministrskega predsednika, državno uradništvo pa jo imelo strog nalog, da se mora brez izjeme udeležiti shodov ministrskega predsednika. Kdor bi izostal, se mora pismeno opravičiti in navesti vzrok.
Kljub temu pa je doživel g. Vukičevič na vsej črti velikansko razočaranje. V Rumi, kjer je bil napovedan velik ma-nifestacijski zbor, so pričakovali g. Vukičeviča samo zastopniki oblasti. Selja-kov sploh ni bilo blizu. Na shodu, ki se ga je udeležilo komaj par sto ljudi, v pretežni veČini pristašev drugih strank, je prišlo do viharnega prerekanja. Ko je stopil g. Vukičevič na govorniški oder, so začeh vzklikati Radiću, Davidoviču
in Prebičeviču. G. Vukičevič je med neprestanimi medklici imel čisto kratek govor in se je takoj nato ozlovoljen odpeljal dalje.
Še slabše pa se mu je godilo v Vinkovcih. Tam se je zbralo okrog 2000 ljudi, med katerimi pa je bilo razen oblastnih zastopnikov komaj kakih 20 pristašev g. Vukičeviča. Zborovale! so ga zopet pozdravili z Zivijo-klici na Pribičeviča, Radiča in Davidoviča. Gospod Vukičevič sploh ni mogel govorL ti. Spregovoril je le par besed, nakar se je povzpel med splošnim odobravanjem na govorniški oder dr. Miša Ma_ rič. srezki tajnik SDS, in imel daljši govor, v katerem je ostro ožigosal nasilje vladnih radikalov, navajajoč kon_ kretne primere iz Vinkovcev in okolice. Neprestano so padali klici: «Dol Vukičevič! Dol Maksimovič! Živela demokracija! Proč z nasiljem!* Dr. Maric je zaključil svoj govor s prote, stom, da prihaja ministrski predsednik kot radikalski agitator, izrabljajoč svoj položaj za politični pritisk na volilce. Mase se je polastilo tako ogorčenje, da ni manjkalo mnogo, da bi bili min-strskega predsednika dejansko napad. I i. V varstvu orožnikov je gospod Vukičevič zapustil zborovališče in se takoj vrnil v Beograd.
f
Ruši se steber za stebrom. — Pašičevci opuščajo vse obzire in pozivajo pristaše, naj povsod volijo Vukičevičeve nasprotnike.
— Volilna borba v Beogradu.
— Beograd, 9. septembra. Volilna borba ie dosegla svoj vrhunec. Po vsej državi se j? vršilo včeraj in danes na tisoče shodov. Vsi poslanci so v svojih volilnih okrožjih, kjer se vrše zadnje priprave za voKtve. Tudi v Beogradu samem se volilna borba stopnjuje. Zlasti demokratje razvijajo živahno agitacijo. Splošno prevladuje prepričanje, da bo Beograd tudi tokrat volil demokratsko in da so vsi upi vladnih radikalov že splavali po vodi, posebno še, ker so pašičevci Izdali parolo, naj niihovi pristaši volijo proti vladnemu kandidatu g. Maksi-moviču. Zanimivo je, da so vladni radikali izgubili vsako borbenost in so zadnje dni zelo rezervirani. Odkrito priznavajo, da je vsako nadaljno sodelovanje med 22- Vukičevičem in Davidovičem absolutno nemogoče in polagajo zadnje nade na razkol med gg. Marinkovičem in Davidovičem. Po zadnjih nedvoumnih izjavah obeh voditeljev, da vlada med njima popolno soglasje, pa je tudi ta nada b£dla.
Proglas glavnega odbora radikalne stranke je napravi v radikalnih vrstah mnogo večji vtis, kakor so pričakovali vladinovoi. Te dni so razposlali pašičevci preko glavnega odbora vsem radikalnim volilcem navodila, naj tam .kjer nimajo pašičevci svoje lastne opozicijonalne liste, nikakor ne glasujejo za kandidatne liste g. Vukičeviča, marveč naj oddajo svoje glasove za kandidate Demokratske zajednice in SDS. Pašičevci so prepričani, da bodo imeli v bodočem radikalnem klubu veliko večino in da bodo po volitvah lahko temeljito ob-i računali z g. Vukičevičem.
— Subotica, 9. septembra. Včeraj se je vršil tukaj velik shod demokratske stranke, na katerem je govoril g. Ljuba Davidovič. Pri tej priliki je zopet ostro napadel ministrskega predsednika g. Vukičeviča in zlasti energično zavrnil njegove trditve, da ostane tudi po H. septembru na vladi. Izvajal je med drugim: »O .Vukičevič je na las podoben človeku, ki je v strahu sam sebe bodhl s kričanjem: »Ne boj se, ne boj se!c Tudi g. Vukičevič v strahu kriči, da ostane na vladi, pa naj glasujejo volilci kakor hočejo. Toda povem vam, je zaključil svoj govor g. Davidovič, »da bomo mi glasovali tako, kakor je potrebno in g. Vukičevič bo 11. septembra moral izginiti z vlade. Njegovo zatrjevanje, da bo 11. septembra ostal na vladi, je čisto navaden volilen trik, kakršnih se poslužujejo najpriprostejši agitatorji. To njegovo govorjenje ima samo namen, da ohrabri svoje pristaše in prestraši nasprotnike. Zato 11. septembra vsi na volišče, ker gre za borbo poštenja |n svobode proti rekciji!«
Popoldne je imel g. Davidovič shod v Bački Topoli in v nekaterih drugih krajih. V Malem Igjošu je tamošnji radikalski be-lezaik z orožniki razgnal ljudi, ki so pričakovali Davidoviča in se hoteli udeležiti nje-govega shoda._
Kdor je za demokracijo, za enakopravnost in svobodo, naj voli Združeno napredno listo, ki ima v Ljubljani drugo, na deželi pa tretjo skrinjico
Izjava Zveze jugoslovenske demokratske mladine
Radi >irjenjd ves:: po nasprotnih.-h o razcepu med demokratsko mladino na enj ter \odstvom Samostojne demokratke stranke na dmsi strani s prozornim namenom, izzvati 11. septembra ob priliki volitev v Narodno skupščino abstinenco jugo;>lo\e -, ski demokratske mladine. i/Javljata podp>--ani c^ibor hi nadzorstvo, da so te vesti neosnovane ter brez vsake podlage.
Jugoslovensko demokratsko mladino je smatrati lltj ko prej kot ncrazdružljivi sestavni del Samostojne demokratske stranke.
Oni, ki mislijo, da se s slićnimi vestmi z i-more med naprednimi volilci v kalnem ribariti, prejmejo zasluien odgovor od jugoslovenske demokratske mladine, ki bo II. septembra izvršila svojo voIHno dolžnost in kompaktno glasovala v Ljubljani za listo dr. Alberta Krameria. v volilnem okrožju Liubliana-NIovo mesto za listo dr. Gregorja Žerjava ter v volilnem okm.'Ju Maribor-Celje za listo dr. Linfo Is Pivki
Zveza jugoslov. demokratske mladine Za osrednji izvršilni odbor: V odsotnosti predsednika: n. Paškulin m. p. t č. podpredsednik, K. Franz m. p., t. č. I. tajnik.
Za nadzorstvo ZDM: dr. Joža Bohinjec m. p., ravnatelj OUZD. Fran Zehal m. p., oblastni poslanec.
Boj za Ljubljano je v polnem razmahu. Gre samo za kandidata Sapred nega bloka dr. Alberta Kramerja in kandidata   SLS  dr. Antona Korošca Jasno je, da bodo klerikalci napeli vsa tile za svojega kandidata dr. Korošc; Pritiskati bodo na svoje delavec, lagali in varali bodo nepoučene, izrabljali vsa dopustna in nedopustna sredst\°a. da bi
<^"li nroti uovanskatnu naprednem voditelju.
Zato je treba, da naši somišljeniki zastavijo vse sile za agitacijo. Jrsak n«; v svojem krogu, v svoji hiši, delavnici, med znanci in prijatelji poagitira, da vsak pošten Slovenec pomaga slovenski napredni misli v Ljubljani do zma
Tudi med onimi, ki niso naši M mišljeniki, pa so sicer pošteni možje, foagitirajtc. Storite v 9VQJ€Jn krofl'. %,se, kar ie v l^aši moči, da 11. .septembra dr. Kramer sijajno zmaga. Gre za bodočnost našega naroda, za gospodarsko povzdigo Slovenije in Ljubljane. Vsak volilec nosi odgovornost za zmago.
Kako snubijo klerikalci Nemce
Klerikalci so razposlali Nemcem v Ljubljani s strojem nemško pisan poziv p j navidezno pretvezo nekega nemškega volil' nega odbora, y katerem jih vabijo, naj volijo v nedeljo dr. Korošca. Dvomimo, da bi bili Nemci v Ljubljani pripravljeni voliti dr. Korošca, ker so vsled klerikalne gospodarski politike prav tako prizadeti kakor ostalo prebivalstvo .Prav, tako dvomimo, da bi hoteli v Ljubljani, središču Slovenije započeti nov nacijonalni boj, ki ga izzivajo klerikalci zgolj zaradi svojih partizanskih interesov in kj bi bil brez dvoma v škodo le ljubljanskim Nemcem samim. Ljubljanski Nemci imajo edini interes v nemotenem udejstvovanju v gospodarskem življenju ter v tem, da se to življenje še bolj normulizi-ra ob sodelovanju vseh resnično naprednih elementov.
Sovjetsko vojaško letalo
— Djakovo, 9. sept. Pred par dnevi *e je »vrnil po desetletni odsotnosti iz ruske* ga ujetništva bivši trgovski nastavljenec Matija Brczovič. Njegov nepričakovani po« vrstek jo izrval v vsem mestu tem večjo senzacijo, ker se je splošno smatralo, da je mrtev. Čtz dva dni pa je Brezov ič brez sledu izginil. Njegovi sorodniki so zaman povpraševali za njim in so končno prija« vili zadevo poheiji, ki je uvedla preiskavo. Poizvexfovanja pa 90 rodila nepričakovan uspeh in aenzacijonelna odkritja. 1'gotovi« lo se je, da je BrezmriČ pilot sovjetske ar« m ade ter da je priletel 9 sovjetskim v o* jaškim letalom v Jugoslavijo. Pristal je ne* daleč od Djakova ob nekem gozdu, kje je letalo pokril z vejami, tako da ga res ni nihče videl. Po dvodnevnem bivanju pri svojcih v Djakovu se je Brezović z letalom zopet vrnil v Rusijo. Izrabil je znani letal* ski miting Male antante, ko je nad Vojvo* dino in Sreraom skoro vedno plulo po več letal, tako da je lahko ncopaženo prišel v Jugoslavijo, kjer je njegovo letalo vsakdo smatral, če ne že za jugoslovensko, pa za poljsko aH češkoslovaško. Razen tega je bi* lo letalo opremljeno z znaki jugoslovenskih vojaških avijonov in označeno z SHS. V Djakovu je ta vest izzvala veliko senzacijo.
šBeležnica
KOLEDAR. Danes: Petek, 9. septembra 1927; katoli* čani: Peter; pravoslavni: 27.  avgusta, Pi» men.
Jutri: Sobota, 10. septembra 1927; kato* ličani: Nikola; pravoslavni: 26. avgusta: Mojmir.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: «Gozd v ognju*.
DE2URNE LEKARNE.
Danas: Bohinc Rimska cesta; Levstek. Resi jeva cesta.
Jutri: Piccoli, Dunajska cesta; Bikarčič. Karlovaka cesta.
ZA NASE NAROČNIKE, •o na vrsti naročniki serij O in P.
^83495
^74652
75
.1S-
21
Stev. 204
•SLOVENSKI NAR OD» dne 10. septembra 1927.
M m 1
EpaTbfl pyccKie!
Bt> BocKpeceBbe 11 ceHTaopa orArrb npoicxojirrb Bb lOrocjaBii BhiooPhi bt» HapoAHno cktoiuihv. 9ti Bbioopbi hojtehu Ffcmarb neorie BantHue bodpocu Hamoeajib-HO-noJimecKaro a sEOHOMi<iecKaro xapairrepa.
Bt» GiOBemi iAen> bobpoct, o upeiMvinecTB* jiByxT> uaPTit: HAIIPEHHATC) BJIOKA, b* kotopomt> coeiiHHJKCb FBPHbie jn?y3ba HeciacTHaro pvccBaro Hapoia, n RiepiKajbHofc, KOTopaa BcnoMBHaerb o ropbaoi roacTH bb qyn6iBy 3a6pomeBBbixT> prccKiXb TOibBO Torjui, KorAa ei bvjhhh wxt> rojoca.
HoaTOHT pyccKie bt> CjoBeHin bo AoaiKHbi rojiocoBBTb 3a uaPTi«, KOTopaa o bxb cyAb6*b HBRorAa ne 3a6oTHjacb a KOTopaa Bcerjia OTBOCHJacb kt> bhmt* BPaaJAeOpo.
PyccBie! KoMy jiopora cubaaa, e^RHaa lOrociaBia h co6cTBeBHoe 6aarouojyiie, oTjaiTe CBOB rojoca 3a BaB^aTa HanpejHaro 6jona:
BT> .froOJHHt 3a BT> lK>6l*HCK0i OCjaCTH 3a Bb MaPHČOPCBOi OČJlaCTB 3a
AOKTOpa KPAMEPA aoirropa 3KEPHBA *oinopa IIIIBKA
(6ai. amHK-b Ho. 2.) (6a*. anuurb Ho. 3.) (6aJi. amairb Ho. 3.)
Razburile radi povi« tron na i
Vse zaloge Tina so že popisane. — Klerikalci bi radi pobiranje nove trošarine odgodili na čas po volitvah. — Sestanek gostilničarjev« — Neljubi incidenti v razburjenju.
Povišanje trošarine na vino je v Ljubljani izzvalo splošno razburjenje med gostilničarskmi krogi, ki je tem večje, ker se bo povišana trošarina pobrala tudi od zalog, ki so jih imeli go. stilničarji že pred objavo tozadev. razglasa vladnega komisarja. Organi mestnega dohodarstvenega urada so po nalogu vlacfinega komisarja na magistratu že popisali vse zaloge vina v mestu in te dni se bodo začeli razpošiljati plačilni nalogi.
Seveda se je razburjenje, ki je zavladalo med gostilničarji, razšiirilo tudi na vinske konzumente, ker zalite vajo sedaj gostilničarji in vinski trgov, d zaradi pobiranja nove trošarine po_ višanje cene vina, da se izognejo občutni škodi. Mnoge vinske kupčije so se zaradi tega že razdrle, kar je rodilo na obeh straneh mnogo jeze, kjer pa so bile že popolnoma perfektne, bo v mnogih slučajih oškodovan prodajalec, ako kupec ni vina pred povišanjem trošarine pravočasno prevzel.
Da je to razburjenje skrajno neprii-jetno klerikalcem samim, je seveda popolnoma umevno, čeprav so dobro vedeli za uvedbo povišane trošarine, ker je »Slovenece« že pred tedni poročal o namenu vladnega komisarja in kleroradikalnega sosveta. Klerikalci sami govore, da bo ta zadeva odjedla v Ljubljani SLS najmanj 800 glasov, pa bi radfi sedaj nekateri odložili pobiranje povišane trošarine na čas po vo_
T^ni   je  na   velesejmu   Žensko društvo
pod naslovom cžena> priredilo razstavo ženskih ročnih del. Pri tej priliki se je razstavilo tudi nekaj gorenjskih in drugih narodnih noš. To razstavo je posečalo naše ženstvo z velikim zanimanjem. Zato priredi slovensko ženstvo tudi letošnjo jesen enako, toda dokaj obsežnejšo razstavo. Na tej razstavi bodo občinstvu na vpogled razstavljene vse sloven. narodne noše gorenjske, belokranjske, noše iz bivše štajerske in iz Prekmurja; videti bo tudi narodne noše Slovencev iz Koroške, Trsta in njega okolice ter iz Istre. Obenem bo tudi tekmovanje narodnih noš. V nedeljo, 18. septembra ob 15. uri se bo vršil na obsežnem prostoru velesejma obhod naših žena in deklet ter moških v narodnih nošah. Ta obhod naj bo veličastna manifestacija, s katero pokažemo Slovenci, da se vedno in povsod zavedamo svoje narodnosti, ki nam navdaja dušo in srce.
V narodno nošo so se oblačili naši predniki ob vseh slavnostnih prilikah in tej tradiciji moramo ostati zvesti tudi mi, njih potomci. Narodna noša mora biti viden znak naše narodnosti. S ponosom nastopamo v nji, kadar je treba pokazati, da smo zavedni Slovenci. V bodrilo in zgled naj nam bodo drugi narodi, zlasti naši bratje Čehi, ki ob vsaki priliki s ponosom manifestirajo za svojo narodno stvar.
Jean de la Hyre: 5
500
Roman.
Odprla je oči in se nasmehnila. Naenkrat je prijela d'Albaniaca za roke in od nepopisne sreče so ji pritekle solze iz oči.
— Jean, ali ste me spoznali? Ste razumeli?
— Da!
— Ali me ne izdaste? • — Ne, Leticija.
Krčevito je stisnila njegove roke in za šepetal a:
— Ah, kako sem srečna! Kako sem srečna!
D'Albaniac jo je strastno objel. Iz ljubavne opojnosti so ju zdramili udarci stenske ure. D'Albaniac je skočil po-koncu.
— Leticija, previdna morava biti.
— Da...
— Pojdiva od tod. Na svežem zraku se pomirite. Zunaj se pomeniva, kaj storiti. Poveste mi vse, česar še ne vem o vas. Jaz vam pa razodenem naše načrte in naše skrivnosti, ki so me doslej zanimale, toda -r-daj drhtim pred njimi.
litvah. Stvar pa je seveda že zavožena, ker tudi ljubljanski gostilničarji niso tako naivni, da bi v tem videli kako posebno dobroto zase, ker je zanje vseeno, ali plačajo popisane zaloge vina sedaj pred volitvami ali pa par dni po volitvah.
Danes popoldne se vrši pri gosp. Kavčiču na Privozu sestanek, ki ga je sklicala »Gostilničarska zadruga«, na katerem bodo gostilničarji sklepali o svojih nadaljnih ukrepih. Ogorčenje med gostilničarji je tem večje, ker je svoječasno vladni komisar g. Mencin. ger obljubil, da se povišana trošarina od starih zalog ne bo pobirala, pa svoje besede ni držal, očividno pod pritiskom kleroradikalnega sosveta, ki se spričo zavoženega gospodarstva naha_ ja v hudih denarnih stiskah.
Kakor nam poročajo, je med posameznimi gostilničarji in organi mestnega dohodarstvenega urada, ki so popisovali zaloge vina, prišlo do razburljivih prizorov, kar bo imelo ponekod celo posledice pred sodnijo zaradi raz_ žaljenja uradnih organov. Opozarjamo, da so organi mestnega dohodarstvene. ga urada v zadevi povišanja trošarine seveda popolnoma nedolžni, ker so morali vršiti samo od kleroradikalnega režima predpisano neljubo dolž_ nost. želimo pa, da bi se stvar v tem pogledu ne tirala predaleč, ker je raz. burjenje v gostilničarskih krogih popolnoma razumljivo.
Dokler se bomo ob takih prilikah oblačili v našo narodno obleko i mi. se nam ni bati pogina, saj dokumentiramo s tem javno, da se pretaka po naših žilah slovenska kri in da smo verni potomci svojih prade-dov — Slovencev.
Na velesejmu bodo razstavljena tudi ženska ročna dela, a izključno le ona, kojih okraski so izvršeni po naših narodnih motivih. S ponosom hočemo pokazati krasoto naše narodne umetnosti tudi tujcem, ki prihajajo k nam. Tudi v tem oziru posnemaj-mo naše brate Cehe. Ti uporabljajo svoje narodne motive na ženskih oblačilih in vseh drugih predmetih, ki jih hočejo okrasiti in napraviti očem prijetne.
Apeliramo torej na naše ženstvo, da se udeleži te razstave v polnem številu. Razstavi naj vsa svoja ročna dela, izvršena v narodnem duhu in ako se ne udeleži omenjenega obhoda osebno, pa naj svojo narodno nošo razstavi, da bo slika tem lepša, tem popolnejša.
Revija slovenskih narodnih noš bo nedvomno največja in najzanimivejša prireditev te vrste, kar jih je videla kdaj Slovenija. Ze zdaj je pripravljenih nad 400 najlepših narodnih noš iz vseh krajev Slovenije in celo iz drugih krajev, kjer žive Slovenci. Med drugim bodo zastopane tudi pristne benečanake slovenske narodne noše. V nedeljo 18. t. m. se bo vršil po sejmišču |
ker se bojim za vaše življenje.
Pomagal ji je vstati iz naslanjača. Nato je stopil malo v stran in jo ogledoval od vseh strani. Spoznal je, da lahko Leticija brez strahu nosi moško obleko. Prsa pod telovnikom in moderno kravato so bila podobna atletovim prsom. Nežne, fine poteze njenega obraza so mogle pričati o aristokratskem rodu stasitega »mladeniča«, smeli in neustrašeni pogled njenih temnih oči pa ni prav nič zaostajal za moškim pogledom. D'Albaniac je zamrmral:
— Samo zračna kupola bo delala preglavice. Toda tudi to zapreko premagava. Leticija se je nasmehnila.
— Da, premagava!
Pogledala sta si globoko in ljubeče v oči. Iz njunih pogledov je odsevala vsa sreča mladih src.
— Pojdiva, gospod de Cleve!
— Pojdiva, gospod d'Albaniac! — je odgovorila Leticija razposajeno.
V.
— Od tu, — je dejal d'Albaniac, ko je stopil na teraso, — se lahko diviva razgledu na Benetke ves teden-
— Zakaj pa samo en teden?
— Zato, ker nastopimo čez teden dni »potovanje«.
— Kakšno potovanje?
— Mar vam kapitan ni povedal?
obhod vseh narodnih noš in posebna komisija bo poedine noše ocenjevala. Prijavljeni so tudi gorenjski fantje, ki se udeleže revije narodnih noš na konjih. Občinstvo bo imelo redko priliko občudovati razne skupine v narodnih nošah, tako kmetsko svatbo, krst itd. Obeta se nam torej prireditev, ki zasluži splošno pozornost.
Naša skrinjica
v Ljubljani
ie
Sport
Hazena Mura - Ilirija
7 : 5 (4 : 2).
V Murski Soboti se je vršila včeraj pr* venstvena hazenska tekma med Ilirijo m Muro. Mura je tudi to pot uveljavila svojo superiornost na domačih tleh in je Ilirijo porazila s 7 : 5 ter ji s tem odvzela dve važni točki. Tekma je bila skrajno napeta, polna dramatičnih momentov. V prvem polčasu sta si bili družini enakovredni v polju, pred golom pa je bila Mura boljša. Slaba obramba Ilirije je Muri omogočila, da je prešla v drugi polčas z vodstvom v razmerju 4 : 2 in ta rezultat zvišala celo na 7 : 2. Sele sedaj se je znašla Ilirija. Nje* nim vehementnim napadom Mura ni bila več kos in igra je prišla popolnoma v roke gostov, ki so znižali razmerje na 7 : 5. To* da zmage si Ilirija ni mogla izvojevati, zla* sti ker je Cimpermanova v golu Mure bra* nila naravnost bravurozno. Sodil ie dobro g Cizelj iz Maribora. — Publike okoli 300.
Ilirija — Primorje 4 : 2 (2 : 1)*
Včerajsn.ia finalna tekma za poskoki beni fond LIS" P ni dala zaželjenega sporna. Obe moštvi sta nastopili s par rezervami, teren je bil neugoden, moštvi po počitnicah še nevigrani.
Ilirija je bila brezdvoma boljše moštvo, ali vsaj bolj harmonično in bolje vigrano. Primorje pa je zadovoljilo bolj v defenzivnem pogledu in se je zlasti v drugem polčasu odločno upiralo napadom Ilirije.
Igra pod vodstvom sodnika g. Smoleta je bila vobce fair, vendar nezanimira. Prvi polčas je končal v razmerju 2:1 za Ilirijo, v čije korist se je rezultat v drugem polčasu v istem razmerju zvišal. En gol proti Primorju je rezultiral iz 11 metrovke, ki pa ni bila na mestu. Publike okoli 400.
Športni dan na Rakeku
Včeraj je bil na Rakeku velik sportno-propagandni dan.   Mladi in agilni športni
klub Javornik je priredil serijo športnih prireditev, da tako poveča zanimanje za sport na Rakeku in v okolici. Športni dan je uspel v moralnem in gmotnem oziru in je pokazal, da se tudi dežela probuja in stremi za sportom in napredkom. Na vzporedu so bile lahkoalletske in nogometne prireditve. Dopoldne je bil obhod štafet z godbo na Čelu v Unec. Startale so tri štafete. V švedski štafeti 400 + 300 4- 200 4- 100 m je zmagala Ilirija v 2 : 48, drugi je bil Javornik. V teku na 100 m je zmagal Sušteršič (Javornik) v 12 sekundah.
Popoldne sta se vršili dve nogometni tekmi. Rezerva Javornika je porazila rezervo Slivnice iz Cerknice 9 S : 1, nato pa je nastopilo prvo moštvo proti starinom Ilirije, ki so zmagali s 7 : 2. Javornik je ambici-jozno, vendar tehnično še nezrelo moštvo.
Zvečer je bila v sokolskem domu veselica z animirano zabavo. — SK Javornik, ki vrši poleg športne tudi nacijonalno propagando, zasluži za svoje agilno poslovanje vso pohvalo ter moralno in materijalno pomoč me-rodajnih faktorjev.
Ilirija - Borac (Split)
V soboto in nedeljo gostuje prvič v Ljubljani nogometno moštvo splitskega Borca, ki odigra dve tekmi z r»*ignVn podsa*
veznim prvakom, SK. Ilirijo. Borca je šteti med najbolj znana moštva v državi ter mo* ruentano za enakovrednega njegovemu lo« kalnemu drugu Hajduku. Tudi po načinu
— Ne... Prisegla sem slediti mu in pokoriti se, ne da bi ga vpraševala kam in čemu.
— Zakaj taka ravnodušnost? — se je začudil d'Albaniac.
— Zato, — je odgovorila tiho, — ker sem mislila, da ste umrli tragične smrti in nisem hotela brez vas živeti...
— Leticija!
D'Albaniac je preMedel in ni mogel izgovoriti začetega stavka. Molče je napravil po terasi nekaj korakov in ko si je malo opomogel od razburjenje, je nadaljeval s prejšnjim mirnim glasom:
— Ker vam kapitan ni ničesar povedal, je moja dolžnost seznaniti vas z našim načrtom. Toda zbrati morate ves svoj pogum in vso prisotnost duha, da me boste mogli poslušati. Tajne, o katerih vam bom govoril, so take, da je nekdo zblaznel, ko je začel razmišljati o njih. Omračil se mu je um eno uro po tem, ko so mu bile odkrite. To je bil neki Italijan iz Milana. Privabil ga je isti oglas v listih, ki je zapeljal tudi vas. Faul ton mu je razodel skrivnost- Cez dobro uro je Italijan zblaznel... Morali smo ga ubiti.
— Ubiti!
— Da j Naša pravila so stroga, je odgovoril d'Albaniac resno. — Človeka, ki postane odveč ali nevaren, usmrte
igre je Borac prava kopija Hajduka. Ilirija je igrala letos z Borcem že v Splitu, in si* cer z rezultatom 1 : 1 m 3 : 1. V zadnjem času je igral Borac z zagrebško Conoordu jo neodločeno z 2 : 2 in z Gradjanskim 2 : 1 in 1 : 1.
Obe tekmi se vršita na prostoru SK Hi* rije, in sicer v soboto ob 17., v nedeljo pa ob 16.
Kot predigra se vrši v nedeljo ob 14JO pokalni finale med juniorji Ilirije in Mari* bora. — Oba kluba razpolagata z odlični« ma juniorskima moštvoma, ki v marsikare* rem oziru prekašata igro naših povprečnih L moštev. Ako juniorji Ilirije, zmagovalci v pokalnih tekmah leta 1925 in 1926, zmaj*
ajo tudi v nedeljo, postane prehodni po«
al končnoveljavno last Ilirije.
Apel na trafikante
Brezbrižnost in neorganiziranost med trafikanti ie v glavnem vzrok, da je prišlo do tega. da se bodo s 1. januarjem procenti za prodajo tobaka znižali od 5% na 4%. Bati Pa se je tudi y bližnji bodočnosti, da uprava drž. monp. izenači povišanje tobaka s provizijo poštnih vrednot in taksenih znamk.
To so dejstva, katera bo vsak trafikam t bridko občutil sam na sebi. Število trafik je naraslo naravnost do bridke smešnosti. Ako poj de tako dalje, bomo trafikanti e, drug drugemu podajali roke z lokala v lokal. Tako ne pojde več! Zadnji čas je, da se vsi trafikanti zdramijo iz zaspane brezbrižnost in stopijo v našo stanovsko organizacijo V slogi je moč! Dovolj nas je, zato smo tudi trdno prepričani, da vse dosežemo če nastopimo kompaktno. Naše geslo bodj »Vsi za enega, eden za vse.«
Udr. tob. traf. namerava radj znižanja procentov in ustanovitve premnogih novih trafik započeti vilikopotezno akcijo v Beograda 2al pa ne razpolagamo s potrebnim kapitalom da bi svoj cilj dosegli. Da dobimo potrebna sredstva apeliramo na vse trafikante, da vstopijo v naša organizacijo. Tajništvo Udruženja se nahaja Sv. Petra cesta št. 60, dopisna karta za vstop zadostuje.
Trafikanti«, to je zadnji apel, s katerim se obračamo do Vas. Ce ne bo v kratkem zadovoljivega odmeva, smatramo^ da je mišljenje večine proti organizaciji in da ta ni potrebna. Iz tega bomo izvajali posledice na ta način, da razpustimo našo organizacijo in prepustimo vsakemu da si sam pomaga kakor ve in zna.
Otvoritev Sokolskegaloma" v Dev Mar v Polju
Včeraj popoldne se je vršila v D .M. v Polju otvoritev novega sokolskega doma. Žal ie deževno vreme nekoliko motilo potek svečanosti, ki pa ie kljub temu zadovoljivo izpadla. Ob pol 15. se je vrši! na kolodvoru v D. M. v Polju sprejem zunanjih gostov, ki so z godbo na čelu odkorakali pred novi Sokolski dom, ki se nahaja v bližini cerkve na glavni cesti. Nato se je razvil sprevod skozi Vevče, številne hiše so bile okrašene z zastavami in z zelenjem, prebivalstvo pa je navdušeno pozdravljalo zbrano Sokolstvo.
Ko se je sprevod vrnil pred Sokolski dom, je prvi govoril predsednik gradbenega odseka br. Trost, ki je izročil ključ novega doma starosti br. Kuharju. Govorila sta tudi župni delegat dr. FTan Logar, ki je pozval Sokole k vztrajnemu delu, v imenu JSS pa prof. Marolt, ki je naglašal potrebo, da postane cela naša država en sam sokolski dom. Nato so sokolske čete odkorakale v prostore novega doma.
Prosta telovadba se radi deževja in razmočenega telovadišca ni mogla vršiti, nastopili so samo dve vrsti z orodno telovadbo. Kljub temu se je razvila na prostem animirana zabava, ki se je zvečer nadalje-
Jutri največji in najlepši film sveta veličastni
Quo vadiš?
ELITNI  KINO MATICA
potom električnega toka. Sodi ga oficirski svet. Po smrtni obsodbi ga odve-do v klet, čije tla so elektrizirana. Po usmrtitvi se stene kleti odpro in morska voda odnese truplo.
— Vse to je določeno v §§ 16., 17. in 18. naših pravil. Sicer pa dobite pravila na vpogled že danes. Sediva v ta-le va-gonček.
Mož v vagončku je pritisnil na ročico in čudno vozilo se je naglo spustilo po poševni plošči v podzemni hodnik. Leticija in d'Albaniac sta se ustavila v veliki dvorani z obokanim stropom in Čudnimi steklenimi napravami na nizkih črnih mizah- Ko je stopila bliže, je Leticija opazila, da tvorijo steklene naprave petdeset kristalnih zračnih kupol. — Od vsake kupole je bila napeljana k ogromnemu stroju v kotu dvorane cev.
— Sedite na koncu te mize, je dejal d'Albaniac Leticiji. O! Saj se lahko naslonite na kristal. Ne bojte se, močan je dovolj. Tako, zdaj pa poslušajte...
Leticija je zmajala z glavo.
— Očividno mi hočete povedati čemu so tu te naprave. To je seveda zelo zanimivo Tada mene zanima bolj vprašanje kako je vas zanesla usoda sem in Čemu ste držali ves svet v zmoti z vašo dozdevno tragedijo.
— O tem se pomeniva pozneje. Vsak
vala tudi v prostorih novega doma. Pripominjamo, da se ie misel za zgradbo novega doma v D. M. v Polju sprožila sele pred 2 in pol mesecema in da se je agilnim sokolskim delavcem v tem kratke in času posrečilo postaviti novi dom brez vsakega dolga.
Proračun splitske občine izginil
Po zaslugi slovenskih klerikalcev je vlada okrnila oblastne samouprave in jim skoraj popolnoma odvzela finančno samostojnost. Ta čin se je klerikalcem samim že dovolj maščeval, vso težo tega početja pa občutijo tudi vse ostale oblastne skupščine, ki so v finančnem pogledu popolnoma odvisne od volje in naklonjenosti vsakokratnega ministra.
Kakor znano, morajo vse oblastne skupščine predložiti svoje proračune finančnemu mmiitru na odobrenje. To je storilj tudi splitska oblastna skupščina, ki je dne 7. julija odposlala v Beograd svoj proračun. V smislu zakonskih določb bj moralo finančno ministrstvo proračun tekom enega meseca vrniti, ker stopi sicer proračun avtomatično v veljavo. Splitski oblastni odbor pa je zaman čakal na ministrovo rešitev. Proračuna ni bilo od nikoder. Ker pa oblastni odbor brez finančnih sredstev sploh ne more poslovati, je začetkom septembra brzojavil ministrstvu, da smatra proračun za odobren. Sedaj še le je ministrstvo odgovorilo, da je bil proračun že 2. poslan v Split, kamor pa seveda nikdar ni dospel. Vsa poizvedovanja na pošti so ostala brezuspešna in je prava zagonetka, kam je izginil proračun. Ministrstvo je sedai odredilo celo preiskavo, ki jo vodi posebna komisija, da doseže, kje je ostal spis. E. ko bi poznali malo več reda v naši administraciji in ko bi klerikalci ne trgali oblastnih samouprav, bi vsega tega ne bilo treba!
Izpred sodišča
DEŽNIK JE PONUJAL.
Mizar Jaka je julija popival po ljubljanskih gostilnah. V neki zakotni krčmi je naletel na svojega znanca Janeza in njegovo izvoljenko. Nekaj časa so ga skupaj žingali, a naposled ee je Tončka naveličala in hotela oditi domov. Odšla je iz hiše pa se kmalu vrnila, češ, da preveč dežuje.
Kar tale dežnik vzemi, je dejal Jaka in ji ponujal prvi dežnik, ki je stal pri vratih.
Tončka so mu je smejala in sedla spet za mizo.
Nesreča je pa hotela, da je baš na um dežnik imel nekdo piko in ga je odnesel
Pa so dolžili mizarja Jako, da ga je on vzel. Tončka je povedala, da ji je res v šali dežnik ponujal, a vzel ga pa ni, da je toraj moral imeti nekdo drugi svoje predolge prste vmes.. Jaka je bil oproščen.
ZAPUŠČENA MIHELCA. Neke juUjske noči je tavala po Ljubljani Mihelca in klela nehvaležnost moškega sveta.
— Zakaj se jeziš Mihelca, jo je vprašal etražnk.
_ O, ta Buča, se je jezilo dekle. Dobra
sem mu bila nocoj. Komaj sem se pa malo pogrela v topli postelji na Starem trgu, me je že postavil pod kap. Kje naj zdaj prenočim sirota.
— 0,Mihelca, zate se bo pa že »e dobila
sobica, kar z mano pojdi, jo je tolažil stražnik.
— Z vami pa ne grem, tam na policiji ste preveč resni ljudje, jaz pa ljubim ve«»ele in radodarne fante, se je branila Mihelca.
— Ali nisi doživela že dovolj razočaranja nocoj, jo je vprašal stražnik in jo kar šiloma odpeljal.
Mihelca se je sodniku smilila, ker nima sirota kam položiti glave, zato ji je preskrbe! kar za 14 dni stanovanje na sodniji.
SVETA JEZA.
— Naj hudič vzame te babe, je klel pošteni hlapec Mahač, ko je bil te dni obsojen na pet dni zapora.
Mož je že slarikava korenina in služi v predmestni ljubljanski gostilni za hlapca. Letos aprila meseca, ko je spal v svoji šta-lici, ga je okoli dveh ponoči predramil ropot in vpitje. Jezen je skočil kvišku pograbil ročico in tekel na dvorišče. Na kmečkem vozu je ležala pijana kmetica Lenka, a okoli nje sta se sitila dva fanta. Ko je Mahač videl, da počenjajo svinjarije, se je še bolj razhudil. Dvignil je ročico in mlada babjeka sta jo urnih rač pobrisala z dvorišča.
Poberi se tudi ti, satan, je vpil Mahač in jel udrihati z ročico po vozu. Možakar je mislil babnico prestrašiti in odpoditi, pa jo
je zadel tako nesrečno, da ji je zlomil par reber.
Sodišče je njegovemu zagovoru verjelo in zato ga je povabilo samo pet dni na ričet.
hip lahko pride kapitan. Do njegovega prihoda pa morate biti točno poučeni o naših načrtih.
— Ce je tako, pa le hitro na dan z besedo.
Povem vam samo najvažnejše. Kje naj začnem?
D'Albaniac je povesil glavo in se zamislil-
— Vi veste, — je spregovoril naposled zamišljeno, — da nastanejo velike ideje često iz malenkosti. Kapitanu je prišla na misel njegova »teorija« po tem, ko je prečrtal enega fantastičnih Edmond Aboutovih romanov. Sicer pa to ne spada k stvari. Preidiva takoj na bistvo. Naravoslovci so že davno ugotovili, da nekateri organizmi po smrti ožive. Kar poglejte v lužo nekaj dni po dežju. V blatu najdete vse polno izsušenih črvov, ki se med prsti drobe kakor steklene cevL Toda vzemite jih previdno iz blata in položite v vodo. Bili so mrtvi, toda v vodi se na pno, ožive in se začno premikati. Seveda ne gre tu za obujenje od mrtvih, marveč za naravni pojav, pri katerem vrnete črvu ono prvotno življenje, ki je bik) skrito v nedotaknjenem izsušenem telesu.   To je znanstveno dognano dejstvo. Vzemite črve, ki se zarede v kisu, v kleju ali v moki... Posušite jih na solncu ali pa na peči. Crvi poginejo.
MM revijo slouensUih narodnih noš
Dne 18« t. m« se bo Trsila na velesejmu velika revija naših narodnih noš« — Prijavljenih je že nad 400 narodnih noš.
4785
6923
3Y
Stran 4.
•SEOKENSKI NAROD* dne 10. septembra 1927.
stev. 204
Dnevne vesti.
(H HjubljanU dna 9, aaptrnnbra 1927.
— Izpremembe v imenovanja predsednikov voftbiih odborov. Na seji državnega odbora je prišlo do nekaterih lzprememb slede predsednikov volilnih odborov za sodna okrožja Ljubljana. — Novo Mesto, Maribor in Celje. Na volišču Domžale je imenovan za predsednika volHnega odbora namesto notarja v Kamniku dr. Prana Horvata, inspektor agrarne reforme v Osijeku Albin Radikon, na volišču Kalobje, volilni okraj Celje, namesto profesorja v Celju Josipa Kadinaria prof. v Mariboru Luka Brolih, na volišču Kamilica, namesto sodnika v Mariboru dr. Rudolfa Adamiča, odvetnik v Mariboru dr. Danilo Komavli, na volišču Maribor XI. namest odvetnika v Mariboru dr. Antona Muleja, gimnazijski profesor v Mariboru Adolf Schaup, na volišču Maribor II. namesto viš dež. sod. svetnika v Mariboru dr. Frana Peitlerja odvetnik v Celju dr. Ivan Erhatič, na volišču Pameče, volilni okraj Slovenjgradec, namesto odvetnika v Slovenski Bistrici dr. Josipa Pučnika, tajnik glavne kontrole v Beogradu dr. Stevan Popovič, na volišču 2etale, volilni okraj Šmarje, namesto odvetnika v Mariboru dr. Danila Komav-lija, sodnik v Mariboru dr. Rudolf Adamič, na volišču Podsreda, mesto notarja v Šmarju Jakoba Kogeja, ravnatelj moškega učiteljišča v Mariboru Matko Potočnik, na volišču Pilštanj, namesto prof. v Celju Danila Modrijana, šolski upravitelj v Šmarju Anton Fink.
— Kako pri nas štedjjo. Št eden je v državni upravi je eden glavnih šlagerjev Vukičevič - Koroščevega režima. Kako pa izgleda to sledenje v resnici, dokazuje tudi imenovanje predsednikov volišč. Dasi imamo dovolj pravnikov foi drugih inteligen-tov, ki so dovolj kvalificirani za ta posel, je glavni volilmi odbor imenoval po vsel državi predsednike iz Beograda. Tako imamo rudi v Sloveniji par predsednikov volišč iz Beograda, a tudi iz vseh drugih pokrajin poročajo, da so prezrli domaČe sodnike in pravnike ter imenovali Beograjčane. Domačini bi dobili za svojo službo dnevnico 100 Din. Beograjčani pa bodo stali vsak najmanj po 500 Din. povrh pa še potne stroške iz Beograda in nazaj, tako da bo stal vsak tak predsednik mesto 100 najmanj 1000 Din. Res imenitno štedenje-
— Nov odvetnik. V imenik odvetniške zbornice v Ljubljani je vpisan dr. Mihael Stanjko, odvetnik v Mariboru.
— Opeharjeni kronski vpokojencl. Iz vrst kronskih vpokojencev nam pišejo: Kljub opetovanim obljubam kronski vpo: kojenci tudi ta mesec niso bili prevedeni v dinarske, niti nfso prejeli od finančne uprave poziva, naj predlože dekret, s katerim so blH vpokojenl. To je pač višek nesocljalnega postopanja s temi nesrečneži. Gospodje, ki sede sedaj na državnem krmilu, bi pač lahko vedeli, da s takimi be-raškimi pokojninami nihče ne more živet!. Voirtve so pred durmi in kronsM vpokojencl se bodo zahvalili vladi, s katero je SLS sklenila prijateljstvo, na ta način, da bodo obrnili klerikalnim kandidatom hrbet
— Iz prosvetne službe. Vpokojenec je profesor gimnazije v Celju Josip Kardinar; v višjo skupino sta pomaknjena profesor II. državne gimnazije v Ljubljani Franc Čadež in profesor realne gimnazije v Celju Ivan Bračko. »Službene Novine« št. 200 z dne 6. t. m. objavljajo tudi ukaz o napredovanju učiteljev in učiteljic v mariborski in ljubljanski oblasti.
— V naše državljanstvo sta sprejeta čekoslovaška državljana Leo Moš, železniški uradnik v Mariboru in Lea Maver-K2iserberger, učiteljica v Ptuju ter ruski emigrant Vasilij Dem, narednik avtooddelka dravske divizijske oblasti.
— Taks je oproščena Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani.
— Razvrstitev šolskih nadzornikov. V prosvetnem ministrstvu pripravljajo novo razvrstitev šolskih nadzornikov. Nekateri nadzorniki bodo vpokojeni. Tozadevni ukazi bodo v kratkem podpisana.
— Prihod ameriških legijonarje v Split. Dne 14. t. m. prispe v Split na ameriškem parniku »VVashdngton« 300 ameriških Iegijonarjev, ki posetljo nekdanja bojišča, kjer so se borili za osvobojenje zasužnjenih narodov. Te dni se vrže njim na čast v Franciji velike svečanosti. Tudi v Splitu pripravljajo ameriškim gostom svečan sprejem.
— Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št. 94. z dne 10. t. m. prinaša uredbo o pogodbenih uradnikih in dnevrričarjih, uredbo o praktičnem stažu za medicince in zdravnike ter pravilnik o delovanju, redu in pouku na dvorazrednih trgovskih šolah.
— Termin pokrajinske razstave »LJubljana v jeseni«. Ker se vrše državnozbor-ske volitve začetkom septembra in občin, ske volitve začetkom oktobra, je uprava Ljublianskega velesejma prestavila termin prireditve pokrajinske razstave »Ljubljana v Jeseni« na čas od 17.—26. septembra 11.
— Vozne olajšave za obiskovalce in raz-stavljalce pokrajinske razstave »Ljubljana
v jeseni«. Ministarstvo saobraćaja je dovolilo za obiskovalce »Li ubij sina v jeseni« iste ugodnosti kot za velesejem in sicer: 50% popust na vseh osebnih in brzovliklh razven S. O. E. z razstavno legitimacijo, za blagovni promet pa tudi 50% popust. Znižana ie vfzumska taksa za Inozemske obiskovalce, predvidene pa so tudi železniške olajšave v Avstriji, CSR in Italiji.
— Mali prater na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni«. Ljubljanske obiskovalce, pa tudi podeželsko občinstvo se je lansko leto prilikom jesenske razstave zelo zabavalo s raznimi komedijami kot gngal-nicami, vrtiHaki, tobogani, hipodronrf itd. Občinstvo je kmalu označilo ta del zk »Ma4f prater«. Zato bo uprava Ljubljanske-
ga velesejma prilikom svoje letošnje pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« ta del sejmišča še izpopolnila, kar bo gotovo v splošno zadovoljstvo in veselje obiskovalcev, mladih in starih.
— Zapostavljen in prikrajšaš je zaslužni prosvetni delavec g. hran Krajnik v Mariboru, ki je nedavno praznoval 70letnico rojstva. Mož je z odliko položil Izpit za meščanske šole in bi bil že davno zaslužil mesto na kaki meščanski Šoli ali učiteljišču, toda polnih 39 let se je zaman potegoval za svoje pravice. Zgodila se mu je nečuvena krivica, ki mu je zdaj na staia leta pač nihče ne bo mogel popraviti.
— Zatiranje predeolce. Posestniki, uživalci in najemniki zemljišč morajo po svojih njivah, travnikih, pašnikih, poljskih me-rrejah, cestnih obronkih, železniških nasipih in po drugih zemljiščih zatretj predenico vsaj predno začne cveteti. Ako se bo našla na kakem zemljišču predenica že cvetoča, se bo uničila brez odloga na zamudnikove stroške. Brezbrižnežj se kaznujejo z globo 100 Din. V slučaju neizterljivosti se spremeni globa v zaporno kazen 48 ur.
— Izkopine v p*nčevskl okoUcL Prof. Nuber iz Osijeka je oašel v bližini Paiičeva staro grobišče, ki poteka še iz kamenite dobe. Po mnenju strokovnjakov so tu najdene izkopine velevažne m mnogo po_ rrembnejše kakor pa slične izkopine v bližim* Sarajeva. Prof. Nuber namerava osnovati v Pamčevu poseben muzej.
— Nasvet volilcem! Kljub temu, da je za časa volitev prepovedano javno točenje alkoholnih tekočin in da nadzorna oblast dobro bdi nad izvedbo te naredbe — vendar pijejo volile! akoholne pijače doma. S tem bi mogii nepovoljno vplivati na svoj sklep. Svrha naredbe je pa, da voirfca izvršujejo svoj važen čin šele potem, ko so se po treznem premišljevanju odločili za to ali ono stranko. Zaradi tega priporoča »Ju_ goslovenski Savez Trezvenosti« vsem vestnim voKkem, da se vsaj v volilnih dnevih varujejo vsakega uživanja alkohola ter tako popolnoma svobodno izvrše svoje glasovanje.
1 Naši v Ameriki V argentinskem glavnem mestu Buenos Alres izhaja pod uredništvom našega rojaka inženjerja C. Jekov-ca tednik »Gospodarstvo«, glasilo slovanskih gospodarskih krogov v Južni Ameriki. V eni zadnjih številk objavlja omenjeni list »poziv na vsa slovenska prosvetna društva v domovini«. Slovenski naseljenci v Argentini — pravi ta poziv — v pretežni večini Primorci, ki smo vsled znane gospodarske in politične situacije naše nekdaj srečnejše ožje domovine bili prisiljeni poiskati si svobodnejše zemlje v tujini in ki živimo tako rekoč odrezani od kulturnega življenja našega naroda, pošiljamo poziv vsem našim kulturnim ustanovam, da nam priskočijo na pomoč s knjigami, muzikalijam; in po možnostj s slikami naših krajev in vel-mož. Nahajamo se v povojih našega kulturnega življenja. Imamo »Slovensko pevsko dTUŠtvo »Primorje« v Buenos Airesu« društvo »Sloga« v Berisu, dramatično društvo v Mendozi — a naši društveni arhivi so prazni, volje in želje za čitanje pa je mnogo. Naši rojaki v Argentini naprošajo »Jugoslovensko Matico« naj bi organizirala nabiranje slovenskih knjig in muzikalij. Darovi naj se pošiljajo ruedništvu slovenskega oddelka časopisa »Gospodarstvo« v Buenos Aires, Donato Alvarez 2518, ki bo darove razdelilo med naša društva.
— Oficijelni katalog VIL mednarodnega vzorčnega velesejma, je zelo obsežen in je vzbudil pri izdaji splošno pozornost. Interesentom je na razpolago v velesejm-ski pisarni za ceno Din 20.—. Na željo pa se pošlje katalog tudi po pošti.
— Kam je Izginila? Dne 25. pret. m, je z besedami, da ffre v trafiko od doma odšla 231etna ga. Anica Pantar roj. Če-čavnfk v Prevaljah. Ista je bila razoglava, oblečena v lahko poletno bluzo, sivo krilo in bele platnene čevlje. Do danes se še ni vrnila, niti oglasila. Ostavila je dvoje dece v starosti 6 mesecev In 2 let. Ker je bila zadnje čase zelo deprimitlrana, ni izključeno, da je v hipni zmedenosti IzvTŠila samomor. Možno je tudi, da je padla kakemu zvodniku v roke.
— Z mlekom zastrupljeni otroci. Včeraj sta umrla v mostarski bolnici dva otroka, ki sta se zastrupila s mlekom. Mati je dala otrokoma več dni staro mleko, ki Je povzročilo zastrupljenje.
— Dve železniški nesreči Včeraj sta se pripetili v Zagrebu dve težki železniška nesrečj radi neprevidnosti ponesrečencev. Zgodaj zjutraj je bila reSrtna postaja obve ščena, da je neki delavec skočil tako nesrečno iz vozečega vlaka, da so mu koles« odtrgala levo roko Težko ranjenega 301 et_ nega delavca Jakoba Culama so takoj pre peljali v bolnico. Druga nesreči se je pripetila kmalu po prvi na glavnem kolodvoru. Pri premikanju je lokomotiva težko poškodovala 321etnega uradnika Gerlicha. Radi težkih poškodb na levi strani glave so ga prenesli v bokiiro. Tudi levo roko ima izpahnđeno. Najbrže bo izgubil tudi desno oko. Kako se je nesreča zgodila, se ve, ker nI bil nihče prisoten.
— Velik« tatvin* v Zagreb«. V noči od srede na četrtek k bU izvršen vlom v stanovanje zagrebškega trgovca Blocherja. Neznan storilec je splezal skozi odprto okno v prvem nadstropju v stanovanje in odnesel obleke in zlatnine v skupni vrednosti 43.000 Din.
— Odebefefi ljudje lahko dosežejo z vestno porabo prirodne gr en Cice »Franz Josef« brez napora izdatno telesno izpraznitev. Števflna strokovnjaška poročila potrjujejo, da so tudi na protinu in sladko-sečnostf bolni prav zadovoljni z učinkom vode Franz-Josef.
Naprednjaki!
SHOD
Naorednega bloka
ob 8. uri zvečer v KAZINI.
Govorita kandidat dr. Albert Kratner in njegov namestnik Ernest Vargazon.
I? Ljubljane
—lj Napredni Ljubljančan je, pridite danes na javni volilni shod Naprednega bloka ob 8. zvečer v Kazini. Govorila bosta ljubljanski napredni kandidat dr. Albert Kramer in njegov namestnik načelnik Ernest Vargazon. Pridite v čim večjem številu in pokažite s svojo udeležbo, da je Ljubljana sita klerikalne de« magogije in klerikalne nestrpnosti.
—lj Opozorilo volilcem. Na dan volitev 11. septembra 1927 se dotični volilci, ki niso v pisarn i v onem volišču, kamor so šli volit, nujno opozarjamo, da ne izprašujejo volilne komisije, kam naj gredo volit, temveč naj se tozadevno informirajo na magistratu v sobi št. 21 (volilni kataster), ki v to svrho uraduje ves čas, kar trajajo.volitve. Ta opozoritev velja onim volilcem, ki so spremenili stanovanje po decembru 19?6 pa ob reklamacijskem postopanju niso zahtevali, da se jih vpiše na novo stanovanje odnosno volišče.
— lj Slovo prof. dr. Gavazzija. Pri mojem odhodu iz Ljubljane se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in dobrim znancem, ki so mi pri mojem delu požrtvovalno pomagali ter prosim, da me ohranijo po možnosti v do.brem spominu. Dr. A. Gavazzi.
— Ij Srebrno poroko sta praznovala te dni v krogu ožjega sorodstva g. Karol Gotzl, podobar in pozlatar in njegova soproga ga. Marija. Gospa je ustanovila med našim damskim svetom modni salon, k} ga z vso trgovsko spretnostjo vodi že mnogo let. K mnogobrojnim čestilcem se k lepi svečanosti tudi mi pridružujemo ter Želimo zakoncema, da bi čila in zdrava praznovala tudi zlato poroko.
— Ij Neresnične vesti o zdravstvenem stanju g. Danila. Včeraj popoldne so se širile po mestu vesti, da je zadela nestorja naših igralcev, vedno duhovitega in šaljivega »večnega mladeniča« g. Danila v kavarni Emona kap. G. Danilo, pri katerem sme se danes informirali glede te vesti, odločno demantira govorice, da bi ga bila zadela kap. Pravi, da mu je postalo samo trenutno slabo, ko se je vrnil v kavarno »Emona« iz »Uniona«, kjer je poslušal gin-Ijiv govor dr. Korošca.
—lj Zveza drž. nameščencev za Slovenijo ima izredni občni zbor v nedeljo, 25. L m. ob 9. uri v velika dvorani Mestnega doma v Ljubljani in ne 18. t. m., kakor je bilo prvotno javljeno. Zbor smo preložili na željo g. glavnega saveza, čigar pred sednik dr. Mih. T- J o v a n o v ii ć in glavni tajnik dr. Milorad R. D j o r d j e v i ć bo_ sta porooala na zboru poleg drugih funkci-jonarjev naše Zveze. Zbor se bo bavil tudi s stanovanjskim vprašanjem, zato so vabljeni poleg oficijeimih delegatov tudi drugi organizirani državni nameščenci — Za odbor: Joža Bekš, tajnik — Milan Pater-noster načelnik
— lj Kopališče Tabor odprto za javnost vsako sredo in soboto od 8—19 ure, ob nedeljah od 8—12 ure. Vhod nasproti vojašnice.
— lj Zobozdravnik dr. Rodoschegg zopet ordinira.
— lj »Nlbelungl« B. del. Nadaljevanje in konec tega izredno lepega velefllma, in ki nam prikazuje osveto Kriemhilde nadalje življenje Hunov in nebroj drugih prizorov, predvaja ZKD v kinu Matica v soboto in nedeljo dne 10. In 11. t. m. Radi izrednih tehničnih zaprek se vrši sobotna predstava izjemoma že ob pol 2 pop., nedeljske predstave pa ostanejo kot običajno ob 9.30 in 11. uri dopoldne. Vsak kdor si je ogledal prvi del tega filmskega umotvora, si bo brez dvoma ogledal še drugi del, ki nudi skoro Še več lepote in zanimivosti.
— IJ »Edinost« priredi v soboto 10. septembra t. I. ob 8. zvečer svoj vokamo-in-strutnentatni večer. Vstop imajo samo člani, članice in vabljeni gostje. Odbor.
Iz Celja
— c »Slovenec« poroča, da sta dr. Pivko in Urek na svojem shodu v Celju pobijala samo »klerikalnega zmaja«. Radi verjamemo, da je tako »pobijanje« klerikalnega zmaja našim klerikalcem zelo neprijetno. Naša kandidata sta »pobijala« klerikalnega zmaja s tem, da sta med svojim govorom — nabito polni dvorani zbo-rovalcev — predočila, s kako ogabnimi sredstvi drže polit i kujoči duhovniki naše ljudstvo v duševnem suženjstvu. V »Glasniku najsvetejših src« primerjajo na primer svojo skrinjico s presvetim srcem Jezusovim. To je profanacija vere, ki je vsakemu drugemu sveta, samo ne klerikalcem. S takimi lumparijami našega ljudstva na boste več lovili v svoje mreže, ker da je Vaša skrinjica Istovetna s presvetim srcem Jezusovim, ta je pa vendarle predebela! Kaj ne, gospod Peter Crnič?!
—c Samomor. V četrtek 8. t. m. okrog 3. ure zjutraj je našel progovni čuvaj na savinjski železniški progi približno 100 korakov od tovarne Vehovar proti Labi moš-
Važno opozorilo ljublianskim volilcem!
Pazite v nedeljo na sledeče:
Vsak si naj iz « Jutra* zapomni, kje je njegovo volišče. Volišč je 21, vsako obsega gotovo število ulic. Merodajna je tista ulica, kjer sedaj stanuješ ali kjer si poprej stanoval- Iz pisarne glavnega volilnega odbora Naprednega bloka je vsak vo-lilec poleg volilnega proglasa dobil poseben poziv, v katerem je točno navedeno, na katerem volišču ima izvršiti svojo volilno pravico. Če kdo našega vabila k volitvi ni dobil, je to dokaz, da je njegovo ime vpisano na napačni naslov. Zato naj se vsak volilec Naprednega bloka, ki vabila Naprednega bloka do sobote zjutraj ne prejme, potrudi v glavno pisarno Naprednega bloka (Kazina II), kjer dobi potrebno pojasnilo o njegovem volišču.
Pridite volit čim najbolj zgodaj! Volilno opravilo se prične ob 7. zjutraj s sestankom volilne komisije, takoj na to pa sama volitev. Zato naj pridejo vsi naši volilci na volišče takoj po sedmi uri.
Zavedni volilci, ki ste že glasovali, na agitacijo med znance, po zamudnike!
Nikdo naj ne čaka, da dobi še kakšen uradni poziv ali posebno legitimacijo za volitve. Drugih pozivov kakor naših ni. Pač pa je dobro, ako vzameš seboj kakšen dokument, s katerim lahko, če treba izkažeš svojo identiteto.
Pazite, da ne zgrešite skrinjice, v Ljubljani je naša skrinjica 2. (druga) (na deželi je tretja)!
Pred ali potem, ko ste oddali kroglico, se javite v volilnem lokalu Naprednega bloka. Volilni lokali se nahajajo blizu posameznih volišč ter bodo še posebej objavljeni.
ko truplo z odsekano glavo. Komisija, ki je prišla v jutranjih urah na lice mesta, je ugotovila, da gre očividno za samomor. Nesrečnež je 581etni delavec Anton Huš iz Kasaz pri Petrovčah. Povozil ga je vlak, ki odhaja ob pol 9 uri zvečer iz Celja v Savinjsko dolino. Truplo so spravili v mrtvašnico na okoliškem pokopališču.
— c Stanovanjsko sodišče v Celju zopet razpisuje več prvič in drugič razpisanih stanovanj. Prosilci naj se zglasijo v 8 dneh po razpisu v pisarni stanovanjskega sodišča.
— c Pasji kontumac za mesto Celje je bil te dni odpravljen.
— c Cirkus Rebernigg pride, kakor čujemo, tekom prihodnjega tedna v Celje. Sedaj se mudi v Ljubljani. Predstave se bodo vršile na Glaziji.
— c Tedenski izkaz mestne klavnice. V tednu od 29. avgusta do 4 .septembra se je zaklalo: 5 konj, 1 bika, 23 volov, 21 krav, 5 telic, 37 telet in 47 svinj. — Uvozilo se je: 1156 kg govedine, 10S9 kg teletine in 174 kg svinjine.
e— Umrli so meseca avgusta v mestu Celju: Kristina Šimsa, posest. 70 let; A'oi-zlja Stojan, žena zidarskega mojstra, 42 let in Marija Kranjc, žena mestnega hlapca, 50 let. V celjski javni bolnici: Julii n B& rin, posestnica iz Grajske vasi, 51 !et; Gregor Mironjenko mizar iz Petrove 38 let; Marija Koren, posest, iz Topolščice, 50 Iti-, Franc Vavpot, brezposelni iz Radeškega vrha, 34 let; Anton Kunej. bančni podravivtelj iz Celja, 37 let; Anton Trnovšek, dniiiar iz Celja 74 let; Janez Jelen delavec od Sv. Trojice, 21 let; Ivan Malgaj, posestn'k z St. Jurja ob juž. železnici, 42 let; Marija Bez-govšek, dninarica od Sv. Krištofa, 52 :et; Hugon Makočnik, učenec iz Hrasrovca, 12 let; Marija Deželak, posestnikova iena iz Drobnega dola, 25 let; Marija Zaoukovšck posestnikova žena iz Ponikve, 41 let in Konrad Kračun, delavčev otrok \z Ce';a-okolice, 2 in pol leta.
Otvoritev nove deške osnovne šole v Celju
Celje, 8. septembra.
Včeraj se je vršila v Celju slovesna otvoritev nove deške okoliške osnovne šole. Že na predvečer so možnarji na hribu sv. Miklavža oznanjali mestu in okolici za Celje slavnosten dan. Uresničilo se je dolgoletno delo onih mož, ki so se trudili tn premostili vse težke ovire, katere so se stavile skozi dolga leta na pot zgraditvi novega prepotrebnega šolskega poslopja deške osnovne šole. Vse te ovire so bile premagane v naši novi svobodni državi in danes se dviga na prijaznem Dolgem polju krasna, moderno opremljena šola. Lahko mirno trdimo, da je to Šolsko poslopje po svoji notranji opremi eno najmodernejših v našem mestu in se lahko kosa z vsemi ostalimi Šolskimi poslopji. Ob slovesni priliki je sijala radost z obraza možem, ko so videli krono svojega dolgoletnega rrudapolnega dela.
Slavnostni dan se je pričel s pokanjem možnarjev. V mestu se je zbrala množica okoliškega in mestnega občinstva. Ob 8. uri se Je vršila v farni cerkvi slovesna služba božja. Cerkev je bHa nabito polna šolske mladine in ostalega občinstva. Po končani maši ie odkorakala šolska mladina z učitelji z godbo na čelu k novi lepo okrašeni šoli, katero je na to blagoslovil celjski opat g. Peter Jurak. Po blagoslovu so se vrstili govori. Govoril je slavnostni govor bivši dolgoletni predsednik Okrajnega šolskega sveta g. dr. Juro HraŠovec, za njim pa še dTugi govorniki. Izročeni so bili ključi šolskemu upravitelju. Sledil je ogled šolskega poslopja. Občinstvo se je divilo krasnim, čedno opremljenim šolskim
sobarn, v kateTih bo naša mladina črpala izobrazbo, šola ima lepo telovadnico, kopalnico, zdravniško sobo .učiteljsko in tolarsko knjižnico, čitalnico itd. V$e je opremljeno kar najmoderneje in higijenično.
Ob 10. uri se je vršil drugi del slovesnosti v telovadnici, katera ima tudi Šolski oder. Igrala je godba, bilo ie petje, deklamacije in Igra v slikah »Naša šola«, katero je za slovesno priliko spisal Pranjo RoŠ. Vse točke je šolska mladina brezhibno izvedla. Vršila se ie končno pogostitev šolske mladine in zakuska za povabljene goste, na kar je bila pomembna in lepa slavnost končana. Šolsko vodstvo je ob tej priliki izdalo čedno »Spominsko krjlžlco« z lepo vsebino in slikami. Celjska »Nova Doba« je izšla v slavnostni obliki.
Iz Maribora
m Težka avtomobilska nesreča se Je
pripetila včeraj protf večeru na cesti Maribor—Limbuš. Ob cesti je navožen gramoz za nasipanje ceste. Voznik pa je bil mestoma tako neroden, da je napravi! kup skoraj sredi ceste. To je povzročilo včeraj težko nesrečo. Baš na takem mestu sta se hotela izogniti avta dr. Rapoca in vele-industrijalca Rosenberga. Dr. Rapocev avto je pri tem zavozil na gramoz in se prevrnil. Dr. Rapoc sam si je stri desno nogo nad kolenom, ga. Seršenova pa ie dobila težje notranje poškodbe in globoko rano na čelu. Oba ponesrečenca so z rešilnim avtomobilom odpeljali v mariborsko bolnico. Avto pa je skoraj popolnoma razbit.
— m Proti nemškim napisom. Oba nemška lista, ki si v Mariboru delata konkurenco, »Marburger Zeitung« in zagrebški »Morgenblatu sta imela na svojih lokalih nemške napise, kar je pač razumljivo. To pa ni dal miru nekaterim ekstremistom, ki si niso mogli drugače pomagati, kot da so v noči od srede na Četrtek pomazali oba napisa s katranom.
—m Zgradba carinarnice. Prihodnjo pomlad začno gradit- poslopje carinarnice v Mariboru in *icer ob Aleksandrovi cesti naprej od glavnega kolodvora proti LaJ-torspergu. V poslopju bo nameščena rudi carinska pošta, kft sedaj radi pomanjkanja primernih prostorov često ne zmore vsega dela, od česar imajo Škodo predvsem trgovci. Poslopje bo monumetitalno in ga bo gradila mestna občina v lastni režiji.
— m Težka nesreča v tovarni. V opekarni Derwuschek v Lajterspergu Pri Mariboru je zaposlenih več komaj Šoli odraslih deklet. Včeraj je 141etna Matarina Malek prišla z levo roko v stroj, ki ii je roko tako zmečkal, da ji bodo morali v bolnici roko bržkone odrezati. Inspekcija dela bi pač morala poskrbeti, da se v tovarnah uvede red in ne le pdskTbi za dovoljno varnost pri strojih, marveč tudi prepreči zaposlitev otrok PH strojih.
i
Velika senzacijo ielnj - pu tolovn« atrakcija v 8 dejanjih.
Napad roparske ba.^de — Velikanski požar in njega strano e — Kolosalna dresura kiasnega kon a Sij me scene — Leol  gralti —
Predstave danes tečno ob 4., pol 6., pol 8 in 9.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
35
Stev 204.
cSrOVENSKI   NAROD, dne 10. septembra 192;
Stran 5
Kraja
ne!
PrH letošnich volbdeh dne 11. zdH nastupujc co kandidat nam zndmg a uelice obUbeng pritel našeho naroda
pan dr. Albert Kramer.
Od svojich pražskijch let do dneška jest dr. Kramer stale ve stgku s našim ndrodem, což dokazal v každćm ohledu slouem i skutkem. Dr. Kramer stoji dnes v po-predi našeho se sblizeni, jsa predsedou »Jugosl.-čečhosl. Ligy«, v jejiž cilech nam neni po&ebi ztrdceti slov. Zasluhg p.dr.Kramera pro naš narod uznal sam nas panPrcsidcnt, vgznamenav ho vysokim radem naše Republikg. Kduz mame od nčkoho očekavati oehrarvu a radu, tak jest to jen dr. Kramer, ktery pozna nejlepe naše pomčry a jest hoden naši iiplne ddveru. Po uvaženi všech tčeh okolnosti pfHšli jsme k zavčrku, poprositi Vas.
abtjchom všichni v Lublani žijici Cechoslovdci na
11. zdfi dali svuj hlas
dr. Kramerovi
to jest pro LublaH
= 2. skfinka! =
Na zdarl
v
Cechoslovensktj volebni tnjbor.
Ljubla*. 7. zdH 1977.
Richard bries
predseda.
Naše gledališče in njega razvoj
Kaj nam pripravljajo gledališki strokovnjaki za pokrajinsko razstavo. — Prva pregledna slika razvoja našega gledališča.
Ako gre beseda o slovenskem gledališču, t. j. o našem gledališču, jo spremlja nepre* stano trpka beseda — kriza. In res jc tako. Odkar pozna slovenski slovar to besedo, vedno se je imelo to naše gledališče boriti s težavami, ki so bile včasih tako velike, da je moralo komaj započeto in zasnovano gle* đališče 4>voja vrata zapreti. Če pregledamo na kratko zgodovino od vsega začetka, lahko konstatiramo: najprej borba za do* sego pravice, da sme slovenska beseda sploh zveneti z odra. Ko je bilo to dovo* ljenje izvojevano, so nastopile težave glede prostorov, kjer se je igmlo in pa glede po* manjkanja denarnih sredstev, čitalnica in dramatično društvo, ti naši prvi očetje slo* venskega teatra, c.o morali premagati mno-£o ovir in če gledamo danes nazaj na tiste čase. se moramo Čuditi, da je bil rod, ki je čivel tedaj, tako vztrajen, krepak in žilav In če ni dosegel drugega, jc dosegel vsaj t , da so njihovim začetkom sledili drugi začetki.
In vendar naš narod goji v «»cbi veliko ljubezen ravno do teatra. Zadnji čas se kaže to pobratimstvo s teatrom posebno jasno. Ni ga danes do malega kraja gorske vasice, kaj šele mesta v provinci, ki ne bi imelo svojega lastnega diletantskega odra. Ne samo to, celo po dva, po tri odre :ma in najrazličnejša prosvetna društva vpriza*"* jajo s svojimi člani predstave. Kaj je vzrok tej želji našega ljudstva po gledaliških pred* stavah? Ali je samo želja po zabavi, ali tiči v vsem še nekaj drut-eg-a, gl:bljega? Dokaz o potrebi je sani') eno: njih eksisten* ca, eksistenca petdesetih — sto odrov, na katerih zveni naša beseda, ki pride :z ust našega priprostega človeka — kmeta, obrt* sika. rudarja, delavca.
Dejal bi morda nekdo, da ie zgodovina našega gledališča in vsega, kar se suče okrog njega, tako pičla, da se bi dalo na* polniti z njo drobno brošuro. Na videz je res tako. In ravno v tem tiči zanimivost. V tem tiči glavni motiv prireditve Ljubljan* skega velesejma: zbrati po možnosti ves materijal, v kolikor je dostopen v raznih arhivih, knjižnicah, muzeju in gledališču.
Upava velesejma si jc nadela težko, a obenem hvale vredno nalogo, da priredi v zvezi z upravo Narodnega gledališča in or* ganizacijo gledaliških igralcev, razstavo pod naslovom «Gledališče—Ljudstvo*Dru* žba». Ta razstava gotovo ne bo popolna, saj niti ni mogoče, da bi bila popolna, kajti dokumenti o tej zgodovini so tako močno raztreseni in njih eksistenca po večini ni nikjer registrirana. To pa ne zmanjšuje po* mena prireditve, kajti prišel bo prej tli slej kronist, ki bo pisal knjigo o zgodovini
in razvoju slovenskega gledališča in tistemu zanamcu bo s tem delo olajšano, da bo mo* gel svoje misli raz prest i bolj na široko in bolj temeljito kot je bilo dano to nam. — Razstava sama nosi trojni naslov.
Pod skupino a Gledališče« se razvrsti zo* pet šest skupin, in sicer: 1. Literarni del; 2. Naši igralci; 3. Tehnični del; 4. Slikarski del; 5. Naša opera; 6. Slovenski oblikujoči umetniki in gledališče.
V literarnem delu bodo razstavljeni vsi važnejši dokumenti, literatura, rokopisi in podatki statistike dramatičnega društva in sedanjega državnega narodnega gledališča. V to skupino spada tudi arhiv in repertoarji raznih sezon. Ta oddelek vodi g. Ciril De* bevec, znani raziskovalec slovenske gleda* liske historije s strokovnimi in stvarnimi na* sveti bivšega dolgoletnega intendanta gosp Frana Govekarja.
Skupina «Naši igraJci» obsega po mož* nosti vse slovenske igralce, odnosne igralce ne*SIovence, ki so nastopali na našem odru. Posebna pažnja bo posvečena tu našim pr* vakom Borštniku, Verovšku, Nigrinovi. Vse te kolege bo skušalo Udruženje gledaliških igralcev znova pozvati pred naš spomin, kajti mnogo nas je, ki smo poznali Devla, Noskovo, Tišnova, Bohuslava in druge, ki so pustili najlepša leta in svoj najbolj cve* toč talent ravno našemu gledališču v pro* speh in korist.
«Tehnični del», ki vsled naših skromnih, domala beraških denarnih prilik ne more biti bogat, bo obsegal tehnične pripomočke, ki se uporabljajo na naših gledališčih, ko* stume, načrte, rekvizite, lasulje in podobno. Zanimal bo gotovo vsakogar, ki pozna gle* dališče samo od strani publike. Vodstvo te* ga oddelka se nahaja v veščih rokah uprav« nika g. Kreg-arja, nadalje višjega režiserja g. Šesta in šefa opreme g. Skružnvja.
«OddeIek slikarski», čig«ar upravičenost sega bogme šele v najzadnejšo dobo, morda eno ali dve leti po vojni, bo vseboval osnut* ke in načrte naših scenografov, predvsem g. Vavpotiča, arh. g. Spinčiča in drugih. Tudi modeli dramskih in opernih del, ki bodo vprizorjena tekom prihodnje sezone in pa figurine in osnutki kostumov bodo za* stopani v tem oddelku.
«Naša opera« pa bo skušala v tem oddelku pokazati protipol drami vse pevce in pevke, kapelnike In režiserje, ki so snovali slovensko opero.
V zadnjem oddelku pa bo skušala raz* stava pokazati občinstvu razmerje slo ven* fkega oblikujočega umetnika do našega gledališča, v kolikor je bilo mogoče zbrati por* trete naših igralcev, nadalje karikature, skupinske slike, skratka vse, kar je eloven*
ski upodabljajoči umetnik vrgel na platnu o gledališču. Nedvomno bo to eden naj*** nimrvejših delov razstave.
V skupini cLjucUtvo* bo podan po možnosti jasen pregled delovanja slovenskih prosvetnih organizacij, raznih političnih strank, m a rij on etno gledališče in slovenska narodna noša.
Kot tretja skupina, ki noti ime »Družba », je mišljena razstava* ki vsebuje vse pred* mete, kateri se nanašajo v gotovem smislu tudi na gledališče, šminke, puder — z eno besedo kozmetika, predmeti optike, binokli itd., gramofoni s ploščami, ki hranijo gla* aove naših umetnikov, filmi, v katerih je nastopal naš Borštnik, nadalje moda in mo* ženska gledališka literatura, časopisi in re* vije.
Uprava velesejma si je nadela s to pri* reditvijo težko nalogo. In ako jo bo izvršila čeprav v majhnem odstotku, ji gro prav g o* t ovo priznanje, da je pokazala, da ima slo* vensko gledališče vsekakor še nekaj več, kot neprestano krizo, da ima za seboj dol* goleten razvoj m pa zgodovino.
Novice iz Splita
Split, 8. septembra 1927.
Splitski dnevnik Nova Doba, ki je iz* sla danes v posebni izdaji, je bila zapienje* na. Policijski agenti so najavili konfiskaci* jo, ko je bilo več izvodov že prodanih. List je zaplenjen radi nekih izrazov na shodu Hrv. sel. radn. stranke (komunisti) po go* vorniku g. Vicka Jelaske.
Univerzitetni profetor g. dr. Janko Lavrin, profesor slavistike na univerzi v Notinghamu, je že več dni na letovišču v Kaštefih.
Aretacija defravdanta. Ljubljanska policijska direkcija je izdala tiralico za Ivanom Hruslina Pavlo, ki so ga danes v Splitu aretirali.
Granata ga je težko ranila. Osemletni otrok Ivan Rugolj iz Dicma je bil prenesen v tukajšnjo bolnico, ker mu je granata raz* mesarila desno roko. Sestra je našla v ko* ruzi granato in jo prinesla domov. Oče mi* sleč, da je prazna, jo je vrgel na dvorišče, kjer jo je našel otrok ter jo s kamnom raz* bi jal. Granata je eksplodirala in mu zadala težke poškodbe. Ljudje si ne dajo dopove* dati, če tudi vsak dan novine donašajo alio* ne slučaje v opozorilo in previdnost.
Jadran v filmu. Te dni potuje po celi naši obali filmski operater g. Henrik Bet* cke iz Magdeburga. On posnima najlepše kraje, obmorja in mesta naše lepe obale. Teren gornjega dela Jadrana do Raba je že posnet, te dni pa bo snemal Split in oko* lico. Putnički ured v Zagrebu mu daje na* tančna navodila za vse najvažnejše objek* te, mesta in kraje, ki jih ima posneti na našem Primorju. Ta veličasten propagandni film bo gotov tekom jeseni in bo v zimski dobi na platnu kazal lepoto naše Adrije po vsej Nemčiji, Avstriji ter Češkoslovaški.
Razsvetljava ob priliki rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika. Danes na pred* večer prestolonaslednikovega rojstnega dne je bil Split na obali slavnostno razsvetljen. Koncertirala je vojaška godba ob grmenju topov in zažiganju raket. Na dan prošla* ve pa bo vojaški defile in svečane službe božje v pravoslavni in katoliški cerkvi.
Zopet železniška nesreča. Na postaji v Suhem Dolcu pri Labinu se je zgodila včeraj železniška nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Na tej postaji se ima križati brzi vlak iz Zagreba in osebnj iz Splita. Osebnj Je iTnel lokomotivo zadaj in spredaj. iNesreča je hotela, da je bil pod lokomotivo kurjač ravno v momentu ko se je vlak imel umakniti. Lokomotiva mu je dobesedno odrezala obe nog<j tako, da je ostalo truplo na eni strani tračnic, nose pa na drugi. Zdravnik, ki je bil slučajno v brzovlaku mu je nudil prvo pomoč. Odpee-Ijali so ga z brzovl-akom v Split, kjer je preminul v bolnici ob 10. uri Nesreča se je zgodila zjutraj ob 7. uri V Splitu ga je čakala njegova soproga ki mu je prinesla zajutrk. Prišla je pod kolesa lokomotive, ks jj je odrezala nogo. Oba nesrečneža so prepeljali v bolniico. Ona je ostala pri življenju.
Stavka mizarjev je danes prenehala.
Delodajalci so dali povišico 10%, na kar so delavci pristali.
Stepan Radič v Sinju.   V nedeljo je
imel g. St Radič shod v Sinju, kjer Je prisostvovalo tudii nekaj klerikalcev. Začni se je med njegovim govorom medklic: »Vrči bolje, da se čuje kako lažeš!« Nastal ie kraval in kričanje: »Dok* TtfmN Žandarmerija le nastopila in pregnala opozicijo, ki Je obstojala po veČini Iz klerikalcev.
Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju!
Sprejem bolnikov na psihiatrični oddelek ljubljanske bolnice
Navzlic ponovnim razglasom in celo popolni informiranosti o njihovi vsebini pri-važajo dan na dan sorodniki, ne strašeč se dolgega potovanja Hi velikih stroškov, svoje duševno obolele svojce v bolnico, kjer jih pa radi skrajne prenapolnjen os tj vseh zavodov ni moči sprejeti. Tudi ni nade, da se te razmere v doglednem času izpre-mene. tako da bo tudi za naprej mogoče oddajati v duševno bolnim namenjene zavode bolnike samo v najskrajnejši sili, t. j. bolnike, ki so sobi ali drugim nevarni (na_ silstva, uboji, požigi, samomori »n podobno).
Bolnikov, ki so samo nemirni, nečedni, zanemarjeni. razposajeni. nadležni itd., sploh nj moči več sprejemati; prve pa samo v toliko, kolikor se sproti prostorov izprazni. Zato je odslej naprej za vsakega takega bolnika, katerega želi sorodstvo od. dati v bolnico, treba vložiti prošnjo na ravnateljstvo državnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani, v kateri mora biti nujnost in sila utemeljena z navedbo dejstev, potrjenih od oblasti. (N. or. bolnik je s sekiro zamahni? protf bratu, ranil očeta, skušal zažgati kozolec, včeraj skočil v vodo. se skušal obesiti in podobno.) Prošnje, ki temelje samo na trditvah n. pr. bolnik je va-ščaflom nevaren in slično mora ravnatell-stvo načelno odkloniti.
Ce pride ravnateljstvo do prepričanja, da je primer uvaževanja vreden, obvesti o tem prosilca ter ga povabi, da lahko svojega bolnika, kf pa mora imeti svoje listine, predvsem predpisano sprejemno zdravniško spričevalo v redu, pošlje v pregled posebej za to delegiranemu psihijatru, kf bo odslej naprej posloval vsak delavnik od 8. do 12 dopo'dne v bolnici in ki seveda navzlic dohodu bolnika lahko odkloni. Izven napovedanih ur in brez zahtevanih poroštev pa ods'ej naprej bolnica ne sprejema duševno bjlnih pod nobenim pogojem več.
Film
Najpriljiibljeneiši filmski
Neki londonski časopis je stavil svojim čitateljem vprašanje, kateri filmski igralci se jim zde najbolj simpatični. Med ženska* mi, odnosno divami je dobila največ glasov Betty Balfour, njej slede v vrstnem redu Constance Talmadge, Laura la Plante, Nor* ma Talmadge, Mary Pickford in Pola Negri. Med moškimi je zmagal Ronald Colman, nato slede Adolphe Menjou, Ivor Novello, Harold Llovd, Ramon Novaro. Matheson Lang itd.
Šele na dvanajstem mestu je Charlie Chaplin. Ce pa pogledamo med glasovalce same, potem je razvidno, da so intelektual* ci, med temi umetniki, profesorji, lordi itd. glasovali za Charlie Chaplina, priprosti ljudje pa za druge igralce. Da je med žen* skami zmagala Bettv Balfour, je razumljivo, če se upošteva, da je Bettv Londončanka.
Koliko stanejo filmi -
Pred 30 leti, ko so izdelali prve filme, ki so veljali jedva 1000 frankov, pač nihče ni mislil, da bodo v bodočnosti filma veljali težke milijone. Produkcija modernih filmov je silno draga in ee neprestano draži. Publi* ka zahteva dobre, tehnično sijajne, poučlji* ve in znanstvene, razkošne in lepe filme in to stane drag denar. Znano je, da v Hollv* woodu riskirajo za filme ogromne svote in da so nekateri filmski umotvori, med kate* rimi naj omenimo «Ben Hurja». «Desct božjih zapovedi itd., veljali po več milijo* nov dolarjev. Koliko stane produkcija ene* ga filma, dokazuje statistika filma «Beau Geste*, ki ga je izdelalo nedavno slovito podjetje Paramount.
Film so posnemali se«t mesecev, in iker tri mesece v solnčni puščavi v Ariconi. Tu
so se nahaali rcži«er Herbet Brcnon, opera* terji, filmski igralci Ronald Culman, Alice Joyce, Noil Hamilton in drugi. Dalje je bilo za film tu, 30 milj daleč od vsake civiliza* cije, zaposlenih nad 2000 oseb, med temi 200 mizarjev in tesarjev. Za prehrano jc ra# bila filmska ekspedicija 1800 goved. Za ži* vino so morali kopati 50 m globoko v zemljo, da so prišli do vode. Dnevno je potro« šila ekspedicija okoli 250.000 litrov vode, dobra pa je bila ta voda .-.-.mu za kopanje ic za živino, pitno vodo pa so morali do v a* 2 a ti z avtomobili. Za avtomobile so morali napraviti pot iz desk, kajti v nasprotnem slučaju bi se kolesa udrla v pesek. Za biva* nje pod milim nebom je rabila ekspedicija 850 šotorov itd. Cc tem izdatkom prišteje« mo še plače filmskih igralcev, statistov in cjrugih oseb, zaposlenih pri filmu, je pač jasno, da je dandanašnja produkcija sleher* nega filma zelo draga.
Gospodarstvo
Vinske razmere v Sloveniji
V dneh od 17. do 26. septembra t. I. se vrši že tretjič vinska razstava na Ljubljan* skem velesejmu. Prvo razstavo je priredil 1. 1922 vinarski m sadjarski odsek Kmetij* ske družbe v Mariboru skupno s Kmetijsko družbo v Ljubljani, drusjo vinsko razstavo je priredila Kmetijska družba 1. 1936 in le« tosnjo razstavo priredi zopet Kmetijska družba za področje vse Slovenije.
V obsežnem slogu se je vršila prva raz« stava, ker je bilo zastopano na njej vino* gradništvo vse Štajerske in ker je bilo ta* krat na razpolago tudi obilo prav dobrega vina še iz leta 1917 in 1920, d očim so od leta 1922 naprej sledili v kvalitetnem in kvantitetnem oziru bolj slabi letniki. Kljuf» temu je tudi ta razstava dosegla primeren uspeh ter nudila večjim kupcem zadostno orijentacijo o še razpoložljivi množini vina v raznih krajih Slovenije.
Enak uspeh upamo doseči tudi z letos* r:jo razstavo od 17.—26. t. m. Tudi za to razstavo se je zglasilo dovoljno število raz« stavljalcev iz najmerodajnejših vinskih kT*« jev Slovenije.
2ivimo v dobi raznih gospodarskih kriz, med katere spada že več let trajajoča vin* ska kriza, ki povzroča propadanje našega pred leti cvetočega vinogradništva.
Upanje nas pa navdaja, da bomo z le* tošnjrm letom prestali morečo krizo. Zaloge lanskih in starejših letnikov bodo do konca leta v vsej Jugoslaviji skoro popolnoma iz« črpane, a letošnja vinska letina bo sicer manjša od lanske (1926), zato pa inrstna, tako da bo letošnji vinski oddelek g/cac kakovosti enak onemu leta 1921, pa tudi onemu leta 1917.
Kupčija in konzum se ravnata in razvi* jata po dobroti pridelka in zato lahko sme« lo računamo, da bo letošnja vinska kupčija povsod ugodna in za vse sloje dobra. Na* stali bodo morda začasni zastoji v prodaji in celo padec v ceni tekom zime, toda to sc bo vse izravnalo z večjo porabo in po« znejšim dviganjem cen od spomladi naprei.
Letošnji vinski pridelek v vsi Sloveniji bo znašal komaj 500.000 hI, v vsi Jugoslaviji pa niti 4,000.000 hI, tako da bo prišlo pri 13 milijonih prebivalstva na osebo ko* maj 30 litrov. Ako odraeunanippolovieo, t. j. 6/2 milijona prebivalstva ria^rfa^ivce, pride torej na pivce 60 litrov za celo icto. Od vsega pridelka pa se še nekaj tisoč hI izvozi v inozemstvo, tako da povprečni konzum niti ne bo zadoščal za lastne po* trebe.
Ker je namen razstave predvsem spo* znavanje vinskih zalog- v Sloveniji ter pri* dobitev odjemalcev tudi v krajih izven Slo* venije, odnosno Jugoslavije, je želeti, da poseti to razstavo vsak interesent, katere* mu je gospodarski napredek naše dc/ele in države pri srcu.
*
— g. Uvoz madžarske pt»eniee v Ju^osla-\[\o. Zadnje &M6 po bilp sklenjene na madžarskem žitnem trgu večje kupčije zJa«ti n Zagreb in Maribor. Naši žitni trgovci kupujejo madžarsko pSenico po 300 do 180 pariteta Zagreb odnosno Maribor. To je prvi ■lučaj, da pride madžarska pšenica neposredno po žetvi v Jugoslavijo.
DAMAM, KI LJUBIJO POSEBNO LEPOTO IN MODERNO IZREDNOST PRIPOROČAMO TVRDKO FRAN LUKIČ Sritarjeva ul. 9
da si o o tedaj o krasno zalogo modernih damskih plaščev (vsak zase J* originalen model). V zalogi vse moderne barve. — Dalje občudovan/a vredne lepote v damskih oblekah Reklamne cene
i
MigueJ da Lnamuno:
Življenje je borba
Juan Manzo je bil v tej dolini solz, ki se zove zemlja, vse svoie življenje miren, pošten in blag človek, ki ni niti muhi nikdar nič žaleča storil. Preziral je politiko in vse ono, kar bi moglo motiti mir njegove duše. Živel ie od malih obresti svoje glavnice Mrzil ni nikogar, prepiral se ni z nikomer in če je tudi o vseh mislil slabo, je o vsakomur govoril dobro.
Ali vsa ta njegova dobrota mu ni nič pomagala, ker je navsezadnje moral umreti, in to je ono. kar za je edino spravilo v slabo luč.
Angel z gorečim mečem v roki je odvajal dobre duše od zlih. strogo pazeč na znake, s katerimi so bile opremljene; to ie bilo v nekakšni carinarnici, kjer so sedeli angeli in hudiči složno za isto mizo, pregledujoč legitimacije, kakor pri kakšni volilni komisiji. Naval je bil velik; vsem se ie mudilo, da bi izvedeli za svojo večno sodbo: godrnianie. preklinjanje, zmirjanje se ie čulo v tisočerih jezikih in narečjih.
Angel z gorečim mečem ni obračal niti najmanje pažnje na Juana Manza, in Uko je mogel ta urnih korakov kreniti na pot večnega blaženstva.
Ko je prišel pred raj, ie videl pred
njegovimi vrati veliko množico ljudstva, uvrščenega v dolgo procesijo in veliko število angelov, ki so vzdrževali red in ki so, po vsej podobi, na zemlji morali biti policaji.
Juan Manzo :e vstopil na konec procesije. Kmalu potem je prišel skromen, skrušen menih, ki se je r>rav spretno vrinil pred njega, navajajoč važne razloge, ki ga silijo, da pride čim prej skozi rajska vrata, tako da je Manzo pomislil:
— Potrebno je, da si človek tudi na tem drugem svetu pridobi Prijatelja.
Prišla je tudi neka druga oseba, ki ni bila menih in ki je istotako potisnila Manza vstran in stopila pred njega. In tako je šlo po vrsti, kakor ie kdo prišel, mu je odvzel mesto. Glas o njegovi dobroti se je raznesel po celi procesiji. Manzo ie postal suženj svojega dobrega glasu.
Tako so minila stoletja in Manzo je začel razmišljati, da bi moglo tudi jag-nje izgubiti potrpljenje. Navsezadnje pristopi Pobožen in zelo moder škof, ki se mu predstavi kot pravnuk nekega njegovega brata. Juan se potoži svojemu pravnuku in sveti in modri vladika mu obljubi, da se osebno zavzame zanj pri gospodu Bogu. Iz hvaležnosti mu je Juan Manzo odstopil svoje mesto.
Vladika stopi v raj in.   kakor je
predpisano, pohiti naravnost h gospodu Bogu, da se mu pokloni. Potem, ko je izgovoril svoio pozdravno besedo, ga Vsemogočni, ki ga je raztresen poslušal, vpraša:
— Imaš li kakšno Prošnjo?
— Gospod! Dovoli mi, da Te zaprosim za nekega Tvojega slugo, ki se nahaja tam zunai na koncu procesije.
— Za Juana Manza. je-li?
— Da. Gospod, za Juana Manza, ki . . .
— Dobro, dobro . . . vsakdo je sebi najprvi, tebi bi pa priporočil, da ne vtikaš svojega nosu v tuje zadeve!
Obrnivši se potem k angelu, ki je privedel duše, mu reče:
— Najprej oni, ki ie na vrsti!
Ce bi moglo nekaj motiti večno veselje duš onih, ki so v raiu. bi morali reči, da je bilo zdaj veselje duše pobožnega vladike skaljeno. Stopil je k rajski ograji, za katero se je raztezala procesija, popel se je vrh plota in poklical Juana in mu rekel:
— Prapraded. ne veš. kako mi je žal zdaj, Gospod mi je rekel, da si ti sam sebi najprvi in da naj ne vtikam svojega nosu v tuje stvari. Ampak . . . kaj si ti še vedno na koncu procesije? Hej. dragi moj, nikar tako! Požuri se malo in ne odstopaj svojega mesta drugemu!
— Zdaj mi to poveš, ko je že vse
končano! — mu odgovori Juan Manzo, lijoc gorke solze.
Vse je bilo prekasno; kakor silno breme ga je tlačil oni mučni strah pred drugimi; nihče ga ni več prosil, da mu odstopi svoje mesto, zavzel ga je kar sam.
Juan Manzo je povesil glavo, izsto* pil je iz procesije in začel bloditi po pu> stem in praznem svetu onkraj groba, dokler se navsezadnje ni nameril na pot, po katerem ie stopala velika množica s povzdignjenimi glavami. Ta pot je vodil naravnost v oekel.
Pred Manzovimi očmi so se pokazala velika, prostrana vrata, skozi katera so se valili gosti oblaki dima, in ob teh vratih je sedel peklenšček z velikimi rogovi in se drl na vse grlo:
— Izvolite notri, gospoda! Izvolite nofri ... Tu boste videli človeško komedijo. Vhod je vsakomur svoboden!
Juan Manzo ie zamižal in krenil naravnost proti vratom.
— Stoj, prijatelj, počakaj malo! — je zaklical vrag.
— Saj si vendar rekel, da je vstop vsakomur prost!
— Res. ali . . . poglej . . — pravi vrag, gladeč si rep, tudi mi imamo še malo vesti in da ti po pravici povem, t! si . . .
— Dobro, dobro. — odvrne Manzo m se obrne, ker ni mogel več prenaša-
ti dima.
In čul je. kako je vrag sam pri sebi tiho zamrmral:
— Siromak!
In samemu vragu se je smilil.
Ves obupan in skoro iz uma. je krenil Juan Manzo na pot do Prostranem morju brezkrajne praznine onega sveta. Nekega dne ga privabi zelo prijeten vonj, ki je prihajal iz rajske kuhinje. Manzo pristopi k Plotu rajskega vrta in pokuka skozenj in vidi, kaj se vse kuha za večerjo. In tu v rajskem vrtu zagleda Gospoda Boga, šetajočega sc, da bi se naužil svežega zraka.
Z ogorčenim glasom mu zakliče:
— Gospod, Gospod, kai nisi obljubil, da sprejmeš v nebesko kraljestvo one, ki so pravični.
— Da. ali pravični, ki so Pogumni, ne strahopetci!
In Gospod mu je obrnil hrbet.
Neko staro izročilo pravi, da se je Bog navsezadnje usmilil siromaka Juana Manza in dopustil, da se ie še enkrat vrnil na zemljo in da se ie Manzo v tem svojem drugem življenju junaško držal, odrivajoč z lakti svoie sosede na levo in na desno. Ko jc vdrugič umrl, jc šel naravnost v raj\ In v tem raiu, pravijo, ponavlja neprestano te besede:
— Človeško življenje na zemlji je borba.
«SEO.VENSKI   N A R O D» dne 10. septembra 1927.
Stev 2< 4
Senzacije iz letalskega sveta
«01d Glory » izgubljena, — Smrtna nesreča na letališču v Asper-ntu — Nemci letos ne bodo startaK k prekooceanskim poletom.
Prekooceanski letalski poleti so zahtevali novo žrtev. Ameriško letalo •OH Gioxy>«, o čigar startu smo pred dnevi naročali, je delilo usodo Nunges-serja in Coltfa, usodo kapetana Hamil-tona in njepovih spremljevalcev. Ocean je xx>stal nepremagljiv, njegovi valovi so pogoltnili junaške letalce, ki so se spustili v borbo ž njim
O usodi »Old Glory<, ki sta jo upravljala poročnika Berthaud in Hill, a njima se je pridružil tudi časnikar Pay-ne, poročajo inozemski listi nekatere podrobnosti. Letalo je bilo približno 14 ur na poletu in je bilo približno 800 do 1000 milj oddaljena od ameriške obale, ko so številni na odprtem morju se nahajajoči parniki sprejeli radio signale S. 0. S. — na pomoč. »Old Glorv« je signalizirala, da je letalo radi preobile teže padlo v morje. Po prvem signalu je sledil drug brezžični brzojav z navedbo kraja. Letalci so javili, da se nahajajo pet ur vzhodno od Nove Fund-landske. Na navedeni kraj nesreče je takoj odplulo 31 parnikov, vendar so ostala vsa poizvedovanja brezuspešna. »OM Glorv« je izginila brez sledu.
O nezgodi letala je bilo radijskim potom obveščeno tudi letalo »Sir John Garlings«, ki je startalo iz Harbour Grace na Novi Fundlandski k prekooce-anskemu i poletu v London. Letalo je signaliziralo, da se bo držalo smeri »Old Glorv«, skušajoč na ta način poizvedovati za pogrešanimi letalci.
VZROK KATASTROFE.
Kot vzrok katastrofe »Old Glorv« se navaja prevelika obremenitev letala-Letalo je zgradil Fokker in ta je mnenja, da je »Old Glorv« zašla v vihar, radi prevelike teže pa se ni mogla dvigniti v višje zračne siere. Defekt motorja je najbrž povzročil padec v morje, će bi letalcem uspelo izprazniti zaloge bencina, kar bi bilo možno v 48 sekundah, in če bi morje ne bilo tako razburkano, potem bi lahko letalo vzdržalo več ur na vodi. Letalci so imeli s sebo tudi gumijast čoln.
Zanimivo je, da je Fokkerjev zastopnik že pred poletom svaril letalca. Berthauda, da naj letala ne obremeni preveč in da bi sprejem tretjega pasa-žirja lahko povzročil katastrofo.
Po najnovejših vesteh so ostala vsa poizvedovanja za »Old Glory« brezuspešna in je večina parnikov nehala križariti po morju.
Na letališču Aspern pri Dunaju se je v sredo dogodila težka letalska ne« sreča, ki je zahtevala tudi človelko žrtev. Okoli 17. se je dvignil v zrak s policijskim letalom letalec dr. Kari Ni« kitsch. Dvignil se je z letalom približno 40 metrov visoko, ko je nenadoma od« povedal motor in aeroplan je navpično treščil na tla ter se z motorjem zapičil v zemljo. Dr. Nikfcsch je bil takoj mr< te v. Pri padcu si je prebil lobanjo ter zlomil obe roki in obe nogi. Dr. Ni« kitsch je bil eden najboljših avstrij« skih pilotov in se je zlasti odlikoval med svetovno vojno.
Tudi nad aerodromom v Nivellu pri Bruslju se je v sredo dogodila letalska nesreča. Dve vojaški letali sta treščili skupaj, pri čemur je bil en pilot ubit, a drugi težko ranjen.
Zadnji letalski neuspehi, katastre* fa «St. Raphaela» in «01d Glory», so precej deprimujoče vplivali na letalski svet. Kakor javljajo iz Berlina, Nemci letos ne bodo poskušali preleteti ocean. Ustrašili so se zlasti vesti, da je raču* na ti s poslabšanjem vremena nad oce* anom. Start nemških letal je preložen na prihodnje poletje. Med tem časom bodo tvornice letalskih strojev v Nem* čiji preizkusile nove tipe in motorje, čijih stabilnost in odpornost bo orno« gočila brezhibne prekooceanske polete.
Strahovita katastrofa na Reni
Iz Strassburga poročajo o strahoviti katastrofi, ki se je pripetila te dni v renskem pristanišču Lauterburgu. Tovorna ladja »Naphta II.«, ki je dovažala petrolej in nafto v Porenje, se je ponoči nenadoma vnela. Ognjeni zublji so švigali visoko v zrak in kmalu je nastala strahovita eksplozija, ki je popolnoma uničila z nafto naloženi parnik. Eksplozija je spravila na noge vse pristanišče in okolico Požar je nastal vsled neprevidnosti nekega pijanega mornarja, ki je pomotoma zabredel na poti iz krčme namesto na svoj na parnik »Naphta II.«. Kadil je cigareto, ki jo je na parniku vrgel proč. Njegovo čepico so našli, o mornarju samem pa ni ostalo niti najmanjšega sledu. Najbrž je poginil v plamenih.
Katastrofa je tem večja, ker je zahtevala več človeških žrtev. Po prvih eksplozijah se je zbudil kapitan Swendti. V njegovi kabini je stanovala tudi nje-
gova omožena sestra <ga. Sigert iz Geisenlorchna s 61etno hčerko. Tudi ona je skočila v nočni srajci na krov, kjer jo je objel od vseh strani plamen goreče nafte. Sirota je skočila z detetom v naročju v reko na kraju, kjer vode še ni pokrivala goreča nafta. Kapitan ji je v zadnjem bom vrgel rešilni pas, s katerim je priplavala vsa obžga-na do nasprotnega brega Za njo je skočil v reko kapitan, na katerem je obleka že gorela. Ni se mu posrečilo splavati iz plamena in v groznih mukah je utonil. Poleg njega so utonili še trije mornarju Parnik se je potopil. Vnelo se je tudi skladišče lesa blizu pristanišča.
Umor v brzovlaku
V brzovlaku Pariz—Anriens je bil včeraj izvršen bestijalen umor, o katerem danes vse pariško časopisje obširno poroča. Med vožnjo je vstopil v vagon prvega razreda mož divjega pogleda in skuštranih las. Očividno zblazneli potnik se je z nožem pognal na enega svojih sopotnikov in ga strahovito raz-mesaril. Zada! mu je več smrtnih sunkov. Napadenemu so priskočili na pomoč trije sopotniki, toda mož se je vseh treh z brahijalno silo otresel in vrgel truplo svoje žrtve skozi okno. Nato se je sam pognal skozi okno in pobegnil, čeprav je strojevodja vlak takoj ustavil.
Kakor poročajo listi, je policija napadalca prijela. Je to neki mesar, ki je svoje dejanje priznal. Baje je zločin izvršil v pijanem stanju.
Aretacija raf iniranega
pustolovca
Dunajska policija je aretirala v sre* do bivšega ravnatelja družbe za pro* dajo živil Teodora Levolda, ki se je proslavil kot mednarodni pustolovec in slepar. Začetkom letošnjega leta je bil Levolda v Brnu obsojen radi sleparij na deset mesecev težke ječe, in sicer pogojno. Obdržali so ga pa v zaporu, ker je zakrivil žalitev češkoslovaške vlade. Pozneje je bil izpuščen in se je preselil na Dunaj, kjer je bil pod tujim imenom aretiran. Posrečilo se mu je pobegniti in šele zdaj so ga prijeli.
Levolda je bil rojen v Budimpešti. Že v zgodnji mladosti je kazal zIočin= sko nagnjenje. Bivšemu avstroogrske« mu voj. min. je skušal izvabiti večjo svoto, češ, da more dati važne infor* macije o nekem dunajskem denarnem zavodu, za katerega se je vojno mini« strstvo zelo zanimalo. Med svetovno vojno je znal izrabiti konjunkturo ta* ko, da je prišel na Dunaj kot velik bo*
gataš. Stanoval je v naj^Bfcših hotelih, imel je svoj avto in lep^*premoženje, ki je znašalo nad 3 milijone dinarjev. S ponesrečenimi špekulacijami je pa izgubil vse premoženje, tako da si jt moral zadnje čase izposoditi denar od služkinj, ki so mu nudile zavetišče. Bil je štirikrat oženjen. Od četrte žene je dobil za ločitev 100 milijonov madžar> skih kron. Na vesti ima nebroj slepa* rij in raznih prestopkov, za katere se bo moral zagovarjati pred dunajskim sodiščem.
Osiješki dijak izginil na Dunaju
Dunajsko časopisje poroča, da je na Dunaju neznano kam izginil 21. letni slušatelj juridične fakultete Milan Rajić iz Osijeka. Rajič je prispel te dni s svojim očetom iz Osijeka na Dunaj. Bil je živčno bolan in zato je iskal zdravnika specijalista. V sredo zjutra pa je odšel mladenič iz hotela ter se ni več vrnil. Očetu je pustil pismo, v katerem mu javlja, da ne ve, če se bo vrnil.
Sorodniki pogrešanega dijaka se boje, da je Milan izvršil samomor ali pa da se mu je pripetila nesreča. Oče je o primeru obvestil policijo, ki je uvedla obširno poizvedovanje za izginulim dijakom
Boljševiki zahtevajo bivše carske pamike
Te dni se je uprla posadka parnika »Costa« in odplula v Odeso namesto v Carigrad. Gre za parnik pod egiptovsko zastavo, ki je bil prodan na javni dražbi v Marseillu. Parnik se je imenoval prvotno »Zvezda« in je pripadal eskadri generala Vrangla, ki je vse ruske parnike prodal raznim tujim paro-brodnim družbam. Posadko so tvorili večinoma Turki in Arabci, ki so bili zelo slabo plačani Prevažal je le: iz ru-munskih pristanišč Braile in Galaca v razna evropska pristanišča Posadko so najbrž podkupile bivše ruske paro-brodne družbe, da je prisilila kapitana odpluti v Odeso.
Sovjetske pristaniške oblasti podpirajo prizadevanje bivših ruskih paro-brodnih družb, da dobe nazaj svoje parnike. Sovjetska vlada je sklenila napeti vse sile, da dobi nazaj parnike, ki so sedaj v tujih rokah. Večino teh parnikov namerava sovjetska vlada opremiti s topovi. Ako se ji ta načrt posreči, bo rumunska zunanja trgovina težko prizadeta.
General Vrangel je imel več parnikov, ki so zdaj v rokah inozemskih pa-robrodnih družb. Dva bivša ruska parnika vozita sedaj pod francosko zasta-
vo (»Maršal Foch« in »Franconi ), dva pod holandsko UHendi Hclena< in »Christini«), dva potniška pod turško (»Veliki knez« in »Aleksander Mihajlo-vič ). dva tovorna pa pod rumunsko. V Carigrad so bili prodani poleg tega 3 ruski ledokoli. 4 remorkerji in 19 tovornih ladij.
..KIJ D C
naj boljše. najtrpc2ne)Sfc zato najcenejše
Katere ženske se najlažje poroče
Uradno statistiko o tem imamo mo iz Bavarske, toda tudi v drugih srednjeevropskih državah ne bo velike razlike. Bavarski popisovalni urad je izdal brošuro, v kateri so zbrani statistični podatki o porokah v letu 1924. Ta statistika velja v glavnem tudi za lansko in predlansko leto.
Brošura odgovarja na zanimivo vprašanje, katera dekleta se omože-Marsikoga bo presenetilo, da se omo-že večinoma dekleta, ki si same slu-žjio kruh. Nad štiri petine vseh bavarskih nevest je imelo že pred poroko svoj poklic. Temu primerno so se spremenili tudi ženini. V prejšnjih časih so zahtevali ženini v prvi vrsti dobro gospodinjo, zdaj pa dajejo prednost onim dekletom, ki se znajo same preživljati. Zanimivo je, da se omoži razmeroma največ duševnih delavk. 75 odstotkov bavarskih umetnikov in pisateljev se je oženilo z dekleti, ki so imele svoj poklic. Za samostojne ženske se je odločilo celo 41 odstotkov oficirjev in višjih uradnikov, ki so v prejšnjih časih take neveste odločno odklanjali.
Tiskovine vseh vrst
izdeluje lično in ceno
Narodna tiskarna v Liubliani
IZKUSTVO DRUGIH VAS VODI
PRI NABAVI VAŠEGA TOVORNEGA AUTOMOBILA
Več nego tr; milijone lastnikov tovornih auto-mobilov je spoznalo za dobro, da se obenem z nabavo Chevrolet tovornega automobila za najnižjo ceno nabavijo tudi vse vrline izvrstnega tovornega automobila
Ako premislite, kaj vse dobite za to ceno, morate pritrditi, da je Chevrolet Vaš najekonomič-nejši nakup.
Nizka konstrukcija, kar je velika ugodnost, je ena vrlin Chevrolet tovornega avtomobila. Sestavljen je tako zaradi tega, da se vsak dan prištedi dragoceni čas. Ta okolnost stori možno lahko in hitro nakladanje in razkladanje in je večkrat sposoben samo en Človek, da izvrši posel, ki je sicer zanj treba dveh Ludi
Zastopnik za Chevrolet Vam lahko v petih minutah razloži velike vrline Chevrolet tovornega automobila in dokaže službo. Katero Vam dela.
Zastopniki v Jugoslaviji:
LJUBLJANA.   V. & M. Barešić & Co„ Dunajska cesta 12 BEOGRAD:   .Auto Omnia", Kralja Aleksandra 11—13 SARAJEVO:   Filijala „Auto-Omnia", Aleksandrova 68 ZAGREB:   V. & M. Barešić & Co ,  Kuko viceva ulica 30 NOVI SAD:   „Velauto", Kralja Aleksandra ulica 6 VELIKA KIKINDA:   Bela Sttiner
CHEVROLET TOVORNI AUTOMOBILI
Proizvod General Motors
Snežne čevlje
sprejema v popravilo vsled bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra 6 in Prešernova 30. _97/L
Blagajničarka
z večletno prakso, vešča slo* venskega in nemškega jezika — išče službo. Gre tudi na de* želo. — Ponudbe pod «Blagaj* ničarka/2054» na upravo «Slov. Naroda».
Specijalni zemljevid «Otok Krk»
kupi «Narodna knjigarna*. Ljubljana, Stritarjeva ulica 2.
1998
20 železniških voz   ■■■■■ 40 transportnih voz ■■D
1 CIRKUS C. Rebernigg1
J* g*
c
o B
C/5
Direktor C Rebernigg, velike dresure s sloni, kamelami in konji Kapitan Roman Proske z njegovimi divje ujetimi levi, medvedi in tigri
Artist* iz vseh dežel
Predstave vsak dan ob pol devetih zvečer V nedeljo dve predstavi: ob pol štirih popoldne In ob pol devetih zvečer.
Arabci Kitajci Kabill
C/)
2 o
s
L.
Vsak dan ob 9. uri dopoldne ogled zverin in skušnje. 120 oseb   HMBsssssssssl   160 živali
Mesnica u Zagrebu
sa svim namještajem, na pro* metnom mjestu — prodajem radi odlaska. — Ponude na: Za* greb, Ilica 167. — Iste prosto« rije sposobne su i za gostioni* čara ili slično. 2065
Trgo
•vino
s stanovanjem v mestu ali na deželi, mesečni promet 50* do 60.000 Dra — iščem v najem. Cenj. ponudbe pod «75.000» na upravo cSlov. Naroda«.
Trgovsko naobražena gospodična
prijetne zunanjosti, s premoŽenjem, želi znanja s trgovcem, starim do 33 let, kateri pose* duje svojo lastno trgovino z mešanim blagom. — Samo res« ne ponudbe s sliko in pravim naslovom je poslati na upravo «SI. Naroda« pod šifro «Taj* nost strogo zajamčena/2059».
Stanovanje dveh sob,
kuhinje in pritiklin — se odda s 15. septembrom. — Naslov v upravi <rSlov. Naroda*. 2069
Najstarejša slovenska pleskar* tka in Hčarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Go» sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne •Evropa*).
Se priporoča. — Izvršitev toč* na. cene zmerne 72/L
Bukova drva
Kupim vsako množino bukovih drv, lesne odpadke, franko va* gon Pedicolfe (Podbrdo). — Ponudbe z navedbo cene v nemškem ali italijanskem je« zizu na: Silvio Bassilijo. Udi* ne, Via dei Canti št. 9- 1957
--^
MJB0USI BRNSKI BUGOvl1
Blagovi za gospode in dame
iz zajamčeno čiste volne. — Poslednje novosti za
Jesensko In zimsko sezono
razpošilja staro renomirano tvorni Sko skladišče sukna
SIEGEL - I IH HO F, BRhlO
Palackeho tf. 12 CČehoslovaška)
.TOBLER
4»
Je*
čokolade, bonbonov in kakao
obvešča svoje mnogobrojne odjemalce, da je že daia v promet nove. lepe, okusne In dragocene nagrade Tobier
Sezname nagrad in albume .Tober" za htevajle brezplačno od vseh nrodajalcev. Sedanja nadrobna cena naših tablet Din 1*50 komad. — Generalno zastopstvi n skladišče za kraljevino SHS — .OBORCT* — Bro^rad -•'6 Trgovačka u'ica 7     feleton 31-89
Največja izbira. — Najnižje tvorniike cene, — Na zahtevo vzorci zastonj in poStnlne prosto.
Važno za trgovce in izletnike
Dne 21. septembra t. L nastopi največja in najhitrejša ^.eleladja sveta «Saturnia» z motornim pogonom, last paro* brodne družbe Cosulich Line v Trstu, svojo prvo vožnjo. — Potniki za luke: Neapelj. Marseille. Las Palmas, Rio de Ja» fieiro, Santos, Montevideo in Buenos*Aires — *e sprejemajo pri zastopniku Simon Kmetecu, Ljubljana, Miklošičeva cesta .št. 13. 1923
•Crai. ang. parobrod. Unija
fiOVUL IUlfllL UHEzn 3UŽH0 flMEHIHL'
vazi.ijo-Uraguay-Argentinlo... Kubo-Chlle-Pe i
informacije brezplačno pr> podzastopniku
.J UBIJAN A Kolodvorska ulica Stev 21
Urejuje; Josip Zupančič- —» Za »Narodno tiskarno*: Fran Jezersek. «~ Za upravo in žnsetatni del li>ta; Oton ChrUtot — Vai 1 LiuMiapL
)
20